Štev. 41. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 10. oktober I926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema ured ništvo, upravništvo tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v » Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Ka nam je štera stranka spravila ? Vnogi lüdje, šteri so nekam prepočasni, da bi Sledili političnim dogodkom i je Sami presoditi, ali tej dogodki, posebno pa delo strank, odgovarja potrebči-nam ljüdstva, pravimo tej ljüdje radi pitajo, ka nam je spravila ta ali ova Stranka. Takšim, ne-Samostojno mislečim ljüdem večkrat politični kortešje radi vdej-nejo to miseo: Korošcova stranka je bila na vladi i ka nam je Spravila. To pitanje nam jako prav pride, da takše ljüdi pitamo, ka so nam pa Spravile tiste stranke šterih kortešje tak agitirajo proti Ljüdskoj Stranki. Da je politika v našoj državi zavožena, to ne taji nihče. Posebno pa je zavožena gospodarska politika. Že 13 miljardni državni potroši i vnoge ekseku-cije nam to svedočijo. Zdaj pa je pitanye, što je zavozo tak naše gospodárstvo? Ai mogoče Ljüdska stranka? Vsaki Človik,‘ki nekaj več zna kak samo to, ka se na domačem dvorišči godi, zna povedati, da So gospodarsko politiko pri nas zavozile tiste Stranke, štere že leta i leta majo v svóji rokaj državno ravnanje. Največ odgovornosti za te žalosten gospodarski Stališ pa nosi Radičova Stranka. Kda se je v državi šlo za to, ali bo centralizem, ali autonomija, samoravnanje, je Radič s Svojov, te ešče močnov Strankov ne šo Belgrad, da bi se bojüvao tam, kde je tomi mesto, zá pravice ljüdstva Tisti čas, kda se je Ljüdska stranka žilavo bojüvala za to, naj naši penezi neidejo dol v Belgrad, Odked samo nekaj malo nazaj dobimo te, kda se je vgnezdila dol v Beogradi korupcija, te je Radič doma sedo i Samo z domi plüvao na Beograd. Na mesto, da bi šo branit pravice Svojega ljüdstva, je doma ljüdstvo zapelavao z obljübami svoje »mirotvorna čovječansko republike", kde nede uradnika kaputaša, nede Orožnika, nede vojaka i zato tüdi ne dače. Samo političnoj nezrelosti hrvatskoga seljaka je pripisati, da je Radič mogeo tak Strašno zapelavanje vršiti. Kakši pa je zdaj Radič? Že več leto dni je njegova stranka na vladi i kde so njegove oblübe? Kde je mirotvorna republika? To Znamo, da jo je vzeo S sebov, kda se je »junak* šo skri-vat v lüknjo v steni Prpičove palače. Mogoče je v lüknji ostala, kda so njega vlövlekli. Mi samo to opazimo, da od tistimao več ne guči od mirotvornosti, da od tistimao več ne odpravla orož- nikov, nego je potrebüje na svoji shodaj i to Znamo, da hrvatski mladenci morajo tüdi slüžiti vojaštvo. Ne, mi Znamo, da je to nemogoče, i samo to Čakamo od Radičovcov v vladi, da nam zmenšajo dače, posebno tisto dačo, ki jo plačüjemo pri carini, pri soli, špicaj i cukii. Ka je pa Radič napravo s svojov strankov? Pomagao je Zglasiti t.inajstmiljon-ske potroše i tak otežkočo gospodarski stališ tisti, ki dačo Plačüjejo. Mi smo od njega čakali, ar je prle gučao dosta proti militarizmi, da de njegova stranka delala na to, da se vojaštvo zmenša na tisti broj, šteri odgovarja denešnjemi slabomi gospodarskom! stališi naše države, radičovci so glasali za ogromne potroše vojaštva. I tak bi lehko dale brojili dokaze, kak je Radič zapelavao hrvatsko ljüdstvo. Toga pa ne bomo. Vsakomi spametne^ človeki, ki skrbno pazi na politično delo Strank, je očivesno, da Radičova Stranka ploje v tisto skledo, iz Štere je prle jela. Slovenska ljüdska Stranka pa Se bori za pravičnost i ednakost pri plačüvanja davkov. I drügo nemre, ar je stranka zozidana na krščansko podlago. Njeni poslanci so tam, kda se Snovejo zakoni i z dokazi delajo i popravlajo zakone. Poleg toga Posredüje, da Se krivice po državi odpravlajo, da se ponesrečencom pomaga i tak dale. Delo Ljüdske stranke i njenoga voditela, Dr. Korošca bo prav cenila zgodovina, ne pa zagriženi politični agitatorje. Kakša bo sodba zgodovine, Se kaže že zdaj pri Tesni ljüdej, ki neso politiki. Bilo je lani. Prilika je naišla, da Sam mimoidoč bio na predavanji ednoga vsevučiliškoga profesora v Ljutomeri. Imena se ne spomnim več, tak se mi vidi, da se piše Markovič, pač pa so pravili, da je profesor za kazenske pravo na vsevučilišči v Belgradi i srbin. Po predavanji, šteroga namen je bio, kak je sam pravo, da se medsebov spoznamo, je pozvao navzoče, naj tüdi oni povejo svoje mišlenje. Oglaso se je eden vučiteo, po svojem mišlenji žerjavovec i je, kak je že