Poštnina plaCana v gotovini. LETO X. ŠTEV. 6 »KRES«, GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — Izhaja 1. vsakega meseca. — Izdaja Zveza fant. odsekov. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžale (A. Trontelj C. M.). — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. —-Rokopisi se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Kresa«, Ljubljana, Vodovodna 24. — Uprava : »Kres«, Rakovnik, Ljubljana VIII. Ček. rač. št. 17.871. — Naročnina : Letno din 20, pod skupnim ovitkom din 18. IZ UPRAVE: Dobivali smo pritožbe od naročnikov, ki prejemajo list na svoj naslov, da jim prispe številka večkrat vsa zmečkana in celo strgana. Zato pošiljamo zdaj list preganjen čez polovico, da je odpornejši in se tako ne zmečka. Kdor pa bi želel list prejemati nepreganjen, naj to sporoči upravi, ki bo njegovo željo irada upoštevala. Prihodnja — julijska — številka bo slavnostna taborna številka. Izšla bo na 40 straneh ter bo izredno bogato ilustrirana. Poslali jo bomo le tistim naročnikom, ki bodo imeli do takrat naročnino poravnano. UPRAVA KRESA, LJUBLJANA VIII. Dne 11. sušca t. 1. je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije član naše fantovske organizacije in svoječasni predsednik ljubljanskega okrožja br. France Škerl iz Stožic št. 46. pri Ljubljani. Obenem ko svojemu bratu k doseženemu uspehu prisrčno čestitamo, priporočamo našim društvenim knjižnicam, da si nabavijo njegovo doktorsko delo, ki mu je dal naslov »Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe« (1860.—1869.). Velja 40.— din. Domača slovenska zavarovalnica Je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani v lasi. palači ob Miklošičevi ln Masarykovl c. Telefon 25-21 in 25.22. PODRUŽNICE IN GLAVNA ZASTOPSTVA: Celje, Maribor, Zagreb, Split, Sarajevo, Beograd. KRAJEVNI ZASTOPNIKI v vseh večjih krajih v Jugoslaviji in vseh župnijah v Sloveniji. Proračuni in informacije brezplačno in brezobvezno. Letnik X. Junij 1939 Štev. 6 A. A.: FANTOV JUNIJ V juniju posebno častimo med nami bivajočega Jezusa v sv. Rešnjem Telesu in njegovo ljubezni polno Srce. Praznik sv. Rešnjega Telesa se je na Jezusovo povelje prvič obhajal 1. 1252. v Lüttichu v Belgiji. Prav tako je god Srca Jezusovega naš Odrešenik sam zapovedal v tretji in glavni prikazni sv. Marjeti dne 16. junija 1675: »Zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po osmim sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu!« Slovenski fant ve: Cim bliže bom svojemu Bogu, tem bliže bom svoji sreči, zemeljski in večni. Zato, fantje, ne bomo pozabili na letošnji 16. junij in ne na prvi petek drugih mescev. 2. Erazem, škof in mučenec, spada med 14 pomočnike, ki so jih zlasti v kužnem času klicali na pomoč. 4. Kvirin, škof in mučenec 1. 309. v Sisku, kjer se Kolpa zliva v Savo. 5. Sveto Reš n j e Telo. ® daTd\ škoi. v N°yonu, umrl 545., znan vremenski prerok in zaščitnik dekliške nedolžnosti; na ta dan so z rožami ovenčali dekle najboljšega slovesa, kraljico duhovne lepote. Smo tudi mi fantje taki viteški zaščitniki? 9. Primož in Felicijan, mučenca 286. v Rimu. Božja pot nad Kamnikom! 13 Anton Padovanski, umrl 1231. v Padovi, frančiškan, pomočnik v vsakovrstnih stiskah, zlasti za izgubljene reči. 14. B azili j Veliki, škof i n cerkveni učenik, umrl 379. sredi Male Azije. Po njem se vzhodni menihi imenujejo bazilijanci. 15. Vid, mučenec 303., pokopan v Pragi, v časteh pri Nemcih in Slovanih. L u16' s r Va Jf.2 U S o v e 8 a , — j o š t, 669. v Franciji, patron polj- skih pridelkov; naša božja pot! — Beno, škof, umrl 1106. v Mišni med polabskimi Slovani. — Jan. Fr. Reg is, umrl 1640. v Franciji, je ustanovil bratovščino sv. Rešnjega Telesa. 21. Alojzij Gonzaga, umrl 1591. v Rimu, angelski mladenič, patron fantovske neomadeževanosti. 24. Rojstvo Janeza Krstnika, kresni dan. Predhodnik Jezusov je prelep zgled fantovske neoskrunjenosti, zatajevanja in ljubezni do Odrešenika. 27. Vladislav, kralj ogrski 1095. — H e m a, grofica krška in zaslužna ustanoviteljica današnje celovške škofije. Najbrž je bila po rodu Slovenka. 29. Zapovedan praznik sv. Petra in Pavla. - - ’• || Naš prapor 4 Ko rastejo po slovenski zemlji naši fantovski odseki, rastejo, z njimi tudi naši lepi prapori. ‘ Kaj je prapor? Prapor je zmerom znamenje, simbol tistega, v čigar rokah je. Če ima prapor kaka organizacija, je v tem praporu tudi vsebovana njena miselnost, v praporu so zmerom mišljena tudi načela tiste organizacije, ki ji prapor pripada. Prav zato pa mora biti prapor vsi organizaciji in tudi vsakemu članu posebej nekaj tako svetega, kakor so mu sveta tudi načela. Kajti prapor je, kot rečeno, znamenje, vsebina vseh teh načel, ki jih ta ali ona organizacija izpoveduje. Tako morajo biti nekaj svetega prapori tudi našim članom fantovskih odsekov; nekaj svetega ne zaradi sebe samega, morda zaradi lepe in dragocene snovi, iz katere so napravljeni, marveč samo zaradi