Poštarina plačena u gotovoiu God. XI. Broi 44. U Zagrebu, 3. novembra 1939. Pojedini broj Din 1— Narod, koji se odreče ma i jedne stope krvlju i znojem otaca svo¬ jih natopljene zemije nije dosto- jan da se nazivlje narodom J JADRANSKI DAN Kada su se prije trinaest stolječa djedovi naši spuštali sa hladnih Karpata i maglovitih obala Visle, dolazili su gonjeni nekom tajan stvenom čežnjom za divnim jednim krajem, o čijim su se ljepotama kraja i plavetilu neba pričale i pre- pričavale divne očaravajuče hajke. I gonjeni tom čežnjom u srcu, nije- su stali dok nijesu zagazili u valo¬ ve nepreglednih voda Jadrana, koji je od tada i za sve vjekove postao hrvatskim i samo hrvatskim mo¬ rem. Kolijevka nove hrvatske na¬ rodne države bila je na Jadranu i ovdje je baš na žalima toga mora, dostigla vrhunac svoje moči i sna ge. Tu su se bile najžešce bitke, tu na krajnjoj predstraži Hrvatstva i Slavenstva bitka nije ni do danas prestala. To je borba Hrvatstva za život i opstanak, jer onoga časa. kada to more prestane biti hrvatsko onoga je časa zapečačena i sudbina Hrvata kao naroda, koji traži i ima pravo da traži svoje dostojno mje sto pod suncem, u krugu ostalih kulturnih naroda Evrope. Borbe za očuvanje Hrvatstva Ja¬ drana počele su još za prvih hrvat- skih vladara, trajale su stolječima, nastavljali ih Neretvljani i Uskoci i završili naši revolucionarni morna ri godine 1918 na dan 31. listopada u Puli. Toga dana zalepršala je po prvi puta na močnom nekad i snaž- nom brodovlju austro-ugarske mo¬ narhije hrvatska trobojnica, koja je »urbi et orbi« najavila da je to mo¬ re hrvatsko-Nije bez znače- nja Činjenica da se je taj historijski čin dogodio baš u našoj Istri, u Pu¬ li. Istarski su Hrvati od starine mornari i pomorci, oni su to svoje Hrvatstvo manifestirali svagda i svagdje, pa je ono došlo do najvid- nijeg izražaja i toga slavnog dana, kada su ugiavnom istarski narodni prvaci i borci tu revoluciju u Puli pripremili i izvršili. Dan 31. listopada uzet je od ta¬ da kao Jadranski dan. Toga dana, na uspomenu i izvojevane pob jede i slobode našega mora — mora za koje su oci naši i djedovi prolili na potoke krvi — sav se hrvatski. na¬ rod spominje onoga velikog i histo- rijskog dogodjaja. I hočeš-nečeš to¬ ga če dana sav hrvatski narod mo¬ rati posvetiti bar jedan dio svojih misli onOm hrvatskom kraju, u kom, se to zbilo , našoj Istri, našoj^ Puli, u kojoj je 31. listopada 1918 izasla- nik Narodnog Viječa iz . Zagreba razvio dvije hrvatske trobojnice i iz- rekao ove riječi: »Ovaj divan bar- jak razvio se je opet na ovim oba¬ lama našim, da se nikad više ne za¬ plete i ne zamota Stoji jedna činjenica. Činjenica da je sloboda hrvatskoga mora proKla- mirand baš u Istri, da s u jepr°kla - mdr ali u glavnom istarski Hrvati i da su oni u tom historijskom času odigrali jednu od najva&nijih uloga. TJ Zagrebu, 31 listopada 1939. E. R. Rusija traži USTUPKE OD TURSKE Budimpešta. —- »Magyar objavljuje vijest iz Carigrada, u k J J Ponovno tvrdi da je Rusija postavil ' skoj i teritorijalne zahtjeve traže& odsto¬ panje područja u sjeveroistounom uglu Turske, širokog 50—75 kg. v y d niči e Turska imala odstupiti Armeniji. U tom se području nalazi i tvrdiava Kars i grad Arhadan. Uzbudjenje u Ankari zbog ovog se zahtjeva još povečalo z jačanja ruskih četa na kavkaskoj! ^ n ’ cl kao i zbog mjera, koje je Rusija P Da Crnom moru. Borba za Jadran kroz vjekove Geografski sanještaf Jadrana i struktura tla— Učessee Hrvata u borbi za Jadran — Jadran životni prostor hrvatskoga naroda U nedjelju, 29 listopada održao je na Sušaku (u Udruženju djaka Drž. trg. akademije) predavanje pod gor¬ njim naslovom g. prof. Josip Peri¬ šič, bivši član Izvršnog odbora Ja¬ dranske straže u Splitu. Ovim svojim predavanjem je g. prof. Perišič pre- dočio iscrpnu analizu vjekovnih bor¬ bi za gospodstvo Jadrana, Cije je uz- roke našao u samom geografskom smještaju, u strukturi tla i u sve- stranim prednostima istočne nad za- padnom obalom. Istočna obala spada u red najraz- vedenijih obala u Evropi i svije- tu. Uz nju se je poredalo oko 1000 otoka, otočiča i školjeva po put razarača i krstarica, koje kao da su stvorene da brane naše ka- menito tlo i naše sure primorske hridi. Zahvaljujuči svom povoljnom geo- političkom smještaju, istočna obala Jadranskoga Mora ima sve preduslo- ve za gospodarski i politički prospe- ritet. A zapadna obala tih moguč nosti nema. Osim toga geografski po¬ ložaj upravo sili gospodare zapadne obale da svoje gospodstvo prošire i na Istok, i to ne samo na istočnu obalu Jadranskog bazena, nego i na zaledje te obale. Tako je po prilici g. prof. Josip Perišič definirao mo¬ mente koji uslovljavajr .o pitanje i uzroke borbi za gospodstvo i prevlast na Jadranskom Moru. »Valjda ni jedno more na svi- jetu nije vldjelo toliko bura oluja, toliko borbi i toliko krvi, koliko Jadransko More« rekao je dalje g. prof. Perišič. Borba gospodara zapadne obale za prevlast nad istočnom, osnovna je i bitna karakteristika historije Ja¬ dranskoga Mora. Oni s istočne strane nisu nika- da težili da zagospodare zapadnom, jer od nje i tako ne bi imali nika- kve koristi, a osim toga oni su osje- čali, i danas osječaju, da im potpu- no dostaje ono, što im je sudbina dodijelila. Iza toga g. prof. Josip Pe¬ rišič potanko analizira historijsko zbivanje u jadranskom bazenu. Prve stranice te historije u znaku su bor¬ be. Več se onda jasno razabire onaj presudni momenat, koji najneposred- nije karakterizira te borbe i to zbi¬ vanje: — Oni domači, oni koji vjeko- vima žive na obalama Istočnog Jadrana, oni se brane pred inva- zijom tudjinaca. Domači su u prvoj fazi borbe za Jadran bili Iliri, a tudjinci Grči. Po¬ bij edili su domači, ali jadransko pi¬ tanje još ni iz daleka nije bilo rije- šeno, jer su se na pozornici historije uskoro pojavili gospodari Rima, koji su stvarali novo svjetsko carstvo i koji su mačem u ruci proširili gra- nice svoga carstva daleko iza obala Istočnog Jadrana. Gospodari vječ- noga Rima su tada s ponosom mogli reči, da je Jadran »mare nostrum«. Ali jadranska drama nije ni tada bila odigrana. Preži v jeli Rim pro¬ pada pod udarcima germanskih ko¬ pita, a na obale Jadrana dolaze nova neka plemena, čljoj su se vitalnoj snazi svi divili, dolazi slavenska rasa da hrvatskom krvlju krsti i osvoji Jadransko More. I tek sada borba za Jadran po- prima konkretne forme. Sukob- ljavaju se dva svijeta. Hrvatsko se nacionalno tijelo odupire udar¬ cima Venecije, ono divovskom snagom i rutinom svoje iskonske stvaralačke genijalnosti brani svoje tlo kroz punih trinaest sto¬ tina godina. Od pobjede Branimirovih džemija pa sve do Viškoga boja i do u naše dane, pokazao je hrvatski narod da umije s uspjehom braniti svoje more i da rješenje jadranskog pitanja u nikojem slučaju ne može biti jedno- strano. G. prof. Perišič zadržao se je u svom razlaganju na svim onim momentima, koji ilustriraj u borbu za prestiž na Jadranu u prošlosti, pa je prešao na analizu prilika koje su na¬ stale poslije posljednjeg svjetskog rata. Govorio je o Rapallu i o naj novijem sporazumu izmedju Jugosla¬ vije i Italije. U vezi s tim g. je prof, Perišič postavio neke odredjene za¬ ključke, o kojima bi se moglo mno¬ go pisati, a s kojima se mi ne bi možda — mogli u cijelosti složiti. Ali jedno je kod svega toga jasno i odred j eno, a to je da pošto ji problem Jadrana. A taj jadranski problem ili , adransko pitanje ne datira od jučer, nego odonda, otkad u Sredozemnom bazenu datira ova današnja civiliza¬ cija. Hrvatski je narod uzeo učešča u borbi za Jadran tek u drugoj fazi te borbe, koja je danas uokvirena od¬ red j enim pravilima, koja sačinjavaju edan odredjen sporazum, koji je in- sceniran u svrhu da se likvidira ja¬ dranski problem. Kod svega toga bi mi, povodom ovog lijepog predavanja g. prof. Perišlča, ustvrdili jedno: — Sudbina hrvatskoga naroda je na moru. STAV ITALIJE PREMA EVENTUALNOM RUSKOM PRODORU NA BALKAN »Giomale dTtalia« donosi članak Virginia Gayde o