Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIV ˜ št. 1 ˜ april 2021 KITAJSKAGASILSKI DOM VERŽEJ »PRLEŠKI DEN« V DOMU Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIV ˜ št. 1 ˜ april 2021 KITAJSKAGASILSKI DOM VERŽEJ »PRLEŠKI DEN« V DOMU UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! D D aljši dnevi nas kljub hladnejšemu marcu opominjajo, da pomlad nezadržno prihaja. Z njo pa tudi spomladanska opravila. Vsak nacrtuje kakšno novost za to pomlad, oziroma to leto. Tudi Obcina Veržej je s sprejetjem proracuna potrdila razvojne nacrte za letošnje leto. Glavnih poudarkov ob financiranju zakonsko obveznih nalog na podrocju investicij je vec. Tudi v letošnjem letu namenjamo pomemben del sredstev za investicijsko vzdrževanje osnovne šole, saj želimo ob zagotovljenih sredstvih ministrstva za šolstvo nadaljevati in zaokrožiti energetsko sanacijo in obnovo osnovne šole. V proracun namenjamo sredstva za izvajanje dveh projektov, za katera smo pridobili sofinanciranje v okviru programa LAS. Prvi projekt je Promocija naravnega in kulturnega turizma v Obcini Veržej, kjer je glavni poudarek na ureditvi Plavckove kolesarske in sprehajalne poti. Drugi je Kolesarska mreža na podeželju, kjer razvijamo kolesarsko mrežo z nabavo elektricnih koles in postavitvijo kolesarskega pocivališca ter polnilnice za elektricna kolesa. Pomemben delež sredstev zagotavljamo za projektno dokumentacijo, katerega glavni delež predstavlja projekt ureditve dokumentacije za Osredek. Kljub dejstvu, da posamezniki niso želeli dati soglasja za uporabo zemljišc za prvotno traso odvodnjavanja, nam je uspelo najti ustrezno rešitev. Poleg nacrta odvodnjavanja bomo sprojektirali tudi potrebno cestno in drugo infrastrukturo. V letošnjem letu želimo pridobiti gradbeno dovoljenje, tako da bo projekt pripravljen za izvedbo. Glede na velikost naložbe bo nujna fazna gradnja in usmeritev naporov v iskanje dodatnih financnih sredstev na kakšnem od razpisov v prihodnjih letih. Obcina se je v zacetku leta s projektom Novogradnja vrtca v Veržeju prijavila na javni razpis za sofinanciranje projektov vzgoje in izobraževanja. V trenutku, ko pišem ta uvodnik, žal še nimam rezultatov javnega razpisa, imamo samo informacijo, da je bilo prijavljeno veliko število projektov. Ne glede na uspeh na tem javnem razpisu obcinska uprava usmerja vse napore v iskanje tudi drugih možnosti in rešitev, ki bi omogocile zaprtje financne konstrukcije in izvedbo novogradnje v naslednjem letu. V proracunu so prav tako predvidena sredstva za prvo fazo obnove Mladinske ulice, vendar pa je izvedba te naložbe odvisna predvsem od prihodkov proracuna, ki pa so v veliki meri odvisni tudi od razvoja dogodkov, povezanih z epidemijo koronavirusa. Zato vas, spoštovane obcanke in obcani prosim, da tudi v prihodnje upoštevate samozašcitne ukrepe za preprecevanje širjenja virusa. Verjamem, da s skupnim sodelovanjem lahko uspe življenje vrniti v stare tirnice. Pri tem bo pomembno vlogo imelo tudi cepljenje. Dejstvo je, da je odlocitev o cepljenju svobodna izbora vsakega posameznika. Kljub temu velja moj poziv, da dosežemo cim višjo precepljenost, saj je to najkrajša pot do normalizacije življenja. S tem izvodom Fünkešnice je mesto odgovornega urednika prevzela Nastja Borko, ki jo je Obcinski svet Obcine Veržej soglasno imenoval na to funkcijo. Želim ji veliko uspeha pri razvoju našega lokalnega glasila. Obenem pa se zahvaljujem dosedanjemu odgovornemu uredniku Ivanu Kuharju kot tudi celotnemu uredniškemu odboru za kakovostno in odgovorno delo v prejšnjem mandatu. Dejstvo, da obcanke in obcani vsako novo številko Fünkešnice nestrpno pricakujejo dokazuje, da je bila uredniška politika na zelo visoki ravni. Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej POGLED NAZAJ … S S premembe so edina stalnica v našem življenju. Misel, ki me spremlja in usmerja na življenjski poti. Vedno, ko stvari postanejo prevec rutinirane, naše misli in deja nja prevec avtomatizirana, je cas za nove cilje, nove izzive, nove poti. Pred skoraj petnajstimi leti, ko sem zakljuceval študij in brezskrbno študentsko življenje v Mariboru, sem se z vracanjem v domaci kraj tudi aktivno vkljucil v družbeno in kulturno življenje v naši obcini. Skupaj s somišljeniki smo želeli dokazati, da ima lahko tudi mali kraj kot je Veržej vse, 2 Fünkešnica ˜ april 2021 issn c506-905x. uredniški odbor Nastja Borko (glavna in odgovorna urednica), Vesna Ficko, Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Sara Vinkovic. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Obcina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v obcini jo prejme brezplacno, drugi zainteresirani pa na sedežih Obcine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije. Fünkešnica Dobrodošli na desnem bregu Mure Obcina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE kar imajo veliki. Takrat so se zacele tri pomembne zgodbe, ki so me mocno zaznamovale, verjamem, da tudi življenje v našem kraju – ustanovitev Folklorne skupine Lešcecek, zacetek izdajanja obcinskega glasila Fünkešnica in zaposlitev v Zavodu Marianum Veržej, v Rokodelskem centru DUO. Po svoje so se vse tri dejavnosti prepletale, povezovale in dopolnjevale ter tako skupaj in vsaka zase rasle. V tem razmišljanju naj osvetlim rast in razvoj našega obcinskega glasila. Kot že zapisano, je rojevanje Fünkešnice sovpadalo z mojim zakljucevanjem študija. Kot nadobudnega študenta slovenistike sta me takrat prepoznala župan obcine Veržej, Slavko Petovar, in prvi urednik Fünkešnice, Janez Krnc, ter me povabila k sodelovanju – kot clana uredniškega odbora in lektorja glasila. Ni nepomembno, da smo vsi sodelujoci pri obcinskem glasilu – tako urednik, clani uredniškega odbora, številni pisci clankov, ki ste clani razlicnih društev, bralci in obcani – sodelovali pri snovanju glasila prostovoljno, brez kakršnih koli financnih izplacil, kar vidim kot veliko prednost našega obcinskega glasila. Ta širina in prostovoljstvo namrec dajeta poseben žar in motivacijo za delo. Dokazati se, ker si del skupnosti, za katero ti ni težko podariti uro ali nekaj deset ur dela, znanja in inovativnosti. Vse to smo vsi, ki smo v teh skoraj petnajstih letih sodelovali, dajali v Fünkešnico. Seveda pa smo ob tem tudi dobivali – nova znanja in izkušnje, pohvale obcanov in bralcev, zavedanje, da delamo dobro. Ob tem je prav, da se zahvalim in spomnim tistih, brez katerih Fünkešnice kot take ne bi bilo: • županu Slavko Petovarju za podporo in razumevanje skozi celoten cas izdajanja obcinskega casopisa in celotnemu obcinskemu svetu, da smo ves cas izdajanja Fünkešnico obvarovali politicnih razprav, • mojemu predhodniku, salezijancu Janezu Krncu, prvemu uredniku in gonilni sili Fünkešnice v prvih letih izdajanja, • pomocnicam urednikov: Tatjani Vokic Vojkovic, Mateji Žalik Rus in sedaj Vesni Ficko, ki so vsaka po svoje v razlicnih obdobjih pripomogle h kvalitetnejšemu glasilu, • clanom uredniških odborov, ki aktivno skrbijo za clanke in so vez do avtorjev clankov, • vsem avtorjem clankov, ki so velikokrat tudi sami bralci – tako je Fünkešnica resnicno »naša«, • obcanom in bralcem, ki Fünkešnico vedno znova radi vzamete v roke in • nenazadnje salezijancu Marku Suhoveršniku, ki ves cas izdajanja našega obcinskega glasila skrbi za zunanjo podobo Fünkešnice ter tako poskrbi, da je vedno v trendu. Želim si in verjamem, da bo Fünkešnica ostala to, kar je – informator dogajanja v naši obcini, kronika casa današnjega dne in sprostitveno branje za vse generacije naših obcanov. Z mladimi mocmi nove urednice Nastje Borko, se veselim novih sprememb. Ivan Kuhar PREDSTAVITEV NOVE UREDNICE FÜNKEŠNICE S S em Nastja Borko in prihajam z naše male, prisrcne vasice Buncani. Stara sem 22 let in trenutno obiskujem tretji letnik enopred metne slovenistike na Univerzi v Mariboru. Ljudje, ki me dobro poznajo, pravijo, da sem dobrosrcna in vedno pripravljena pomagati. Velikokrat me sprašujejo, zakaj dajem potrebe drugih pred svoje. Obcutek srece in zadovoljstva je takrat edini odgovor, ki jim ga lahko podam. V življenju mi najvec pomenijo dobri prijatelji in družina, ki so moj glavni steber iz dneva v dan. Ko se ob koncu tedna vracam iz Maribora, mi ostane premalo casa za vse moje aktivnosti. Vikend je najveckrat prekratek, da bi v njega stlacila cas za družino, prijatelje, folkloro, odbojko, ucenje, druženje, sveto mašo, delo in še kaj bi se našlo na dnevnem redu. V trenutni situaciji pa vecino casa preživim doma za racunalnikom, preko katerega študiram na daljavo. Moja strast je predvsem pomoc ljudem in njihovim družinam, zato v prihajajocih letih razmišljam tudi o študiju zakonske in družinske terapije. Ce bi morala svoje življenje opisati z enim citatom, bi rekla: »Ne cakaj na lažje, boljše in enostavno življenje. Življenje bo vedno zakomplicirano. Nauci se biti srecen v trenutku, drugace ti bo zmanjkalo casa.« Pravijo, da se nova priložnost najveckrat ponudi prav tam, kjer je nismo pricakovali. Tako se je ponudila tudi meni, postati glavna urednica obcinskega glasila Fünkešnica. Z rahlim strahom in hkrati mocno željo sem sprejela uredništvo, ceprav mi je po glavi takrat rojilo nešteto razlicnih vprašanj. Zavedam se, da nadaljevanje in ohranjanje tako kvalitetnega glasila ne bo macji kašelj. Pa vendar. Vem, da imam ob sebi izjemno sposoben uredniški odbor, ki svoje delo opravlja odlicno. Verjamem, da bodo pri mojih prvih korakih razumljivi in potrpežljivi. Ivanu Kuharju, bivšemu uredniku in sedanjemu clanu uredniškega odbora, se ob tej priložnosti zahvaljujem, da mi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pomaga in mi stoji ob strani. Z ekipo smo si nekaj nacrtov za naprej že zastavili. V naslednjih številkah Fünkešnice se nam obetajo nekatere novosti. Ohranili bomo dosedanje rubrike, dodali pa tudi nekaj novih. Rubriko Naša dedišcina bo tako v prihodnjih številkah prevzel etnolog in izjemen poznavalec prleškega jezika Tadej Murkovic, ki nas bo vedno znova spomnil, kako pomembna je naša kulturna dedišcina. Razdelek Odkrivanje sveta bo prevzela domacinka Jasna Jurišic Poljanec, ki bo z nami delila delcke svojih potovanj po širnem svetu. Novi rubriki, ki ju boste lahko prebirali v prihodnjih številkah sta tudi Policija svetuje in Novice zavoda RS za zaposlovanje. Veselim se sodelovanja in novih izzivov, ki bodo odlicna popotnica za življenje. Nastja Borko Fünkešnica ˜ april 2021 3 UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE ZAPIS 13. IN 14. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ O O bcinski svet se je 22. decembra 2020 sestal na svoji 13. redni seji, na kateri je obravnaval pet vsebinskih tock. Pod prvo vsebinsko tocko je obcinski svet potrdi Program zbiranja komunalnih odpadkov v Obcini Veržej za leto 2021, ki ga je predstavil predstavnik koncesionarja Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer d.o.o.. Program zbiranja komunalnih odpadkov v obcini Veržej za leto 2021 se od predhodnega, za leto 2020, razlikuje po tem, da se podaljšuje obratovalni cas Zbirnega centra Ljutomer, ki bo odprt 2 soboti v mesecu in uvaja se Center ponovne uporabe elektronskih naprav. Ravnateljica Marija Ferenc je podala pojasnilo k vlogi za povecanje normativa v vrtcu Veržej. S 1. 11. 2020 so v vrtec vpisani trije novi otroci. Mlajši skupini sta se pridružila 2 otroka, starejši skupini 1 otrok. Ker število presega dovoljeno število otrok v posamezni skupini, je v skladu s svojimi možnostmi obcinski svet sprejel sklep o povecanju števila otrok za dva otroka v drugi starostni skupini (2-4 let), skupaj na 21 otrok in za enega otroka v tretji starostni skupini (4-6 let), skupaj na 21 otrok. Pri naslednji tocki dnevnega reda ravnateljica Osnovne šole Veržej Marija Ferenc izrazi neizmerno zadovoljstvo in navdušenje ob zakljucku investicije Energetska sanacija OŠ Veržej. Šola je precej prenovljena tako zunaj kot v notranjosti. Prenovljena je avla, ucenci so dobili nove garderobe, stari leseni stropi so odstranjeni in zamenjani s svetlimi belimi plošcami, zamenjana je ograja, vse stene so prepleskane, zamenjana so vrata in okna, itd.. S toplotno crpalko je posodobljeno ogrevanje šole in vzgojnega doma. Ravnateljica se županu in obcinskemu svetu zahvali za odobritev dodatnih financnih sredstev v proracunu, namenjenih dodatnim nenacrtovanim delom, ki niso spadala v investicijo a jih je bilo skoraj nujno opraviti. Župan v nadaljevanju predstavi financno podlago investicije, ki je v celoti znašala 1,745.521,41 EUR, od tega je bilo kohezijskih sredstev 645.475,99 EUR, sredstev javno-zasebnega partnerja v višini 726.867,99 EUR (brez DDV) in lastnih sredstev obcine in ministrstva z dodatnimi deli v višini 333.177,72 EUR. Za Obcino Veržej je investicija znašala 1,095.118,00 EUR, pridobljena kohezijskih sredstev za Obcino Veržej so bila v višini 130.725,10 EUR, za ministrstvo pa 235.332,78 EUR, od tega dela tolikšen del kot ga ima Obcina Veržej odpade tudi na šolski del, ostalo odpade na vzgojni dom. Lastna sredstva skupaj z dodatnimi deli so v višini 134.397,26 EUR, pri cemer je bilo približno 50.000,00 EUR vloženih že v pripravljalni fazi. Ministrstvo je za investicijo v šoli in zavodu zagotovilo 190.000,00 EUR. Župan ocenjuje, da je celotna investicija z dodatnimi deli dobra financna konstrukcija in poudari, da je ob koncanju investicije zelo zadovoljen. Župan in Branko Vršic, poveljnik Štaba CZ Obcine Veržej, sta na kratko predstavila dogajanje v drugem valu epidemije Covid-19 v obcini Veržej. Pod zadnjo vsebinsko tocko podžupan Drago Legen prisotne seznani z gesto, ki jo je izvedlo Društvo upokojencev Veržej. Ker v letu 2020 ni bilo mogoce izvesti srecanja starejših obcanov obcine Veržej, je DU Veržej v sodelovanju z Obcino Veržej za vsakega obcana starega 70 let in vec pripravilo darilni bon, ki jim je bil poslan na domac naslov, obcani, ki bivajo v domovih za starejše, pa so prejeli darilni paket v vrednosti darilnega bona. 14. redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je potekala v torek, 23 februarja 2021 v avli Osnovne šole Veržej. Obravnavane so bile štiri vsebinske tocke. Prvo vsebinsko tocko je predstavila ravnateljica Osnovne šole Veržej Marija Ferenc, ki je pojasnila predlog za spremembo ekonomske cene programov v vrtcu Veržej s 1. 