glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva o mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN prt Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu Štev. 606-70/3-24 Stev. 10 (468) LETO X. NOVO MESTO, 12. MARCA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -PoStnl predaj Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave St. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Oasooisno DodleMe ■»Slovenski poročevalec- v LJubljani Predkongresno tekmovanje naše mladine V počastitev IV. kongresa ZKS sta Okrajni komite LMS 4n Okrajna zadružna zveza v Novem mestu organizirala tekmovanje občinskih komitejev LMS, aktivov LMS in aktivov mladih zadružnikov. Namen tekmovanja je, da mladina natega okraja v predkongresni dobi še bolj požim svoje delo *n s tem prispeva svoj najtehtnejši delež temu kongresu. Za najboljše občinske aktive LMS sta predvideni dve nagradi, za mladinske aktive deset in za aktive mladih zadružnikov tri nagrade. V vseh treh skupinah so prve nagrade radijski sprejemniki. Tekmovanje bo trajalo tri mesece, nato pa bo komisija ocenila tekmovalce, izbrala najboljše in jim dodelila nagrade. Mladinski aktivi, ki bodo hoteli doseči čimboijši rezultat, bodo morali: povečati žtemto članov, vključiti zlasti kmečko mladino, razširiti vrste SZDL, pripraviti mladince za sprejem v ZK, prirediti razna predavanja, športna srečanja z ostalimi aktivi, pomagati pri izgradnji Športnih objektov, kopališč, cest, stanovanj, razgibati kulturnoprosvetno dejavnost m podobno. Ocenjevana bo vsa dejavnost mladine in to delavske, kmečke in šolske. Aktivi mladih zadružnikov bodo v tekmovanju zajeli tale področja: pospeševanje sodelovanja z ostalimi organizacijami na vasi, povečanje števila svojih članov, prirejanje tečajev in predavanj, Čimvečja udeležba mladih zadružnikov v zvezni akciji in lokalnih akcijah, čimboljša organizacija proslave Dneva mladosti, pomoč pri urejanju domače vasi, sodelovanje aktiva pri izpolnjevanju plana za setev hibridne koruze, krompirja, pospeševanje sadjarstva, govedoreje, prašičereje, travništva itd. Občinski komiteji bodo tekmovali v povečani dejavnosti delavske mladine (klubi mladih zadružnikov), nadalje s prirejanjem tečajev, predavanj, poživili bodo aktive mladih zadružnikov in drugo. Šolska mladina bo tekmovala na vseh področjih svoje dejavnosti slasti pa v ustvarjanju in utrjevanju tesnejših stikov med srednješolsko, kmečko in delavsko mladino. To tekmovanje bo pokazalo, kaj dela naša mladina in kakšne uspehe lahko doseže v prizadevnem, skupnem delu. O tekmovanju bomo še poročali. sd. SPET V DOMOVINI Predsednik Tito se je vrnil domov! Ta misel ni bila izražena samo v naslovih časopisov, ampak so jo predvsem čutili Jugoslovani, ko se je njihov ljubljenj maršal po natanko 96 dneh dolgem potovanju vrnil v domovino. To ni bilo lahko potovanje, saj je bilo dolgo nekaj deset tisoč kilometrov po deželah in morjih, ki poznajo precej drugačno podnebje, kot je naše. Toda potovanje je moralo biti opravljeno, kot je dejal predsednik Tito. Predsednika Tita in njegovo spremstvo je vodila pot v Indonezijo, Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, Sudan in Egipt. Pred vrnitvijo domov pa je obiskal še Grčijo. Titovo pot so nazvali pot miru, In to po pravici. Predvsem je šlo za izmenjavo misli z voditelji tistih dežel, ki so si nedavno priborile neodvisnost in si sedaj prizadevajo čim hitreje graditi lastno gospodarstvo, predvsem industrijo in kmetijstvo. Te države brez izjeme ne pripadajo nobenemu bloku, ampak so voljne sodelovati — na enakopravni osnovi — z vsemi državami sveta, ki to enakopravnost spoštujejo. Prav tako kot Jugoslavija. Dalje so te države zagovornice miroljubne koeksistence med /narodi, kar pravzaprav isha-ja i* te zahteve po enak oprav- Prijave: do 7. aprila Uresničevanje zakone o nacionalizaciji IV soboto so občinski ljudski Odbori v Sloveniji izdali pozive za vložitev prijav za ugotovitev predmeta nacionalizacije v smiislu zakona, ki ga je konec lanskega decembra sprejela Zvezna ljudska skupščina. 2e s sprejemom zakona so vse najemne stanovanjske oz. poslovne stavbe in parcele, ki jih zakon določa, postale splošno ljudsko premoženje. Zdaj bodo občin- VREME OD 13. DO 22. MARCA Sredi marca padavine z ohladitvijo In s snegom do nižin, nato 3—5 dni suho % mrazom ponoči. Pozneje postopno topleje. Sledilo bo nestalno vreme s Pogostnimi padavinami in ponovno močno ohladitvijo. V.M ske in okrajne komisije zakon tudi formalno uresničile. Zat« bodo morali vsi zavezanci tega zakona do 7. aprila vložitji pri pristojnih občinskih ljudskih odborih prijave o stanovanjskih hišah na podlagi katerih bo nato izdan zahtevek po nacionalizaciji, pri občinskih komisijah za nacionalizacijo. Vse potrebne obrazce in vsa pojasnila dobe državljani pri pristojnih ObLO. Kdor te prijave ne bi izpolnil v določenem roku, se izpostavlja hudi kazni (zapor do 1 leta oz. ka- Konierenca SZDL v Trebnjem V Trebnjem je bila v nedeljo, 8. marca občinska konferenca SZDL. Obširneje bomo poročali o njej v naslednji številki. zen do milijon dinarjev). Dobro je, da ponovno zapišemo: državljani naj si nikar preveč Po svoje ne razlagajo zakona 'o nacionalizaciji. Ce so v dvomu, naj se takoj obrnejo na pristojne komisije in organe pri občinskih ljudskih odborih, katerim pomagajo tud i, vsa okrajna sodišča in javna pravobranilstva. nem sodelovanju. Prav tako kot Jugoslavija. In naposled, prav zato ker so za miroljubno koeksistenco, so nasprotnice blokov, ker vidijo v njih najhujšo nevarnost za mir. Prav tako kot Jugoslavija. Ti skupni pogledi na sodobno mednarodno dogajanje so podlaga za plodno sodelovanje med narodi, ki take poglede zagovarjajo. Tu ne gre za ustvarjanje tretjega bloka, kakor trdijo nekateri, saj so vse te države proti blokom in jim zato šc na misel ne pride, da bj ustanavljale tretji blok. Že dva bloka sta v današnjem svetu popolnoma odveč. In kljub temu — kakor je dejal predsednik Tito — vlada med Izvenblokovskimi narodi večje soglasje, kakor ga more ustvariti kateri koli blok. Pojavile so se tudi dhruge zlonamerne govorice in trditve — na Vzhodu. Očitno je, da je voditelje na Vzhodu motila predsednikova pot miru pri tako Imenovanih neopredeljenih narodih. Motilo jih je to, da uživa naša drŽava tolikšen ugled pri teh narodih, in zato so začeli govoriti, da naš predsednik hodi po teh deželah In nagovarja tamkajšnje voditelje, naj ne zaupajo vzhodnemu bloku. Ko bi bilo to res, M Jugoslavija že s samim lem izgubila pri teh narodih zaupanje kot neodvisna In izvenblokovsika država, ne pa da bi si to zaupanje še utrdila. To zeto dobro vedo tudi na Vahodu. hoteli pa so le povzročit* nekaj de In JugoslatV*) oblatiti. Očitno j«, da <go prispevali tudi sami. Izkopali bodo jame in postavili drogove, vse v želji, da bi se jim čimprej odprlo okno v svet in bi ob svojih radijskih sprejemnikih poslušali dogodke po svetu in v svoji domovini ter tudi prisluhnili kakšni posikočni »viži«. J. 9-. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED tim bolj se. približuje 27. maj, ki naj bi bil nekakšen rok vsaj za začetek reševanja berlinskega in nemškega vprašanja (na Zahodu mu pravijo ultimat), tem bolj živahno postaja na diplomatskem področju. Ta živahnost se predvsem izraža v pogostih in nenadnih potovanjih raznih državnikov in diplomatov. Komaj se je vrnil britanski premier Macmillan z desetdnevnega uradnega obiska v ZSSR, že se je pojavil HruŠčev v Vzhodni Nemčiji. Tik preden se je pojavil Hruščev v Vzhodni Nemčiji, sta se v Parizu sešla kancler Adenauer in de Gaulle. Zdaj pa se je pojavil v Parizu Macmillan, ki bo šel še v Bonn, nato pa v Ottawo ln Washlngton. Izmed vseh trenutnih potovanj Je najbrž najbolj zanimiv obisk sovjetskega premiera Hruščeva v Vzhodni Nemčiji. Ta je tudj obiskal leipziškl velesejem, nazdravil poslovnim zvezam s Kruppom in Kruppu samemu ln dal nenavadno Izjavo, da ne govori v imenu komunistične partije ZSSR, ampak v imenu sovjetskih poslovnih krogov. (Vsaj takrat, ko je nazdravljal Kruppu in poslovnim zvezam s njiim.) Povedal je, da bi Sovjetska zveza prav rada dobila kredite od Zahoda, da bi lahko z njim trgovala in si s tem olajšala sedemletni plan razvoja. (Sovjetska zveza očitno sme sprejemati kredite od Zahoda, ne da bi bil zato njen socialistični sistem v nevarnosti. Toda po mnenju Vzhoda tega Jugoslavija nikakor ne bi smela delati. Ker pa to dela, je njen socializem v nevarnosti.) Ta Izrazito dvojna mera kritikov Jugoslavije očitno nič ne moti. Hruščev je dalje govoril kakih deset minut v vzhodnem Berlinu. Tam je po- novil v bistvu Iste argumente kot doslej: Sovjetska zveza bi rada podpisala pogodbo o miru z vso Nemčijo, v skrajnem uri-meru pa vsaj z Vzhodno Nemčijo. Opozoril je, da je sovjetska vlada dala Zahodu razumen predlog, zdaj je od Zahoda odvisno, da pokaže razumevanje in popusti. Zahod seveda misli, da Rusi še niso prav nič popustili, ampak samo nekaj »predlagali«. Ta predlog pa je po mnenju Zahoda navaden ultimat. Toda če človek spremlja vso to mrzlično dejavnost in izjave državnikov, sporna, da gre za zelo resne zadeve. ZDA žiti se konference ministrov za zunanje zadeve, ki naj bi bila Po sovjetskem predlogu v Ženevi ali na Dunaju. Prvotno so Rusi namreč nasprotovali konferenci zunanjih ministrov, češ da ti nikoli nič ne opravijo, ampak so zahtevali sklicanje konference na najvišji ravni. Tc sovjetsko popuščanje so na Zahodu ugodno sprejeli. Počakati bomo morali, da Macmillan opravi vse obiske, preden bomo lahko ugibali, kakšno bo naposled zahodno stališče. Čas namreč beži |n 27. maj se naglo približuje. 1 Vse okrog Berlina so namreč tudi odločene, da ne bodo popuščale. Ameriška vlada po besedah predsednika Elsenhowerja bo sicer popuščala, če bodo tudi Rusi popuščali, kar je v bistvu Dullesova parola o protikoncesijah, nikakor pa ne misli prepustiti Berlina Vzhodni Nemčiji. Nevtralizacija Berlina, kakor jo predlaga Bn *čev, je za Zahod samo pretveza, s katero bi Berlin prišel pod vzhodni vpliv. V vsej tej zmešnjavi in poplavi Izjav in domnev je menda najboli delaven britanski premier Macmillan, k> zdaj seznanja svoje zahodne kolege s sovjetskim stališčem. Baje jim je že sporočil, da misli Hruščev resno in da naj se Zahod pripravi. Predvsem naj izdela skupno stališče, ki ga zdaj še nima. Vsekakor je treba kot važno novost omeniti sovjetsko pripravljenost udele- Za zahodno stališče bo prav gotovo odločilno stališče Washingtona. Zvedelo se je, da Eisenhower sicer ni imel nič proti Macmillanovemu obisku v ZSSR, da P» se zdaj precej razhaja t Macmillanom glede tega, kaj bi bilo treba ukreniti. Ni dvoma, da bo skušal britanski premier med obiskom v VTashingtonu še ta mesec prepričati Elsenhowerja, naj sprejme njegovo oceno položaja. Dvomljivo pa je, če bo Eisenhower to njegovo oceno sprejel. Do neke mere je ameriško stališče sicer prožno, toda samo do neke mere. Preko te mere so ZDA baje pripravljene tvegati vojno, kakor jo je menda pripravljen tvegati tudi Hruščov. Toda od besed do dejanj Je dolga pot in menda se že eni ln drugi strani po malem dozdeva neumno žrtvovati vse pridobitve miru zaradi Berlina. V pijanosti ubil žensko 3. marca 1959 ob dveh popoldne je 33-letnl Alojz Makse, doma iz Male Strmlce, prišel k 60-letnl Jožefi Kirn na Male Strmlce štev. 4. Od ženske je zahteval žganja, čeprav je bil že precej vinjen. Kimova mu pijače ni hotela dati, ker pa je še sitnaril ln hotel žganja, mu ga je natočila kozarec, da Je odšel. Kmalu se je Makse vrnil in se iz nemarnih vzrokov začel s Kirnovo prepirati. Med prepirom je pograbil med drv-mi pred hišo lesen kol ln z njim večkrat udarili Kirnovo ' Pozor na žeparje. V zadnjem času se v Novem mestu pogosto pojavljajo žepne tatvine. Tako Je 2. marca ob 10. url v trgovini IZI&IBA neznani Z ep ar ♦kradel Karelli^ Celic le Vršnih sel denarnico * 6.000 dinarji, na avtobusni postaji pred hotelom »Metropol« pa Antonu Salmiču iz Stare Bučke denarnico z dokumenti ln 2.000 dinarji. Zasledovanje žeparjev Je otelkočeno, ker prihajajo na območje našega okraja večinoma od drugod. Za tatvi-nen izkoriščajo zlasti gnečo v trgovinah ln pri avtobusnih postajah. Pri tatvinah so zelo drzni, vendar skrajno prevldnd, ker ukradene denarnice z dokumenti po tatvini na primernem ln nevidnem kraju odvržejo, da tako otezkočijo dokazovanje v primeru osebne preiskave, ukradeni denar pa si obdrfte. Ker se tatvine v večjem obsegu pojavljajo posebno ob semanjih dneh, Je nujno, da vsalk na svoje predmete budno pazi, zlasti v gručah, vsako tatvino pa takoj prijavi najbližji po-stadi LM, po glavi ln telesu, tako da Je zaradi poškodb kmalu umrla. Žalostna podoba pijančevanja ln nizke kulturne ravni, kj je za to okolico značilna po podobnih primerih v preteklosti! Tu se preveč pije in zato tudi slabo živi; zanemarjenih družin, družinskih prepirov in pretepanj, žalostii in poneumnevanja Preprečimo gozdne požare! 3. marca popoldne je začel goreti gozd, last Franca Gregorčiča iz r>ol. Kamenic. Gorelo Je listje in suha praprot na površini 15 arov. Gozdnih požarov Je veliko zlasti spomladi, ko ljudje čistijo travnike in kurijo v bližini gozdov. Zato naj ljudje pri tem delu zelo pazijo, opozarjajo naj pa tudi otroke, da ne bodo kurili na takih krajih, kjer bi se lahko vnel gozd. ljudi je v okolici Strmlce vst preveč. Tu imajo množične organizacije odgovorno ln koristno področje svojega dela m 0 tem naj bi razpravljali pristojni činitelji. Makse čaka v zaporu na zasluženo kazen. Tatova koles pod ključem Izsledena sta bila Sarafin Vldo-vić, star 22 let, lz Gromiljaka, in Jusuf Beba. star 26 let, doma lz Fojnlce (oba okraj Sarajevo), ki sta od avgusta do novembra lani v Novem mestu in bližnji okolici ukradla 6 koles Storilca, ki sta s • i namenom prišla v naše kraje, sta v večernih urah izpred gostiln kradla predvsem nova kolesa. Izkoristila sta malomarnost in neprevidnost lastnikov koles, ki kljub »talnemu opozarjanju ln tatvinam puščajo svoja (kolesa nezaklenjena pred raznimi gostilnami in drugod. Požar zaradi malomarnosti 3» marca o* pol petih popoldan Je pri mizarskemu mojstru B, na Pokleku nad Blanco Izbruhnil požar. Domači so bili v vinogradu, do najbližjega telefona v Blanco pa je 7 km. Zgorela Je vsa lesena delavnica, za oikrn,? 4 milijone dinarjev strojev in za milijon izdelkov, ki so bili tik pred odpremo, okrog milijon pa je, po cenitvi, vredno ostalo. Tako znaša skupna Skoda več kot 6 milijonov dinarjev. Mojstra B. so b&Je organi na občini večkrat otpozorill, da Ima delavnico proti ognju premalo za- varovano. Za steno Je stal kotel za svinjsko kuho, pa tudi v delavnici niso bile dimne cevi speljane tako, kot j« potrebno. Gasilci lz Blance so s konjsko vprego potrebovali precej časa., pa tudj sev-niška četa Je prišla zaradi poznega obvestila precej pozno, tako da so gasilci lahko zaščitili le sosednje objekte, medtem ko delavnice ni bilo moč rešiti. Dolgoletni trud marljivega mojstra je uničen, »koda pa Izredno visok*. Opisani primer kaze, kako kruto se maščuje premajhna pazljivost ln navidezna varnost. Podaljšanje orožnih listov Tajništvo za notranje zadeve OLO Novo mesto obvešča vse lastnike orožja, da bodo podaljševali orožne liste na postajah LM za posamezna področja v sledečih dneh ln času: TREBNJE: dne 20. marca 1959, od 7. do 10. ure, tudi za področje bivše občine Mirna. — ŽUŽEMBERK: dne 20. marca od 11. do 13. ure. — DOL. TOPLICE: dne 20. marca od 15. do 17. ure. — ŠENTJERNEJ: dne 23. marca od 7. do 10. ure. — KOSTANJEVICA: dne 23. marca od 11. do 13. ure. — KRŠKO: dne 23. marca od 15. do 19. ure, tudi za Rako. — BREZICE: dne 24. marca od 7. do 13. ure za Brežice in Dobovo. — STARA VAS: dne 24. marca od 15. do 18. ure. — SENOVO: dne 25. marca od 8. do 10. ure. — SEVNICA: dne 25. marca od 11. do 13. ure. — KRMELJ: dne 25. marca od 15. do 16. ure. — MOKRONOG: dne 25. marca od 17. do 19. ure. — SEM!C: dne 27, marca od 7. do 9. ure. — ČRNOMELJ: dne 27. marca od 10. do 14. ure za Črnomelj in Vinico. — METLIKA: dne 27. marca od 16. do 18. ure in NOVO MESTO: na Tajništvu za notranje zadeve, dne 30. marca 1959, od 7 .do 14. ure. Lastniki orožja lahko orožne liste podaljšujejo v krajih, ki so jim najbolj prikladni po gornjem razporedu, a samo v času, kot je zgoraj določen. Is pisarne TNZ Novo mesto. IZ KAZNIH STRANI • Letos Je na Japonskem umrlo 11 oseb zaradi posledic atomskega bombardiranja Hl-rošime pred 13 leti. • Jordanski kralj Husein Je v ponedeljek z letalom prispel v Tajpeb na uradni obisk na Formozl. Po obisku dežel Daljnega vzhoda bo obiskal tudi ZDA In Evropo. % V nedeljo Je odpotovala v Varšavo delegacija KP Sovjetske zveze, ki bo prisostvovala III. kongresu združene poljske delavske partije. Delegacijo vodi član prezidlja in sekretar CK KP Sovjetske zveze Ignjatov. • V Havani so obsodili 43 pripadnikov Batisttnega letalstva. Obtoženi so bili za, vojre zločine, ker so napadali mesta, v katerih so bile sile Fideta Castra. Na prvostopnem sodišču so bili vsi obtoženi oproščeni. • indonezijski zunanji minister Subandrio Je zavrim obtožbe nizozemskega zunanjega ministra Lunsa, češ da se odnosi med Indonezijo ln Nizozemsko niso poboljSall. Dejal Je. da nizozemsko gospodarstvo že 7 let uživa zadovoljiv položaj v Indoneziji, čeprav politični odnosi le-te z nekaterimi zahodnimi deželami niso zadovoljivi. • v severnih krajih NJase, kjer že nekaj dni trajajo nemiri med črnskim prebivalstvom, narašča število sabotaž na plantažah belcev. Policija In orožnlštvo večkrat uporabljata strelno orožje, poročajo o mrtvih ln ranjenih. • ZSSR Je plačala ameriški družbi Dupont poldrug milijon dolarjev kot plačilo za tehnična obvestila o izdelavi sintetičnega kavčuka, ki Jih Je ta družba dala Rusom med drugo svetovno vojno. Z novomeškega živinskega sejmišča V ponedeljek, 9. marca, so pripeljali na novomeški živinski trg 1.199 prašičev v starosti 6 do 10 tednov po 3.800 do 6.000 dinarjev ln 36 prašičev v starosti 3 do 7 mesecev po 6.000 do 20.000 dinarjev. Prodanih je bilo 912. Spričo velikega števila kupcev so cene prašičem nekoliko porasle. OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE 10 V LETIH 1918 DO 1941 FRANCEK SAJE »Ujedinjenje* je 10. aprila 1920 v članku -Da bo javnost informirana« pisalo: »Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh proletariata in tako zvanega srednjega stanu prekipeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in krmarji te nesrečne države pa so slepi ln gluhi ter kakor v najnormalnejših časih brezskrbno nadaljujejo svojo ozkosrčno ministrsko politiko. Ko je obrazložilo zahteve železničarjev, je nadaljevalo: »Ce pride do boja — in do boja bo prišlo, če vlada pravočasno ne krene na pravo pot — potem naj si bo vsa javnost v svesti, da nam je ta boj vsiljen .. .