englesko-francusko- turskom paktu, i kaže da Turska ne igra samo ulogu nezavisnog zastitniKa morskih tjesnaca, nego da takodjer igra ulogu posredničke sile na Balkanu, koja održava ravnotežu. U vezi s time, kaže Gayda, mora se primjetiti, da se na Balkanu bez Italije ne može nista pokušati ni poduzeti, pošto Italija ima u torne području životnih interesa, kop nisu isključivo ekonomske prirode. »Le Temps« piše u izv jesta ju svog rimskog dopisnika: Italija je uvijek smatrala Črno More zalivom Sredoze- mnog Mora, a ne sovjetskim mare no¬ strum. Zahvaljujuči držanju Ankare, to more ostaje slobodno plovidbi svih sila. Potvrda tursko-rumunjske solidarno¬ sti znači konsolidacijo brane postavlje¬ ne sovjetskoj penetraciji na Balkanu. Osvojenjem Albanije Italija je po¬ stala i balkanska sila, pa je prema to¬ rne ona i direktno interesirana. Sovjetska penetracija na Balkanu značila bi izmedju ostalog i gubitak talijanskih ekonomskih pozicija od prvo¬ razredne važnosti kao i smanjenje nje- nog političkog prestiža. »Times« (London) piše: »Planovi Sovjetske Rusije još su nepoznati, ali nema razloga vjerovati da oni sadrža- vaju iskoriščavanje Balkana kao strate¬ ške baze. Ako je cilj Rusa održanje statusa quo i olakšavanje sporazuma izmedju država Jugoistočne Evrope, ne vidimo razloga zašto bi se njihovi pla¬ novi sukobljavali s planovima potpisni- ka englesko-francusko-turskog pakta. Sve u svemu Italije, je prodorom Ru¬ sije u Evropu kuda ju je doveo Hitler ne malo uznemirena. Hrvatski nacionalni organizam prikuplja svoje konstruktivne snage upravo na Jadranu, a ji preko toga postaje presudna kom¬ ponenta životnog prostora hrvat¬ skoga naroda. Pojam »životnog prostora« mi tu- mačimo na svoj način. Hrvatski na¬ rod smatra svojim životnim prosto¬ rom svoje nacionalno tlo, — onu ma¬ terij u na kojoj on živi, kojom se on hrani i koja uslovljava njegovu slo- bodnu sadašnjicu, njegovu ljepšu i bolju sutrašnjicu. A istočni dio Ja¬ dranskoga Mora je takav elemenat, — to su pluča hrvatskoga naroda. I u tom smislu bilježit če dalje histe¬ rija dogadjaje na Jadranu, u tom pravcu če se i u budučnosti rješa- vati odredjeni kompleks pitanja, ko¬ ja u izvjesnim.slučajevima pretstav- Ijaju jednu homogenu ejelinu, koju danas zovemo jadranskim proble¬ mom. Hrvatski narod poštuje do naj- širih mogučnosti i uzdiže nadasve principe opčečovječanske pravde, i on ne dira tudje, ali kod toga ne želi da neko u njegovo dira. Faza u koju je danas ušlo rješavanje ja¬ dranskog problema je jasna i odre- djena. Mi je potpuno razumi jemo i ona je prirodna rezultanta Trijano- na, Versaillesa, San Germaina i Ra¬ palla. Oni koji tu fazu ne razumi ju, trebali su čuti analizu historijskog zbivanja borbe za Jadran, koju je tako plastično iznlo u svom preda¬ vanju g. prof. Josip Perišič. A onda je lako historijske dogodjaje dovesti u vezu sa sadašnjicom i tu odrediti analogij u i postaviti mogučnosti daljnjeg razvitka gogodjaja. Bez obzira na sve vanjske faktore, bez obzira na to, kakva nas sudbina če¬ ka, mi znamo jedno, a to je, da je istočni Jadran srastao s našom du- šom, — da je Jadran bio hrvatski, da jest hrvatski i da če biti hrvat¬ ski. To je polazna tačka svake disku¬ sije, koja dolazi s naše strane, a koja se odnosi na Jadran i njegove pro¬ bleme. S tim momentom treba da u svim prilikama računa naša pomor¬ ska politika i u tom pravcu treba da bude usmjeren naš opči društve¬ ni život. Ideja o hrvatstvu Jadrana je danas skoro u cijelosti oživotvo- rena, i ona danas pretstavlja j edan odredjeni i konkretni sadržaj, koji je značaj an za život našega naroda. Ali ta ideja o hrvatsvu istočnog Ja¬ drana nije dovoljno da ostane samo kruta stvarnost, nego mora popri- miti jedan savršeniji oblik, koji bi uslovio n jenu romantiku. U konkret- nom slučaju, ideja o hrvatstvu od- redjenog bazena u Jadranskom Moru treba da osvoji sva hrvatska srca. I u ove dane, kad hrvatski narod di- ljem čitave Hrvatske slavi svoj Dan mora, moramo svi mi doprinijeti svoj oboi tom narodnom poslu. A g. prof. Josip Perišič je ovim svojim predavanjem na Sušaku, koje je bilo namijenjeno onima, koji se tek spre- maju za službu narodu, učinio u tom pravcu mnogo. Borbu za Jadran po¬ stavio je na odredjeni piedestal 1 ispravno je uočlo njene uzroke, a to nije danas baš najčeščl slučaj. AGRARNA REFORMA NA SICILIJI Rim. — Kako javljaju. vlada je doni- ela mjere za provedbu agrarne reforme, tj. za podjelu latifundija na Siciliji. U ob¬ zir dolazi pola milijuna hektara zemlje, što če se razdijeliti na nekih 20.000 seljač- kih gospodarstava. To če iziskivati kredit od dvije i pol milijarde lira, od čega če na samu državu otoasti jedna milijarda. STRANA 2. ,>I S T R A BROJ 44. OPČINSKI PISAR - ORTAK KRADLJIVACA Tinjan. — Opčinski činovnik u Tinjanu, Umberto Orliani, koji se ne- kada zvao Orlič, odgovarao je nedavno pred puljskim tribunalom zbog teškog prekršaja. Njega je pazinski mesar Srečko Grzetič, koji je bio uapšen u vezi s nekom kradjom volova na Ti¬ njanštini optužio, da je u sporazumu s Šimom i Josipom Kalčičem iz sela Srbinjaka izdavao krive marvinske put- nice, s kojima su oni onda po Kanfa- narštini i žminjštini prodavali ukrade no blago. Orliani, natjeran u škripac priznao je da je nekoliko puta izdavao krive marvinske putnice, ali da je to radio u dobro j v j eri, j er da su mu Kalčiči iz j a vili, da su prave putnice izgubili. Kalčiči su na ispitivanju priznali, da su od njega dobili krive putnice, ali su ga pokrivali, tvrdeči i oni, da je sve to bila tek nedužna stvar. Sud medjutim nije povjerovao obrani, nego je Orliča osudio na godinu dana tamnice, ali je ušli jed amnestije kazna brisana. Zbog pomankanja dokaza, buduči da se to dogadjalo u razdoblju od 1929. do 1932. godine, sud je Kalčiče oslobodio. FEODAJA H©VOG VINA K o p a r. — Komesar prefekture izdao je nalog, da se mlado vino ne smije prodavati prije 1. studenoga, Koji se o ta j nalog ogriješe bit če strogo kažnjeni. U smislu zakonskih propisa svi pro- izvodjači vina, ili oni koji kupuju gro- ždje u svrhu proizvodnje vina moraju 20 pošto proizvedenog vina držati spre- mljeno za potrebe Narodnog instituta za destilacij u vinskih proizvoda. Koli- činu proizvedenog vina mora se prija¬ viti vlastitim opčinama posebnom tiska- nicom. Gorica, oktobra 1939. — Goriški župan je zabranil prodajo novega vina do 28. t. m. zaradi zdravstvenih ozirov. Vino do takrat še ne bo čisto in kot tako povzroča prebavne motnje. Toda dovoljena je prodaja mostov, sladkih filtratov in vin, kot določa člen 43 de¬ kreta z dne 2. julija 1936., pri katerih je vrenje na umeten način ustavljeno (fil¬ triranje, žveplanje, pasteriziranje) v kolikor ne zabranjuje čl. 3. omenjene¬ ga dekreta. Prodaja takega mošta in vin mora biti naznanjena občinskemu zdrav- stvenemu uradu. Skupno s prošnjo je treba prinesti omenjenemu uradu tudi vzorec mošta. Kdor bo prekršil te odred¬ be, bo strogo kaznovan. CIJENE MASLINOVOG ULJA P u 1 a. — Komisija Savjeta za kor¬ poracije odredila je nove cijene masli- novom ulju i to: lira 8.55 za najfinije ulje, a za obično stolno ulje 7.95 lira po litri. Opčinski načelnici i komesari pojedinih prefektura mogu za malen¬ kost, prema mjesnim prilikama, te cije¬ ne izmijeniti. Trgovci ni u kom slu¬ čaju ne smiju prodavati ulje po drugoj cijeni od one koja bude utvrdjena. Cijene pojedinih živežnih namirnica P u 1 a. — Savjet za korporacije do- nio je odluku, prema kojoj se cijena Franckovom dodatku za kavu utvrdjuje ovako: kutija od 500 grama na malo 10.25 lira, na veliko 9.38 lira; kutije od 200 grama na malo 4.05 lira, na veliko 3.79 lira; kutije od 100 grama 2.20 lira na malo a 1.90 lira na veliko. Cijena petroleju povišena je za 20 centezima po litri. Cijena plinu za kučanstvo i rasvjetu u Puli takodjer je povišena ušli jed po- teškoča u dobavljanju njemačkog ugljena. ŽIVINSKI SEJEM V TRNOVEM PREPOVEDAN. (Sl.) Trnovo. — Ker so se v Zagorju nojavOi nevarni živinski bolezni slinavka! in parkljevka, so oblasti prepovedale me¬ sečni živinski sejem v Trnovem, ki se je • ršil vsakega 16. dne v mesecu. — S tem so zelo prizadeti okoliški kmetje, k: se pe¬ čajo predvsem z živinorejo, pa tudi izguba trnovških in bistriških trgovcev in gostil¬ ničarjev bo občutna. NEKAJ VESTI IZ IDRIJE Idrija, oktobra 1939. Kjer je kup, tam so tatovi. Tako je bilo odkar stoji svet in živi človek. Naravno je, da Idrija in njen rudnik nista mogla biti izjeme tega pra¬ vila. Tatvine v rudniku so stare toliko ka¬ kor rudnik sam. Kradli so čisto živo srebro pa tudi rudo, ki so io skrivaj žgali. Prve tatvine so zabeležene 1. 