tega, ker so v praporih vsebovana naša načela: katoliška, narodna in državna miselnost naše organizacije in v nji včlanjenih fantov. Kakor hitro se ozrem na naš prapor, so mi na mah žive vse misli, ki jih izpoveduje naša organizacija o popolni vdanosti katoliški Cerkvi, slovenskemu narodu in jugoslovanski državi, pa dalje njena načela o socialni ljubezni in pravičnosti, o nujni potrebi dela za vse, kar je človeku resnično, dobro in lepo. Vse to pa se zliva v Boga, ki je večna Resnica, Dobrota in Lepota sama. Če pa je prapor nam vsem tako znamenje, da kaže naravnost na Boga kot na izvir in vodilo vsega stvarstva, je gotovo, da nam mora biti nad vse svet, vzvišen in drag. Kdor izmed nas bi vrgel v prah ta prapor, bi s tem obenem že tudi poteptal vsa naša načela in bi se tudi sam že izključil iz vseh naših vrst. Ker nam prapor kaže tako enotne misli celotne naše fantovske organizacije, je jasno, da mora biti ta prapor tudi po vseh naših ediriicäh, po vseh naših fantovskih odsekih, ki si ga nabavljajo, povsem endtno izdelan, povsem enak. Saj je z enotnim praporom tako lepo in na tak jasno viden način pokazana popolna enotnost ih edinost naše organizacije. Le kar mislite si, kako lep pogled se Vam nudi, če v strnjenih vrstah korakajo drug poleg drugega naši zastavonoši, pa kako nelepo, kako neestetsko bi bilo za pogled, če bi bili ti prapori zneseni z vseh strani, izdelani na kar najrazličnejše načine in iz kar najrazličnejših tkanin v kar najrazličnejši obliki in velikosti. Zato naj le rastejo prapori po naših odsekih, naj se le dvigajo znamenja naše organizacije in naših načel, a eno je predvsem potrebno, da so ti prapori popolnoma enotni in edini. Le tako bodo resno in veljavno vihrali pred našimi odseki, za njimi pa bodo korakale strnjene vrste naših slovenskih fantov, izpovedujoč zmerom in povsod svojo neomajno zvestobo katoliški Cerkvi, našemu slovenskemu narodu in naši mladi in močni kraljevini Jugoslaviji. Bog živi! če pravično državi služimo, tudi Bogu služimo. Jože Dular: Zemlja in ljubezen Drugo jutro je bila vsa vas polna govorjenja o požaru. »če bi imeli brizgalno, bi lahko vse pogasili,« je dejal Brček. »Nikoli, saj si videl, da je gorelo kot smola!« »Pogasili bi, samo motorko bi morali imeti!« je vztrajal Brček. »Nič bi ne opravili! Sicer pa je bolje, da je vse zgorelo. Kozolec je bil že majav in zavarovan povrh! Se srečo je nakretil tale požar Hribarju!« »Mrve je škoda!« je nekdo vzdihnil. »Še preplačano bo dobil! Ne boj se! Hribarju se vsaka kvar obrne v korist.« »Le kako se je vžgalo?« je hotela vedeti Bartovka. Z nenadnega zbora barjanskega okrožja na Rakovnik 30. aprila 1939, »Nekdo je pritaknil vžigalico, pa se je vnelo!« »Da je nekdo nalašč zažgal?« »Nič ne rečem, samo slišal sem. Šimen ga je baje sinoči videl, ko je zažigal, in se je zato davi že peljal po orožnike.« »Pa je domačin?« so stikali glave. »Mislim...« »Kdo?« »Gorjanov.« »Janez?« so boječe izrekli ime. . »Kdo drugi! V prepiru sta s Šimnom zaradi Ivanke, pa mu je posvetil z rdečim petelinom.« »Jezus, zavoljo Ivanke?« je plašno vzkliknila Bartovka. »Moj Bog, kdo bi, si mislil! Tako dober fant, pa ti zažge kozolec. Nikoli bi od njega ne pričakovala kaj takega!« »Ste videli, kaj vae naredi ženska? Še dušo bo Janezu pogubila! V vsaki ženski zmerom tiči kos vraga, pa če je na zunaj še tako angelske podobe. No, kaj bo imel zdaj od svoje ljubezni? Pet let mu bodo prisodili, kot bi mignil.« »Pet let?« se je začudil kovač. »Približno toliko mu jih ne zmanjka! Ivanka bo pa drugega dobila med tem časom. E, predobro poznam današnja dekleta!« Na koncu vasi je na ovinku zaropotal voz. Šimen je podil konja in dva orožnika sta sedela na zadnjem sedežu. Prav dobro sta se razločila njuna nasajena noža na puški. »Jezus, orožniki!« je zavpila Bartovka, ko je zagledala voz. »Kaj ve Janez, da pridejo!« je počasi vprašal kovač. »Mislim, da ne!« »Potlej mu povejmo, da se skrije!« je zavrisnila kovačica in se z Bartovko pognala po cesti. Kovač ju je prestregel. »Nikamor ne gresta! Če je zažgal, bo sojen, če je nedolžen, bo pa izpuščen! Mi se ne bomo mešali v njegovo stvar!« je pribil svoje besede. Voz je zaropotal na Gorjanovo dvorišče. Vse črno ljudi se je zbralo na cesti. Janez je ravno z Martinkom mlatil ajdo. Nič ni pomagalo, da se je rotil in prosil orožnika, naj mu za božjo voljo verjame, da ni kriv. Niti toliko mu nista pustila časa, da bi se preoblekel. Takega, kot je bil, sta ga vklenila. »Neža, jaz nisem zažgal! Pazite na hišo in očeta! Vrnem se! Ivanka ...« je še izdavil in se zagrizel v ustnice. Orožnika sta ga odgnala po cesti. Šimen je sedel na voz. »Tak hinavec! Svetnika se dela, pa kozolce zažiga!« je zlobno čveknil in udaril po konjih. Bartovka pa je pljunila za njim. »Iškarijot!« VI. Bojančevka je odložila lopar, s katerim je vsajala kruh v peč, se z rokami oprla ob boke in pogledala hčer, ki si je za mizo brisala solze. »Zdaj se pa kar nehaj cmeriti! Niti ene solze ne trpim več!