Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld.0 za četrt leta 4 (Id., sa jedca
mesec 1 k Id. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «sle leto 12 fld., sa pol leta 6 gld„ za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 rld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 grld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlitro in ekspedielja v „Katol. Tiskarni", Todnlkove ollee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo js v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dsm, imemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
246.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. oktobra 1896.
Letni It XXIV.
P. n. volilcem velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja!
Dne 29. t. m. Vam je stopiti na volišče ter si izbrati poslanca za deželni zbor namesto prerano umrlega zaslužnega poslanca kanonika Kluna.
Podpisani osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke se je obrnil pismeno do svojih zaupnih mož v Vašem okraju za mnenje, katerega moža si izbero, da ga katol.-narodna stranka postavi kot svojega kandidata za dopolnilno volitev. Na podlagi skoraj soglasnih odgovorov zaupnih naših mož priporoča podpisani odbor kot kandidata za dne 29. t. m. vršečo se dopolnilno volitev v deželni zbor gospoda
Ignacija Merharja,
posestnika in župana v Dolenji Vasi pri Eibnici.
Naš kandidat se je izjavil, da hoče, ako bi bil izvoljen, po vzgledu svojega prednika poslanca Kluna truditi se prav posebno za gospodarske koristi svojega volilnega okraja, katerega razmere tem bolje pozna, ker živi vedno v onem okraju. Neosnovano jo in značilno za nasprotno stranko, da uprav sedaj še njeni agitatorji trosijo okrog laži, kakor da bi bil prejšnji gospod poslanec za odpravo krošnjarstva, s katerim se peča veliko prebivalcev tega volilnega okraja.
Eavno s tem se agituje od nasprotne strani tudi proti kandidaturi gospoda Merharja. Ravno nasprotno je resnica. Noben poslanec se v državnem zboru ni toliko trudil za pravice in koristi krošnjarjev, kakor pokojni poslanec Klun, in nobeden ne bo imel lepše prilike, v tem oziru delovati, kakor naš kandidat, ki od mladega živi v onem okraju in so mu zlasti tudi razmere krošnjarjev dobro znane.
Naš kandidat je neodvisen na vse strani, vzet iz srede volilcev, kmetovalec, torej bo gotovo umno in vspešno zastopal koristi kmetskih volilcev.
Podpisani odbor je zato prepričan, da bode večina gg. volilcev dne 29. oktobra oddala svoje glasove županu iz Dolenjevasi g. Ignaciju Merharja.
Priporočamo tudi gg. volilcem, da do zadnjega vsi pridejo na volišče, ter da ondi ostanejo do konca, ker ako pride do ožje volitve, morajo biti vsi naši volilci na svojem mestu. V slogi je moč in to slogo priporočamo gg. volilcem tudi za to volitev. Ouje se tudi, da pride oni dan mnogo nasprotnih agitatorjev v Kočevje. Mi se trdno zanašamo, da vsi naši volilci ostanejo res volilni možje, ki poznajo svojo volilno dolžnost in se ne dajo nikomur strahovati, najmanj takim, katerim so koristi kmetov — zadnja briga.
Pogumno torej v volilno borbo in zmaga bo naša!
V Ljubljani 23. oktobra 1896.
Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke.
Ob otvoritvi slovenske velikovške šole.
Lepo, za slovenski narod v obče in za koroške Slovence posebej pomenljivo delo je končano! Včeraj se je ob navzočnosti mnogoštevilnih narodnjakov, neustrašenih mož-Sloveneev slovesno blagoslovila in otvorila nova Ciril-Metodova slovenska šola v Velikovcu. Ta dan je bil pravi narodni praznik za slovenski Korotan, za ves slovenski narod!
Zadnji „Mir" je prinesel Slovencem lepo zadeto podobo velikovške šole. Ees lepo in jako primerno uravnana stavba je, ki bode zares na veliko korist velikovški okolici, v čast slovenskemu Koro-tanu in vsemu slovenskemu narodu.
„Narodna šola" — blesti v zlatih črkah napis na krasni dvenadstropni hiši poleg župnijske cerkve v Št. Rupertu ob Velikovcu, na hiši, namenjeni slovenski mladini ne le velikovške okolice, marveč vsega slovenskega Korotana. „Narodqa šola" se glasi, ker novi, lepi dom hoče biti nadebudni mladeži slovenski res prava šola-učilnica, v kateri se bode učila in likala v domačem jeziku in pravem krščanskem duhu. Dolgo vrsto let bojujejo koroški Slovenci trpi boj za slovensko šolo. Dolgo let se že neustrašeno vkljub tolikim zaprekam potegujejo za to, da se šola vendar jedenkrat postavi na jedino pravo, jedino pametno podlago, na podlago versko in narodno, t. j. naj se poučuje naša mladina v pravem krščanskem duhu, na pod-
LISTEK
Hazmotrivanja mračnjakova.
Junak! Kedo ga ne občuduje ? Pozni rodovi še stavijo ga otrokom svojim v vzgled.
V	prvi vrsti diči ga pogum. Toda marsikaj, kar se kaže na zunaj kot pogum, ima, ako pogledamo bliže, čisto druge vzroke, kar vidimo tudi pri interpelaciji Ferjančičevi radi potresnih doklad uradnikom, o kateri trdijo zvedenci, da je bolj neka ouvertura za prihodnje aržavnozburske volitve, pri katerih bode poslanec Perjančič zelo potreboval uradniških glasov v Ljubljani. Zaradi tega je baje dr. Ferjančič v tem slučaju prevzel nalogo ljubljanskega drž. posl. Kušarja.
Največji pogum pa je zatajevanje samega sebe, torej tudi največje junaštvo.
V	tem zatajevanji pa se vadi sedaj naša na-rodno-napredna stranka.
Na to misel mora priti vsak, kedor le nekoliko resnim smatra vse to, kar nam je dosedaj govorilo glasilo te stranke.
Kako silno je napadalo Hohenwartovce, kako je iskalo povsodi nemčurstva.
Sedaj pa strastno dela za navdušenega Hohen-vrartovea, dela v družbi najhujših nemčurjev.
Zlobni jeziki imenujejo seveda tako početje škandalozen oportunizem, navdušeni naprednjaki pa gotovo vidijo v njem veliko junaštvo.
Posebno značilno je za te napredne junake, da se jim je na stran postavil Turjaški gospod z vsemi svojimi uradniki, ter strastno dela za liberalnega kandidata.
Pač mnogo je bilo mej Turjačani junakov. Do gležnjev gazili so kri sovražnikov in najljubša godba bil jim je glas bojne trombe. — Časi se spreminjajo.
Jeden sedanjih potomcev te slavne rodbine odložil je železni oklep, ter rajši izkazuje svoje junaštvo z agitacijo liberalnega kandidata.
Kaj je njemu kri!
Tudi volilni cviček je prav poseben sok, in iz mogočnih „Štefanov" teče na njegov račun skozi suha grla njemu udanih volilcev. Bojno trombo pa času primerno nadomeščajo hripave harmonike, katerih hreščeči glasovi vnemajo v srcih volilcev junaštvo.
In res, mnogo junaštva treba, da voli kmet liberalnega gospoda, ki je po volji graščaku.
Toda, saj je tudi liberalni kandidat pravi junak, in diči ga dragocena lastnost starega junaka Moltkeja, kateremu so prideli častni priimek „der grosse Schweiger," — tudi on pridno molči v drž. zboru.
Taki kandidatje pa so prav po všeči imenitnim gospodom. Od tod navdušenje Turjačana za njega.
Kam bi pa tudi prišli, ko bi v javnih zastopih sedeli samo možje, ki se ne ustrašijo spregovoriti rezke besede!
Kako rezke so besede, ki jih je svoje dni zapel jednemu Turjačanov, Anastaziju Griiuu, nekdo v obraz:
Wenn im Grafensaal der Bauer Düstern Aug s es rings erblickt, Was ihm vom Verdienste sauer Hat der Gutsherr abgezwickt, Alles in Gesetzes Grenzen, Alles nach dem summum jus, Das man oft nach alten Sentenzen Als summa injuria schelten muss.
Kaj tacega je jako neprijetno, mnogo bolje je, boriti se proti klerikalcem:
Nur recht losschlagen über die Pfaffen,
Aber ja nicht gegen ihn mit den selbigen Waffen!
V takem boju se nemški plemič vedno lahko zanaša, da mu bode ščit in sulico nosil „Slovenski Narod", toda
Es mangelt dessen Gepolter durchaus an Saft und Kraft, Und nur im Phrasendreschen liegt seine Meisterschaft.
Tako so se našli vsi junaki in združili v znamenju volilnega cvička. Hohenwartovcem strupeno sovražni „Narod" vzdignil je na svoj ščit Ilohen-wartovca Višnikarja, in Nemci prizadevajo si na vse
M 3 a ^

lagi domačega materinega, slovenskega jezika. Naš težavni boj bil je — kruti nasprotniki so temu krivi — mnogokrat brezvspešen. Le malo smo dosegli po tolikih trpkih borbah.
Da si pa vendar pripomoremo do boljše bodočnosti, odkazana nam je druga pot: samopomoči. Tudi to smo nastopili po blagi pomoči za narodno stvar vnetih Slovencev in včeraj se je pokazal Slovencem sad skupnega truda pri otvoritvi nove naše šole v Velikovcu 1
Včeraj so se odprla vrata nove šole slovenski mladini, da pod varstvom sluvanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in pod vodstvom častitih šolskih sester izobrazijo si um in blažijo srce bolj, kakor se to godi sedaj v naših javnih posvetnih učilnicah. Ta šola, ki bode uravnana stroge po načelih zdrave pameti in po zapovedih naše svete katoliške cerkve, v kateri se bode poučevalo na jedino pravi, na podlagi materinega jezika, izgojevala nam bode verne in značajne slovenske može, pridne slovenske gospodinje.
In baš tega nam je treba. Že dostikrat smo imeli priliko, opozarjati na to, kako malo ali prav čisto nič se ozirajo poklicani in plačani krogi na potrebno izobrazbo koroških Slovencev. Nova slovenska šola naj je nekak vzor, kako bi naj bile uravnane vse šole po Koroškem, da izpolnujejo pravi svoj namen.
Poduk se je izročil šolskim sestram iz Maribora, priznanim izbornim učiteljicam - odgojite-ljicam. Podučevalo se bode v novi šoli v pravem krščanskem, pa tudi slovenskem duhu, v milem slovenskem jeziku. Tako bo nam nova šola donašala res dobrega sadu.
Šolsko poslopje samo, je dokaj lepo in primerno uravnano. V dveh nadstropjih se na lepem kraju dviga lepo poslopje. Na čelu se sveti v pozlačenih črkah napis „N ¡i r o d n a š o I a". Na visokem pročelju sta čedno izdelana pobarvana kipa sv. Cirila in Metoda, delo Mayerjeve tvrdke v Mo-nakovem. V pritličju so svetle in prostorne šolske izbe, v prvem nadstropji sobe za „internat", v katerem se bodo pozneje učila in vzgojevala dekleta, ter kuhinja z velikim lepim štedilnim ognjiščem. V drugem nadstropju so stanovanja in sobe za šolske sestre in dekleta. V prvem nadstropji je tudi domača kapelica, pod hišo prostorne kleti.
Svet za šolo in vrt meri 58 arov in 66 kvadratnih metrov. Kupil ga je dne 30. decembra
1893.	I. za družbo sedanji bi. g. župan ljubljanski Ivan Hribar od pekovskega mojstra Jan. Falk-nerja za 1250 gold. Vknjižil se je dnč 4. marca
1894.	1. To je bila prva slovenska vknjižba v zemljiški knjigi velikovškega sodnega okraja. Načrte je izdelal ljubljanski inženir g. Jaromir Hanuš, stavbo nadzoroval g. inženir Holl v Velikovcu. Hiša obsega 23 sob. Dela so večinoma izpeljali domači velikovški mojstri.
Sredi vrta stoji perilnica in drvarnica. Dn4 26. aprila 1895. 1. so začeli kopati temelj hiši in ob enem so šli zidarji na delo. Te dni so se zadnja dela dovršila.
Letos se otvori prvi razred ; polagoma pridejo
kriplje, pomagati „Narodovemu" Slovencu do zmage.
V svojem glasilu pa zatrjujejo napredni gospodje, da rabijo zgolj nedolžna sredstva.
Navadno imajo znameniti junaki svoje himne. Naprednim junakom bila bi zelo prikladna
sledeča:
Golobček, čedna Btvarica, Vsak naprednjak te rad ima, Nedolžni pri volitvah vsi Smo naprednjaki, kakor ti! Ali ker tako zastarelo obliko dandanes že zasmehuje vsak prvošolec, izrazimo to misel v malo modernizovani obliki:
Napredna zastava.
Golobee boli, sinji zrak Prekrepko reže ti perut; Ponosno zrem te, naprednjak, Ker vedno tebi sem jednak, Če boj divja krog mene ljut; Saj čista naša je zastava! Zaupno vanjo zre Turjak, Čegar gospodje vedno liranili so tako vzgledno Slovenskega naroda prava! Mi pa rečemo s starim Turjačanom, Anastazi-jem Grunom :
Zerfetzt ist das Panier, drum Ibr Kueh reiht 1
na vrsto še drugi in „internat" ali domači zavod za dekleta, ki se bodo tam skrbno vzgojevala in poučevala v raznih gospodarskih stvareh.