4. 2021. Osnovna za placilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vkljucen. Cena programov, ki jih izvaja vrtec, na obravnavo predloga doloci obcina ustanoviteljica vrtca. Nacin oblikovanja in izracune cene programov vrtca doloca Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Elementi za oblikovanje cene programov so stroški dela, stroški materiala in storitev in stroški živil za otroke. Spremembe, ki vplivajo na povišanje stroškov plac in povracil stroškov po tem predlogu so napredovanje v placne razrede in višje nazive, povišanje placnih razredov javnih uslužbencev, redna delovna uspešnost, povišanje minimalne place in povišanje pri dodatnem kolektiven pokojninskem zavarovanju javnih uslužbencev. Obcinski svet Obcine Veržej je sprejel Sklep o dolocitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej in sicer dnevni program: . starostna skupina od 1 – 3 let (584,14 EUR), . starostna skupina od 3 – 6 let (425,71 EUR) in krajši program: . starostna skupina od 1 – 3 let (292,07 EUR), . starostna skupina od 3 – 6 let (212,86 EUR). Cene zacnejo veljati s 1. 4. 2021. Pri naslednji vsebinski tocki je obcinski svet potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za investicijo »IZGRADNJA VRTCA VERŽEJ«, ki je osnov 4 Fünkešnica ˜ april 2021 UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE Vse foto: Arhiv Obcine Veržej na za prijavo na javni razpis, na katerem bo obcina v prihodnjih dneh kandidirala. V kolikor bo obcina na javnem razpisu uspešna, je izgradnja vrtca predvidena v letu 2022. Gre za izgradnjo skoraj nic energetskega objekta in leseno gradnjo. S posvetovanje šole in vrtca je bila sprejeta odlocitev, da v vrtcu ostane lastna kuhinja in da se zgradi dodatni skupni prostor telovadnica. Predracunska vrednost investicije po ocenah z DDV je 1,769.583,66 EUR. Javni razpis doloca, da so upraviceni stroški zgolj GOI dela, med upravicene stroške pa ne spadajo oprema, zunanja ureditev in igrišce ter splošni stroški. Upravicen strošek predstavlja torej višino 1.257.000,00 EUR. Župan predstavi še vire financiranja. Namenska sredstva proracuna RS, MIZŠ so v višini 1.062.845,46 EUR, s strani EKo sklada so zagotovljena nepovratna sredstva v višini 194.154,54 EUR in lastna sredstva – sredstva Obcine Veržej znašajo 512.583,66 EUR. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o proracunu Ob- Foto: Arhiv Obcine Veržej cine Veržej za leto 2021, katerega skupni prihodki so planirani v višini 1,420.788,54 EUR, skupni odhodki pa v višini 1,724.628,61 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov izkazuje proracunski primanjkljaj v višini 303.840,07 EUR in predstavlja razliko med planiranimi prihodki in odhodki za leto 2021. Župan je predstavil še investicijski del, ki zajema investicije in investicijsko vzdrževanje. Izpostavil je projekte; Promocija naravnega in kulturnega turizma »kulTU- RA=naTURA«, Kolesarska veriga na podeželju na obmocju LAS Prlekija, Platforma »Gastronomska transverzala LAS Prlekija »Okusi Prlekije« in VITALna in z naravo povezana STARost »Vital & Star«, na katerih je bila obcina uspešna in se bodo izvajali v letih 2021 in 2022. Na podlagi sprejetega sklepa z dne 2. 12. 2015 je dosedanjemu odgovornemu uredniku javnega glasila Obcine Veržej ter predstavnikom uredniškega odbora pretekel 5 letni mandat imenovanja. Na podlagi Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obcine Veržej ter predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej, je obcinski svet potrdil za odgovornega urednika javnega glasila Obcine Veržej za dobo 5 let, Nastjo Borko, stanujoco v Buncanih. Za clana uredniškega odbora javnega glasila Obcine Veržej, prav tako za dobo 5 let, pa predstavnico obcinske uprave Vesno Ficko, stanujoco v Murski Soboti. Odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obcine Veržej doloca, da Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej predlaga enega clana uredniškega odbora, odgovorni urednik pa 5 clanov. Obcinski svet se je seznanil še s problematiko postavitve soncnih elektrarn na kulturnovarstvenem obmocju obcine Veržej in pooblašca župana in obcinsko upravo, da Zavodu za varstvo kulturne dedišcine pošlje dopis v zvezi s pobudo iskanja rešitev za razreševanje predmetne problematike. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej OBISKALE SO NAS MAŠKARE P P ustni cas je cas norcij, veselja in plesa. Obcinsko upravo Obcine Veržej so na pustni torek, 16. februar 2021, že tradicionalno obiskale in nas s svojim pustnim plesom razveselile najmlajše maškare iz Vrtca Veržej. Obljubili so, da nas naslednje leto spet obišcejo. Obcinska uprava Obcine Veržej Fünkešnica ˜ april 2021 5 RAZPISI IN PROJEKTI RAZPISI IN PROJEKTI PROJEKT WIFI4EU Evropska komisija je pri državah clanicah unije v letu 2018 sprožila pobudo, da omogocijo svojim državljanom brezžicni dostop do interneta na javnih mestih, vkljucno s trgi, javnimi zgradbami, knjižnicami, zdravstvenimi domovi in muzeji. V mesecu marcu 2020 smo obcine imele zadnjo možnost za prijavo na zadnji, cetrti razpis pobude WiFi4EU. Obcina Veržej je na javnem razpisu uspešno kandidirala za sredstva za vzpostavitev brezžicnih omrežij, ki obcanom omogocajo brezplacno internetno povezavo WiFi v središcih javnega življenja in si pridobila voucher v višini 15.000,00 EUR. Evropska unija je financirala stroške nakupa in namestitve opreme za brezplacne dostopne tocke Wi-Fi, medtem ko upravicenec, torej Obcina Veržej, krije stroške povezljivosti (internetno narocnino) in vzdrževanja opreme za najmanj tri leta. Komisija je s proracunom za razpis v višini 14,2 milijona EUR razdelila 947 bonov obcinam po vsej Evropi, po nacelu »kdor prej pride, prej melje«. Obcina Veržej je s podjetjem A1 oktobra 2020 podpisala pogodbo o postavitvi šestih dostopnih tock. Dostop do brezplacnega interneta je omogocen v stavbah in okolici obcinske stavbe, gasilskega doma v Veržeju, nogometnega igrišca v Veržeju, osnovne šole in Zavoda Marianum, gasilskega doma Buncani in gasilskega doma Banovci. Omrežje v obcini je zacelo delovati konec meseca aprila in bo v naslednjih dneh tudi ustrezno oznaceno. Pri tem velja omeniti, da omenjeni brezžicni internet ne nadomešca obicajnih internetnih prikljuckov! UPORABA ZA UPORABNIKE Za uporabnike je uporaba brezplacnega omrežja preprosta. Uporabnik mora na mobilnem telefonu ali drugi napravi med razpoložljivimi omrežji na lokaciji izbrati omrežje »WiFi4EU«. Ko je prijava opravljena, uporabnik lahko pricne z uporabo brezplacnega interneta. Obcinska uprava obcine Veržej, Vesna Ficko I. Obcina Veržej podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim obcanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja in nagrade Obcine Veržej so: -naziv castnega obcana Obcine Veržej, -priznanje z denarno nagrado, -plaketa Obcine Veržej in -pisno priznanje Obcine Veržej. II. Naziv castnega obcana Obcine Veržej lahko pridobijo obcani obcine Veržej, drugi državljani Republike Slovenije, kakor tudi državljani tujih držav, ki imajo posebne zasluge na podrocju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj, ugled in uveljavljanje obcine Veržej v državi ali na mednarodnem podrocju. III. Priznanje z denarno nagrado se podeli obcanom obcine Veržej, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem podrocju. IV. Plaketa Obcine Veržej se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na podrocjih, na katerih delujejo, in s tem bistveno pripomorejo k ugledu obcine. V. Pisno priznanje ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom, in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na razlicnih podrocjih delovanja. VI. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj in nagrad Obcine Veržej so lahko obcani, politicne stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. VII. Pobudniki svoje pobude naslovijo na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, do vkljucno ponedeljka, 3. maja 2021. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. VIII. Predloge za podelitev priznanj in nagrad Obcine Veržej bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej, ki bo izdelala koncni predlog za vsa priznanja in nagrade in ga posredovala za odlocanje obcinskemu svetu. IX. Priznanja in nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob praznovanju obcinskega praznika. Številka: 030-1/2021-2 Datum: 2. 3. 2021 Župan Obcine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr., l. r. Na podlagi 9. clena Odloka o priznanjih in nagradah Obcine Veržej (Ur. list RS, št. 11/2001) objavljam RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Obcine Veržej za leto 2021 6 Fünkešnica ˜ april 2021 UPORABA ZA UPORABNIKE Za uporabnike je uporaba brezplacnega omrežja preprosta. Uporabnik mora na mobilnem telefonu ali drugi napravi med razpoložljivimi omrežji na lokaciji izbrati omrežje »WiFi4EU«. Ko je prijava opravljena, uporabnik lahko pricne z uporabo brezplacnega interneta. UPORABA ZA UPORABNIKE Za uporabnike je uporaba brezplacnega omrežja preprosta. Uporabnik mora na mobilnem telefonu ali drugi napravi med razpoložljivimi omrežji na lokaciji izbrati omrežje »WiFi4EU«. Ko je prijava opravljena, uporabnik lahko pricne z uporabo brezplacnega interneta. INTERVJU PROJEKT WIFI4EU E E vropska komisija je pri državah clanicah unije v letu 2018 sprožila pobudo, da omogocijo svojim državljanom brezžicni dostop do interneta na javnih mestih, vkljucno s trgi, javnimi zgradbami, knjižnicami, zdravstvenimi domovi in muzeji. V mesecu marcu 2020 smo obcine imele zadnjo možnost za prijavo na zadnji, cetrti razpis pobude WiFi4EU. Obcina Veržej je na javnem razpisu uspešno kandidirala za sredstva za vzpostavitev brezžicnih omrežij, ki obcanom omogocajo brezplacno internetno povezavo WiFi v središcih javnega življenja in si pridobila voucher v višini 15.000,00 EUR. Evropska unija je financirala stroške nakupa in namestitve opreme za brezplacne dostopne tocke Wi-Fi, medtem ko upravicenec, torej Obcina Veržej, krije stroške povezljivosti (internetno narocnino) in vzdrževanja opreme za najmanj tri leta. Komisija je s proracunom za razpis v višini 14,2 milijona EUR razdelila 947 bonov obcinam po vsej Evropi, po nacelu »kdor prej pride, prej melje«. Obcina Veržej je s podjetjem A1 oktobra 2020 podpisala pogodbo o postavitvi šestih dostopnih tock. Dostop do brezplacnega interneta je omogocen v stavbah in okolici obcinske stavbe, gasilskega doma v Veržeju, nogometnega igrišca v Veržeju, osnovne šole in Zavoda Marianum, gasilskega doma Buncani in gasilskega doma Banovci. Omrežje v obcini je zacelo delovati konec meseca aprila in bo v naslednjih dneh tudi ustrezno oznaceno. Pri tem velja omeniti, da omenjeni brezžicni internet ne nadomešca obicajnih internetnih prikljuckov! Obcinska uprava obcine Veržej, Vesna Ficko TALENTIRANI ŽAN KOLMANIC SE IZ NK MARIBOR SELI V ZDA Veržejec Žan Kolmanic, ki je nedavno dopolnil 21 let, že vrsto sezon pa je zelo uspešno branil barve najuspešnejšega slovenskega nogometnega kluba NK Maribor, se seli cez lužo. Tam bo oblekel dres novoustanovljenega kluba Austin FC, s katerim bo zaigral v ameriški ligi MLS. Žan je kljub rosnim letom postal eden kljucnih stebrov 15-kratnega slovenskega državnega prvaka, pogosto je bil najbolje ocenjeni igralec svoje ekipe, to sezono pa je bil izbran celo v najboljšo enajsterico jesenskega dela Prve lige. Zanimanje tujih klubov zato ni bilo presenetljivo, svoj interes pa so bili pripravljeni izdatno financno podkrepiti. Po pisanju nekaterih medijev naj bi bil namrec prestop vreden kar 1,5 milijona evrov. Žana smo ujeli ravno ob zadnjih klubskih zadolžitvah v Mariboru in pred reprezentancnimi obveznostmi, saj ga pred selitvijo v glavno mesto Teksasa in pricetkom prvenstva, ki se onkraj luže zacne sredi aprila, doma caka še prvi del evropskega prvenstva U21. Žan, za zacetek se vrniva k tvojim prvim nogometnim korakom. V intervjuju si nam pred leti zaupal, da te je za nogomet navdušil oce Boris, igrati pa si zacel že s petimi leti. Kako je nato potekala tvoja pot do prve ekipe NK Maribor? Tako je, igrati sem zacel v NK Veržej, nato pa sem se za dve leti preselil k Muri. Preden sem se leta 2013 preselil k Mariboru, k ekipi U14, sem se za pol leta vrnil še v Veržej. Nato sem leto in pol igral za ekipo U15, potem še za selekciji U17 in U19, a pri tem sem se pocasi že prikljucil tudi prvi ekipi, kjer sem prvic zaigral leta 2017. Fünkešnica ˜ april 2021 7 INTERVJU INTERVJU Ce se dotakneva prestopa, kako so potekali pogovori? Že konec lanskega leta me je poklical moj agent in mi dejal, da zame obstaja zanimanje nekaterih klubov iz ZDA, v kolikor me to zanima. Poslal mi je predstavitve klubov, fotografije stadionov in nekaj vec o samem sistemu v ZDA. Nekaj mesecev kasneje me je nato neposredno vprašal, ali si želim oditi v tujino in sem takoj privolil, zato je zacel pogovore neposredno z Austinom FC. Pred podpisom pogodbe sem imel nato še sestanek s predstavniki kluba, prvim trenerjem in drugimi, ki so mi predstavili njihovo vizijo in odlocitev je