« Ivanka je stisnila robec v pest in hlipnila. »Mati, saj ne veste ...« «Vem, vse vem in tudi to, da mora biti te stvari z Janezom konec! No, lepega zeta si hotela očetu in meni naplesti na glavo!« »Janez ni zažgal! Sam mi je to rekel,« je zaihtela. »Ropar ni še nikoli iz svoje volje silil na vislice. Otepa se in taji, dokler more! Zakaj pa Šimnu ne verjameš, ki ga je videl, kako je zažgal njihov kozolec?« »Ne, nikoli mu ne bom verjela! Laže se!« »Molči, da te ne primem za tvoj dolgi jezik! Še laži in obrekovanja te je naučil ta požigalec. Na, zdaj bo prejel na sodniji, kar je iskal! Ti pa glej, da ga nikoli več ne vzameš v misel! Za nas so Gorjanovi umrli! Si razumela?« »Mati!...« »Nobene besede! 2e zadnjič, ko si pobegnila iz vinograda, si nam pripravila sramoto, da je vsa dolina govorila o tem. Še pri očetu sem te morala zagovarjati. Zdaj pa vidim, da je imel prav! Tistega boš vzela, ki ti ga bova midva izbrala, pa konec besedi!« »Ne bom se poročila, mati!« »Boš se in Šimna boš vzela! Še ta teden gremo naročat balo, v predpustu se pa vzameta! To je vse, kar ti moram povedati!« je dejala mati trdo in vsakdanje, kot da bi naročila, naj nese koscem in grabljicam južino. »Nikoli ne bom vzela Šimna! Rajši grem danes služit po svetu.« »Kar pojdi, če misliš še naprej gnati svojo!« Ivanki je odi bolesti šlo na jok, a se je vzdržala. Pričela se je sukati po kuhinji, ne da bi vedela, kaj naj prav za prav vzame v roke. »Kaj se vrtiš kot muha v močniku! Po drva pojdi in v ognjišču zakuri!« Kako prav ji je prišlo, da jo je mati poslala po drva! Kot v sanjah je šla čez dvorišče, in ko je prišla v drvarnico, je sedla na tnalo, vzdignila predpasnik k obrazu in zaihtela vanj. Kaj res ni nobenega izhoda iz te njene nesreče? Kako lepo sta si z Janezom predstavljala skupen dom! Saj ji je pravil, 'da bo vse tako uredil, da bo prav, in Neža je rekla, da je njegov oče včasih kar pri volji, da mu izroči zemljo in hišo. Katerikrat res malo trmoglavi. Toda sam župnik ji je pri Pohajam za tropom ovčic ... tem obljubil svojo pomoč, samo da bo Janez čimprej svoj gospodar. Potlej bi se lahko kar vzela! Zdaj pa vse to! Ne, Janez ni zažgal Hribarjevega kozolca! Kako jo je gledal včeraj, ko sta ga orožnika gnala skozi njihovo vas! Kako ji še sedaj zvene v ušesih njegove besede: »Ivanka, jaz nisem zažgal! Nisem kriv! Ivanka!« Kot da bi jo s kladivom tolkel po srcu. Moj Bog, saj mu verjame! Toda če ga v resnici obsodijo? Ce dobi pet let ječe, kot ji je rekel kovač iz Brežovja? Saj ga ne bi mogla pričakati. Zmešalo bi se ji od žalosti in samote. Janez mora biti prost, Janez je nedolžen, Janez je kljub vsemu njen, samo njen ... V drvarnico je prišla mati. Zaskrbelo jo je, kod hodi Ivanka tako dolgo. »Ivanka! V kuhinjo pojdi in ne ženi si vsega tako k srcu,« je dejala mehko, ko je videla, da je hči vsa iz sebe. Ivanka je dvignila svoj objokani obraz in se je kot odsotna zazrla v skladovnice. »Drv naberi v naročje in z menoj pojdi!« je rekla mati in nagrabila dračja v košaro. »Tak človek ni vreden nobenih solz, kaj šele tvojih! Vesela bodi, da se je ob pravem času pokazal v pravi luči!« Kako daleč so bile Ivankine misli od materinih! Saj ni vredno'odgovarjati, ko vendar ve, da bosta spet prišli z besedami navzkriž. Ko bi mati le hotela po- . znati tudi srce in ne samo pamet! Koliko tolažbe bi potlej našla pri nji! Tako pa je molčala, si naložila drv in odšla za njo v kuhinjo. . »Ivanka, kar potolaži se!« ji je v kuhinji nežno rekla. »Sam Bog vedi, čemu 'je vse to dobro? Bog že ve, kaj dela. Vse se bo še prav obrnilo!« »Mati, Janez je nedolžen!« se ji je oklenila okrog rok. .. »Vse bomo še videli, Ivanka. Pa četudi ni ničesar kriv, Janez ni zate! Le kaj bi s takim možem, ki nima niti svoje bajte niti prebite pare! Kaj mislita, da vaju bova midva z očetom redila? Kdor hoče imeti ženo, naj pa.še skrbi zanjo!« ■ »Saj bodo Janezu izročili.« V:". • J v »Seveda, toda kdaj? NjegOv oče že ne bo dal žemlje iz rok, dokler bo še kaj drevja po hostah. Si slišala, kaj je zadnjič povedal Repež? Za dvajset tisoč dinarjev smrek je samo v enem mesecu prodal, pa ga še zmerom love upniki. Pravo rešeto je tista hiša! Noben dinar ne ostane v nji! Vse leti skozi!« Ivanka ni vedela, kaj naj reče na materine besede. Samo to je mislila, da bosta z Janezom velika reveža, Če je res, kar pravi Repež. »Vidiš, berač bo Janez, pravi berač,« je mati odvijala svoje besede. »Samo zato pravim, da ni zate! Dosti je še drugih fantov na svetu! Saj ni treba zgrabiti prvega, v katerega se človek zateleba! Glej, tudi jaz se nisem s tvojim očetom poročila po srcu, pa sem le srečna! Doma so mi ga izbrali in prav so storili! Tisti prvi fant pa je padel na laški fronti in že zdavnaj bi bila vdova, če bi takrat gnala svojo. Zato pa pravim, da Bog že ve, kaj dela, in da je 'njegova volja, če se je sedaj z Janezom tako obrnilo.