« Ker buržoazna vlada ni hotela uveljaviti »protokola sporazuma«, se je začel boj jugoslovanskega proletariata, ki je zamajal same temelje buržoazne oblasti. 2elezničarski strokovni odbor v Ljubljani je vsem podružnicam sporočil, da se začne stavka. Zvečer, 15. aprila 1920 je strokovni Odbor sporočil policiji v Ljubljani, da bodo železničarske stavkovne straže vzdrževale red in varovale naprave na železnicah. Nato so straže zasedle odrejena mesta po kolodvorih, ob 24. uri pa so železničarji ustavili promet. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc je 16. aprila 1920 poslal notranjemu ministrstvu v Beograd naslednjo zaupno brzojavko: »Nocoj o polnoči se je pričel splošni štrajk na Južni ln državni železnici. Promet popolnoma ustavljen. Strajkajo komunisti ob popolni pasivnosti nekomunističnih delavcev. Doslej se mir ni kalil. Ukrcnjcne so potrebne mere za vzdrževanje miru ., .* V stavki je v vsej Jugoslaviji sodelovalo 50.000 železničarjev in mornarjev na plovnih rekah. Drugi dan stavke — 17. aprila — je bur-žoazno oblast zajemala panika, ker so od povsod prihajale vesti, da je stavka popolna. Mnogi komunisti so mislili, da se bo ekonomska stavka spremenila v politično in revolucijo. Toda takratno partijsko vodstvo in centralni stavkovni odbor sta skrbela, da je stavka ostala le ekonomska. Centralni stavkovni odbor je Korošcu predlagali pogajanja in začel popuščati v svojih zahtevah. Korošec pa je odbil ta predlog, ker, je vlada sklenila, da bo t tllo zlomila stavko in Železničarje militarlzi-rala. 18. aprila Je bil dr. Brejc, predsednik deželne vlade za Slovenijo, že brez glave. Čeprav se je od jutra pa kasno v noč neprestano posvetoval in konferiral, ni vedel, kaj naj ukrene. To dokazuje njegova zaupna brzojavka, ki jo je tretji dan stavke poslal v Beograd; »Strajk železničarjev traja dalje, prometna zveza je pripravljena delati, pa je sama preslaba... Niti deželna vlada niti vojaška oblast nima navodil, s katerimi sredstvi naj bi se stavkajoče na delo prisililo. Dravska divizija pravi, da § 14 naredbe ni mogoče uporabiti, ker je 5. aprila nehalo vojno stanje. Preostaja tedaj samo vpoklic stavkujočih na orožne vaje, toda divizija nima tudi v tem pogledu nobenega povelja. Stavkajoči se obnašajo doslej povsem mimo, tako da ni povoda za aretacijo kolovodij ali uporabo drugih postavnih sredstev.. .* Četrti dan, 19. aprila, se je ljubljanska deželna vlada znašla. Prepovedala je točenje vseh alkoholnih pijač, »da obnovi red«. Vojska je zvečer zasedla ljubljanske kolodvore in z njih pregnala stavkovne straže, hkrati pa je izdala poziv stavkajočim železničarjem na orožne vaje. O tem je dr. Brejc x>slal notranjemu ministrstvu v Beograd tole zaupno brzojavko: »Stavka železničarjev se nadaljuje brez posebnih incidentov. Komandant železniškega oddelka vojnega ministrstva major Deisinger je razglasil vpoklic vojnih obveznikov — železničarjev I. in II. vpoklica na dvomesečne vojaške vaje in določil rok za nastop 20. t. m. ob 8 zjutraj. Komunisti so na svojih zborovanjih v Ljubljani, Mariboru in Celju sklenili, da se ne bodo odzvali pozivu, v primeru, če bomo uporabili silo, pa so zagrozili z generalnim štrajkom vseh svojih organizacij... Dravska divizija je dala na razpolago vojaško spremstvo za zavarovanje važnejših objektov, kar bo izvršeno.** 20. aprila je železniški Inšpektorat v Ljubljani poslal deželni vladi za Slovenijo tole poročilo o stanju ob 12. uri: »Železniški promet še ni otvorjen nikjer, ker se vzlic vojaškemu pozivu ni zglasilo zadostno šte-, vilo uslužbencev k službi.« Zaradi neuspelega vojaškega poziva tt& orožne vaje je 20. aprila še predsednik deželne vlade dr. Brejc Izdal razglas »glede na vest, ki jo razširjajo stavkajoči, da mobilizacija železničarjev ni odrejena«. Uradno je razglasil, da je to vpoklic na orožne vaje, ne pa mobilizacija in opozarjal na kazni, kdor se ne bo odzval vojaškemu pozivu. Ker je buržoazna oblast z vojsko in žandarmerijo začela izvajati nasilje nad železničarji in jih zapirati, so delavci papirnice v Radečah in rudarji v Kočevju 20. aprila stopili v solidarnostno stavko. Ti dve stavki na Dolenjskem sta bili prvi solidarnostni stavki z železničarji na slovenskem in morda sploh v Jugoslaviji. Centralno sindikalno in partijsko vodstvo je šele 20. aprila, ko je že povsod prešla buržoazija v ofenzivo, z usodno zamudo pozvalo delavce Jugoslavije na dvodneven generalen štrajk za sredo in četrtek 21. m* 22. aprila. 21. aprila je v vsej Jugoslaviji izbruhnil generalni štrajk razen v Sloveniji, kjer še ni bil izdan poziv na splošno stavko. Edino rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so ta dan začeli solidarnostno stavko, zasedli kolodvor, pošto in občino ter proglasili »sovjetsko republiko*. Ta dan je vojski s pomočjo stavkoka-zov uspelo z vojaško zaščito poslati prva dva vlaka iz Ljubljane: enega do Jesenic in enega do Novega mesta. Deželna vlada je 21. aprila izdala razglas 1 o prepovedi vseh shodov. Proti temu raz- I glasu je stavkovni odbor za Slovenijo protestiral pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, ker mu je bil s prepovedjo zbo- | rovanj onemogočen stik s stavkujočimi železničarji. Ker je poziv na orožne vaje spodletel, je buržoazija hotela stavko železničarjev zlomiti z — lakoto. Deželna vlada za Slovenijo je na svoji seji 21. aprila po sejnem zapisniku sklenila: »Kot prisilno sredstvo, da se vrnejo stav-kujoči železničarji zopet na delo, se soglasno sklene, da se gospodarskim poslovalnicam južne železnice in državnih železnic, ki skrbita za aprovizacijo železničarjev po vsej Sloveniji, naroči, da takoj ustavita aprovizacijo vsem tistim železniškim uslužbencem, ki ne delajo...* 22. aprila so uspeli poslati iz Ljubljane tri vlake: enega do Jesenic, drugega preko Novega mesta do Bubnjarcev in tretjega v Maribor. Ko pa se je vlak vračal iz Maribora,- se je od Zidanega mosta le počasi premikal proti Trbovljam, ker so bile na progi barikade. V Trbovljah pa so ga stav-kujoči ustavili, čeprav je imel močno vojaško spremstvo. Šele ko so orožniki na vlaku pristali, da izpuste pet aretiranih železničarjev, ki so jih vozili s sabo, so stavkujoči dovolili, da je vlak nadaljeval pot do Ljubljane. Ljubljanska polkovna okrožna komanda je že vpoklicane stavkujoče železničarje in ostale, stare do 50 let ter letnike 1901 in 1902, ponovno pozvala na orožne vaje. Zglasiti so se morali takoj, »najkasneje pa do 23. aprila 1920 ob 8. uri.« 23. aprila je vozil po en vlak že na vseh dolenjskih progah. Do Bubnjarcev in do Kočevja so ju poslali iz Ljubljane, v Stražo in Šentjanž pa iz Novega mesta. Stev, 10 (458) •DOLENJSKI LIST« Stran t Kmetijstvo in družbeni plan u g^SKE-* (Nadalievanie s 1. strani} kmetijstvu, sn usnehi boljši. i,,, i™™«-^ Da bo treba naprej z novimi -M- M.JI MJftJl JJJl» * m & ^\J (Nadaljevanje s 1. strani) Pa trenutno niso zadovoljivi. *aj so kmetje z« hibridno koruzo podpisali do 1. marca šele eno desetino pogodb, za krompir dobro četrtino in za trav-ništvo dobrih/iT odst. Tako je n. pr. Poslovna zveza Brežice dosegla do 1. marca od 550 ha plana hibridne koruze šele 22 hektarov. Poslovna zve«a Novo mesto je v Istem času od 400 ha< plana dosegla že 109 ha in sklenila 344 pogodb. Tam, kjer so se ObLO ln politične organizacije zavrele za uresničevanje plana v kmetijstvu, so uspehi boljši Res je tudi, da na sklepanje pogodb vplivajo lanski uspehi pridelovanja koruze. Ponekod — (kot n. pr. v brežjiškem okolišu — so lanj sejali nepravilne sorte tam, kjer ni ustrezala zemlja oz. tudi podnebje. Prav zato je tu letos uspeh nezadovoljiv. Vzrok je tudi napačno stališče kmetov samih; tam, kjer so poskrbeli za vse agrotehnične ukrepe, so bili tudi lani pridelki hibridne koruze zelo dobri. Dvom v rodnost hibridne koruze pa je odveč in škodljiv! Občina — zadruga — kmet -organizacije Boslej so okrajna zadružna rveza im poslovne zveze Brežice, Črnomelj in Novo mesto skrbele predvsem za »čvrsto kooperacijo«, se pravi tisto pogodbeno proizvodno sodelovanje, kjer si kmet in zadruga od pridelka delita. Ker pa je za vse zadruge v okraju zagotovljeno dovolj gnojil, so zadnjih 10 dni prešli tudi v višjih področjih na konrtrahažo, se pravi na kreditiranje kmetu za nakup dobriih semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Vendar: v 16 prSutarjev v enem letu. Butala Katarina lz Črnomlja Jje v enem letu zredila 16 prSutarjev in i i h kontrahlrala Kmetijski zadrugi Črnomelj, čeprav eanjo ne moremo reči. da je pesestnlca. Tako je Katarina dosegla v naši občini rekord. Vendar nI njen primer osamljen. Jože Z vab lz Dolenje vasi je v enem letu prodal zadrugi 14 prašičev prSutarjev, Janez flert 15 Iz Zorencev 10 prašičev, Slava Kolbezem fe Črnomlja 9 prašičev in RezaliJa Starina, iz Črnomlja 8 prašičev. Razen omenjenih je še vrsta primerov dobrih rejcev, ki vsi dokazujejo, da je moč z umno rejo doseči lepe dohodke. J J. ravninskih krajih bodo zadružna vodstva dosledno vztrajala pri čvrsti kooperaciji. Tu mora mehanizacija opraviti svoje. Pri tem pa ostajajo zadruge s svojimi načrti in napor\ do- ko razlagajo pomen koopera cije. So organizacije Zveze komunistov in SZDL na asi, kjer niso prav nič razpravljali o zdaj najvažnejši nalogi: pomladanski setvi in sklepanju pogodb za sodelovanje v proizvodnji (a se sprašujejo: kaj bj delali?). So seveda tudj primeri, kjer zadružna vodstva niso naredila dovolj za to, da bi kmetje spoznali, oblike pogodbenega sodelovanja in pomen pomoči skupnosti prek kooperacije. Najbolj pa vendarle stopa v ospredje osamljenost zadrug pri tem delu. Se Je čas, da v prihodnjih 14 dneh občinski ljudski odbori, vodstva političnih organizaoij in upravni odbor zadrug pohite z delom in vložijo združene sile v to, da lovanja »a letos doseženi. Zdaj si moramo, ustvariti jamstva, da bodo načrti v kmetijstvu uresničeni! Ce je tekoče izpolnjevanje nalog v Industriji, obrti in drugih panogah gospodar- Da bo treba naprej z novimi oblikami sodelovanja, pa mora uvideti tudi naš kmet. Dokler ne bomo dosegli tega, so vsi napori za dvig proizvodnje na vasi in za nove odnose le polovično delo. To doseči pa je ena bodo plani pogodbenega lOtie" izmed glavnih nalog letošnjega družbenega plana na področju kmetijstva v našem okraju. Pomanjkanja plemenskih svinj ne bo več Kmetijska zadruga Črnomelj ima pri svojih članih v reji 16 rodovniških .plemenskih svinj ln 10 popisnih. Ti rejci bodo letos zredili 45 plemenskih merjaščkov in 45 plemenskih svinj. Tako bomo odpravili dosedanje pomanjkanje plemenk ln plemenjakov v Bell krajini. Kmetijska zadruga se ne bo omejila le na vzrejo plemenjakov ln plemenk, ampak b0 svojim kmetovalcem oskrbela tudi dobre pujske za pogodbeno rejn pršutarjev. V lepo urejenem internatu na grmski šoli, kjer so stanovali tečajniki traktorskega tečaja, je bilo zadnje dneve februarja pred zaključkom tečaja kaj živahno. Tečajniki so se mrzlično pripravljali na zaključni izpit. Po skupinah so predelavah teoretsko snov, nekateri so se praktično vadili s traktorji, priključki itd. Tako so končno pokazali v treh mesecih temeljitega in napornega učenja dokaj solidno znanje, ki ga bodo morda že jutri uporabili v zadrugah in kmetijskih posestvih. Posvečali so mnogo pažnje praktičnemu delu: upravljanju i stroji in priključki, tako pri oranju, kakor pri vožnji. Vsa teoretska snov je bila tesno povezana s prakso, ki so jo posredovali strokovnjaki po določenem programu. Predvsem so skrbeli za kmetijsko strojništvo, mo-toroznanstvo. agrotehniko, organizacijo kmetijskega zadružništva, kakor tudi na promet- ne predpise, socialno zakonodajo in matematiko. Končni izpiti so trajali 3 dni V izpitni komisiji so bili strokovnjaki, ki so zahtevali od tečajnikov precejšnje znanje. To znanje so tečajniki pokazali, saj znaša povprečna ocena dobro. S tem tečajem smo dobili 34 novih strokovno usposobljenih traktoristov. Naš okraj ima pripravljenih že precej traktorjev, ki čakajo strokovno usposobljene ljudi, da bomo začeli in nadaljevali 5-letni plan v kmetijstvu in tako dvigali zaostalo proizvodnjo. Toda to le šele začetek mehanizacije. Tej akciji bo sledila nova. kj bo dala ne samo novega traktorista, temveč tudi človeka, ki sf bo v programu kmetijstva na Dolenjskem prizadeval za čim cenejšo in boljšo proizvodnjo. S tem hočemo reči, da ne bo samo Voznik motornih vozil, ampak bo znal pridobljeno znanje, ki si ga je pridobil na KAKO JE Z MEŠANIMI GNOJILI? Dela v vinogradih so se začela stikrat osamljene. Imamo vrsto primerov (Dobrnlč, Miirna itd.), kjer upravnikom zadrug nihče ne pomaga na vaških sestankih, NOTRANJEPOLITIČNI TEDEN8K1 PREGLED V gospodarskih ln jK £ drugih upravno-prav- S *■ m^ma ^imrna^mM ■ 48b nm odborih pravkar fgl I RlinPlllIllllin razpravljajo o načrtu |§| ■ dm II dk i Iii R zakona za zdravstve- HI H I I mM no zavarovanje kme- == ■ ali n II § ll ff lllfllnJ diskih proizvajalcev, pj ■ H ■ sMB %r ■ Minil w Sistem zdravstvenega m zavarovanja kmetij- |=| 4 sklh proizvajalcev je |p; IV IMM m\ w 1% 9 9 zasnovan na sledečih II 1 osnovnih postavkah: m H S splošnim obvez- pf II Ilir I nim zavarovanjem bo |H III II ■ kmetovalcem zagotov- H3 ^ ■ ljena osnovna zdrav- H stvena zaščita, ki Jio pp veljavna za vse proizvazalce na osnovi predpisov enotnega === zakona. Razširjena zdravstvena zaščita, to je tista, ki bo nu- Hi dila kmetovalcem še ugodnejše pogoje in seveda Še več p= zdravstvenih uslug, pa bo lahko ustanovljena za področja HI občin ln okrajev. To bo določal republiški zakon o zavrova- H nju kmetovalcev. Ti republiški zakoni bodo lahko posamezne |§§ •tvari določili kot obvezne za vso republiko. V osnutku zakona so zaenkrat naštete samo tiste usluge, HJ ki jih nudi splošno obvezno zavarovanje, medtem ko naj hi |sj usluge lz razširjene zdravstvene zaščite predpisali z republi- HJ *kimi predpisi. Odbor za ljudsko zdravstvo in socialno poli- HJ tiko pri zveznem izvršnem svetu meni, đa bi bilo koristno, če == bi v osnovnem zakonu bolj določeno našteli tudi oblike ln Hi usluge iz razširjene zdravstvene zaščite. Finančna sredstva za izvajanje splošnega obveznega U zdravstvenega zavarovanja kmetijskih delavcev bodo zago- g| tovljena s prispevkom, ki ga bodo plačevali kmetijski delavci Hj v okrajne sklade zdravstvenega zavarovanja. Možne pa bodo == tudi dotacije iz okrajnih proračunov in sicer do tiste višine, §§§ ki ho potrebna, da bo lahko sklad zagotovil vse obveznosti, g§ ki slede po zavarovalnih pravicah na osnovi splošnega zava- HJ rovanja. Sredstva za uveljavljanje razširjene zdravstvene za- ||| BČite pa bodo morali prispevati izključno tisti, ki bodo tako zaščito izkoriščali. Prispevek za osnovno zdravstveno zaščito bodo obraču- gs navali tako, da bo en del treba plačati po povprečni stopnji Hi na osnovi čistega katastrskega dohodka, en del pa bo treba HJ Plačati na vsakega člana kmetijskega gospodarstva, ki bo »avarovan. V Jugoslaviji bo potrebnih za zadovoljitev uslug, m ki jih predpisuje zakon na osnovi splošnega obveznega zava- rovanja, okoli 6 milijard in 400 milijonov dinarjev letno (to HJ "eveda le v prvih letih, ker bo potem ta vsota naraščala). V ||| Sloveniji bi bila potrebna za te namene 1 milijarda 310 mili- g| Jonov dinarjev. Ta sredstva bi zbrali tako, da bi vsako km*- H tijsko gospodarstvo vplačalo povprečno 2% na čisti kata- ||| ■trski dohodek in 236 dinarjev na vsakega člana kmetijske t|| družim*. S takimi prispevki bi se oblikovali skladi, ki bi j| Približno zadostovali za pokrivanje stroškov osnovnih zdrav- m **venih uslug. Seveda bodo nastali v nekaterih občinah in ||| ^krajih primanjkljaji, kar pa prav gotovo ne bo moč vselej kriti iz občinskih in okrajnih proračunov. V takih občinah "i bilo koristno predpisovati dodatne prispevke, kot to velja *a industrijska podjetja. S skladi bodo upravljali sami kmetijski proizvajalci in H b°do zato izbrali svoje skupščine. V skupščinah bodo Izvoljeni predstavniki kmetijskih proizvajalcev ter delegirani I člani Zveze kmetijskih zadrug in predstavnik ljudskega odbo- §g ra- Administrativno-tehnlčne in upravne posle, ki so v zvezi §H * izvajanjem zdravstvenega zavarovanja, bodo izvajali zavodi HI fa socialno zavarovanje. Toda vse posle bodo vodili ločeno fi *°t posebno vejo svojrga poslovanja. V osnvtku zakona so naštete tudi vse usluge, ki jih bodo HJ meli kmetijski proizvajalci pri obveznem splošnem zavaro- Ilj yanju. sem spada brezplačno zdravljenje vseh nalezljivih HJ bolezni pa tudi bolezni, kot so gripa, malarija Ud. Dalje^ S °do imeli popolnoma brezplačno zdravljenje na vseh dispan- Hi ^rjih, šolskih ambulantah in poliklinikah, ne glede na vrsto 1|1 ooienja. Splošno zavarovance daje tudi pravico na vse S uge postaj za hitro pomoč. Mimo tega seveda zakon na- §|| rlftva še mnoge druge usluge, ki naj bi jih bili deležni zava- HJ °vancl, seveda pa o vsem tem še razpravljajo stva postalo običaj in vsakomur razumljiv pogoj za obstoj naše skupnosti, mora tako pojmovanje postati tudj dnevna praksa vseh, ki odgovarjajo za izpolnitev planov v kmetijstvu. To pa nikakor nista le zadruga in kmet na vasil Kmetijski strokovnjaki v okraju so na nedavnem sestanku v Novem mestu sklenili, da bo za vsako zadrugo odgovarjal strokovnjak — ponekod tudi po dva — ki bo spremljal proizvodnjo pšenice, krompirja, hibridne koruze ln nudil vso pomoč. Jadrolinija dobi novi ladji. Potniški tovorni ladji »Opatija« in »Oreblč« bodo v juliju in avgustu na Reki izročili prometu. Pluli bosta na progi Trst—Pire.). Ladji sta zelo moderni, sprejmeta pa lahko 55© ton tovora ter večje število potnikov. Brzina njune plovbe Je 17 milj na uro. Izvozili smo 8.000 ton žebljev. V lanskih 11 mesecih smo izvozili na tuje trge 8.000 ton žebljev -6.000 ton v ZDA, nekaj nad 2.000 ton pa na trge Bližnjega ln Srednjega vzhoda ter v nekatere evropske države. V Mlavskem rudarskem bazenu raziskujejo ležišča črnega premoga. V okraju Požarevac je skupina strokovnjakov Geološkega zavoda iz Beograda odkrila velika ležišča črnega premoga, ki Je zelo primeren za koksiranje. Za nadaljnja raziskovanja Je predvidena vsota 250 milijonov dinarjev. Predvidoma bodo novoodkri-ta ležišča začeli izkoriščati še pred koncem leta. Povečana proizvodnja v Litostroju. Ljubljanska tovarna Litostroj bo letos povečala proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za 7*/i. Proizvodnjo bodo usmerili na izdelavo več velikih turbin za domače elektrarne. Izdelali pa bodo tudi turbino za Pakistan. Proizvodnjo namakalnih črpalk bodo povečali za 40*/». V knjižici »Kako gnojimo«, ki jo je lani izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, so na 8. in 9. strani obravnavana tudi mešana gnojila. Na 9. strani je rečeno, da je rastlinska hrama v mešanih gnojilih dražja kot bi sicer bila, če bi gnojila sami mešali. Poleg tega je na vedeno, da se dušičnega hranila v mešanih gnojilih ne more deliti v več obrokih. Ta trditev, ki velja za stara mešana gnojila, zavaja kmetovalce, da se ponekod branijo mešanih gnojil — mislijo, da so dražja od enostavnih, in da Je bolje mešati umetna gnojila doma. Poglejmo, ali J« res tako. •Kako Je z mešanimi gnojili? Mešano gnojilo nitrofoskai 4:24:20 vsebuje v 100kg sledeča hranila: — 4 kg čistega dušika 24 kg čistega fosforja in 20 kg čistega kalija. 