padla. Torej si imel kljucno besedo pri odlocitvi za odhod v tujino sam? Je bil tudi klub takoj pripravljen na prestop? Tako je, agent mi je dejal, da v kolikor sem pripravljen, je to možno, da pa se nam nikamor ne mudi. A sam sem bil takoj za to, da ce je priložnost, da jo izkoristim. Tudi v klubu so se takoj strinjali s prestopom. MLS je nogometna liga Severne Amerike, v kateri nastopa 27 klubov, 24 jih prihaja iz ZDA, trije pa iz Kanade. Ustanovljena je bila leta 1996 in se od takrat vztrajno širi. Zadnji novinec je prav Žanov novi klub Austin FC, ki se tekmovanju pridružuje letos. Tudi za naslednji dve leti so že predvidene nove širitve, trije klubi so tako že potrjeni za igranje v ligi do leta 2023. Sistem je nekoliko drugacen, kot smo jih vajeni v Evropi, saj gre za ligo zaprtega tipa, kjer noben klub konec leta ne izpade v nižji rang tekmovanja. Prav tako, kot v drugih velikih severno ameriških ligah, v Sloveniji poznamo predvsem NBA (košarka) in NHL (hokej na ledu), je tekmovanje sestavljeno iz rednega dela, kjer se ekipe glede na vzhodno in zahodno konferenco razvrstijo po klasicnem ligaškem sistemu, in koncnice, kjer se nato igra na izpadanje, do koncne odlocitve o prvaku. Liga MLS se v zadnjih letih mocno razvija, tako v financnem kot tudi v tekmovalnem pogledu. Klubi vabijo cedalje vec zvezdnikov svetovnega nogometa, ki se za odhod cez lužo odlocajo pri vse zgodnejših letih. Tam so nekoc na jesen svoje kariere zaigrali igralci kot so David Beck- ham, Wayne Rooney, Thierry Henry, Zlatan Ibrahimovic, Frank Lampard in drugi. Še danes pa ameriške klube zastopajo mnoga znana nogometna imena, kot so Pato, Nani, Chicharito, Higuain, Boateng, … Tudi na trenerskih pozicijah najdemo nekatere znane svetovne nogometaše kot npr. Jaapa Stama, Phila Nevilla ali Gabriela Heinzeja. V MLS trenutno nastopajo trije slovenski nogometaši – Robert Beric za Chicago, Aljaž Struna za Montreal in Aljaž Ivacic za Portland. Si že kaj poizvedel o ligi MLS oziroma ameriški nogometni ligi, klub je novinec, ustanovljen komaj pred nekaj leti, letos bo prvic zaigral v ligi, kajne? Sem si že nabral nekaj informacij o sami ligi in klubu. Letos bomo prvic igrali v ligi, tako da je ekipa sestavljena prakticno cisto na novo, pripeljali so igralce iz nekaterih klubov MLS, nekaj tudi iz Južne Amerike in samo dva Evropejca, jaz bom tretji. Tako da je ekipa relativno mlada in glede na to, da se prvenstvo zacne že aprila, veliko casa in priložnosti za uigravanje ne bo. Ekipa sicer že trenira, jaz pa se bom pridružil potem, po prvem delu evropskega prvenstva. Austin je glavno mesto zvezne države Teksas, ki se nahaja na jugu, tik ob meji z Mehiko. Mesto je za razliko od treh velemest Teksasa, Dallasa, Houstona in San Antonia nekoliko manjše, s približno 950.000 prebivalci. Nogometni klub Austin FC je bil ustanovljen leta 2018, v novi sezoni pa bo prvic zaigral v ligi MLS. Eden izmed solastnikov kluba je holivudski zvezdnik in dobitnik oskarja Matthew McConaughey, ki v zadnjem casu resno omenja tudi možnost kandidature za guvernerja Teksasa. Nogomet postaja v Severni Ameriki vse bolj priljubljen, kajne? Tako je, liga se mocno trudi za dvig nogometa na cim višji nivo, za povecanje prepoznavnosti in neko uveljavitev med tradicionalnimi ameriškimi športi. Tudi lastniki našega kluba recimo prihajajo iz Hollywooda, nekateri drugi nekdanji zvezdniki nogometa imajo v lasti klube v MLS, recimo David Beckham ima Inter Miami. Si že spoznal mesto Austin? Mesto so mi že malce predstavili. Po samem prihodu bom nekaj tednov bival v hotelu, predstavniki kluba pa mi bodo v tem casu poiskali nekaj stanovanj, med katerimi bom izbral svojega, pomagali pa mi bodo tudi pri drugih stvareh, ki si jih bom moral urediti za življenje v ZDA, npr. avto. 8 Fünkešnica ˜ april 2021 TURISTICNI UTRIP TURISTICNI UTRIP Se torej veseliš izkušnje, ki te caka v ZDA? Si pred odlocitvijo kaj okleval? Seveda se veselim. Nisem nic okleval, takoj sem vedel, da sem pripravljen na ta izziv. Te je morda presenetilo, da bo tvoja prva postaja na tujem v ZDA ali si morda pricakoval, da bodo najprej pokazali zanimanje kakšni evropski klubi? Mogoce me je malo presenetilo, ampak sem hitro ugotovil, da je to lahko prava pot, kajti nogomet se v ZDA mocno dviguje, tudi tam so mnogi sposobni ljudje na pravih položajih in mislim, da je liga primerna zame, da še naprej napredujem. Zato sem takoj dejal, gremo v to. Namrec, ce v Evropi ne igraš ravno za najboljše klube v posamezni ligi, ogledniki na to drugace gledajo. V ZDA pa se liga krepi tudi v financnem smislu in mislim, da tudi na tem podrocju ne bo nobenih problemov. Si sodeloval pri pogajanjih o financnem delu pogodbe? Ne, to je zame opravil moj agent, ki me zastopa že vrsto let in mu lahko zaupam. Dejal je, da se bo potrudil, da bo iztržil najboljše zame in nimam razloga, da mu ne bi verjel. Pred samim odhodom te caka še ena zelo pomembna preizkušnja, namrec s soigralci v slovenski mladi reprezentanci boste igrali na evropskem prvenstvu, ki ga gostita Slovenija in Madžarska. Potekalo bo v dveh delih, zdaj te caka prvi, skupinski del (nasprotniki bodo Španija, Ceška in Italija). Kakšne imate nacrte, glede na to, da mlada reprezentanca še nikoli ni imela tako dobrih rezultatov kot trenutno? Glede na rezultate, ki so jih imeli že prej, preden sem bil tudi jaz vpoklican v reprezentanco, recimo neodloceni izidi proti Angliji, Portugalski, Nemciji, torej proti res mocnim ekipam, ne skrivamo ambicij. Res je sicer razlika, ko se igrajo prijateljske tekme in potem tiste, ki zares štejejo, kajti takrat mocne reprezentance pripeljejo svoje najboljše igralce, a glede na zadnje rezultate in glede na to, da se s soigralci odlicno razumemo, smo optimisticni. Imamo velike, a realne cilje. Verjamemo vase in mislimo, da lahko doma pridemo dalec. Za preboj v cetrtfinale bo tako treba izlociti vsaj enega izmed evropskih velikanov. Ja, tako je, takoj od zacetka bo treba iti na polno. Že na tekmi s Španijo si želimo iztržiti pozitiven rezultat, potem pa bomo videli, kam nas to lahko pripelje. Žan, najlepša hvala in veliko uspeha pri nadaljevanju športne poti v ZDA! Pripravil: Vito Šadl COVID-19 IN TURIZEM Z novim letom prihajajo tudi nove ideje in odlocitve. Tako se bodo v letu 2021 pod že obstojeco rubriko Turisticni utrip predstavljale novosti na podrocju turizma v naši obcini. Rubriko bo pripravljal Promocijski in informacijski center POINT NATURA 2000. Prva tematika se navezuje na aktualno stanje, stanje epidemije Covida-19, kajti turizem je danes ena izmed najbolj oškodovanih panog v gospodarstvu. Lokalne turisticne ponudnike smo povabili, da nas v nekaj stavkih seznanijo s tem, kaj so poceli v casu zaprtja ter kakšne po-koronske aktivnosti pripravljajo ob ponovnem zagonu. V nadaljevanju si preberite, kaj pravijo v kolektivu Sunrise Banovci ter v Termah Banovci. Ana Muhic, TIC Veržej SUNRISE BANOVCI Epidemija koronavirusa je obdobje, ko je gostinstvo in turizem v gospodarskem sektorju najbolj na udaru. Posledice seveda cutimo tudi mi. Vsakodnevno srecevanje z gosti iz vse Slovenije in tujimi gosti se je cez noc koncalo. Obdobje od oktobra, ko smo zaprli vse naše storitve, do zacetka decembra, smo izkoristili za pocitek od zelo uspešne poletne sezone. Optimisticno smo upali, da se bodo razmere izboljšale, in smo se intenzivno pripravljali na božicno- novoletne praznike, ko zaživi tradicionalna Božicna vas Banovci. Na žalost do sprošcanja ukrepov ni prišlo in smo tokratne decembrske praznike preživeli sprošceno in mirno. So pa z novim letom prišle tudi nove ideje. Lotili smo se prenove in izboljšave apartmajev, pri cemer smo upoštevali želje in kritike gostov. Razširili smo tudi parkirišce, na katerem nacrtujemo še letos zgraditi elektricno polnilnico. Dogradili in bolj osvetlili smo poti med apartmaji ter popravili napake oziroma poškodbe, ki so se pojavile v casu obratovanja. Najvecji izziv nam je bil gostinski del. K ponudbi Fünkešnica ˜ april 2021 9 Foto: Sunrise Banovci TURISTICNI UTRIP TURISTICNI UTRIP samopostrežnih zajtrkov smo dodali porcijske zajtrke, ki jih boste lahko okusili vsi in ne samo gostje Sunrise naselja. V popoldanskih urah pa bomo stregli prleške prigrizke (prleški burgerji in sendvici, narezki, …) ob dobrem vinu. Ob ponovnem odprtju vljudno vabimo vse obcane Obcine Veržej in ostale, da nas obišcete v gostišcu Sunrise na dobri kavi, okusnem zajtrku in slastni sladici ali se sprostite v eni izmed wellness sob. Zvonko Heric TERME BANOVCI S S poštovane obcanke in obcani Veržeja. Pred vami je nova številka Fünkešnice, v kateri vam želimo predstaviti novosti v Termah Banovci in nacrte za prihodnost. V leto 2021 smo zakorakali pogumno in z upanjem, da terme odpremo že v zacetku leta. Zaradi situacije s COVID-19 še žal ne obratujemo, kljub temu pa imamo drzne plane. Veselimo se že poletne sezone, saj vas bomo pozdravili s kar nekaj novitetami. Leto se je zacelo drugace kot bi želeli, vendar nas motivirajo pozitivni uspehi. Smo mnenja, da se tradicija mora ohranjati, zato smo tudi to leto pekli pustne krofe in jih prodajali po narocilu. Trud se je poplacal, saj smo Terme Banovci na kulinaricnem tekmovanju osvojile naziv za 2. Naj krof Slovenije 2021. Turisticno gostinska zbornica Slovenije je letos prvic izvedla izbor Ustvari svoj krof, v okviru katerega je slovenske gostince pozvala k peki krofov. Organizatorji srecanja so prejeli krofe s strani 33 udeležencev iz cele Slovenije. Zelo smo ponosni na vodjo kuhinje Suzano Bunderl, ki je ob spremstvu ekipe Banovskemu krofu prisvojila 2. mesto v Sloveniji. Z željo, da je vaše bivanje v Termah Banovci kar se da prijetno, smo v preteklem obdobju vložili kar nekaj truda v izboljšanje ponudbe. Približuje se naš drugi rojstni dan (4. 6.) odkar smo v novi lastniški strukturi. V tem obdobju smo izboljšali ponudbo v Termah Banovci: obnovili notranji termalni bazen v, katerem je tudi otroški bazen; trenutno je v izgradnji novi zimski vrt, ki bo povecal prostor v restavraciji in vam s tem nudil še vec udobja. Ostale novitete v samopostrežni restavraciji vas vabimo, da si ogledate sami, takoj ko bomo ponovno odprti. Bliža se poletje in cas, ko bomo ponovno lahko odprli svoja vrata, zato za vas pripravljamo posebne ponudbe. Vaše brboncice boste lahko razvajali s prenovljeno kulinaricno ponudbo, kjer se vam bodo predstavili lokalni dobavitelji. Bogati wellness ponudbi se je pridružilo novo sprošcanje ob zvokih himalajskih pojocih skled. Za vas pripravljamo tudi nova doživetja na kopališcu. Vabimo vas v svet Prleških savn, kjer vas bo ob ponovnem odprtju razvajalo zvezdno nebo, gugalniki in nova infrardeca savna. Na bazenski plošcadi bo tudi letos dovolj sence in udobja za vse, saj vas že pricakujejo ležalniki in novi slamnati sencniki, ki vam bodo polepšali razvajanje pri nas. Dokoncujemo prenovo apartmajskega naselja z razširit- Foto: Terme Banovci vijo nekaterih sob v družinske sobe, prav tako so vse sobe tudi klimatizirane. Klasicni in FKK kamp smo uredili in preuredili po najnovejših evropskih standardih turisticnih kampov v Evropi. Terme Banovci so postale kolesarski in pohodniški hotel. Veliko casa in sredstev smo namenili tudi energetski sanaciji term, saj s tem postajamo okolju še bolj prijazne terme. Ena izmed uspešnih zgodb, na katero smo zelo ponosni, je kartica ugodnosti Banovicka. Kartica ni namenjena samo gostom, ki prihajajo v Banovce od drugod, ampak se predstavlja kot pomurska turisticna kartica namenjena vsem, ki bi želeli spoznati tako nas, kot lokalne ponudnike v Pomurju. Vcasih se še premalo zavedamo, kakšno bogastvo imamo v bližini, na domacih tleh in med domacimi ljudmi. Banovicko priporocamo tudi vam, saj vam prinaša ugodnosti in popuste tako v Termah Banovci, kot tudi pri številnih turisticnih ponudnikih v Pomurju. Številni so za vas pripravili posebne ugodnosti ob nakupih ali posebne ponudbe samo za imetnike Banovicke. V pripravi je tudi spletna stran namenjena kartici ugodnosti, na kateri boste še lažje dostopali do vseh informacij. Vabimo vas, da postanete del te zgodbe in se na naši spletni strani registrirate. Vabimo vas, da obišcete našo spletno stran www.terme-banovci.si, kjer lahko spremljate našo ponudbo in novitete, prav tako pa vabljeni na našo Facebook stran in Instagram, kjer vedno skrbimo, da ste obvešceni o vsem dogajanju v Termah Banovci. V letu 2021 nas cakajo novi izzivi, ki se jih lotevamo z zagonom in vašo podporo. Želimo vam veliko zdravja in upamo, da vas bomo kmalu lahko razvajali pri nas v Termah Banovci. Kolektiv Term Banovci 10 Fünkešnica ˜ april 2021 KULTURA IN LITERATURA MATERE NEKOC IN DANES Nekoc ob svitu soncnem so vstajale, ob vodi in kruhu ves dan na njivi so kopale. Zvecer, ko Ave Marija zvon je zazvonil, so trudne, žuljavih dlani domov k otrokom šle. Doma pa cakal še kup je otrok na kašo mlecno, njihov obrok. Ko so nahranili se vsi in v postelje svoje odšli, takrat zacele so matere v miru delati. So v roke riflenke si vzele, šivanke, pegle niso bile neme. Je trebalo pripraviti še sto stvari, da so otroci cisti drugi dan v šolo šli. Zdaj drugi casi so prišli, za matere udobnejši. Ni vec garanja toliko po polju, zdaj dela polje vse se strojno, na rokah vec ni žuljev, kot so vcasih bili. Družino žena nacrtuje, ce kontracepcija deluje, rodi le toliko se otrok, kot zaželeno je povsod. Sta dva al trije prek zadosti, nic vec ne krpa se ponoci. In tehnika je tak na višku, da dela vse se le po spisku. So vcasih crne kuhinje bile, da so meso še okadile. Smo v zimi se ob krušni peci greli, o radiatorjih še pojma nismo imeli. Zdaj v kuhinjo strojcki so prišli in delo materam olajšali. Ludvik