to navada pri ljüdej, ki vse svoj politično spoznanje jemlejo iz „Jutra“, začeo na način, ki je za izobraženoga človeka nedostojen, grstiti Dr, Korošca. Profesor lepo mirü o,poslüša, kak guči profesor proti Korošci i hvali Pribičeviča. Na konci pa stane i pravi prav po profesor-sko, mirno i dostojanstveno : „ Gospod Dr. Korošec je v trej mesecaj, kda je bio minister, več napravo za prosveto v našoj državi kak Pribičevič seli pet let." G. vučiteo je vtihno i ga je bilo očividno sram. To je sodba človeka, ki z mirnoga i nepristranoga stališča sodi politične dogodke i delo Ljüdske stranke i njenoga voditela Korošca. To bo tüdi sodba zgodovine. Tisti kratek čas, kda je Ljüdska Stranka bila na vladi, se je istinsko hapiia dela, nego, da tri mesece niti mali gospodar nemre Svojega verstva, ki So ga drügi zavozili, vred Spraviti, ne pa edno državo, je za vsakoga spa-metnoga človeka očivesno i tüdi zadosten dokaz. Da je pa to, za državno vreditev tak plodovito delo, moralo henjati, je kriv ravno Radič, ki Se je bojao, da bi Ljudska stranka kaj dosegnola, zato je S Svojim nepremišlene govorenjom zavirao to delo, dokeč je ne onemogočo. Naša gimnázija. V zadnjoj številki smo opisali nekelko dijaško živlenje na Sobočkoj gimnaziji v lanskom šolskom leti. Dnes pa se ščemo nekelko ponüditi pri novom šolskom leti, štero smo nastopil} 1. sept. t. K Drž. realna gimnázija v M. Soboti bi morala biti z letošnjim šol. letom, či bi se nemoteno razvijala, že popuna ; to je mela bi že vsej osem razredov. Za volo Znani i neznani zaprek pa je gimnázija ešče vsikdar samo šestrazredna i Čisto nikaj se nemre povedati, kda te naš velki cio dosegnemo. Mi samo to Znamo, da ga dosegnemo, ar je to odločna vola nas vsej, štere nemrejo obladati nikše zapreke. Nihče nam nemre tajiti, da je naša zahteva ne v vsakšem pogledi opravičena. V tom bojí je zdrüžena kak eden človek vsa Slovenska Krajina i naši .najbogši možje stojijo v ospredji toga boja. Osvedočenje, da nam je kulturni zavod, kak je popuna gimnázija, potreben, je prehodila že vse plasti našega naroda. Ne gledoč na politično mišlenje, ne gledoč na versko pripadnost, vsaki i vsi zahtevlemo popuno slovensko gimnazijo v M. Soboti. Prle kak govorimo od posamični Važni reči, štere so z novim šolskim letom nastopile, je potrebno, da Podamo nekaj kratke štatistiko. Letos se je vpisao vsega vküp 310 dijakov i dijakinj; od toga ji odpadne na prvi razred 77 (lansko leto 117). Po veroizpovedi jih je 210 (68 procentov) rim. kat., 86 (28 proc. evangeličanske i 12 (4 proc.) izraelitske veroizpovedi. Za Slovence se, jih je priglasilo 299 (96°/o), za Madžare pa 10(3.3°/0); 1 pa je Čeh. Či primerjamo te podatke z onimi lani, potom vidimo, da se broj vsega dijaštva letos le malo povekšao. Te broj je poskočo le za 3. Kde so zroki tomi ? Glavni zrok tomi je brez vsake dvoj-be težki verstveni stališ našega ljüdstva. Znano je, da je naša gimnázija najbole kmétska Slovenska gimnázija. Verstveni položaj slovenskoga ljüdstva pa je dnes, posebno v našoj Krajini, več kak žalosten. Vnogošteri kmečki oča i mati, posebno katoličanski, sta vüpali] da njidva sin najde zavetje po znižanoj ceni v dijaškom domi v M. Soboti. Nego »Martinišče« je bilo že lansko Ieto prenapunjeno. Le redki so teda bili oni, štere je bilo mogoče letos na novo sprijeti. Jako silno gračüje pitanje zidanja katol. dijaškoga doma v M. Soboti. — Drügi zrok, ki je tüdi zadržavao, da se jih je ne več vpisalo, je staono ogroženi položaj nove mursko-sobočke gimnazije. Neprestano protenje, da bo zdaj te, zdaj ov razred odpravleno jako nevugodne vpliva tak na stariše kak na dijake, ž letošnjim šolskim letom se je preci lanski dijakov, posebno bogatejši starišov, vpisalo v drüge zavode, kde nega te nevarščine. Poleg teva dva zroka so ešče drűgi, ki so vplivali na menši vpis ; med temi je v prvoj vrsti pomenkanje dijaški stanovanj v M. Soboti. Obadva dijaškiva doma, tak kak sta dnes, moreta sprijeti v oskrbo k vekšemi do 80 dijakov, vsi ovi pa si morajo iskati indri stanüvanje. I M. Sobota ešče ne pozna, kak drügi várašje z gimnazijalno tak zvani dijaški gospodinj (po dijaško : „študentovski mater"). Od tej dijaški gospodinj mimoidoč Povemo, da je zdržavanje dijakov ves njihov zaslüžek, vendar pa dobro nadomeščajo stariše; to je, da pazijo, da se njihov dijak redno vči, da spunjavle svoje verske dolžnosti, da je čisti, zašiti itd. Takšim gospodinjam sté-rišje radi zavüpajo svojo deco i dijacje ji ne imenüjejo brez zroka »Študentovske matere“. Tüdi Murska Sobota ne sme biti brez nji. (Dale). Podpirajte »NOVINE«! 