„Zrno do zrno pogača, — kamen do kamena palača", ta slovenska beseda se je popolnoma ob-istinitila ob velikovški šoli, in „Iz malega raste veliko", — moramo hvaležnim srcem priznati, ko gledamo na krasno, lepo uravnano poslopje. Ponosuo se dviga ob velikovškem mestu ter glasno priča o domoljubju in požrtvovalnosti slovenskega rodu. Z mnogimi napori in veliko skrbjo se je zidala naša šola. Bilo je treba premagati mnogo težav; s pomočjo božjo, ki je očividuo podpirala naše delo, po trudu za našo stvar tako vnetih domoljubov in radodarnih rojakov, posrečilo se je hišo srečno dovršiti.
Pa naSe delo še ni dokončano ! Hiša je sicer dovršena, a treba še mnogo požrtvovalnosti, da bodo vsi stroški pokriti. Zato pa danes naš glasen opomin : Vsak slovenski rodoljub štej si v sveto dolžnost, da krepko podpira našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, in vzlasti vsakdo, ki se ne udeležuje lepih slavnostij v Velikovcu dejanski, udeležuj se jih vsaj v duhu in pridi ta dan z večjim ali manjšim darom na pomoč slovenski velikovški šoli!
Volilni shod v Cerknem na Goriškem.
(Izv. poročilo.)
V	saboto 17. t. m. popoldne pripeljal se je v Cerkno drž. in dež. poslanec č. g. dr. A. Gregorčič naravnost iz Dunaja. Ze v Planini pozdravljali so ga topiči ter naznanjali Cerkljanom, da se bliža toliko zaželjeni poslanec. O prihodu v vas ponavljali so topiči svoj pozdrav; zastave raz vseh hiš so kar iznenadile g. poslanca. Občinski zastop in č. duhovščina so primerno tolmačili pozdrav in veselje ljudstva. Zvečer so čitalniški pevci svojega častnega člana razveselili s svojo umetnostjo. V nedeljo zjutraj pripeljala sta se tudi gg. državni poslanec vskr. grof Alfred Coronini in deželni posl. dr. H. Turna, oba primerno pozdravljena.
Popoludne ob 3. otvoril je g. poslanec dr. Greg v čitalniški dvorani volilni shod ter pozdravil došle, katerih je bilo nad 200. Skoda, da niso vsi imeli prostora. Predstavil je vladnega zastopnika visoko-rodnega grofa Marenzija, okrajuega glavarja tolminskega, in oba tovariša poslanca. Po predlogu g. kaplana bili so izvoljeni predsednikom zborovanja A. Ravnikar, veleposestnik in podžupan, Jakob Tušar, trgovec in župan podpredsednikom , Anton Kosmač, posestnik in starašina zapisnikarjem.
Predsednik se zahvali za čast, povdarja skrb g. poslanca, ki je celo z Dunaja prišel v našo zapuščeno vas, poročat, kako brani naše pravice; pozdravi vse ter da besedo g. poslancu. V 7 četrt-urnem poročilu razložil je razmere v dež. in drž. zboru, svoje in svojih tovarišev delovanje v obeh zbornicah.
Vsebina je ob kratkem ta :
V	deželnem zboru imajo slovenski poslanci težavno stališče, deset jih je proti desetim italijanskim poslancem. Ce hočejo kaj doseči, morajo se prej po-
Južna Afrika.
Spisal P. Emanuel Drevenšek.
(Dalje.)
XII.
Ozrimo se sedaj še nekoliko na kraljestvo In-hanambane. Potem, ko je Silveira, kakor smo že povedali, krstil kralja te države in zapustil deželo, sta njegova tovariša Fernandez in Akosta nadaljevala veselo delo preobračanja z veliko vnemo, pa njti trud je bil zastonj zaradi toposti in vnemar-nosti domačinov, ki so sicar poslušali krščanski nauk in se tudi dali krstiti, pa pri vsem tem obdržali so svoje praznoverne in neumne navade.
Akosta, kateri ni mogel vročega podnebja prenašati in skoro nikdar ni zapustil postelje, vrnil se je v Indijo, Fernandez pa je sklenil zasledovati neustrašeno svoj cilj in naj bi ga tudi bolezen popadla ter spravila v grob. Zidal je Materi Božji posvečeno cerkev, da bi domačine privadil krščanskih navad in šeg, prepovedal jim je imeti po več žen in druga dejauja, ki se ne zlagajo s krščanstvom. Pred vsem pa je karal kralja, ki je skušal obraniti pri svojih podanikih stare predsodke, ki so poviševali njegovo moč, zlasti pa prazno vero, da zamore
goditi z italijanskimi poslanci, potem večinoma vsi skupaj glasujejo za ali zoper. Hribovski okraji imajo veliko potreb, ceste, vodovodi, šole, okrajni zdravniki, olajšanje občin gledd šol in cest. Dežela naj bi pomagala. Pa italijanski poslanci nasprotujejo temu, ker baje plačujejo Lahi več davka, pa nimajo toliko potreb. Pa to ni res, posebno ker se mora mebto Gorica izvzeti. Za vsako potrebno podporo stavijo prav nepotrebne pogoje. Ker Lahi imajo povsod zdravnike, nam jih ne privoščijo. Predlog o tem se bo stavil v imenu vlade. Gledč šol predlagali so sloveuski poslanci deželni šolski zalog, pa radi mesta Gorice so italijanski poslanci nasprotni. Občine bi bile olajšane radi razlike pobiranja naklad. Tolminski okraj plačuje samo za šole 55 odstotkov, Gorica pa za vse potrebe ne cele 40 odstotkov. V Gorici so državni in privatni zavodi. Mesto naj tedaj pomaga. Slovenski poslanci so se prizadevali za vreditev domovinske postave, pa radi italijanskih poslancev dotični odsek še vedno predlogo študira.
Lahi se ponašajo, da jih mora vlada podpirati, ker eni zastopajo inteligenco in kapital.
Natanko je razložil svojo in tovariša Coroninija taktiko v državnem zboru, prestop in njega vzroki iz Hohenwartovega kluba v slovensko-hrvatski klub. Najbolji bi bil jugoslovanski klub, v katerem bi bilo po novih volitvah blizu 30 poslancev. V verskem oziru se slovensko-hrvatski klub naslanja na konservativce, v narodnem na Cehe.
Trgovinska pogodba z Italijo je škodovala Pri-morju. Postava o pregledovanju zemljiškega katastra, o osebnem dohodninskem davku bota našim kmetom olajšali davčno breme. Volilna reforma je pravična, za naše razmere so boljše indirektne ko direktne volitve.
Krščanski socijalisti skrbijo za obrtnika in kmeta. V kakih 14 dnevih bo menda vlada predlagala postavo o kmečkih zadrugah. Ta je potrebna. Ker bodo ovire v drž. zboru, naj ljudstvo samo osnuje zadruge; posebno ker so Cerkljani bili že v prejšnjem shodu dobro o tej reči poučeni. Volilci naj izrečejo sodbo.
Predsednik se iz srca zahvaljuje g. poslancu za tako zgovorno in temeljito poročilo. V imenu vo-licev izraža g. poslancem posebne želje. Ker ljudstvo toliko plačuje, naj se vlada tudi bolj ozira nanj. Doklade velike, zanemarjene ceste. Preloži naj se cesta na Kranjsko. Nezakonski sinovi se oproščujejo vojaške službe, kmetski pa morajo vsi služiti. Vodna moč bi se lahko uporabila za mnogotero obrtno podjetje, pa železnice so predaleč, vsaj jedna naj se gradi skozi Tolminsko. Za potrebni vodovod naj država pomaga s polovico. Močvirni travniki naj se osušijo. Vasi Plužne in Otalež potrebujejo vodovod. Županstva so preobložena, naj tedaj vlada prispeva plači tajnikov.
Nadalje priporoča predsednik poslancema ustanovitev jugoslovanskega kluba na kršč.-socijalnem in narodnem temelju po starem geslu „vse za vero, dom, cesarja." Potem prebere zapisnik zjutranje iz-vanredne občinske seje, v kateri so bili jednoglasno izvoljeni častnim udom cerkljanske občine gg. po-
kralj zapovedovati vetru in dežju.* Misijonar bil je tako vnet, da je jedenkrat vse priprave za daritev malikom razdrl in pohodil, s tem pa je tako hudo ljudstvo razdražil, da je zgrabilo za orožje in bi ga bilo usmrtilo, ako bi ne bil kralj, boječ se Portugalcev, vmes posegel.
Kraljevim svetovalcem bil je oznanjevalec svete vere sila zopern in zato so ga skušali na drug način s pota spraviti. Dolžili so ga čarovnije in svojo tožbo podpirali 8 tem, da ima neko knjigo (mislili so njegov brevir), v kateri često bere in jo za svet vprašuje, in da se poslužuje cerkvenega orodja, da spolni to, kar knjiga veleva, da ljudstvo slepi. Da bi ga vjeli, zato so sklenili vse čarovništva sumne ljudi poloviti in njih stanovanja preiskati in vse za čarovništvo služeče predmete odvzeti. Svetovalci, ki
* Kralju vsled njegove kraljeve službe ne pristoja le oblast nad vsemi ljudmi, ampak tudi nad naravnimi silami. Na njegovo povelje se menjajo letni časi in prihaja dež ali solnee. Ako n. pr. v doželi velika suša vlada, obrne se ljudstvo na kralja, proseč ga pomoči. Res, smešno je, kako se ta „gospodar narave" izvleče iz tega neprijetnega položaja. Kralj motri s kritičnim očesom nebo in po tem se mu včasih zljubi, dežja takoj ne dati, ampak ga odlašati. In če se vlije potem ploha, gleda vladar samozavestno svoje ljudstvo, češ: kaj vse zamo-rein. Če pa dežja le ni in ga le ni, potem koga obsodi k smrti in priprosto ljudstvo je zadovoljno.
slanci dr. Gregorčič, grof Coronini, dr. Turna in c. kr. okr. glavar Marenzi. Živahno odobravanje. — Posebno grof Marenzi je vreden vse časti, ker je v resnici pravi vzgled za blagor ljudstva vnetega glavarja. Mej tem ko je učitelj iz Gorenje Trebuče gg. poslancem priporočal gradbo ceste čez Ščuro in zvezo z erarno cesto na Kranjskem, so se ljudje počasi razšli in shod se je končal v splošno zado-voljnost vseh.
Mej tem so Cerkljani prekrasno razsvetlili svoje hiše, kakor imajo navado le ob prihodu visocega gosta n. pr. višjega pastirja. Vse je bilo veselo in zadovoljno.
Ob 7. uri začel se je zabavni večer, katerega je priredila čitalnica v čast gostom poslancem, in je obsegal petje, govor, igro in prosto zabavo. Gg. posl. Tuma in glavar sta že prej odšla. Drž. poslanca sta se pa v ponedeljek popoludne odpeljala preko Škofje Loke na Dunaj, izpolnjevat svojo poslansko dolžnost.
Državni zbor.
Dunaj, 23. oktobra.
Vlada je predložila predlogo glede prodaje drž. nepremičnin, katere uporablja vojaška uprava, in uporabe dotičnih odškodnin.
Posl. H a a s e in tovariši interpelirajo min. predsednika zaradi gospodarskega boja Cehov na Mo-ravskem proti Nemcem.
Po nekaterih drugih interpelacijah zbornica nadaljuje debato o domovinskem zakonu. V obravnavi je § 2.
Posl. G r o s s pogreša v izjavi vladnega zastopnika zagotovila, kaj namerava vlada storiti glede zavarovanja za starost in slučaj onemoglosti. Govornik se boji, da se bode to vprašanje odlašalo leta in leta, ter naglaša nejasnost zakona. Vsaka občina bode skušala utajiti desetletno bivanje dotičnika v občini, in zato treba jasnejšega besedila. Popolnem nejasno pa je, kaj je prostovoljni prenehljaj bivanja. Občine v tem oziru niso nepristranske. Zbornica mora sklepati jasne zakone; ker pa ta načrt ni jasen, torej naj se vrne odseku, da ga predela.
Posl. P e s c h k a priporoča § 2., ter ugovarja, da bi bila mesta preveč obremenjena po novem zakonu. Kdor je nad 10 let v kaki občini, ta je že toliko marljiv, da ne bode navadno iskal ubožne podpore od občine. Mesta itak laglje skrbe za reveže, ko kmečke občine.
Pri glasovanju je bil predlog dr. Grossa, da se vrne načrt odseku, odklonjen s 158 glasovi proti 47.
V obravnavo pride § 3., ki določa, da ima pravico zahtevati vsprejem v občino ne samo prosilec sam in njegovi nasledniki v domovinski pravici, ampak tudi dosedanja domovinska občina in pa tista občina, kateri se je bil brezdomovinec po 3. odstavku domovinskega zakona pridelil. O vseh domovinskih spremembah se imajo občine mejsebojno obveščati.
Proti tem določbam so govorili posl. Noske, dr. P u n k e in dr. K r o n a w e 11 e r, ki so vsi povdarjali vzlasti stilistično nedovršenost tega para-
so bili za ta posel odbrani, šli so proti cerkvi z velikim loncem, da bi vanj spravili čarovniško orodje in je potem zažgali in uničili. Fernandez pa jim je šel že pred cerkvijo nasproti, vsprejel jih je osorno in ko so le dalje silili, razbil jim je lonec. Ta predrzen čin razburil je ljudstvo tako, da je videl kralj, da mora misijonarju odtegniti svoje varstvo in tako ga prisiliti, da hitro hitro zapusti Tonge in se poda na portugalsko ozemlje. Kmalu po njegovem odhodu zadušilo se je komaj zasejano seme krščanstva v Inhambane.