1536. Cim težji so bili časi tun več tatvin je bilo. Tatove so preganjali in kaznovali z vsemi mogočimi kaznimi celo s smrtjo na vislicah. Večii tatvini rude so prišli na sled tudi letos. Glavnega tatu so prijeli in zaprli. Pri zasliševanju ie obljubil, da bo pokazal svo¬ jo žgalnico, če ga popeljejo na lice mesta. V spremstvu rudniškega upravnika inž. Ric- cija, poročnika orožnikov in štirih organov javne varnosti, ki so bili dobro oboroženi, so se podali na pot čez Tičnico k Gladkim skalam. V skrivališču je lastnik razkazoval svoje naprave za žganie rude, ki so bile zelo enostavne, ki pa so kljub temu dale prav lepe uspehe, kar je potrdil tudi inž. Ricci. Gospodje si seveda niso upali k na¬ pravam misleč, da so nevarne pasti in pe¬ klenski stroji. Ko so se vračali proti mestu je tat izrabil ugoden trenotek, se pognal z vso silo po strmini, se odbijal od drevesa do drevesa in se tako kril in umikal kro¬ glam, ki so žvižgale za njim in vse_ zgre šile svoj cilj. Odnesel je zdravo kožo. Za beguncem je bila poslana vsa policija in orožništvo. Zasedli so mejo misleč, da bo skušal pobegniti preko. Toda trud ie bil zaman, izginil je iz našega okraja in z njim tudi vsaka sled za ostlo družbo. Tatvi¬ na je postala nepojasnjena kljub aretacijam ki so bile nato izvršene. — i. IDRIJSKI RUDNIK*PREŠAO U RUKE DRUŠTVA MONTE AMIATA Trst. — »Gazzetta ufficiale« objavlju- je dekret, koiim proglašuje, da je u jav- nom interesu preveden prelaz Idri.iskog rudnika žive u društvo »Monte Arniata«, čije .ie sjedište u Rimu. s odnosnim pove¬ čanjem glavnice od 32,400.000 na 61,500.000 lira. Kasm« nove ©ds»edtj© (Si.) !1 Bistrica. — Pred dobrim tednom so občinski sluge raznašali obča¬ nom pozive-letake za zbiranje železa in sploh vseh kovin. Občine so dolžne zbrani materija! poslati posebnim pokrajinskim odborom. V istem času je bila potom občin izda¬ na odredba, s katero se obvezujejo vsi hi¬ šni posestniki, da morajo najkasneje do 30. XI. t. i. zaradi nove odmere davkov pred¬ ložiti načrt-: vseh stavb, ki jih posedujejo. Načrti bodo morali biti izdelani na poseb¬ nem papirju, ki ga bo prodajala država po 3.— Lire. Pretekli teden so bili nabiti po vseh ob¬ činah, vaseh in naseljih letaki za zbiranje koruze. Po tei odredbi bc lahko vsak kmet obdržal za domačo porabo sledeče količine koruze: 1,5 q na vsako osebo, 1 q na 1 prašiča in 1 q na 10 kokoši letno. Vso pre¬ ostalo koruzo bodo morali poljedelci od¬ dati v državne zaloge proti primerni od¬ kupnini. IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Gorica, oktobra 1939. — 59-letna Marija Mislej roj. Primožič in njena hčerka Veronika iz Vrhpolja sta bili kaznovani na 3000 lir den. kazni, plačilo sodnijskih in carinskih stroškov, ker so jima finančni stražniki našli pod podom v seniku 100 gramov saharina. Mož Hen¬ rik Mislej je bil oproščen. — 1659 lir den. kazni je dobil 20-letni Ernest Furlan iz Rihemberka, ker je kuhal žganje. — 780 lil den. kazni je dobil Bernard Kerševan iz Doberdoba zaradi žganjekuhe. Z GOBAMI SO SE ZASTRUPILI Senožeče, oktobra 1939. — S tež¬ kimi krči so pripeljali v tržaško bolnico tri osobe in sicer 16-letnega Leopolda Grižona in njegovo mater ter Marijo živčevo. Zdravniki so ugotovili težko zastrupitev. Kakor so pripovedovali, so istega dne nabrali nekaj gob, ki so jih priredili za kosilo. Ker pa niso gob do volj poznali, so tako zavžili tudi stru pene gobe. Zdravniki so jim takoj iz¬ prali želodce, kljub temu pa je njihovo stanje zelo nevarno. Još jedna nesreča u raškoim rudniku Labin. — Antun Medica pok. Antu- na, 29 godina star, iz Buzeta i Rudolf Juričič Josipov, 36 godina star iz Plo- mina radili su u ugljenokopu, pa im se je pri poslu dogodila nesreča. Medici je slomljena desna noga, a dobio je i ozlijede na glavi, dok je Juričič takodjer teško ozlijedio desnu nogu. !s Kanalske d©Iii»@ Gorica. — Odredbe za izselitev Nem¬ cev ne veljajo samo za iužni Tirol, tem¬ več tudi za Kanalsko dolino, ki ie prei pri¬ padala Koroški a je bila priključena Italiji. Najprej se morajo izseliti Nemci, ki imaio nemško državljanstvo. To so po večini taki, ki so se preselili iz prejšnje Avstrije. Njih število je okoli*270. Drugi Nemci, ki so pridobili italijansko državljanstvo, se bodo kakor Tirolci morali odločiti ali za nemško državljanstvo in za izselitev v Nemčijo ali za preselitev v Južno Italijo. KATASTROFA TALI JAN SKOG PUT- NIčKOG AVIONA. U bližini sela Ollia kod Malage pao je talij anski tromotorni trgovački avion koji pripada društvu »Ata Littoria«, a koji je vršio redovnu službu Sevilla—Ma- nilla. Malo prije nego je pao, avion je tražio preko radia pomoč. Na avionu je Bilo 17 osoba. Poginulo je 14, medju nji¬ ma i pilot i radiotelegrafista. STROGA KONTROLA NAD TRGOVCI. (S.) Trst. — Kako strogo se izvaja kontrola nad cenami proizvodom, ki jih je določila država, dokazuje precejšnje števi¬ lo zaprtih trgovskih lokalov, ki jih sreču- ieš po vseh ulicah Trsta. Zgodil se je na pr. slučaj, da je oblast začasno odvzela obrtno dovoljenje nekemu trgovcu v Via Mazzini, ker je ugotovila, da je prodal ne¬ ko blago z? 10 cent dražje, kot pa je bilo predpisano. Tržaškega viedkvestoria Favizzi-ia je zadela možganska kap. V brezupnem sta¬ nju leži v nekem tržaškem sanatoriju. PRESELITEV FAŠ. ORGANIZACIJ. (Sl.) Knežak,— Iz novozgrajenega noslopia »Časa de) fascio« so se izselile v občinsko hišo vse fašistične organizacije in ga prepustile v uporabo vojaštvu obmej¬ nega polka. AVTOMOBILSKA NESREČA. (Sl.) Postojna. — Pred kratkim se ie pri nas pripetila velika nesreča. Iz Trnja proti Sv. Petru je vozil vojake vojaški ka- miion Po neprevidnosti vozača se je avto na strmini, ko so mu odpovedale zavore, prevrnil, in pokopal pod seboj 40 vojakov. Od teh se iih ie 5 ubilo. 35 pa več ali mani nevarno poškodovalo. POŽIG IZ MAŠČEVANJA. (Sl.) 11. Bistrica. — Anton Gržina iz Dol. Zemena ie 8. X. iz maščevanja zažgal hišo svojemu sosedu. Bistriškim gasilcem, kt so bili poklicani na pomoč, je uspelo po hudem naporu požar lokalizirati, da se ni razširil tudi na gospodarsko poslopje. Ško¬ da znaša 12.000.— Lir. ter je v teh težkih časih in tik pred zimo še občutnejša, ker ni krita z zavarovalnino. Oblastem ie us¬ pelo par dni po zločinu krivca prijeti. (Sl.) II Bistrica. — Prošli teden je bil prodan na sodni dražbi dobro znani bivši hotei »Ilirija« danes hotel »Monte Ne- voso«. last podietnika Ivana Novaka. Hotel ie kupil podjetnik Kumar, veletrgovec z vi¬ nom iz Gorice. Ponudena cena ni bila to¬ lika, da bi bili kriti vsi interesi upnikov. KAZNOVANE MLEKARICE Pred tržaškim sodiščem so bile kaz novane sledeče mlekarice, ker so proda jale mleko, ki je bile pomešano z vodo Ana Nezičeva iz Buzeta na 300 lir den kazni, Marija Bolčičeva iz Milj na 300 lir den. kazni, Marija šušteršičeva Šempolaja na 370 lir den. kazni in Lu¬ cija Štefanova iz Sv Križa pri Trstu na 370 lir den. kazni. -—-% NOVI SENATOR Volosko. — Medju novo imenovanim tali.ianskim senatorima nalazi se i A. Goi- danich, rodom iz Voloskog. Rodien je g. 1868. U dekretu o imenovanju veli se. da ie Goidanich bio iašista još prije pohoda Črnih košutja na Rim. -- OPET NESREČA U RUDNIKU V o d n j a n. — Blaž šarič iz Vod- njanštine, radnik u Rašanskom uglje- niku, nastradao je prigodom jedne eks plozije, zadobivši teške ozlijede na oči¬ ma. Otpremljen je u puljsku bolnicu. šariču je 35 godina. KDO GA JE RANIL? Sv. Križ pri