100 kg tega gnojila nas stane 2000 din. Da bi dali zemlji iste količine hranil, kot jih damo s 100 kg nitro-foskala, bi morali porabiti: 20 kg nitromonkala po 23,50 din 470 din, 150 kg superfosfata po 17 din. 2.550 din, 50 kg kalijeve soli po 16,50 din - 825 din, skupaj 3.845 din I 't 'T Z uporabo 100 kg nilrofoskala smo torej prihranili 1.845 din, kar pomeni, da je že glede vse-bujočih hranil mešano gnojilo nitrofoskal cenejše kot pa enostavna gnojila. Nova mešana gnojila so po svojem odnosu med dušikom, fosforjem in kalijem posebej mešana za posamezne posevke in je možno z ntj'imi doseči sorazmerje pri gnojenju s posa- meznimi hranili za posamezno rastlino, kar omogoča doseči najvišji pridelek in zagotavlja rentabilitetni račun gnojenja. Mešanje umetnih gnojil doma terja razen, ostalega neko dolo Čeno znanje, sicer se lahko zgodi, da mešamo gnojila, ki ne spadajo skupaj in dobimo tako netopljive hranilne snovi, ki jih rastlina ne more vsrkati. Pri enostavnih gnojilih, ki vsebujejo samo dušik, fosfor ali kalij, lahko gnojimo enostransko, to se pravi, da ne damo rastlini vsega, kar potrebuje, z mešan.!-m; gnojili Pa z enim gnojenjem damo celotno količino fosforja in kalija, dušika pa toliko, kolikor ga rastlina za prvi razvoj potrebuje. Pozneje, ko vidimo kako posevek raste, dušična gnojila lahko dodajamo. Zaradi cenenosti in ostalih navedenih odlik so nova mešana gnojila namen.jena zlasti za ko-operacijsko proizvodnjo. M. Senica tečaju, posredovati ljudstvu, da se dosežejo večji in boljši proizvodi s čim manjšim trudom, če bodo upoštevanj vsi agrotehnični ukrepi. Res je, da se nekatere zadruge še ne zanimajo za strojno obdelavo zemlje, vendar počasi že prodira mehanizacija v vas. Torej je bil namen tečaja tudi v tem, da so se spoznali z agrotehniko, to je z umetnimi gnojili in njih učinkom, kakor tudi s škropivi, skratka z vsemj nalogami, ki jih terja današnje kmetijstvo. Prepričani smo lahko, da je mehanizacija v kmetijstvu ena prvih nalog, Če hočemo rešiti problem hektarskih donosov, da bomo dobili ne samo 19 q pšenice na ha. ampak 50—60 q ali namesto 200 q krompirja 500 q itd. Jože Perko Gradnja lesnega kombinata Lim-buS pri Mariboru. Prva faza graditve obsega žagarski obrat z vsemi pripadajočimi objekti in mehanizacijo. Ta obrat bo začel delati že letos spomladi, stal pa bo približno 2l.i milijonov dinarjev. V drugi fazi graditve bodo izdelali program ln načrte v zvezi s preselitvijo lesnoindustrijskega obrata »Drava« iz Melja v Llmbuš. V tretji fazi bodo začeli graditi Tovarno lvernih ploSč. Ko bo obrat dograjen, bo njegov fizični obseg proizvodnje 6.000 ton ivernih plošč v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Tovarna bo zgrajena tako, da bo lahko kasneje povečala zmogljivost za enkrat. Nove tovarne v Makedoniji. Letos bodo začeli graditi v Makedoniji devet novih tovarn. Med največjimi bo predilnica bombaža v Strumici z letno zmogljivostjo 3 000 ton bombažnega prediva. V Kočanih bodo zgradili papirnico, k| bo izdelala letno 6.700 ton papirja, Tovarni obutve pa bodo zgradili v Skopi j u in Kumanovem. NAJPREJ: DELAVSKA MENZA V Brežicah * bo zelo malo sredstev skupne uporabe. Industrijskih podjetij je malo, razen tega imajo vsa velike notranje obveze in odplačila, tako da bo ostalo na skladi zelo malo razpoložljivih sredstev. Zato v Brežicah ne razmišljajo v večjih načrtih z dvema tretjinama. Občinski ljudski odbor Brežice je izrazil željo, naj bi sredstva skupne uporabe kolikor je ustvarjenih (ker so za samostojno uporabo premajhna) uporabili kot prispevek za grad. njo šole v Brežicah ali za t |s-širitev splošne bolnišnice v Brežicah. Oboje je gotovo zelo potrebno, vendar je občinski sindikalni svet tak predlog odklonil. Sredstva »dveh tretjin« sn tako majhna, da ne bi po-mebno vplivala na rešitev šolskega vprašanja ali pri razširitvi bolnišnice. Družbena prehrana pa je v Brežicah težko in še vedno nerešeno vprašanje. Občinski sindikalni svet meni, da bi bilo mogoče sredstva »dveh tretjin« koristno uporabiti v ta namen, razen tega pa bi bili uspehi takoj vidni. Razpoložljiva sredstva bf zadostovala za ureditev oarednje delavske menze. Primerni pro»torj so v nekdanji gostilni Siirn, ki je bila ena najboljših gostiln v Brežicah. Zdaj ima tam skladišče Trgovsko podjetje Tobak Brežice. Ker je kuhinja ureje- na, bi potrebovali le 4 milijone dinarjev za nakup potrebnega inventarja, posode, pribora ter ureditev prostorov. Tako bodo v Brežicah še letos imeli lepo osrednjo delavsko menzo. V njej se bodo lahko hranili številni delavci in uslužbenci, ki jih zdaj zaradi pomanjkanja zmogljivosti ne more sprejeti na hrano nobeno izmed gostinskih podjetij. Kibničani s »suho robo« na novem ptujskem mostu, ki so ga prejšnji mesec slovesno Izročili prometu (Foto: Jože Vrabl, Ptuj) Okrajna zadružna zveza Novo mesto organizira na kmetijski šoli Grm Novo mesto trimesečni tečaj za traktoriste — kmetijske strojnike Pogoji za sprejem: * 1. končana osnovna šola, 2. starost najmanj 18 let, 3. fizično in duševno zdravje. Kandidati morajo vložiti prošnje na upravo Okrajne zadružne zveze Novo mesto najkasneje do 18. marca, ker se bo tečaj pričel že 25. marca. Prošnji je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. zdravniško spričevalo za opravljanje traktorskega izpita, 3. izjavo o plačevanju vzdrževalni ne, ki znaša 11.000 din mesečno. Tečajniki bodo imeli vso oskrbo v internatu kmetijske šole Grm. Prednost pri sprejemu imajo traktoristi ln absolventi enoletnih kmetijskih šol ter tisti, ki imajo pogodbe s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami. Za vse morebitne informacije se obračajte na upravo Okrajne zadružne zveze v Novem mestu. r št ,Tlen"tno Je zlasti važno to, kako bomo ob sedanjem CH|Vl,U ambu,ant in s»Ioh zdravstvenih ustanov lahko uresni-da ,"ahteve zak°na in pravice bodočih zavarovancev. Menijo, nih treba "a vaseh ustanoviti več ambulant In zdravstve-& Postaj. Zdravstvene kadre bo treba razmestitl tudi po tt Seh- kaJti sedaj se jih večina zadržuje v večjih zdrav-ma* jlh centrth- Prav tako Proučujejo, kako bi trenutno po-njkanje kadrov, nadomestili s honorarnim delom ln podob-.Kot vse kaže. bo o osnutku ie v krajšem času razpravi ia-•* *udi skupščina. Vsakomur po njegovem delu Občinske konference SZDL so za nami. OLO jev sprejel družbeni plan in proračun za leto 1959, občine pripravljajo svoje družbene plane in proračune. Vse to smo delali že doslej, vendar je letos čutiti nekaj novega. Iz ljudi je zrasla zavest, da se smemo zanašati le na lastne sile in spoznanje, da bodo te sile večje^ če bomo tudi več naredili. Povečati moramo torej storilnost in plačevati delo po učinku. Sindikat je že lani pričel akcijo za dvig družbenega standarda ali »►dveh tretjin« kot smo rekli drugače. Zdaj stoji pred njim druga naloga: plačevanje po učinku in povečanje storilnosti dela. Naši delavci še nimajo dovolj jasnih predstav, kako obsežna je ta naloga in da jo moramo že letos uresničiti. 2e pet mesecev razpravljamo o tem, prišel je torej čas, ko bo treba prijeti za delo. »Kako nameravate seznaniti člane sindikata z akcijo nagrajevanja po učinku dela ter s plačevanjem pn enoti proizvoda?« Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, tovariš Janko KnaleHe je odgovoril: »Na seji predsestva smo sklenili obiskati vsa industrijska središča v občini in se pogovoriti s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic o načinih prehoda na plačevanje po učinku dela. Posvete smo že imeli v Straži, Šentjerneju in Novem mestu. Ugotavljamo, da so vostva sindikalnih podružnic začudena nad naglico, ki z njo zahtevamo prehod na konkretno akcijo. Pričeli smo torej z daljšim procesom, ki bo seveda terjal svoj čas. Nagrajevanje po učinku bo vsekakor zahtevalo boljšo organizacijo dela, to j^ pa naloga, ki jo bo moralo rešiti strokovno osebje, kar bo zahtevalo od njega nemalo truda in že zdaj čutimo pri njem nekak strah. Delavci jemljejo nov način plačevanja pametno, s presojo: Več bom naredil, več bom zaslužil! O organizaciji dela ne razmišljajo, poudarjajo pa, da bodo zahtevali takšne pogoje dela, ki bodo omogočili večjo proizvodnjo in večjo storilnost.« »Koliko delajo in sodelujejo kolektivi pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov?« »Kolektivi »doslej še niso mnogo delali na tem področju, ker se bo široka razprava pričela šele takrat, ko bodo osnutki tarifnih pravilnikov pripravljeni in dani v razpravo. Sedaj delajo le tarifne komisije. Mi smo povedali, da smo proti povečanju tarifnih postavk, če ne temeljijo na povečanju storilnosti dela. Ko sestavljamo nove tarifne pravilnike, moramo upoštevati - dvoje: ne smemo prekoračiti republiškega povprečja, ki je predpisano, razen tega je organizacija dela pri nas Še zelo šibka, proces dela pa še zelo nepopoln. Oboje nam onemogoča utemeljiti osnovo za povišanje tarifnih postavk. Zato lahko vprašanje delavčevih prejemkov v prvem razdobju rešujemo le skozi perspektivo plačevanja po učinku: več si naredil, več boš dobil. Odločili smo se za načelo: vsakomur po njegovem delu. Računica je zelo preprosta. Dokler ne bomo v podjetju proizvajali več kot doslej, ne moremo zvišati plač. Več bodo prejemali le tisti posamezniki, ki bodo več naredili. Osnova novega tarifnega pravilnika je torej storilnost. Za določeno delo dobiš določeno plačilo. Slišati je govorice, da je sindikat bori proti povišanju plač, ker so si judje obetali enostavno administrativno povišanje. Mi smo svoje stališče npvedali na teh posestvih jasno in razločno: Pojdite v svoja podjetja in se tam široko pogovorite o plačah v okviru načela: vsakomur po njegovem delu. Ce so vaše tarifne postavke pod republiškim povprečjem, jih smete zvišati; če so nad njim, jih morate znižati, če so pa enake, ostanete na ist^m. Vsak jok in stok je odveč, ker nam plačevanje po učinku dela nudi dovolj razpona, če ga le hočemo izkoristiti« -In še eno vprašanje: kako naj razpravljajo kolektivi o zaključnih računih?« Delitev celotnega dohodka gospodarskih organizacij ima 3 stopnje. Kolektivi naj razpravljajo le o zadnji stopnji, to je o delitvi čistega dohodka gospodarske organizacije. Prvi dve stopnji delitve sta določeni s predpisi in predstavljata obvezo, ki jo podjetje mora izpolniti. Cisti dohodek pa je za kolektiv pomemben, ker ostane v podjeju in iz njega prejemamo plače z vsemi pripadajočimi dajatvami ter ga delimo tudi na^ sklade podjetja. Ta stopnja delitve je ogledalo gospodarskega stanja podjetja, zato ga mora kolektiv kar naj-natančneje poznati. Računovodje podjetij naj pripravijo poročila tako, da bodo vsakomur razumljiva. Preberejo naj tisti del priloge Delavske enotnosti iz letošnjega leta, ki govori o zaključnih računih podjetij. Naj pomislijo, da poročajo delavcem, ki so to, o čemer poročajo, ustvarili. Zato naj ne bo v poročilih raznih »kontov, partij ln pozicij« ter povodnje številk in odstotkov. Vse to naj nadomesti kar najbolj jasna in preprosta beseda, ki bo delavcu posredovala jasno sliko dela, ki ga je opravil, in nalog, ki ga čakajo.« M. J. 155127 56 C+%+/%/+/+$X%+^$%%%^$%$+%A%+%$%$$DT+^^ I Tonelca Majcen g^^gi SPOMIN! NA BORBO Imeli smo redne sestanke, ki so bili pn Hrovatul Na sestanke sta prihajala od Okrožnega komiteja tov. Maks Strmecki in sekretar podokrožnega odbora Smarjeta inž. Jože Levstik-Vid. Konec maja 1943 sta bila Lindič in Unetič sprejeta v KP. V maju so postavili celico KP tudi na Jeperjeku. Člani so bili Tončka Rešeta, Jože Eržen in Borštnar. V zimi leta 1943 sva se z Mico udeležili partijske konference na Knezi j i, kjer je imel tov. Strmecki referat o pomenu I. zasedanja AVNOJ v Bihaču. Po vrnitvi sva sklicala sestanek naše celice in prenesli sklepe. Sestanek je bil pri Resmanu na Otavniku. Razdelili smo si teren za prenašanje teh sklepov na celoten aktiv prebivalstva. Marca 1943 je prišlo 300 Primorcev na teren okrog Smar-Jete. Bili so slabo oblečeni in obuti. Od političnih in vojaških funkcionarjev sva dobili z Mico nalogo, da se mora za te ljudi nabaviti potrebna obleka in obutev. To je bila težka naloga. Pri belogardističnih družinah so partizani že izvedli rekvizicije, pri naših pa belogardisti. Napravili sva seznam hiš, kjer naj se odvzamejo stvari in še kar zadovoljivo rešili nalogo. Čeravno sem bila na domačem terenu, se nisem mogla aadrževati doma. Belogardisti so nam razbili hišo in pohištvo ln večkrat kontrolirali teren. Z Mico sva jo morali večkrat pred njimi prav pošteno ubrati. Imeli sva vedno srečo. Manj sreče je imel brat Franc. Ko je prišel enkrat v marcu za nekaj dni domov, so ga obstrelili z dum-dum kroglami, a se je vseeno rešil. Ranjen se je zatekel najprej k Debencu na Hrib. Od tam sta ga pripeljala Julka Tomažič in Joško Jer-mančič k Erženu na Jeperjek. Ker je bilo iz te okolice več fantov pri belogardistih, je bilo zadrževanje tam nevarno. Pripeljali so ga v Laze-Krsinj vrh k Luki Zonta. Od Luke Zonta je brat odšel do dokončnega okrevanja k Tončki Rešeta na Krsinj vrh; v tem času jo je pripravil za kandidatko KP. V tem času miiso imeli ljudje strahu pred Italijani, temveč pred belogardisti, saj so delali največja grozodejstva. Pobijali so vse, tudi ljudi, ki so bili verni in hodili v cerkev in se tako s svojimi dejanji sami razkrinkavali in pobijali trditve, da se borijo za vero in boga. Na osnovi njihovih dejanj in našega prizadevnega političnega dela nam je uspelo vrniti v vrste OF marsikoga, ki je po italijanski ofenzivi verjel njihovi propagandi. Aprila 1943 sva z Mico prejeli nalogo, da je treba tudi žene vključiti v organizacijo. Do tedaj so bile vključene v odbore OF, posebne ženske organizacije ni bilo, razen v Zagradu, kot že omenjam. Hkrati sva organizirali tudi akcijo za bolnico, ki je lepo uspela. Zene so delale rezance in pecivo, polico, zbrale precej suhega mesa, razne čaje, sanitetni material, žganje, vse kar je prišlo prav našim bolnicam. Z ženami sva določile, kje bodo zbirni centri, kamor naj bi žene prinašale hrano. Tako smo v vasi Zalog določili zbirališče pri naši odbornici Julki Taborski za vasi okrog Zaloga, v Klenoviku pri Micki Kirar za vasi nad Skocjanom; za vasi Jeprejek-Otavnik ter Krsinj vrh se je zbiralo pri Megličevih, iz Malkovca, Pavle vasi in okolice se je zbiralo pri Rezki Udovič na Malkovcu. Iz Klenovika se je odpeljala z vozom na Novo goro, iz Zaloga so žene znosile hrano nekam na Irengo, kjer je bila v bližini bolnica, z Malkovca so pa žene znosile hrano do Rapuževih v Lakenc oziroma do Sravina na Pule pod Trebelnem. Akcijo je pohvalila tudi Mara Rupena v ženskem listu, ki je začel izhajati konec leta 1942. Nekaj dni pred Veliko nočjo 1943 je prišla v Skocjan XIII. proletarska hrVaška brigada. Imeli so tudi top, to je bilo takrat mnogo. Z Mico sva se takoj javili v štabu brigade, da urediva glede prehrane. Zene so jim pripravile tudi velikonočne pisanice. Brigado so na splošno ljudje lepo sprejeli, posebno v hribovskih vaseh, razen seveda belogardističnih družin v Skocjanu in okolici. Od 28. aprila do 1. maja 1943 sva z Mico bili na prvem eboru aktivistov na Pugledu. Takrat sem prvič videla naše vodilne tovariše: Kidriča, Kardelja, Leskovška in druge. Po končanem zboru je takratna sekretarka iniciativnega odbora SPŽZ Mara Rupena sklicala sestanek aktivistk. Postavila nam je kot glavno nalogo vzpostavitev organizacij SP2Z na vseh terenih. Na zboru aktivistov na Pugledu se je obrnil sekretar cerkniškega okrožja Mlakar Lojze-Ljubo na sekretarja novomeškega okrožja Levstika s prošnjo, da bi prevzeli nekaj ljudi iz njihovega civilnega taborišča, v katerem so imeli okrog 80 ljudi, otrok, starčkov in žena. Levstik mu je obljubil pomoč in kmalu za tem so prišle prve družine z otroci. Z Mico sva dobili nalogo, da spraviva te ljudi k našim ljudem. Tako amo dali k Mariji Povše v Zagradu p. d. Dondar. Hočevarjevo iz Notranjske, ženo s štirimi majhnimi otroki. K Janezu Pov-fietu v Zagrad smo dali