80. številka. ;> .x Trst, v četrtek dne 9: aprila 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna$a: za vse leto 24 K. za pol leta 19 K. za čeirt leta 6 K in za en me*c 2 K — Narovnino je plačevati naprej. Na narcn5be brez priložene naročnine ne upravni 5tvo ne ozira Po tobakarnah v Tr«tu <*e prodajajo posamične tevilke po 6 ftot 3nvč.i; izven Tr<»ta pa po 8 8t. Telefon številka 870. -o glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo b primernim popuHtom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3, II. nadstr. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst- Urednlfttvo ln tiskarna . ulica Carintia Štev. 1'2. Politično društvo „Edinost". Vabilo na volilni shod katerega priredi politično društvo „E <1 i n o s t*4 v Lonjerjo v Komornem drLŠtvn' v ponedeljek dne 13. aprila t. I: DNEVNI RED : Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Politično društvo „Edinost". VABILO VOLILNI SHOD kat:-ret:t priredi politično društvo „Edinost" v gazovici T pstiim ..Pri lipi" gosjoia Josipa Ur'caiičiča v ponedeljek dne 13. aprila t. I. DNEVNI RED : Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo vdoležbo vabi ODBOR Svetovna pila p avstrijski 1. Makedonsko vprašanje je eamo jedna — in glede na vse drugo, kar tiči v namerah svetovne politike, jako postranska točka evropske polit'ke. Ne makedonsko vprašanje samo na sebi, ampak to, kar je v zvezi s tem vprašanjem, in to, kar more slediti za tem vprašanjem : je in ostane politiški evropskega in celo naravnost svetovnega po mena. Na Balkanih je že začelo, da-si se nepravilno, pokati in morda se tu zavneti ogenj še pogasi za sedaj. Avstrija pa liusija se truditi v tem zmiBlu iu tudi druge velevlasti delajo na to, da bi se Turčiji še nekoliko podaljšalo življenje. Ali nobena človeška sila ne more zagotoviti dane9, da iz makedonskih isker ne zagori ne le po balkanskih gorah in dolinah, temveč in ravno vsled tega dalje v Evropi in potem v vsem odločujočem nolitiškem svetu. Misleči politiki vidijo danes položenje bolj črno nego belo ! In v duhu bo pripravljeni na vse slučaje in posledice, ki se morejo poroditi s požarem in po požaru na Balkanih. Kdor ni preveč topega razuma, je že davno zapazil, da nesovanske in protislo-vanske velevlasti se silno pripravljajo na možne dogodke v Turčiji, evropski in azi-jatski. Te velevlasti čakajo samo radi tega še nekoliko, ker imajo še opravila za oboroževanje in okrepljenje svojih mornaric. Ko bodo gotove, ne bodo čakale prilike za sproženje vojen, kat?re potem zapletejo v boje razne velevlasti drugo proti drugi. Nekaterim vele-vlastim — zunaj Avstrije in li'isije — bilo bi še po godu, da bi že sedaj pogasili tlečo žrjavico in njene že švigajoče iskre na Balkanih, da bi potem toliko mogočniše udarile in toliko lože p* grabile kar možno velik plen. Ni treba ravno m sliti, da hočejo razne velevlasti o razkoBovanju Turčije dobiti ta ali oni kos tutškiii dežel ; pač pa jim do tega, da bi te odškodovale za vsako pridobitev, ki bi prišla v slovanske roke. Vsa zapadna politika je tudi glede na Turčijo naperjena proti Slovanstvu v skupnosti. — Kakor sti Anglija in Nemčija uničili svetostefansko pogodbo ter tako spravili KiMijo in balkanske Slovane ob vojne zasluge in pridobitve, jednako in še v p3večaui meri prežijo protislovanske velevlasti na to, da bi se po eventuvalno uničsni Turčiji ne okrepili Slovani, temveč n j m nasprotujte, narodi. Nemški kancelar ]>ulo\v je pred male dnevi z ironičnim nasmehom posnemal pok. Bi^mareka, zatrdiva', kakor je ti poslednji večkrat, da Nemčija nima vzrokov, da bi se bojevala na Balkanih. Seveda, ker je Nemčija prigotovila vse tsko, da bi jej brez prelivanja krvi pripadel velik plen, naj si ga že pobere v azijatski Turčiji, ali pa še