Trstu, oktobra 1939 Pretekli teden so karabinerji poklicali rešilno postajo iz Trsta, da bi dala prvo pomoč 40-letnemu Francu Magajni, ki so ga našli na cesti težko ranjenega. Za radi nevarnih ran je bil ponesrečenec takoj prepeljan v tržaško bolnišnico Zdravniki so ugotovili, da je verjetno da ima počeno lobanjo ter pretresene možgane Zaradi tega je njegovo stanje skrajno nevarno, čeprav so ga večkrat vprašali, ni znal Magajna dati nobenega odgovora v tem pogledu in tudi karabi¬ nerji ugibajo, kdo ga je ranil. DUHOVNIŠKE VESTI Jožef Kušman, idrijski rojak, do sedaj župni upravitelj v kobariškem Logu. ie na¬ meščen kot župnik v Kojskem; novomašnik Gošovic Bernadin ie postavljen za župnega upravitelja v Gradnem v Brdih, novomaš¬ nik Mirko Mazoka kot kaplan v Idriji, no¬ vomašnik France Zlobec pa kot kaplan v Postojni. Glažar Karl. župnik v Sežani in tomajski dekan je imenovan za častnega kanonika stolnega kapitlja v Trstu NOVI TRŽAŠKI PODEŠTAT Trst. — Po odstopu podeštata Salerna ki je moral kot Žid odložiti to funkcijo ie meseca avgusta lanskega leta bil imeno- van za komisarja tržaške občine dotedanji podpodeštat Francesco Marcucci. Sedaj pa je bi imenovan novi podeštat v osebi od¬ vetnika Luigija Ruzzierja, ki se je pred 43 leti rodil v Piranu. V Trstu ni povsem neznan, saj je bil pred desetimi leti po¬ stavljen za kuratoria neke trgovine, ki je šla v konkurz, in se je Ruzzier kot kura- tor polastil precejšnjega dela imovine nje¬ mu poverjene firme. ŠOLSKE PRILIKE V TRŽAŠKI POKRAJINI Ob slavnostni otvorivtvi novega šoj. skega leta na gimnaziji »Dante Alighieri« v Trstu je podal sedanji šolski skrbnik Reina sledečo sliko šolstva v tržaški po- krajini: Tržaška pokrajina ima celotno 351.595 prebivalcev, od katerih odpada preko 262.000 na tržaško občino. Ostalo ozemlje >e deli na dva dela: na vzhodno Furlansko, ki je spričo tamošnjih ladjedelnic in tovarn letal gosto naseljeno, a ima prav zaradi tega močno fluktualno prebivalstvo, ter na tržaški Kras, ki sega prav do državne meje in je redko obljudeno. Tržaška pokrajina ima tri šolska okro¬ žja. katerim načelujeio šolski nadzorniki; Trst, Tržič in Postojna, z ukupno 19 šol¬ skimi ravnateljstvi. V pokrajini je 30 občin in 133 šolskih sedežev. Celotno je nekaj manj kakor 1000 uči¬ teljev. in sicer 280 učiteljev in 640 učite¬ ljic. Ličencev na ljudskih šolah je vsaj vpisanih 30 376 (15.779 dečkov in 14.597 deklic). Šolska poslopja v splošnem zado- liuieio. treba bi bilo še 144 razredov, da bi odpadel pouk v turnusih. Otroških vrtcev ie 59 z 107 oddelki. Te vrtce vzdružuje.io občine, verske kongregacije, industrijska podjetja, privatniki in Itaiia Redenta. — Sauia tržaška občina ima 70 oddelkov. Vrtce obiskuje 5000 otrok v starosti od tretjega do šestega leta. Poleg ljudskih šol in vrtcev obstojajo še: 34 šole za analfabete, 25 tako zvanih podeželskih šol, 10 zasebnih in 6 ekvipari- ranih šol (med temi ena židovska) z nkup- no 800 učenci. Šole imaio 29 učiteljskih in 119 otroš¬ kih knjižnic. Okoli 5000 otrok dobivajo hrano v šoli. 90 šol ima radioaparat. Analfabetizem se ceni na 8 odtisoč. Srednje šole: Tržaška pokrajina ima tri klasične gimnazije (ginnasio — liceo), dve v Trstu in eno v Postojni, en znanstveni liceji dve učiteljski šoli. eno moško in eno žensko, z ukupno 4500 učenci, dalje ima dva tehnična zavoda, enega z upravno- komerciialnim in geometrškim oddelkom, drugega s trgovskim oddelkom, eno nav¬ tično akademijo in eno srednjo in eno nižjo tehničko šolo z ukupno 2300 gojenci. Dalje je v pokrajini trinajst Drofesno- nalnih pripravljalnih šol (scuole di avv.a- mento professionale) z ukupno 5300 učen¬ cev, ih enako število pripravljalnih teča¬ jev v manjših središčih z okroglo 900 učen¬ cev. Ako upoštevamo še okoli 5000 otrok, ki pohajajo zasebne šole te razne roko¬ delske šole in šole ustanove Faina, imamo celotno preko 53.000 učencev. Osp. Župnik Malalan iz Ospa ie bil konfiniran na tri leta, češ, da je nekaj re¬ kel o dučeiu. * — Opatjeselo — V goriške bolnišnico so pripeljali težko ranjenega 18-letnega Josipa Ferfoljo. V gozdu pri Zavatu je našel granato ki mu je eicspiodiraia ko jo je odpiral. Dobil je rane po prsih m trebuhu. * — Trst — Pred sodiščem sta bila oproščena brata Alojz in Franc Milavec iz Studenega. ker nista zakrivila nesrečo pri kateri je zgubil življenje 7-letni de¬ ček Albert Bizjak. * — Volčjadraga — 37-letni Rafael Abram je padel s kolesa pr: prehodu čez progo. Š težkimi ranami so ga pre¬ peljali v bolnišnico * — Prosek — Umrl je znani posestnik in gostilničar Marin- Luxa. Sožalje! * — Bača — Pred prizivnim sodiščem v Trstu je bii oproščen Franc Mavrič, ki ga je okrajno sodišče obsodilo zaradi kraje v škodo Petra Lebana na 8 mese¬ cev zapora in 1600 lii den kazni. * — Trst — Kaznovani so bili slede¬ či trgovci, ker so prodajali po višjih cenah: Lucijan Marmolja, Ernest Hoče¬ var in Ivan Koršič. * P ul a. — Posljednjih dana dovršeno je fašističko novačenje. U svemu je na- brojeno u cijeloj Italiji 1.390.203 osobe. * P u i a. — Zbog neispravno pečenog kruha zatvorene su od vlasti pekarne pekarima: U Lanišcu Katarini To¬ mašič, u Oprtlju Juri Dušica u Kortama Mati Korenika, * Puia. — Martin Pačič pok. Martina iz štinjana, dospio je pod teretni auto. kojim je upravljao šofer ratne morna¬ rice. Dobio je više oziijeda po cijelom tijelu, pa je i on morao biti otpremljen u puljsku bolnicu. * DNEVNA ZRAČNA LINIJA TRST-PULA- JAKIN Pula. — Ministarstvo avijacije od- lučilo je da uvede dnevnu zračnu linij u izmedju Trsta, Pule, Lošinja, Zadra i Ankone. Do sada su aeroplani na toj li* niji saobračali samo tri puta nedjeljno. »KUJ 44, »ISTRA STRANA 3. MANJŠINSKI PROBLEMI DOLOČBE ZA PRESELJEVANJE NEMCEV IZ JUŽNEGA TIROLA SITUACIJA D EVROPI VANREDNO '»SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO NAPETA 21. oktobra t. 1. so bile v Rimu s strani italijanske in nemške vlade odobrene do¬ ločbe za zopetno vrnitev nemških držav¬ ljanov v Nemčijo in za izselitev italijanskih državljanov nemške narodnosti, ki bi se izjavili za nemško državljanstvo. V uvodu teh odredeb ie objava, ki sta jo podpisala bozlanski prefekt Giuseppe Mastromatei in nemški generalni konzul v Milanu Otto Bene. Glasi se tako-le: /Sklep- dučeja in firerja, .da naj se de- finitivno reši vprašanja Južnega Tirola so dovedli kakor znano do berlinskega spora¬ zuma od 23. iuniia 1939. Ta sporazum je bil 21 tekočega meseca zaključen v Rimu z odobritvijo zadevnih odredb s strani italijanske in nemške vlade. Za izvršitev teh odredeb se morajo smatrati od danas naprej za ustanovljene italijanski in nem ški uradi za zopetno vrnitev in za prese¬ litev v Nemčijo, m sicer v Boznu. Meranu, Brixenu, Gradiški (?) in Vipitenu. »Odredbe, ki smo jih izdelali po vodil¬ nih višjih direktivah upoštevajo osebne in splošne interese onih. ki po lastni odločitvi hočeio postati nemški državljani ter bodo zapustili Južni Tirol in se preselili v Rajh. Nemška vlada jamči za najobsežnejšo in najizdatnejšo pomoč onim, ki se bodo zo¬ pet vrnib v veliko nemško domovino, ita¬ lijanska vlada na zagotavlja nedotakljivost pridobljenih pravic onim. ki bodo potrdili svoio voljo, še dalje ostati italijanski držav¬ ljani. »Do 31. decembra 1939. bodo morali za¬ to vsi oni, ki so rojeni ali pristojni v Južni Tirol. na iasen in neprekličen način po svoji lastni vesti izjaviti, ali hočejo ostati Italijani, bratje med brati z ostalimi itali¬ janskimi državliani. ali pa po svojem no¬ tranjem priroienem čustvovanju postati nemški državljani in se tedaj preseliti v Nemčiio kier bodo vsi skupaj združeni našli popolno moralno priznanje ter dostoj- IZSELITEV ITALIJANOV IZ BOSNE »Jutro« z dne 31. oktobra poroča: V bližini Banjaluke je naseljenih okoli 120 italijanskih družin, ki se bavijo večinoma z vinogradništvom in sadjarstvom. Ti Ita¬ lijani so prišli sem iz Južnega Tirola po okupaciji. Nekateri 'so zaprosili za jugoslo- vensko državljanstvo, drugi pa tega no¬ čejo. Zato jim je stavila vlada rok, da za¬ prosijo za naše državljanstvo, ali pa, da se izselijo. Zaradi tega je ponudila itali¬ janska vlada tem poslednjim zemljo v Ita¬ liji. Večina njih je ponudbo sprejela in gredo v kratkem v Agro Pontino. Svoja posestva prodajajo sedaj po prav nizkih cenah. Opozarjamo na to priliko naše ljudi, posebno Primorce, ki bi radi prišli poceni do svoje zemlje in doma. Kraj (Mahovlja- ni) je lep. blizu velike avtomobilske ceste in kopališča, zemlja rodovitna, šola in ka¬ toliška cerkev sredi vasi. Event. pojasnila da tudi društvo »Istra« v Banjaluki. no in primerno gospodarsko ureditev. »Poudarjamo še enkrat, da se mora vse to delo vršiti na najmirnejši način, ter da morajo vsi, Nemci in Italijani, spričo višje potrebe, da se enkrat za vselej reši ta pro¬ blem zgodovinske važnosti v korist obeh prijateljskih narodov, tovariško sodelovati v duhu skupne volje dučeja in firerja.