deklico z imenom Škufca, njeno sestro pa k Francu Ruparju v Goriško vas, brata pa k Gorenjcu v Zloganje. Zadnji se je po vojni z domačo hčerko poročil. Otroci so bili tudi v Vel. Poljanah, vendar ne vem pri kom, niti ne vem imena otrok. Za to akcijo smo organizirali žene, ponekod sva pa hodili z Mico tudi sami. Tako sva šli tudi v Skocjan do Globevnikovih, ki so imeli trgovino in gostilno in so izjavili, da ne morejo ničesar prispevati; isto je storila tudi Lojzka Globevnik, učiteljica. Tu ljudje tudi za nedolžne otroke niso imeli srca. To akcijo so kmečke žene sprejele z največjo ljubeznijo in razumevanjem. Čeravno jim je primanjkovalo obleke za svoje otroke, so nekaj odstopile tudi tem. Begunci so ostali pri nas do kapitulacije Italije, tedaj so odšli na svoje domove. V pomladi 1948 sva z Mico pobirali tudi davke od prodanega vina in od mesarjev. Zaupniki iz vasi so nam javljali, kdo je prodal vino in kdaj pride kupec. Davek je bil od litra vina 60 centezlmov, prav toliko tudi od kilograma me6a. Med kupci go se našli tudi taki, ki so dali celo več s pripombo »češ saj gre v dobre namene«. Mladinska večerna šola končala delo Pred kratkim ie končala z delom večerna politična mladin, ska šola. Sola je obsegala skupno osem predavani, predavali pa so naši znani politični !n kulturni delavci. Mladi slušatelji, ki so poslušali vsa predavanja, so postali mladinski predavatelji ln so usposobljeni za predavanja po mlladlnsklh aktivih. Mladi slušatelji so poslušal 1 obvezne teme politlčno-ldeolo-škega dela mladine, poleg tega pa se neobvezne. Kvalitetna predavanla so omogočila mladim slušateljem, da so si v dokaj kratkem času pridobili veliko znanja, ki jim bo pomagalo pri delu v mladinskih aktivih. Največ predavateljev je lz vrst srednješolcev, dalje delavcev ln kmetov. Skupilo je absolvlralo Solo 35 mladincev. «d 8. marec v Irci vasi V nedeljo, 8. marca, je terenski odbor SZDL Irča vas pripravil v gostilni na Drski za žene kratek kulturni spored, pogostitev in ples. Povabljenke so bile pogoščene brezplačno, ostalji pa po znižanj ceni. Prisluhnite zborom volivcev! Z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstvu v Novem mestu Blizu 120 delegatov se je v nedeljo, 1. marca, na občinski konferenci SZDL Novo mesto temeljito pogovorilo o dosedanjem delo, o napakah ln slabostih ter o osnovnih nalogah, ki stoje pred Socialistično zvezo. Razprava je bila živahna, le poročilo je bilo preobširno in premalo konkretno. V dvorani Prosvetnega doma so odmevale besede delegatov o občini, o kmetijstvu, o organih delavskega ln družbenega upravljanja, o tem. da bo moral občinski odbor SZDL v bodoče nuditi več pomoči osnovnim organizacijam ter še o marsičem. Z veseljem ugotavljamo da '« bila razprava ?.elo sproščena in da je zajela široko področje dela. V rapravi o občini so vsi diskutanti ugotavljali, da je ljudski odbor preveč oddaljen od-volivcev. Predlogi SZDL pogosto niso bili uresničeni, zborov volivcev skro dan n! bilo. čeprav bi Jih morala občina sklicati vsake 3 mesece, jf0t je to z za- konom določeno. Stanovanjska komisija je nameravala odstopiti zaradi vmešavanja organov občine v njene posle. Vprašanj* podpredsednika , občine so reševali trikrat. V občinski odbor bo treba voliti več delavcev, saj Imamo za reševanje zapletenih strokovnih vprašani med občinskimi uslužbenci dovolj strokovnjakov. Občinski ljudski odbor ni odgovarjal na zahteve SZDL. niti ni dajal pojasnil na razne kritike. To ie zda), ko se SZDL usmerja predvsem v vprašanja komune nerazumljivo ln bo morala občina takšen način dela opustiti ter se volivcem bolj približati, so poudarili delegati. 8. marec na Suhorju V nedeljo dopoldne, na dan žena, so se na svečano okrašenem Suhorju zbrali številni prebivalci ter gostje: Francka Dolenčeva, prva predsednica Slovenske protlfaišistične ženske zveze, ljudski poslanec dr. Jože Vilfan, generalni major Jan Lokovšek, predsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlo-vič ln predsednik občine Črnomelj Janez Zunlč. Svečanost je začel Franc Vrvi ščar, predsednik občime Metlika. Nato sta zbranim ženam in prebivalstvu govorila Francka Dolenc, ki je po govoru odkrila spominsko ploščo, ter predsednik OLO Niko Belo-pavlovič. Oba sta poudarila, da ni naključje, da praznujemo slovesnost prav na Suhorju. Prebivalci tega gospodarsko zaostalega področja so že v mačehovski starj, Jugoslaviji kazali visoko nacionalno in politično zavest, ki sta se še bolj razvili za časa osvobodilnega boja. Suhorske žene so takrat odigrale pomembno vlogo. Tako na gospodarskem kot na po- litičnem področju so bile sposobne nadomestiti svoje može In sinove, k;, »o se borili kot partizani. Suhor je bij znano zatočišče naših brigad, saj so suhorske žene sprejemale utrujene borce kot svoje sinove in jim nudile vse, kar so mogle. Na Suhorju se je do Italijanske kapitulacije mudilo politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, kar dokazuj« veliko zaupanje, k*, ga je naše vodstvo imelo do tamkajšnjega prebivalstva. Tudi po vojni so se suhorske žene takoj odzvale klicu po obnovi in brez odlašanja pomagale obnavljati in graditi. Vsi vemo, da se delo, ki smo ga pričeli.med borbo, vedno nadaljuje. Posebno na vasi so pred ženami še velike naloge. Aktivno morajo sodelovati pri uvajanju novih načinov kmetijske proizvodnje ln v preobrazbi vasi. Da bi se temu laže posvetile, smo jlton dolžni olajševati skrbi ln dolžnosti v gospodinjstvu. V socialistični Jugoslaviji je žena enakovreden vrstnik možu na vseh področjih življenja. Po svečanem delu zborovanja ln odkritju plošče je sledil kulturni program na prostem z recitacijami, pevskimi zbori ln folklornimi skupinami. Prebivalci so položili na vznožje spominske plošče padlih v NOV številne vence ln šopke cvetja. Kmetijstvo se ne razvija dovolj hitro, so dejali, čeprav ne moremo reči. da uspehov ni. Občina premalo posega v Kmetijsko proizvodnjo Pogodbeno sodelovanje uvajamo zato da bi povečali kmeti co proizvodnjo ln tudi tako oomagall dvigniti življenjsko raven. Naloga SZDL je, da kmetu pravilno tolmači našo politiko na vasi. Delegati so razpravljali tudi o tem. da je potrebnih več strokovnjakov |n aktivistov na vasi ln manj v mestu, če želimo v kmetijstvu večjih uspehov. V gospodarstvu moramo povečevati storilnost dela. Socialistična zveza mora v imenu družbe zahtevati od podjetij uresničevanje te naloge ter poudariti pomen nagrajevanja Po učinku dela. Delavci polprole-tarcl se bodo morali odločit! aH za kmetijo ali za tovarno, ker na dveh stolih ne morejo sedeti. Odpraviti moramo polav fluktuacije delovne sile ki povzroča veliko škodo. Družben! standard bomo gradili predvsem v okviru samoprispevka državljanov in gospodarskih organizacij ker So sklad! skupne uporabe premajhni. Socialistična zveza je v preteklih treh letih pokazala viden, napredek. Ker le uspela doseči sodelovanje vseh družbenih organizacij v svojem okrilju, je postala vodilna organizacija. Čutiti je njen zdrav vpliv na organe delavskega ln družbenega upravljanja. Organizacije na vasi. ki so reševale konkretna vprašanja lz svoje okolice. »0 sodelovale uspešno. Čutimo Po-ti^bo po številnejših sestankih in živih stikih s člani. Delo bo treba v prihodnje bolj programsko usmerjati ln že v začetku leta pripraviti obširne načrte za poživljenje družbenega upravljanja, kulturnopro-svetnega dela ln dela v skladu s potrebami družbenega standarda * Družbeno upravljanje zadaja številne nove naloge na podlagi bogatih Izkušenj delovanja v preteklih letih. Zbor proizvajalcev bo moral požlveti sodelovanje z organi delavskega upravljanja ln najti tesnejše stike z njimi. Razni sveti ln komisije pri občini se morajo bolj osamosvojiti, poročati o svojem delu na zborih volivcev tn s! prizadevati, da bi Izražali mišljenje ln želje volivcev, ne pa upravnih organov občine, kot je to bilo doslej. Na zborih volivcev, ki jih naj občina sklicuje pogosteje, naj sodelujejo odborniki. Le tako bodo dobili pravilno politično ln gospodarsko stališče za rešitev raznih vprašanj in nato na občinskih sejah res zastopali predloge In želje svojih volivcev. Socialistična zveza mora' delovati v teh -smereh v želji, da borta delavsko ln družbeno upravljanje, ta gonilna sila naSega gospodarskega In političnega življenja, odigrali vlogo, ki Jima pripade. -c-I Jutri bo do Iz dela mladinskih organizacij Mladina v Jablanu pri Mirni peči bo razgibala svojo dejavnost. Pr! njihovem delu jih Je posebno oviralo to, da niso imeli prostora, kjer bi se bili sestajali. To težavo so sedaj rešili: uspeli so dobiti prazno sobo, ki jo bodo opremili z najnujnejšimi rekviziti. Klopi bodo naredili sami mladinci, elektriko Jim bo napeljal mlE-dlnec-elektrlčar. V tej mladinski sobi bodo Imeli delovne sestanke, obenem Pošten najditelj Ko je odšla na avto cesto VI. novomeška MDB »Katja Rupena« je brlgadlrka Ana Brezovar izgubila svojo osebno Izkaznico. Ne vemo aH jI je padla z vlaka ali kaj podobnega, vemo le to. da jo je našel Branko Nestoro-vlč, delavec, ki lo 1e takoj poslal na Okrajni komite LRIS Novo mesto, ker je bilo v osebni Izkaznici tudi vabilo za zbor brigade. To lepo dejanje najditelja je vredno posnemanja. (Tov. Nestorovlć, delavec lz Beograda, je na/šel osebno izkaznico v jarku ob železniški progi v Srbiji.) pa jo bodd ufcdrablll *a vaje. ker bodo pričeli študirati Igro. Vključili se bodo tudi v predkongresno tekmovanje, ki ga organizira OK LMS Novo mesto ln upajo, da bodo dosegli lepe uspehe. Mladina v Ha-rinji vas| pri Otočcu na Krki se že dolgo bori z raznimi težavami. V kratkem bodo imeli sestanek, na katerem bodo skušali rešiti razna vprašanja m pospešiti delo, Sd V Vidmu-Krškem so pričeli razmišljati o njem lani. Za začetek so imeli 300 tisoč dinarjev. Center naj bi biti z raznim vojaškim in vojnozgodo-vinskim gradivom, ki bi bil v njem zbran, v pomoč pni pred-vojaški vzgoji mladincev. Pri zbi'jrtanju učnega gradiva ki raznih pripomočkov jim je pomagala Civilna zaščita, obljubili pa sita jim pomagati tudi organizacija UROJ in ZB. Nekaj opreme so že kupili, kot na primer razne mize, pulte, stole in vitrine. V Centru bo nekaj orožja iz NOV, zgodovinski atlas NOV, kntri.ga Sutjes-ka, album Sutjeska ter v več izvodih 7 zvezkov Zbornika iz narodnoosvobodilne vojne. Večino naštetih predmetov že imajo. Tako opremljeni center so nameravali odpreti že lani 22. decembra na. Dan JLA, vendar jim ni uspelo, ker so prepozno dobili na razpolago primeren prostor. Letos ga ■bodo slovesno odprli na dan 40. obletnice ustanovitve SKOJ. Upajo, da bo to eden najlepše urejenih Centrov pred vojaške vzgoije v Sloveniji, saj bo vrednost vsega, kar bo v njem, presegala 1,5 milijona din. TABORJENJE Ekipa odreda pred vojaške vzgotje Videm-Krsko je lani sodelovala v pohodu Ob žici okupirane Ljubljane. S časom 4 ure 15 minut in 57 sekund je zasedla 12. mesto med 58. ekipami JLA, LM in predvo.iaške Mladinski seminarji v Bohinju Centralni komite Ljudske mladine Slovenije bo tudi letos pripravil v Bohinju celo vrsto seminarjev. Obiskovali jih bodo mladi člani delavskih svetov, upravnih odborov, Člani mladinskih aktivov, sploh nasi mladi ljudje, zaposleni v delovnih kolektivih ali političnih organizacijah. Seminarji bodo trajali po deset dni, vzdrže-valnina pa bo minimalna. Teh seminarjev bo H, tako seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov, seminar za organizatorje proslav 40. oblet- nice ZKJ ln SKOJ, za sekretarje občinskih komitejev LMS, za mlade strokovnjake v proizvodnji, za sekretarje okrajnih komitejev in plenuma CK LMS, za vprašanja naše komunalne graditve, za vprašanja in pota naše kulture, za vodstvo aktivov na osemletkah In za voditelje aktivov, za vodstva vajenskih šol, za mlade odbornike zborov proizvajalcev itd. Vodstva podjetij in sindikalne podružnice lahko dobijo natančne podatke pri svojih občinskih sindikalnih svetih. IVAN CBHIC: Od Beograda da aibuM&ke mefe Zapiski s I a fi a j n o g o pop o t n i k u In posvetilo se mi je: Navada, nič drugega. Ali morda saanb še eno prtioako-vanje, s katerim, naši Ijiudije ŽeLijo potrditi, da so mladi. Mi^.ii, kakor smo poli kdaj koilil In vprašam se. ali bi tudi še danes Jakši/ć napisal pesem z naslovom »Sumrako-vac«. Uverjen sem, da ne. Ne zato. da bi še danes ne bilo kje prav takega »sumrakov-©a«, kakor ga človek najde v njegovi pesmi, temveč zato, ker jc tudi! to nekaj, kar zgd-nja v nepovrat. Tisti, ki prihajajo v Niš koit »feriljalcd«, so Lahlko spoznali fanta z zjajjaieišim obrazom, ki je prav gotovo vpisal v »knjigo obiskovalcev« vse, ki so v tednjlh letih z modnimi legitimacijami obiskali to mesto. Jaz sem ga stpejzmal na stopnišču gimnazije, ko se ie z nekaterimi svojimi tovariši odpravljal proti stari trdnjavi, da »ubiijejo« neikaii prostiih mdnutt Ja se domenijo glede priprav, & bodo pofcazaili ^tisiti Angle-JJjfeaj««, ni3mreč piofcazalL, da stiri&o kar tako«. Čeprav sem še nepoklican začel pogovarjati, z njimi, so mi le pojasnhl, zakaj gre: Ranko je namreč prav ta dan dobil »zadostno« od profesorice angleščine. Kako so pravzaprav mislili urediti to zadevo, ne vem. Jih tudi nisem vpaašai. V prostoru, ki ga fant štiri- danes indvajseitiih pomladi uporablja za pisarno in učilnico, sem skušal zvedeti kaj več, kako živ,i mladina na obali Nisave. Mladina, ki mi je tako zgovorno pripovedovala o stari trdnjavi, o Turkih, o Stambol-ski (Carigrajskd) in Vidinski kapiji, o tem. kako so živeLi naši stari v času, ko se je bdi komaj začel čistiti teren, kjer stoji debeli obrambni zid, 'Millllfo'''1''11 Trgovska hiša v Nlta drevored lepo urejenega parka, stari, na pol porušeni han (gostišče). Kamniti bloki, na katerih je popisana zgodovina neke davno pozabljene generacije, ki Živi samo še v pripovedovanju stark. Starke govorijo o nji z dvignjenim prstom, skušajoč ohraniti ne-kal »svetega« od tistega, kar nefeogibno propada. In tako sem slišal zgodbo mladeniča, ki mi je hotel povedati več, kakor bi se nadej al od mladega človeka, ki ste ga zaprosili, naj vam kaj pove. Zgodbo o izgubljenem deitin-stvu, o Iskreni, edinstveni želji, da se danes nadomesti vse tisto, kar so nekoč zabranili bajoneti in svinčenke... To je v bistvu povsem običajna zgodiba dečka, ki je tekel v sosednjo vas obvestiti prijatelje o sovražnikovi nevarnosti, dečka, ki je moral sam oditi za svojimi željami, dečka, ki tudi danes sam zasluži za šoio, za obleko in za sestro.,. Zgodba dečka, ki hoče postati »velik človek«. Da, prav tako mi ie rekel: Velik človek. In pristavil: »Nikar me narobe ne razum L« Saj ga tudi nisem, kajti on je že sedaj človek. Človek, ki bo nekega dne vsekakor postal, kar želi. Tukaj boš sploh na vsakem koraku našel koga, ki prav tako kakor moj znanec hodi v g:mnaztfO. pripravlja presene- čenje »Angležinji« in potanko pozna zgodovino starih utrdb. Srečaš vso veselo generacijo, ne samo na stopnišču gimnazije, ampak tudi na Glavnem trgu, pri Spomeniku, v kinu, v grozljioo ćele-kulo, katerih skega doma, v gledališču, na plesu ... 'tuf**'*— *V/" O Vhod v niško trdnjavo grajska vrata« — »Beo- Polni glasovi te generacije vas bodo opljusmili tudi pri vhodu v Mladinski komite, kjer so pravkar začeli delati sezname mladincev, ki bodo šli na letošnjo akcijo. S širokimi koraki mladine in njenimi razni ah njenimi rokami se sprehajate po glavni ulici, ki jo ponoči osvetljuje vse polno neonskih luči. Smeh mladine vas bo prevzel, če se odločite obiskati gledališče ali kino. Letošnji seminarji v Bohinju nam bodo veliko pomagali pri vzgoji mladih kadrov, če Jih bomo le znali pravilno koristiti. I «d- Lepote Novega mesta so znane po vsej Jugoslaviji Pred dnevi Je Okrajni komite LMS preje] od mestnega komiteja mladine lz Radojeva pL smo, ki nam nazorno pove. kako mladi ljudje nosijo po vsej naši domovini dober glas o Dolenjski. Takole so napisali: Dragi tovarišil Naša mladina v mestu se Je v čast ustanovitve Pictlje !n SKOJ lotila dela za lepšo ureditev naših vasi. To delo se zrcali v urejevanju parkov in saditvi raznih lepotlčnlh dreves. Naši mladinci, ki so bili lansko leto na avto cesti, so nam povedali, da jmate v vašem mes',u veliko borlčev, jelk in drugega okrasneea drevja, pa se obračamo na vas s prošnjo, da nas obvestite, kako bi lahko nabavili te sadike. Naša mladina, ki prebiva na sami meji Romunije, bi vam bila zel0 hValelm za pomoč. Sprejmite lepe pozdrave od mladine Iz Radojeva.