kje v Evropi v — odškodnino, ako bi pravi boje* valci priborili kako turško zemljo. Anglija bi po svoje gledala, da bi Rti-Bija ne pestala še mogočniša-tekmovalka nasproti angleškim interesom v vsej Aziji. No, teh kombinacij ui treba tukaj razpravljati ; na Rusijo in vse Slovanstvo ostaja to naj-važneje, da je vragov na zapadu, ki ne pri-voščajo okrepljenja skupnega Slovanstva, najmanj pa Rmije. Važno v tej zvezi je to, da eventuvalni požar na Balkanih prisili na geografeko-poli-tičae iepremembe v Evropi in ne samo v zemljah eedanje Turčije. Pred vsem važno za zapadne Slovane je to, da te izpremembe se bodo dotikale tudi zapadnih Blovanskih narodov. Ako avstrijski državniki ne bodo dovolj previdni, in ako se jim ne posreči, da bi Avstrija pa Rusija pokazali svojo moč proti neosnovanim pretenzijam OBtalih evropskih velevlasti, utegne se dogoditi, .:a bosti te dve velevlasti prisiljeni — v slučaju vc.jen in vojnih zmag — udajati se tujim zahtavam ravno tako, kakor je morala Rusija vsled angleškega pa velikonemške^a pritiska odstopiti od štipulacij v Svetoštefinski pogodbi. Frau Poderoriiik. Javni shod PODLISTEK. Na rojstni zemlji. £pieal K«aver-Šandor-Ojal«ki ; prevel M. C. XXVI. — Rmenka — kje si, Kmenka! — je vekliknila Vera in je hitela tja, kjer se je oglašala krava. Na glas Verin ae je vea ži-v na oglasila cd jasei in so zf mukale sedaj vse krave in Vee junice kakor v pozdrav. Pa tudi voli so obrnili svoje velike glave proti Veri in s svojimi velikimi očmi gledali vanjo kakor da jo poznajo. Vera je najprej hitela k Rmenki, krasni veliki kra^i švicarske paeme, katero je Vera prejela od gospodarske podružnice. Sedaj je bila krava že domača last. Kakor da je stopila k človeškemu bitju, tako je Vera stopila k svoji kravi miljenki. Brez Btrahu ee je popolnoma pritisnila k njej, jo objela okolo vratu in jo bežala po gosti dlaki med rogovi i j po be-drih in plečih ter jej govorila ljubke besede. Krava ee je puščala milovati, a je mukala dalje, kakor da teži, ker jej mladega ne puščajo poleg oje. Vera jo je tolažila t be- dami, in krava, kakor da jo umeje, je jela lizati Verine roke in predpasnik, ter vohati okolo žepa, da li ni kruha v rjem. Sa le tedaj je š:a Vera, da v ograji z i teleta pogleda nocojšnje tele. Lep mečan teliček je stal nerodno na preveč laztegnenih nogah sredi ogr3je. Še je bil vlažen po vratu od materinega jezika. Kaztegnimi očmi je gledal topo pred-ce; neprestano gibaie se se svojim tolstim životom. — Oj — kako dražestno — je kliknda Vera in je šla notri, da poklekne kraj mlade živali, katero je začela božati in gladiti z obema rokama. In ona je uživala od te dra-žesti, kakor jo vsako mlado bitje, bilo člo« veško, bilo živalsko, nosi v vgaki črti svoje prikazni, a občutila je tudi neko usmiljenje, neko nežnost, 'z eno besedo: tisto ljubezen ženskega spola do veega novorojenega. Srce jej je bilo skoro pretreseno od razburjenja in je kar gorela od želje, da bi b čemuraibodi ustregla malemu slabotnežu. Njeno postopanje t živaljo je bilo skoro prijateljsko in družabno. Za vsako živo bitje je gojila sočutje in ni videla v njem le nemega pojava nnrave, ustvarjenega v človeško korist. Nasprotno: ena je videla v živali skoro prija- politiencga društva »Edinost« v Skednju dne 5. aprila 1008. (Dalje.) Dr. Gregorin je nadaljeval : Pojmo dalje ! V deželnem zboru je bila na vrsti tudi volilna reforma. Duh časa je tak, da zahteva, naj volilna pravica neha biti privilegij izvestnih privilegiranih stanov, da se torej to politično pravo raztegne na čim širše sloje. Govornik je tu z zgovorno besedo dokazal opravičenost te zahteve širših, izlasti delavskih slojev in je potem podal drastično karakteristiko »volilne l^fjrme«, kakor jo je hotela izvesti večina deželnega zbora