Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. PoStni če kovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI LIST Posamezna številka 90 lir NAROČNINA: četrtletna, lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 977 TRST, ČETRTEK 21. FEBRUARJA 1974, GORICA LET. XXIII. Resolucija tržaškega občinskega sveta o globalni zaščiti slovenske manjšine Tržaški občinski svet je včeraj z glasovi vseh svetovalcev razen fašistov sprejel naslednjo resolucijo: Tržaški občinski svet zbran na seji 19. februarja 1974, sklicujoč se in potrjujoč stališča izraze na v resoluciji, ki so jo na seji 2. februarja 1973 odobrile vse skupine ustavnega loka, kar zadeva priznanje in polno uresničenje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov republike, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini; potrjuje obvezo za najbolj natančno spoštovanje načela, določenega v členu 3 posebnega statuta Dežele Furlanije - Julijske krajine v vsem, kar sodi v njene pristojnosti; potem ko je slišal in sprejel županove izjave glede potrebe zagotovitve globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine z zakonodajnimi in upravnimi dejanji države in dežele na področjih odgovarjajoče pristojnosti in z upravnimi ukrepi krajevnih ustanov; potrjuje v ta namen potrebo, da državni parlament uresniči ustrezne zakonske ukrepa za globalno zaščito pravic slovenske narodnostne manjšine na področju Furlanije ■ Julijske krajine v okviru uresničitve členov 3 in 6 ustave; obvezuje v ta namen župana in odbor, da podvzameta potrebne korake pri parlamentu in vladi. To resolucijo Slovenci na Tržašem seveda pozdravljamo kot nov korak k bolj pravičnim odnosom do slovenske manjšine. Hkrati pa ne moremo drugače, kakor da izrazimo svojo skepso. Doživeli smo namreč že vse preveš takih splošnih resolucij v prid »zaščite« slovenske manjšine, da bi se jih še mogli veseliti. V bistvu ostane namreč vse pri starem. Nam Slovencem ne gre toliko za posebno zaščito kot nekaj izjemnega in posebnega kakor pa za polno enakopravnost našega jezika in naše narodnosti na tem koščku sveta, kjer živimo. In menimo, da )e že čas, da oblasti nehajo s taktiko odrivajoč druga drugi pristojnost za reševanje vprašanj naših pravic in zahtev po enakopravnosti, ampak da store nekaj konkretnega — vsaka na svojem področju. V tem pogledu lahko (Ja zgled prav tržaška občina, predvsem s sorazmernim zastopstvom Slovencev v občinskih službah in z upoštevanjem slovenščine v občinskih uradih. V NEVARNOSTI SO temelji demokracije Italijansko javnost že nekaj časa hudo razburjajo časopisne vesti in najrazličnejše govorice, ki so nastale zaradi preiskave, ki so jo pred nekaj meseci uvedli nekateri mladi sodniki (petorji) iz Genove, ko se je v državi začela tako imenovana petrolejska kriza. To vprašanje je z nadaljevanjem sodne preiskave zadobilo oblike pravega pravcatega škandala, ki je zamajal same temeljje demokratičnega političnega sistema. Medtem ko pišemo, je prišla iz Rima vesi, da so sodniki iz Genove izročili sodne spise predsedniku poslanske zbornice, pri čemer so se sklicevali na zakon iz leta 1962, ki pa je v tesni zvezi s 96. členom republiške ustave. Če si pobliže ogledamo vsebino tega u-stavnega člena, ugotovimo, da govori o kaznivih dejanjih, ki so jih izvršili predsednik vlade in ministri med izvrševanjem svojih dolžnosti. V takih primerih je za razsodbo pristojen parlament, ki zaseda na skupni seji. Omenjeni sodniki so med preiskavo o čitno odkrili znake kaznivih dejanj, pri čemer je neposredno prizadet kak sedanji ali bivši član vlade, kajti v