« sd vzgoje. Med ekipami predvo-jaške vzgoje pa je zasedla 2. mesto. Na ta uspeh so mladinci upravičeno ponosni. Tabonjenje predvojaske vzgoje je bilo do zdaj centralizirano. Organizirali so ga le okrajni centri. Z novimi predpisi so prevzeli to dolžnost občinski centri. Da bi stroške taborjenja zmanjšali, sta se Centra v Senovem in v Vidmu - Krškem pogovorila za skupni tabor, ki bo letos v okolici 'VMma-Krškega. K temu jih je napotilo predvsem to, ker imajo tam na razpolago primerni Športni- srtencliori, plavalni bazen t Celuloze, kino dvorano, razne knjižnice ln lepo urejen Center predvojaske vzgoje, KAKO BO POTEKAL DAN V TABORU Največ pažnje nameravajo posvetiti športu. Dopoldan bo 6" ur vojaški pouk, ves popoldan pa Je namenjen športu, kulturno-prosvetnemu delu to politično-itdeološkemu izobraževanju. Zvečer bodo ob tabornem ognju v zanimivi pripovedni obliki študirali zgodovine partje in SKOJ. V prostem Času bodo obiskali tri kino predstave. Tabor bodo vodili mladinci v obliki družbenega upravljarnia. Vsak vod bo imel svoj vodni svet, po enega predstavnika vodnega sveta pa bodo volili v starešinski svet, ki bo tabor uptrav^ lial. Komandni kader bodo prestavljali predvsem mladi ljudu je, ki ne bodo le dobri vojaški strokovnjaki; ampak tudi dobri športniki. Med pohodom bodo obiskali kraj, kjer so bile ustreljene prve krške žrtve, ter Posavskii muzej v Brežicah. Družbene organizacije iz Vldma-Krškega: LMS, SZDL, Društvo učiteljev, Strelska zveza Celuloze, Avto-moto društvo, Ljudska tehnika. Svoboda, UROJ, in ZB so že obljubile rjomagatd in sodelovati na razne načine v taborišču. Priredili bodo tudi dan športa s tekmovanjem. Najboljši bodo prejeli praktična, darila, predvsem športne rekvizite. Iz njih bodo nato setavili tekmovalno ekipo za republiško tekmovanje mladincev predvojaske vzgoje Vse to nam je povedal tovariš Slavko Kunei, uslužbenec odseka za narodno obrambo pri občini Videm-Krško. Za predvojaško vzgojo mladine so v tel občini doslej že precej naredili. Uspehi so prav zaradi takega prizadevani« večni kot drugje. POSNEMAJTE JIH! Kostanjeviškl lovci so se odločili, da bodo rskrbell domaČo šolo s kolekcijo nagačenih živali. Doslej so nam poslali le lepo zbirko, ki predstavlja dragocen učni pripomoček. Živali ustrelijo, potem Jih pošljejo v Ljubljano In nato izroče upravi šole. Prvo pošiljko so dali ra Novoletno Jelko. Razen tega J« OLCI SEVER obljubil, da bo te živali popisal, jih opremil * vsemi potrebnimi podatki, ki bodo priloženi vsakemu primerka. Med podatki bo tudi, kje je bila Žival ustreljena, kdaj in kdo jo je ustrelil. Tako bo imel vsak primerek tudi potrebni »življenjepis«, ki bo lahko močno poživil pouk prirodoplsa. Uprava kostanjeviške šole se Iskreno zahvali tukajšnji lovski družini, ki je razumela potrebe lole. Prav bi bilo, Se \A tudi druge lovske družine tako pomagale bogatiti šolske k«**? nete, kajti na ta način delamo lahko najizdatnejšo propagandi! za zaščito in varstvo živali, medtem ko so vse papirnate ak«*9o z raznimi dopisi, plakati itd. samo ln res papirnate! > k u L i b k k iti P k C S V t i ii LOČITI ZRNO OD PLEVELA Dolenjske Toplice, 7. marca. V Zdraviliškem domu se je zbralo blizu 200 delegatov kulturno prosvetnih društev lz novomeškega okraja na okrajno skupščino sveta Svobod in prosvetnih društev. V svoji sredi so pozdravili številne goste, med njimi tovariša Boštjančiča, predstavnika Republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije, Franca Pirkoviča, sekretarja OK ZKS Novo mesto, Mira Toržcvskega, sekretarja ObK ZKS Novo mesto, predstavnika Okrajnega sindikalnega sveta, predstavnike Ljudske mladine, Ljudske tehnike in ostalih množičnih organizacij. Skupščini je prisostvoval tudi Tone Potokar, znani publicist in prevajalec, kot predstavnik Slovenskega prosvetnega društva iz Zagreba, Adolf Gruden predsednik PD »Slovenski dom Triglav« lz Karlovca, Rudi Hfin, tajnik Okrajnega sveta Svobod ln prosvetnih društev Nova Gorica, Okrajni svet Svobod Iz Kopra je poslal pozdravno brzojavko, Slovensko prosvetno društvo »Bazovica« z Reke pa pismeno opravičilo in pozdrav. V devetčlansko delovno predsedstvo so bili soglasno Izvolie-ttf predstavniki 9 občin novomeškega okraja. Nato je pio- Vlado Lamut: DIJAKINJA (1958) Ilirski odred lz Dolenjskih Topile zaželel skupščini plodno delo ln podaril šopek cvetja. V Poročilih, ki so jih nato prebrali posamezni refe-rentl, So poudarili vlogo kulturnopro-•vetnega izobraževanja našega sudstva ter velike naloge, ki »o pred organizacijo. Predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tovariš Vlado Berce je v poročilu poudaril, da je danes socializem pri nas bolj politična realnost kot etična zavest ljudi. Bistvo socializma nI le v hiti socialist, ampak v notranji preobrazbi čloVeka. Prav to dejstvo pa odpira široko polje udejstvovanja Svobod ln prosvetnih društev ln jim nalaga pomembne naloge. Stremeti mora' predvsem za kvalitetnim delom, sal ostale vrste kulturnih dejavnosti kot so radio, televizija, kino in tudi tisk. ki so naši zavezniki, dvigajo kritičnost gledalcev. Zato si moramo prizadevati za ne- nehno rast kvalitete našega dela. Sodelovati moramo s poklicnimi ustanovami, prirejati kar največ gostovanj ln Iskati novih oblik dela. Vso pozornost moramo posvetiti vključevanju delovnih ljudi in mladine. Zato moramo poskrbeti, da bodo oblike ln načini našega dela privlačni m upoštevati moramo Pogoje, ki v njih raste mladi rod. V tajniškem poročilu je referent Slavko Kastelic zajel to. o čemer smo noročall v našem intervjuju z nJim v pretekli Številki. Sledila so še poročila gospodarja, blagajniško poročilo ter poročila svetov za Izobraževanje, dramatiko ln glasbo ter posebno poročilo knjižntčarsike komisije. Po poročilih je predsednik delovnega predsedstva zaprosil sekretarja OK ZKS tovariša Franca Pirkoviča, naj pove prisotnim nekaj besed. Tovari« sekretar le med drugim povedal : »V imenu okrajnega komiteja Zveze komunistov in okrajnega odbora Socialistične zveze pozdravljam vašo skupščino in ji žetim plodnega dela. Zbrali ste se tukaj iz vsega okraja, da bi govorili o vprašanjih ljudske presvete. Želim, da bi v razpravo vnesli novega duha ter da bi uspeli odpraviti vse to, kar (lanns označujemo kot nezdravo in neprimerno za današnjo družbo. O poročilih bom poudaril to, da so se tovariši res dotaknili bistva dela in da se razprava ni obrnila le v iskanje materialnih sredstev, ki naj bi bila osnovni pogoj za delo ljudske prosvete. Vsi vemo, da gradimo socializem v naši deželi samo na osnovi razvoja proizvajalnih sil ter da lahko računamo le s tem kar imamo. Razumljivo je, da je potrebno iskati sredstva za delovanje tako pomembne organizacije kot ie ljudska prosveta. Vendar ne smemo iti po najlažji poti* za- „ Ugasle luči" na senovškem odru Preteklo soboto zvečer ln v nedeljo so člani dramske dru-ilne Svobode Senovo uprizorili na domačem, odru Biten-čevo dramo v treh dejanjih »Ugasle luči*1. Bolj primerne vsebine kot je ta, v času proslav, ki se vrste v počastitev 40-letnice KPJ, ne bi mogli izbrati. Sledili smo napeti vsebini, ki je odkrivala pred nami zgodbo iz narodnoosvobodilne borbe. Pri tem smo obujali spomine na težke dni, ki smo jih bili doživeli. Resnično, sovražnik ni le najkal po gozdovih, temveč je * vsemi mogočimi nakanami v zaledju vzbujal strah v ljudeh tn. pri Stokih značajih izsiljeval izdajstvo. V mnogih primerih se mu je to posrečilo. Tako je tudi v naši drami esesovce Heinz omrežil Tono, bajtarjevo ženo, ki se mu je udala kljub opominom partizana Matevža in dekle Mete. Svojo zablodo je spoznala šele potem, ko je zmagovita osvobodilna vojska vkorakala v vas; a tedaj je bilo že prepozno. Heinz jo je v prepiru ubil, nanj pa je pomeril strel in ga smrtno zadel partizan Matevž. Nemcem in izdajalcem so ugasnile luči, osvobojenemu slovenskemu ljudstvu pa so zasijale nove, velike in svetle. Igralci so zaigrali doživeto in prepričevalno. Med njimi so se štirje mladi že dobro uveljavili. Najtežjo vlogo — Tono,' bajtarjevo ženo — je odlično rešila znana igralka Zlnka Gučkova. Se-ka Posvet o zaščitnih delih na žužemberškem gradu V četrtek, 5. februarja je bil v Žužemberku posvet o nadaljnjih zaščitnih delih na ostankih gradu v 2užemberku. Sklica je bil na pobudo Zavoda za varstvo ln znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov ln naravnih znamenitosti Slovenije. Udeležili so se ga zastopniki omenjenega Zavoda, Turistične **eze Slovenije, okraja Novo mesto in domaČe občine. Sprejet je bil sklep, da se takoj začne z Izdelavo idejnega n*črta in celotnega elaborata o dokončni ureditvi gradu ln °kolja. To nalogo je prevzel Zavod za varstvo spomenikov, ki ob tem upošteval ostale probleme občine ln okraja. Nadalje J* bil imenovan odbor, ki bo celotno delo vodil. Sklenjeno je bilo tudi. da bodo torej organizirali odvoz Ta*Hčnega materiala, ki leži okrog gradu. Spomladi bodo začeli ■ zaščitnimi deli. Vendar pa ima Zavod za varstvo ln znanstve-*0 Proučevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti 5*°ven!je na razpolago le 1 milijon dinarjev. Ker Iz drugih letos na sredstva ni računati, bo na zaščitnih delih gradu narejenega le najnujnejše, M. 8. htevati Jih od okraja. Naši proračuni se zožujejo le na najnujnejše administrativne izdatke, opuščamo negospodarske investicije. Zato moramo sredstva iskati drugod. Z dobrim delom in pravilno pritegnitvijo ljudi iz delovnih kolektivov bo moč najti materialno osnovo za uspešno delovanje. Saj vemo, da je dejavnost ljudske prosvete namenjena delovnemu človeku v skrbi za njegovo boljše življenje. Ce bo rasel tudi kulturno, se bo kot posameznik laže udejstvoval in uspešneje uveljavljal v življenju ter pomagal graditi socializem za našo družbo. Prav zato je vsa družba dolžna vaše delo podpirati. Tudi množičnost je ena izmed vaših nalog. Ker je toliko oblik dela ter možnosti kulturnega sodelovanja in udejstvovanja« in ker je polje dela tako široko, je v resnici mogoče, da postane ta organizacija tako množična, da M mogla zajeti v svoje vrste vse prebivalstvo ln bi tako mnogo prispevala h kulturnemu dvigu naših ljudi. Na* socialistični posluh moramo ostriti, znati moramo lo-6itj zrno od plevela, ker 90 primeri, da posamezniki zabredejo ln razlagajo lažne ideje, ki »o za družbo nesprejemljive. Ostriti moramo čut našega delovnega Človeka tako, da bo znal tudi sam ločiti zdravo od nezdravega. Ljudje na Vzhodu ln na Zahodu, ki nimajo nobene pravice govoriti o nas, za-nikujejo naše uspehe in pridobitve. To, je boj, ki je pomemben In tudi težak. Pojasnjujmo našim ljudem uspehe in tudi težave, ki Jih Je od nas čas terjal ln jih Še terja, ter pomembnost tega, da gradimo socializem kljub težavam in brei obzira na to, kaj o nas govorijo v svetu. V tem smislu delujte danes na vaši skupščini, v razpravah ln v delu komisij ter naredite zaključke, ki vam bodo zagotovili plodno delo med našimi ljudmi.« Popoldne je skupščina nadaljevala delo po komisijah (komisije za dramatiko, za glasbo, za splošno Izobraževanje ...) Sledile so volitve novega plenuma ln oredsednika. Za predsednika Okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev je bil izvoljen Fedor Tomlnšek. sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu. Zvečer je bdi pester ln zanimiv kulturno-zabavni program z glasbo, petjem, recitacijami ln odlomki treh dramatskih del. Bogdan B o r č i č : DELOVN A AKCIJA (suha Igla — maj 1949) Šolska skupnost v Krškem — • Vlado Lamut; Motiv iz Ponikev pri Trebnjem (1958) Na tehniški srednji šoli v Vidmu-Krškem se je razredna skupnost že precej uveljavila. Od časa do časa imajo razredne sestanke, kjer se razgovar-jajo o šolskih zadevah. Pred kratkim pa so na tej šoli ustanovili tudi šolsko skupnost. Ob tej priložnosti so razpravljali o vzrokih neuspehov in ugotovili, da je precej vzroka neresnost, pa tudi pomanjkanje podlage v prvem letniku. Ugotavljajo, da so nekateri dijaki ne znajo pravilno učiti, zato se snov »naguUjo«, premalo pa delajo razumsko. Pri reševanju raznih nalog dostikrat ne pokažejo dovolj volde in jih raje pustijo nerešene. Razpravljali so še o obisku na večernih prireditvah. Vodstvo šole odsvetuje slabim dijakom, da bi hodili na večerne zabave. Dijaki so izrazili željo, naj bi bilo ocenjevanje javno. Merilo pri ocenjevanju vedenja je bilo precej strogo,_ saj so bdll pogosti primeri, ko so bili dijeki ocenjeni s prav dobro oceno, čeprav niso bili med letom kaznovani. Nekateri dijaki so se pritoževali, da Imajo, prenizke štipendije, čeprav prejemajo S do 9 tisoč dinarjev na mesec. Na šoli Je več kot polovico štipendistov. Teže se vzdržujejo zlasti tisti, ki imajo poklic in ne prejemajo nobene pomoči od doma. Zato *ttJo ptč.ln.ee, da se zapn'i-jo in z ZAiiužkom delno krijejo foianje. Ker je rktog četrtina dijakov g«;encev dijaškega do~"a. so govorili tudi o tem domu. V razpravi so navajali, d* j« hrana ka^ciično zadovoljila In-d )bra, medtem ko vrtaim, n-sko v celoti ne ustreza. Zato j« nujno, da se vprašanju prehrane diskov v dijaškem d>mu pojvtfti vel skrbi. Mladica ao skrbela tudi za kulturno-pro-svetno in športno dejavnost. Zato se navdušuje za dokončno ureditev športnega igrišči v V;dmu-Kršk?m. V kratkem bodo ustanovili svoj pevsk": W9t in zabavni Oikester. M. Tri iz šolstva Z zborovanja pedagogov Ko Je bil pretekli mesec šlrsl sestanek prosvetnih delavcev. Je dejal profesor Ivan Andoljšak v svojem poročilu tudi tole; Novomeški pedagoški aktiv Je bil do 1. 1851 pravzprav samorastnik. Clanl so delali po navodilih pedagoškega društva LRS. Po reorganizaciji republdškega društva Je nastalo lz aktiva Pedagoško društvo v Novem mestu, Vendar lahko trdimo, da je registracija 9. 7. 1S54 bila le formalnost, saj Je društvo delalo* že vsa leta sem po osvoboditvi. Na rednih sestankih so se zvrstila predavanja lz obče ln mladinske psihološke discipline. Razpravi) aH so o predmetnih in učnih načrtih za osnovne šole. Dejavnost društva Je bila do leta 1965 zelo plodovlta, nakar Je precej upadla. Zato Jo je potrebno po. živi'tl. Društvo ima razdeljeno področje bivšega okraja Novo mesto na sektorje: Smarjeta, Šentjernej. Kostanjevica, Dolenjske Toplice, Suha krajina ln Trebnje. Vsak sektor ima svojega vodjo. Vodstvo društva si prizadeva, da Vklju&i še kočevski in zasavski predel. Društvo je prirejalo predavanja za starše, člani so predavali na sestankih prosvetnih delavcev, sodetovall v tisku ln revijah. Pedagoški aktiv Je skrbel tudi izdajo Andoljško-vih predavanj o spolni vzgoji mladine. Leta J948 Je društvo proučevalo učenčevo okolje. Rezultati bo bil! objavljeni leta 1850 v Dolenjskem listu. Društvo Je opravilo tudi psihološko analizo otrokovega opazovanja. Sodelovalo Je s komisijo za proučevanje šolstva, trudilo se Je da 1," 1953. leta bila ustanovljena okrajna učiteljska knjižnica, ki Ima sedaj nekaj lepih redkosti in Ci^dl map« • fotokopijami, ki so bil« razstavljene 18S6 v Novem mestu ln Mariboru. Od leta 1S52 si društvo prizadeva, da bi bila v Novem mestu ustanovljena pionirska knjižnica, za katero je delo potmdo Društvo prijateljev mladine. Upamo, d* bo letos uspelo s pomočjo občinskega ljudskega odbora postaviti knjižnico kot proračunsko ustanovo, da bo mogla nemoteno poslovali. Leta 18*5 Je društvo postavilo nagrobnik mladinskemu pisatelju in šolniku Janku Lebanu na šmi-helakem pokopališču; leta 1866 Je ddflcrilo spominsko ploščo profesorju Ivanu Koštialu. Iz vsega navedenega sledi, da Je društvo bilo delavno ln da je doseglo razmeroma lepe uspehe, kt so znani tudi širšemu krogu pedagogov. Za naprej Ima društvo obsežen načrt, ki bo terjal pridnih m požrtvovalnih pedagogov, pa tudi denarnih sredstev, če bo društvo hotelo načrt izpeljati. -bil Vsi kandidati za učitelje, se pravi dijaki petega letnika učiteljišča v Novem mestu, so bili skozi ve« mesec februar na praktičnem delu v najbolj oddaljenih In najnižje organizira-ivih osnovnih šolah v okraju, kjer so morali hkrati poučevati najmanj dva razreda učencev v eni učilnici. V začetku j ton je šlo težko, kasneje pa so se znašli. Posebno spretnost so pokazali kandidat;, ki so billi na praksi v Soteski, Gabrjah, La-kencu ln Podzemlju. V nepopolni osnovni šoli v Smihelu pri Novem mestu, ki bi se morala razviti v popolno, je pouk zaradi velikega števila učencev v treh izmenah. V prihodnjem šolskem letu bo števi- lo šolarjev še naraslo, zato bodo morali imeti pouk v štirih izmenah, ker s predvideno zidavo šole sploh še niso začeli pa tudi nobenega upanja ri. da bi bilo to storjeno letos. Občinski ljudski odbori postavljajo komisije iz vrst pedagogov, kmetijskih strokovnjakov, zastopnikov občin ln šolskih odborov ter staršev, ki bodo ugotovile, koliko šoft potrebuje svoje vrtove, kako bo treba vrtove urediti dn kje bodo že letos ustanovili pionirji svoje zadruge. Šolski vrtovi morajo biti okras šole, učiOo učencem ln razvedrilo otrokom, Šolske zadruge bodo organizi* rane po vzorcu tistih, kd že delujejo. Načrti in težave Posavskega muzeja Veseli večer v Bršljinu Zavod za spomeniško varstvo LRS ima letos v načrtu tudi obnovitev viteške dvorane v brežiškem gradu. Dela se bodo predvidoma začela s 15. junijem, trajala pa bodo tri do štiri mesece. V nedeljo, 1. marca, je btla v Bršljinu druga predstava Veselega večera, ki ga je pripravila domača Svoboda. Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena. Najboljša točka večera 1e bli vsekakor bršljlnskj Mevžek, k| je na duhovit način kritiziral brsljinske In novomeške napake. Zal je povedal tudi nekai takih, ki bi jih brez škode lahko Izpustil. Spored bi brez njih na kvaliteti samo prldoblt Tudl domači kvintet je dobro opravil svojo nalogo. Med ostalim je zaigral tudi nekaj skladb mladega bršljinskega domačina Vončlne. Pevskemu oktetu se Je poznalo, da je Imel premalo vaj. Ce hočejo, da bodo gledalci zadovoljni ln da jim bodo plos.