Ista nevarnost pretila je tudi v Monomotapi, koder je cesar velel, da morajo vse tiste domačine, ki so dan pred Silveirino smrtjo bili krščeni, pomoriti. Ta ukaz pa se ni izvršil, ker so mu nekateri bukazi, kakor so velikaše države imenovali, resno odsvetovali. Pripomnili so namreč knezu, katerega je sedaj le slepa strast vodila, da on sam in veliko glavarjev ravno tako smrt zasluži, kakor nižji podaniki, ako je to pregreha, glavo si z vodo obliti dati. Ko so čez nekaj dnij prišli v mestu stanujoči Portugalci k njemu in mu zaradi nedolžno umorjenega misijonarja, ki je iskal le blagor ljudstva, žugali z jezo Božjo in kraljevo osveto, se je cesarja polastil tak strah, da ni le obeh Mohamedanov, ki sta pred vsemi svetovala umor misijonarjev, ampak tudi svojo
grafa. Posl. Funke je predlagal, da naj se konec paragrafa glasi:
„Vsaka občina je obvezana, o \sprejemu kake osebe v domovinsko zijezo obvestiti dosedanjo domovinsko občino."
Pro so govorili posl. dr. Götz, Hagen-hofer in dr Byk. Slednji pobijal je na široko posebno 2. odstavek § 3. in izvajal, da bo iz njega izviralo samo veliko nepotrebne pisarije in se ljudstvo nadlegovalo. Zato predlaga govornik, da naj se ta odstavek črta.
Posl. dr. Keil in dr. Marchet stavita posebne predloge k § 3.
Vladni zastopnik baron Schwarzenau izjavi, da se vlada izreče proti predlogom posl. Keil in Noske, da pa nima nič proti temu, ako se vsprej-meta predloga posl. Funke in Marchet.
Na predlog gospoda posl. Povšeta se debata zaključi.
Generalni govornik posl. Kaftan polemizuje proti nemško-liberalnim in nacijonalnim poslancem, kateri vedno govoričijo o inveziji nemških mest po čeških delavcih. Govornik priporoča obravnavani paragraf v vsprejem.
Pri glasovanju se vsprejme § 3. s spremembami, katere sta predlagala posl. Byk in Funke.
Paragraf 4. se vsprejme s spremembami, predlaganimi od posl. Götz in Pininski.
Zatem se seja zaključi. Prihodnja seja bode v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 11. uri dopoludne.
Ratio Mac Vevinensis.
V Celovcu, dne 22. okt. VI.
V št. 219. priobčil je „Slovenec" rekurz, ko-jega je vložil na deželno vlado naš rojak gosp. M. Stih radi obsodbe, kojo si je stekel pri c. kr. okr. glavarstvu celovškem zaradi svojega govora na Trati pri Glinjah.
Gosp. Stih je proti Mac Nevinovemu nasil-stvu nastopil občepostavno pot priziva na višjo in-štancijo in od le-te pričakoval zadoščenja za storjeno mu krivico in javne rehabilitacije svojega neomade-ževanega imena. In pričakal jo je 1 V rokah imamo dekret, s kojim je slavna deželna vlada rešila omenjeni rekurz. Zadovoljni smo z vspehom, toda najodločneje moramo grajati uradno pačenje oziroma uradno nezmožnost našega lepega slovenskega jezika. Za eksempel uradne slovenščine pri c. kr. okrajnem glavarstvu celovškem naj se nam dovoli, da omenjeni odlok prijavimo dobesedoma po izvirniku. — Slove tako-le :
St. 26.940
Gospodu Martin-u Stih-u posestniku u
Sv. Janiž-u
S tuuradno razsodbo dne 17/9. 1 1896 štev. 23506 ste bili obsojeni na kazen 50 fl. zaradi prestopka § 11 c. naredbe 20/4. 1 1854. štev. 96. d. Z. — Visoka deželna vladna je uslišala z ukazom dne 4/10. 1 1896 štev 12757 vaš rekurz
mater, ki ga je k prenagli sodbi zapeljala, dal umoriti. —
Ko so kmalu na to celi tropi kobilic pustošili polja in je zaradi pomanjkanja živil mnogo ljudstva pomrlo, skušal je jezo božjo, katero je po pravici smatral za kazen svoje krvoločnosti, s tem utešiti, da je iz pokrajine Sofale zopet poklical krščanskih učenikov v svoje kraljestvo. Glavar te pokrajine poslal je dva jezuita in na njegov nasvet pridružil se jima je iz Inhambane pregnani misijonar Andrej Fernandez. Cesar države Monomotapa jih je prav dobro vsprejel in ti trije delovali so z veliko vnemo in dobrim vspehom za razširjenje krščanstva, pa čez nekaj let jin je portugalski kralj nazaj poklical. Ta je namreč hotel z vojsko nad te pokrajine, da bi zase pridobil bogate zlate rudnike, iz katerih je dohajalo zlato k morju, in da bi se maščeval nad morilci misijonarja Silveira, čegar smrt je v njegovi družini, ki je bila jedna najodličnejših v deželi, povzročila veliko žalost in nevoljo. Zato kralj ni hotel misijonarjev v Monomotapi pustiti, da ne bi razjarjeno Ijustvo isto tako ž njimi naredilo, kakor z njih prednikom. Svoji vojski pa je dodal štiri jezuite, ki naj bi skrbeli za njen dušni blagor, ki naj bi pa tudi skušali rodove, s katerimi bi prišli v dotiko, spreobrniti.	(Dalje sledi.)
in je odpravila tuuradno razsodbo ker ni po zakonu utemeljena.
C. k. Okraino poglavarstvo
xx Celovcu dne 13. Octobra 1896.
Za c. k. deželnega vladnega svetnika
Rainer 1. r.
C. k. o. Comm."
O stvari sami nimamo ničesar pripomniti. Odlok sam zadosti jasno govori. Gospod Stih se je oprostil, ker razsodba prve inštancija „ni poza-konu utemeljena." Ta razsodba bila je tedaj protizakonita, protizakonito postopanje gosp. okr. glavarja, ki je gospodu Štihu po nekem svojem, bizantinsko mu udanem uradniku jedenkrat za vselej zabičal: „Ich kenne meine Gesetze!"
Protizakonito bilo je tedaj ravnanje onega Mac Nevina, ki je nekoč kot volilni komisar nad nekim volilcem, ki je hotel ostati v volilni dvorani in paziti nad rednim poslovanjem pri volitvi, v svoji mogočnosti zarenčal: „Ich dulde keine Control 1 e! "
Ali ni bila protizakonita tudi grožnja istega „plemenitega" moža, katero se je drznil izustiti meseca novembra leta 1892 nekemu znanemu slovenskemu županu v obraz, rekoč: „Ich werde es so weit treiben, dass ich Sie noch um Haus und Hof bringe!" — in to radi tega, ker se dotičnik ni hotel klanjati brezvestnemu zistemu gospoda Mac Nevina, ampak je bil in ostal trd in neizprosen, mož jeklen! Vpričo tako klasičnih dokazov o vseskozi „zakonitem" poslovanju gospoda eelovškega okrajnega glavarja, nam ne treba opozarjati na mnogovrstne praktike, s kojimi je slavnoisti gospod za letošnjih deželnozborskih volitev skušal zadušiti kal zdravega in krepkega pro-bujenja in političnega gibanja mej Slovenci na Koroškem.
(Konfiskovanih 63 vrst.)-------
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. oktobra.
Državni «bor. Minuli četrtek je rešil bud-getni odsek razpravo o uravnavi dohodkov višješolskih profesorjev in potem nadaljeval debato o državnem proračunu ter rešil poglavja „uprava drž. dolga", „nepremična državna lastnina", „mitnice", „najvišji računski dvor", „pristanska in sanitetna služba" ter nekaj manjših točk. Glede višješolskih profesorjev se je sklenilo, da pripadajo v šesti plačilni razred s 3200 gld. letne plače, ki se vsakih pet let do vštevši 20. leta poviša za 400 gld. Nadalje se je pa tudi nekoliko preosnovala določba glede njihove pokojnine. Najvažneje pa, kar se je ukrenilo povodom razprave tega zakona, je, da se podržavi koležnina. S tem korakom se sicer profesorjem ne godi posebna krivica, ker se jim je povišala letna plača, pač pa se godi in se bo morda godila krivica šolo obiskujočim krogom. Ko bi se bila koležnina popolno odpravila, bi bili višješolci oproščeni znatnih bremen, sedaj pa, ko se je po-državila, se v tem oziru ni storilo ničesar, pač pa se je še celo bati, da se koležnina jednako šolnini poviša od slučaja do slučaja. S tem pa bo dijaštvo zopet udarjeno. Želeti bi bilo toraj, da bi se odsekov sklep v tem oziru glasil malo bolje. V sobotni seji se je vršilo posvetovanje o nujnih predlogih glede državne podpore po uimah prizadetim krajem.
Budgetni odsek je rešil v sobotni seji celo kopo nujnih predlogov glede državne podpore vsled uim prizadetim krajem. Načelnik dr. R u s s je poročal o veliki nesreči, ki je zadela južnoštajerske vinograde, in opozarjal vlado na veliko obsežnost, katero so zavzemale vremenske nezgode. Posl. P a c a k nasvetuje vladi, naj se dobro pouči o navedenih razmerah. Posl. baron S c h w e g e 1 opozarja na veliko škodo, kakoršno je trpelo v tekočem letu poljedelstvo, posebno pa še vinorodni kraji na Kranjskem, kakor tudi živinoreja, kateri je mnogo škodila živinska kuga. Posebno pa je opozarjal vlado na razne elementarne nezgode v deželi, kakor nevihte, povodnji itd. ter izražal nado, da se bo vlada dovolj prepričala o raztežnosti in resničnosti navedenih podatkov. — Finančni minister je nato izjavil, da ni lahko določiti gotov način glede obravnave o podpornih zadevah. Da vlada stori kar je možno, dokazuje že dejstvo, da je izposlovala cesarsko naredbo, predno se je zbornica pečala s to zadevo. Vkljub temu se bo pa vlada pri odločevanju o tem vprašanju ozirala na mnenje deželnih pred-
stojnikov. Ti poznajo najbolje (!) razmere t svoji deželi. Konečno se je vsprejel predlog poročevalca, v katerem se vlada poživlja, naj se natančno pouči o razmerah v posamnih deželah in naj v slučaju nujne potrebe zahteva potrebnih kreditov. — Nato se je nadaljevala razprava o državnem proračunu. Na vrsti so bila poglavja „koleki, takse in pristojbine." Pri prvi točki predlaga posl. dr. Greg o r-č i č resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da predloži načrt zakona, s katerim se odpravi časniški ko-kolek vsaj za tednike. Pri poglavju „pravosodno ministerstvo" je govoril mej drugimi posl. Kaizl za zboljšanje stanja diurnistov, posl. Gregorčič pa zahteval, naj se smisel § 27. štatuta najvišjega sodnega dvora raztegne tudi glede na slovenski jezik. Govornik se nadalje zahvali, da se je v proračun vstavila svota 100.000 gl. za zidanje poslopja za okrožno sodišče v Gorici, in poživlja vlado, naj se prične kmalu z zidanjem. Dalje se je pritoževal, da stavi vlada prevelike zahteve glede poslopij za okrajni sodišči v Kobaridu in Cerknem, da se ura-duje pri nekaterih sodiščih ob nedeljah mej službo božjo ter da se rabi v uradu v čisto slovenskem okraju zgolj nemščina, pri goriškem sodišču pa izključno italijanščina. Obširneje opisuje govornik po-rotništvo ter tolmaštvo in omenja konečno nekaj najnovejših krivic povodom imenovanj v pravosodni stroki v Trstu in Gorici. — Posl. P o v š e vpraša ministra, kaj namerava ukreniti glede ljubljanskega gradu, čegar posamni deli trpe več ali manj, ker se ne izvrše najpotrebneje poprave. Pravosodni minister odgovarja na posamna vprašanja, mej drugim tudi, da se prične v najkrajšem času z zidanjem sodišča v Gorici in Kobaridu in da hoče uvesti natančne preiskave glede poslovanja pri sodiščih ob nedeljah, posl. Povšetu pa odgovarja, da je bilo že pred njegovim nastopom določeno, da se opusti ta kaznilnica. On to le odobrava, ker se je osebno prepričal o zdravju škodljivih razmerah na tem zavodu. Na-daljne odredbe glede poslopja pa spadajo v področje finančne uprave. — Po nekaterih nadaljnih pojasnili se je seja zaključila.
Razprava o domovinskem zakonu pokaže v marsikateri točki, da državni poslanci, kateri poleg vsega še prav slabo obiskujejo itak redke seje poslanske zbornice, tako da mora predsednik sem ter tje napeti vse sile, da zbobna v dvorano potrebno število poslancev, in da je za marsikoga umestna opazka nekega poslanca pri pozivu nekega njegovega sodruga : „Ta pride šele prvega" 1, nimajo in nočejo imeti vrhu vsega tega še pravega pojma o potrebah kmečkega in delavskega stanu. Pri sedanji preosnovi domovinskega zakona se namreč ne gre samo zato, da se razbremene kmečke občine, in se ob jednem ozira tudi na mestne občine, marveč treba se je, in sicer menimo v prvi vrsti, ozirati tudi na one državljane, ki so še brez domovinske pravice in ki jo dobe v smislu novega zakona v tem ali onem kraju. Po dosedaj vsprejetih določbah pristoja pa ta pravica državljanu šele tedaj, * ako je dovršil 24. leto in bival 10 let neprestano v jedai in isti občini. Tukaj se pa pogreša določba, kaj se zgodi z onimi, ki ne bivajo določeno dobo v jednem in istem kraju, bodi si da jih k temu menjavanju silijo delavske razmere ali kaj druzega. Tak revež ne pride svoj živ dan do domovinske pravice, in bo vsled tega na stare dni moral trpeti vedno preganjanje iz jednega kraja v druzega, ker se ga bo branila vsaka občina. Konečno ga bode morala vsprejeti vendar le jedna iz mnogih občin, in bo morda popolno po krivici morala prenašati ne ravno lahko breme oskrbljevanja revežev. Na ta ne-dostatek sedanjega zakona je opozarjal v vČerajšui seji posl. dr. Gross, toda njegov predlog je bil odklonjen s 158 proti 47 glasovom. Kdo se briga za siromaka-trpina, ako se le njemu dobro godi.