Brunec ROJSTNI DOM Kjer cvetijo rožice povsod, tam krištanski je kot. Kjer diši cvetlice vsake cvet, pred leti dolgimi prišel sem jaz na svet. Tam je moja rojstna hišica, kraj hiše lipa je cvetela, ob njej jeseni hruška je zorela. Povsod prepevale so ptice, na lipi, hruški podile so se veverice. Tam živel sem s sestrami in brati, tam je naša mati nas razvajala, v ljudi poštene nas je vzgajala. Obleke nam je prala, kuhala in pekla, nikoli žal besede nobenemu ni rekla. Oce bil je strog, ker vec nas je bilo otrok, vendar rad imel je vse, v sebi nosil dobro je srce. Med sosedi trajno nikoli ni bilo sovraštvo, prijateljsko bili smo društvo. To je tam, kjer moje srecno je bilo otroštvo. Ciril Belec KULTURA IN LITERATURA MATERE NEKOC IN DANES Nekoc ob svitu soncnem so vstajale, ob vodi in kruhu ves dan na njivi so kopale. Zvecer, ko Ave Marija zvon je zazvonil, so trudne, žuljavih dlani domov k otrokom šle. Doma pa cakal še kup je otrok na kašo mlecno, njihov obrok. Ko so nahranili se vsi in v postelje svoje odšli, takrat zacele so matere v miru delati. So v roke riflenke si vzele, šivanke, pegle niso bile neme. Je trebalo pripraviti še sto stvari, da so otroci cisti drugi dan v šolo šli. Zdaj drugi casi so prišli, za matere udobnejši. Ni vec garanja toliko po polju, zdaj dela polje vse se strojno, na rokah vec ni žuljev, kot so vcasih bili. Družino žena nacrtuje, ce kontracepcija deluje, rodi le toliko se otrok, kot zaželeno je povsod. Sta dva al trije prek zadosti, nic vec ne krpa se ponoci. In tehnika je tak na višku, da dela vse se le po spisku. So vcasih crne kuhinje bile, da so meso še okadile. Smo v zimi se ob krušni peci greli, o radiatorjih še pojma nismo imeli. Zdaj v kuhinjo strojcki so prišli in delo materam olajšali. Ludvik Brunec ROJSTNI DOM Kjer cvetijo rožice povsod, tam krištanski je kot. Kjer diši cvetlice vsake cvet, pred leti dolgimi prišel sem jaz na svet. Tam je moja rojstna hišica, kraj hiše lipa je cvetela, ob njej jeseni hruška je zorela. Povsod prepevale so ptice, na lipi, hruški podile so se veverice. Tam živel sem s sestrami in brati, tam je naša mati nas razvajala, v ljudi poštene nas je vzgajala. Obleke nam je prala, kuhala in pekla, nikoli žal besede nobenemu ni rekla. Oce bil je strog, ker vec nas je bilo otrok, vendar rad imel je vse, v sebi nosil dobro je srce. Med sosedi trajno nikoli ni bilo sovraštvo, prijateljsko bili smo društvo. To je tam, kjer moje srecno je bilo otroštvo. Ciril Belec Fünkešnica ˜ april 2021 11 KULTURA IN LITERATURA KULTURA IN LITERATURA HVALA TI, MATI Za življenje, ki si mi ga dala, za precute noci, ko mene ti si pestovala. Za ljubezen in trpljenje, kar za me bilo je - za vse ti najlepša, mati, zdaj hvala. Ko k vojakom sem šel, si se jokala, po licu ti žalostnem je solza polzela. V tvojem objemu si mi dejala: “Naj sreca bo s teboj in angel varuh tvoj.” Sem vrnil domov se v rodni domek svoj, si mati že na pragu me cakala, od srece v tvojih je oceh spet solza se blešcala in tvoja žuljasta je dlan k sebi me stiskala. V objemu najinem spet si mi šepetala: “Vedela sem, da vrnil se boš, saj zate sem vedno molila, za tvojo vrnitev Marijo prosila.” Zdaj nimaš skrbi, ne žuljavih rok, varuješ zdaj svoje ti vnuke. V njih vidiš obraze srecnih otrok, kot nekdaj so tvoji bili. Ludvik Brunec SPOMIN NA MAMO Kam le cas beži, kako vse hitro mine; zdaj že mož sem v letih, pa na tebe mama še žive mam spomine. Neizmerna bila tvoja je ljubezen, tebi mama zdaj posvecam tole pesem. Žuljave bile so tvoje roke, ko ob delu na kmetiji skrbela si za nas otroke. V otroških mojih letih pralnega bilo ni stroja, rjuhe in obleke prala vse je roka tvoja. Jeseni z roko sama posejala si pšenico, iz nje si kruh nam pekla, ob praznikih še potico. Ko ponoci bil sem buden, slišal sem šepet; tvoj tihi prepoznal sem glas, vem draga mama, da takrat molila si za nas. Za nami zdavnaj že je tisti cas, ko za vedno utihnil tvoj je glas. Hvala za življenje in ljubezen, za vse ti hvala mama, kar storila si za nas. Ko sem buden in ko spim, še v sanjah nate mama veže me spomin. Ciril Belec MUZIKANT! Duma v prtlažnik inštrumente sen da, v avto sen skoca, na špil sen se gna. V dvorani priprovleno blo je že vse, decki se drli so: "Cokamo te!" Zaceli smo špilati, dobro nan gre, z odra zagledna sen lepe noge. Mloda diklina me prosila je: "Eno za mene, zašpilajte še." "Normalno," sen reka. "Dobila boš vse, samo po špili, boš cokala me." Ob petih je z muziko gotovo blo, kumaj sen caka, ka rukna bon jo. Gleja, obraca sen svojo glavo, v hlacah pomalen eksploderalo bo! Odišla, pistila na cidili me je. "Ka bon zaj dela?" spitova sen se. Ob šestih sen priša duma na dvor, te pa previdno, po štengah ša gor. Besna me žena cokala je, v sekundi mi v hlacah, je spadnilo vse. Mateja Pucko 12 Fünkešnica ˜ april 2021 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE Vrtec NAŠE MAŠKARE 2021 S S pustno glasbo, preoblacenjem in vživljanjem v pravljicne like, s petjem in skupnim druženjem smo si polepšali in popestrili dopoldansko dogajanje v našem vrtcu. Najmlajše maškare so se veselile in zaplesale ob zvokih veselih, šaljivih in nagajivih pesmic. Maškare starejše skupine so se odpravile v pustnem sprevodu po ulicah v Veržeju, zaplesale so pred obcino, pred trgo vino, pred stanovanjskim oddelkom Doma Lukavci, kjer so razveseljevale in ljudi spravljale v dobro voljo. Morda je maškaram z dobrimi krofi, ki jih je ocvrla kuharica, z razigranostjo in z obilico dobre volje uspelo pregnati zimo in priklicati pomlad. Gabrijela Kuhar Vse foto: Vrtec Veržej Fünkešnica ˜ april 2021 13 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE POMLAD V VRTCU O O troci in vzgojiteljice starejše skupine smo sodelovali v projektu »Eko nahrbtnik«, z namenom, da bi spoznali letni cas pomlad. Opazovali smo vreme, naravo, še podrobneje pa prve znanilce pomladi in sicer zvoncke, trobentice, macice in marjetice. Dejavnosti smo priceli s pravljico »Zaljubljeni zvoncek«, ki so ji otroci veckrat radi prisluhnili. Peli smo tudi pesmico »Mali zvoncek«. Združili smo prijetno s koristnim in na sprehodu po gozdu nabrali ter izkopali zvoncke. Seveda smo prisluhnili tudi zvokom gozda (pticam, vetru). V vrtcu smo cvetlice presadili v loncke, da nas bodo še naprej razveseljevale. Preko opazovanja cvetlic smo poimenovali njihove dele, kot so korenina, cebulica, steblo, listi, cvet in izdelali kolaž pomladnih cvetlic ter narisali zgradbo zvoncka. Z izdelki otrok smo polepšali garderobo vrtca, ki so si jo lahko ogledali tudi njihovi starši in stari starši. Vzgojiteljice starejše skupine Šola Foto: Vrtec Veržej VESOLJSKI DAN NA DALJAVO U U cno delo na daljavo, ki je za drugošolce potekalo od novembra 2020 do zadnjega tedna v januarju 2021, je bilo popestreno z dejavnostmi, ob katerih so se lahko otroci sprošcali, ustvarjali, bili inovativni… Vsakodnevne videokonference so se pricele z jutranjo telovadbo ob glasbi. Tako smo skrbeli, da je bilo telo v fit formi, da so možgancki ob ucnem delu lažje razmišljali. Bilo je prav zabavno in zato se naši šolski dnevi tudi sedaj, ko smo se vrnili nazaj v šolo, še naprej pricenjajo z jutranjim razgibavanjem ob glasbi. Ucne cilje so otroci pri šolanju na daljavo dosegali tudi ob ustvarjanju, kjer so lahko razvijali veliko svojih idej. Tako so v povezavi z ucnimi vsebinami »Dan in noc« pri spoznavanju okolja raziskovali vesolje in postali mali astronavti. Temu je bil namenjen dan dejavnosti z naslovom »Vesolje«. Otroci so ob svojih zamislih in idejah izdelovali vesoljske rakete. Izdelovali so jih iz razlicnih materialov: papirja, tulcev, lego kock. Z raketami so »poleteli« v vesolje s planeti, ki so si jih naslikali. Danes mali astronavti s svojimi vesoljskimi raketami, ki so jih prinesli v šolo, vsak dan potujejo v vesolje znanja. Klavdija Krajnc, prof. Arjen Krapec, 2. a. Avtor fotrografije Dragica AdorjanAnej Klemencic, 2. a. Avtor fotografije Natalija Kosi 14 Fünkešnica ˜ december 2020 PRVI ŠOLSKI DAN MALO DRUGACE P P rvošolci OŠ Veržej so že septembra v šolo vstopili nekoliko drugace kot generacije pred njimi. Ob upoštevanju higienskih priporocil so jih na tej poti spremljali starši in tako je bil pre- hod iz vrtca v šolo za vse vsaj nekoliko lažji. Od prvega šolskega dne smo se zavedali možnosti pouka na daljavo, že v šoli smo pripravili vse potrebno za vpis v spletne ucilnice in spletni portal, ki je del ucbeniškega gradiva, ki ga uporabljamo. Sprejem v šolsko skupnost je bil pomembno dejanje pred odhodom na jesenske pocitnice, ki so se podaljšale za en teden. V zacetku novembra pa so nas cakali novi izzivi. Zacel se je pouk na daljavo, ki je potekal kar dolge tri mesece. Takšna oblika pouka je za ucence prvega razreda zahtevala veliko mero pomoci staršev. Ob podpori staršev nam je skupaj uspelo. Srecanja in pouk preko videoklicev so kmalu postali naša vsakodnevna stalnica. Cas je hitro mineval in otroci so vedno pogosteje postavljali vprašanje, kdaj se vrnemo v šolo. Nekoliko sta težko pricakovanje še okrepila Božicek in Dedek Mraz, ki sta razkrila delcek prenovljene šole in pokazala ucilnice, ki so dobile novo podobo. Ponovni »zacetek« šolskega leta smo doživeli 26. 1. 2021. Otroci so pogumno vstopili in obcudovali novo preobleko šole in ucilnic. Najbolj so se veselili družbe svojih sošolcev. Veseli smo, da smo spet skupaj. Veliko casa smo namenili ponovnemu bivanju v razredni skupnosti in upoštevanju pravil, s katerimi poskrbimo za varno okolje, v katerem se vsi clani pocutijo prijetno. Izvajamo veliko dejavnosti, ki so nam v zabavo in poskrbijo za drugacen pouk, kot je bil tisti na daljavo. Vseeno pa na naš vsakdan še vedno zelo vplivajo trenutne epidemiološke razmere, nekateri ucenci so zaradi karantene doma in še naprej delajo na daljavo. Znanja, ki so jih ucenci pridobili v casu pouka na daljavo, nam vsekakor olajšajo delo. Tudi sedaj nalagamo gradivo v spletne ucilnice in tudi videoklic nam gre dobro od rok. Sošolca, ki je v casu odrejene karantene praznoval rojstni dan, smo poklicali in ga presenetili z vošcilom in tortico s svecko. Pomagali smo mu pihniti svecko in lepo ga je bilo videti. Vsi pa si želimo, da bi bilo takšnih situacij vse manj. Ucenci pravijo, da je v šoli lepše in bolj zabavno, saj imajo družbo, le zgodnjega jutranjega prebujanja nimajo prevec radi. Maja Kuronja, razrednicarka UTRIP OSNOVNE ŠOLE Vse foto: OŠ Veržej Fünkešnica ˜ december 2020 15 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE 31. MEDOBCINSKI OTROŠKI PARLAMENT O O troški parlament je program vzgoje otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo. Otroke se spodbuja k sodelovanju v družbenem življenju in izobražuje o clovekovih in državljanskih pravicah. Šolski otroški parlament se izvaja v vecini osnovnih šol po Sloveniji, nadgradi se s parlamenti na obcinski in regionalni ravni in se zakljuci na nacionalnem otroškem parlamentu. Program se izvaja že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in regijskih koordinatorjev. Regijska koordinatorica pri ODPM Ljutomer je ga. Mateja Leskovar Polanic in njej gre zasluga, da se medobcinski otroški par- lament vsako leto izvede v Ljutomeru, kjer sodelujejo tudi naši ucenci, ucenci OŠ Veržej. V ponedeljek, 15. 3. 2021, je tako potekal že 31. medobcinski otroški parlament UE Ljutomer. Tema je bila Moja poklicna prihodnost, 2. del. Našo šolo sta zastopali ucenki 9. razreda, Brina Mernik in Sara Škraban. Medobcinski parlament je vsako leto potekal v sejni sobi Obcine Ljutomer, letos pa zaradi nastalih razmer na daljavo, preko zoom povezave. Udeležili so se ga predstavniki ucencev osnovnih šol UE Ljutomer, njihovi mentorji, ravnatelji in vabljeni gostje. V uvodu sta nas pozdravili predsednica ODPM Ljutomer, gospa Matejka Polak in koordinatorica, gospa Mateja Leskovar Polanic. Predstavniki šol so nato predstavili svoja stališca, mnenja, ideje na zastavljeno temo in cilje za prihodnost. Sledila je razprava, besede gostov in izvolitev dveh delegatov za nacionalni otroški parlament. Poslovili smo se v upanju in želji, da bi v prihodnjem šolskem letu lahko izpeljali otroški parlament na vseh ravneh v živo. Sonja Hanžekovic, mentorica na OŠ Veržej GLEDALIŠKO-LUTKOVNA PREDSTAVA NA SPLETU P P o daljšem obdobju šolanja na daljavo so bili mlajši otroci vrnitve v šolo zelo veseli. Ponovno snidenje z vrstniki in prijatelji je bilo prijetno. Skupno preživljanje casa v šoli jim daje novo energijo in motivacijo. Ob razlicnih ucnih in drugih dejavnostih pridobivajo nova znanja, širijo obzorja in se ucijo za življenje. Tudi igra je del tega in otroci se radi skupaj igrajo razlicne igre, tako na šolskem igrišcu in v parku, kakor tudi v ucilnici. Žal pa so v letošnjem šolskem letu onemogocene dejavnosti zunaj šolskega prostora. Že vrsto let v okviru kulturnega dne z otroki razredne stopnje obiskujemo gledališce Park v Murski Soboti, kjer si ogledamo gledališko ali lutkovno predstavo. Ker trenutne razmere še ne dopušcajo odprtja gledališc, smo uciteljice razredne stopnje otrokom pripravile gledališce v ucilnici. Izbrale smo gledališko ali lutkovno predstavo, primerno starosti otrok, ki so si jo ogledali preko spleta. Najprej so otroci ucilnico preuredili v gledališce in predstava se je pricela. Po ogledu predstave so ob poucnih oddajah spoznavali še notranjost gledališca in delovanje lutkovnega gledališca, ki so ju prikazali znani slovenski igralci. Ob tem so spoznavali tudi poklic dramskega igralca. Na spletnih straneh https://www.hisaotrok. si/ustvarjalni-programi/lutkalnica/ so spoznavali izdelavo razlicnih lutk (prstne, mimicne, rocne, lutke na palici) ter sami izdelali lutko priljubljenega lika iz ogledane predstave