« Mati je prestala z besedo in odslonila pokrov pri peči, da bi pogledala, če se je kruh že zapekel. ' »Glej, Ivanka, takole misliva midva z očetom,« je dejala in prislonila pokrov nazaj, »Dovolj je fantov in Šimen je tudi eden izmed njih. Edinec je, kmetija je trdna ko dren in rad te ima!« . »Mati, rajši v Krko kot k Šimnu! Pri miru me pustite z njim!« je razburjeno vzkliknila. , »Seveda, ti bi rajši videla, da bi božali onega berača in požigalca?« je nenadno vzkipela mati. »Toda ne bomo ga! Dokler imava midva z očetom kaj besede pri hiši, bo tako, kot midva hočeva! Če pa ti misliš drugače, potlej pa kar poberi svoje stvari in pojdi, kamor te je volja! Za svojeglavke pri nas ni prostora!« »Mati!« Ivanka se je brez moči sesedla na stol. . ’ • Jesen je zmerom bolj lezla v zimo. Jutra so postajala iz 'dneva v dan mrzlejša. V nočeh je včasih legla megla, se razlila od Brezovja do Razkrižja, od Lipovca do Srobotnika, po vseh poteh in stezah, da človek niti podnevi ni videl več ko deset sežnjev pred seboj. Takrat so bili ljudje vsi čemerni in pusti, kot bi pili jesih, kajti sonca ni bilo, in le za debelo megleno steno se je dala slutiti njegova luč in toplota. Včasih pa so bila jutra vsa svetla in tisti dober vatel megle, ki je ležala razpredena v zraku, je sonce, ko se je enkrat vzdignilo, na mah izbrisalo, da se je prikazalo inodro nebo, da so se zablestele bele zidanice po Srobotniku in se je Krka nad jezom tako jarko blestela, da se je ljudem zdelo, kot da je nekdo veliko zrcalo prislonil na oba bregova. Potlej se je spet rahlo pooblačilo, prišla je burja, otresla še zadnje listje z drevja in nagnala cele kupe oblakov na nebo. Ljudje so zapirali pred njo vrata, pa je vendarle našla pot skozi vsako špranjo, pela po dimnikih in prepodila vrabce, ki so se stiskali ob njih, potlej pa »e je zagnala v topöle ob reki in na mah pomela vse vrane z njihovih vej. Kdor koli je moral z vozom v hosto ali kam drugam, ta je vrgel čez konja odejo ali prazno vrečo, potegnil sebi kučmo čez ušesa in počil z bičem, da je voz kar odskakoval po zamrzlih kolesnicah. Sveti Andrej je bil namreč že mimo, čez nekaj dni bo že parkelj strašil po vasi; bila je torej zima. Pravega dela ni bilo in vsa vas je na zunaj nekako izumrla, toda po izbah in kuhinjah je bilo živo od večnih novic, da nazadnje nihče ni Vedel, kaj je res in kaj ni. Posebno Gorjanovega Janeza so vlekli skozi zobe in Bojančevi Ivanki seveda tudi niso prizanašali. Pravili so, da bodo Janezu odmerili toliko ječe, da bo ves siv prišel nazaj, če se bo sploh kdaj vrnil iz tistih strašnih zaporov, kamor ga nameravajo poslati. Drugi pa so dejali, da še mesec dni ne bo dobil, saj kozolec v resnici ni bil dosti vreden, tisto mrvo bo pa stari Gorjan povrnil Hribarju. In o Ivanki so pravili, da jo ima njen oče že tri dni zaprto, ker je zvedel, da je nameravala obiskati Janeza v zaporu. Drugi pa so spet pravili, da se je zbogala s Šimnom in da ju bodo že v nedeljo prvič oklicali. Vsak je nategoval ušesa, da bi čim več zvedel, samo eden je bil v Brezovju, ki ga vse skupaj ni dosti ali pa nič brigalo. To je bil Janezov oče, stari Gorjan. Ko so mu povedali, da so sina odpeljali orožniki, se ni nič razburjal niti si ni belil las zavoljo njega. , »Če je zažgal, bo pa zaprt,« je dejal mirno, vzel ključ in jo mahnil v zidanico. Zato je skoraj redno vsak večer, ko se je vinjen vrnil, prišlo do prepira med njim in Nežo. Takrat je bil Gorjan tak, da bi se ga drugi zbali, samo Neža se ga ni. Ko jo je ob takih prilikah podil iz hiše in kričal, naj pobere svoje cape in mu za zmerom izgine izpred oči, so njegove besede našle pri nji gluha ušesa. »Nikamor ne grem, dokler se Janez ne vrne!« je vztrajala. ’ »Kdo je tukaj gospodar? Jaz ali ti?« »Vi, toda samo, dokler Janez ne pride nazaj! Potlej mu boste pa kar izročili, drugače bomo na sodniji poiskali varuha, da se bo vsaj hiša ohranila!« »Neža, povem ti, da sem tukaj jaz gospodar!« je stari vpil nazaj. »Pa še to ti povem, da nimam za koga hraniti svoje bajte ! Francka je že takrat, ko je še rajnka živela, dobila svojo doto, Tone je v Ameriki in ne potrebuje nič, Janeza bo pa država v zaporu hranila! Če ge pa le izmaže, bo pa živel, kot jih živi tisoč drugih, ki tudi nimajo strehe nad glavo! Si me slišala zdaj?« »Sram vas bodi! Ste kakšen oče?« »Je mogoče Janez moj sin? Sem jaz kdaj požigal!« »Janez je nedolžen!« »Le božaj ga, pa še potuho mu dajaj! Kar si je umesil, to bo pojedel! Če je zažgal, bo tudi sedel!« . ■ •. »Hudobec stari!« : »Poberi se!