oziroma mestnega sveta, kako je hotela metati pesek v oči o Bvojem liberalizmu, a vendar si zagotoviti svoje gospodstvo. Potem je pripovedoval daije, kako ima naša okolica po razmerju prebivalstva pravico do četrtine zastopnikov v zbornici. Oko-ličanski poslanci bo torej zahtevali, naj se okolici od 64 mandatov — kolikor n»j bi jih bilo po volilni reformi — da Iti. Ta njihov predleg je sevedi večina odklonila in proti je glasoval tudi vas dosedanji zastopnik Banelli ! ! (Vsklikanje). Tega menda ne treba praviti, da bi bilo tem laglje braniti telje in tovariše svoje tsr jih milovala, pak so tako tudi živali zvesto in stalno prijateljevale žnjo. Do tega ni došla b kakim umovanjem ali poznavanjem modrih knjig z Iztoka, amoak bila je že taka, ker jo je življenje na kmetih dovajalo v biižnje občevanje z nem m svetom, a tako je gosto in pregosto prihajala do prilike, ko se je mogla prepri-j čati, kako je v teh bitjih mnogo in premnogo ohranjenega vzvišenega čutstva v vsej čistosti svoji. Vsako leto je imela priliko gledati roditeljsko ljubezen živali v najsijajnejih izgledih, vsako leto se je prepričavala, kako drag je lastavici dom, da ga ne pozabljal preko gor in preko morja ; vsako leto je videla v divj h severnih pticah, kako stoje ena poleg druge ; a v domačih živalih je nahajala zvestobe, dobrote, mejaebojne ljubezni in spoštovanja starejih. Vera se je morala razjeziti, ako bi kdo pred njo govoril o živali kakor o kakem kamenu in bi v svoji neumni bahatosti postavljal globoke jezove med človeka in druga Živa bitja. Ni izvedela tega iz umn h knjig, ali srce jej je govorilo, da je božjemu stvarniku vse milo, kar je prišlo iz njegove ustvarjajoče volje. Vera je se dolgo ostala v hlevu. Kakor vaše kulturelne in gospodarske koristi, čim več zastopnikov bi imeli v zbornici! V eminentno korist okolice bi bdo, ako bi bila ista primerno zastopana v mestnem svetu oziroma deželnem zboru ! In proti tej eminentni koristi vaši je glasoval tudi Banelli (Hrup, vrišč). Torej je on tudi ob tej priliki pozitivno deloval proti vam! Živo sega tudi našim okoličanom v meso nadloga trtne uši. To je huda nevarnost za vinorodne kraje. In država je res začela boj proti tej nevarnosti s tem, da nudi roko pomočnico vinogradnikom, katerim ie trena uš uničila vinograde. Država daje namreč takim vinogradnikom — v namen obnovljenja opustošenih vinogradov — brezobrestna posojila, ali s pogojem, da je tudi dežela poprej dala enako svoto. In res bo druzih vinorodnih deželah deželni zbori vsprejeli v to potrebni zakon, tako, da vinogradniki dobivajo pomoč od dežele in od države. Naš deželni zbor pa noče Btoriti ničesar. S tem se kaže sovražnika naži okolici. Na tem sovražtvu je bil vsikdar udeležen tudi g. Banelli ;n je torej opravičena trditev, da je ta gospod pozitivno nastopal proti vaši koristi. (Vrišč). Dotaknimo se proslule vinske klavzule. Vi veste sami, koliko škode trpi naše vinogradništvo radi uvažanja italijanskih vin. — Vsi deželni zastopi v naših vinorodnih krajih so se oglasili z zahtevo, naj se vinska klavzula v pogodbi z Italijo ne obnovi, oziroma, naj se odpravi toli nizka carina za italijanska vina. Celo tirolski Italijani — ki so vendar dovolj Italijani — so ae oglasili v tem zmislu. In celo tudi deželni zbor istrski je resolviral v tem zmislu ! Edifti vaš deželni zbor ni hotel ničesar storiti v varstvo domačih vinogradnikov. Zastopniki okoličanov so zahtevali, naj tudi ta deželni zbor stori svojo dolžnost v tem pegledu. Ali vse zastonj. G. Venezian je izjavil v imenu večine, da Trst je trgovsko mesto, da je uvažanje italijanskih vin istemu na korist, a interesi okolice dasopremalenkostni (Silni pojavi ogorčenja) v primeri z interesi mesta. Oni v večini nimajo torej nikacega interesa