« Nemški državljani, ki bivajo v Južnem Tirolu. se bodo morali, kakor znamo, vrniti v domovino najpozneje do konca tega leta. Nemci, ki so bili doslej italijanski držav¬ ljani. a se bodo do konca leta izjavili za nemško državljanstvo, bodo najpozneje do konca leta 1942. zapustili Južni Tirol. Na podlagi gori omenjenih odredeb, ki so bile sprejete v Rimu, bodo Nemci, ki so se odločili za nemško državljanstvo, takoi_ no l._ januarju vpoklicani v nemško vojaško službo. Na ta način se je pospešila njihova izselitev. Nemci, ki se bodo odlo¬ čili, da ohranijo italijansko državljanstvo, pa bodo prav tako takoj pozvani v itali¬ jansko vojaško službo. V našem listu smo že poročali, da so vsi Nemci, ki so bili pod orožjem v Italiji, dobili desetdnevni dopust, da gredo v svoj rodni kraj in da se tam odločijo za italijansko ali za nemško držav¬ ljanstvo. Objavili smo tudi zakon, ki ure- iejo izgubo italijanskega državljanstva za Nemce v Južnem Tirolu. Poseben člen pra¬ vi. da bodo Nemci, ki izgube na podlagi tega zakona italijansko državljanstvo, raz¬ rešeni tudi vojaških obveznosti v Italiji Po vesteh, ki smo jih prejeli, veljajo gornje določbe tudi za Nemce v Kanalski dolini. Tako bodo morali tam bivajoči nem¬ ški državliani (okoli 280 oseb) do konca tega leta zapustiti Kanalsko dolino in se preseliti v Nemčijo. Poročajo tudi to, da so tudi Nemci — italijanski državljani^ iz Kanalske doline bili pozvani, da se odločijo za italijansko ali za nemško državljanstvo. NJEMACKA MANJINA OSTAJE U DANSKOJ Kopenhagen. Vodja njemačke stran ke u sievernom Schleš\vigu, izjavio ie u parlamentu, da če njemačka mamina po nalogu Iiitlerovom ostati u sievernom Sehleswigu. Meler je zatim dodao, da de se oni povratitl u Reich ako bude Hitler zahtijevao, da se svi Nijemci povrate u Reich. Meler je zavr.šio konstatacljom. ako se završi ovo repatriranje Nijemaca, da če to značiti prilog miru u Evropi. NEMČIJA JE SKLENILA PRESELITI NEMCE Z BALKANA Zanimivo poročilo grškega lista o nemških navodilih za pogajanja »Slovenec« z dne 28. oktobra poroča: Solunski list »Fos« od dne 25. oktobra je objavil poročilo, da je nemška vlada skle¬ nila, da se sporazume z vladami balkan¬ skih držav o izselitvi Nemcev in da je v tem smislu že poslala navodila diplomat¬ skim zastopstvom v Beogradu, v Bukarešti in v Budimpešti, da začnejo pogajanja o tem vprašanju. PBEGi.EE) VANJSKE POLITIKE TALIJ ANI £ ISLAMSKI SVIJET Šef obavještajnog odsjeka britanskog :ra!jevskog instituta za medjunarodne po- love u Londonu gospodja E. Monroe, pu- ovala je nedavno u dva navrata oko Sre- ozemnog mora i to najprije po sjevernoj kfrici a zatim po južnoj Evropi. Interesant- a su zapažan.ia u njenim izvještajima što i ie podnijela nakon svog povratka. Ona je podnijela detaljan prikaz stanja tim zemljama, a napose se je pozabavila ilijanskom propagandom medju islamskim vijetom. koji medjutim po njenom zapaža- ju nema mnogo uspjeha. O talij inskim aspiracijama na Tunis, o emu se je svojedobno u talijanskoj i fran- uskoj štampi vodila žestoka polemika, ta- o da je čak izgledalo, da bi moglo doci i 0 oštrijeg sukoba, ona kaže: Talijani su dvratili od sebe sve tuniške simpatije zbog utoritativnog upravljanja Libijom. Tuni- ani se uostalom sječaju načina, na koji se ostupalo s urodjenicima nakon zauzeča lirenaike Oni napokon dijele bojazan, ko- 1 pokazuju Egipčani prema talijanskoj kspanziii. • Otkad niihova domovina čini dio »pri- odnih težnja« fašizma i Tunižani sve ma¬ je govore o nezavisnosti Tunisa, pa cak e spominju više niti autonomiju u krilu •ancuskog imperija. ^ Što se tiče baza na Dodekanezu Italua na tamo iste poteškoče kao i Velika - inija na Cipru. Utvrde, koje ie ‘talija po- igla na Rodosu i Lerosu pobudjuiu o„ enje ne samo u Grčko.i nego t u Iutck !• Italija se trudila da oslabi mucan y im. koji su izazvali njezini postnpci pi odom osvojen.ia Cirenaike kod citavog lamskog svijeta. Tada je preko četrdesct hiljada pripadnika raznih buntovnih arap- skih plemena jednostavno konfinirano smiešteno pod šatore medju bodljikave ži¬ ce. u sasvim strani ambijenat, u pustin.iu, gdje su skoro svi poginuli od oskudice, že- dje i gladi. Ništa bolje nijesu odjeknule ni talijanske metode za kolonizaciju Libije ... I one b> lako mogle upropastiti sve napore Italije, da stekne simpatije islamskog svije¬ ta. Italija provodi kolonizaciju Libije i ša- lje tamo na desetke tisuča svojih seljaka. Smještanje doseijenika automatski smanju- je područje s kojeg Beduinski stočari do- bivaju krmu. Osim toga konkurencija use- ljenika iz Italije ozlovoljuje arapske Selja¬ ke. Ako se Italija momentano osječa tamo sigurnom u svojim utvrdama može to za¬ hvaliti samo svojem novcu i čvrstoči svo¬ je vlade, a nikako simpatijama tamošnjeg pučanstva. Italija vrši svojom štampom, agencija¬ ma, radiom, filmovima i agentiina silnu propagando u Srednjem Orijentu. Isticanje vlastite snage nije moglo ostaviti ravnodu¬ šnima narode, koji su osjetljivi na moč. Ali njezin nacionalizam može samo ozlovoljiti sirijski i egipatski nacionalizam, koji se u posljednje doba takodjer probudio. Na koncu spisateljica veli, da urodjenici više vole francuske i engleske kapitaliste, koji im pružaju posla, nego Talijane, koji im ga svojim iseljeništvom samo oduzimlju. JEDAN DEMANTI IZ RIMA Demantiraju se vijesti o torne, da se ta- lijanska vlada sporazumjela sa židovskim mediunarodnim organizacijama o stvara : n ju židovske kolonije u talijanskoj istocnoj i Africi. 1 Evropska situacija vrlo se zaoštrila. Razlozi koji su prethodili ovoj zaoštrenosti su različiti. Svakako je glavni razlog go¬ vor von Ribbentropa u Danzigu, po ko- jemu se može prosuditi, da Njemačka ne nathjerava više poduzimati nikakovu akciju za mirno riješenje spora, pa čak šta više da III Reich očekuje trajan rat, koji neče ostati izoliran. Do zaoštrenosti dovela je i izjava So¬ vjetske Rusije kao odgovor na notu Velike Britanije, kojom odbija predloge u pogle du kontrabande. Pored toga zaoštrenost je povečana i iz razloga, što se može očekivati da če Sovjetska Rusija proširiti svoje zahtjeve i na ostale sieverne države. S droge strane činjenica da Nijemci vrše koncentraciju četa i mornarice na Sjevernom moru govori o početku velike njemačke ofenzive, koja se uostalom mo¬ gla i očekivati. Ali zabilježena je i koncentracija nje- mačkih trupa, duž granice Nizozemske, Belgije i Švicarske. To izaziva bojazan, da bi Njemačka mogla u danom momentu upasti u teritorije spo- menutih država, a reakcija bi tada bila neminovna, pa bi ona dovela do proširenja sukoba, upravo rata i na te evropske dr¬ žave. MJERE PROTIV PRELAZA GRANICE IZMEDJU ITALIJE I ŠVICARSKE. »Daily Mail« javlja iz Bolzana, da tali¬ janske oblasti spremaju mjere protiv pre- laženja granice. Prema informacijama iz Švicarske, švicarske oblasti stavljene su pred isti problem. Sve veči je i veči broj lica, koja pokušavaju da iz Italije pobjeg- nu u Švicarsku, a sve u vezi sa ratnim sukobom u Evropi. ŽIDOVSKA DRŽAVA U ZAPADNOJ GALICIJI U vezi sa izjavom Hitlera o potrebi povlačenje nacionalne linije na istoku Ev¬ rope, koju če Njemačka i Rusija spora¬ zumno obilježiti i da pri torne preseljava- njem, što bolje grupiraju nacionalne ma- njine, listovi donose vijest prema kojoj Njemačka i Rusija namjeravaju osnovati u zapadnom dijelu Galicije židovsku državu u koju bi bili preseljeni svi Židovi iz Srednje Evrope. ŠPANJOLSKO-TALIJANSKA KOLONIZA¬ CIJA U PODRUČJU OUADALOUIVIRA Sevilla. — Radi se na osnivanju španjolsko-talijanskog društva za eksploa¬ tacija i kolonizaciju u velikom stilu baro- vitih krajeva u področju rijeke Ouadal- quivir. Prvenstveno če se namjestiti špa- njolski radnici, a ostatak če se popuniti sa talijanskim radnicima. Kapital društva iz- nosit če 50.000.000 peseta. Proslava pohoda na Rim Rim. — Dne 28. X. proslavljena je u cijeloj Italiji 17-godišnjica fašističkog po¬ hoda na Rim. Glavni tajnik fašističke stranke Starace održao je govor u Milanu iz prostorija redakcije Mussolinijevog lista »Popolo d’Italia«, odakle je bio dan znak za pohod pred 17 godina. Starace je govo- rio o značenju ovog datuma za talijansku povijest. Tom ie prilikom otvorena i škola. u kojoj se imaju proučavati principi fašiz¬ ma. Današnji taliianski listovi opširno pi¬ šu^ o ovoj godišnjici, te se osvrču na voj- ničku snagu Italije. Prema jednoj vijesti agencije »Stefani« za to se vrijeme utro- šilo u Italiji 138 milijardi lira na voisku. S ovom se svotom stvorio talijanski impe¬ rij. Za narednu godinu predvidjena je svota od 17 milijardi lira. ITAL. DEMOGRAFSKA POLITIKA V ŠTEVILKAH (Sl.) Trst. — Problem opadanja roj¬ stev ie pred leti zajel tudi Italijo. Da po¬ boljša procent rojstev, ki ie bil že v občut¬ nem opadanju. ie Italija 1. 1935. uvedla ra¬ zne nagrade, tako za novoporočence, mno- noštevilne družine in rojstva. Kako resno se ie država lotila tega problema, je raz¬ vidno iz ogromnih svot, ki jih je izdala v tem času v t? namen. V tem času je bilo izplačanih 45.662 nagrad novoporočencem, v skupnem znesku 106 milijonov 800 tisoč Lir. številnim družinam ie bilo izplačanih 184.473 nagrad v svoti 229.220.000 Lir in 22.403 nagrade v skupnem zn»skn 14 miljo- nov 750 tisoč Lir materam, ki so rodile dvoičke. V celoti ie bilo izdano v popu- cijske svrhe od 1935. 1. dalje 350 miljonov 750 tisoč lir. -- Ljudsko štetje v Italiji Po vsej Italiji se je dne 10. oktobra l začelo ljudsko štetje, ki je trajalo deset dni. Svrha tega štetja je bila, da poleg | korekture dosedanje statistike, predvsem ugotovijo, koliko družin prebiva v po¬ krajinah, občinah, mestih itd. To naj bi pozneje služilo za razvrstitev živil in drugega blaga oziroma za uvedbo živil¬ skih izkaznic ako bi na to prisilile pri¬ like, kar je mogoče zaradi sedanjega vojnega položaja v Evropi. Listi povdar- jajo, da so bile mnoge neutralne države že prisiljene uvesti živilske iskaznice (na pr. Nizozemska) in ne bi bilo nič čudne¬ ga, če bi tudi Italija uvedla take izkaz¬ nice, ako bi jo prilike prisilile Zaradi tega je treba vse pripraviti, da bi se pre¬ hod, ako bo treba, izvršil v popolnem re¬ du ln brez zmešnjav NA KOROŠKEM DOVOLJENO Državna policija za Koroško je pred kratkim odobrila nova enotna pravila slovenskih prosvetnih društvev na Ko¬ roškem. Zadnji »Koroški Slovenec« pri¬ naša k tej rešitvi nekaj pripomb in pravi: »Oblast je odobrila enotna pravila slovenskih organizacij. Organizacije se odslej enotno nazivajo »Slovensko kul¬ turno društvo«, odkazano jim je razšir¬ jeno področje, notranji ustroj društev je spremenjen v toliKo, da je s povečani¬ mi pravicami vsakokratnega društvene¬ ga vodje združena tudi večja odgovor¬ nost. Končno se po novih pravilih kra¬ jevna društva ozko povezana s svojo centralo in tvorijo z njo strnjeno, enot¬ no prosvetno organizacijo koroških Slo¬ vencev. Dosedanja izobraževalna, pevska in bralna društva imajo za seboj častljivo tradicijo. Naši predniki so jih začeli us¬ tanavljati v prvem desetljetju tega sto¬ letja in domala vsako društvo bi letos lahko praznovalo vsaj svojo tridesetle¬ tnico obstoja. Nekako polovica krajev¬ nih društev je že obstojala, ko so je us¬ tanovila celovška prosvetna centrala, kar dokazuje, kako silna je bila nekoč želja po narodni samopomoči v številnih slo¬ venskih krajih. To dejstvo je imelo za posledico, da so bili nazivi in pravila po¬ sameznih društev dokaj različni, četudi se je prosveta v posameznih predelih na¬ še zemlje že v prvih letih delovanja med seboj no približala in poenostavila. Odslej nosijo naše prosvetne organi¬ zacije enoten naziv »Slovensko kulturno društvo«. Kot društveni namen navaja¬ jo pravila naslednje točke: a) Društvo pospešuje in krepi priro¬ jeno narodnost slovenske koroške dru¬ žine v vseh njenih elementih; b) utrjuje občestveno življenje v va¬ si, stanu in narodu; c) nudi članom narodne družine stro¬ kovno izobrazbo in telesno blagostanje, jih navaja k štednji in zmernosti ter po¬ sreduje ljudstvu pošteno zabavo. V dosego svojih ciljev se društvo po¬ služuje predavani, zborovanj, tečajev, govorov, knjižnic in čitalnic, mladinskih jezikovnih tečajev, zabavnih prireditev kpt petja, deklamacij, družinskih veče¬ rov, odrskih nastopov ter skupnih izle¬ tov. Navedene točke povedo jasno in eno¬ umno: Slovensko kulturno društvo je varuh slovenskega značaja naših krajev in našega ljudstva. Društvo je zaščitnik domače slbvenske govorice, slovenske pe¬ smi in knjige, domače šege in starega običaja. Slovensko kulturno društvo bra¬ ni čast slovenskega človeka na koroških cieh * 1 in čuva ugled tisočletne slovenske zgodovine. Z eno besedo: V taboru slo¬ venskega kulturnega društva je sloven¬ stvo Koroške, v društvenem delu njego¬ va usoda . Nikakor ni resnica, da bi v sedanji dobi med nami ne bilo ne želje in ne volje za prosvetno delo. šumne priredi¬ tve pri nas niso bile nikdar običajne, re¬ sno kulturno delo in prizadevanje pa sta v vojnem času še bolj potrebna kot v miru. Kjer koli so se zredčile vrste mož in fantov, jih bodo nadomestile na¬ še žene in naša dekleta. — Kličemo na delo staro in mlado! Zdrava slovenska prosveta, ukoreninjena v našem narod¬ nem prepričanju, bo premnogim med nami nudila dovolj srčne utehe in ti¬ hega veselja«. PESNIK IN PISATELJ ANDREJ BUDAL PETDESETLETNIK. V torek. 31. oktobra, je poteklo petdeset let. odkar je v Štaridrežu pri Gorici za¬ gledal luč sveta naš pesnik in pisatelj dr. Andrei Budal. Sedaj živi s svoio družino v daljnem Vidmu v Furlaniji, kjer je na¬ stavljen kot profesor. Ogromno je-mjegovo literarno delo. Njegove pesmi so raztresene do raznih slovenskih revijah, zlasti pa v Ljubljanskem Zvonu in Slovanu. Veliko ie število niegovih izvirnih pripovednih spi¬ sov. ki nosiio njegovo polno ime. Omenimo naj samo eno njegovih prvih povesti »Kri¬ žev not Petra Kupljenika«. Nič manjše pa ni število njegovih spinov, ki so izšli pod raznimi nsavdonimi. A. Budal pa se je po¬ kazal tudi kot vzornega prevaialca iz fran¬ coščine (Maupasšantove Novele, Goncour- tova »Dekle Eliza«). in iz italijanščine (Fo- gazzarov Svetnik Boccacciiev Dekameron, Manzoniieva Zaročenca in dr.). Kot literar¬ ni kritik že več let sodeluje pri Liublian- skem Zvonu za veliko Italijansko Enciklo- oediio na ie napisal pregledne članke o naši literaturi. Še vedno čilemu in mlademu iubilantu želimo še veliko let enako plodo vitega živlienia ! PREDAVANJE DRA. L. ČERMFIJA V »SOČI«. . L i u b 1 i a n a. — Otvoritveno predava¬ nje društva »Soče« matice v Liubljani, po¬ pularne liudske univerze, bo v soboto. 