« je zavpil nad njo in iskal palico v kotu. ; ■ Neža je zavrisnila in se zapodila skozi vrata. Potlej se je vse počasi umirilo. Samo Gorjan je še štorkljal po izbi, dokler se ni oblečen vrgel na posteljo in zasmrčal. (Dalje.) ■ Ivo Kermavner: ' • Prve orodne tekme za prvenstvo ZFO Velik napredek naših orodnih telovadcev. Orodni prvak ZFO za leto 1939. je postal Fric Natlačen, FO Jesenice, Moč in lepota telesa se morda pri nobeni drugi telesni vaji ne pokažeta v toliki meri kakor ravno pri orodnih vajah, zato ni le slučaj, da imajo naši fantje največje veselje do orodne telovadbe. Napredek zato ne more izostati; to so nam ponovno dokazale prve orodne tekme za prvenstvo posameznikov ZFO, ki so bile dne 19. marca v Celju in spadajo med najbolj posrečene zamisli našega obširnega tekmovalnega programa. Pri teh tekmah so namreč posamezniki prišli do svoje popolne veljave in so mogli pokazati vse svoje znanje javnosti, kateri se je nudila prilika, da je lahko točno zasledovala celoten potek posameznih borb, ki so bile zelo zanimive in mestoma prav dramatične. V naši državi so bile to prve take tekme in jih nikdar več ne bomo smeli pustiti iz programa, če bomo hoteli dobro naši organizaciji in napredku naše orodne telovadbe. Za letošnje tekme se je prijavilo 14 mladih borcev, to je za prve tekme gotovo prav častno število. Tekmo je končalo enajst bratov: eden, namreč brat Hercig iz Celja, radi hude rane na roki sploh ni mogel nastopiti, Jezeršek in Pilih sta se pa medi samim tekmovanjem toliko poškodovala, da nista mogla dokončati vseh vaj. Škoda, ker bi bile tekme še zanimivejše. Važnejše kot število sodelujočih, ki je bilo — kakor sem omenil — zelo lepo, pa so vaje oziroma smer sodobnih orodnih in prostih vaj, ki so nam jih podali v Celju naši prvenstveni tekmovalci in ki so popolnoma preokrenile dosedanje smeri. Na kratko bi označil današnjo našo telovadbo: moderno, sodobno, smo-treno. Na orodju sam koleb, redek je kak tezen gib in še ta samo v toliko, kolikor ga eden ali drugi potrebuje radi lastne moči; pri prostih vajah pa današnjemu telovadcu nadomestujejo tla orodje. V čem so tekmovali in kaj smo vse videli pri poljubnih vajah? Vsak tekmovalec je moral napraviti eno obvezno vajo na drogu, bradlji, krogih in konju na šir z ročaji. Obvezne vaje so bile tiste, kakor so bile določene za mednarodne tekme v Pragi in v katerih bodo tekmovali naši prvenstveniki letos v Mariboru. Poleg tega pa je tekmoval vsakdo v eni poljubni vaji na drogu, na bradlji, na krogih, na konju na šir z ročaji in v poljubni prosti vaji. Obvezne vaje niso tako zanimive, ker so za vse enake, in so bile v Celju zato že dopoldne na sporedu; nasprotno pa se pokažejo tekmovalci v pravi luči pri poljubnih vajah, kajti tu jim je dana prilika, da pokažejo svoje sposobnosti, smisel za iznajdljivost in estetiko. In nekateri so v Celju zelo častno r6šili svojo nalogo. Prav presenetili so nas v sestavah tako na orodju kakor pri prosti vaji. Na bradlji smo videli res nekaj krasnih točev do stegnjene opore, v katerih sta se odlikovala zlasti Frankič in Janež. Škoda, da se Frankiču ni posrečil toč iz stoje sredi bradlje zopet nazaj v stojo. Natlačen je razred zase na konju. Taka kolesa in strige, kot jih on izvaja, vidimo samo še pri nekaterih Švicarjih in Nemcih. Nekaj posebnega pa je njegov težak in krasen konec vaje. Res prvovrsten užitek, katerega ni moči popisati. Na krogih je bil najbolj siguren Železnik, četudi je že precej v letih. Med mlajšimi je ugajal Kermavner z dobro razporo v stoji. Pri prosti vaji smo videli razne premete naprej in nazaj, sklopke iz raznih položajev, globoke predklone in zaklone, močne razkoračne stoje in celo nekaj »špag«. Sestave, ki so jih pokazali Janež, Natlačen, Frankič, Kokot in Cop, so bile prvovrstne in v vsakem pogledu vrhunske. Kot zadnja točka so bile vaje na drogu, ki je najbolj priljubljeno orodje tako pri telovadcih kakor pri gledalcih. Tu so nam pokazali nekaj posebnih stvari, ki jih le redkokdaj vidimo: Janež, Varšek, Frankič, Natlačen. Presenetil je vse gledalce Janež s svojim začetkom: kolebno z nadpri-jemom dvojni obrat v zakolebu v veso in potem odkolebno prekrižni prijem z desnico pod levico in v predkolebu naopor s celim obratom v levo in s soročnim izpustom sonožni odbočni premah v levo s celim obratom v levo v veso. S svojimi težkimi začetki so presenetili tudi Varšek, Frankič in Natlačen. Videli smo dalje mnogo lepih premetov iz. veletoča z nadprijemom, iz nožne stoje na drogu naprej in nazaj, plovne skoke iz veletoča naprej itd. V splošnem moramo priznati, da smo napravili od lanskega leta v orodni telovadbi velikanski korak naprej. Vendar moram tudi poudariti, da se je mlajšim telovadcem poznalo, da jim manjka še tekmovanj in potrebnega časa, da se Tabela celotnih tekem: Opomba Zaradi padca odstopil 1 od tekmovanja || * Skopaj 267-34 258-92 256-84 251-35 238-72 225-75 224.11 221-57 219-84 217-41 175-28 110*54 103-87 Prosta vaja po- ljubna 38-17 lO čo co 34.33 36.23 35-75 80-98 37-14 CO CO 03 co 32-50 1 Ö co CO CO š i 1 Krogi poljubna 1 š 37-77 CO CO čo co tH šs 35-50 29-33 32-66 27-66 1 S J rH CO 22-50 32-33 CO co «N co obvezna 1913 1 00 ▼H 19-20 15-66 17-10 15-41 15-58 GO kO rH co p »b rH 15-80 co čo rH 1641 16-71 Konj z ročaji poljubna 5 