na gospodarskem razvoju okolice in so povsem indiferentni, ali morda celo radi gledajo, ako naša okolica gospodarski propada. (Vihar.) In s to večinoje glasoval zopet g. Banelli ob vprašanju tolike življenske važnost'. Zopet nadaljen dokaz, da je gosp. Banelli pozitivno deloval proti vaši koristi. Takovo je bilo torej delovanje vašega dosedanjega zastopnika v deželnem zboru. In slično je bilo tudi v mestnem zboru. vsaki dan, tako je tu li danes točno pregledala, je-li blago točno postreženo. Potem se je spomnila, da mora še mleko pospraviti in pripraviti družini zajutrk ; pohitela je torej v dvor. Pred omaro v kuhiji, kamor je kravar spravil mleko so se zbrale mačke in so čakale, da jih Vera nasiti. Služkinja Katica, je nekoliko preveč ropotala s skledami in Vera jo je posvarila, naj bolj tiho dela, ker gospod še spi. Alban-V? je bil namreč kasno legel v postelj, zabavajoči se včasih Bnm s kartami po dve tri ure, pred polnočjo, a je potem dolgo, navadno do obeda ostajal v postelji. Potem še le, ko je opravila vsa hišna opravila, Šla je Vera gori v svojo sobo, da se preobleče in uredi skromno svojo toaleto. Sobica jej je bila na južnem krilu dvora. — Eno okno je gledalo v ravan od livade, drugo pa na dvorišče na gospodarska poslopja. Bila je to mala in ozka sobica z enostavnim starinskim pohištvom, ali polna cvetja in ročnih del in se je odlikovala se svojo čistostjo in urejenostjo in skoro neko odlično eleganco. (Prid® še.) Vzemimo n. pr. posojilo 24 milijonov, najeto peni p-etvezo. da se izvrše razna potrebna in koristna dela. Da so pridobili tudi glasove slovenskih zastopnikov, so obljubljali in zagotavljali, da se tudi po okolici izvrše razna dela. Zahtevali so cel6 od naših zastopnikov, naj napravijo nekak zapisek vseh onih del, ki se jim vidijo niijno potrebna po posamičnih okrajih okolice. In res sd naši napisali vse, kar se jim je videlo potrebno. Resnica pa je ta, da od vsega tega ni večina ničesar dala izvršit7. (Hrupno V3klikanje.) Oni skrbe le za-se. In gospod Banelli, zastopnik okolice, je šel dalje s tako, tej okolici toli neprijazno večino! Kavno povodom rečenega posojila bi mu bilo v posebno dolžnost, da bi bil zahteval, naj sa s tem denarjem kaj izdatnega stori za okolico! A on ni nič storil ;n se ni nikdar oglasil za vas. (Hrup) Menim torej, da sem vam zadostno pojasnil in dokazal, da vaš dosedanji zastopnik ne le da ni nič storil za vašo korist, ampak da je marveč pozitivno deloval proti vaSim zahtevam in koristim. (Silni pojavi ogorčenja in razno vskiikanje.) Prepuščam vam torej z mirnim srcem, da sami primerjate delovanje g. Banellija z delovanjem zastopnikov, ki eo vaše krvi. Ti poslednji so vsaj kazali vsikdar pošteno voljo, so se oglašali, so zahtevali, so opozarjali. A Banelli?! Šel je zvesto žnjimi, ki niso prijatelji naše okolice in torej tudi ne vaši prijatelji. (Vsestransko pritrjevanje.) Ali bi ne bilo torej nespametno, ako bi zi hoteli zjpet izvoliti moža, kakoršen je bil vas dosedanji zastopnik ? Ali opozoriti vas moram še na nekaj. Sedaj je vlada tesno združena z našimi nasprotniki in je dosledno tema giuha in slepa za vaša pritožbe ter indiferentna za vse krivice, ki se vam £ode. Ali ja* menim, da enkrat mora priti ćas, ko pride vlada, ki bo jela malo razmišljati, da-li ni to skrajno nevarno za državni inieres ssnr ako sa ta okolica pušča na milost in nemilost našim sovražnikom. Za tak trenotek moramo biti pripra/Ijeni, moramo imeti svoje zastopnike, ki bodo znali in hoteli primerno nastopiti in zahtevati od vlade, *car jej je storiti, ako sploh hoče, da bomo mogli ostati zvesti državi. (Viharen aplavz. Razno vskiikanje.) ^Zvršetefc pride.) le vrag, naslikan na zid, ampak resna težka bolezen (! !), radi česar da je največa naloga