2. NOVINE 10. oktober 1926. Ugotovitev Štev. 2. Najšli smo, da so g. Mosok Ja-fetov, ki so z düšov i telom, od pet do glave za prikljüčitev k hrvatskoj oblasti, v leti 1922. po Gospodovom rojstvi pisali, da za ves svet ne bomo pod Hrvatsko šli, ar so tam verski re-formatorje i ,,celibatšturmeri“. Delo stoji tak. Par zblodjeni dühovnikov na Hrvatskom je stopilo iz Matere cerkvi i se oženilo. Tej so zvekšega stopili v novonastavleno versko skupine., šteroj pravijo: starokat. cerkev. Te zblodjene mešnike majo v misli g. Mosok, gda gučijo od celibat-šturrnarov. Celibat je najmre ostra zapoved, da mora kat dühovnik biti ne-oženjeni i čisti. Tisti pa, ki delajo proti toj zapovedi i jse zozenijo so celi-batšturmari. Se zna da je takši malo i sv. Maticerkev je za togavolo izob-či. Ur. V Gospodnovom leti 1926., t. j. letos pa isti g. Mosok pišejo »Nova stranka je nastanola i žele k horvacko] oblasti spraviti Prekmurje zato, ar smo spoznali, ka bi to za Prekmurce bolše bilo — v upravnem, v dačnom, prometnom, šolskom, iezikovnorn i Splošno v kulturnom pogledi". Naj nam nihče ne zameri, či smo si šteli to miselno skakanje g. Mosoka razložiti i smo pozvidavali kak je kaj v tom pogledi na Hrvatskom, kama nas oni ščejo po vsoj sili zorati. Zvedili smo pa sledeče ; 1. Da so se razmere ne Hrvatskom v tom pogledi nikaj ne zbogša-le, nego pohüjšao, zato ka 2. vladne stranke celo podpirajo to gibanje. To so tiste stranke, za Štere majo g. Mosok s svojimi lendavskimi tovariši telko topli reči i dopadenje, Evo dokaz : Zapisnik 56. sejé Nar. skupščine : »Za ednoga pravoslavnoga podanika prispeva držáva z H din., za enega katoličana s šestim din., za enega evangeličana 3*50 din., za enega starokatolika pa z 230 din.« Slüžbeni List broj 38. iz 1. 1926. pa nosi naredbo, s šterov se imenüje Ljub. Sattler za višešnjega vojnogo dühovnika starokatolikov, šteri je ko-maj prgišča, prek 70 jezer grški kato ličanov pa tíemre v našoj državi dobiti viš. vojnoga duhovnika. Vse to kaže, da zroki, zavolo šteri so se g. Mosok pred štirami leti na vse štiri, branili hrvatske oblasti, ešče obstojijo v vekšoj meri kak te. Zakaj pa te silijo ta ? . Mi nji osebno spoštiijemo, vendar pa nas logika sili, da dnes den zato ščejo pod hrvatsko, ar njim je povoli reforma i propaganda celibatšturmarov. (Vsem vernim dühovnikom na Hrvatskom temvekša čast i spošfüvan-je, ar stojijo v tom pogledi . stanovitno. Ur.) NEDELA. po risalaj dvajseta. Evangelij sv. Janoša v 4. poglávji od 46. do 53. vrste. »Človik je vervao reči, štere njemi je pravo Jezus, i je Seo«. Te Človik, od Šteroga guči denéšnji sv. evangelij je bio uradnik v Kafarnaurni. Sin njemi je betežen, zato se poda na pot, kda je čüo, ka Jezus tam blüzi hodi i ga je proso naj ozdravi njegovoga sina. Najbrž je sam ne meo dosta vere v svojem srci, ar se je Jezus pri njegovom prihodi potožo : »Či ne Vidite znamenj i čüde-žov, ne verjete«. Pa sin je betežen i v skrajnoj sili prosi pomoč. Ta prošnja nam doste pove. Vere je ne meo, pa meo je ponižoost. Koga za pomoč prositi, se pravi ponizni se pred njim. Zato pa je dobo tüdi itaki plačilo za svojo ponižnost, najmre milost sv. vere. „Človik pa je vervao reči, štero njemi je pevedno Jezus, i je šeo«. Iz toga se včimo dvoje : Prvič, či što Šče zadobiti milost sv. vere, mora biti pripravleni, s po-niznostjov sprijeti vse, ka nam je Bog nazvesto i nam po sv. Matericerkvi zapovedavle vervati, to se pravi obüditi mora v svojem srci poniznost. Tak je bilo za časa Kristusovoga živ- lenja na zemli i tak je tüdi dnes den. Čüde same ne podelijo nikomi vere, one samo pomagajo vervati, so dokazi, da ležej Sprimemo vero, sprjeti jo moramo mi sami s svojov volov. Kristusove čüde je vidlo dosta ljüdi i so bile tak očivesne, da jo neso mogli tajiti niti njegovi najvekši nasprotniki, venda pa neso vsi sprijali njegovi navukov i njega potvarjali, da s pomočjov hüdoga düha dela čüde. Zrok te nevere je njihova gizdost. Drügič, Bog dopüsti dostakrat trplenje zato, da človeka ponizi i ga tak ponlžanoga po veri i ljübezni na sebe naveže, Človik v denešnjem evangeliji najbrž nikdar nebi šo k Jezusi, ga nebi ponižno proso pomoči i zato ne bi vervao, či njemi Bog ne bi poslao trpljenja, najmre sinovoga betega Velka istina za nas, ki moramo nositi križe po skuznoj dolini našega zemelskoga življenja. Zakaj