05 co co co is 00 00 l> co 3525 33-33 29-76 36-75 J tH CO 21-66 rH GO (N 23 — 1 1 obvezna 19-90 vH T* 00 rH 17-58 18-25 91-91 18-78 18-33 1720 CO co tb vH 15-41 14-75 08-81 1 Ö ▼H Drog poljubna 3813 1 05 co 09-88 CO I> GO CO 08-98 CO p Čsj CO 11-16 31-26 34-83 J ■r-l CO 25-06 1 1 obvezna 06-81 0Q-61 lO I> 00 rH 19-08 1 00 vH 00 co čo ▼H GO IO 00 rH 17-85 18-03 17-48 16-58 1 ib rH iO čo rH Bradlja poljubna 36-75 00 p co tH čo co 35-08 2933 co Cp r-H co 35-98 3333 34-33 J ČO co 24 33 1 Ö vH 11-33 obvezna 05 00 tH 00 p l> rH co l> ČO tH 99-81 16-75 16-35 CO 05 l> rH 98-91 17-83 15-91 11-04 1 GO rH 16-75 Odsek Jesenice Vič pri Lj. j Jesenice Jesenice Kranj Jesenice Sv. Helena pri Lj. • ■“*** , ■' STALNI STIII (dalje). v.? č) Stlristopni jamb. Za slovensko narodno pripovedno pesem je zelo značilen verz, ki obstoji iz Štirih Jambov. Dobimo ga v vseh drugih slovenskih pripovednih narodnih pesmih, razen onih, v katerih je pod vplivom srbskohrvat-ske narodne pesmi nastopil srbski deseterec ali peterostopni trohej, štiristopni jamb je v pesmih: Pegam in Lambergar, Romar, Kralj Matjaž in Alenčica; Alenčica, sestra Gregčeva; Mlada Zora in v drugih. Primer iz Mlade Zore: Na 16v j mi pri] de krd|ljič mläd V 'O ~J ! D | U —' | U —' - . X ' 2 3 „ 4 d) Nlbelunškt verz. Nibelunški verz je verz germanske (nemške) narodne pesmi. Po naše bi mu rekli hiperkatalektični šesterostopni jamb. Ded se pa na dva dela, od katerih je vsak zase tristopni jamb, drugi polnoštevilen, prvi pa hadštevilen. Ta verz je obenem z nibelun-ško kitico (ime ima po epu o Nibelungih, ker je ta ep tudi spesnjen v tem verzu) uvedel k nam pesnik Fr. Prešeren, uporabljal ga je tudi pesnik A. Aškerc, n. pr. v pesmi Mutec Osojski. Prim.: Popötnik kdö si tüji, || ki säm s seböj golčiš ? O'—* I u—' i u—' I O II u —' I O—' i L» —’ 2 3 4 5 ■' 6:./;:;;;': e) Heksameter. Narodni verz starih Grkov je bil heksameter. V njem sta spesnjena znamenita Homerjeva epa Ilijada in Odiseja. Ta verz se je od Grkov razširil tudi k Rimljanom, tako da je tudi rimskega pesnika Virgila ep Eneida spesnjen v tem verzu. Heksameter obstoji iz šest (= heks) daktilov. V njem lahko prve štiri daktile zamenjamo s spon-deji —' o v .> —' —i to se pravi, da kra-Čini zamenjamo z eno samo dolžino. Tako postane sicer enolični stih v dolgem spevu živahnejši, mnogoličnejši. Obenem pa s to spremembo dosežemo, da se sicer lahki % takt zamenja, postane težji, pa tudi resnejši in svečanejši. Zapomniti si je tudi treba, da zadnja stopica v šestomeru ul nikdar popolna, da ji manjka zadnja krači-na,, ali kakor bi še utegnili reši, da se zadnji daktil zmerom zamenja s trohejem. V heksametru so mnogo pesnili pri nas Koseski, Valjavec, Stritar! Primer samih daktilov: \ • -. , ■ - ", : , ' P6j nam o renskih slapövih, o mdvrice pisanem ldku! —' U u j —’ U U I —' u u -'uu | 1 ;. 2 : '4. —' U U | —’ G. Primer resnejšega verza: Käm greš, vprdša me stric. Ne hödi pod m ? ' vččer od dčma! —' — | —’ u u | i—•' —'u u l - 1 ; i24 ■ 'v-.,'’’ *:••' —' U U | —' U 5.: 6 , > ■ f) Pentameter. Pentameter (petomerj je nastal iz heksametra. Prav za prav je še sedaj v bistvu pravi heksameter, le da dvema daktiloma manjka drugi del — to je obeh (skupaj štirih) kračin, kar znaša toliko kot dve dolžini ali en spondej — torej je končno le pet stopic — pentameter. Sestoji iz dveh enako velikih delov, od katerih ima vsak po dva in pol daktila (5/a + °/2 = io/.2 = 5!) Med obema deloma je rdzloka, S sponde-jem se smeta nadomeščati le prva dva daktila, tretji in četrti pa ne. Primer: •u u u u u u 3 u u 4 . g) Distihon. Distihon se pravi po naše dvojni verz. Distihon sestoji namreč iz dveh verzov, od katerih je prvi heksameter, drugi pentameter. Ta dvojni verz, to zvezo šestomera in petomera so uporabljali stari Grkd in Rimljani — in to posebno radi v pesmih ža-lostinkah ali elegijah. Zato je distihon elegični verz. Primer: Klddivo bije idesčt, svetilka pojema, umira, zvčzde nebä se goste, tiho je zünaj povsöd. —/u. u|—’ u u''—r j*-’ u uj —'u u|—’ v>V U u|—!|—’ U u|—'u-uj— ,-]]; ' ■ ■. (Daije.) Uled člani fantovskih odsekov ŠMARJE PRI JELŠAH Iz plodnih tal naše župnije je vstala močna in delovna četa fantov, včlanjenih v naši mladinski organizaciji, ki je kmalu prevzela vodstvo nad vsem prosvetnim življenjem doma in v okolici. Ko so leto za letom slovenski voditelji pripravljali pot naši organizaciji, so se iskrili tudi duhovi pri nas: vztrajno, z resno voljo, z umevanjem in velikim navdušenjem za narodne probleme. Ozek krog fantov, ki se je večer za večerom, tiho in z močno zavestjo pripravljal v Katoliškem domu, se je hitro razširil; zakaj spoznali smo, da bije v slehernem, še nepokvarjenem slovenskem fantu srce, ki je polno velikih sil, ki so nositeljice vzvišenih idej in stremljenj ter nepremagljive volje; treba le iskre, da zagori plamen. In je zagorel, v nas pa pregnal temo in v sleherno našo vas je odjeknila