madjarske politike in vlade, da naj deti leka za to bolezen. Madjarski list zaključuje : Ni bilo strahu pred Slovaki, dokler so delali s praznimi frazami in zgodovinskimi propovedmi, ali sedaj, ko delajo z gospodarskimi sredstvi, nam grozi od njih velika nevanost. Rusko-japonski konflikt. Bivši agent ruskih financ v Koreji dobil je koncesijo, da sme na obeh obrežjih reke Jalu sekati les. Vsled toga odposlal je tjakaj svoje ljudi, da zaprično delo. Ko bo pa ti došli na določeno mesto, našli eo tam Japonce, kateri se niso hoteli odstraniti. Ruski funkcijonar je ta slučaj sporočil ruskemu guvernerju v Port-Arthurju, ki je odposlal na dotično mesto takoj SOO mož pohote in nekaj koza-kov. Iz Vokohame poročajo, da je 20.000 ruskih vojakov koncentriranih v Fentuangu blizu reke Jalu. Poslaništva v Pekingu pričakujejo z velifcim zanimanjem izid tega rusko japonskega spora. d) volilci I. mestnega volilnega razreda v petek, dne 24. aprila t. 1. od '.». predp. do 2. ure popoludne. Kamor a in tržaški župan. V prei-sinoČnji seji mestnega sveta uprizorila je ka-mora ovacijo županu dr. Sandrinelliju. Nam se je takoj dozdevalo, da je bila ta ovacija nalašč inscenirana zato, da se bo bolje videl kontrast v razmerju med večino in prejšnjim županom dr. Dompieri-jem in med večino in sedanjim županom dr. Sandrinellijem. Današnja tirada v »Piccoluc pa nam je pokazala, da se v svojem domnevanju nismo motili. Mi nočemo sedaj izrekati nikake sodbe o sedanjem županu dr. Sandrinelli ju, ali le toliko smemo reči, da bi bil lahko tudi dr. Dompieri tako v Časti pri kamori, kakor je dr. Sandrinelli, ako bi se bil zadovoljil le z ulogo titularnega župana in bi bil glavarjem kamore popolnoma prepustil gospodarstvo. Dr. Dompieri pa je pri kamori pal v nemilost, ker je hotel biti v resnici župan in ker je hotel imeti jasne račune. Gospodi pa jasnost v računiii ni ugajala in zato so ga strmo- glavili. Kljubu temu, ali bolje : ravno radi Generalni štrajk V Rimu. Včera j tega pa je javnost ohranile dr. Dompieri ju so se štrajkovci zbirali na več mestih, da bi zaupanje, kar je dokazala s tem, da je bil demonstrirali, ali vojaštvo jih je povsodi raz-1 dr. Djmpieri o zadnjih volitvah izvoljen v gna]o. j dveh razredih proti volji kamore. Kakor ni Na trgu bv. Petra je redarstvo hotelo nasprotstvo kamore do dr.a Dompierija nič aretirati grHČo anarhistov, a istim se je vsem upljivalo na javnost o zadnjih volitvah, tako posrečilo pobegniti, razun nekemu Perretta, ki tudi letos gotovo prav malo pomore kome-ie bil potem odveden v zapor. Sinoči so de- dija, katero so uprizorili v zadnji seji mest-monstranti na Corsu Vittorio Emanuele na- nega sveta. Javnost ve prav dobro, da ima padli 3 kamenjem električni tramvaj. Raz- kamora sedanjega župana ravno radi tega bili so šipe in ranili v glavo grofico Ano zelo v Čialih, ker isti dopušča, da županijo Buccelli, ki je bila v tramvaju. drugi mesto njega in ker je on župan le za Včeraj so se vršila pogajanja med last- parado, niki časopisov in tiskarji, da bi šli isti na Italijanska »ura«. Tudi praška »Poli- delo. Lastniki liBtov so izjavili, da bodo ti- j tik« omenja, kako «kušaj«» naši Italijani vsaj škarje odpustili in najeli druge, ako se do neoficijelno uvesti italijansko »uro«, tako, da sobjte ne povrnejo na delo. Včeraj so ti- vsaj na ta način kažejo svojo pripadnost k skarji sklenili, da bodo imeli danes shod, na »deželi-materi«. »Politik« pravi : V časopisih katerem bodo sklepali o nadaljnjih ko- znači »naši vlada« ono v Rimu, »naš kralj« rakih. fje Viktor Kmanuel, a komično je, da Je Afera Dreyfus. — V parižkih parlamentarnih krogih se sodi, da bo vojni mini- Ali potreben jim je, dokler ne ster v>3jedno moral uvesti preiskavo glede 1 »odrešen«. Italijanskega konzula tudi