-.all. se morajo za prihodnjič bo:je pripraviti. — »Dresirane bolhe« je točka, ki ne sodi na oder. ker gledalca ne razveseljuje niti ga ne uči. ampak žali. Brez škode bi lahko spustili tudi »Zaljubljenega železničarja«, pa tudi napovedovalčevl dovtlpl so bili pod povprečjem. Pač pg So bile dobre bodice, ki pa lih je bilo malo. Ugajal je še harmonikar Janez, ostale točke pa so bile povprečne. J.P. VI. Lamut: Deklica 19. aprila bo v Posavskem muzeju v Brežicah otvoritev razstave: 40-letnica KPJ in SKOJ. Odprta bo do 14. junija. Posavski muzej v Brežicah ima na razpolago samo prostore v severnem delu drugega nadstropja brežiškega gradu, kar je vsekakor premalo. Zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo razstaviti vsega zgodovinskega gradiva, saj bi samo za material iz NOB potrebovali pet sob, za vinogradništvo dve do tri, da o ostalem niti ne govorimo. Med graditvijo avtoceste je muzej dobil 5e več zgodovinskih znamenitosti, žal pa jih je bilo tudi nekaj uničenih. Nekatera nahajališča bi morali še raziskovati a nimajo sredstev. Zanimanje ljudi za Posavski muzej v Brežicah'je veliko, saj ga je lani obiskalo nad 20 tisoč ljudi. JANEZ TRDIM 0 PODGORCIH Krajini pravijo Podgorje, ker leži pod Gorjanci« prebivalcem torej Podgorci. Ti besedi se ne rabita vselej v istem pomenu. Podgorje v širšem smislu obsega dele šmiheljske in šentjernejske in celo stop-niško, brusniško in podgraj-sko ali mihovsko duhovni io, v ožjem pa samo te tri in še komaj, kaijUi sidiši se to ime po-gostoma le za nekoliko vasi, ki stoje najoližje Gorjancem. Jaz bom govoril tu o Podgorju v širšem pomenu, ki se razprostira med Kukovo goro (;di Gorjanci) ta Krko. med Sent-jernejskim poljem In LjuJben-skim hribom. Zemljišče mu je, prekrižano na vse strani z goricama to napetLnami, z dolinicami, janki in tokaVami; vsakih 5 minut se odkrivajo očesu nove oblike, novi pogledi, ki mu mestoma jako ugajajo, mestoma pa ga tudd s svojo puščobo precej dolgoča-siiijo. Po griičto raste šuma in trta. Doline namakajo nekateri potoki, izmed katerih je največijii Težka voda. Ob njih se vijo proljetne loke. semter-tje tudi kaka košenica. posebno na severu nas razveseljujejo prelepe, gostotravn« se- Mora s« priznati, da znajo Podgorci moč vode dobro rabiti. Na vsakem pripravnem kraju klopočejo mali mlini, katerim se more edino ta napaka očitati, da so narejeni zgolj na starodolenijski način, nerodno in nepraktično. Ob večji suši upadajo potoki na curljajoče studence in mlini obstanejo. Skoraj za vse Podgorje se lahko trdi, da ima premalo vode. Potokov ni veliko; semtertje se sicer nahajajo posamezni biči, vrelci to vodnjaki, ali , zemlja je tako gosto zasejana, da zadostujejo komaj v mokrih letih. Podgorska zemlja nam povsod pokazuje velike razločke formacije, skoraj še večje pa plodnosti. Šentjernejski oddelek ima mastna tla, pšenica plenja v srednjih letinah po 6 do 8 zrn. Tudi drugod se nahaja na mesta kaka Jako rodovitna njiva, sploh pa svet ne more žiiveti vseh ljudi, zLa-sttii če ne pade veliko dežja. Podgorska aijda daje več zrnja in rodi bolj stanovitno nego n. pr. v novomeški okolici; tudi pšenica se močno hvali radi neobične klenosti in teže. Ob dobrih letinah kmet Izhaja, ob srednjih ga že hudo po- bira, ob slabih ga tare taka lakota, da vse mrgoli podgorskih beračev, V šentjernejski duhovniji se prideluje močno in slastno vino, sploh pa podgorska kapljica slabo slovi; šteje se med zadnja dolenjska vina. Ta graja ni upravičena; če se pametno spravijo in dve leti počakajo, dajo prav prijetno in zdravo pijačo. Posebno okoli Hrušice, Selc raste vino. ki se ne ustraši nobenega dolenjskega? krčmarj i ga točijo, da ga draže izvedo, za trškogor-skega. , Mesto košatih gozdov obrasca brda to gorske hrbte nizka dobrava in gosto grmovje, kamor se zaganja živina past. To se ve, da se od take paše ne more dosti zrediti. Človek vidi skoraj le borne kravice to slabe* voličke in se kmalu prepriča, da mleko tod malo izda in se onje polje z veliko težavo in vkljub vsemu trudu pridnih prebivalcev le plitvo to bolj po večjem. Podgorju bi se dalo temeliito po-* magati samo s tem, da bi se predelali vsi ti mršavi pašniki, občinski to zasebni v njive, travnike in gozdove. Doslej ugai>a kraj le ovcam in kozam, katere mnogi gospodarji tudi goje, ali ta reja ni še nobenega Podgorca obogatila. Nihče se ne bo ču/JiL ko vse te okolnosti premisli, da stanuje v Podgorju velika revščina, ki sili občutljiiivega popotnika na globoko omdlova-nje to včasih tudi na jok. V premnogih hišah pogreša prve potrebe in pogoje človeškega življenja. Mesto skladov drv leže pred vrati dva trije kre-oelci, v kašči dostikrat ni zrna, v loncih ne za ocvirek zabele, za moko se ne sme vprašati. Včasih sem poslušal gospodinje, ki so se menile, kaj bodo kuhale. Ena je rekla: »Mi tolčemo že 14 dni sam krompirček, še bog, da ga imamo.« Druga je tožila: »Jaz pristavljam tudi že več dni bob in korenje, toompir nam ie pošel. Hodi nam vsem na misel, ali kaj, ko ni denarja, da bi ga kupili.« Ttretja je dejala: "Nam se godi še vse huje. Posode so se izpraznile. Mož je šel v mesto, pa ga Še ni nazati. Gotovo kje pije, če ne pride kmalu, bomo ostali brez kosila.« Opoldne tekajo otroci semtertje po hišah, da dobe na posodo kaj soli; včasih je nima vsa vas dva funta; neslanih jedi použiijejo nekateri ljudje več kakor slanih; slabo ali tudi nič zabel jenih se ne brani skoraj nobeden, ker so Podgorci take hrane od mladih nog navajeni. Se bolj kakor ubožnost jih pritiska zanikrno gospodarstvo. Prašičev se veliko izpita in pokolje. Kadar je meso doma, planejo nanj kakor krokarji na crfccfvtoo. Goste to maste se nekoliko dni. Ko se popeče to pokuha, začne dohajati na mizo zopet bob ta krompir; beli se z mlekom, kvečjemu s kakim zetovim odpadkom in ostankom. V krčmah sem večkrat videl Podgorce, kako debelo so porezali na goste, ki so jedli svta.1-no ali govedino. Ce je odrezail kdo in na stran porinil kak košček pne-mastnega mesa brž so prišli ta ga pobrali v robec ali ma&ho, da ga neso domov za zabelo Sami pa so toliko zapili, da bi si bili lahko kupili za tisti d#-nar več funtov masla a" i slanine. (Nadaljevanje) SPORT iN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN rELESMA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA V boju za »Zlato puščico« V nedeljo, 1. rr\arca Je bil v Novem mestu občni zbor Okrajnega strelskega odbora. Udeležilo se ga Je 46 delegatov iz vseh družin na Dolenjskem. Zbor je začel predsednik OSO Stanko Muzlovič ln pozdravil navzoče, posebej le tov. Vaška Klantška, predsednlnka Glavnega odbora strelske zveze Slovenije. 'Po referatu, ki Je v glavnem zajel problematiko strelstva na Dolenjskem, se je razvila živahna razprava, lz referata in lz izvajanj delegatov smo slišali, da je osnovni problem streJstva pomanjkanje novih, mladih kadrov skoraj v vseh strelskih družinah. To zanemarjanje v vzgajanju pionirjev in mladincev kot bodočih nosilcev dela v strelskih družinah, se maščuje sedaj mnogim strelskim družinam. Pritrditi Je treba trditvam nekaterih delegatov, da za delo z mladino ln pionirjev nimajo pogojev, zlasti ne tam. kjer nimajo člana, ki bi z mladino in pionirji delal. Tega pa ne moremo reči za večino strelskih družin, ki so se na Vsem le- pem znašle v zagati pomanjkanja članstva, potem ko so starejši člani prenehali s svojo dotedanjo aktivnostjo. To so ponekod ze uvideli in vlagajo precej naporov v delo z mladimi, da bi v najkrajšem času zamašili nastalo vrzel Posebna pozornost na i bi ve- Spet partizanski odred! Na nedeljski skupščini Združenja tabornikov Slovenije so v Ljubljani odlikovali najde-lavnejše in najuspešnejše taborniške enote naše republike. Starešina slovenskih tabornikov tov. Sergej Vošnjak,, glavni urednik Slovenskega poročevalca, je pripel na zastavo Partizanskega odreda gorjan-sklh tabornikov iz Novega mesta ie drugič najvišje odlikovanje, ki si ga lahko pribori enota tabornikov: trak partizanskega odreda. Z izredno razgibanim in vsestranskim delom so si lani novomeški taborniki med 82 enotami v Sloveniji nabrali v tekmovanju kar 471,5 točk in tako zasluženo prejeli to visoko priznanje. Ra- zen Novomeščanov so dobili naziv partizanskega odreda še: Partizanski odred temnega hrasta iz Hrastnika (260.1 točke), Odred kraških viharnikov iz Postojne (138 točk) in Zmajev odred lz Ljubljane (103,9 točke). Avto moto tečaj v Novem mestu V Novem mestu Je 2. marca pričel avtomoto tečaj, ki ga obiskuje 37 tečajnikov. Sestanejo se trikrat na teden. Zaenkrat obdelujejo teoretični del programa, v drugi polovici marca pa bodo pričeli z vožnjami. Za tečaj je bilo veliko zanimanje, saj Je bilo prijavljenih mnogo kandidatov, a niso mogli vseh jjprejeti zaradi pomanjkanja vozil za praktične vožnje. Na sedmo mesto v tekmovanju se je uvrstila Četa treh smrek iz Sevnice. Delavnim tabornikom itn njihovim požrtvovalnim voditeljem čestitamo k visokemu priznanju! TVD Partizan v Kostanjevici Letos Je telovadno društvo že zgodaj pričelo redno delati. Pred nami so okrajna, občinska in republiška tekmovanja, beograjski Zlet, pred nami je Dan mladosti. Letos so Partizanove! krepko zastavili. Nič čudnega, krasno urejena telovadnica jih vabi in Jim daje veselja. Ce bo skozi vse leto tako zasedena kot Je zdaj, je nismo gladili zaman. Se več! Veseli smo. da se Je nekdaj tako živahna dejavnost v telovadbi v Kostanjevici spet razmahnila. Dolgo smo bili brez telovadnice, morda predolgo in treba bo res hiteti, da bomo izgubljeno nadoknadili. Društvo ima zdaj šest rednih vaditeljev* razen tega pa so še razne skupine, ki trenirajo vsaka zase. V telovadnici je čez dan tudi vsa šolska telovadba. TVD Je zdaj pred občnim zborom in verjetno je, da doslej ni šlo Se na nobenega s tako lahkim srcem. Bela krajina : Rudar (Kočevje) 2:0 V nedeljo, 8. marca. Je bila v Črnomlju prijateljska nogometna tekma med domačo »Belo krajino« in Rudarjem' iz Kočevja. Lepo vreme Je privabilo na stadion mnoge Crnomaljce. Moštvo Bele krajine se Je predstavilo pretežno v starem sestavu, okrepljeno s Ciričem in mladim, obetajočim Jože tom Mavrinom, ki Je nastopil prvič za domače moštvo. Tekma je potekala v popolni premoči domačinov, ki so zlasti v drugem polčasu delali družbo vratarju gostov. Rezultat bi bil lahko mnogo višji v korist Belo-kranjcev. Na trenutke so zaigrali dobro tudi Kočevarji, saj je domači vratar ubranil nekaj nevarnih strelov. Moštvo Bele krajine se bo moralo otresti nekoristnih prepirov med tekmo in po njej. neučinkovitih dribllngov in individualizma, če hoče, da bo v spomladanskem delu tekmovanja uspešno, J. V. ljala vključitvi ženske mladine v vrste strelcev. Število le-te Je tako majhno, da pravzaprav ne moremo govoriti o članicah. Z izgovorom da imam pri nje) v %. soM Qd hombardirarij je neki opravek, se pridružim že- zgradba slaba 0met u večUt ni, ki pravkar vstopaj vedrom odpada> mihujSe pa se )e zavode v to zgradbo. Med potjo čelo ^ kQ $e jg zafel rušm mi razlaga, da. je bila tu včasih sodnija, med vojno vojašnica, zdaj pa stanuje tu pet strank, v prvem nadstropju je pa še delavnica »Vrbopletar-stva~. Pričakoval sem, da peljala v sobo, zato sem se začudil, da me vodi nekam med ruševine. Zadnji del zgradbe je namreč podrt, še od nemškega bombardiranja leta tri-initiridesetega. Greva med odpadlimi tramovi, opeko, kamenjem, ometom. Ck... in čez čas spet ck... odpada omet. — Le kam vraga me vodi, si mislim. Kaj ne vidi, da je tu nevarno? Saj se bo nama še kaj na glavo podrlo! Nad nama nevarno rise skladi opeke. Povsod razpoke. Zdaj Zdaj se lahko zruši. Med ruševinami ozka pot, a na Jamcu — vrata, stanovanje. Znajdeva se v sobi. Pod je gnil. To je kuhinja in spalnica hkratu Povem ji od kod sem. Žena se ustraši: — Nikar me nič ne omenjajte. Nočem, da bi govorili o meni. Jedrska energija v našem kmetijstvu Nedavno je bil v Zagrebu po-■vet, na katerem se je zbralo okrog 70 učenjakov iz vse države. Razpravljali so o uporabi jednsike (atomske) energije v našem kmetijstvu. Zaključek tega posveta je bil, da &e nadaljnje delo n.a tem področju razvija v treh smereh. V prvi virssti bodo proučevali genetske •premembe i« ustvarjali nove sorte koruze, pšenice in drugih kultur, da bodo odporne prot. suši Ln dobile tudi druge boljše lastnosti. Nadalje bodo ugotav "ijali način, in pogoje, v katerih rastline zn svojo rast izkopi-Majo fosfor, so'Ste* 'n drug. •adtavlne tal in umetnih gnojil. In tretjič: raziskovali bodo potno . zabite rastlin pred iloni boleznimi in paraziti. tudi zid. Včeraj se je spet dvakrat porušilo pred vhodom v mojo sobico. Bala sem se, da ne bo ubilo otroka. Poslala sem ga ven, naj se igra. Pozimi ni bo odpadalo, ker je držal zid skupaj led. Zdaj pa se je začel topiti in zid pada, pada... Pred> več leti sem že zaprosila za drugo stanovanje. Rekli so mi, da nimajo stanovanj, in še, da občina nima nič pri tem... Poslovil sem se. Omet je padal ck .. ck... Hočem poiskati še druge štiri stranke. Nikogar ni doma. Nekje na hodniku v prvem nadstropju je strop grozljivo po-vešen. Za vsak primer stopim pod njim hitreje. Za nekimi vrati zaslišim govorico. Vstopim. Pod trhel, zidovi stari, sivi... Štiri dekleta opletajo steklenice. — Se ne bojite, da se bo podrlo? — Se ... pa moramo potrpeti. Za reveže je vse dobro. In druga: — Strah ali ne. Kam naj pa gremo? Odgovora ne vem. Grem... Omet odpada — ck... ck... Občine v Mokronogu ni več, njeni prostori bodo pa ostali. Kaj bo z njimi? J. P. ter avto ln moto športnih prireditev in tekmovanj. Društvo je lani pri gradnji avto ceste močno razvilo svojo dejavnost. Nudilo je mnogo pomoči predvsem prve mesece gradnje, ob pripravah za razvoj tehnične vzgojne dejavnosti v mladinskih naseljih. 6 članov novomeškega Avtomoto društva Je predavalo brigadirjem treh naselij mladinskih delovnih brigad na tečajih in pomagalo vzgojiti blizu 3.000 novih voznikov motornih vozil. Za izredne zasluge in požrtvovalno delo svojih članov je bilo društvo od Avtomoto zveze Jugoslavije, odseka pri Glavnem Štabu mladinskih delovnih brigad v Otočcu, odlikovano z zlato medaljo ln diplomo. Razen tega je bilo posebej odlikovanih od Glavnega štaba še 5 članov društva, inštruktorjev. Vinko Verbič in Anton Majerle sta bila odlikovana z zlato medaljo ln udarniško značko. Dane Novak, Maks Mesarko in Leo Raj-mer pa so prejeli diplome. Vsi člani avtomoto društva Novo mesto, ki so sodelovali na avto cesti kot inštruktorji, so prejeli tudi značke graditelja avto ceste. Mladi zadružniki v Dolenjskih Toplicah Pred kratkim so se mladi zadružniki v Dol. Toplicah zbral! na rednem letnem občnem zboru. Občnega zbora sta se kot gosta udeležila tudi podpredsednik Okrajne zadružne zveze Tone Pire in predsednik OK LMS Novo mesto Slavko Doki. Udeložba na Občnem zboru ni bila tolikšna, kot bi lahko bila. kljub temu pa smo ugotovili, da so bili prisotn.l vsi tisti mlad' zadružniki, ki imajo veselje do dela v aktivu mladih. Iz referata predsednika Jožeta Peršine je bilo razvidno, da so kljub objektivnim težavami delali, samo ne toliko, da bi bilo njihovo delo plodno. Zlasti pogrešajo strokovnjaka, ki bi jih seznanjal z najnovejšimi izsledki agronomije. Zadruga jim je nudila pomoč, le premalo so jo iskali. Zlasti je bilo občutno pomanjkanje predavanj o kmetijstvu, ekskurzij na dobra oo-sestva, tečajev Itd- Za predsedn.ika je bil ponovno izvoljen Jože Peršina. Za nadaljnje delo so si naložili naslednje naloge: Povečali bodo Število mladih zadružnikov, priredili več izletov na kmetijska posestva, obiskali bodo aktive mladih zadružnikov na Primorskem, 'a-II bodo dva udeleženca na zvezno delovno akcijo, kjer s« bosta usposobila za traktorista, priredili bodo gospodinjski tečaj In več predavani iz kmetijstva. Smernice za bodoče delo tega aktiva nam kažejo, da so na nravi poti. Vključili se bodo tudi v predkongresno tekmovanje in skušali doseči čim lepše uspehe. ftcla za bert.Se Policija v Rimu je zap.rla »beraško šolo«, ki jo je vod'1 4tos bo upravni ortbor Občinske gasilne zve?e nudil društvom Se v najprej Vfio pomoč prt njihovem delu. več pozornosti bodo posvetili vključevanlu v društvo 1n strokovni vzgoli žena. organizirali bodo oeenlevanje gasilstva In gasilskih enot zveze, nripravill večjo Jublleino orlrediltev in organizirali hrvat«ko-3lovenskl ,ga«!lSkl festival v Brežicah. Onra n.lr.1 rali bodo tudi tekmovanle gasilcev -pionirjev ln natbollše nagra/1111 s t*-dnevnl«i od*Whom v počitniškem domu v Pacugu v Slovenskem Primorju. -ek Prodali so vsega preko Lesne poslovne zveze Novo mesto. * Ljudska tehnika v Mokronogu je malo pred koncem šoferskega tečaja, ki se ga je udeleževalo 35 tečajnikov, iz neznanih vzrokov prekinila s predavanji. Predelati bi morali le še nekaj snovi, ki je predpisana za izpite. Kmotiiijska zadruga v Mokronogu je plan, pogodbenega sodelovanja za pšenico, ki je bil 12 hektarov, dosegla; .pogodbe za hibridno koruzo In travnl-Štvo še sklepa. Bara šikouja V Tribučah j© umrla v visoki starosti 92 let v Bedi Krajini splošno znana babica Bara Si-konja. Bila je prva šolana babica, ki Jo je vzgojil že davno umrli profesor dr. Valento. Marsikdo se tona njej zahvaliti, da je prišel zdrav na svet, saj je v svoji večdesetletni praksi pomagala zagledati luč življenja blizu 7 tisoč otrokom. Ba-biski poklic je opravljala vestno in z veliko Tesnobo ter ljubeznijo. Naj bo prUduMjenj »tairki ohranjen lep spomini krajine OBRTNIKI v OBČINI ŽUŽEMBERK Bi IMELI RAD; SOCIALISTIČNI OBRAT Na občnem zboru pododbora Okrajhe zbornice Novo mesto v Žužemberku so obrtniki krojaške stroke povedali, da bi se radi vključili v socialistični krojaško-šiviljski obrat, ki naj bi bil v Žužemberku, Stroje bi vložili sami, priskrbeti pa je treba primeren prostor in ga urediti. * STRELSKA DRUŽINA DVOR SE JE LETOS ZA DELO BOLJ ZAVZELA »Lani smo spali« je povedal v poročili u na občnem zboru predsednik strelske družine na Dvoru. Razprava Po poročilu pa je pokazala, da bo letos več zanimanja za delo. Ocena razpoloženja je bila pravilna. Ni minilo mnogo Časa po občnem zboru in že se je število članstva povečalo, organiziirali) pa so tudi prvo streljanje z ostro municijo. M. S. že tri leta so minila, odkar dobivamo v Šentjerneju na soli malico. V začetku so jo dobivali le oddaljeni učenci, sedaj pa jo dobivamo prav vsi, čeprav nas je skoraj 600. Kuhinjo imamo spodaj v šoli, jedilnico pa smo si uredili dz kleti. Bilo je mračno In pozimi mrzlo, a drugega prostora n.t bilo. Ob vseh odmorih jo kuharica delila malico, to je: mleko, kavo ali kakav Sn kruh s sirom. Posebno hudo je bilo v glavnem odmoru, ker nas je bilo kar preveč ln smo morali čakati pred jedilnico. Sedaj je pri Šolski malici prl-jetneje. Po prizadevanju Gospod Injskeiga centra v Novem mestu in s pomočjo okrajnega odbora Rdečega kriza smo ob pričetku II. polletja dobili H Novoga mesta lepe velike vrče ln skodelice ter pričeli deliti malico v razredu kar sami. Ko dežurni prinesejo kruh ln sir, nas najbolj zanima ali je kava ali karainielmo mleko ali priljubljen kakao. S pntičkl si pogrnemo klopi, nalljomo skodelice, sedimo v klopeh in malica se nam prileze. Pa tudi poceni je; saj plaičamo le 50 din mesečno, nekaj učencev v vsakem raizredu pa jo dobi brezplačno. V ZIMSKIH POČITNICAH K ZOBOZDRAVNIKU! V lanskem šolskem letu Je vse učence pregledal dentist tov. Rangus in ugotovil, da imamo vsi zelo slabe zobe. Društvo prijateljev mladine tega nI pozabilo. Ko so nas v Soli lzptraševali. zakaj n© hodiimo k zobnemu zdravniku, smo povedali, d« doma nlmarjo denarja. Cetitek, 12. marca — Gregor Petek, 13. marca — Kristina Sobota, 14. marca — Matilda Nedelja, 15. marca — Klemen Ponedeljek, 16. marca — Hilarlj Torek. 