trpljenje na zemli, zakaj trpim, to velko pitanje je rešo Kristus, kda nas je ravno s trplenjom rešo i pomiro z Bogom. S tem pa je povedano, zakaj mi tudi potrplivo prenašajmo križe, najmre za to, da se kernbole rešilno zemelskoga i postanemo boži. GLASI- Slovenska Krajina. — Naročnikom „Novin" i »Mar. lista". Trije frtali leta so za nami. Ne cele tri mesece še i leto 1926. kon-čatno. Celi dugi čas smo davali redno, ka se je od nas želelo — svoje liste smo pošilali vsakomi. Mi smo davali, nego dobili nesmo od vseh Vnogo je takših, štere smo zaman opominali, da bi poravnali svoj dug, da bi plačali naročnino. Znova se obračamo na vse : na širitele i na tiste, ki dobivajo liste na svoj naslov, na tiste, ki še nikaj neso plačali i na one, ki so že nekolko duga poravnali. Prosimo vse, plačajte I Papir je dragi, tiskarna terja, a penez nega. Vsakšega dužnost je, da plača. Što pa tüdi na te Opomin ne poravna duga, ne bo dobio kalendara, šteri v kratkom izide. — »Dom sv. Frančiška«. Ar so Vnogi gledoč na Zidanje Doma sv Frančiška v Zmoti, na tom mesti po-' vemo, da z zbiranjom na njega nesmo začnoli. Miseo na dom se je samo zato sprožila ravno letos, ar zdaj obhajamo 700 letnico smrti sv. Frančiška i te dom naj bi bio špomin na na to obletnico. Naberanje teda zdaj še ne. Če pa što iz dobre vole kaj da, radi sprejmemo (na upravi Novin v Črensovci). Dozdaj je prišlo vküp Že prek 6000 dinarov. Tüdi premoženje „Agrarne zadruge" štera se je ustanovila, da pomore priti agrarnim interesentom do zemle, pripadne po razpüsti »Domi sv. Frančiška". - Što zna? V noči od 21. do 22. dec. 1925. je v Domanjšovcih, srez M. Sobota neznano kam minola Terezija Šanca hči posestnice. Imenüvana je bila rojena 5, okt. 1905. i je bila Srednje, drogne postave, sühoga obraza i je mela kostanove vlasé. Govorila je samo madjarski. Što bi kaj od nje znao ali zvedo, naj to naznani okr. sodišči v M. Soboti. — Shod za A gr. Zadrugo so meli g. poslanec Klekl na Gor. Bistrici za vse tri Bistrice. Razložili so pomen zadruge i njeno potrebnost za pravično zvršitev agr. reforme. Na shodi je bilo do tristo ljüdi, ki so z velkim zanimanjom poslűšali govornika. Zebrali so tüdi tri zastopnike, ki bodo pri zadrugi zastopali interesente iz trej Bistrih *— Žerbe je brsnolo dečaka. V Odranci je po cesti hodilo edno žerbe. Ar je bilo mirno, se njemi je eden dečak, brez da bi kaj lagojega mislo, približao. Žerbe ga je v glavo brsnolo tak, da njemi je več zobi izbilo i je sirmak morao idti f bolnico v M. Sobotó. — Dobra srca. Trojički romarje od Sv. Sebeščana i drügi far naše Krajine so nabrali za Martinišče 1Ö0 Romanje v Rim. — IVAN JERIČ. — Sunce se je nagnolo k kernadi, kda je vlak zaropotao z nami kre les-teče Drave po lepom Dravskom poli proti Pragerskom. Dravsko polje je spodobno našemi kre Müre, le ne je tak šörko i več Šum je vmes med njivami. Pri toj vožnji vidiš tüdi lepo faro Velko Nedeljo s svojim krasnim gradom. Nato ti spadnejo pred oči z lükom zasajene njive okoli Sv. Marjete i Dornave, Odked ga vozijo lükarje tüdi k nam na senje. Pred par desetletji, kda so ešče naše ženske ne sa-me povale lüka, so se k nam vozile cele trope liikarov. Največ veselja z njimi smo meli deca. Najmre, ne smo bili navajeni na zavore, štere so lü-karska kola mele na repici, zato je bila prava zabava, či se je dalo na šterom vozi zavoro vrteti. Zna se, da smo jo včasi prav pošteno vnesli z bičom po gležnjaj. No pa ne bom toga Pripovedavao, ovači do čtevci pravili, ka nigdar v Rim ne pridemo. Južno od železnice so lepi brežne nasajeni z lepo obdelanimi goricami. To so takzvane Haloze. Naloženi pa so imenitni ljüdje. Prvo je to, da majo vsi mustače obrite. Drügo pa to, Si v Ptuj idejo, si lüplejo jaboka domoidoč pa prej tiste olüpi gor-pobirajo. Na jüg od vlaka se tüdi vidi Ptujska gora s svojov lepov gotskov Cerkvov, Naši ljüdje jo bole pozaajo pod imenom Čarna gora. To pa zato, ar je cerkev Odzvüna Čarna od dežča. Legenda pa pravi, da je Čarna postala te, gda so Törki ropali po Dravskom poli. Marija, Patrona te cerkvi je prej na prošnjo vernikov z meglov pokrila cerkev, da jo ne bi neverniki z doline vidli. Kda pa je nevarnost minola i je megla odišla, so na velko čüdo opazili, da je cerkev več ne beloleŠčeča, nego Čarna. Cerkev je resan po stenaj Čarna. To pa zato, ar se vidi samo Severna stena, štera je od dežča zapraaa. Počasi je trbelo misliti na to, da bodo dnevne dužnosti za dühovnika v red spravlene i