4, novembra v salonu pri »Levu« ob 34 21. Ta večer bo nastopil g. prof. dr, Lavo Čermeli s temo »Sodobni problemi manj- šiniske zaščite«. Predavatelj bo v kratkih obrisih nokazai izpremembe v gledanju na narodne manjšine in njihovo zaščito kj so iih izzvale spremembe v nazorih o pripad¬ nosti narodu in državi. Iz prijaznosti sode¬ luje ta večer tudi odsek nevskega društva »Sava« nod 'vodstvom vrlega nevovodie g. | Venturinija. Vabimo vse Sočane, člane prost, vsi dobrodošli * STRANA 4 /»ISTRA« 6R0J 44 OSEBNE VESTI Naši jubilanti 2. oktobra je praznoval še vedno čil iti zdrav 70 letnico svojega življenja naš ro¬ jak Arko Franc, inšpektor finančne kontrole v pokoju. Jubilant se je rodil 2. X. 1869, v Hrenovicah pri Postojni, v družini znanega notranjskega učitelja Matije Arka. Službena pot ga je zanesla še pod bivšo Avstrijo v naša Brda, kjer je služboval dol¬ go vrsto let. Po prevratu ga najdemo na Koroškem, kasneje pa v Mariboru. Sedaj uživa zasluženi pokoj v Ljubljani. Jubilantu želimo še mnogo zdravih in srečnih let ži¬ vljenja! * Letošnjo jesen je pranoval svoj 60. rojst¬ ni dan Anton Kost a, krojaški mojster, iz Ljubljane. Slavljenec je naš rojak iz Bili ter zvest naročnik našega lista. Kot veči¬ na od nas, je tudi on preživel težke čase begunstva, ko ga je vojna vihra pognala s številno družino z rodne grude. Povojne razmeme na domačih tleh so ga prisilile, da je zapustil ljubljeno Goriško ter si poiskal zaslužka v svobodni domovini. Povsod, kjer je bival, si je pridobil prijateljev, kot sposoben in priznan obrtnik. G. Kosti že¬ limo še mnogo let srečnega življenja v kro 'u številne družine! * ZLATA POROKA FRANCA HERMANA V Škofji Loki je praznoval Franc Her¬ man 50-letnico poroke skupno s svojo življensko družico go. Tončko, ki je po rodu Idrijčanka. Franc Herman je sicer iz Poljske, a je mnoga leta prebil na Reki v mornarski akademiji. Še mnogo let! VlJCSTI IZ DOMOVI N€ MALE VESTI ŠOLE SO SE ODPRLE V Italiji se je dne 16. okt. v vseh šo¬ lah začelo novo šolsko leto. Kakor vsako leto, tako so tudi letos povsod prav slo¬ vesno pričeli s poukom. Tako je bilo tudi v Postojni, kjer so letos odprli višje raz¬ rede gimnazije (licej). Ravnatelj je v svojem otvoritvenem govoru orisal po¬ men te šole v Postojni z ozirom na bliž¬ njo mejo in tamkajšnje prebivalstvo. Izrazil je željo, naj bi se čimprej usta¬ novil poleg šole tudi konvikt. Gimnazija je dobila ime »Costanzo Ciano«. * — Po poročilih iz Prage je naročil urad češkega protektorata ministru za poljedelstvo, da pripravi vse potrebno za uvedbo živilskih kart. Prodaja živil na karte se bo predvidoma pričela na Češ¬ kem in Moravskem sredi tekočega me¬ seca. ♦ »Critica Fascista« br. 23, koju uredjuje Giuseppe Bottai donosi u ovom broju jed- no razmatranie o Jugoslaviji u formi pi¬ sma i obrazlaže balkansku neutralnost. * NOVA TOVARNA V SKEDNJU Z velikim veseljem so tržaški listi pri¬ nesli vest, da bo Trst pridobil novo in¬ dustrijo. Kakor poročajo, so že končane vse predpriprave za zgraditev velike to¬ varne za cement, ki jo bo zgradila druž¬ ba 2 >Ilva« v bližini škedenjskih plavžev. Tovarna bo izdelovala cement za kon¬ strukcije pod vodo, ki so ga morali do- sedaj uvažati iz drugih pokrajin. Trža¬ čani upajo, da bo nova tovarna zapo¬ slovala precej delavcev in da bo tako zmanjšana nezaposlenost. Za Trst je to vsekakor razveseljiva vest, če pomislimo, da so pred nekaj meseci hoteli prenesti iz Trsta v notranjost Italije nekaj po¬ membnih tovarn. SIMPATIČNA RIJEČ O BANU LAGINJ1 Zagreb — »Hrvatski dnevnik« od 22 X u jednom opširnom prikazu hrvat skih banova spominje i našeg Dr. Matka Laginju, pa kaže, da je Dra. Tomljeno- viča g. 1920 naslijedio na bansko) sto¬ lici »simpatični stari gospodin, sin tužne Istre dr. Matko Laginja«, ali da ga je uskoro zamijenio i opet Dr. Tomljenovič, »jer čovjek sa simpatijama ne može u to doba biti banom«... ISTARSKI AUTORI NA ZAGREBAČKOM RADIU Zagreb — U posljednjem smo bro¬ ju javili, o izvedbi Kataliničevih pjesa- ma na zagreb. radio-stanici. U nedjelju 29 X u 8 sati uveče pjevana je Mateti- čeva kompozicija »Rodila loža grozda dva«, a u utorak 31 X povodom Jadran- skog dana odigrana je Radetičeva pre- radba Cesarčeve novele »Na moru« u formi literarno-glumačko-glazbene radio montaže. DOVRŠENI GOSPODARSKI PREGOVO RI S ITALIJOM Zagreb — Talijansko-jugoslaven- ski trgovački pregovori zavrženi su ; uspjehom. Do sada je jugoslavensko-tali' janski kliring imao jedan saldo u korist Italije u iznosu od 130 milijuna lira, us lijed čega talij anski izvoznici nijesu mo¬ gli do novaca za svoje fakture. Novim sporazumom nad j ena je ravnoteža u pi¬ tanju medjusobnog plačanja. Da se lik¬ vidira klirinški saldo Jugoslavija če od sada još više izvoziti u Italiju pa su fik¬ sirani i kontigenti za pojedinu robu. Ta¬ ko de se do konca ove godine izvesti iz Jugoslavije u Italiju za 45 mil. lira dr- veta, za 40 mil. lira žitarice i stoke za cca 30 milijuna... Jugoslavija, koja je do sada u pitanju industrijske robe bi¬ la uglavnom ori j en tirana prema Nje- dačkoj, nakon ovog sporazuma orijenti- ra se sve više naprama Italiji kao izvo¬ ru za nabavke svojih vitalnih potreba. Isto de tako i Italija za svoje industrij ske artikle sve više nabavljati agrarne proizvode u Jugoslaviji. VOJVOD JANSKI MUNOVI IZVOZE BRAŠNO U ITALIJU Zagreb — Voj vod janski mlinovi prodali su vede partije brašna Italiji i pregovori za daljnji izvoz u Italiju su u toku. Pošto je izvoz brašna vezan za do- zvolu »Prizada«, doznajemo da de »Pri- zad« dati mogudnost za izvoz što vede količine brašna u Italiju. NAKNADNI KONTIGENT ZA UVOZ DRVETA U ITALIJU Ljubljana — Na temelju novog trgovačkog ugovora odobrila je Italija naknadni kontingenat za uvoz našeg dr- veta u iznosu od 40,000.000 lira godišnje. Kontigent je podijeljen ovako: 30,000.000 lira za meku rezanu grad ju, 6,000.000 li¬ ra za tvrdu rezanu gradju, 2,000.000 lira za celulozno drvo, 1,000.000 lira za ogri- jevno drvo i 1,000.000 lira za izradjevi- ne od drveta. PROŠIRENJE JUGOSLAVENSKO- TALIJANSKIH UGOVORA NA ALBANIJU Beograd, — Stupio je na snagu i sporazum o proširenju j ugoslavensko talij anskog ugovora na Albaniju, koji je| zaključen i potpisan 3 kolovoza o. g. u Rimu. ČLANSKI SASTANAK DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU Zagreb — članovi društva »Istre« u Zagrebu održali su u nedjelju 29 X sastanak, na kom je raspravljano o ra¬ znim društvenim potrebama i akcijama koje društvo kani poduzeti. Napose je raspravljeno o novoj političkoj situaciji u državi, koja je i Istrane stavila pred izvjesne zadatke. Na koncu je donesena ova rezolucija: »Istarski Hrvati i Slovenci u Zagre¬ bu, sakupljeni na svojem sastanku 29 X. 1939., po saslušanju izvještaja funk- cionara Hrvatskog prosvjetnog i potpor nog društva »Istra« izjavljuju: 1. Veselimo se osnivanju Banovine Hrvatske te želeči, da sav hrvatski na¬ rod postigne svoju potpunu slobodu, iz- razujemo nadu, da če hrvatski narod i njegovi legitimni pretstavnici povesti računa i o svoj oj brači pod Itlaijom. 2. Slažemo se u potpunosti s rezolu cijom donesenom na zajedničkom sa¬ stanku delegata svih društava istarskih I-Irvata i Slovenaca Banovine Hrvatske 3. listopada 1939. 3. Tražimo reorganizacij u sadanjeg Saveza emigrantskih udruženja u Beo¬ gradu u Središnji savez na bazi jedna- kosti i bez majorizacije. Odobravamo i pozdravljamo osnivanje samostalnog Sa¬ veza društvava istarskih Hrvata i Slo¬ venaca Banovine Hrvatske u Zagrebu. t ANTUN VARL JEN U petak o podne umro je u Zagrebu nakon teške bolest:, u 62 godini života, gradjevni poslovodja An tun Varij en, rodom iz sela Pobri, opčine Matulje. Pokojnik se je doselio u Jugoslaviju godine 1923. Skroman, tih i marljiv radnik, a nadasve čestit, bio je cijenjen i voljen od svih koji su imali bilo ka- kvog poslovnog ili društvenog dodira. Ljuba v prema rodjenoj grudi gojio je u svojoj obitelji i izražavao ju je u sva- koj prigodi sa svojim zemljacima. Svo¬ jim teškim radom stekao si je neza- visnost, ali uvijek je vršio svoju na- rodnu dužnost, dok prilike nisu postale stranim njegovom pravom istarskom shvačanju. Iza sebe ostavio je udovicu Ivanku rod jenu šepič iz poznate na¬ rodne obitelji Šepič te sina Rudolfa i kčer Ivanku, ko j ima ovim putem izra žavamo saučešče. * BIZJAK JOŽE Dne 19. oktibra je umrl v Ilirski Bistri¬ ci v 60 letu starosti Bizjak Jože, davčni sluga v pok Uumr! je nenadoma, doma pc> večerji za mizo. Žalujočim naše sožalje! # f FRANC JAGODNIK Prejšnji teden je umrl v II. Bistrici Ja¬ godnik Franc, gostilničar, star komaj 42 let. Zapušča ženo in dva otroka. Težko pri¬ zadetim naše sožalje! IZVOZ NAŠEG UGLJENA U ITALIJU j Z a gr e u — Posljedica jugosl.