navdušena pesem slovenske mladine: »K božjemu soncu dvignimo srca« —! čimbolj vztrajno so se pripravljali, tem večji je bil uspeh, ko so stopili na plan. Most nasprotnikov je bil porušen, središče vsega prosvetnega in kulturnega življenja je postal Katoliški dom, nositelji naši fantje. Lanskega mladinskega tabora v Ljubljani se je udeležilo preko 70 fantov, članov in mladcev, četa, kakršno je s Štajerske malokateri kraj poslal. Žrtev se ne ustrašijo, ne poznajo ne mraza ne teme, ne kakršnih koli naporov. To se je pokazalo tudi pri nabavi krojev. Dinar za di- narjem, žulj za žuljem, preden je bilo dovolj prihranjenega. In uspehi? Lansko leto na veliko soboto smo imeli le dva kroja, letos jih je korakalo v procesiji že 19! Isti dan smo se tudi fotografirali s preč. g. mons. J. Vrežetom, ki je sredi med nami na sliki, kakor ga vidite. Bog živi! MI NAPREJ — DRUGI ZA NAMI Nam odmerjen prostor v »Kresu« je kakor ledina, ki čaka, da jo obdelamo. Za »Kres« se doslej nismo toliko zanimali, kot bi bilo treba. Ali nismo sami krivi? Seveda, ker smo toliko časa dremali. »Kres« mora postati tudi za nas fante privlačen In zabaven! List postane dober in zanimiv, če se naročniki sami pobrigajo za to. Kako pa naj to napravimo? Ne bo tako težko. Dragi brat! Preberi pazljivo in s premislekom vsako številko »Kresa«. Ko to napraviš, ti bo nekaj stvari ugajalo, druge pa spet ne. O tem malo razmišljaj, zapiši svoje misli na papir In jih pošlji uredništvu »Kresa«. Vsak fant živi v drugem kraju in drugačnih razmerah. V svojem fantovskem odseku vidi dobre stvari, opaža pa tudi napake. Brat, premišljuj, kako bi se dale napake popraviti! Ko prideš do pametnega zaključka, zopet primi za svinčnik ali pero in napiši svoje misli ter jih pošlji uredništvu »Kresa«. Pri vsakem fantovskem odseku je od časa do časa kaj novega: morda «mo imeli obletnico z večjo slovesnostjo ali smo uprizorili lepo igro itd. Vse to moramo napisati in poslati uredništvu. Iz teh novic in pisem bomo videli, kako delujemo fantje v raiznih krajih. Spoznali bomo, kaj je pri nas dobrega, Kaj slabega; kaj je drugod vzornega ali pomanjkljivega. Tako se bomo medsebojno opominjali in izpopolnjevali. Utegne pa biti kdo med nami, ki ima pisateljske ali pa celo pesniške zmožnosti. Le na dan! če ti pride lepa misel: napiši jo in pošlji uredništvu! Sprva jo zapišeš bolj neokretno. Ko jo prebereš in popraviš in ko se ti zdi dobro, pa na pošto! če bo le misel dobra, oblika pa slaba, jezik ne oglajen, nič zato! Bo že uredništvo popravilo. Ce bo pa še negodna za tisk, nič ne maraj! Morda roma enkrat ali dvakrat v uredniški koš, končno bomo pa zmagali; saj pravi pregovor, da vaja napravi mojstra. Fantje, glejte nekaj misli. Začnimo dopisovati v »Kres«! Tako bomo delali drug za drugega: navduševali se bomo, kratkočasili se bomo, tudi smejali, če bo kaj še-gavega. Naš kotiček v »Kresu« bo postal zanimiv, poučljiv in privlačen tako, da bomo komaj čakali vsake nove številke. Vzljubili bomo fantovsko glasilo. Navze-mali se bomo iz njega novih navdihov, novih moči; dobivali bomo v njem novih smernic. — Pozdravljam vas in upam, da moj klic ne bo zastonj. Pokažimo, koliko je v nas navdušenja za najlepšo stvar! Glede naših fantovskih odsekov pa tole: Poleti sem govoril s svojim prijateljem. Kmečki fant, priden, pošten in vnet za vae dobro. Še vedno ga imam rad, čeprav se zelo redko vidiva. Govorila sva o vsakovrstnih stvareh. Končno je pogovor nanesel tudi na fantovski odsek in »Kres«. V župniji, kamor spada, še nimajo fantovskega odseka, vsaj v bližnji okolici ne. Govorila sva tudi o domačih fantih, če bi bili dovzetni za odsek. »Nekaj bi se jih zbralo! Toda začeti! Kdo naj začne?« Pristavil pa je tudi tole: »iSaj še v bližnji župniji nimajo ustanovljenega! Koliko je takih fantov, ki bi radi pristopili! Horda celo hrepenijo po odseku, ali kdo naj začne? Da bi ravno pri nas prvi začeli ? To vendar ne gre, naj drugje prej poskusijo!« Taki jalovi iagovori ne kažejo fantovske odločnosti. Bratje, ne glejmo, kaj drugi mislijo o nas, ali kaj drugi imajo ali nimajo. Mi glejmo zase! Besede mičejo, zgledi vlečejo. Mi naprej, drugi za nami. — Bog živi! Jože Golob. ST. JURIJ POD KUMOM Pri nas doslej še ni bilo fantovske organizacije. Fant. odsek je zaživel pred dvema letoma. Fantje so se odsekovnega življenja oprijeli z velikim veseljem in požrtvovalnostjo, dokaz, kako čutijo potrebo po organizaciji. čeprav je velika oddaljenost vasi, slaba pota in hriboviti kraji velika ovira, vendar se življenje v odseku dobro razvija in uspešno napreduje. Fantje kažejo veliko požrtvovalnost, ki premaga vse težko-če, ko je treba 1 do 2 uri daleč k sestan- Naša družina v Sv. Juriju pod Kumom kom, tudi ob slabem vremenu, preko zametov, poleg tega pa v hrib 400—500 m visoko. Pridejo pa po dvakrat, včasih tudi trikrat na teden. Pri sestankih se zbira okoli 30, z gosti tudi 40 fantov. Prvo leto smo se vpeljali