Okrajni katoliški shod v Limonovi v Galiciji se je otvonl 22. t. m. Vdeležuje se ga približno tisoč oseb, večinoma članov poljske kmečke zaveze. Predsednikom je bil na prvem zborovanju izvoljen grof Dembicki, njegovim namestnikom pa poslanec Potoiek in kanonik Kolor. Razprav se vdeležuje tudi ondotni okrajni glavar. Izmej poročil na tem shodu so bila najzanimiveja ona o katoliškem gibanju, le žal, da se to ne more tako razvijati, kakor po drugih deželah, ker ima v svoji sredini mnogo židovskih kapitalistov, poleg tega pa tudi več ali manj oviralcev iz sredine poljskih žlahčičev.
Volitvena borba na Ogerskem. Jednajst oseb ubitih in nad 50 ranjenih,. tako se glasi naj-
novejše poročilo iz ogerskega volitvenega bojišča, predno se je pričela prva volitev. Povsem so torej opravičene grozne slutnje, ki se pojavljajo v glavah vseh dobro mislečih ljudij, ako pomislijo, kaj se še vse pripeti, predno mine 6. november, ko mora biti končana vsa volilna borba. Vojaštvo po celi Ogerski in tudi ob štajerski in gališki meji je vedno pripravljeno, da pomirljivo (!) poseže mej razburjene duhove. Ves prizor v teh dneh se da najbolje primerjati z veliko vstajo na Kreti ali na Kubi, koder se pobija in pokončuje, karkoli kedo doseže. Vse to pa povzročujejo po vladnih poročilih samo nahuj-skani pristaši katoliške ljudske stranke. V potrdilo, da so vsa taka poročila popolno neosnovana, pa navajamo sledeče naznanilo na notranje misterstvo, katero je doposlal kandidat katoliške ljudske stranke, dr. Burjan. Glasj se: Župan dr. Sramko in mestni glavar Bruolt sta nahujskala prebivalstvo, da je napadlo mirno skozi kraj idoče volilce ljudske stranke z jajci in kamenjem, dva uradnika sta sama pobirala kamenje in je metala na volilce in orožnikom celo zapovedala, naj streljajo na volilce. Vender so bili pa orožniki toliko usmiljeni, da niso hoteli streljati na nedolžne volilce. Ta upornost je glavarjeve pristaše tako razburila, da so takoj brzojavno zahtevali stotnijo vojakov. — To naznanilo dovolj pojasnuje, čemu se rabi vojaštvo v sedanji volilni borbi. Ko vladna stranka v katerem si koli okraju ne more zmagati moralično, pomaga si s silo do fizične zmage. V te svrhe pa ne zadostuje niti domače ogersko vojaštvo, marveč se mora pozivati tudi ptuje vojaštvo, da prisiljeno brani nasilnosti vladnih pristašev. In potem se kedo čudi, da ne zmaguje katoliško-ljudska stranka."
Hrvatski ban mora v zadnjem času hote ali nehote prenesti marsikatero neprijetno od strani opozicije. Opozicijonalni listi mu očitajo mej drugim, da je prebil več mesecev v inozemlju ali na lovu in da oskrbujejo njegova opravila drugi nepoklicani faktorji. Na ta očitanja se seveda z njegove strani dosedaj meritorno ni odgovarjalo. Jako značilno za bana Khuen - Hedervarija razmere je tudi nastopna opomba nekega ogerskega vladnega lista, katero je dodal ob času, ko je prvi zopet prevzel svoje posle v zagrebški palači. Dotična opomba slove : „S tem je rešena borba, ki je trajala več mesečev in katere posledica so bili zadnji nemiri v Zagrebu. Ob tej priliki je ban menil, da ga osrednja vlada ne mara dovolj podpirati, in je že hotel odložiti dostojanstvo, ko bi ne dobil migljeja od zgoraj. Od tega časa pa je opažati neko napetost mej ministerskim predsednikom baronom Banffyjem in zagrebškim banom in ni več nikaka tajnost, da je vladna stranka že iskala in tudi že našla njemu naslednika v osebi hrvatskega ministra Josipoviča, ki je pri vsaki priliki pokazal, seveda na veliko kvar rodne mu zemlje, da je vsikdar prepokorni sluga osrednje vlade. Da se ta prememba ni že izvršila, baje ni kriva vladna stranka sama, in toraj se napeto razmerje tudi sedaj ni spremenilo. „Bud. Corr." skuša sicer oslabit", taka domnevanja, ko pripoveduje, da se je Banffj zelo razveselil povratka banovega iz inozemlja, posebno ker se mu je zdravje zboljšalo, vendar se pa jasno vidi, da tudi vladni aparat ne dela rad tako, kakor ne prija njegovim zapovedovalcem.
Položaj v Bolgariji. O dogodkih, ki so se pojavili v zadnjih dneh v Sredcu, posebno pa v mini-sterskem svetu, se poroča iz zanesljivega vira nastopno : Ministerski predsednik Stoilov se je že pred nekaj dnevi odpovedal vzhodno-rumelijskim unioni-stom, ker se je nadjal, da se bode lahko branil proti njim in proti 30 pristašem Cankove stranke ter nekaterim Karavelonistom tudi v tem slučaju, ako se ne razpusti državni zbor ali sobranje. Minister premier je pa le prekmalu uvidel, da je njegova večina dokaj preslaba, da bi se mogla trajno vzdržati na krmilu. Vsled tega je delal z vso silo na to, da se razpusti sobranje, kar se je tudi zgodilo v zadnji seji ministerskega svčta. Opozicija je sicer že dlje časa slutila nekaj o predčasnem raz-puščeuju sobranja in vsled tega tudi skrbela za svojo bodočnost ter hotela to preprečiti s tem, da je nameravala izvoliti predsednikom svojega vodjo Caukova in s tem hotela prisiliti vlado k odstopu. Toda spodletelo ji je. Vlada pa je hotela pokloniti to čast dosedanjemu predsedniku Teodorovu, a ker se ji želja ni izpolnila, pokazala je svojo jezo s tem, da je razpustila sobranje in razpisa'a nove velitve, ki bodo odločile mej konservativci in rusofilskimi unionisti.
Tedenski koledar.
Nedelja 25. okt.: 22. pobink. evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. Krizant in Da-rija m. m. P o n e d e 1 j e k 26. okt.: Evarist. p. T o-rek 27. okt.: Sabina d. Sreda 28. okt.: Simon in Juda ap. Četrtek 29. okt.: Narciz m. P e t e k 30. okt.: Klavdij m. Sobota 31. okt. Volbenk šk. — Lunin 8premin: Zadnji kraj 29. ob 4. u. 19. m. zvečer. — Solnce izide: 30. ob 6. u 44 m., zaide ob 4. u. 43 mi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. oktobra.
(Presvetli cesar) je za novi zvonik podružne cerkve v Gorenji Lokvici, okraj črnomaljski, daroval 300 gld.
(Dopolnilna deželnozborska volitev.) Poroča se nam iz volilnega okraja, da „Narodovi" agitatorji begajo naše volilce, češ, da iz drugih občin naši volilni možje ne pridejo volit v Kočevje. To je le slepiloa agitacija, ki pa ne bo imela nobenega vspeha, kajti vsi naši volilci gotovo pridejo v Kočevje, da oddajo svoje glasove ter pokažejo, da tri četrtine slovenskih volilnih mož tega okraja je za našega kandidata.
(Konfiskacija.) Sobotno številko nam je radi članka „RatioMac Nevinensis" zaplenilo državno pravdništvo. — Da oškodujemo cenjene naročnike, dodali smo današnji številki še pol pôle priloge.
(Največje slovensko agitacijsko društvo.) Sobotna „Tagespost" nekako otožno naznanja, da je sedaj „zumeist von importirten Slovenen geleitete" Mohorjeva družba v Celovcu jela razpošiljati knjige mej člane, katerih je nad 70.000. — Naj bi pač Nemci posnemali delavnost te družbe, žalostno dostavlja „Tagespost". Mi pa se veselimo krasnih sadov, katerih se veseli Slovenija, zjedinjena vsaj v Mohorjevi družbi.
(Duhovniške izpremenibe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so č. gg. kaplani: Frančišek Dimnik iz Leskovca na Trebelno, Rafael V i n k 1 e r z Mirne v Leskovec, Josip Mensinger iz Trebelnega na Mirno.
(Razširjevanje deželne prisilne delavnice.) Vsled sklepa deželnega zbora se bode prihodnje leto sezidalo dvoje poslopij, v katerih bodo stanovanja za paznike.
(Z ozirom na notico: „dopolnilna deželnozborska volitev") z dne 23. t. m. v št. 244 „Slovenca" prosim, da sprejmete v prihodnjo številko popravek, da ni res, da sem pc volilnem okraju ali sploh kje ali kedaj trosil vest, da je hotel umrli poslanec kanonik Klun oškodovati ribniške in kočevske kroš-njarje. — Na Dunaju, 24. oktobra 1896. Fr. Viš-nikar, državni poslanec.
(Slovensko gledališče.) Bili so za naše gledališče kaj tužui časi, ko se je rodil Foersterjev „Gorenjski slavček", kateri pride v petek v novi obliki, popravljen in prenarejen, na naš oder. Pokojni dr. Zarnik je bil 1. 1869. v deželnem zboru predlagal, naj se dovoli za razpis daril 1100 gld. in sicer 250 gld. za izvirno žaloigro, 250 gld. za izviren igrokaz, 250 gld. in 200 gld. za dve opereti in po 75 gld. za dva libreta. Vsled razpisa je došlo dež. odboru 11 dramatičnih in glasbenih del in dež. odbor je prisodil prvo darilo, jedino katero je oddal, gosp. Antonu Foersterju za opereto „Go-renjki slavček". Foersterjevo delo se je bilo v presojo predložilo naiodličnejšim češkim skladateljem tiste dobe in ti, mej njimi sam Smetana, so se izrekli najlaskaveje o njem. „Gorenjski slavček" je prišel prvič leta 1872. na oder. Kak uspeh je dosegel, se razvidi iz tedanjih listov. Delo, katero se bode pelo v petek na našem odru, je le deloma tisto, katero je pred leti navduševalo občinstvo. Prvotni libreto, kateri je spisala gospa Lujiza Pesjakova, je dal g. Foerster prenarediti, sam pa je predelal vso skladbo in ustvaril malone povsem novo delo in sicer opero, o kateri izreče občinstvo svojo sodbo v petek. Foersterjevo ime samo nam je najboljši porok zato, da imamo pričakovati muzikalno dovršeno delo in da bode „Gorenjski slavček" v svoji prenovljeni obliki gotovo imel še lepši uspeh nego takrat, ko se je prvikrat prikazal na našem odru.
(Odkritje nagrobnega spomenika raju. A. Pra-protniku) bode v četrtek due 29. t. m. s sledečim vsporedom : 1. Ob 10. uri sv. maša, katero bo daroval č. g. katehet I. S m r e k a r. 2. „Nad zvez-
dami", pojo na grobu ranjcega učitelji-pevci. S. Nagrobni govor, govori g. £. G a n g 1. K innogobrojni udeležbi vabi vse tovariše, prijatelje in Cestilce r. A. Praprotnilta	„Slov. učiteljsko društvo."
(Černuški most), še bolj pa že davno zaželjeno lepo vreme je izvabilo včeraj popoludne na stotine Ljubljančanov iz zadublib ulic na prosto, ki so se tropoma pomikali proti Ježici. O mostu samem smo že poročali; za danes le omenimo, da je voda znatno upadla in se ni bati v slučaju lepega vremena več nobone nevarnosti. Poznajo se pa še sedaj sledovi, koder je stala voda ob povodnji. Nižje stoječe hiše 80 bile deloma v vodi, toda ker je bila voda mirna, ui pretila nikaka posebna nevarnost. Most je še vedno prometu zaprt, dokler se ne dovrši poprava, s katero so že pričeli.
(Laški delavci) so vsled neprestanega deževja začeli zapuščati Ljubljano. Odšlo jih je že 150. Stavbena dela vsled tega zastajajo.
(Darovi.) Za monsign. Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan 1 gld. — Preč. gg. duhovni vipavski, zbrani na dekanijski konferenciji v Vipavi 21 gld.
—	G. Premrl v Vipavi, 1 gld.
(Vojašnica ca brambovce) se bode prihodnjo spomlad razširila. Prostor ob Gruberjevem kanalu se je že nakupil.