to je trpelo do Celja. Med tov potjov ešče samo telko povem, da je trbelo na Pragerskom prestopili i da je bio vlak, ki nas je sprijao, nabito pun pa je vozo skoro z hitrostjov brzovlaka. Med potjov smo si ogledali blüzi postaje Ponikva rojstni dom velkoga püšpeka Ani. Slomšeka. Okoli Celja pa so se na dva kraja železnice ešče vidli sledovje sprotolešnje povodni. Kamen, pesek i pečiae so razmetano le- žale po njivaj i travnika). Kak žalosten pogled na vničeno vüpanje skrb-noga polodelavce. Malo prle, kak so vlak Stavi v Celji, se prav lepo vidi cerkev sv. Jožefa, kama hodijo naši ljüdje opravit dühovne vaje. Od sv. Jožefa, tak pravijo ljüdja celomi bregi, nekelko dale i više na bregi so rüšine grada, v-šterom so živeli svojčas znamenit! Celjski grofje. Kelko sláve i sijala nam zgodovina pripovedavle od tej gospodov, kelko lepoga pa tüdi žalostnoga se je zgodilo v tom gradi, zdaj pa Čarne, z mehom i ščetaljom obraščene stene pravijo: Sie transit gloria tnundi — tak mine slava svetal Vlak vozi zdaj na pravoj zdaj na levoj strani zelenomodre Savinje dokeč med stišajenimi pečinami ne dosegne pri Zidanom mosti Save. Sunce je ravno zahajalo, kda smo se vozili po robi strami bregov pod šterimi teče Sava, hči Triglava, proti Ljubljani. Nekaj kratki pogovorov v mraki i vlak se je z velkim ro-potanjom stavo v Ljubljani. Za prenočišče so nama že prle pisali g. Klekl k oo. lazaristom. Na kolodvor naj je prišeo čakat eden od gospodov. Vendar pa se tam nesmo Znajšli, nego komaj doma pri klošter-ski dveraj. To je bio g. Tumpej, ki se jako zanima za naše razmere v Slov. Krajini, posebno pa ešče za naše dijake. Ar sva že večarjala, smo se podali v sobe, kde sva odložila kofre. Nekaj smo se pogovorili i ljübeznivi gospod naj je zapüsto, da bi si tembole od-počinola. Da smo že ravno pri lazaristaj, naj povem svoje vtise v tom mirnom bivališči. Že pri vstopi opazili, da tű kraljüje vzoren red i tišina. Vsaka reč aa svojem mesti. Vseširom čistoča. Govoréče, na hodniki, gde se govori samo najpotrebnejše, se vrši polglasno. Sploj pa je na obraza] vseh gospodov i bratov opaziti neko prijazno resnobo i mir. Tüdi gospoda Tumpej in Šavel šteriva je Bog dao toj drüžbi z istini namenom kak človeki smeh i veselje, ne delata izjeme. Č. g. Šavla poznam že duže let. Po vojni sam vojaško obleko slekeo v Kaniži, ali kak srno včasi pravili, sam »abrüstivao«. Trbelo je ešče tüdi düšo abrüstivati od vojaške žlindre. Po posredüvanji g. Klekla sam šo k dühovnim vajam v Celje. Velč. g. pior so mi g. Šavla dali za voditela, rekši; „Vojni duhovnik je bil, zato dobro pozna vojaške grehe.* To so bile prve dühovne vaje v mojem živlenji, zato si lehko vsaki misli kak sam naopačen bio i či bi 1913, leta kak rekrut bio tak trdi, bi me frajtar gvišno parkrat v rebra drličo. (Dale.) 10. oktober 1926. NOVINE 3. Din. i poslali na uredništvo, štero je te dar zročilo odbori za Zidanje Martinišča. Vsem darovnikom lepi — Bog plati 1 — Štale so zgorele v Dokležovji pri gostilničarji Domjan Štefani. Ogen so Zapazili ob trej po ponoči. Čiravno so ljüdje spali, je vendar privrelo naskori preci ljüdi vküper i tüdi po-žarna hramba, šteroj se je v prvoj vrsti zahvaliti, da se je ogen ne razširo tüdi na hišo, je požrtvovalno delala. Izpoga, da je začelo zajtra goreti, kda že vse celo noč spi, sklepajo ljüdje, da je tfi morao nekak podežgati. Država. — Srečna rešitev. V Orliči, v ednoj vesi na Kranjskom sta pri ednoj hiži bila doma stari moški pa njegova žena. Bilo je večer. Nekak trka po dveraj. Stafica.de odpirat i pred njo stopijo trije zamazani moški, dva pa sta vöni stražila. Trije, ki so šli notrí, so od verta, ki je že v posteli bio, zahtevali peneze. Vert pa je ne šteo dati. Začeo se je med njimi boj. Starec je zgrabo za puško i cev, štero so v njega napelati, potro. Nato ga je eden po glavi vdaro, tak da je omedlo. Žena pa je med tem na glas kričala.