v organizacijo in spoznali njen ustroj in namen. Nastopili «mo, to pot prvič, na akademiji. Nabavili smo si kroje in 10 telovadnih oblek ter nastopali na več prireditvah. V Ljubljano nas je šlo 30. Letos smo šli korak naprej. Napravili smo s kulukom letno telovadišče, ki nam bo služilo tudi za javne nastope v manjšem obsegu. Na akademiji so poleg članov nastopili prvič mladci in naraščaj. Nabavili smo si 11 novih krojev. Pred praznikom sv. Jožefa smo imeli duhovne vaje. Sedaj se pripravljamo na javen nastop, ki ga nameravamo prirediti v začetku junija. Imamo mnogo načrtov, ker nam ge marsikaj manjka: orodje, prapor... ■toda upamo, da bomo vse dosegli, ker imamo odločno voljo po tej poti iti vztrajno naprej. KOSTANJ OB SAVI Prvič se oglašamo v svojem fantovskem glasilu. S tem pa ni rečeno, da smo šele začeli z delom. Za nami je dve leti trdega sfr- ??S53SSEi TE-TWW Salezijanska godba na Radnl pri Boštanju in težkega dela. Danes se sami čudimo, kako je bilo mogoče premagati mnogo ovir in predsodkov, če je danes naša organizacija prva v župniji po številu članstva in zlasti po delu, je to zasluga naših vztrajnih fantov, ki se niso bali groženj. L. 1937. smo si s skupnimi močmi postavili skromen prosvetni dom in ob priliki blagoslovitve smo na lepem boštanjskem taboru nastopil v javnosti. V zimi 1937.-38. se je naša mladina pridno vadila za mladinski tabor v Ljubljani. Za to priliko smo nabavili 7 fantovskih in 14 dekliških krojev, za mladce in mladenke pa po 20. Mladinskega tabora se je udeležilo 140 naših faranov, med njimi čez 40 fantov. Razen tega smo skupaj s salezijansko godbo z Radne priredili tri farne izlete in s tem domačo župnijo seznanili z našo organizacijo. Letos so naši fantje pokazali posebno zanimanje za delo v odseku. Pridno so si iz-posojevali knjige iz prosvetne knjižnice, med nje prihaja 16 Kresov in vsako sredo se zberejo k sestanku in telovadbi. Prvo nedeljo v mesecu pa večina pristopi k sv. zakramentom in po maši se zberejo k skupnemu mesečnemu sestanku vsi člani. Svoj prvi nastop smo imeli pri velikonočni procesiji v soboto zvečer v Sevnici, v nedeljo zjutraj pa v domači fari. Lep je bil pogled na uniformirano salez. godibo, pri kateri sodeluje 15 fantov iz naše fare, nato pa dekleta v svojih lepih krojih. Najlepši vtis pa je naredilo njihovo dostojno in resno vedenje med procesijo in v cerkvi med sv. mašo. čez 50 fantov, članov godbe In odseka, v krojih prav blizu oltarja je najboljše priporočilo staršem, da zaupajo svoje otroke naši organizaciji. V sredo 12. IV. smo se poslovili od 4 članov, ki so nastopili svojo vojaško službo. Odhajajočim smo dali v spomin in spremstvo »Vojaški molitvenik«, jim obljubili svojo molitev in želeli srečno vrnitev med naše vrste. Zdaj pa se že z vso vnemo pripravljamo na javen nastop v domači fari, ki bo ob priliki izleta na binkoštno nedeljo popoldne v vasi šmarčna. Mislimo pa tudi na mladinski tabor v Mariboru. Bog živi! FANTOVSKI ODSEK V MEŽICI Uredništvo je prejelo tale dopis: Fantovski odsek v Mežici želi Izdajati svoj društveni časopis z imenom »Naša mladost«. Zato prosimo, da nam pojasnite, kam naj se obrnemo za dovoljenje. List bi izdajali kot rokopis, pisan s pisalnim strojem in razmnožen kot mesečnik z letno naročnino 10 din. Svetujte nam, kako naj začnemo! — Bog živi! Odgovor uredništva: Odseku v Mežici moramo odgovoriti tole: Prav letos se je vsa naša fantovska organizacija z vso svojo mladostnostjo zavzela za naše fantovsko glasilo »Kres« in ga tudi zelo visoko dvignila. Zato se mi prav čudno zdi, da se sedaj oglasi odsek, ki hoče sam izdajati svoj list. To napravlja vtis, kakor da ta edini odsek ni s »Kresom« zadovoljen in da zato želi delati nekaj po svoje. Ali je to prav? Ali bo to v korist naši slovenski in še posebej naši organizacijski skupnosti? Če že žele fantje v Mežici pisateljevati in pesni-kovati, ali bi ne bilo edino prav, da se začno oglašati v svojem, tako lepem in prav letos tako živahnem glasilu naše organizacije? Saj vendar že vse leto doslej zmerom in povsod poudarjamo: fantje, na delo za naše glasilo »Kres«! »Kres« v vse naše odseke, do vseh naših članov, do vseh naših ljudi! Fantje iz Mežice, Vaše napore za ustanovitev lastnega odsekovnega glasila urednik »Kresa« zelo ceni, vsa čast Vam! Alt — vendarle je treba pomisliti, kaj je bolje: u f; iUL. , FO Boštanj v velikonočni procesiji. m Prejemati za nizko ceno 18 din na leto lepo umaknil zbor, že sp pritekli pred nas mlad- tiskan in vsebinsko zelo popolni list, ali pa ci in se med nje pomešali naraščajniki. Z za visoko ceno 10 din samo na slab papir obrazi, ki so razodevali svečanost ter res- pisan list, ki povrhu vsega tudi vsebinsko nost, so zrli v svojega duhovnega voditelja, gotovo ne bo na kakem posebnem višku!! ko jih je zaobljubil. Za odsekovno zastavo Tole premislite, pa boste prav gotovo vsi šo bili v dvorani zbrani novi člani, ki so od- fantje