(Z dežele.) O Tovariše, Tovariše 1 ko bi bil Ti pri sostavi svojega članka, katerega odlomek nam je prinesel Slovenec, rabil malo več pameti in razsodnosti, ne bil bi spravil na potrpežljivi papir take koloboeije samih nesmisel 1 Mej drugimi ena naj-grših rečij je nehvaležnost. Zato ji tudi narod pravi, da je grda ali črna. Z nehvaležnostjo hoče tudi Tovariš porračevati slovenskemu duhovenstvu ves trud in dobrote, ki jih je v teku časa skazalo in jih še vedno skazuje šoli. Da ne govorim o temnem srednjem veku, ko so bili samostani in drugi cerkveni zavodi skoro edina središča in ognjišča vede in umetnosti, prašam, kedo pa je ustanovljal po naši deželi šole in skrbel za redni šolski poduk, dokler ni prišla prisilna šolska postava ? Ali ni bila domoljubna slovenska duhovščina ? In, ali ste pomislili katerikrat, gosp. urednik „Tovarišev", koliko truda, kako prepričevalne zgovornosti je bilo treba farnim predstojnikom, preden so ljudi pridobili za ustanovitev šola v tej ali oni fari ? I V nekem farnem arhivu r okolici ljubljanski se nahaja pisana pridiga iz leta 1842. od tedanjega vrlega župnika. Da bi pridobil farane za ustanovitev šole, je govoril čast. gospod v vsej pridigi z mladeniško navdušenostjo, redko prepričevalnostjo o koristi in potrebi šole ter je faranom to pojasnjeval z izgledi iz življenja. In vendar se ljudje niso dali pridobiti za idejo župni-kovo, da bi ustanovili šolo. Imeli so vedno kupo izgovorov. Kljub temu pa je župnik z veliko težavo in žrtvami šolo pozidal in poduk vpeljal. Kakor temu v obližju glavnega mesta, še huje se je godilo, še več nasprotja so gotovo imeli čast. gg. drugod po deželi, in vendar so mnogo šol ustanovili in zanje skrbeli. In kjer ni bila šola ustanovljena, je mar ondi deca ostala brez poduka ? — Glej „Tovariš" 1 tudi Ti imaš svoje rojstvo zahvaliti duhovniku. — Ali si že bral življenjepis svojega očeta, nepozabnega A. Praprotnika? Ali ni bil duhovnik, ki je dajal prvi poduk v pisanji in branji malemu Andrejčku ter veliko pripomogel, da je šel ta v šolo ? Res, zdi se mi, ko nekateri sedanji razsvetljenci — seveda v nevednosti — mahajo po prejšnji cerkveni šoli, kakor da bi se vzdignil odrasli sin in tepel tiste, ki so ga spravili iz povojev
—	svoje roditelje 1 In dandanes ? Kje so tisti nam (šoli) neprijazni krogi ? Koliko in kako drage volje delujejo gg. katehetje po šolah in to brezplačno I Koliko darujejo za darila pridnim učencem. Letos mi je pravil — slučajno — katehet na trirazrednici, da žrtvuje leto za letom povodom prvega sv. Obhajil» do 25 gold. 1 Zopet, kadar se zida nova šola. Tedaj se spomnite prijatelja šole. Navadno je župnik, kateri skrbi, da se lomi kamen, koplje in vozi pesek itd. Kadar je šola dovršena, proč mračnjak I In, ali ne veste, g. urednik „Tovarišev", da je na Kranjskem še sedaj nad 20 šol, katere duhovniki oskrbujejo 1 Kadar bode urednik „Tovarišev" za borih par sto osem mesecev na leto, po 4 ure na dan podučeval in zraven dal še sobo za šolo, kurjavo in snaženje zastonj, potem pa se mu mora že vrjeti, da je šoli naklonjen, klobuk doli pred njim 1 To bi se dalo o onem famoznem članku mnogo pisati, pa naj ostane v peresu. Res je res, ako se hoče dan danes kedo obdati z nekim navideznim sijajem učenosti in modrosti, se mu ni treba dosti učiti. Na-
pade naj Cerkev ali njene služabnike, zakliče ali zapiše: naprej, naprej, navzgor I in z liberalnim plaščem je pokrita vsa — dolina njegove nevednosti I
(Nesreča.) h Kamnika se poroča, da je blizu Gmajnice dne 20. t. m. konj posestnika Val Bro-j a n a z vozom vred padel v Pšato. — Trije možaki so še o pravem času skočili raz voz, konj je vtonil.
(Za gimnazijsko kapelo v Kranju) so darovali p. n. gospodje: Anton Kukelj, župnik v St. Jurju 3 gld., Simon Robič, adm. na šenturški Gori 3 gl., Janez Teran, žup. v Ljubnem 6 gld., Andrej Kalan, kanonik in dež. poslanec, 5 gld., B. B. (po kanoniku Kalanu) 3 gld., Ant. Cibašek, upok. župnik v Ljubljani, 5 gld. Bog bodi plačnik vsem dosedanjim dobrotnikom in obudi nam še novih 1
(Z Bleda) 25. oktobra: Sedaj po seziji pa denar štejemo. To nas sicer ne bo dosti truda stalo, ker pri vsej množini naših gostov moramo vender le pripoznati, da se nam je letošnja letina v primeri s prejšnjimi malo slabo obnesla. Največ je bilo seveda tega krivo vedno deževno vreme, razne razstave vzlasti ogerska, morebiti tudi potovanje ruskega carja, tako da nas pravi bogataši niso imeli časa obiskati. Pa zadovoljni smo vse jedno s svojo košnjo ter se nadejamo še boljših časov. Naš kraj nam podaja tudi kar je človeku najdražje, ljubo zdravjd. Tako smo zdravi, da se mrliški zvon redko kedaj sliši, še celo pri starih ljudeh bolezen kar nič ne potrka. Sedaj kujemo že tudi načrte za prihodnje leto. Obeta se nam mnogo novih zgradb. Tako namerava neki bogataš sezidati lepo število novih vil; čuje se celo o neki tovarni. — Te se mi pač najbolj bojimo, ker bi nam zdravi, sveži zrak okužila ter močno kazila naš letoviški, tako dobro obiskani kraj. Ko se zgradi bohinjska železnica, imamo tudi mnogo upanja, da se k nam presele cesarski uradi, kjer imajo uradniki na razpolago lepa stanovanja ter bi jim ne bilo treba v bližnji vasi iskati stanovanja, kakor sedaj. Merodajni krogi so jeli tudi resno premišljevati o najnujnejši, najpotrebneji, najvažneji zgradbi naše cerkve. Neki vaš dopisnik je že označil svoje mnenje radi te toli važne zidave, ter tudi mi povdarjamo vnovič, da bi to omogočila le občinska doklada. — Naši kmetje bi pri tem tudi ne bili tako hudo prizadeti, temveč glavna teža bi pala na večje posestnike, ki pač lahko strpč nekaj beličev tudi za cerkev. Vzlasti nov Blejski dom, kjer se shajajo razna društva, ki so važna za napredek našega gmotnega gospodarskega stanja, vzlasti ta nas spodbuja sedaj, da si zgradimo tudi dom, kjer se bomo zbirali k molitvi. Naš občinski odbor se kaže tako agilnega, delavnega. V projektu ima novo šolo, katera je proračunjena na 36.000 gld., povsod skuša pokazati napredek, upamo, da bo tudi kos zidavi nove cerkve, vzlasti ker je dobro prepričan, da bode s tem najbolj ustregel ljudski volji in želji. Od vseh krajev prihajajo gostje v naš kraj, v ta kras celega ozemlja, biser slovenskih deželi, dajmo jim tudi priložnost, da bodo pri nas v lepi hiši božji zamogli povzdigniti svoja srca k Bogu v goreči molitvi. V duhu gledam, kako veličastno se bode vzdigovala ta monumentalua zgradba, kipela in štrlela proti našim rajskim, dražestnim planinam ter pričala še poznejšim zarodom, da je bival tu verni slovenski rod, vnet za vse dobro in blago.
(Iz Sv. Križa pri Litiji.) [Predavanje, vinska letina.] Pretečeno nedeljo 18.t. m. je tu predaval g. Hugo Turk, c. kr. okrajni živinozdravnik v Litiji v šolskem poslopju po litanijah nad 100 možem o živinskih boleznih, sosebno o prašičji kugi in rudečici. Prav poljudno je povedal kmetovalcem vzroke ratuib živinskih boleznij, kakor slabi hlevi, nesnaga v njih, nepravo krmljenje, nepravo pleme, slab zrak. Ljudje so ga zadovoljno poslušali, in tudi sam se je pozneje pohvalil nad obilno udeležbo. Samo, da bi se ljudje res po tem ravnali. — Grozdje smo potrgali, nekateri v lepem, večinoma pa v bolj slabem vremenu. Glede množine ga je v nekaterih krajih, kakor v Moravški gori, več kakor lani, ker ga ni toča pobila. Manj kakor lani ga je v Golniku in sosebno v Orešju, ker je tam dvakrat toča pobila, zato ga imajo tam komaj tretjino lanskega pridelka. Glede kakovosti bo letošnja kapljica vsled mnogih uim se veda nekoliko zaostajala proti lanskej, a vender je dobro. Torej, pridite ga pokusit, predragi tudi ne bomo.
(Iz Tržiča.) Pot iz Tržiča v idilično ležečo vas Bistrica iznenadi sedaj vsakega preprijazno prenovljena kapelica, imenovana „Meršlinarjevo zna-
menje". Lepa zunanja oblika (renesans) jako dobro kootrastuje med kmetskimi hišami. Prenoviti, oziroma povečati jo je dal tamošnji vrlo znani posestnik g. Lovro Aljančič. Slike je izvršil akade-mični slikar g. Ivan Grohar iz Škofje Loke. Oglejmo si jih nekoliko bližje. Za kipom žalostne M. B. (staro delo) vidi se mesto Jeruzalem ; zadej blišči se večerna zarija, omejena od temnih oblakov, ki se pa v gornjem delu polagoma Bvetlijo. Jako dobro kontrastuje spredaj temni križ, kateri povzdiguje zračno perspektivo. To podobo dopolnuje slik» na oboku : angeljske glave v nebeški svitlobi. Človeku se zdi, ko ogleduje od spredaj kapelo, da je zidovje nekak okvir, skozi katerega se vidi istinita narava. Pod kipom Marije (v menzi) je Kristus v grobu. Na desni strani stoji sv. Lovrenc. Z levico drži raženj, a v desnici ima palmovo vejico — znamenje mučeništva. Posebno lep je njegov mladeniški, proti nebu obrnjeni obraz. — Njemu nasproti je sv. Marjeta. Cez lepo drapirano tuniko razprostira se ji rudeča toga. V desnici ima križ, v znožji zvija se zmaj. Obe podobi ste slikani prav kakor bi stali v dolbini zida, tako plastično in istinito, da bi je menil prijeti. — Spredaj na pročelju se vidite dve knjigi, na katerih stoji kelih s sv. hostijo. Na zunanji južni strani je sv. Jožef. Dan se je nagnil in nebo se je jelo žariti od zahajajočega solnca. Sv. rednik je dokončal delo, sedel na zid ter vzel v naročje sv. Dete, ki tako ljubko zre v obraz sv. Jožefa. Posebno lepa harmonija je izražena v tej kompoziciji — sveta harmonija, katero zamore napraviti le slikar prešinjen od idej krščanstva, združenih • tehniško dovršenostjo. Na zahodnji strani je sv. Jurij. Na vspenjajočem se konju sedi sv. vitez, boreč se z zmajem, ki prihaja iz brezdna. V ozadju se sveti jutranja zarija. Risarija pri tej podobi je izvrstna in posebno fino je izbran kolorit. — Severna stran je okrašena s svetim Florijanom. Na svitlih oblakih kleči, v jedni roki držeč golido, iz katere izliva vodo na gorečo hišo, a v drugi zastavo, ki lepo spopolnuje podobo svetnikovo v veličastno pi-ramido. G. Ivan Grohar je sicer učenec novejše šole (študiral je v Gradcu in Monakovem), a pri tem nikakor ni zašel na pota, po katerih hodijo nekateri moderni secesionisti. On je vesten opazovalec narave, različno njene prikazni uporablja, a pri tem ne pozabi ozirati se na vzvišene ideje, kar je pokazal pri tem delu. Lepe simetrične skupine, krasni kolorit — to so prednosti njegovih slik. Pozna se, da je veliko proučeval barve, kar sedaj smelo upo-rablja. Gorki in mrzli, ne ponavljajoči se kolorit, vse to njemu služi v dosego plastičnih podob. On se ne spušča v podrobnosti, ampak ozira se n» skupni efekt, kar je edino pravo vodilo v umetnosti! Očigled tega smemo z najboljšo vestjo g. I. Groharja si. občinstvu kar najtupleje priporočati. Čast in slava g. slikarju kakor g. L. Aljančiču, ki bota dolgo vrsto let živela v tej krasni kapelici I
(Pri razstavi goveje živine v Godovičn) so dobili premije: I. za bike: Kankelj Franc iz Godo-viča 25 gld. Gostiša Franc iz Logatca 15 gld. Bra-deško Anton iz Hlevnega Vrha 10 gld. Lampe Ivana iz Črnega Vrha 10 gld. Pagon Marija iz Godovič» 10 gld. Petrovčič Janez iz Medvedjega Brda in Le-skovec Anton iz Jeličnega Vrha vsak po 5 gld. II. Za krave: Mulley Adolf iz Logatca 20 gld. Lampe Ivana iz Črnega Vrha 10 gld., Rupnik Tomaž iz Zadloga 10 gld. Kankelj Franc iz Godovič« 10 gld. Leskovec Marija iz Godoviča 10 gld. III. Z a breje telice: Kavčič Janez iz Zirov 20 gld. Istenič Jernej iz Logatca 10 gld. Zust Janez ix Dolov 10 gld. Šemrov Anton iz Medvedjega Brd» 10 gld. Gantar Janez iz Zavrača 10 gld. — Razstava je pokazala, da živinoreja na Notranjskem še daleč zaostaja za ono po Gorenjskem. Deževno vreme je bilo vzrok, da se je živine le malo prignalo.