italijanski konzul v Trstu »naš konzul«. bo Trst smatrajo Drevfusove afere, čeravno je zbornica odklonila tozadevni dnevni red posl. Jauičsa in sicer radi tega, ker je v zbornici obljubil, kakor locumtsnensa kralja italijanskega, kateremu delajo tiste oficijelne vizite, ki so v zvezi z osebo in rodbino kralja italijanskega. da bo dal 1o zadevo ^preiskati. Drugi pa so ' Namestnika grtfa Goi>«a ne nadlegujejo radi Politični pregled. V Trsta, aprila 1903] Zmaga slovaške pelitike. V »Obzoru« čitamo: V TurČanskem sv. Martinu je izišla lirošura, katero je napisa neki Du- j3Tt in ki opi .-uje vso zgodovino slovaške — aii, kakor pravijo Madjari — »pa valavisti-^ke« akcije — na Ogrskem. P.sec pravi, da je afaeoie Madjarov krivo, ko trdijo, da je narodno slovaško agitacijo vzbudilo madjarsko j ^rdamaporocajo^da sa^trajkujočižele^m-g banje, kovaško narodno gibanje je povsem zopet mnenja, da vsled zborničnega sklepa izoBtane vsaka preiskava in da ta sklep znači pravi poraz za Jamesa. Del radikalcev da se je ločil od socijalifetov in da je sedaj večina zrušena. Tudi mestni svet parižki je včerai vsprejel resolucijo, v kateri izreka želio, naj bi se ne izvlekla zopet na dan Dreyfusova afera. Štrajk na nizozemskem. Iz Am- ssmostalno, nezavisno in je za več desetletij stareje cd madjarskega. Nadalje pravi pisec, da Slovaki u mejo jako dobi o izkonščati liberalne svoboščine Ogrske, ki so jih uveli Madjari — za se, ter da pod zaščito teh svoboščin znajo razvijati narodno akcijo. Gornje - ogrsko madjarstvo, pod vodstvom Bele Giuawalda, vodi vspešno protiborbo proti slovaški narodni borbi in madjarstvo jih je premagalo, ali ne uničilo. Premagano Slovaštvo se je pripravljalo več let in se je ponovno prikazalo na bojnem polju. A sedaj je popolnoma preustrojeno, orožje mu je novo in taktika nova. Nekdaj tega, ker on zastopa v Trstu, kakor znano — cesarja Avstrije ! Da je soglasje • popolno, uvajajo sedaj v Trstu šs italijansko » uro«. Bodite dobri, gospoda vas imajo — radi ! Pod tem naslovom nam pišejo iz okolice : Neka, sedaj pokojna vladna oseba je pred par leti izustila — nekje v naši gornji okolici — besede, stoječe na čelu te notice. Pokojri gospod okrajni glavar Schsvarz je z omenjenimi besedami apostrofiral naše vrle Padričane in je s tem dokazal, kako v vladnih krogih mislijo o naB in o našem delovanju ! Oni, ki porabljajo vsako, tudi najmanjšo priliko v to, da nas za3ramujejo, da nas oškodujejo in da nas šikanirajo na vse mogoče načine — oni na* imajo radi ! ! Mi pa, ki moramo prenašati vse te lažke in vladne »do- čarji v škripcih, ker vodstva že najemajo novo osobje in bo kmalu promet popolnoma urejen. Neka velika tovarna železniškega materijala, v katerej je cd 1400 delavcev delalo samo se 400, je še teh 400 odpustila. V Harlemu štrajkajo vsi peki in morajo si gospodinje game delati kruh na domu. V Middelburgu je policija streljala na brote« — mi, ki trpimo vse mogeče krivice množico, ki je pobijala okna liberalnemu po- — mi naj bi bili — »dobri« ! slanou Sukasse. j Kako radi nas imajo eni in drugi, smo Zatrjuje ee, da je štrajk pekov toliko znali že davno, a znamo zopet danes, ko so v Amsterdamu, kolikor v Haagu pone- n«m odbili vse reklamacije le zato, ker smo ereoil- iste vloždi v svojem slovenskem jeziku ! To Iz Rotterdsma poročajo, da je 80 od- so torej one dobrote, radi katerih se nam hoče lju- e^ je Slovaštvo borilo s frazami, borilo seje »totkov železničarjev pripravljenih povrniti se očitati, da nismo »dobri« vkljub veliki z zgodovino v roki. Danes je to čisto kul- " ^lo. , bežni., ki jo do nas goje - laška gospoda! turno in politično orožje zamen lo z gospodarskim ter se bori z v^emi sredstvi gospodarskega življenja, ki Be dajejo izrabljati v politične in kulturne