17. marca — Ljubislava Sreda, 18. marca — Edvard Nekad dni pred zimsklimi počitnicami smo dobili po razredih okrožnico, naj se javimo vsi, ki imamo slabe zobe in niso starši socialno zavarovani. Takoj prvi dan zimskih počitnic nam je tov. upravite ltjii ca napisala potrdilo in, 80 učencev in učenk je med zimskimi počitnicami hodilo k zobozdravniku. Društvo prijateljev mladine je plačalo za to znaten znesek. "c Naši krožki mladih tehnikov pridno delajo. Posebno smo ve- 5. februarja letos smo v 5. številki našega lista objavili članek pod naslovom »Za Vinico in Adlešiče ni prostora«. Od Podjetja za PTT promet v Ljubljani smo prejel^ pojasnilo s prošnjo, da ga objavimo. V pojasnilu je rečeno: »Poštni avtobus vozi izmenoma proti Vinici in proti A<*" lešičem. Na odhodnl postaji, to je pred pošto ali P^d Železniško postajo v Črnomlju, sprejme voznik avtobusa najprej potnike za končne In bolj oddaljene kraje, nato Pa sele, v kolikor je prostor, tudi ostale potnike, Tako je vsakemu potniku, ki je pravočasno na odhodnl postaji ln ki potuje do končne postaje, zagotovljen prostor v avtobusu. Pri popoldanski vožnjj, je odhodna postaja avtobusa na železniški postaji in če je avtobus, kj pripelje od tam na postajo v mestu že za- strojepisja ln po možnosti administrativna šola. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa dosle.i nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Pod 2. najmanj 4 razrede osnovne šole. Prošnje kolekovane s .10 din Je treba vložiti z življenjepisom ter s spričevalom o strokovni izobrazbi najkasneje do 25, marca 1959 Novo mesto, 6. S 1058 Stev Su 105-V-59 Razpisna komisija seli, ker imamo v mizarskem krožku zelo vestnega ln prizadevnega inštruktorja, vajenca Franca Miklavčtiča iz Šentjerneja. Zelo se že veselimo motorja, ki bo poganjal našo stružnico. Snega ni, da bi se smučali in sankali, zato pa se sredi ztoie igramo na igrišču in srno tudi zadovoUjnl. Dopisnički krožek PO »Brata Plrkovič« iz Šentjerneja želja eeden, ne more več sprejemati potnikov za nobeno namembno postajo. Ker Je upravj Podjetja za PTT. promet znano, da sedanji avtobus ne more zadovoljiti vseh potreb, bo že v bližnji bodočnosti dodelila pošti Črnomelj večji avtobus in tako zagotovila prevoz vsem potnikom na progi, kj na njej obratuje poštni avtobus.« Od našega dopisnika jz Črnomlja pa smo v soboto prejeli naslednje razveseljivo obvestilo, ki kaže da včasih ni daleč od besed do dejanj: »Tine želj« da bi dobllj za Dragatuš, Vinico ln Adlešiče večji avtobus, so se nam izpolnile. Namesto 14 sedežnega vozi na tej progi zdaj 24 sedežni avtobus. Potniki, se zdal udob" no vozijo. Prizadevnost občine in uprave pošte je rodila uspeh«. ZAHVALA Ob smrti naše mame JOŽEFE JEVSEK, roj, Skrbeč lz vel. Bučne vasi se prav lepo zahvaljujemo vsem ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovščini in šolskim otrokom za sodelovanje v sprevodu in podarjeno cvetje ter vsem sorodnikom in ostalim. Žalujoči domači ln ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob Izgubi naše predrage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE PATE se Iskreno zahvaljujemo za Izrečeno sožalje vsem prijateljem ln znancem ter vsem, ki ste drago rajnlko spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku Iz Novega mesta za ves trud jn požrtvovalnost. Žalujoči mož. sin z Ivanko, hčer. ka z družino ln ostalo sorodstvo. NOVO MESTO Nedelja, 15. marca ob 10. url v n. nadstropju učiteljišča: ponovitev Igrice A. Paplerja »Hudobni gra-ščakfl. Vstopnina 20 dinarjev, za odrasle 30 dinarjev. Konec predstave okrog pol ll. ure. KNJIGOVODSKI TEČAJ Društvo knjigovodij Novo mesto, obvds&a vse gospodarske organizacije, družbene organizacije in zavode s samostojnim financiranjem, . kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva, da bo pričelo nadaljevalni knjigovodski tečaj v drugi polovici me. seca marca. Kandidati, ki želijo obiskovati tečaj, naj pošljejo pismene prijave najkasneje dio 16. marca do 12. ure. V prijavah je treba poleg rojstnih podatkov navesti šolsko izobrazbo, položaj ln staž delovne dobe v finančni stroki. Vsi prijavljeni bodo prejeli pismena obvestila o pogojih ln začetku tečaja. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ NOVO MESTO Društvo knjigovodij Novo mesto hkrati obvešča vse Industrijske ln obrtne gospodarske organizacije, da se prične tečaj za obratne knjigovodje v mesecu aprilu, prijave za tečaj naj kandidati pošljejo najkasneje do 30- marca. Električne ročne ure Neka Švicarska tovarna ur j« začela serijsko Izdelovati prve ročne ure na električni pogon. Mehanizem teh ur poganja miniaturni električni motor, kt mu dajeta pogonsko silo dv« madceni bateriji. Ti dve bateriji delujeta nepretrgoma leto dni, premer Imata 1.3 millnue-tra ln 1.5 volta napetosti. Električni motorček je težak 0.6 gramov. Primer: električna napetost, ki je potrebna, da zasveti ena sto vatna žarnica, hd lahko poganjala 10 mllLjonjOT teh električnih ročnih ur. OBVESTILO Tajništvo za notranje zadeve OLO Novo mesto obvešča vse lastnike in upravitelje motornih vozil, da se redni letni tehnični pregledi s podaljševanjem prometnih dovoljenj za okraj Novo mesto prično 16. marca po temle vrstnem redu: 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 23. marca za motorna vozila Iz območja ObLO Novo mesto na cesti Jerebova ulica pri stavbi št. 1 v Novem mestu. 16., 17. tn 18. marca bodo pregledi za vse avtobuse in osebne avtomobile. 19., 20. in 21. marca bodo pregledi za vse tovorne avtomobile, avtomobilske priklopnike in poljedelske traktorje s prikolicami. 23. marca bodo pregledi za vsa motorna kolesa. 24. marca bodo pregledi za vsa motorna vozila lz območja ObLO Trebnje pred stavbo ObLO v Trebnjem, 25. in 26. marca bodo pregledi za vsa motorna vozila Iz območij ObLO Črnomelj in Metlika pred Narodnim domom v Črnomlju. 30, in 31. marca ter 1. aprila bodo pregledi za motorna vozila iz območja ObLO Brežice pred stavbo ObLO v Brežicah in to: 30. marca bodo pregledi za vse osebne avtomobile in avtobuse. 31. marca bodo pregledi za vse tovorne avtomobile, avtomobilske priklopnike in poljedelske traktorje s prikolicami. 1. aprila bodo pregledi za vsa motorna kolesa. 2. in 3. aprila bodo pregledi za vsa motorna vozila iz območja. ObLO Vldem-Krško pred stavbo ObLO Videm-Krško. 4. aprila bodo pregledi za vsa motorna vozila iz območja ObLO Senovo pred garažami Rudnika v Senovem. 6. aprila bodo pregledi za vsa motorna vozila iz območja ObLO Sevnica pred stavbo ObLO v Sevnici. Tehnični pregledi bodo vsak dan od 8. do 12. ln od 14. do 18. ure. Pregled je obvezen tudi za vsa tista motorna vozila, ki so za leto 1959 že registrirana. Vsi avtobusi, reševalna vozila, gasilska vozila ln težja transportna tovorna vozila morajo biti razen ostalega opremljena s predpisanimi gasilskimi aparati In sanitetnim materialom. Sanitetni material je na razpolago v Lekarni Nov0 mesto. Lastnike in upravitelje motornih vozil opozarjamo, da na tehnične preglede pripeljejo čista ln podmazana vozila, . Sicer jih komisija ne bo pregledala. Vozilom, ki pri pregledu ne bodo tehnično brezhibna, fbo komisija takoj odvzela registrske tablice. Razen navedenega morajo vse gospodarske organizacije, državne ustanove, samostojni zavodi, družbene organizacije in organi državne uprave predložiti potrdilo, da je vozilo za tekoče leto zavarovano pri DOZ. ter za vo-ki imajo vgrajene radijske sprejemnike potrdilo, da je sprejemnik prijavljen. Vse potrebne tiskovine za tehnične preglede in podaljševanje prometnih dovoljenj, imajo na razpolago ObLO *— uprave za dohodke. IZ PISARNE TNZ NOVO MESTO Iz Kostanjevice na Krki Tudi letos je za osmi marec mladina pripravila lepo akademijo v počastitev mednarodnega Dneva žena. Proslavo je pripravila tovarišlca Vela Jelšni-kova, ki zadnja leta marljivo *krbi za vse proslave in ima *ato vse leto poln« roke d da. Vaj nI ne konca ne kraja, če hočete imeti dobro pripravljeno akademijo. Komaj je padla zavesa za osmim marcem, že j je pred durmi proslava 40-Iet-nice ZKJ. V vrsti akademij, ki jih je pripravila, je doslej dala Že bogat pregled tekstov naših najboljših pesnikov in pisateljev ln zbudila veselje v mar-»ikaterem otroku, ki se bo kasneje kot član prosvetnega društva še vračal na od«r. so se starši i vzgojiteljico Bredo Strel domenili, da je priredila za Dan žena vzorni nastop v otroškem Vrtcu, nato pa poseben pogovor med vzgojitelji in starši. Na vzornem nastopu so se matere seznanile s potekom dela v tej ustanovi in z vsem tistim, kar ta ustanova daje mladini. -LUTKARJI DOBE NOV ODER Društvo prijateljev mladine je lutkarjem odobrilo podporo za nov lutkovni oder. Doslej so lutkarji Imeli prav skromen provizorij, vendar so vseeno pridno delali. Prihodnji mesec bomo lahko videli prve predstave na novem, montažnem odru, ki bo zelo lepo opremljen., tako da bodo pionirji še bolj z veseljem delali kot doslej. Tudi lutke bodo pionirji sami pripravili. Dosedanje lutkovne predsrtave so bile zelo prisrčne ln so jih ljudje zelo radi obiskovali. Lutkovni oder v Kostanjevici vodi že drugo leto tovariš Lojze Stih. Proslave Dneva ženi v Gradacu Tako kot letos, gradaške žene Še niso proslavile 8. marec. V nedeljo ob sedmih zcečer je bila dvorana v Gradacu nabito polna žena in njihovih mož. Po govoru učiteljice Anice Križan o pomenu dneva žena so se na odru zvrstile točke kulturnega sporeda, v katerem so sodelovale v glavnem žene. nastopale pa so tudj gradaške pionirke. Pevske točke je vodil Julij Kočevar, za pester spored pa ima največ zaslug Franci Pavllnič. Po prireditvi je bila prosta zabava. T. O. Drobne iz Mokronoga ui:i'./.i( od 12. do 14. a. ameriški barvni film »Avtobusna postaja«. Od 15. do 16. Z. ameriški barvni film »V pomladi življenja«, 17. 3. ameriški barvni film »Čarovnik iz Oza«. Od 18. do 19. 3. madžarski film »Zavoj ne stopnice^ ČRNOMELJ: od 13. do 15. 3. ameriški barvni film »Kleopatra«. Od 17. do 16. 3. francoski film »Uli- CB SflJl j *. KOSTANJEVICA; 15. 3. ameriški film »Beg lz Gvajane«. METLIKA: od 14. do 15. 3, »V soboto zvečer«, 18. 3. »Nesrečna srečanja«. MOKRONOG; od 14. do 15. 3. ameriški barvni film »Med nebom ln zemljo«. NOVO MESTO »KRKA«; od 13. dO 16. 3. jugoslovanski film »Vrata ostanejo odprta«, od 17. do 19. 3. »Leningrajska simfonija«. DOM JNA Novo mesto: od 19. do 16. 3. angleški film »Abdulah veliki«. Od 17. do 19. 3. Jugoslovanski film »Strel v nebo«. SEMIČ: 16. 3. ameriški film »Žigosan«. SEVNICA: od 14. do 15. 3. ameriški film »Poletno gostovanje« TREBNJE: od 14. do 15. 3. angleški film »Skozi pekel«. Predstava v nedeljo ob .16. jn 19. uri. ŽUŽEMBERK: 15. 3. češki film •Kavarna na glavni uličic. Folklorna skupina »Veseli Belo-kranjoi« priredi dne 14. marca v domu JLA Črnomelj »Veseli po-pustnl randevu«. Zabava Je elitnega značaja. Vstopnina 100 dinarjev. Vabljenil Odbor RAZPIS Raizplsna komisija pri Okrajnem sodišču v Novem mestu razpisuje 2 MESTI STROJEPISK 1 MESTO POM02NEGA USLUŽBENCA (kurirja) Pogoji: pod 1. dovršena niž.la. gimnazija ter p»polno obvladanje Preklieujem, kar sem govoril o tov. Martinu Pavlinu, sekretarju Okrajnega odbora Zveze borcev Novo mesto, da je bil v delegaciji, kl Je leta 1841 šla čakaU Nemce. Vse to je neresnično in za take govorice nisem imel nobene utemeljene osnove. Mato Vukovlč čestitki Dr. Vel eni Zakrajšček-Severje-vi iskreno čestitajo ln želijo na njeni novi življenjski poti mnogo sreče v osebnem življenju, kakor tudi nadaljnjih uspehov pri njenem požrtvovalnem delu I Hvaležni pacienti Ljubemu možu ln očetu Antonu Jeleniču — Candru lz Dola, Žele za 60-letnico vse lepo in dobro žena, otroci in sorodniki. VAJENCA ALI VAJENKO sprejme" gostinsko podjetje hotel Metropol v Novem mestu. Potrebna šolska lzobraaba 4 r. gimnazije. PRODAM 7 ha veliko posestvo pri Metliki. Naslov v upravi lista. (160-59) PRODAM dobro ohranjen, bel tapeciran otroški voziček. Naslov v upravi lista. (1S1-S9) PRODAM nemško deteljo in korenje za svinje. Ana PicelJ, Gor. Polje 9. Straža. MANJŠE POSESTVO blizu Novega mesta prodam. Cena 45.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. (162-59) PRODAM 2 ha njive ln travnikov ob Ragovski c. 16 v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (155-59) ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ z' eleactromotorjem in šivalni stroj za krpanje ugodno prodani. Jože Govekar. LJubljana, Mirje 4. ISCEM STAREJŠO UPOKOJENKO z dežele za pomoč v gospodinjstvu na posestvu. Naslov v upravi lista. (163-59) ISCEM dobrega pomočnika v mizarski stroki. Bambič, Kandija. PRODAM 100 kg sena. Naslov v upravi lista. (164-59) 8. MARCA SEM NAŠEL ROČNO URO na Grmu. Zslasite se na naslov Vinko Vidrin. Trdinova 34, Novo mesto. ČRNOMELJ V mesecu februarju so bili rojeni 3 dečki in 2 deklice. Poročili so se: Jože Stravs, delavec in Angela Metelko, delavka, oba lz Cuidnega sela. Franc Po-žefle soboslikar iz GribelJ. in Antonija Gregortč. trg. pomočnica iz Črnomlja. Franc Birkelbach, mizar iz Loke. in Breda Hofer, pletilja lz Črnomlja. Marjan Telat-ko, knjigovodja iz Črnomlja, in Bosiljka Bajič. delavka lz Kota. Umrli so: vincenc Vidic, otrok z Loke. star 5 let, Bairbara Šikonja, upokojenka iz Tribuč, stara 9U let. Matija Planine, kmet iz Svibnika, star 62 let. NOVO MESTO V času ln ». februarja do 7. jnarca je bilo rojenih 2« dečkov ln 24 deklic. Umrli to: Alojzija Prešeren, gospodinja lz Novega mesta, stara 76 let. Franc Trpin, komercialist IZ Slovenske vasi, staT 56 let. Marija Pate. upokojenka lz Irce vasi, stara 74 let. Frančiška Klemene, gospodinja iz Črnomlja, stara 65 let. $1L OzmdtHtThz Molek iz Grma — dečka, Sonja Colarič.iz Kopra — deklico, Marija Zele iz Metlike — dečka in deklico, Marija Zupan iz Gor. Podhoste — deklico, Ivanka Butal* lz Gradaoa — deklico, Zinka Se-lakovič lz Novega mesta — deklico. Iz brežiške porodnišn ce Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nevenka Zmavc iz Dren j a — deklico, Marica Zu-bak iz Starega grada — deklico, Zinka Zupan iz Pečic — deklico, Biank£> Husu iz Trbovelj — deklico. Zofka Verstovšek iz Krške«ga — deklico, Ana Bizjak iz Velikega Trna — dečka. Ivanka Borošak iz Klanjca — dečka, Nežika Grbačič tz Brežic — dečka. Katica Brlek iz Prigorja — deklico. Vera Pre-skar iz Podgorja — deklico. Dragica Sever iz Dubravlce — deklico, Marila Divjak iz Zurkovega dola — dečka, Marija 2agmestar iz Marije Gorice — dedka, Rozalija Pšeničnik iz Vel. Obreza — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Malna-rič iz Mladic — dečka, Anica Za-krajsek iz Migolic — dečka, Anica Gačnik iz Izole — deklico, Rozalija Sitar lz Novega mesta — deklico, Ana Breeko iz Gaberja — dečka, Štefka Kresal z Grmade — dečka, Slavka Hrovat z Vinjega vrha — deklico. Ana Dolinar iz Novakov — dečka, Marija Križman iz Podzemlja — deklico, Marija Kodek iz Mihovice — deklico, Draga Brnčič lz Kunč — deklico, Jožefa Turk iz Gor. Težke vode — deklico, Milena ClbelJ iz Podtur-na — deklico, Majda Sulen iz Črnomlja — dečka, Marija Smajdek iz Vel. Podljubna — dečka. Frančiška Kostrevc iz Sred, Leskovca — deklico. Marija Rozman z Grč vrha — deklico, Marica Stancar lz Zalovc — dečka. Marija Zupane Iz Dol. Toplic — deklico, Ivana Skufca lz Malega Ldpja — dečka, Marija Klobučar lz Mihovice -deklico. Milka Cetinski lz Kočev-1a — dečka, Ivanka Jelke tz Šenčurja — dečka, Alojzija Povše iz Zagrada — deklico, Jožefa Franko lz Razdrtega - deklico, Terezija Lekše la Mlkot — dečka, Amalija Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici Franc Gnidovec, sin delavca iz Vel. Lipovca, Je padel po stopnicah ln si poškodoval glavo. Franc Kužnik. delavec iz Črnomlja, Je padel s kolesa in si poškodoval desno roko, Franc Frlc, posestnik lz ostrožnika, je padel in si poškodoval roko. Angela Se-nlca. žena posestnika iz Sel, Je padla ln se s steklom obrezala po desni roki. Milka KumeU, žena mizarja iz Drašče vasi, je padla s peči ln si poškodovala hrbtenico. Brežiška kronika nesreč LJubomlr Rabič. sin uslužbenca lz Krškega Je padel pri igri ter dobil notranje poškodbe. Ludvik Jurman, uslužbenec lz Gaberja, 6l/ je pri padcu zlomil desno nogo.' Krošelj Franc, upokojenec iz Zu-pelevc, si le zabodel nož v prsa. Vlncenca CeSnovarja. sina delavke lz Dol. ' Boštanja Je pretepel oče ln mu prizadejal notranje poškodbe. Jožeta Bogollna, delavca IZ Mrtvlc je nekdo zabodel z nožem. Martin Gmajnlč, delavec iz Trehč, si je pri padcu s kamiona zlomil levo roko. Stanko Zorlč, delavec v Celulozi Videm-Kr.ško, se Je opekel pri rlelu v tovarni Francka Klemene nas Je presunlla vest, polna toplega sonca ln lepot, ia partizanska mati Kle- tem najlepšem času je ugasn rka i/ Črnomlja. 3. mar- njeno življenje. Kratke iz Sevnice Mladi Šentjernejeani pišejo Uresničena STAREGA • AMERIKANCA r 99 presenečenj -99 pozdravov Objavljamo dolgo obljubljeni pregled vseh daril našega letošnjega novoletnega nagradnega žrebanja, v katerem bodo sodelovali vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista, ki bodo do določenega roka poravnali polletno naročnino za leto 1959. Največ daril eo prispevala mnoga podjetja našega okraja; njihova imena so v našem gospodarstvu že dolgo znana, saj pomenijo kvaliteto, dobro postrežbo in skrb zadovoljiti kupca. Dobro blago se samo hvali, pravi pregovor, a vendarle izkoriščamo priložnost in našim bralcem ter naročnikom toplo priporočamo, da kupujejo izdelke ddmačih podjetij oz. da se poslužujejo njihovih uslug, obratov in delavnic. Letos bomo izžrebali tehle 99 nagrad: 1, Desetdnevno brezplačno zdravljenje (Zdravilišče Dolenjske Toplice), 2. blago za moško obleko (NOVOTEKS Novo mesto), 3. dve toni premoga (Rudnik rjavega premoga Senovo), 4. par ženskih sandal (PLANINA, čevljarsko podjetje Črnomelj), 5. garnituro ženskega perila (BETI Metlika), 6. desetdnevno brezplačno zdravljenje (Zdravilišče Ca-teške Toplice), 7. sodček najboljšega sortnega vina (VINO Brežice), 8. ^odček prvovrstnega cvička (Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki), 9, tri tone premoga (Rudnik Kanižarica), 10. sodček sladkega bizeljčana (»Vinarska« Brezina, Brežice), 11., 12., 13. in 14. nagrada: dve garnituri za britje in dve garnituri za manikiranje (KRKA, trgovsko podjetje na veliko), 15-, 18., 17. in 18. nagrada: po 5 zavitkov čistilnega praška DIK (KREMEN, rudniki nekovinskih rudnin, Novo mesto), 19., 20., 21., 22. in 23. nagrada: 5 litrov alkoholnih pijač (DANA, tovarna sadnih sokov in likerjev, Mirna na Dol.), 24. klubska garnitura: mizica in dva stolčka (Mizarska produktivna zadruga, Sevnica), 25. sodček pristnega bizeljčana (Kmetijska zadruga Bizeljsko), 26. in 27. nagrada: dve moški srajci (Industrija perila Novo mesto), 28. desetdnevno brezplačno zdravljenje (Zdravilišče Šmarješke Toplice), 29.