(Morilca) Janeza Šile, kateri je na grozoviti način umoril Janeza P r i m c a iz Dobropolja, okraj postojinski, so v petek popoludne izročili tukajšnemu deželnemu sodišču.
(Iz Banjaloke) se poroča, da je v ondotni okolici zbolelo 40 šolarjev za oslovskim kašljem, izmej katerih so že 3 umrli. Poduk v šoli je vsled teg» prenehal.
(Iz Mavhinj na Krasu.) Radi davice nam je c. k. glavarstvo v Sežani prepovedalo, da ne sme nobeden otrok k birmi. Ubogali so, toda stariši in njih namestniki so hudo udarjeni, ker so vse t» sv. birmo že pripravili. Samo dva dni pred sv. birmo došla nam je prepoved. — Letina je pri nas hvala Bogu prav dobra. Samo vinske kaplice je malo —
in še ta ni podobna „zajčji krvi", kakor se sploh kraški teran imenuje. Vinske kapljice imamo malo,
—	toliko več pa dežja. Redke so bele vrane, pa tudi redka taka leta kakor je letošnje, da bi na Krasu imeli molitve za lepo vreme.
(Iz Dapljj dne 24. okt. Poročilo pod naslovom „Poboji v št. 244 „Slovenca" je neresnično. Slfrer je delavca Črnivca iz Predoselj zavoljo psovanja iz hiše v vežo zanesel, kjer je le malo prasko dobil, potem zopet prišel in psoval, na kar ga je gospodar spet odpravil ; drugi dan je umrl, pa ne zarad tega poškodovanja, ampak — za plučnico, kar je sodniška komisija konštatovala.
(Iz Gabrija na Vipavskem.) Naša občina je zelo srečna in vesela, ker je po dolgem času zopet vdo-bila dušnega pastirja v osebi gospoda Alojzija Bra-tine. Gospodu kuratu voščimo in želimo vsi „n a mnogo let".
(V Leskovici) dobila je ondotna župna cerkev po konkurenčni obravnavi državne podpore 150 gld.
—	17. t. mes. so Davči po nekem potoku plavili drva. Gospodar M. iz zaliloške fare zašel je pri tem med drva, katera so ga s seboj čez skale potegnila in ubila. Zapustil je pet otrok-sirot.
(Nesreča.) V Selu pri Kostanjevi na Krasu se je 24. t. m. dogodila po neprevidnosti grozna nesreča. Katarina žena A. P. lovskega čuvaja prekladala je doma puško svojega moža. Hitela jo je obesiti: Revica ni vedela, da je nabasana — petelinček se sproži in ustreli ravno pod srce ubogo mater šestih otrok. — Zdravnik ima malo upanja, da bi okrevala.
* *
(Le Celovca) due 23. okt. : Tiskarnica družbe sv. Mohorja se poveča s tem, da se vpelje še stereotipija, ki bode gotovo dobro služila pri natis-kavanju družbinih knjig. — Na župnijo Osoje je prezentovan č. g. Mat. K a ndolf, župnik v Lipi.
—	C. g. Jan. Pirker, kaplan v Volšberzi, gré ta provizorja v Lipo. — C. g. o. Dalmat H r u š k a je
postal vikarij v dominikanskem samostanu v Brežah.
*
* *
(Potrjen zakon.) V Staj. dež. zboru v zadnjem zasedanju sklenjeni zakon glede preskrbovanja rc-vežev je dobil Najvišje potrjenje.
(Umrla) je dne 22. t. m. v zavodu č. šolskih sester v Mariboru sestra Marija Florijana, roj. Jo-sipina Kock, po dolgi hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti v 30. letu svoje dobe in 11. redovniškega življenja. Pokopali so jo v soboto popoludne ob 4-uri. N. v m. p. !
(Volitev v mariborski okrajni zastop) se vrši v kmečkih občinah due 31. t. m. ob 10. uri do-poludne.
(Štajerske novice.) Občni zbor celjske čitalnice vrši se v četrtek dne 29. t. m., ob 8. uri zvečer v starih čitalniškib prostorih v Srauss-ovi hiši. — Občni zbor „podpornega društva nižje gimnazije v Celju" bode dne 31. oktobra t. I., ob 2. uri popoludne v konferenčni sobi, Šolske ulice št. 21, drugo nadstropje. — Z* „spoduještajerski jubilejski zaklad" dovolili ste prispevke občini Vransko 40 kron in Sevnica 50 kron. — Znižano vozuino v drugem in tretjem razredu je dovolilo železniško ministerstvo dijakom, kateri se pod vodstvom svoj h profesorjev peljejo na kak izlet. — Volilni shod v Trnovljah se preteklo nedeljo ni mogel vršiti, ker se je bil za jeden dan prepozno naznanil pri okrajnem glavarstvu. — V nedeljo dne 25. t. m. vrš i se je volilni shod v Škofjivasi pri Celju. — Dne 11. t. m. se je v Konjicah ustanovilo „slovensko pevsko društvo".
—	V mariborsko bogoslovje vstopilo je letos le 10 abiturijentov, in sicer 3 iz celjske, 3 iz mariborske in 4 iz kranjskih gimnazij. — Ozkotirna konjiška železnica se ne izplača in mora k tej železnici okraj vsako leto 4000 gld. doplačati. Konjiški nemčurji zgradili so si nemško šolo za 22.000 gld., kef jim pa manjka drobiža, vzel si je okrajni šolski svet ea 12.000* gld. posojila pri hranilnici v Konjicah. Vprašanje: Kdo bode glavn co in obresti pla čeval? Večinoma slovenski tržani, ki so proti tako veliki stavbi protestirali I Tako so ti ubogi Nemci na Štajerskem „zatirani" in tako gospodarijo oni z občinskim premoženjem !
*
* *
(Imenovanje.) Deželnega sodišča svetnik, gosp. Karol pl. Defacis, je imenovan višjim državnim priavdflikom v Trstu.
(O laških demonstracijah zoper škofa Flappa) opaža prav dobro „Naša Sloga", da se je presvetli nreril sedaj, koliko in kaj so pretrpeli in trpé še
sedaj njegovi duhovuiki od strani onih divjakov, če se le upajo v laška gnezda. Vedenje teh divjakov se mora priguusiti najpotrpežljivejemu človeku. — Z MotovunšČine pišejo istemu listu : „Odkar se je preselil v večnost nepozabni škof Dobrila, naš hrvatski rod v tej škofiji ni več čul pastirskega glasu iz ust svojega škofa. No, sedaj je presvetli škof Flapp zapazil v tej praznini nekako ohlajenje ljubavi od strani ljudstva do svojega pastirja — in pretrgal je ta neugodni molk. V vsaki župniji je imel pred oltarjem daljši govor, in sicer je govoril tako lepo, da bi moral biti zadovoljen vsak hrvatski pro-povednik, da ga je izustil tako, in bodi si pred učenjakom. Iu v vsaki župniji je imel drugačen govor. Da ni storil tega do sedaj, opravičil je s tem, da ni imel dušobrižniške prakse. Tudi na obedu se je razgovarjal lepo hrvatski in je hrvatsko odgovarjal na napitnice. V Motovuuu je zahteval, da se hrvatski otroci izprašujejo v hrvatskem jeziku in ni dopustil, da bi se jih kar prezrlo, kakor je zahteval tamošnji kapelan."
*
* *
(Iz Prage) 17. okt. Grof Thun je odstopil iz službe dvornika nadvojvode d'Esté. Vzrok je političen in delo grofa Badenija, ki je videl v njem nevarnega tekmeca. Thun je nastopil ono službo zoper svojo voljo, in govorilo se je že tedaj, da je ne bode dolgo opravljal. Tedanja slutnja se je sedaj izpolnila. — V Mostu se je zgodila zopet nova nesreča. Pri sladkornici se je vdrla rampa, kjer so spravljali peso. Vdrla zemlja je požrla mnogo pese, pa tudi čuvaja. Akoravno je prihitelo nad 80 delavcev, ki so prst odkopavali, vendar se ni posrečilo ponesrečenca dobiti. Iz tega se sodi, da je zginilo vse v precejšnjo globočino. — Ii ust mladočeškega ma-tadorja, dr. Engel-ja se je čul v Pribramu opomin, da naj delujejo vse stranke skupno. Kako pa on razume „skupno delovanje", spoznati je iz njegovih naslednjih besed, v katerih tolaži socijaliste, da bodo Mladočehi ž njimi glasovali zoper krščanske socijaliste. Tudi dr. Cernohorsky ni nič boljši od Engel-ja, tudi njega bodejo v oči krščanski socijalisti. Toda občudovati moramo njegovo nčenost in globoko razsodnost. Kakor je govoril pri katoliško - ljudskem shodu v Pragi, bi moral vsak misliti, da so zakrivili socijaluo demokracijo bogati prelati. To je vendar čudno, da razširjajo ideje soc. demokratov „reveži" Bebel, Singer, Adler, h katerim se zdaj vrsti tudi velik „revež" odvetnik Cernohorsky. Menda je tudi on poskusil delo črevljarjevo ali premogarjevo, da pozna tako dobro njih težave in skrbi ! — Umrl je grof Bohuslav Chotek, nekdanji deželni predsednik in odposlanik na tujih dvorih. — Na kraljevegra-škem bojišču so odkrili nov spomenik in sieer prvemu koru naše armade. Prvi kor je napadel leta 1866 Chlum, in bilo bi se mu posrečilo zapoditi Pruse iz njihovega ugodnega stališča, ko bi bili imeli naši vojaki bolje puške. V 20 minutah je padlo izmed 20.000 mož ni več kot 10.000 vojakov in 279 častnikov.
(S Klanjca na Hrvatskem.) Naši sosedje Slovenci na Bizeljskem v Stajeru imajo letos mnogo vina a vinskih kupcev le ni k njim. Vzrok temu je gotovo ta, ker se je toliko pisalo o toči. Toča je res mnogo škode napravila po sosednjih župab, a bizeljski je prizanesla, posebno pa vasi Orešje, ki je od Klanjca komaj pol ure oddaljena. Posebno v tej vasi, ki šteje čez 80 hiš, je letos vina najmanje do 2000 veder. Bilo bi ga še več, ko bi ne bilo peri-nospere. Vino je se ve kisleje, kakor druga leta vsled vednega deževja in zaradi pomanjkanja primerne topline, vendar pa je bolje od Dolenjca in Istrijanca. Ker je vino slabše od drugih let, je padla tudi cena. Dočim se je druga leta prodajal hekto od 20 do 25 gld., prodajajo letos hekto od 15 do 18 gld. Da je vse tukajšnje vino prirastlo na ame-rikanskih nasadih, ni treba posebej omenjati. Stari nasadi so že zdavnej < vničeni. Kdor hoče tedaj kupiti še nekaj dobrega vina, naj se potrudi v bi-zeljsko iupo, posebno pa v že omenjeno vas Orešje. V tej vasi so možje zelo pošteni, nima se torej nihče bati, da bi tu dobil paučano vino.
{Odpoved reškega župana Ciotte) mestni zastop v svoji sobotui seji ni hotel odobriti in ga je prosil, naj prekliče svojo izjavo. Kaj je storil nato župan, dosedaj še ni znano.
(Ogerska) šteje 889.714 volilcev, od teb 131.753 v mestih, 759.961 v Lupanijah. Na vsak volilni okraj pride povprek 215 volilcev. Koliko stotisočakov iz-mečejo vlada in posamezni kandidatje za „nakup" volilcev, o tem uridna statistika molči.
(Ogerski državni dolgovi.) Po nradnih podatkih ogerskega fiuančnega minieterstva ima Ogerska 2260 milijonov dolga, in sicer uajetega v Avstriji okoli 700 milijonov, a ostali dolg je v inozemstvu, največ v Nemčiji.
(Kakošeu mora biti vrednik) Po listih krožijo te-le vrstica: Vrednik kakega lista mora biti dober igralec, kajti igrati mora veliko vlog; imeti mora mnogo ušes, kajti posodili je mora zdaj temu, zdaj onemu; imeti mora veliko vrečo, da spravi marsikatero surovost, dalje široko grlo in zdrav želodec, da pogoltne in prebavi marsikatero grenko; ntxdalje mora biti pa tudi dobro izvežban v plavanju, da more preplavati zdaj to, zdaj ono reko mislij in nazorov. Biti mora pa tudi dober kažipot, ker sicer ne more označiti časovnih smerij in raznih križpotov v politiki. Vrednik ne sme biti prepočasnih nog, da ga čas ne prehiti; biti mora telegraf, da kar naj hitreje objavi sleherni dogodek. Vrednik mora imeti tudi precejšno moč in gibčnost ter znati ti dve last-prav rabiti; biti mora namreč izurjen borilec, da odbija vse napade, dober strelec, da ne zgreši svojega cilja, spreten lovec, da zasači vsako novico; poleg tega pa tudi brzonog, ker se pogosto ščuva nanj z vsemi silami.
(75 000 kron) je glavni dobitek velike 50 kr. loterije v Inomostu, ki se bo v gotovini izplačal z le 20 odstotnim odbitkom. Opozarjamo naše č. čitatelje na to, da se vrši žrebanje že 7. nove m b r s.
* *
(Semnji po Slovenskem od 26.—31. okt.) Na K r a u j s k e m : 26. okt. v Rakitni; 28. v Radoljici (za živino), Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Skaručiui Žužemberku, Cešnjicah; 30. v Zalogu. — Na Slove n. Štajerskem: 28. v St. Jurju ob juž. žel., Bistrici, Straši in v Gornjem gradu. — Na Koroškem: 27. v Celovcu ; 28. v Frižah, Kaplji, St. Lenartu, St. Mohorju, Sach-senburgu. — Na Primorskem: 29. v Cev-datu, na Bukovi, Bovcu.