namene. Slovaki so ustanovili banke, hranilnice, industrijalna in trgovska podjetja. Z ustvarjanjem teh podjetij Slovaštvo ne le da je izpod bilo msdjarsko hegemonijo, a m p a k je začelo osvajati si madjarska v e 1 e p o s e s t v a. K V Amsterdamu so proklamirali splošni Tik pred sedanjimi mestnimi volitvami štrajk vseh strojevodij in mornarjev osebnih nam je bil zopet podan jasen in glasen dokaz parnikov. Tamošnji l:st »Wet Volk« nazna- 0 »ljubezai«, s katero na* obsipajo trž. laška nja, da odbor za obrambo delavcev proglasi in vladna gospo Ja! generalni štrajk za vse industrije in za vso Mesto da bi v naših šestih volilnih deželo. __okrajih predsedovali volilnemu činu naši ve- ljaki in bi bili v volilne komisije izbrani do- Tržaške vesti, mačini iz najuglednejših vrit — je mag strat Pozor Tolilei v mesta ! Tisti volilci (morda tudi v dogovoru z vlado ?) imenoval v mestu, katerim se ne dostavijo na dom predsedniki za vseh šest okrajev može, ki niso :ej t: spodaraki akciji Slovakov bo volilne legitimacije, gredo lahko cssbno ponje naši, ki niso jmožni jezika naših volilcev in ih tudi oni Slovaki, ki poprej niso v statiBtično-anagrafičai urad, kateri se na- j ki diše naravnost po vladajoči stranki ! ! O komisijah rečemo le toliko, da je mestni svet tržaški — torej »gospoda, ki nas pristopili marali za narodno akcijo ter se sploh niso haja v prvem nadstropju hiše št. 21. v ulici udeleževali narodne borbe. O piscu rečene SS. Martin in sicer po sledečem redu : brešure pravi neki madjarski list, da ni pi-j a) volilci IV. mestnega volilnega raz-j imajo radi« — imenoval samo svoje privržence ssl te knjige radi kake tendencije ali poli-' reda v ponedeljek, dne 13. aprila t. 1. od 9. z malo častno izjemo! tične svrhe, ampak da je ista sad hladnih do 12. ure predp. j A še ta mala izjema ni dožla morda vsled studij. Svoja navajanja ^ikreplja pisec z b) volilci III- mestnega volilnega raz- | »dobrote«, ampak je prišla le zato, ker ma- realnmi dokazili, a to daje Madjarom — j reda v četrtek, dne 16. aprila t. 1. od 9. do gistratovci in njih podložni^ ne vidijo v^srca pravi madjarski list — povoda, da resno 12. ure predpoludne. razmišljajo o slovaškem gibanju. Dokazila, katerih se poslužuje pisec, govore jasno, da c) volići II. mestnega volilnega razreda nekaterim našim somišljenikom, ki so imenovani le zato, da bi služili laški »dobri« go- v torek, dne 21. aprila 1.1. od 9. predp. do 2. spodi in njenim nepoštenim volilnim name- narodno gibanje Slovakov ni le mam ia, ni ure popoludne. no m Za take in enake »dobrote« tržaških si-gnorov (pa bili ti »rudeči« ali pa »rumeni«) — se mi prav lepo zahvaljujemo ! Mi si bomo znali pomagati in hočemo ravno o predstojećih volitvah dokazati, da znamo stati na lastnih nogah tudi vkljub preveliki vladni nenaklonjenost". — Velike vladine naklonjenost in Bploh njenih »dobrote pa ne pozabimo mi in z nami mestni Slovani, kar hočemo javno dokazati o prvi priliki ! Štafaže ne bemo delali več, kakor smo jo delali nekdaj, pa naj nam še tako zago-tovljajo svoje »dobrote« ! Premešeenje in imenovanje. Više deželno sodišče za Primorje je kancelista Leonarda N o v a j o 1 1 i v Ajdovščini premestilo v Gorico, a pisarniškega azistenta Milana Klemenčiča imenovalo za Ajdovščino. Enakopravnost, kje si i! Neko tukajšnje delavsko društvo je te dni prejelo od goriške »Javne bolnišnice usmiljenih bratov« dopis in račun. Dopis nosi na čelu slovenski pečat z dodatkom: »v Gorizi« in je spisan v lepi slovenščini. Račun pa no3i — samonemški naslov in je, izvzemži ime ter priimek bolnika, pisan in tiskan izključno v nemškem jeziku ! Za sedaj je to društvo pomotoma odprlo doposlano pismo. Ako bi se pa ta stvar imela ponoviti — dobi omenjeni zaved vrnjen vsaki neslovenski apis. Mi ne moremo umeti, kako more še danes zavod, ki ima gotovo po ~!