—38. nagrada: deset parov Expreg napenjačev (Kopitarna Sevnica), 39. en polkauč (Tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto), 40. 50 sadik sadnega drevja (Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica), 41. Petdeset trsnlh cepljenk (Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica), 42., 43. in 44. nagrada: dva kilograma čokolade in 3 kilograme deserta (IMPERIAL, tovarna čokolade in likerjev Videm-Krško), 45. dva metra drv (Gozdarska poslovna zveza Sevnica), 46. dvatisoč kosov zidne opeke (Novomeška opekarna Zalog), 47. in 48. nagrada: šest metrov drv (Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto), 49.d ve toni premoga (Rudnik rjavega premoga Krmelj), 50.—98. nagrada: devetinštirideset knjižnih nagrad (darilo slovenskih založb in uredništva Dolenjffkega lista), 99. na>grada: televizijski sprejemnik (darilo Dolenjskega lista). Najboljša laž V OrtonjviiUu (ZDA) iima>io klub lažnivcev, ki vsako leto razpise tudii naigrado za najboljšo laž. Lami jo zmagal član Lou Piovver, ki je napisal tole zgodbo: »Zirma ie biLa letos pri nas grozno huda, kar najbolj dokazuje tole: z ognja so vzela lonec vrele vode, ki je tako naglo zmrznila, da je led bil Se gorak«. Nekii Faulkner iz Arizone pa je bili nagrajen za najkrajšo laž. Glasila se je: »Silno rad gledani komercialne televizijske programe«. Volovska elektrarna V Indiji je glavna ovira m elektrifikacijo podeželja pomanjkanje premoga in drugih virov električne energije. Sedaj so pa zgradili posebno vrsto mjiniaiturne elektrarne, ki jo poganija par volov. Vdila se vrtita v krogu, kakor pni naših starih mlaitilniioah, ion tako poganjata elektromotor, k.i proizvaja dovolj toka za naselje 8 sto hišami in za pogon črpalk, s katerimi lahko ŠE LETOS NA VENERO IN MARS? Južnoafriški dnevnik »Laiiri-stem« je objavil razgovor n predsednikom sovjetske akademije znanosti prof. Anatolijem Blngonravovim, ki Je baje Izjavil, da bo Sovjetska zveza izstrelila še v letošnjem septembru ljudi na planeta Mars in Venero. Blagonravov je baje tudj i/.javil, da s0 že izbrali človeka, ki bo prvi poletel r. raketo v vsemirje. Izrazil je tudi upanje, da bo mogoče do konca letošnjega leta poslati na Luno znanstvenika. Po pisanju omenjenega Usta je Blagonravov, ki velja za »odeta prvega sputnika«, Izjavil v intervjuju dobesedno: »Na planetih Marsu in Veneri nameravamo ustanoviti drugo Rusijo.« List dodaja, da se je njegov londonski dopisnik raz-govarjal s sovjetskim znanstvenikom po telefonu preko sovjetskega veleposlaništva v Londonu. — Vest zelo diši po »novinarski raci««, saj kar dvakrat navaja besedico »baje«. Je pa zanimiv dokument časa, v katerem živimo.. V DOBI RAKET »Si slišal: raketa, postlana na Mesec, je odšla mirmo njega dalje v vesobje.« »Da, na Žalost je samo šla mtmo njega. Skoda, da ga ni skrajšala vsaj za deMet dmi .. .«■ POMOTA »Htifrro torbo, žena,« pravi zdravnik. »NeiJci človek je telefoniral, da ne more več živeti brez mene.« »Počakaj, očkas* se oglasi hči. »To je bito namenjeno menIL* KAVAL1RSTVO »Veste, jaz pa pravim, da so mošfki še vedno kavalimn kot včasih,« fih pohvali mati v razgovoru. »Včeraj je eden v prepolnem tramvaju spet vzel mojo hčerko v naročje.« »Res, koliko pa je stara vaša hčerka?« » » Osemnajst let.« PO SVOJE RAZUMEL »Ojesj, kako so starejši prismojeni,« pravi brafoec sestri* cA, ko slAM stare/šepa brata, ko telefonira. »Pomisli: Mirko telefonira neki mucki!« JUNAK »Ha, jaz bi jih direktorju že povedal v brk ...« »Pa jih daj, če si tak junak.« »Kako, če se brije tudi pod nosom?!« Delo na avto cesti v Srbiji in Makedoniji se je začelo. Kakor lani so stroji tudi zdaj prvi in najboljši pomočniki prvih tisoč brigadirjev ln brigadirk. Prvega aprila bo v Nišu veliko slavje z začetkom del na letošnjih odsekih nove ceste okrog 50 oralov naanakaijio zemUje. Poučno za govornike Neki angleški poslanec v Spodniiem domu je potolkel vse rekorde glede kratkega govora. Njegov govor ie vseboval 20 besed. Ko so ga vprašali, koliko časa potrebu-jev da se pripnavti za govor, je povedal: »Ce mislim govoriti četrt ure, se moram pripravljati 14 dni, za pol ure dolg govor iimam dovolj tri dni priprave. Ce pa pustijo, da govorim kolikor hočem, lahko takoj začnem«. 2ica, tisočkrat tanjša od dlake Sovjetski učenjaki so izdelali napravo, s katero izdelujejo nepretrgano žico s premerom 1 mikroina (tosočinke mililmetra) in pokrito z dva mikrona debelo stekleno Izolacijo. Iz ene kapljice kovine naredilio 2 kilometra take žice. Brez besed ... KOPJE IN POL Profesor bere dijakom narodno pesem o Kraljeviču Marteu in na vrsto pridejio tudi stihi: »Vzame kopje naš kraljevič Marko — ga prelomi na tri polovice ...« »Ampak, tovariš profesor, kako je to mogoče: na tri polovice?« »Zakaj pa ne, dragi moji! Takrat niso imeli navadna kopja, ampak kopja in pol.« Vlado Lamut: NOVOMEŠKA A**V T O B U S N A POSTAJA (1959) _1__ Piše John Lokar st. Da, v naši rojstni domovini je bilo dosti žalosti, imeli pa smo tudi po svoje dosti veselih dni. Pastirji smo se zabavali na razne načine. Rad se spominjam teh dogodkov zlasti sedaj, ko sedim sam v svoji sobi in pisem, čeprav bolj težko, ker roka ni več dobra, a spomin imam pa še zelo dober. Tudi oči imam še dobre in če je svetlo, še vedno lahko čitam brez očal. Minilo je že 56 let, odkar sem na 19. februarja 1900. leta prišel v našo metropolo, katero sedaj nazivamo drugo Ljubljano. V Ljubljani v domovini imajo menda več Slovencev, v naši ameriški Ljubljani pa imamo več slovenskih narodnih domov, kar priča, da smo se tukaj Slovenci zanimali za kulturo. Bilo je veliko truda in dela, da smo stari naseljenci zgradili vse to. Ponosni smo lahko Slovenci v naši veliki slovenski naselbini v Clevelandu. Treba je bilo veliko žrtev, da smo si zgradili pet velikih in štiri manjše narodne domove, ki bodo stali kot živi spomeniki še dolgo potem, ko nas več ne bo. Ti narodni domovi bodo našim potomcem pričali, da so tukaj živeli resnično kulturno napredni ljudje, ki so se preselili semkaj iz lepe Slovenije. Tudi oni bodo ponosni na nas. Ko tako sedim sam v svoji sobi, mi pridejo razne stvari na misel. Mnogokrat se spominjam lepe rojstne domovine, kjer so me zibali mamica moja. Ko mi je dolg čas, si nalahko zapojem kako slovensko pesmico; večkrat mi pride na misel tale kitica: Sumi, šumi, gozd zeleni, pesem poj o prošlih dneh, kaj ti veš, kako je meni. ko medlim na tujih tleh! Ta kitica je zame velikega pomena. Je ena izmed petih kitic pesmi, ki jo je napisal A. Funtek. Zelo lepa, v srce segajoča je ta pesem, katero sem že slišal peti pri pevskem zboru in je navzočim tako ugajala, da so jo morali ponovno zapeti. Kot je čitati, se sedaj dela nova železnica mimo naših krajev na Dolenjskem. Ko sem bil še doma, sem nekaj časa delal na tej dolenjski železnici. Zvečer smo hodili domov spat, opoldne pa so nam domačinom prinašali domači obed, žgance, zelje in razne kmečke jedi. Nam domačinom so manj plačevali kot tujcem, posebno še nam mladim, čeprav smo delali ravno tako in toliko kakor drugi. Bilo je veliko izkoriščanje delavcev na železnici. Mučil sem se nekaj časa, potem pa sem šel nazaj na delo na kmetijo, kjer pa je bil zaslužek pičel — nekaj hrane in malo obleke. Ko sem se vrnil na kmetijo, sem bil že bolj močan in sem zmagoval delo kot hlapec. Delal sem z voloma in je šlo delo vedno počasi in nerodno, pa tudi živali so se zelo mučile. V »telengah« sta bila ponavadi vprežena dva vola tako tesno skupaj, kot da bi bila zvezana. Vleči sta morala težak plug ali voz, po večini v blatu. Ne vem, če še danes delajo tako ali ne. Pozneje sem na Zgornjem Stejerskem videl, da imajo vole vprežene vsakega posebe\j in je živina manj trpela. Slovo od kmetov sem vzel, ko sem bil star 17 let. Sel sem za službo v Ljubljano. Drugi dan, ko sem tja prišel, sem dobil delo pri peku Avbel. 'Bilo je to na Sentpetrski cesti, blizu frančiškanske cerkve. Odkazali so mi dva konja in voz. Takrat še nisem znal konj zdresirati. Pomagal mi je Avbelnov sin; vzelo mi je dva dni časa, da sem se naučil. Nekaj dni je sin hodil tudi z menoj, da mi je razkazal ulice in ceste po Ljubljani ter me vadil vožnje z vozom. Dvakrat sem se zgubil, da nisem prišel na pravo mesto, ampak drugače sem se pa kaj hitro privadil. Vesel in ponosen sem bil, da sem dal slovo delu na polju in z voli. KLužbu, v kateri sem imel dva lepa konjička v beli Ljubljani, mi je leta 1895 zelo prljala. Bila je velika sprememba in boljša kot na poljih. Po nekoliko časa mi je začel gospodarjev sin nagajati in sem to službo pustil. Ker sem se mestu že razmeroma dobro privadil, mi ni bilo težko najti drugo službo. Te ne bom opisoval, ker bi vzelo preveč prostora. Dobival sem vedno več korajže in se nisem pustil imeti za norca kot se mi je zgodilo za časa mojega pastirstva. Naj povem, kaj se mi je nekoć pripetilo v Ljubljani prav na sveti večer ob polnoči. Bil sem brez službe; k počitku sem se podal v konjski hlev pri prijatelju, pri katerem sem večkrat prebil noč. Naenkrat nekdo potrka na vrata in vstopila sta dva policaja. Tiste čase je bila namreč postava taka, da so smeli samo hlapci spati v hlevu. Jaz sem bil tisto noč s prijateljem na deskah na slami. Slučajno pa je bil privandral tudi neki vandrovec in prosil za prenočišče, katero mu je prijatelj dovolil. Vandrovec se je zaril v slamo, da ga ne bi policija videla. Slučaj pa je hotel, da sta policaja ali žandar ja, kot so jih nazivali, imela pri sebi dolge sablje, s katerimi sta začela suvati v slamo. Vandrovec se je tako prestrašil, da je skočil iz slame. Zandarja sta nama v imenu postave ukazala iti ž njima v špehkamro. Hudo mi je bilo pri srcu, da bom moral na ta večer prebiti noč v špehkamri, kot se je imenovala ječa, kamor so vtaknili reveže, ki so jih aretirali. Vseeno sem se jima menda smilil in eden mi reče, da me zaenkrat pustita pri miru, ampak da naj si poiščem stanovanje, vandrovca pa sta odvečna s seboj. V Ljubljani je bil tisti čas neki policaj v civilni obleki, ki je nosil črna očala. Reveži so se ga zelo bali/bil je zaradi svoje strogosti poznan pod imenom »topelt cuksfirar«. Kdor je bil tista leta v Ljubljani, se ga bo gotovo spominjal. Kadar smo bili fantje malo razposajeni, smo ob srečanju vprašali drug drugega: Ah si videl »topelt cuksfirerja?« Dobro- uro potem pa je prijezdil baron Konstantin iz Struge. V trdi zimi je bil silno lehno opravljen. Kar ga nismo videli, se je bil postaral. Lasje na glavi so bili na mestih skoraj sumljivo beli; okrog oči, ki so temno zrle izpod čela, so se mu videle proge. Osorno je govoril oskrbniku, ki se mu je ponižno priklanjal. "■Kdo je bolan?« je vprašal. »Pa je že bil kak pretep, ali pa je kdo padel v pijanosti po stopnicah. Kdo je bolan?« »Kontesa.« »Kakšna kontesa?« «-Naša kontesa, gospod baron!«' »Vaša kontesa! In čemu kličete mene.'« »Bolezen je nevarna! Prišla je Čez noč! In mesto je predaleč! Nevarnost je velika, vaša milost, gospod baron! Pa smo dejali, gospod baron v Strugi ve gotovo toliko, kakor tisti mazači iz mesta, pa smo vas poprosili, gospod baron!« Srdito mu je vrgel v roko uzdno jerme-nje ter stopil v vežo, da je vse rožljalo, ko je korakal po tlaku. Pred njim je šinil sluga v sobo, da je povedal gospodični, da je zdravnik prišel. Slonela je v stolu, vse moči so ji bile izginile tz telesa, in čutila se je tako slabotno, tako nesrečno, in tako — nervozno, da ni mogla pronašat: niti jasne svetlobe ne. Zavese pri oknih so bile spuščene do tal, da je bilo prav močno mračno v sobi. Venomer so ji silile solze v oči, in prepričana je bila, da je na svetu ni nesrečnejše stvari, kakor je ona. Ko je baron vstopil še srdit, ni takoj razločil stvari. Premračno je bilo. Potem pa je tam pri mizi opazil bolnico. Z robcem si je pokrivala obrazek, in tako slabotna je bila, da ni niti pogleda obrnila proti njemu, ki je bil pristopil po mehki preprogi. Trudno mu je dvignila ročico nasproti, da bi potipal, kako ji bije žila. In v svojo pest je vzel drobno, mehko, belo njeno "ročico ter štel udarce razburjenega srca. Kontesa pa je vprašala potem: -Kaj mi je?« 1 »Nič!« »Nič?« »Prav čisto nič!« Takoj se je postavila pred njega, vrgla robec na mizo, lice pa ji je napolnila kri. Ali oni je ponavljal satirično: "Prav nič, kontesa! Premalo ste jedli in morda premalo spali. In sedaj ste bolni, ker ste prepričani, da kontesa otoška o tem času, na tem kraju, pozabljena od vsega sveta, drugačna kakor bolna biti ne more!« Kdaj je že čula ta glas, in kje že videla to obličje? Pristopila je k oknu ter kvišku potegnila gardino, da se je svetloba raz- širila po sobi. Kdo je bil ta človek, ki se je predrzni! praviti nji take stvari? Po vsem malem telesu se ji je srdilo vse in kipeče je hotela odgovoriti. Ali ko se je obrnila proti njemu, se ji je odkrilo vse kin spoznala je svojega zdravnika. Tedaj pa se ji je kri zopet povrnila v srce, in ničesar ni vedela izpregovoriti. »Ali bolni niste!« je govoril baron neusmiljeno. »Ce pa hočete poslušati dobre svete, dajte vpreči še danes, še ta treno-■tek in odpeljite se v zimsko mestno življenje! To obnebje pri nas ne ugaja takim rastlinam, kontesa! Sneg in gosta megla sta slabo nadomestilo za svetli parket! Da pa vas, milostiva, ne pustim brez zdravila, imate ga tu!« Vzel je kupo na mizi ter jo nalil z vodo. »Tu noter denite sladkorja in tisto pijte potem! Vsaki dve uri po eno kupo!« Postavil je kupo na mizo, potem pa se priklonil ter odšel. Gospodična je zrla za nJim, kakor da bi sama ne vedela, kaj se ji je zgodilo. Cula ga je, ko je odjezdil 2 dvorišča. Krčevito je posegla po robcu na mizi ter ga trla med prsti. Ugledavši pa kupo polno vode, jo je pograbila hipoma ter vrgla po sobi, da se je voda razlila in steklo na sto koscev razletelo. VIII. KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI: Kako sem prišla s čudnim svojim sosedom v dotiko, sem ti že pisala. Ravno tega barona sem še potrebovala pri svojem dušnem stanju! Resnica pa je, da sem,j»e že skoraj privadila zimskega svojega življenja. Ločena od vsega sveta, sem navezana čisto na svojo, osebnost. In to mi zado- stuje. Kaj mi hoče življenje v mestu? Tisti večni plesi, tiste razsvetljene dvorane, polne dolgočasnega modernega ženstva, ki se nevoščljivo opazuje ter bori s svojimi oblekami, polne tistih skrbnih mater, ki si sladke obraze napravljajo ena proti drugi, za hrbtom pa ostre obsodbe izrekajo ena o drugi! Kaj mi hoče vse to? In pa šele tisti drobni gospođici, z dolgimi nožicami po parketu drsajoči, s katerimi vse lehko govoriš, samo nič pametnega ne! Ti veš, Lucija, da mi je pokojni moj oče, grof Milan, vzor vsega krasnega. Spomin njegov mi je veličastno drevo, okrog katerega se ovija trta moje duše proti večnim nebesom! Pri tem spominu se po-greznejo grof Egon in druga taka bitja v morje vesoljnega pozabljenja! Takoj, ko sem bila prišla tu sem, so bile moje misli pri njem, ki je nekdaj tu živel in tu na Otoku umrl! Lucija, sedaj se mi dejanje moje matere dozdeva še silovitejše! Kako je pač mogoče pozabiti takega moža, kakor je bil moj oče. pokojni grof Milan! Spominjaš se gotovo še cerkve, sloneče na rebri nad Strugo. Pisala sem torej gospodu župniku, da bi ondi daroval mašo v spomin njega, ki me je nekdaj v življenju 1ako ljubil. Castitega gospoda sem prosila tudi odpuščanja, ker nisem bila sprejela njegovega poneta. Došlo mi je orijazno pismo, da se je maša že oznanila po vaseh in da se bo. darovala ta in ta dan, Tisto jutro pa je ljudstvo od vseh strani hitelo k cerkvi nad Strugo. Ko sva z župnikom, starim in bojazljivim gospodom, ki si mi ni upal pogledati v oko, dospela tja, je bila že zbrana množica na pokopališču Tik cerkvenega vhoda pa sem videla prizor, ki je takoj raztogotil mojo dušo Vsa čustva v meni so se razburila ob pogledu, ki se mi je odkril tedaj! »Oj, tu je baron Konstantin s svojimi bolniki,« je dejal župnik. In prijazno je pozdravil čudnega tega zdravnika. Bil je obdan z vso bolnico. Tipal je žile, gledal jezike (oprosti, aH pisati Ti moram vse, da boš vedela ceniti plemenitega ranoceini-ka!) ter jemal umazano zavite otroke v svoje naročje. Preiskoval je \'se bolnike vse fare, ki so se tiščali oterog njega ter mu zrli v obraz s strahom in upom. Ali meniš, da me je pogledali Kar zmenil se ni za moj prihod, in ni se dal motiti ori zdravniškem svojem opravilu. Stari gospod na moji strani je govoril nekaj o usmiljenem Samaritanu; mene pa je pretresla groza, in hitela sem mimo, da bi ne zrla dalje prizora, s katerim se je omadeževala rodbina tako starega pokolenja. Potem se je pričela sveta maša. NJemu V spomin, ki je bil tako dober in tudi tako plemenit človek! Niti sence ni na njegovem imenu! In molila sem iz globokega srca k nebu ter častila neskončnega Boga, da mi je ohranil spomin njegov, Lucija! Kaj bi bilo z menoj, da nimam teh spominov? Ves čas med svetim opraviJorn mi je stala kakor svetnika jasna njegova podoba pred duhom! Po maši je moral župnik s svetim obhajilom v gooo. Prosil je odpuščanja, da me ni mogel spremiti do doma. Ostala sem nekaj časa v cerkvi ter čakala, da se je razkropila množica. Bala sem se, da bi zooet ne zadela na kako bolnico zunaj cerkve in na njenega zdravniškega barona! Ko sem čula, da je vse odšlo, sem stopila pod milo nebo. Čerkvenik. ki je že te/.ko Čakal, je planil k cerkvenim vratom ter jih zaklenil.