in pripravili sceno. Kulturni dan se je zakljucil z gledališko predstavo, ki so jo pripravili otroci. Klavdija Krajnc, prof. 16 Fünkešnica ˜ april 2021 Vse foto: OŠ Veržej Dom UTRIP OSNOVNE ŠOLE KULTURNI POPOLDAN V VZGOJNEM DOMU VERŽEJ K K er nas korona še vedno omejuje, smo letošnjo obeležitev kulturnega praznika morali oblikovati malo drugace. Vsaka skupina je v svojem mehurcku obeležila kulturo in kulturni praznik, tokrat z virtualnimi pripomocki. V uvodu smo najprej prebrali nekaj o kulturi in njenem pomenu. Kaj je za koga kultura, vsak sam najbolje ve, zato smo tudi otroke in mladostnike vprašali, kaj za njih pomeni kultura. Njihovi odgovori so bili zelo razlicni in zanimi vi. Sledil je ogled kratkega video posnetka o pop kulturi v korona casu. Drugi del popoldneva je bil namenjen kvizu o Prešernu. Najprej smo z zanimivo animacijo življenjske zgodbe o Prešernu osvežili znanje o našem najvecjem pesniku. Temu je potem sledil kviz, ki pa je bil namenjen bolj igri kot tekmovanju. Kljub vsemu smo ugotovili, da so naši otroci in mladostniki pri poznavanju Prešerna zelo dobri, ker so imeli le malo napacnih odgovorov. Ste vidli barona, haha-haha? Jas sen ga vida, pa se smejá. Veke mustace ma, ne bi jih leki da, ce bi mu placa štiristo rajnš. Van kunja je jaha tak na šprancir, f trovi se zgene nekši hudir. Kunja se splašita, strašita óbidva, vujša mu kunj je, beža skoké. Pribeža je f šumo, gosti ba les, kunj pa je beža skoka kak bes. Te pa zadela je cuba barona se f hrastovo vejo, proc odleti. Pa kaj buš brez cube zdaj, siromak, norca bi dela ž jega se fsak. Zato pa v Gradec gre, taksi so tan možje, kteri to znajo narediti fse. Od žive kokoši mésa en kos njemu prišili notri pod nos. Kakša bla prle, paj, takša je cuba zaj, samo da perje rase iž jé. Od potli pa nosi toti gospod brke pod nosom ino perot. Ci pa bi ti še, paj, takše mustace raj, v Groci si cubu delati daj! Prleška ljudska Za zakljucek kulturnega popoldneva smo si nato ogledali bolj moderno verzijo Povodnega moža, ki so ga igrali mladostniki ene izmed slovenskih gimnazij. Zgodba je postavljena v cas šolskih plesov in druženja mladih. V njej se prepleta jezik mladih in Prešernov jezik, vse skupaj pa je zacinjeno z malce mladostniškega humorja. Mentorica: Klavdija Paldauf Ste videli barona, ha-ha? Jaz sem ga videl, kako se smehlja. Velike brke ima in nikomur jih ne da, tudi ce mu ga veliko da. Konja jahal je na sprehod, ko v travi se zgane hudic – falot. Konj se splaši, ustrašita se oba, konj in gospod zbežita na konca dva. Ušel mu je konj v gosti gozd, besnel je kot norost. Baron se je z ustnico zadel, ta mu odpade – nic vec ne bo pel. Pa kaj bo brez ustnice siromak, norcuje iz njega se vsak. Zato pa v Gradec gre, tam možje znajo narediti vse. Meso od kokoši tam mu prišije pod nos. Takšna kot je bila prej, ustnica je tudi zdaj, perje raste iz nje v en kraj. Od takrat pa nosi tale gospod perje in brke direktno pod nos. Ce bi hoteli take brke tudi vi, v Gradcu na sejmu se jih dobi. Prvonagrajeni slovenski prevod izpod peresa 3. (dekliške) skupine Fünkešnica ˜ april 2021 17 UTRIP OSNOVNE ŠOLE Zmagovalni prleški krožnik Najboljša prleška zgodba, ki so jo pripravili v Stanovanjski skupini Dokležovje: Pepekov pomladni den Bog daj. Moje ime je Jüžek, po domoce mi provijo Pepek. Rad bi vam poveda, ka se mi je zgodilo eden pomladni den. Zaron ob devetih me je mati vrgla iz postele in rekla: »Kaj je zej, hmajok? Ka boš caka, ka de ti sunce posvetilo v rit? V kühji na mizi te cokajo žgujnki pa belo kafe, ka jaz moren v štacün.« Obleka sen si domaci štrikac in hlace, pa hitro na zajtrk. Gda sen se naja, sen zaceja štindirati, ka pa si nej zej zac 18 Fünkešnica ˜ april 2021 Vse foto: Vzgojni dom Veržej CISTO PRAVI »PRLEŠKI DEN« V VZGOJNEM DOMU VERŽEJ C C eprav nam epidemija koronavirusa prakticno celo šolsko leto kroji nacin dela in življenja v zavodu, smo vzgojitelji za naše otroke in mladostnike v Vzgojnem domu Veržej pripravili celodnevni dogodek »Prleški den«, ki se je odvijal v sredo, 17. 3. 2021 skozi ves popoldan. Namen dogodka je bil spoznavanje prleške kulinarike, narecja ter kulturnih in naravnih znamenitosti obcine Veržej, v kateri naši varovanci, ki prihajajo iz razlicnih koncev Slovenije, preživljajo tudi pretežni del svojega otroštva oz. mladostništva. Zaradi trenutnih ukrepov smo program prilagoditi tako, da je vseh 7 vzgojnih skupin aktivnosti izvajalo znotraj svojih prostorov, v svojih mehurckih. Najprej smo se skupine pod vodstvom vzgojiteljev lotile kulinaricne delavnice, kjer smo samostojno pripravile prleško tradicionalno jed – kvasenico. Postopek priprave smo povzeli po recepturi iz zbirke »Jedi verženskih babic«. Sku- pine smo morale pripraviti prleški krožnik, na katerem smo svoj kulinaricni izdelek cim bolj izvirno predstavile. Da je bila priprava bolj zanimiva in napeta, je poskrbela triclanska komisija, ki je krožnike tudi ocenila po kriterijih: okus in tekstura, izgled ter celotna prezentacija prleškega krožnika. Strokovna komisija je imela težko delo, saj so se vse skupine zelo potrudile. Zmagovalka kulinaricnega izziva za najboljšo kvasenico je postala 5. vzgojna skupina. V nadaljevanju popoldneva smo svoje brboncice razvajali s "provo prleško jüžino", pri kateri niso manjkali rženi krüh, zobl, meso s tünke, lük in jabolcni sok. Namesto ucnih ur so sledile »prleške urice«, v sklopu katerih so sku- pine ustvarjale v prleškem narecju, prevajale hudomušno ljudsko pesem, izdelale plakat z znamenitostmi naše obcine in si ogledale tudi promocijski film o Plavckovi deželi, v katerem so le-te znamenitosti podrobneje predstavljene. Ceprav plesnih korakov skupaj z domaco FS Lešcecek zaradi trenutnih ukrepov nismo uspeli potrenirati v živo, smo pa lahko preko njihovih krajših posnetkov okusili tudi de- lcek prleške folklore. UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE nen. Pa se mi v toti moji trdi kelebaci posveti ideja, ka bi se lehko ša malo vozit s peciklon. Priden ti jaz v škeden, pa vidin, ka man zodji potoc prazen. Ka pa te nej zej? Ja, zakrpati moren lüšah, pa de kak novi. Po kakšne trifrtole vüre je bija pecikel poprovleni. Pa se ti lepo jaz pelan po vesi, te pa naenkrat eden prileti rükverc iz dvorišca. Ka bi vi znali, kak sen premza. Kümaj mi je grotalo, ka sen se ne v jega zaleta. Vete kak sen mo moga povedati ene par domacih reci. Pelan se ti ga jaz dale, pa vidin, ka mi proti gre ena fejst diklina. Ka bi zgleja frejersko, sen se zdigna na zodji potoc. Pa se ti jaz tak pelan, pa zadenen v rob plocnika. Te pa sen tak opa v grabo, ka sen kume gor stana. Samo to še je ne bilo fse. V grabi so rasle lepe mlode koprive, kere so me tak lepo vüžgale. Vete, kak sen se coha. Sen misla, ka si bon cele roke dol zgloda. Moren vam povedati, ka sen meja zadosti vožnje s pecikoln, zato sen se odpela nazoj proti dumi. Pripelan se ti Aktivnosti smo zakljucili s pravo kislo žüpo, ki so jo za vecerjo pripravile naše vrle kuharice in tako zaokrožili jaz do sosidovega dvora, ko vidin nasred plocnika ležati priftošl. Sosid je glih bija na dvori, pa ga pitan, ce je jegof priftošl. Gda mi on nazoj: »Ha, ka si prava? Pri moj düši sen te ne nic cüja.« Še enkrat ga pitan, ce je jegof priftošl. Je reka: »Bog ti ploti, Pepek. Ja, moj je,« pa mi je da 10 evrof. Koncno sen se pripela do dumi. Posprovin pecikl, pa gren nazoj v kuco. Da bi vi znali, kak je dišalo. Mati je glih iz protrola vzela friško peceno kvasenico. Rekla me je, ka naj jo pistin, ka se malo ohladi. Pa ki bi te jaz poslüša, ke mi je rekla. Vete kak sen ja vroco kvasenico, tak ka so se mi püte metale. Te pa so se zaceli problemi. Želodec me je tak bolja, ka sen že misla, ka se bon stegna. Te pa sen še dobja jezikovo žüpo od matere. »Šmrklavec, pa keko krot še ti moren povedati, ka ne je vroce kvasenice, bedok. « Želodec pa me je resen tak bolja, ka sen se sprava f postelo, pa sen do spajo leža. Tisti den sen se nafcja, ka drgoc rejši nen vec ja vroce kvasenice, pa ka mlade koprive fejst pecejo. "Prleški den", ki bo našim varovancem prav gotovo ostal v lepem spominu. Koordinatorji dogodka: vzgojitelji Jasmina, Ivan in Mateja Fünkešnica ˜ april 2021 19 UTRIP MARIJANIŠCA IN ŽUPNIJE UTRIP MARIJANIŠCA IN ŽUPNIJE PONUDBA NAŠIH PROGRAMOV NA NEKOLIKO DRUGACEN NACIN V V erjetno je veliki vecini ljudi lastno, da nacrtuje stvari, da želi predvideti dogodke, se pripraviti in dobro opraviti stvari, ki so jih nacrtovali. Nerodno pa postane, ko neka stvar prekine naše nacrte in smo prisiljeni ukrepati drugace od nacrtovanega. Izkušnja prvega vala epidemije COVID-19 nas je naucila, da moramo nacrtovati, vendar biti vedno pripravljeni, da nekoliko spremenimo svoj nacin dela. Najslabši odgovor bi verjetno bil, da recemo: »Nic se ne dá storiti.« Razmere, ki so nas znova doletele v zadnjih mesecih, so bile in so izziv, da ponovno razmislimo, kako naprej, da se vprašamo, kaj smo se naucili med prvim valom epi-demije COVID-19. Ko smo bili meseca oktobra prisiljeni znova zapreti vrata Zavoda Marianum Veržej, smo optimisticno pri-cakovali, da bomo lahko razveselili naše goste s ponovnim odprtjem v drugi polovici meseca januarja. Žal se to ni uresnicilo in tako smo priceli z razmišljanjem, kako bi cim bolje izkoristili dane razmere. Ce smo pred enim letom, ko smo prvic zaprli vrata naše ustanove, veliko moci in casa vložili v obnovo prostorov, pa smo tokrat bolj razmišljali v smeri, kako bi vseeno lahko ponudili in izvedli vsaj del programov, ki smo jih pripravili in nacrtovali za prve tri mesece novega leta. Ceprav nam je epidemija v marsicem otežila delo, je hkrati prinesla tudi nekatere novosti, katerim prej nismo posvecali toliko pozornosti. V mislih imam predvsem razne racunalniške aplikacije kot je npr. Zoom in ga je pred dobrim letom poznala veci-noma mlajša generacija, v zadnjem letu pa je postal poznan, lahko bi rekli vsem, ki imajo oz. delajo z raz-nimi skupinami. Ce torej naši gostje zaradi epidemije ne morejo fizicno priti v Veržej, zakaj jim ne bi po-nudili npr. duhovnih vaj na daljavo? Skupine gostov, ki bi sicer prišle v normalnih okolišcinah na razne naše programe v Marijanišce, so idejo z veseljem sprejele in tako so nastala razna tedenska srecanja in spremljanja zakonskih skupin iz celotne Slovenije, duhovne vaje in osebna spremljanja, druženja za mlade in razni foto natecaji na temo adventa in božica - in to vse s pomocjo raznih spletnih programov. Tudi nacr-tovanje prihajajocih dogodkov (usposabljanje animatorjev, oratorija, duhovnih vaj…) je vecinoma potekalo preko videokonferenc. Vsi si želimo, da bi se lahko cimprej vrnili v normalne tirnice, do takrat pa poskušamo narediti cim vec dobrega v razmerah in s sredstvi, ki so nam dana. Bo že držal tisti rek: »Ko Bog zapre vrata, nekje odpre okno.« Primož Korošec AKTIVNOSTI V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ Z Z aradi že vsem znane situacije z epidemijo smo žal primorani imeti rokodelski center zaprt, tako da je dogajanje zelo okrnjeno ali ga skoraj ni. Odpadlo nam je kar nekaj dogodkov, med njimi tudi naša najvecja razstava - Razstava jaslic. Prav tako ne bomo pripravljali razstave velikonocnih pirhov. Smo se pa kljub zaprtju trudili in za vas pripravljamo nekaj novitet, ki vam bodo na ogled, kakor hitro center spet odpre svoja vrata. Že v jeseni smo zraven naše razstavne galerije za ogled pripravili še eno razstavo slikovnih umetnin, ki so nastale izpod rok naše umetnice Irene Skotnik. Razstava se nahaja na stopnišcu Rokodelskega centra DUO. Za vse, ki si razstavo še želijo ogledati, bo to možno ob odprtju centra. Ta umirjen cas smo izkoristili in obnovili našo razstavno- prodajno trgovino. Tako bodo naši obiskovalci zaznali novo svežino. S pomocjo rokodelcev iz Pomurja in njihovih izdelkov bomo dopolnili prodajalno. Z lokalnimi pridelovalci pa še poskrbeli za tradicionalni izbor domacih izdelkov (moka, med, olje...). Naša loncarka Urška z vajenko Eleno in njune pridne roke prav tako ustvarjajo in snujejo nove izdelke. Za vas pripravljata velik asortima loncene posode, ki je nepogrešljiv v vsaki kuhinji. Prav tako pa nista pozabili na dekorativne izdelke, ki bodo krasili vaš dom in vaš vrt. Ob odprtju prenovljene trgovinice in celotnega Rokodelskega centra DUO bomo za širšo javnost pripravili dan odprtih vrat, kjer si bo zraven trgovine možno ogledati tudi naš kamp in hiške Pod prleško brajdo, ki so bile zgrajene preko projekta Ethos land (OP SI-HU). Iris Balažic Foto: Arhiv ZMV Foto: Peter Pucnik 20 Fünkešnica ˜ april 2021 UTRIP MARIJANIŠCA IN ŽUPNIJE UTRIP MARIJANIŠCA IN ŽUPNIJE PRAZNOVANJE VELIKONOCNIH PRAZNIKOV V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. MIHAELA V VERŽEJU S S lovenski škofje so na 121. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 8. marca 2021, sprejeli navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu. Izredne razmere, ki jih je povzrocila epidemija koronavirusa, še vedno narekujejo, da letošnje velikonocne praznike obhajamo na prilagojen nacin. Pri tem moramo vsi, duhovniki in verniki, upoštevati odloke Vlade RS, priporocila NIJZ in Navodila slovenskih škofov, za ohranjanje zdravja in omejitev širjenja epidemije pravilno nošenje zašcite, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje. Škofje vabijo vernike, da se udeležijo bogoslužij v domaci župniji. Prenose bogoslužij naj spremljajo samo tisti, ki res ne morejo v cerkev (bolni, stari, rizicni). Vsa vecerna bogoslužja velikega tedna naj bodo ob 18.00, da se verniki zaradi vecerne omejitve gibanja lahko v miru vrnejo na svoj dom. • CVETNA NEDELJA (28. 