§To* kričanje sta čüla dva Orožnika, šteriva^sta tam blüzi hodila po slüžbi, i prišla na pomoč. Tovaji so odbežali, nego na^driigi den so je že zgrabili. — Blagoslovltev nove cerkve. V Šiški poleg Ljubljane so za 700 letnico smrti sv. Frančiška njemi na čast zozidali lepo cerkev. Načrte je napravo arhitekt g. Plečnik, ki je napravo načrte i vodo Zidanje tüdi pri bogojanskoj cerkvi. — Nesreča v tovarni. V Ljubljani v tovarni za tobak so v ednoj hiži nekaj popravljali cevi za gaz, s šterim svetijo i šteri lejko človeka zadüši. Pri popravlanji je ^prišlo preci gaza v hižo. Nešterne delavke so bežale vö, šest med njimi pa je že ne moglo z mesta i so omedlela. Le z težkočov so je ešče mogli rešiti. — Brezalkoholna produkcijo Ljubljana, Poganski nasip 10/54. pošle vsakomi naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Pišite Itaki po njega, nede Vam Žao! — Profesorski Štrajk. V Sarajevi je na ednoj Srednjoj šoli stopilo 20 profesorov za volo Premale plače v Štrajk. — Smrt pri nakladanji lesa. Pri Sv. Benedikti v Slov. Goricaj je ŠO Pr. Žemljič z ednim drügim naklada! les, kda je že sunce kernadi bilo. Pri nakladanji se je potro ošček i preci debelo steblo se njemi je kot-nolo na prsa. Les njemi je prsi tak vküp zdrüzno, da je naskori po tistom mro. J Čüdna odredba. Prosvetni minister je dao odredbo, 'da se bodo od zdaj smele vučiteljice ženiti samo z njegovim dovoljenjom. — Misijonski kalendar za prišestno leto je že natiskani i je zagvišno, kak že dozdáj vsako leto, eden med najlepšim!. Cena njemi je samo 8 Din. Naroči se : Uprava Misijonskega koledarja, Ljubljana, Tabor 12. — Madžarsko pristanišče v na' šoj državi. Na sveti je malo držav štere nebi mele morja. Vsaka države najmre žele priti na morje, ar je morska pot najfalejša i to jako pomaga trgovino z drügimi državami. Pc mirovnoj konferenci je madžarska držáva od morja popunoma odrezane, zato je na zadnjem zasedali Drüštva narodov bio tüdi od toga guč, ka bi bi naša držáva dovolila Vogrom v Spliti pri Jadranskom morji pristanišče, kde bi lehko njihove ladje postanole. — Strašna smrt triletno dekličke. Na Cveni pri Štiberčovi so parile ženske spodnji gvant i so pripravne v ednom škafi lüg za pranje. Tri letna domáča deklička je nekaj okoli Škafa hodila i po nesreči spadnola vjvrelrlüg. “Posledice opeklin so bileístrašne. Deklička se je takrekoč do ram po celom teli skühala. Vso pečeno jo je nesrečna mati pelala v ormoško bolnico. Tam so jo ne mogli sprijeti, ar bila je že malo živa. Med potjov domo je v materni naročaj mrla. Očivesen Opomin, da naj bodo'] ^ženske pri takšem deli pazliva. Svet. — Potres. Minoči'tjeden je bio po nešterni mestaj v N. Avstriji preci močen potres. Najmočnej se je zemla valovila okoli Graca. Nešternim hižam okoli varaša so se spodrli dimniki (rori), drűgoga kvara je zato ne bilo. — Grozni viheri. Nedavno so bili po južnom deli Zdr. držav v Ameriki grozoviti viheri, v šteri je dosta ljüdi zgübilo življenje. Tüdi zdaj glasijo, da se prej tej Viherje ponávlalo. Vendar je za ljüdi ne tak velka nevarnost, ar so oblasti vpelala razločne naprave, da se ljüdje pred vihérom lehko rešijo. — Za kaj vse je kolo dobro. Da se moški na potači vozi, to se že dostaja. Tűdi, či se ženska na ženskom kolej vozi, ešče, ešče ide. Nego kda moški pela žensko je jako nedostojno i niedna poštena mladenka toga ne včini. Vendar pa v novejšem časi na potačaj že Vsefele vozijo. Na Vogrskom so že navčili tüdi psé, da se s policajom pelajo, gda ide šteri preiskávat kakše hüdodelstvo. Policijski psi so že tak navajeni, da z vohanjom hüdodelcovoga sleda pridejo do njega. Pelajo se pa tak, da zadnje tace dene na sedajo s prednje pa se za policajove rame’|drži. — Smrt zavolo smrti. Na Italjanskom je prišeo eden vojak na do-püst. Kda je domo prišeo so njemi povedali, da so njemi pred kratkim mrli oča pa mati. To je tak razžalostilo vojaka, de je na' mesti vküp spadno i mro. — Trpeči bratje. Znanoj je, da več sto Slovencom, ki so po nesrečnoj mirovnoj pogodbi prišli pod italijansko oblast, edno za drügov jemlejo narodne pravice. Fašistovska vláda, štera niednoj drügoj narodnosti v Italiji nešče pripoznati njeni narodni pravic, je lani napravila zakon, šteri da ministrom pravico, da odstavko vsakoga uradnika, šteri ne bi odobravao delo fašivske vlade. Te zákon je krivičen, ar varje haske samo edne stranke, ne pa hasek i pravice vsega ljüdstva. Letos z decembrom postane zakon nevalana zato se je minister za prosveto Fedele morao popaščiti, da z njim vdari slovensko vučiteljstvo. Okoli 30 vučitelov je dobilo naznanilo, da bodo iz slüžbe odpüščeni, ar so ne pristopili k fašistom, ali da so branili pravice slovenskoga ljüdstva. Vsaki izobra- ženi Človik se zgraža nad temi krivicami, štere majo edini namen, da bi Slovence na Primorskom kemprle poitaljanili i njim vzeli njihov materni jezik. Nego pravice do maternoga jezika, da se istoga tüdi v javnost lehko poslüžimo, je narodom dao Bog 1 ne ljüdje, zato njim ljüdje tüdi tej pravic ne smejo braniti, nego je morajo spoštüvati, pa naj je že ta narodnost Slovenska, ali nemška ali vogrska ali kakšašteč. — Rani?sneg.