Društva.
(Sentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) veseleč se otvorjenja slovenske šole v Velikovcu daruje zanjo 70 gld. Zložili so jih nastopni gg.: kanonik A. Kalan 25 gld. Po 5 gld. sta dala A. Zamejic in I. Vrhovnik. Po 2 gld.: J. Rozman, J. Gnjezda in F. Ferjančič. R. Mrčun 1 gld. 50 kr. Po 1 gld. so darovali: J. Sušnik, A. Z., dr. Lesar, dr. Lampe, dr. Dolenec, A. Kržič, Fr. Birk, M. Mrak, dr. Ušeničnik, J. Oblak, J. Benier, A. Deč-mau, K. Lahajner, dr. Fr. Papež, Dragotin Žagar, Jos. Vidmar, Jak. Zalaznik, dr. Žitnik, A. Stroj, Matija Prijatelj, Ivan Gričar, Ivan Mejač, Val. Eržen. Po 50 kr : dr. J. Krek, dr. J. Janežič, Jernej Ba-bovec, Fr. Ban, Jos. Majer, Jos. Pichler, dr. VI. Förster, Ivan Vranič. L. Belar 30 kr. N. N. 20 kr. Iskrena hvala rodoljubnim gg. darovalcem 1 Da bi jih posnemalo mnogo Slovencev 1
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gosp. c. kr. notar Ivan Plantan kot volilo pokojne gospe Marije Jemc-eve po odšteti dedni pristojbini 90 gld.; gospod Frančišek Fajdiga iz Sodrašice 59 kron in sicer: 45 kron 28 vin. dar Sodražanov kot čisti dohodek kegljanja na dobitke in 13 kron 22 vin. iz gostilniškega nabiralnika; ženska podrnžnica v Logatcu 100 gld. pokroviteljnine; gdč. Ljudmila Ro-blek-ova iz L tije povodom otvoritve VelikovSke šole 100 gld., katere so zložile tamošnje čestitke in častilci našega slavnega pesnika Simona Gregorčiča v ta namen, da se ta naš in celega slovenskega naroda ljubljenec vpiše kot pokrovitelj pri litijski podružnici. Gdč. Antonija Drufovka-va, blagajničarica sežanske ženske podružnice, 50 gld. na račun V. pokroviteljnine in gosp. Viktor Globočnik, dež. poslanec iu c. kr. notar v Kranju, 5 gld. za „Narodno šolo" v Velikovcu. — Izjavljajoč najprisrčnejo zahvalo požrtvovalno delavnim rodoljubkinjam in domoljubom izrekamo danes nado, da se bo vsled otvoritve prve družbine narodne šole na Koroškem veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. Blagajništvo družbe sv. Cirila i n M e-t o d a v Ljubljani.
Telegrami. —
Dunaj, 24. oktobra. (Poslanska zbornica.) Koncem včerajšnje seje so stavili poslanec Forcher in tovariši nujni predlog gledč podpore po uimah prizadeti občini Sölk na Štajerskem. Predlog se je izročil budgetnerau odseku.
Dunaj, 24. oktobra. Stalna komisija go-spodske zbornice in stalni -odsek poslanske
zbornice sta razposlala svoji poročili, v katerih priporočata vsprejem načrta zakona o uvedbi obrtnih sodišč. Najvažjieji predlog stalne komisije meri na to, naj se določijo okrajna sodišča za razsodišča v prepornih zadevah mej delodajalci in pomočniki in poslednjimi samimi. Nadalje se objavlja poročilo o zakonu glede preosnove sodišč, ki se je neznatno spremenil.
Dunaj, 24. oktobra. Liberalni veleposestniki so s 26 proti 18 glasovom vsprejeli predlog, da se sklene kompromis s konservativnimi veleposestniki za bodoče deželno-zborske volitve. Pogoji se objavijo v najkrajšem času.
Celovec, 24. oktobra. Vsled novih nalivov in ogromne množine snovij, katere so dovedli seboj hudourniki v Ziljski dolini, se je struga reke Žile pri Ratendorfu popolno zamašila in teče voda sedaj čez polja in travnike. Vas Ratendorf je od vode popolnoma obkoljena in vsak promet z vasjo nemogoč. — V mestu smo imeli zvečer pri 17° gorkote grozno nevihto.
Budimpešta, 24. oktobra. Ogerski ko-respondenčni urad poroča iz Banje Bistrice, da je bila pri zadnjih nemirih v Erdokozu ustreljena 161etna deklica, 12 oseb težko in 18 lahko ranjenih. Več oseb je kmalu umrlo radi velikih, nevarnih ran. Kraj Erdokoz se nahaja v obsednem stanju (!). Po peti uri zvečer ne srne nihče na ulico in ob 8. uri morajo ugasniti vse luči po hišah. — Iz drugih krajev dohajajo poročila o jako krvavih bojih. Več stotnij vojakov je pozvanih iz večjih mest. Veliko število oseb, ki so baje provzročile nemir, so oblastva vtaknila v ječe.
Rim, 24. oktobra. Civilna poroka nea-polskega princa se je vršila danes dopoludne ob 11. uri 20 min. v plesni dvorani v Kvi-rinalu. Na to se je podal slavnostni sprevod v cerkev Sta. Maria degli Angeli h cerkveni poroki. Nebrojna množica prebivalstva je sprevod navdušeno pozdravljala.
Rim, 24. oktobra. Kralj je podelil mini-sterskemu predsedniku Rudiniju red Annun-ziata.
Bern, 24. oktobra. Na celi švicarski visoki ravnini je včeraj zjutraj snežilo in oviralo telefonski promet. Povodriji se naznanjajo iz raznih kantonov. Vinski pridelki so uničeni.
Velikoveo, 25. oktobra. Otvoritev „Narodne šole" se je ob najugodnejšem vremenu vršila kar najsijajnejše. Naroda od blizu in iz dalja je bilo nepričakovano veliko, cenilo se ga je na 2 — 3000 oseb vseh slojev in stanov. Bil je to narodni praznik v pravem pomenu besede. Navdušenje zbranega občinstva velikansko. Slavnostni vspored završil se je najtočneje in v vsestransko zadovoljnost. Izboren vspeh dosegel je s slavnostnim govorom g. M. Ražun, ki je z izredno jedrnatimi besedami udarjal na versko in vzlasti narodno struno pričujočega občinstva. Slavnostnega banketa udeležilo se je mnogo inteligence in tudi kmetskega naroda. Živela narodna stvar! Živela probujajoča se Koroška!
Dunaj, 26. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je predložil ministerski predsednik načrt zakona glede nastavljanja višjih okrajnih komisarjev pri okrajnih glavarstvih.
Predloga so je izročila budgetnemu odseku. — Posl. Pacak je interpeloval vlado glede škodljivega vpliva sladkornih kartelov. — Nato se je nadaljevala nadrobna razprava o domovinskem zakonu. Vsprejel se je po kratki debati peti paragraf.
BudimpeSta, 26. oktobra. V navzočnosti presvetlega cesarja se je položil včeraj dopoludne ob 11. uri sklepni kamen novega obrtnega muzeja in z njim spojene šole.
Rim, 26. oktobra. V teku včerajšnjega dne sta položila novoporočenca venec na grob pokojnega Viktorja Emanuela. Pri vhodu v Panteon ju je pozdravil naučili minister Gianturco.
Rim, 26. oktobra. Kralj je povodom poroke neapolskega princa podpisal več dekretov, s katerimi se oprošča kazni več splošnih, političnih, vojaških in drugih kaznencev.
Sredeo, 26. oktobra. Ministerski predsednik Stoilov kakor tudi ostali ministri bodo v prihodnjih dneh popotovali po posamnih okrajih ter razvijali vladni program, da si zagotovč mandate za sobranje.
Svilnato Map za Dlesne obleke p 35 ti
do 14-65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 28 6-4 4
Tovarne za svilo G. Henneberg (c.in k. dvorni zal) Curih.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallčne pastlle lekarjaPlooollJa v LJubljani (Dunajska cesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljiei 25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 (50-35) 4
ja
o CO
.h S.
>
N K
m o
L-
CL
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v saplllh, zaslizenju, kašlju in (III.)	hripavosti.	10 35
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli no:
24. oktobra. Anton Hiti, krojačev sin, 1 mesee, Earlovska cesta 11, želodčni in črevesni katar. — Alojzija Perles, pivo-varjeva hči, 20 mesecev, Slonove ulice 7. daviea.
Tržne cene v Ljubljani
dne 24. oktobra.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl.|kr.	
7	80
6	20
5	50
6	50
8	60
6	50
5	20
10	_
10	—
9	—
—	90
—	74
	72
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . .
Golob.....
Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gl.	kr.
_	70
—	75
—	8
—	10
—	64
—	62
—	62
—	36
_	40
—	15
2	50,
2	10
7	40
5	—
a * O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ki ¿s. >
24	9. zvečer	13n 2	7 9	sr. jvzh.	jasno	
25	7. zjutraj 2. popol.	737-5 736 0	7-2 10-6	si. jvzh. si. jzab.	pol oblačno jasno	0-0
25	9. zvečer	735 H	44	f-r. jvzh.	jasno	
26	7. zjutraj 2 popol.	736 1 735-2	1-4 12-4	si. vzh sr. jzah.	megla jasno	00
Meteorologidno porodilo.
oreunja leiiiperniur» souuih 11 o , 7.a ¡54 pna normaiom. Srednja temperatura nedelje 7 7°, za 1-0° pod normalom.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
voljnvou od 1. olttol>ru. 181MJ.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v
Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri .i min. po noti osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Dunaj via Amstetten.
Ob (i. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri IO min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesle, Ljubno, Duuaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli na jezeru. Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Frani;ove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob ti. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Franeovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-gracla, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Ljub-nega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri, 55 min. popohulne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob O. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten, iz Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ «. „ 50 „ zvečer „ „
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob <i. uri 5(> min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 1.S „ dopoludne „	„
O. „ 20 „ zvečer „ „
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo 7,u čevlje
c. kr. priv.	tovarne,
ustanov-	Ijene
leta 1832	naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrcdnih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—42
St. S2.043.
Razglas.
708 3-3
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1. 189?
1.	mestnega zaklada,
2.	mestnega ubožnega zaklada,
3.	meščansko-bolničnega zaklada in
4.	ustanovnega zaklada
že sestavljeni in bodo od 15. do 31. t. m. razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu na vpogled, da vsak lahno navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 15. oktobra 1896.
Domača tvrdka
AnaHofbauer
\ Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koreteJie, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovHenje stare obleke in vsa popravila. — Iztleleje ročuo In pošteno po najnižji ecnl bandera in vso drugo o'o'cko.
Prečas 'te gospodo prosim da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih aaentof.
Zagotavljajo hitro in naipošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiui spol.ovanjain se priporoča
Ana Hofbauer, 169 45-35 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke nlloe 4.
"D v»-i rtATinni lno -no run onilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. Jrriporociina Iiaznailllcl naši naročniki in čitatelji „S 1 o v e n o a'- blagovolijo uvaževati.


Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj ▼ Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
vi fifi rTc'Sffi tiili o T- grf *
ln vsakovrstnih poprav,
Od leta 1880. do leta 1895. «ta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najboljših vešCakov so na razpolago.
j Matija Horvat
* čevljarski moJstervLJublJanl,sv. Petra oesta32 £
; priporoča se prečast. duhovščini in nluv. občinstva » v naročanja raznovrstnega
Bf* obuvala
1 katera izvrčtue ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga od nujpriprostejšo do najfinejšo oblike.
IVAN JAS
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.
HENRIK ZADNIKAIt IzdelovatelJ cerkvene posode v Ljubljani
Št. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkveno posode, svečnikov, lestencev, svetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni.
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
v LJubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevlšča
t Franjo Toman t
« podobar ln pozlatar, Križevniškl trg 1, Ljubljana
j se priporoča preč. duhovščini za izdelo-
*	vanje cerkvenih in sobnih del po nizki
*	ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten),
slike, cofe, kiogljice za vrvi itd. K * * * *	♦****** M
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc. ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
iv/VN/»
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c. kr. državne in c.kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
I^AAAAAUAAAAAAa
< Alojzij Zor man
trgovina z moko
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni' ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo.
1 Josip Rebek preje Ahčin 1
i	ključavničar	i
i v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 , priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim . 1 predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- , vrstna stavbinska kl',učarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, 1 ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej 1 še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in 1 napeljevanje hišnih telegrafov ¡n telefonov.
I	Delo trpežno in natančno, cene nizke.
«9 . Ea.. «> (•	,
svečar v Gorioi, Solkanska oesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
■s* čebelno-voščene sveče
klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto UaBdBS&SSR 1000 kron. B1MHHBI
Pošiljate v franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC
svečar In lectar, trgovina z medom In voskom
v LJubljani, Gledallščne ulice it. 10.
Dobiva se tudi med v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, Š medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- j§; pujc med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
mmmmmmmmmmmm
■pa 1—'1—11—11—11 M—11—"—11—"—1 c=±«
ljDrag. IVlatlcovič IT
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11
I se priporoča v najtančnejše izvrševanje I vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt
J spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna.
?7="=f¿

IVAN UR A Ji IžML Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah.