3.) – spomin Kristusovega vhoda v Jeruzalem, pri obeh mašah blagoslov presmecev, oljk in drugega zelenja. Pri prvi maši (ob 7.00) v cerkvi, pred drugo sv. mašo (ob 9.30) bo blagoslov na dvorišcu župnišca in slovesni vhod v cerkev, kjer bo sv. maša. • VELIKI CETRTEK (1. 4.) – kdaj bo krizmena maša v murskosoboški stolnici, bo dolocil g. škof in jo bomo tudi pravocasno objavili na naših spletnih straneh. • OB 18.00 SLOVESNO PRAZNOVANJE JEZUSOVE ZADNJE VECERJE. Sodelujejo prvoobhajanci, birmanci in vsi. Po maši cešcenje. Jezus krvavi pot poti, po izdajstvu Juda Iškarjota ga primejo in odpeljejo v jeco. • VELIKI PETEK (2. 4.), SPOMIN JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI: dopoldne obisk in obhajilo bolnikov na domu. Prosimo, da jih prijavite. Ob 15.00 molitev križevega pota v župnijski cerkvi; ob 18.00 branje Jezusovega trpljenja, prošnje, cešcenje križa, obhajilo, molitev pri Božjem grobu. Pri cešcenju križa samo duhovnik poljubi križ, verniki pa pokleknejo ali se mu priklonijo. Pri prihajanju je treba upoštevati predpisano razdaljo, tudi pri obhajilu. • VELIKA SOBOTA (3. 4.): dopoldne Jezusa castimo pri Božjem grobu. Veroucenci ste povabljeni k cešcenju ob 9.00. • BLAGOSLOV VELIKONOCNIH JEDIL: v Veržeju ob 13.00, 15.00 in 17.00. Zberite se pred župnišcem v polkrogu z upoštevano razdaljo in vsak naj ima pred seboj svojo košaro z jedili. V BUNCANIH ob 14.00 in v BANOVCIH ob 16.00. Blagoslovljena jedila zaužijemo na veliko noc po maši. Ob 18.00 VELIKONOCNA VIGILIJA – slavje luci, branje Božje besede in obnovitev krstnih obljub sv. mašo. • VELIKA NOC (4. 4.): ob 7.00 obred vstajenja (velikonocne procesije ne bo) in velikonocna sv. maša, ob 9.30 druga in ob 11.00 tretja velikonocna sv. maša. Zvecer ne bo sv. maše. Na velikonocni ponedeljek bodo sv. maše ob 7.00 in 9.30 uri. • Vabljeni k obredom svetega tridnevja in k velikonocni sv. maši. Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem: ŽPS in GS, tajnici in drugim clanom ŽK, redovnim sestram, bralcem in bralkam Božje besede, krasilkam in cistilkam župnijske cerkve in župnišca, ministrantom, drugim sodelavcem in vsem, ki prihajate k maši; pa tudi svojim sobratom. Zahvala tudi Obcini Veržej za vso pomoc pri obnavljanju cerkve. Posebej zahvala županu in svetnikom, ki so se odpovedali sejnini in ta dar dali v dobre namene tudi ŽK. To je lep zgled cutecega srca do ubogih in potrebnih pomoci. Bog placaj! Vsem vernikom in tudi drugim prebivalcem v naši župniji želim za veliko noc izreci iskrene želje, ki naj se jim uresnicijo: Z vstajenjem je Kristus razodel Boga usmiljene ljubezni prav zato, ker je prejel križ kot pot k vstajenju. Ko se spominjamo Kristusovega križa, njegovega trpljenja in smrti, sta zato naša vera in naše upanje uprti v vstalega Kristusa, ki se je prikazal ženam in ucencem, ki so se silno razveselili, ko so ga spet zagledali živega. Želim, da bi takega veselja, kot so ga doživele žene in ucenci, bili deležni tudi Vi v teh praznicnih dneh. Ce že ne bomo smeli peti, pa naj vsaj v srcu vsakega od nas doni vesela: Aleluja, Kristus je vstal, Kristus živi, aleluja! In Vas prav vse iskreno pozdravljam. Jože Pozderec, župnik Fünkešnica ˜ april 2021 21 NAŠA DEDIŠCINA NAŠA DEDIŠCINA KULTURNA DEDIŠCINA – PRETEKLOST IN PRIHODNOST Dedišcina je zapušcina prednikov, katero smo potomci prejeli po njihovi smrti. V tej rubriki pa se bomo bolj dotaknili kulturne dedišcine, ki je pri vsakem narodu posebna na svoj nacin. Prav tako tudi Slovenci v tej kategoriji niti približno ne zaostajamo, še vec, naša kulturna identiteta je zelo bogata in razširjena. Posebno poglavje je ljudska glasba, kateri bomo namenili nekaj vec besed. L L judska glasba je kot nek živ organizem, ki se vedno znova in znova spreminja in preoblikuje. Težko je opredeliti ljudsko glasbo v eno definicijo, ki bi bila splošno veljavna in dovolj izcrpna. Vsebina in oblikovne sestavine so pogojene tudi z geografskimi, jezikovnimi, zgodovinskimi in sociološkimi dejavniki, ki so razlicni od kraja do kraja. Ljudsko izrocilo predstavlja nacin druženja in glasbenega ustvarjanja ne glede na njihovo izobrazbo ali starost. Predstavlja vir sprostitve in druženja ljudi s podobnimi zanimanji. Še posebej izrazito se to opazi v prleških koncih, saj tu živijo preprosti in vedri ljudje. Pomembna znacilnost tipicne ljudske pesmi je tudi »pristnost «. Ljudje pojejo marsikaj, toda potrebno je razlikovati med »domacimi« pesmimi in tistimi, ki jih znajo in so jih kje že slišali, a jih nimajo za svoje in jih jemljejo kot tujke. Zato je potrebno zacrtati meje med pravimi pristnimi ljudskimi pesmimi in ostalimi. Druge pomembne znacilnosti so prenašanje iz roda v rod. Nekoc je bilo to samo ustno, danes, ko pa smo že skoraj vsi pismeni, pa so si pevci zaceli zapisovati besedila in si jih izmenjevati. Najbolj tipicen nacin prenosa pa je še vedno ta, da jih nekdo sliši in si jih zapomni. Dobrim pevcem je potrebno, da jih slišijo samo enkrat ali dvakrat. Tudi pojav raznih tehnicnih pripomockov (racunalnik, radio, gramofon, kasete, plošce itd.) ni zmanjšal dejstva, da se vecino pesmi naucijo pretežno ob poslušanju. Ljudska pesem je sestavni del življenja ljudi, saj živi v vsej svoji polnosti in je z njo prepleteno vsakdanje in praznicno življenje. Otrok doživi prvi stik z ljudsko pesmijo že v ranem otroštvu, ko ga starši pomirjajo s petjem pesmi. Posebne priložnosti za petje ljudskih pesmi so razni obicaji 22 Fünkešnica ˜ april 2021 kot so krstitke, sedmine, koline, godovi in ostale slovesne priložnosti, še posebej pa »gostüvaje«. V posebno zvrst spadajo tudi napitnice in zdravice, ki so v naših krajih še posebej zanimive. Tipicni slovenski ljudski instrumenti so razlicice precnih flavt (žvegla, stranišcica…), lokalne razlicice dud, oprekelj, citre, trstenke, za prleške konce pa še posebej gosli, tamburice, klarinet in harmonika, ki je s svojim pojavom med instrumenti naredila pravo revolucijo. Do konca 19. stoletja so tako za razna druženja potrebovali vec instrumentov, da je bil zvok bolj poln, s pojavom harmonike pa je lahko ta instrument nastopal kot samostojen, saj je imel na eni strani melodijo, na drugi strani meha pa je melodijo spremljal bas. Na Slovenskem so tipicne ljudske pesmi vecinoma samo igrane ali pa samo pete. V redkih primerih instrument spremlja petje. Pomembno je na zapis slovenske ljudske glasbe vplivalo zbiranje ljudskih pesmi na pobudo tedanjega avstrijskega ministrstva za nauk in bogocastje, saj so namenili izdati zbirko pesmi vseh narodov avstrijske polovice Avstro-Ogrske monarhije. Prizadevni zbiralci so našli vec kot 13.000 primerkov raznih besedil in njihovih melodij. To je pomenilo neizmerno kulturno bogastvo, katerega nam je lahko zavidal marsikateri narod tedanje Avstro-Ogrske monarhije. Na razvoj slovenske ljudske glasbe je pomembno vplivalo tudi zgledovanju po ceških potujocih muzikantih. Ti so po krajih Avstro-Ogrske potovali od 18. stoletja dalje. Tako imenovani »Progarji« so naokoli raznašali ceške melodije, to je pa razlog, da še nekateri starejši godci danes zaigrajo kakšne njihove pesmi, kot so na primer: Zlata Praga marš, Ceški muziki, Ceški marš ... V naša mesta in vasi so razna šali tudi glas o »pleh muzikah«. To je sprožilo val ustanavljanja godb na pihala in trobila, nekateri so hodili na vaje tudi po nekaj ur dalec. Naucili so se igranja trobenta, klarineta, roga, tube, ta glasbila pa so se zacela vkljucevati v razne sestave v domacem kraju. Ljudska glasba je mocno ukoreninjena v kulturi ljudi. Še posebej opazno je to v Prlekiji, saj je kljub mnogim razlicnim vplivom preživela mnogo let. Ceravno se nam vcasih zdi, da bo nekoc ljudsko izrocilo ob hitrem tempu življenja poniknilo neznano kam, moramo vztrajati v tem, da nikoli ne bo pozabljeno in da bo slovenskemu narodu vedno prleška in na koncu koncev tudi slovenska kultura kot nek spomenik vedrosti in preprostega življenja. David Lukner Foto: KD Slavko Osterc Veržej NAŠA DEDIŠCINA NAŠA DEDIŠCINA ZGODOVINA KASAŠKEGA ŠPORTA V VERŽEJU – ZACETKI (1. DEL) Kasaški šport ima v Sloveniji izjemno bogato tradicijo. Prve organizirane dirke so prleški zanesenjaki izvedli leta 1874, že leto pozneje pa je bil ustanovljen tudi prvi kasaški klub v Ljutomeru. To je bil sicer šele drugi tovrstni klub v Evropi, eno leto prej je namrec zacel delovati na Dunaju. Kmetje iz veržejskega podrocja so bili pri dirkanju in reji zraven že prakticno od vsega zacetka. T T oplokrvne konje so v okolici Ljutomera priceli rediti že v 18. stoletju. To so bili konji orientalskega izvora, ki so se zaradi svoje hitrosti in vzdržljivosti odlicno obnesli pri prevažanju vina v Benecijo – za pot naj bi porabili kar 14 dni manj kot konji iz okolice Ptuja. Nekateri zgodnji viri pišejo o tem konju kot konju murskega polja, ljutomerskem konju in celo veržejskem konju. Prve kasaške dirke so bile prirejene 12. septembra 1874, na njih pa so sodelovali tudi konji iz veržejskega obmocja. Dirka je bila izvedena na cesti od Križevcev do Ljutomera, nastopali pa so lahko le kmecki konji iz ljutomerskega rejskega okoliša. V prvih letih, ko so dirke prirejali enkrat letno, je dirkalo med 20 in 25 voznikov, kasneje po prelomu stoletja pa tudi do 40. Vozniki in njihove družine so bili deležni družbenega ugleda, saj so sloveli tudi kot naprednejši kmetje. Tudi v dirkalnem društvu, ustanovljenem leta 1875, so delovali clani iz našega okoliša. Bili so namrec med najboljšimi tekmovalci v obdobju pred prvo svetovno vojno. Angelos Baš v delu Ljutomerske konjske dirke piše, da je bila najhitrejša kobila kmecke reje v vsej Avstriji v zacetku 20. stoletja Minka, katere rejec je bil Anton Petovar iz Buncan. V drugi polovici 19. stoletja je bilo zelo dejavno slovensko narodno gibanje in proti koncu preloma stoletja so kasaške dirke postale eden izmed družbenih dogodkov, kjer je gibanje utrjevalo svoje politicne ideje. Tako so konec 19. stoletja še prevladovali nemški izrazi na oznacbah in napovedovanje v nemškem jeziku, leta 1901 pa v virih Kasaške dirke v zacetku 20. stoletja, ki jih je fotografiral ljutomerski odvetnik in pionir slovenske- ga filma Karol Grossmann. že najdemo podatke, da je na sredini dirkališca plapolala slovenska zastava, v svojem delu še navaja Baš. Alojz Slavic iz Banovec, ki se je udeleževal dirk v tistem obdobju, je za zacetek 20. stoletja zapisal: »Vsakoletne dirke so bile tu kot nekak narodni praznik. Na dirkališcu so plapolale slovenske trobojnice…« O nemško-slovenskem »boju« kaže tudi podatek, da je štajerski deželni odbor leta 1911 prepolovil podporo, ker so ljutomerske kobile na dirkah v Avstriji premagale vso avstrijsko kmecko konkurenco. Dunajsko dirkalno društvo in ministrstvo za kmetijstvo podpore sicer nista znižali, sta pa prepovedali slovensko trobojnico na dirkališcu v Ljutomeru. Vito Šadl Fünkešnica ˜ april 2021 23 DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP OBNOVA GASILSKEGA DOMA IN DELO PGD VERŽEJ L L eto 2021 se je zacelo tako, kot se je koncalo 2020, se pravi še vedno smo v primežu virusa in temu primerno tece naš vsak dan. Tudi gasilci obcutimo posledice epidemije, saj je marsikatero delo obstalo ali pa ni bilo izpeljano, kot je bilo to obicajno. Izpeljan ni bil obcni zbor, po priporocilu GZ Slovenije je bila sklicana seja upravnega odbora, na katerem sta bila potrjena porocilo in zakljucni racun za leto 2020, s cimer so bili izpolnjeni pogoji za oddajo letnega porocila na AJPES. Zdi se nam prav, da zapišemo nekaj o našem delu in predvsem o obnovi doma, ki se je kljub epidemiji nadaljevala po planu. Kljub temu, da so se nekatera dela morala zamakniti na jesenski in zimski cas, so bila opravljena do roka. Opravili smo vsa dela, ki so bila potrebna za pregled objekta o njegovi varnosti. Ko so vsi ogledniki za svojo podrocje pregledali objekt in skladnost opravljenih del s predpisi, smo vse potrebne dokumente predali projektantu, ki je izdelal koncno dokumentacijo za izdajo uporabnega dovoljenja. Upravna enota Ljutomer je 22. 2. 2021 izdala dovoljenje za uporabo gasilskega doma in s tem je obnova koncana v 99 odstotkih, tisti 1 % pa predstavlja še nekaj drobne notranje opreme. Dovolite, da predstavim koncno vrednost obnove do 31. 12. 2020, ki je znašala natanko 151.778,29 EUR. Od tega so bili prilivi Obcine Veržej v višini 101.478,00 EUR, zbrana sredstva s položnicami v višini 35.194,45 EUR in lastna sredstva društva v višini 18.141,18 EUR. Ostalo je 3.035,34 EUR, ki bodo porabljeni za poplacilo drobnega elektro materiala in za poplacilo izdelave koncne projektne dokumentacije. Nikakor pa ne gre pozabiti, da smo gasilci in gasilke v casu obnove opravili vec kot 2000 prostovoljnih ur pri raznih manjših delih, s katerimi smo pocenili obnovo. S ponosom lahko recemo, da društvo na dan 31. 12. 2020 za obnovo doma nima nobenih odprtih terjatev do dobaviteljev ali izvajalcev obnove, kar pomeni, da smo zelo 24 Fünkešnica ˜ april 2021 Foto: PGD Veržej Foto: PGD Veržej dobro pripravili tako sam potek obnove, kakor tudi njegovo financno konstrukcijo. Omenjeni znesek ni tako majhen, je pa vseeno lepo slišati, da imamo poravnane vse racune, brez preostalih dolžnosti. Sedaj, ko je dom dobil koncno podobo in je takšen, kot smo si ga zamislili, bi se radi še enkrat iskreno zahvalili županu, obcinskemu svetu in obcinski upravi za nesebicno pomoc, tako v financni kot moralni podpori pri obnovi. Prav posebna zahvala gre tudi vsem krajanom in krajankam Veržeja, ki ste se v tako velikem številu odzvali naši prošnji za financno pomoc pri obnovi in s tem omogocili lažje delo. Seveda pa ne gre pozabiti dela vseh gasilk in gasilcev, ki so vsak po svojih zmožnosti in casu prispevali kakšno prosto uro svojega casa za obnovo doma. Sedaj, ko je dom opremljen in obnovljen, je lahko lep zgled dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo, krajani in društvom. Hkrati je tudi zagotovilo, da bo društvo v bodoce delalo še bolj zagnano. Želimo si, da bi se v delo društva vkljucevalo še vec mladih in tako nadaljevalo bogato, vec kot 140-letno zgodovino društva. V imenu trenutnega vodstva društva se še enkrat iskreno zahvaljujem za pomoc. Vsi skupaj vam želimo obilo zdravja in ostajamo v upanju, da se cimprej vrnemo v življenje kot smo ga bili vajeni. Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom: »NA POMOC«. Kolbl Mihael, predsednik PGD Veržej LEŠCECKI NIKOLI NE POCIVAMO V V casu epidemije smo Lešcecki še vedno zelo aktivni. Ceprav se ne moremo družiti v živo, vedno najdemo pot, da ostajamo povezani. Sedaj je postala že naša stalnica, da se v petek zvecer dobimo na vajah, ki potekajo preko spleta. Naše vaje so zelo raznolike, saj nas vsak teden caka nov izziv. Razdeljeni smo na vec skupin, v katerih od svojih vodij dobivamo razlicne naloge, ki jih potem skozi teden pridno opravljamo in jih ob koncu tedna predstavimo še ostalim clanom skupine. Pri nalogah se ucimo novih plesnih korakov, plesov, spoznavamo ljudske obicaje ŠPORTNI UTRIP ŠPORTNI UTRIP ZBIRANJE PRLEŠKIH BESED Cas pandemije in cas preživljanja doma smo Lešcecki izkoristili v polni meri. Ob tedenskih vajah in nalogah, smo si vzeli cas za zbiranje prleških besed. Pri svojih starših, babicah, dedkih, sorodnikih smo iskali prleške zakladnice in jih redno zapisovali. Našli smo veliko prleških besed, ki jih skrbno skladišcimo pri našem umetniškem vodji. Nekatere izmed teh so npr., korožijak, holcuta, žverznati, osipoc, cek, štelun ge, crkniti, fasati, cmizditi… Verjamemo, da bi tudi vsak izmed vas našel kakšno našo prleško besedo. Ce ste pripravljeni katero deliti z nami in obogatiti naš prleški slovarcek, lepo vabljeni k sodelovanju. Najdene besede lahko pošljete na elek tronski naslov: markorus.prlek@gmail.com. Nastja Borko in navade naših dedkov in babic, obujamo spomine na pretekle dogodke, nastope, gostovanja in druženja. Da so spletne vaje še bolj zanimive, si vcasih na vaje povabimo tudi kakšnega gosta. Naš redni gost tako še naprej ostaja naš prijatelj, etnolog Tadej Murkovic, ki nam vedno znova preda ogromno novega znanja in zanimivih informacij. Z nami sta bila tudi Suzana Puhar in Roland Bukovnik, naša plesna ucitelja swinga, ki sta povedala nekaj vec o swingu in sicer o znacilni swingovski glasbi, korakih, vejah swinga, oblacilni podobi ipd. Skupaj smo se naucili koreografijo swing korakov, natancneje Shim Shama, ki nam je predstavljala velik izziv. Vseeno smo jo odlicno opravili. Ce ne pocivamo plesalci, ne pociva niti naš glasbeni sestav. Muzikanti nas vedno znova presenetijo in nam vaje polepšajo z odlicno odigranimi skladbami. Naše spletne vaje so zanimive in si jih radi popestrimo, kolikor je le možno. Seveda pa po tolikem casu že komaj cakamo, da bomo lahko ponovno obcutili, kako je stopiti na oder, zacutiti glasbo in zaplesati tako, da nas še vec dni bolijo noge. Lešcecki tudi pridno nacrtujemo dogodke, ki jih bomo izvedli takoj, ko bo to spet možno. Ob tej priložnosti vam lahko razkrijemo naš prihajajoci dogodek. Glasbeni sestav se namrec že pridno pripravlja na njihov glasbeni vecer, ki bo potekal v zacetku julija. Glasbena pravljica bo potekala na prostem, na trgu Slavca Osterca v Veržeju. Lepo vabljeni! Mi se že veselimo, pa vi? Spremljajte nas! Romina Erjavec Foto: Gorazd Gider 15-LETNI ODBOJKAR NIK LEGEN BO NASTOPIL NA EVROPSKEM PRVENSTVU N N ik Legen iz Buncan, sicer igralec odbojkarskega kluba Panvita Pomgrad, se je s slovensko reprezentanco U17 (igralci stari do 17 let) prek kvalifikacijskega turnirja v Zadru, ki je potekal od 12. do 14. marca, uvrstil na evropsko prvenstvo. Srednji bloker mlade izbrane vrste pravi, da je že igranje v reprezentanci velika cast, nekoc pa se želi preizkusiti tudi v kakšni tuji odbojkarski ligi. Poleg Nika dres slovenske reprezentance s ponosom nosita tudi Urban Rajnar in Vid Suhadolnik, oba prav tako clana prekmurskega kluba Panvita Pomgrad. Mladi odbojkarji so na svoji poti do evropskega prvenstva na turnirju v Zadru za zacetek s 3:0 v nizih odpravili Slovake, nato pa z le enim izgubljenim nizom še južne sosede Hrvate. S tem so osvojili prvo mesto v skupini in se uvrstili v polfinale, kjer so jih cakali favorizirani Cehi. Ceprav so izgubili prvi niz, so nato z zbrano igro osvojili preostale tri in se uvrstili v finale, kjer so v nedeljo, 14. marca, igrali še z Avstrijci. Tudi severni sosedje so »padli« z identicnim rezultatom 3:1 v nizih. Fantje so se tako uvrstili na EuroVolley U17M 2021. Letošnji EuroVolley U17M naj bi potekal v Albaniji od 10. do 18. julija, v njem pa bo sodelovalo 12 reprezentanc. 15-letni Nik, ki v višino meri kar 197 centimetrov, je svojo dosedanjo športno pot za Vestnik strnil takole: »Odbojko sem zacel igrati v 4. razredu Osnovne šole v Veržeju pri trenerju Milošu Bavcu. Naslednje leto, v 5. razredu, pa sem bil že pri Panviti Pomgradu. V klubu in slovenski reprezentanci U17 igram na mestu srednjega blokerja. Mi pa majica z državnim grbom veliko pomeni, saj si to moraš zaslužiti. Sam sem bil prvic vpoklican lani. Ker me igranje odbojke veseli, želim biti še boljši, kot sem trenutno, nekoc pa bi se rad preizkusil tudi v tujini. Trenutno že treniram tudi s prvo, clansko ekipo Panvite Pomgrada, kar mi je zelo všec in kjer vidim, da se lahko še veliko naucim od izkušenejših igralcev, kar me še dodatno motivira.« Niku cestitamo in želimo vse dobro v nadaljnji karieri! Vito Šadl Fünkešnica ˜ april 2021 25 ODKRIVANJE SVETA ODKRIVANJE SVETA KITAJSKA, DEŽELA RIŽA IN SVILE (1. DEL) Rada potujem v daljne, neznane dežele, kjer srecujem zanimive ljudi, spoznavam njihove navade in obicaje, ter se srecujem z nenavadnimi prizori iz življenja in dela tamkajšnjih prebivalcev. Potovanja me enostavno privlacijo, saj je svet tam zunaj - dalec od doma, drugacen in ga prav zato rada opazujem in spoznavam. Izkušnje, ki jih pridobim so tiste, ki prispevajo k moji strokovni rasti kot geografinji, kot tudi k osebni rasti in razvoju. Vec dežel kot obišcem, bolj razumem in cenim svoj prostor, kjer sem doma. Kadar se prvic znajdem v tuji deželi, mi ugaja soocanje z drugacnostjo. Pocutim se brezskrbno, navdušeno, svobodno … in ravno svoboda, ta skoraj popolna prostost od vsakdanjih stvari in želja po novem, neraziskanem, daje mojim potovanjem najvecji smisel. Dopustite mi, da s svojimi spoznanji navdušim tudi vas … G G eografi širne Slovenije – po poklicu ali po duši, se vsaki dve leti podamo na daljše potovanje, ki ga organizira priznana turisticna agencija. Na poti nas spremljajo strokovno podkovani geografi, zgodovinarji in biologi, saj je poglavitni namen potovanja strokovno izobraževanje na podrocju družbenih in naravoslovnih ved. Kitajsko smo spoznali leta 2015, potovali smo med jesenskimi pocitnicami, naša strokovna ekskurzija pa je trajala 10 dni. Pot nas je vodila preko Zagreba in Moskve do Pekinga. Opravili smo kar nekaj krajših letalskih poti po državi in potovali s spalnim vlakom. Prepotovali smo vzhodni del Kitajske, od Pekinga do Šjana, Guilina in potovanje zakljucili v Šanghaju. Kitajska, uradno Ljudska republika Kitajska, je po velikosti ozemlja 4. najvecja država, po številu prebivalstva, ki presega milijardo 350 milijonov, pa najbolj naseljena tala pomembno središce svetovnega dogajanja, predvsem kot gospodarska in politicna velesila, kar pa je v preteklih stoletjih, tako in tako, tudi bila. Gre za državo z izredno bogato zgodovino, mocno ukoreninjeno tradicijo in neverjetnim gospodarskim vzponom. Glavno mesto Peking velja v zadnjem casu za eno najbolj zanimivih turisticnih destinacij na svetu. Ce odvzamemo sive meglice nasicene s smogom, ki jih dnevno soustvarja 21 milijonov prebivalcev drugega najvecjega kitajskega mesta in ce se sprijaznimo z nepopisno gneco na avtocestah, ko uslužbenci na delo in nazaj porabijo 6 ur, potem se kot turisti lahko predamo utripu tega velikana. Pekinška moc se kaže v tem, da je mesto politicno, kulturno in izobraževalno središce Kitajske. V mestu je sedež velikih državnih podjetij, center železniških povezav, pohvali pa se lahko tudi z drugim najbolj prometnim letališcem na svetu. Je ena od dežela sveta. Na Daljnem vzhodu se je Trg nebeškega miru in Prepovedano mesto izoblikovala ena najstarejših in najbolj razvitih civilizacij, z vec kot 3200 letipisane zgodovine. Številne dinastije in kulturna obdobja so skozi tisocletja za seboj pustila pomemben zgodovinski, kulturni, družbeni in tehnicni vpliv na razvoj sveta. Smodnik, tisk, kompas, papir, svila in seizmograf, so samo nekateri od izumov, ki nam jih je v zapušcino pustila Kitajska. V zacetku srednjega veka, se je dežela zacela zapirati. Izolacija za velikim kitajskim zidom, ki se je stopnjevala v 15. stoletju, je vplivala na 400-letno upocasnitev nadaljnjega razvoja družbe. Zgodovinsko gledano je bila Kitajska vse do zacetka 19. stoletja dalec pred ostalimi civilizacijami ne samo po stopnji razvoja, ampak tudi po kvaliteti življenja. Evropa je dohitela Kitajsko šele z industrijsko revolucijo. Potem je sledilo skoraj 150 let spopadov, bojevanj, družbenih sprememb in revolucij. V zacetku 80-ih let prejšnjega stoletja je Kitajska sprejela politiko reform in odpiranja svetu. Spet je pos 26 Fünkešnica ˜ april 2021 štirih obcin pod direktnim vodstvom kitajske centralne vlade in ima veliko vlogo v mednarodni trgovini. Tukaj so se skoncentrirale najvecje znanstvene in tehnološke raziskovalne organizacije v državi. Je mesto z zavidljivo zgodovino, navdušuje pa tudi s svojo modernostjo in svetovljanstvom, predvsem pa s svojo razsežnostjo. V središcu Pekinga, pred vhodom v »Prepovedano mesto«, se razprostira najvecji trg na svetu, velik 44 hektarjev, »Trg nebeškega miru«. V casu kitajskega novega leta, oblegajo trg množice domacih in tujih turistov, celo do milijon so jih že našteli. Trg je bil zgrajen po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske, z namenom, da bi se na njem prirejale velicastne vojaške parade in ljudski shodi. Z množicno prisotnostjo bi ljudstvo dokazovalo podporo komunisticni politicni odlocitvi. V središcu pozornosti je bil predvsem ob študentskih demonstracijah, junija 1989, ko so študentje in napredno misleci zahtevali demokratizacijo družbe. Demonstracije so dosegle vrhunec med obiskom Mihaila Gorbacova, ko je v njih sodelovalo vec milijon ljudi. Obmocje je obicajno odprto za javnost, vendar še zmeraj pod mocnim varnostnim video nadzorom, ter kontrolo policistov v uniformah in civilu. »Prepovedano mesto« je zgradila dinastija Ming, ki se je v Peking preselila leta 1403. Postavili so ga za mogocnim obzidjem, ki locuje »mesto od mesta«. Glavni vhod v cesarske prostore so poimenovali »Vrata nebeškega miru«. Po ocenah arheologov ga je gradilo milijon delavcev. 5 mostov vodi do vhoda preko 6 metrov globokega kanala, ki simbolizirajo 5 kozmicnih elementov: vodo, les, kovino, ogenj in zemljo. Za 3,6 kilometrov dolgim obzidjem se skriva 800 stavb in 70 palac z 9999 sobanami. Sklop palac leži v smeri jug – sever, enako kakor vsi kitajski spomeniki. Poslopja so obrnjena na jug, saj so tako deležna dobrodejnega nacela svetlobe – jang in zavarovana pred škodljivimi ucinki nacela – jin, prihajajocega s severa, pred mrzlimi vetrovi, zlimi duhovi in bojevniki iz stepe. Kot simbol cesarske družine prevladuje v »Prepovedanem mestu« zlatorumena barva. Strehe so pokrite z rumeno glazirano opeko, v celotni palaci so številne dekoracije v zlatorumeni barvi, celo opeka na tleh je te barve. Vsaka soba in stavba je okrašena z ornamenti in kipi zmaja, ki simbolizirajo cesarja in njegovo moc, ter ptice feniksa, kot simbol cesarice. »Prepovedano mesto« je bilo dom 24 cesarjem dinastije Ming in Cing, ki so skupaj vladali kar 491 let. UNESCO ga je leta 1987 uvrstil na seznam kulturne dedišcine, kot najvecjo leseno konstrukcijo na svetu. Poleg marmorja so kot gradbeni material uporabljali les vrste lovorovke, ki se smatra za najdra- ODKRIVANJE SVETA Tržnica gocenejšo avtohtono vrsto in so si ga lahko privošcili samo cesarji. Pred olimpijskimi igrami leta 2008 je obnova »Prepovedanega mesta« stala milijardo dolarjev. Posebnost mesta je tudi nocna tržnica za prodajo hrane. Ker hrano prodajajo surovo, se med stojnicami prepletajo mocne vonjave. Kuharji z glasnimi vzkliki predstavljajo paleto kitajskih dobrot. Del ponudbe je za evropsko kulinariko ekstremen. To so na palice nabodeni cricki, stonoge, sviloprejke, kušcarji, kace, juhe iz ovcje drobovine in pasji golaž. Obstaja pa tudi zahodnim okusom primerna ponudba, kot so spomladanski zvitki, cmoki, rakovice, lignji, ribe, razlicna peciva, sadni in zelenjavni ražnjici. Po odlocitvi za prigrizek vam izbrano hrano ocvrejo v velikem voku in ponudijo s širokim nasmehom in rahlim priklonom. Množicno obiskani turisticni kraji oblikujejo eno od doživetij, ki jih Evropejci nismo vajeni in jih kot poseben vtis prinesemo z obiska na Kitajskem. Spomnijo nas, da se je potrebno za svoj prostor boriti, tako pri ogledih, fotografiranju in nakupovanjih. Zato prerivanje med množico ni nic slabega. Nakupovanje v Pekingu je zelo živahno. Trgovci takoj ocenijo evropske obraze in jim zacnejo ponujati najrazlicnejšo robo – kvalitetno in manj kvalitetno – originale in ponaredke, ki jih na Kitajskem kar mrgoli. Trgovska žilica je Kitajcem prirojena. Najbolj želijo s pripovedjo navdušiti kupca, potem pa ga popeljejo v dobro založeno trgovino. Prijazni nasmehi prodajalk in svetovanje vsakemu posamezniku kaj hitro obrodijo sadove in kupcija je sklenjena. Jasna Jurišic Poljanec Fünkešnica ˜ april 2021 27 POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE ZA VARNOST MED VELIKONOCNIMI PRAZNIKI P P red veliko nocjo se obicajno poveca uporaba karbidov (acetilenov) in možnarjev (priprav za pokanje s crnim smodnikom). Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med dolocenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. A je treba upoštevati nekaj pravil: med 22. in 6. uro mora biti zagotovljen nocni mir in pocitek ljudi (globa za nespoštovanje teh dolocil znaša od 83,46 do 208,65 evra); mladoletnim osebam je uporaba možnarjev prepovedana; možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Predvsem pa mora biti pri pokanju s karbidi in možnarji poskrbljeno za varnostne ukrepe (varnostna razdalja, kolicine smodnika se ne sme prekoraciti, obvezno polnjenje možnarjev na mestu poka, tik pred uporabo), saj lahko njihova nepravilna uporaba povzroci celo težke poškodbe, ki za vse življenje zaznamujejo posameznika ter njegove bližnje. Zaradi neprevidnega pokanja s karbidom in možnarji lahko nastanejo tudi požari v naravi. in z njih odpade šele po nekaj sto metrih vožnje po cesti. Tako onesnažena cesta predstavlja nevarnost za druge udeležence v prometu (posebej izpostavljeni so kolesarji in motoristi), prepovedujejo jo tudi predpisi. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18; ZCes-1) po 5. tocki drugega odstavka 5. clena prepoveduje na cestišce javne ceste nanašati blato ali ga kako drugace onesnaževati. Preden se vkljuci v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega prikljucka, obmocja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišce. PAZITE SE SPLETNIH GOLJUFOV E E pidemija Covida-19 in ukrepi, povezani z njo, so pripomogli k temu, da se ljudje vec zadržujejo doma, vec uporabljajo elektronske naprave, velik delež dela in poslovanja poteka elektronsko, kot posledica pa se pojavlja tudi vec spletnih prevar oziroma goljufij. Zato želimo opozoriti na posamezne prevare, ki jih lahko preprecite, ce poznate njihove znacilnosti. Kriminalce na spletu je izjemno težko odkriti. Storili bodo vse, da si pridobijo vaše zaupanje, vaše podatke in s tem tudi vaš denar. Pri tem uporabljajo najrazlicnejše nacine za dosego svojega cilja, pri cemer se predstavljajo z razlicnimi vlogami, od direktorjev podjetij pa vse do romanticnih ljubimcev, ter tako z zvijacami in obljubami od vas dobijo želene podatke ali denar. Previdnost ni nikoli odvec, saj so dandanes goljufi zelo iznajdljivi in pretkani, s svojim prijaznim in prepricljivi pristopom pa hitro preslepijo obcane, da ravnajo v svojo škodo. ONESNAŽENJE CEST S S pomladansko obdobje je cas, ko se pricnejo opravljati dela na kmetijskih površinah. Tako pri kmetijskih delih, posebej pri obdelavi tal, set- vi in spravilu pridelkov, pri delu v gozdu, skoraj ni primera, da ne bi s traktorjem, prikolicami ali drugimi stroji na cesto nanesli vsaj nekaj blata. Zemlja se oprime pnevmatik Policisti zato obcanom svetujemo, naj ne posredujejo svojih osebnih ali bancnih podatkov in ne nakazujejo denarja ali placujejo racunov, ce niso prepricani v verodostojnost osebe na drugi strani. Poleg tega naj ne kupujejo Foto: Tednik.si Foto: Prlekija-on.net Foto: Mariborinfo.com 28 Fünkešnica ˜ april 2021 predmetov priznanih znamk po "ugodni ceni", saj obstaja velika verjetnost, da so ukradeni, pokvarjeni, ponarejeni ali manjvredni. Vodja policijskega okoliša: Uroš Felbar NOVICE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE NOVICE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOCNA SLUŽBA MURSKA SOBOTA OBVEŠCA ZAINTERESIRANE ISKALCE ZAPOSLITVE O MOŽNOSTIH VKLJUCEVANJA V TECAJE – NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Avtor: Vodja oddelka aktivne politike zaposlovanja Branko Baša Obmocna služba Murska Sobota Arh. Novaka 3, 9000 Murska Sobota T: 02 521 32 00 T: 02 521 32 30 Oglasite se pri svojem svetovalcu zaposlitve in se odlocite za enega izmed spodaj navedenih tecajev, katerih poklici na trgu dela primanjkujejo ter na ta nacin povecajte svoje zaposlitvene možnosti. www.ess.gov.si Fünkešnica ˜ april 2021 29 NOVICE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE NOVICE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE STANJE NA TRGU DELA V OBCINI VERŽEJ R R azmere na trgu dela so v letu 2020 in zacetku leta 2021 v Pomurju, v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji, ugodne. Podatki za konec leta 2020 kažejo, da se je v Obmocni službi M. Sobota, ki pokriva vse štiri upravne enote v Pomurju, brezposelnost v primerjavi z letom 2019 znižala za 3 %, v vseh ostalih delih Slovenije pa se je povecala za 15,9 %. Povecanje v Sloveniji pripisujemo epidemiji korona virusa, v Pomurju pa se te posledice ne odražajo v tako hudi obliki kot drugod po državi. V celotnem Pomurju in tudi v Obcini Veržej se ta ugodni trend nadaljuje, saj se število prijavljenih brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje še vedno zmanjšuje. Tako je bila stopnja registrirane brezposelnosti v obcini Veržej konec februarja 2021 9 %, kar je sicer malenkost višje od slovenskega povprecja, kjer je bila stopnja 8,9 %. V februarju 2021 je bilo na Zavodu prijavljenih 53 obcanov Obcine Veržej, ki so iskali zaposlitev. Od tega je 50,9 % prijavljenih žensk, za ženske je sicer tudi manj objavljenih delovnih mest. Vecina prijavljenih je v starosti od 50 – 59 let in 30-39 let, 30,2 % je dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so na Zavodu prijavljeni vec kot eno leto, vendar število dolgotrajno brezposelnih upada, 17 % je iskalcev prve zaposlitve in 13,2 % invalidov. Izobrazbena struktura obcanov je sledeca: 28,3 % prijavljenih ima osnovnošolsko izobrazbo, 24,5 % poklicno in enako število - 24,5 % srednjo strokovno izobrazbo. Visokošolsko izobrazbo ima 22,6 % prijavljenih iskalcev zaposlitve. Zakljucimo lahko, da je stanje brezposelnosti v Obcini Veržej kljub epidemiji še vedno ugodno, saj se število iskalcev zaposlitve prijavljenih na zavodu zmanjšuje in tudi struktura se izboljšuje. Pri nas ni bilo toliko odpušcanj zaradi epidemije, razen v turizmu in gostinstvu. Delodajalci pa v tem casu išcejo nove sodelavce predvsem na podrocju gradbeništva, prevozništva, storitvenih dejavnostih, kovinarstva, razlicnih montažah. Delovnih mest je objavljenih sicer manj kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar vseh objavljenih prostih delovnih mest kljub temu ne moremo zapolniti, ker v evidenci nimamo prijavljenih oseb s teh podrocij in z znanji, ki jih objavljena delovna mesta zahtevajo. Zaradi tega imajo brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, možnost pridobiti dodatna znanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti na trgu dela, v okviru programov aktivne politike zaposlovanja kot so: razlicni tecaji, pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij, dokoncanje zakljucnih letnikov in mature, vkljucujejo se lahko tudi v programe usposabljanja na delovnem mestu in v delovni preizkus. Prav tako imajo delodajalci možnost, da ob zaposlitvi brezposelnih oseb pridobijo subvencije za nove zaposlitve ali dobijo povrnjene prispevke delodajalca za novo zaposlene sodelavce. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani www.ess.gov.si ali jih pridobite na Zavodu RS za zaposlovanje. Jelka Jež, vodja uradov za delo Ljutomer in Gornja Radgona Foto: Pexels.com 30 Fünkešnica ˜ april 2021 DOGODKI V OBCINI VERŽEJ :: APRIL ˜ JULIJ 2021 NAPOVEDNIK DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 30. 4. 2021 18.00 Postavitev majniškega drevesa Postavitev majniškega drevesa Pred trgovino Narcisa TD Veržej 30. 4. 2021 19.30 Postavitev majniškega drevesa Postavitev majniškega drevesa Za Termami Banovci, smer Zg. Krapje TD Banovci 30. 4. 2021 20.00 Kresovanje Kresovanje Za Termami Banovci, smer Zg. Krapje PGD Banovci Prvomajska budnica 1. 5. 2021 2. 5. 2021 10.0017.00 12. dnevi odprtih vrat Degustacije, ogled muzeja, cebelarstva, zelišcnih vrtov, … Cebelarski muzej Krapje Cebelarstvo Tigeli 11. 5. 2021 18.00 Nastop ucencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Nastop ucencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Kulturna dvorana Janeza Ferenca v Veržeju Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer Maj 2021 Razstava rocnih del Razstava rocnih del Rokodelski center DUO Veržej DU Veržej, KD Slavko Osterc Veržej, Zavod Marianum Veržej 15. 5. 2021 Šport in špas Medgeneracijsko druženje Park pri OŠ Veržej Obcina Veržej, Osnovna šola Veržej 16. 5. 2021 10.30 Kulinaricna razstava Dobrote naših gospodinj: kulinaricna razstava Prostori Gasilskega doma Buncani Gospodinje Buncan 29. 5. 2021 19.00 Slovesna prireditev ob obcinskem prazniku ter tradicionalni Ostercev vecer Slovesna prireditev ob obcinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad ter tradicionalni Ostercev vecer Kulturna dvorana Janeza Ferenca Veržej Obcina Veržej 17. 6. 2021 18.30 Svecana seja PGD Veržej Svecana seja PGD Veržej ob 140-letnici društva Gasilski dom Veržej PGD Veržej 19. 6. 2021 18.00 Osrednja proslava PGD Veržej Osrednja proslava ob 140-letnici PGD Veržej in otvoritev obnovljenega gasilskega doma Pri gasilskem domu Veržej PGD Veržej 19. 6. 2021 20.00 Gasilska veselica Gasilska veselica ob 140-letnici PGD Veržej PGD Veržej 22. 6. 2021 15.30 Slovo vrtcu, pozdrav šoli Zakljucna prireditev Park pred vrtcem Vrtec Veržej 23. 6. 2021 16.00 Otroška veselica Otroška veselica - zabavno glasbena prireditev Park pri OŠ Veržej OŠ Veržej 24. 6. 2021 11.30 Športni dogodek Slovenska bakla na poti v Tokio Obcina Veržej in Olimpijski komite Slovenije 3. 7. 2021 19.00 Poletni vecer Poletni vecer z glasbenim sestavom Folklorne skupine Lešcecek Trg Slavka Osterca Glasbeni sestav Folklorne skupine Lešcecek Vse predvidene prireditve se bodo izvajale, v kolikor bodo to omogocale trenutne razmere za obvladovanje korona virusa. Na vseh dogodkih je organizator zavezan poskrbeti za trenutno veljavne omejitve, ki jih poda NIJZ. Obcina Veržej T +386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si Fünkešnica ˜ april 2021 31 PIRHI – TRADICIONALNI, SODOBNI, UMETNIŠKI … Pirhi, izdelani v batik tehniki. Gre za nanašanje voska (s posebno pisalko) na jajce, ki ga nato obarvamo v posameznih barvah. Barva se dela, kjer je nanešen vosek, ne prime in tako dobimo vzorec. Vec barv na pirhu pome- ni vec nanosov plasti voska. Ker se »piše« po pirhu, govorimo o pisanki. (Pirhe izdelala Elizabeta Urisk, Dobrovnik.) Cas velike noci je vsekakor cas pirhov – remenic, remenk, pisank – kot jim recemo v Prlekiji. Tradicionalno krašenje pirhov se je v slovenskem prostoru ohranilo predvsem v Beli Krajini in v Prekmurju. V bogati kulturni dedišcini sta se skozi rodove prenašali predvsem dve tehniki – batik in praskanje. Najbolj vsesplošno uporabno pa je barvanje jajck v naravnih barvah – predvsem v »lükovih« lupinah. Takšen pirh lahko okrasimo z »odtisom« trave, ki daje prav poseben car. Veselo ustvarjanje! Pirh, izdelan s praskanjem, škrabanjem. Na jajce najprej nanesemo barvo in nato z ostrim predmetom (npr. olfa nožek) to barvo odstranjujemo in praskamo vzorec. Zato temu pirhu recemo praskanka, oz. škrabanka. (Pirhe izdelala Marija Grah, Cernelavci.) Sodobno krašenje pirhov nam omogoca številne možnosti in s tem tudi pestrost teh malih umetnin. V tem primeru najdemo slovenske tradici- onalne vzorce, ki so narisani z akrilnimi barvami. Lahko se dodajajo tudi detajli drugih malih umetnin (v tem primeru npr. cipke). (Pirhe izdelala Francka Šafaric – Beba, Cerkvenjak.) Ko se lotijo ustvarjanja pirhov (slikarski) umetniki lahko te male umetnine zaživijo na cisto drug nacin. (Pirhe izdelala Marjana Kmet, Cven.) Za pravi preporod »luknjicastih« pirhov je v Sloveniji poskrbel Franc Grom iz Vrhnike. Še vedno pa velja, da tudi iz navadnih, lükovih remenic, lahko izdelamo prave male umetnine. PIRHI – TRADICIONALNI, SODOBNI, UMETNIŠKI … Cas velike noci je vsekakor cas pirhov – remenic, remenk, pisank – kot jim recemo v Prlekiji. Tradicionalno krašenje pirhov se je v slovenskem prostoru ohranilo predvsem v Beli Krajini in v Prekmurju. V bogati kulturni dedišcini sta se skozi rodove prenašali predvsem dve tehniki – batik in praskanje. Najbolj vsesplošno uporabno pa je barvanje jajck v naravnih barvah – predvsem v »lükovih« lupinah. Takšen pirh lahko okrasimo z »odtisom« trave, ki daje prav poseben car. Veselo ustvarjanje! Pirhi, izdelani v batik tehniki. Gre za nanašanje voska (s posebno pisalko) na jajce, ki ga nato obarvamo v posameznih barvah. Barva se dela, kjer je nanešen vosek, ne prime in tako dobimo vzorec. Vec barv na pirhu pome- ni vec nanosov plasti voska. Ker se »piše« po pirhu, govorimo o pisanki. (Pirhe izdelala Elizabeta Urisk, Dobrovnik.) Pirh, izdelan s praskanjem, škrabanjem. Na jajce najprej nanesemo barvo in nato z ostrim predmetom (npr. olfa nožek) to barvo odstranjujemo in praskamo vzorec. Zato temu pirhu recemo praskanka, oz. škrabanka. (Pirhe izdelala Marija Grah, Cernelavci.) Sodobno krašenje pirhov nam omogoca številne možnosti in s tem tudi pestrost teh malih umetnin. V tem primeru najdemo slovenske tradici- onalne vzorce, ki so narisani z akrilnimi barvami. Lahko se dodajajo tudi detajli drugih malih umetnin (v tem primeru npr. cipke). (Pirhe izdelala Francka Šafaric – Beba, Cerkvenjak.) Ko se lotijo ustvarjanja pirhov (slikarski) umetniki lahko te male umetnine zaživijo na cisto drug nacin. (Pirhe izdelala Marjana Kmet, Cven.) Za pravi preporod »luknjicastih« pirhov je v Sloveniji poskrbel Franc Grom iz Vrhnike. Še vedno pa velja, da tudi iz navadnih, lükovih remenic, lahko izdelamo prave male umetnine.