*Te dneve, kda je pri nas nevihta i Povoden vničila cele pokrajine, je po bregej sosidne Italije spadno precijdebeli Sneg. Domača politika. Politični krogi na Slovenskom so obrnoli svojo pozornost na velko nesrečo, štera je obiskala nešterne popav-ljene kraje. Predsednik Jugoslov kluba, dr. Korošec je proso hitro pomoč za poplavljence. Tüdi posamični poslanci S. L. S. so poglednoli po nevihti i vodi vničene kraje i šli osebno prosit na vlado. Pri tom posredüvanji za poplavljence se je zgodilo, da je ministerski predsednik Uzunovič ne šteo sprijeti poslanca dra. Smodeja rekši: ,,Či ste prišli za volo poplavljene^, Vas ne sprimem, či pa zavolo kaj drügoga pa Vas sprimem.« Na drügi den se je isto zgodilo z ednim drügim Slov, poslancom. Le na oster protest ga je sprijeo Uzunovič i še polodelski minister i minister za javna dela. Ta brezbrižnost belgrajski krogov za pop-lavlence je očivesen dokaz, da slovenski kmetje, poplavlenci od zdajšnje kmetske vlade nemajo nikaj drügo čakati kak nametavanja potrošov. Te dneve se je tüdi v Belgrad povrno Pašičov sin Rado. Zvali so ga na odbor, šteri preiskavle njegova ko-rupcionistična dejanja pa je ne šteo priti. Zda) se müdi v našoj državi odposlanstvo čehoslovaške državne zbornice. Vsej vküp je 67. Njim na Čast so pozvali našo narodno skupščino. Zda] odposlanstvo v sprevajanji naši nar. poslancov obiakavle znamenitejše kraja i obede. Svetovna politika. Špansko. Tam že zadnje tjedne vre. Primo di Rivera, ki je že šteo v svojoj domovini biti mali Mussolini je prišeo navzkriž tak s kralom kak z oficeri v vojski. Najprle so artilerijski 'oficerje zahtevali da se Primo di Rivera odstrani zdaj pa tüdi drügi oficerje. Države, štere si ščejo prisvojiti kem vekši vpliv na Sredozemskom morji od šteroga klüč je Tanger, so štele izrabiti te nemire v Španiji i jo pritisnoti, da bi se odpovedala za vsikdar zahtevi po tom važnom mesti. Te dneve majo tüdi shod vsi tisti, ki ščejo, ka bi se vsa Evropa zdrüžila v edno državo, da bi tak odpravili nevarnost boja. Na tom sestanki so povedali imenitni evropski politiki dosta lepi misli, štere pa ostanejo za zdaj ešče v zrak zozidani gradi. Vsi tej guči ne hasnijo dosta, či se bodo države ešče naprej obo-rožilvale do glave i sklenjava^ Vsefele varstvene i vojaške pogodbe. URADNI RAZGLASI. G. Srezki poglavar v M. Soboti razglaša: 1. Ki se ščejo odseliti v Ameriko (Zed. države) pa so indri rojeni, ne v našoj državi, čiravno so sledkar postali naši državlani, morajo za pot- ni list prositi v svojoj rojstnoj državi, ar idejo na njeni račun v Ameriko. 2. Gen. konzulat v Zürichi (Švica) naznanja, da je tam preci velka brezposelnost med delavcami, zato naj ne iščejo naši delavci tam dela. Brez potni dokumentov ali z nevrejenimi dokumenti pa je sploh ne mogoče delo dobiti. 3. S pogledom na neugodno vinsko letino, je velko županstvo dovo-volilo, da se sme letos do 15. nov. sladkati vinski mošt. Sladkati se sme samo s .čistim sladkorom (kocka ali kristal) i to navadna stolna vina, či majo menje kak 14°/o i bogše vrste, či majo menje kak 17% sladkora. Na 100 t mošta se sme dati samo 4 kg. sladkora, ki pa nesmi biti v vodi raz-topljeni, nego se more stopiti V mošti. Ar je to dovoljeno za vse vinogradnika, za to za dovoljenje sladkanja ne trbe vlagati posebne prošnje. Ostro pa je prepovedano sladkati mošt od šmarnice, izabele, klitona itd. Kralevski notar KRIŽAN FERDO v Murski Soboti daje vljudno na znanje, da s svojo notarsko kancelarijo iz občinske hiše preseli s 15 oktobrom t. 1. v novo hišo g. Peterka poleg sodnije (železni dvor). Mali oglasi. Pintarske pomočnike Sprejme pri prosti hrani Stano-vanju in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Ko-losejska ulica 18. Zdravje. Mühe v jesen 1 v zimi. Škrlatinka v letošnjem leti je bila za vnogoštere prava nesreča. Ne samo za to, ar je spomrli dosta dece, nego je vnogim zapirajo vesnic i posamični hiž napravilo preci kvara pri verstvi. Ne pravimo, da je to ne bilo potrebno, potrebno je bilo, da se nesreča kem prle Stavi, vendar je bogše, či se poprijeti betegi ne razšrijo tak' ka bi trbelo cele vesnice zapirati. Da se takši beteg prepreči, je jako važno, da Znamo kak se širijo bacili ali tiste klice, štere v človečem teli delajo beteg. Med drügimi raznašalci bacilov so tüdi domače mühe. Zato nede odviš, či nekaj zvemo iz