Brata Appe v
izdelovatelja lončenih pečij.
vKandijl pri Novem mestu - ^^ ^
(na Dolenjskem) ! priporočata

vv ®
'A1^ in vseh v • v , v ,' njih stroko lepo svojo ¿SJjs^f*padajočih
zalogo ^xv . trP®žno 7 °gnJ'1Z"
"	delanih predmetov po
. prav nizki ceni. — Zaloga «(J^S1 - ' v Ljubljani je v Židovskiulici, V zastopnik g. KaliS na 1'rešer-tm. 4Bb novem trgu.
JERNEJ CERMELJ
jr trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
| v Ljubljani, Semenišče (za vodo) ,
9h priporoča preč. duhovščini in si, občinstvu (j svojo bogato zalogo vsega v	¡|
(ji gospodinjstvo spadajočega blaga
po najniz.jl^oen j.
i C
it
GABRIJEL 0ZELJ
tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19
ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i V činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko ; A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ) divanov, žimnatih in modrocevna peresih $ itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-ranje In dekoriranje dvoran in sob, katere tudi špalira. Osobito se priporoča za delo na deželi.
i i
#*49I«$0>«49I«49I«49I«49^«49I«49I«49I«49I«49»«49I»
§ Na najnovejši način umetne
zobe in zobovju
f ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja J
?plombovanja in vse zobne ope- $ racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca	^
| zobozdravnik A. Paichel |
% poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi 5 |	hiši, I. nadstr.	|
» «4* «491 «49i «49i «49i «X>0>«<0+4> <04«i «M> <W»> <M> <M>«
Zaloga rezilnega orodja BH 0 _
O Ba klrurglčnih Inštrumentov 3
Alojzij Vanino	I
priporoča prečastiti duhovščini in slav- S; nemu občinstvu nože, škarje, britve
itd. iz najboljšega jekla j>o nizki ceni. — g Brušenje in poprave izvršuje točno. :
S Franc Pavsner
<$*<* nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦
stvu v naročila na duhovniško in oi-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-Ln tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno f{| postrežbo in kar možno nizko ceno. &-H5a5g5a555H5»S5H5gSS5gSE5i^
F». TOME€ I
pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. za-| gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
Največja In najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
«KH»0i 10491 lO** ^fOi «<*>$, (0401 ¡m»	»
I LUKA VILHAR	f
I Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo

zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
i I
5 Poprnve lzvrfiuje natančno in točno. §
«.0401 «M» <0401 HM ¿401 «ttO.« «««i M* «M* <0««l» o <0491 ^ «491 <0401 «4911»49i« «491 <9491 «491 <«401 <«491 <«491»
| Frajjp Bors-das? |
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
*	se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i | činstvu v mostu in na deželi v vsa v ple- g
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * ^ inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. 5 « «491 <W91 «4 Ji <0491» «491 «491 «401 «491 «40» «491 <M> e
0 ««91 <0491 «49i <049i «49i «49» O «49i «49i «49i «49i «49i <64* *
| Fr. fSlšksi ded.^ržjubVani^ |
§	Marije Terezije oesta št. 6	$
« . . *
t se priporoča v podkavanje konj in razno- &
vrstnih voz, ima tudi v zalogi f raznovrstne voze in sani 5 ^ ter jih izdeluje po najnižji ceni.	^
#	«40i «»Oi <W9i «40i «49i «46'« «»9i <0491 «49i «49i «49i «49i I»
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča proč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, %im-nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izhorno blago.
m
(r^m
(im ¿M
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
(5

HHL
s- »i -
H
áwss
ÍÜMIUUIm ti
..„J
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročil» za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Tapetniška kupčija %
K Wj t
il
v Ljubljani, Šelenburgove ulice
tlobroznana preč. duhovščini, priporoča $ svoje izvrstne
modroce na peresih	|
% (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje1 tlm- % g nico, divane ln vsa v tapetniško ^ § obrt spadajoča dela	S
V •oí
■Si
N
= ><
1!

V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
SEgr* Jakobu Zalazniku ^^
dobiva sc vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih.

NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju 6. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslane Jim steklomčice
Tinkture za
(Cena Jedili ateklenlčlol 10 kr.)
mr želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo.
katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. PiccolI,
lekarnar „pri Angela" t Ljubljani, na Dunajski ccsti. 0
Št. 31.481.
Razglas.
707 3-3
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje naziianje, da bodo
proračuni o prejemkih in troških
1. mestnega lotriikega posojila,
mestne klavnice, >u 3. mestnega vodovoda
¿a 1897. 1. od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem ekspeditu občanom na vpogled.
Pri pretresovauji in konečni rešitvi teh proračunov vzel bode občinski svet slučajne opazke o u',ih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. oktobra 1896.
Dominik Demetz
podobar in izdelovatelj oltarjev St. Ulrich, Groden (Tirolsko)
se priporoča častiti duhovščini za napravo:
kipov, svetnikov, krlžev, božjih grobov, reliefov, krlževlh potov , oltarjev, prižnlo, spovednio, krstnih
kamnov itd. v vsakoršnem slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačenjem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem
popolno poroitvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko.
Spričalo !
Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša.	686 12-1
F Lincu, dne G. maja 1896.
P. Klet Hlrnsehrott 0. C.,
gvardijan.
100 do 300II
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom : „leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (574 10-10)
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Razglas.
703 3-3
Novo ustanovljena
„Mestna višja dekliška šola v Ljubljani"
se otvori prve dni meseca novembra t. I. in s:cer bode vpisovanje dne
5. in 6. novembra popoldne od 2.-4. ure v ravnateljevi pisarni (Breg, Zoisova hišs, II. nadstropje).
Dne 7. novembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke, ki niso dovršile 8. razreda ljudske, ali 3. razreda meščanske šole.
Dne 9. novembra se prične po svečani otvoritvi redni pouk..
P. n. občinstvo se opozarja zlasti na nastopne točke štatuta :
§ 1.. Mestna višja dekliška šola ima namen, podajati deklicam splošno izobrazbo in sicer višjo, nego jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih zavodih.
§ 2. Učni jezik za vse predmete je slovenski, izimši nemščino in zgodovino, ki se predavata v vseh letnikih v nemškem jeziku, da se učenke tem bolje privadijo tudi nemščini.
§ 3. Mestna višja dekliška šola ima tri letnike.
§ 4. Deklice, katere žele vstopiti v I. razred višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom VIII razreda ljudske, ali pa III. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo spolnile 14. leto vsaj v I. tečaju šolskega leta. — Imenovaua šolska spričevala more nadomestiti tudi vzprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, ki jih iira VIII. razred ljudske šole.
§ 5. Vsaka deklica vplača pri vpisovanji v prvi letnik 2 gld. vzprejem-nine in 2 gld. prispevka za učila. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto.
6. Pridne in ubožne učenke se morejo oprostiti od vplačevanja šolnine, ako zadoščajo onim pogojem, kakoršne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev.
§ 10. Na mestni višji dekliški šoli so nastopni predmeti obligatni: Veronauk, slovenščina, nemščina, fraucoščina, matematika, fizika, zgodovina, zemljepisje, prirodopisje, odgojeslovje (v II. in III. letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku) lepopisje, petje in telovadba.
Nitančneja pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahteve tudi učni načrt iu štatut.
V L j ubij ani , dne 8. oktobra 1896.
Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole.
68 i 15-10
Velika 50 krajcarska loterija v Inomostu.l Predzadnji
-I teden!
202 1
1
75.HOO kroM T *
dR	z SO % odbitkom.
Srečke a ¿»4» kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
}Ü Velika izbera lepih, porabnih daril za božič in novo letolH
\
ure m n®
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov hi prstanov.
■ i. I ^
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. Ni
ryi Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. W L J	Ceniki so lranko na razpolago.	JL
Novost: MT Stenske (Pendel-) nre z godbo f||"
1|	po jako nizki ceni. "•(J	711 2
A Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg. nasproti rotovžu. Jfi r_i r—ir—ir—i r r_.vr_w_-«r—.vr—v—t J J
»^-ji	k rt
vvicax,	ac o? 2jM&tiani
mm Sionooe utice 9 mm
priporočata največjo svojo saiogo narejene cG-lefte 2>a <joipo3e
in 3ec4e:
D&IWe i>ufl-vtje< meuoiHo|e, iaancColle, nočne i>nllnje<,
o točile/ za otaolle,
c-pfofv vse v c&faci-to s-Cu&ečc -pre3mete,
Wafj0	617 6-6
i&vanr e9no ve-tiho sa-fogo •micni-fV i^Gra niii- novosti j. namenjenimi z>a jesensfto in z>imsfto sezono
&on|e-ILcije za iamc.
öriepina-ini -Gero-fim-fii in -pariš-ft.i- wo$e£i. cffustzovani ccnifii in vzczci S(aga ftanfio in zastonj.
Ustanovil leta 1767 Joti. Jak. Samassa v
• 1.1 • *
O. in Iii*.
dvorni
zvonar
58 12-10
Albert Samassa
v Ljubljani.
Livarna harmonično in melodično ubranih
3SJT
akr
zvonoy.
"MS
Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.

isai'
najboljše konstrukcije za razno nporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd.
Vodnjake (štirne)
popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
H M
ot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd.
® Livarna za medenino ¡11 kovino po modelih.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Wien,
Bezirk,
Ustanovljeno loto. 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o> o
x>
M
m O
b
Srajoe za gospod»,
beli ohfffon, gladke na prtili, brai «Tratnika, brei mani.t, 17 trst ledna ad gld. 110 do ITI leit „ „ 0-25 „ 15 — ■rajo« za deike, v4 velikostih, aicerkakor gornja jedna od gld. 1-— do 140 ieat „ ,, 5 75 „ 7 75 Bvltloe ta gospode, 6 Tre t
jedne BO kr. do gld. 1'40 lest gld. 4-60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8-eo. Dvanajst maniet i od gld. 3 30 do 4 60. ,/ 12 predlog	J
(Vorhen-.len)
\
od gld. 3 15 do 5'—
Za kroj brez graje in rA točno postrežbo
jamči tvrdka
»T. O, Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarico.
SKiT" Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 43
Praško domače zdravilo
ise lekarne
15. Fragner-ja v Pragi,
je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje
in bolečine tet je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja ss sleherni dan. 46 26-17
Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno I oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi.
Mala strana, na vogalu Spornarjeve ulios 203.
Dražba cerkvenega vina.
Cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Mariboru bode dne 3. novembra t. 1. ob
10. uri dopoldne svoj
vinski mošt
(60 polovnjakov) po dražbi prodalo.
Njegovih vinogradov šiba Božja ni obiskala, zato ima letos tudi prav izvrstno blago. 713 2 2
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene !
Prodaja materijala od knežjega dvora
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
554 62-34	zidarski mojster.
IG. HELLER na Dunaju
29 8 H/2 Praterstrasse 49 208 20-1« Zastopniki se iščejo!
Pred ponarejanjem se je treba posebno varovati:
J. Bendik-ova
v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem
mascóla za
ujeJMje
je najboljše sredstvo
za ohranjenje usnja
in se dobiva v LJubljani
le pri tvrdki
M. Supan
na Dunajski cesti. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—20
Briško vino, kostanj, češplje!
716 3—1
VinRki prekupci. krčmarji in drugi, ki žel^ kupovati pristno mlado briško vino, mošt (rebulo) ali en ¡¿ros domač kostanj, lepe marone in olupljene žvepljane češplje, dobe vse to najboljše in prav po ceni na naslov : Vinarsko in sadjerejsko društvo za Brda s sedežem v Gorici.
je kot
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi ■« povsod, pol kile ca 25 kr.
Sv urilo! Zarau. ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
768 20—18
Valentin Accetto,
zidarski mojster	i6i 45-35
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenlh in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
W iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji eeni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno.
l
Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto in brezvonj avo
ogflino (koks) |
kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, sla-r,. ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo-gnj bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd.
Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg.
50 „ 95 100 „ 180
»» i»
Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim naročnikom v žakljih ali vagonih.
Jedna vožnja na dom, dostavljena stane 1 (jld. HO kr.
Plinova tovarna
586 10-9	v lijubljaili.
I > m. n a j s k a bor/; a .
Dnč 24.oktobra.
Skupni državni dolg v notah . . . . Sknpni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista...... . . . .
NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. v
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
101 gld. 10 kr.
. 101		15 .
. 121		85 .
. 101		20 .
. 121		45 .
. 99		15 .
. 940		
. 367		25 .
. 119		85 .
j. 58		80 .
. 11		76 .
		53',,.
		45 „
	n	66 „
Dnč 24. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	143 gld.	—
b% državne sreike 1. 1860. 100 gld. . .	155	„	25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190	.	50
4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	—
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	,	50
Dunavske vravnavne sreike 6% . . .	129	,	75
Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . ,	107	„	75
Posojilo goriškega mesta.......112	,	—
i% kranjsko deželno posojilo.....99	.	25
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	99	„	45
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	.	25
„ , južne teleznice 3* .	171	,	50
„ „ južne železnice b% .	128	«	40
. , dolenjskih železnic 4 %	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld,	— kv
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld,	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	17	„	60
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	—
Salmove srečke, 40 gld................70	,	—
St. Genčis srečke. 40 gld.......71	„	25
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........22	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154	„	25
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3395	,	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	424	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	100	,	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	64	.	—
Montanska družba avstr. plan.....84	,	90
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	„	—
Papirnih rubljev 100 ................127	„	75
Nakup in prodaja "£B
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borci.
Menjarnična delniška družba
„M K K C (J
WollzeilB it. 10 Dnnaj, Miriahilfarstraise 74 B.
éé
ST Pojasnila TE» v vseh gospodarskih in flnaninlh stvarsh,	■
potem o kursmh vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostni	j
papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega	■
obrestovanja pri popoini varnosti
naloženih glavnlo.