—tali-; A __ . . , IT janskog trgovačkog sporazuma bit če sve | Slovence da podupru borbiTf rfd^Hrvat 1 veči izvoz našeg ugljena u Italiju. Ra- Z ?? P Dor ° u 1 rad Hrvat- čuna se da če u narednih šest mjeseci pr £ sv i® tj ™ g 1 P°tP°mog društva Italija povuči iz Jugoslavije 25.000 vago- 1 bistra« te novoosnovanog Saveza, te da AVTO GA JE ZDROBIL — Gorica, oktobra 1939 — Na cesti pri Dobravljah se je pretekli teden zgodila smrtna nesreča. Ko je hotel 33- ietni Milan iiustja prekoracnu cesto, ga je doprl na tla tovorni avto, ki je pri¬ vozil iz Sv. Križa nad Ajdovščino. Težka kolesa so reveža zdrobila, tako da je bil v hipu mrtev. Na kraj nesreče je prišla komisija. OTROK UMRL ZARADI OPEKLIN Gorica, oktobra 1939. — Težka nesreča je doletela Gregoričevo družino v Bukovici. Ko ni bilo nobenega v hiši, se je enoletna Justina približala štedil¬ niku in z radovednostjo opazovala, kaj se kuha v velikem loncu. Pri tem je zgubila ravnotežje in padla v lonec, kjer se je kuhal močnik. Zaradi opeklin je kmalu nato umrla. na ugljena, što znači oko 100 vagona devno. TALIJ ANSKI KONCERAT U DUBROVNIKU Dubrovnik — Prošle nedjelje održali su u italijansko m domu u Dubrovniku neki učenici Maestra Frana Povia, koncerat. se svi oni, koji još nisu, odmah učlane u društvo. 5. Osudjujemo svaku samostalnu ak- ciju koje vode pojedinci izvan naših organizacija te tražimo da se svaka ak cija, bilo kod vlasti, bilo kod ostalih po- litičkih faktora vodi samo preko društva odnosno novoosnovanog saveza u Za¬ grebu t. j. putem odgovornih funkciona- ra tih organizacija. GRANATA GA JE RANILA B a n j š č i c a, oktobra 1939. — Pri Sv. Duhu je granata težko ranila 22-let« nega Alojza Bucika Ko je hotel vzeti iz granate razstrelivo je po nesrečnem na¬ ključju prišlo do eksplozije ter so ga drobci granate ranili po vsem telesu. Od¬ neslo mu je tudi levo roko. Njegovo sta¬ nje je nevarno. POŽAR UNIČIL 25 STOTOV SENA Gorica, oktobra 1939. — Med ne¬ vihto je preteklega tedna strela uda¬ rila v Vrhovljah v senik kmetovalca Niera Josipa. Požar se je kmalu razširil in v kratkem času uničil ves senik, kjer je bilo spravljenih 25 stotov sena. Po¬ žar je bilo zaradi nevihte prav težko ga¬ siti in so plameni ogražali tudi stano¬ vanjske hiše v bližini, škoda je cenje¬ na na 1000 lir. NASA KULTURNA KRONIKA Dr. L. ČERMELJ 50 -LETNIK Ljubljana, oktobra 1939. — Pretekli ponedeljek dne 23. oktobra je naš kulturni delavec dr. Lavo Čermelj obhajal petde¬ setletnico življenja. V svoji skromnosti ni jubilant ?. ničimer odkril to svojo skrivnost in skoro bi njegova petdesetletnica prešla mimo nas neopažena. Pa tudi po zunanjem zgledu ne bi nihče prisodil dr. Čermelju, da je prekoračil pol stoletja. Še vedno je mladeniški, čii in zdrav. Petdesetletnica življenja pomeni za njega skoro prav tako kot petdesetletnica dela. Že od rane mla¬ dosti je pričel delovati na političnem, kul¬ turnem področju ter v javnem življenju in tak je še danes in je svojo petdesetletnico prav tako praznoval v delu. Naj ob tej priložnosti opišemo jubilan¬ tov »curriculum vitae« iri na kratko se¬ veda nepopolno, napravimo bilanco njego¬ vega obsežnega dela. Dr. Lavo Čermelj je doma iz Trsta. Že na gimnaziji je pokazal svojo veliko aktivnost v dijaških društvih, kjer je bil voditelj slovenske mladine. Ko je študiral na Dunaju, je bil nekaj časa predsednik akademskega društva »Slove¬ nija« in vedno njen najagilnejši član. V Tr¬ stu pa je bil »spiritus movens« akadem¬ skega »Balkana«. Kljub tej veliki delavno¬ sti izven študija, in čeprav se je moral preživljati z instrukcijami. je končal uni¬ verzo v najkrašem času. To dovolj ozna¬ čuje njegovo marljivost in delavnost. V Trstu je bil 15 let profesor. Tu je vodil in prirejal trgovske tečaje, tečaje za sloven¬ ščino, b'l je glavni steber pri Ljudskem odru, da ne povdarimo še posebe njegovo predava eljsko aktivnost, ne samo v Trstu ampak tudi na deželi. Ves čas dokler so izhajali r.aši listi in revije je bil dr. Čer¬ melj stalni in vestni poročevalec in sode- lovalec. Ko je konec vojne nastal prevrat. Urednik: EBNESJ RADET1C - Odgovorni urednik: IVAN ŠTABI, Zvonlmlrova ni. 48. ui sa t — Vlasnle „ - -- »Istra« Izlazl svakog tjedna o petak _ Broj eekovnog racana 36.789. — Pretplata za cljeiu godlnn 48 a » 1. Konzorcij »Istra«. Masarvkova godinu. — oglasi se računajo po cjenlku. — Ilsak: Jugoslovenska S tam pa Zagreb, Masarjkova ni dr 28* g0 S? e J5S Za lnozemstvo je bi! v Trstu član Narodnega sveta. Po spremenjenih prilikah se je preselil 1. 1930 v Ljubljano, kjer še vedno prav tako ne¬ umorno deluje. Njegovo delo je mnogo¬ vrstno. V gla/nem bi ga morali razdeliti na dva dela: znanstveno s področja fizi¬ kalnih vpd in kulturno delo o našem na¬ rodu na Primorskem. Vse to je povezano še z os.ta'im delom v zares veliko celoto. Dr. Čermelj je pisatelj poljudnih znanstve¬ nih knjig, ki so jih izdale naše družbe in ki jih ne moremo vse našteti, pisatelj in izdajatelj učbenikov in del fizikalne vede, strokovnjak za manjšinska vprašanja in pisec vel kega dela knjig o naši manjšini pod Italijo, sodelavec številnih revij in li¬ stov, in poleg tega še aktiven predavatelj. Njemu se imamo zahvaliti za dragocene knjige o našem problemu in da so te knji¬ ge tudi prešle meje in pokazale tujcu v njegovem jeziku vso našo bol. Dr. Čermelj je tisti, ki sistematično be¬ leži in opisuje življenje in nehanje našega ijudstva. Čeprav so to včasih samo šte¬ vilke, toda te številke povedo več kot ro¬ mani. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da smo njemu dolžni največ za storjeno delo nam v prid in korist. On je na tem področju o našem vprašanju največ napisal ter vztrajno, pridno, sistematično in ne- pretrgoma nizal dokument za dokumentom nase zgodovine. Seznam njegovih del je sledeči: Materija in e nergij a v sodobni fiziki (Ljubljana 1923), Boškovičev nauk o ma- J®*' 1 -'!: pr /? s . to . r ,“ in času * * * * v luži relativnostne teorije (Ljubljana 1923). Roger I Bnsrn- vich als Reiativist (ponatis iz »Arhiv fiir di e Geschic hte der Mathematik, der Na- turwissenschaft und der Technik, Leipzig 1929), Ljudska astronomija (Ljubljana 1930) O razve ju ladijskega pogona (Trst 1932), Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike (Lju¬ bljana 1933), Spominu slovenskega mate¬ matika Jurija Vege (Ljubljana 1933), Ko- zmografija za višje razrede srednjih šol (Ljubljana 1934), štiri učbeniki geometrije (s sodelovanjem prof. VI. Lapajneta). »L’ Itake et la minorite yougosIave« (Ljublja¬ na i931 tudi angleška izdaja); Life and death strugle of a national minority (Lju¬ bljana 1936), »La minorite slave en Italie« (Ljubljana 1938), Slovenci in Hrvatje pod Italijo (demografska študija, Ljubljana 1938, ponatis iz »Misli in dela«), Bilanca našega naroda za mejami (Ljubljana 1939, ponatis iz »Misli in dela«). Nadalje je ure- di! 5 zbornikov »Luči« (Trst) zbornik »Ju¬ lijska k-rjina« (Ljubljana 1930) in »Naši onstran meje« (Ljubljana 1933). Sodeloval je pri sestav’ knjige »Die Nationalitaten in den Staaten Europas« (Dunai 1931-1932). sodeloval je in še sodeluje v sledečih li¬ stih in revijah v Trstu: »Edinost«, »No- . Klas«, »Novi rod«, »Njiva«, »Učiteljski list«: v Gorici »Jadranski alma- nah«; v Ljubljani »Omladina«. »Demokra¬ cija«. »Slovan«, »ljubljanski Zvon««, »Nova doba«. »Miše 1 in delo«, »Proteus«, »Po¬ potnik« »Naš rod« in »Jutro« V Zagrebu: ' »Istra« h »Jadranski koledar«, v Beogra¬ du: »Glasnik Jugoslov. profesorskog dru¬ štva«. »Saturn«; v Splitu: »Jadranska stra¬ ža«; v Sarajevu: »Pregled«. * . Ob petdesetletnici življenja čestitamo in želimo jubilantu še mnogo srečnih deset- etij. Uverjeni smo. da bodo tudi naslednja leta prav tako plodna kot so bila dose¬ danja. Bnkopisi se ne vraCaJu. i 1- Kro .i teierona (S7-8U. Za tiskarn odgovara: Budo« PolanoviC, Zagreb® IBca 0 * 3 ” Dr. 131.