življenja domače mühe. Z maloga jajčeca se zleže žut-kasti črvek, šteri se po šestom dnevi zaprede i na deseti den pride iz zapre-dene buhe mlada müha. Müha žive poprek 80 dni. Hrani se najraj s sladkimi hranami. Sede pa na Vsefele dugovanja, na človekovo hrano, na vsakovrstne odpadke, na krv, najraj pa na rane. Ze za to, ar vse poloriva, je müha nevarna, da betegove klice z betežnika Prenese v Zdravoga človeka. Te klice pridejo tüdi na drüge kraje z njenimi odpadki. V ednom samom mli-hinjekijena stotine takši Hic. Betegove klice v tnühi ne prejdejo, nego obdržijo svojo življensko moč. Nevar-nejšo napravi tnüho tüdi to, da je na- 4 NOVINE 10. oktober 1926. kelko kosmata i se med to kosminje zgrabi mnogo nesnage v šteroj so betegove klice. Zato pa moramo mühe popravlati kde je H mogoče. Zdaj v jesen prejde dosta müh. Prle kak se za zimo sposkrijeijo, pride na nje plesen, štera jo v nekaj vöraj vniči. Takše plesnive mühe najdemo v jesen po glažej. Plesen je vidna na njoj i okoli nje. Nekaj pa se jih potegne v kota špranje i režke pa tam spijo i čakajo na sprotoletje. V tom časi se zavrže v njoj na jezre drob-nički belic. Kda na sprotoletje vöpride začne nesti belice i v deseti dnevaj že lečejo mlade mühe okoli. To neprijetno arendaško pri hiži najležej prepravimo, či v zimi poiščemo njihova skrivna sedela i je tam vni-čimo. S tem smo prepravi dosta belic, po šteri bi .se te vsiljivke nanaglo plodile. Med letom pa je dobro, čl dostakrat pod z vrèlov vodov zrible-mo i večkrat hišo z vapnom pobelimo. Vrela voda i Vapno spokoleta belice, da se nemrejo mühe valiti. Šeregi müh se tüdi rečijo, či prepravlamo mühe na različne načine. Stara navada, da so ljüdje tnilham nalekali miš-nico, je ^dovoljena i nevarna, ar se zna tüdi što drügi zastrupiti. Najbogše je mühe loviti s keljom. Kelje se etak napravi: Vzemi 1 žlico ricinovoga olja i približno šestkrat telko borove smole i to deni vküper v kakšoj posodici na ogen, da se sküha. Kda je kühano, te ešče zmešaj kcoj 1 žlico medü. Vso zmes dobro zmešaj i namali na vozki i močen papir, ali pa na gladko palico i obesi gor, gde leče nájveč müh. Cene: Zrnje s 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215' Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 40 p., Francoski frank 1 D. 50 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 210 D. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se .sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo drüžtva: Štefan Vučko, vratar: Ivan|Černjavič. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri \. HAHN trgovina s papir-jern, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. JABOLKA fina namizna samo vagonske vnožine vrste Kanada, Mašancka, Bellefleuer in drüge fine vrste Čisto i lepo sortirano blago küpi po najvišjih cenah D. Š K E R B E C špecialoa trgovina živečov i deželnih pridelkov MARIBOR Gosposka ul. 5. Ponudbe osebno ali pismeno. MLADI DETIČ išče slüžbo pri TAPECIRARI i pri lakiranji kočij. Naslov se Zvedi v Upravništvi NOVlN v ČRENSOVCI GREPPAPIR se dobi pri I. HAHN trgovina s papirjem Murska Sobota. Vljudno naznanjao! vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi Šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorom, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročiiu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. KMEČKA POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne Vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkom i lüdstvi. LOVCI ! POZOR! Predno küpite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo, kjer küpite dobro blago in najceneje. Posebno opozarjam na veliko zalogo „FIobert pušk", različnih sistemov, kaliber 66 min, za kateri naküp in nošenje ni treba nobenega oblastnega dovoljenja. — Prevzame v to stroko spadajoča dela in popravila, hitro, Solidno i po zelo nizkih cenah. JOSIP STERNAD, puškar in Prodaja smodnika MARIBOR, Aleksandrova cesta 18. Proda se na javni dražbi pri okrajnem sodišču v LJUTOMERU dne 3. XI. 1926 ob 1|29 uri bivša HAUPTMANO-va gostilna v KRIŽEVCIH pri LJUTOMERU enonastropna hiša z gospodarskimi poslopji in 12 oralov zemljišča. Cenilna cena 269.900 D., najmanjši ponudek 180.000 D. Küpec mora takoj pri dražbi položiti Vadij 18.000 Din., na račun küpnino 6% cenilne vrednosti in 3% izkupička pa za takse. Pojasnila daje notar v Ljutomeri. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ Z* PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.