nasprotnem primeru bi njihovo ravnanje bilo nerazumljivo. Od preiskave, ki jo bo izvedla pristojna parlamentarna komisija, bo odvisno, ali bo kak minister prišel na zatožno klop ali ne. Ne glede na izid parlamentarne preiskave pa je že sedaj jasno, da je petrolejski škandal odkril pred celotno javnostjo vrsto nič kaj spodobnih dejanj, med katerimi prav gotovo prednjači podkupovanje, ki so postavila na zatožno klop predvsem italijanski vodilni politični kader. Ta je danes v očitni defenzivi, kajti drugače si ni mogoče razlagati izredne naglice, s katero so sc lotilli obravnavati vprašanje javnega financiranja političnih strank. Nobena skrivnost ni več, da so posamez- ne politične stranke prejemale in verjetno še prejemajo od petrolejskih mogotcev velike vsote denarja. Na ta način stranke plačujejo svoje uradnike in funkcionarje, vzdržujejo strankine sedeže in časopise ter vse, kar je potrebno za njihovo delovanje. Jasno je, da politične stranke s samo članarino in drugimi prispevki svojih pripadnikov ne bi mogle razvijati takšne dejavnosti, kot jo sicer razvijajo. Tu pa nastane kočljivo, a vendar bistveno vprašanje o resničnem razmerju med središči gospodarske oblasti in med politično o-blastjo. Skratka ugotoviti je treba, kdo je komu podrejen. Dognati je zlasti treba, ali gospodarski mogotci vplivajo, oziroma v kakšni meri vplivajo na odločitve politične oblasti, ki jo je treba tu pojmovati v širšem smislu. V primeru petrolejskega škandala pa se zdi, da ne gre samo za takšen ali drugačen vpliv, temveč celo za nekaj hujšega, to je za nekakšno podrejenost interesom velikega kapitala ali vsaj za zavajanje političnih oblastnikov v dobičkarske namene. To je po našem mnenju eden glavnih problemov, ki je na naravnost dramatičen način prišel na dan med preiskavo o petrolejskem škandalu in ki je,, kot smo že omenili, zamajal same temelje italijanske demokratične ureditve. Ob tej priložnosti se seveda nikakor ne moremo pridružiti tistim krogom ki farizejsko obsojajo škandale in hkrati zavestno rušijo obstoječi demokratični sistem. Zavedati se je namreč treba, da odprava političnih strank ne bi ničesar rešila, temveč samo odprla pot avtoritarnim desničarskim avanturam, ki bi ljudstvo zasužnile domačemu in tujemu kapitalu. To pa nikakor ne odvezuje vodilnega političnega razreda, da ne bi naredil vsega, kar je potrebno, da se anomalije političnega sistema čimprej odpravijo. Predsedniku Titu odsvetujejo potovanja potovanje, po nedavnem napornem Titovem potovanju v južno Azijo. Odsvetovali so mu tudi obiske v nekaterih afriških državah, kamor bi se bil moral podati v kratkem. Beograjska />Politika« in drugi listi so prinesli 16. t.m. novico, da je bil obisk predsednika zveze komunistov Jugoslavije in predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita na Madžarskem za krajši čas odložen s soglastnostjo obeh strani. Obisk na Madžarskem bi bil moral napraviti Tito 17. in 18. t.m. Kot je poročala potem agencija Ansa iz Beograda, se je to zgodilo zaradi tega, ker so zdravniki glede na Titovo visoko starost (maja bo dopolnil 82 let) odsvetovali tako Izraeelska ministrska predsednica Golda Meir ima težave s sestavljanjem nove vlade po zadnjih volitvah. Baje noče stopiti v vlado dosedanji obrambni minister Moshe Dayan, ker so ga kritizirali, da se jej dal presenetiti v oktobrski vo S 05 y n* s m' t‘- .'.-••v (D £ c/i T) 0 > g +3 S- 1 »2 ^ T'Sf| .2.^ " S ® .S > a c _ d »‘8* N £P>n cd "S 05 Q d o l.a^So 8'S* ^ Cd 6 gl » ‘3 n o -S'0 >8.85g.--§ -S -2i CS P! rf g Ji “a J h; in«* S cS ■*-' - r.r;> ••,.• • •.. • lM f I ■* g 1 S f