-r posla s slovenskimi strankami, izhajati brez slovenskih, ali vsaj dvojezičaih tiskovin ! Da bi to bila bolnišnea goriške občine, bi nam bilo razumljivo tako zapostavljanje i našega jezika : ker je pa ta zavod v rokah ! »usmiljenih bratov«, nam ne gre v glavo ta ' srednjeveška »enakopravnost« ! »Piceolo« in pravo našega jezika na sodišču. »Jedinstvo« piše: »Dobro je, da »Piccolo« kriči, ker tako bodo na indirekten 1 način umeli tudi mnogi v Italiji, da vendar !je Sioveccev v Trstu, in da jih niti zistem, ; skozi in skozi italijansko-nemški, ne more j bagatelizirati v vsem. Vsakako je jako zanimivo, kar dela »Piccoio«. Hujska Italijane radi tega, ker se tudi za Slovence milostno j dopušča na sodšiču slovenski jezik, hujska :jih, da hi jim podžgal narodni šovinizem, da bi jih zaslepil, da bi v Italijanih ubil vsaki poj m pravica in človečnosti. Ali, če »Piceolo« zahteva, da v Trstu, kjer je toliko in toliko tisočev Slovencev, in čegar okt lica je slovenska, mora biti samo italijanski jezik na sodišču:, s takim obrazom more zamerjati nam v Dalmaciji, kjer je samo 2 odstotka Italijanov, ker zahtevamo hrvatski uradni jezik ? ! Po tem se vidi, daje »Piccolu« jedini program, da kuri šovinizem radi špekulacij e! Znano pa je, da »Piccolo« trpi nemški jezik tudi na sodišču v Trstu, da tudi ne piše proti nemškemu jeziku — pa naj se na tržaškem sodišču še toliko nemškutari ! Kako zanimivi so ti »pa-trijotje« okolo »Piccola« ! Pajaeade. Včerajšnji »Piccolo« trdi, da so gospodu Baseviju — kakor jedinemu laškemu poslancu, ki je sedaj na Dunaju — brzojavili, naj v imenu mesta protestira proti Blavizaciji sodišč. Nam pa zatrja zanesljiva oseba, da so gospoda poslanca Basevija včeraj videli — v Trstu ! V zadoščenje. Ozirom na tragično smrt eelskega pismonoše Josipa Stok a iz Dutovelj poroča »Sudsteierische Presse«, da je Stok na cvetno nedeljo potegnil na poštuem uradu v Mariboru svoto 410 K, da jih izroči strankam v bližnjih občinah za prejete postne nakaznice. Nesreča je hotela, da je Stok ta denar izgubil. Sum, da je Štak ta denar po-neveril, ga je tako potrl, da je po noči zapustil stanovanje, vzeinši Beboj svoj službeni revolver. Štok Be je na to odpeljal z vlakom v Ljubljano, kjer se je ustrelil. Pozneje ee je še le izkazalo, da je Stok ta denar zgubil na poti. Občinski načelnik Vodenik pa je izvedel, da je zguoljeni denar našla neka viničarica imenom Hart. Našli so pri njej ves znesek, izvzemši par kron, katere je bila že porabila. Za zavod sv. Nikolaja so darovali: si. županstvo v Sempasu 20 K, e. g. Švigelj vikar Pregarje Podgrad 3 K, č. g. Zimejic S. Ljubljana 10 K, Rozman Ivan, župnik Ljubljana 10 K, Perušek Rajko in Marica 5 K, Škerl Hanibal T K 4 st., dr. Jurij Hrasovec Celje 10 K, Peter in Fran Majdič Mengeš .'IO K, Suić Mihael Kamnik o K, <3rožen EgMij Kamnik 3 K, dr. Brenčič Alojz Celje 5 K, dr. Bovek Ivan Ribnica 4 K, dr. Poznik Albin Novomesto 4 K, Ma-rinič Fran župnik Kojsko 2 Kt dr. Murko c. kr. profesor Gradec 4 K, Tolazzi Josipina Logatec 10 K, Hrašovec Adolfina Gradec ."» K, posojilnica < elje 50 K, VuksetiS Davorin Metlika 1 K, Žagar Franjo Stariirg pri Jriakeku 10 K, županstvo Dol pri Kamniku *> K, Urdih trgovec Trst 2 K, 1'rdih Zorica i> K. Gal.ršek Marija Trst 2 K, Počkaj Marija Trat L' K, Blokar Ivan Trst 1 K, Bradelj Peter Trst 1 K, Pirjevec Trst 1 K, Vatovec Anton Trst 1 K, Silič 40 st., Mozetič 40 etot., Breskvar '20 stot., županstvo Storje 10 K. Prisrčna hvala! Bog plati ! Vodstvo. Dramatično društvo v Trsta je sklenilo v svoj; seji 7. t. m. da uprizori v nedeljo dne -i. maja t. 1. v »Narodnem domu« v Barkovljah (ako ne bo e^pet kakih zaprek) igro >Pojd:mo na Dunaj« v štirih dejanjih, katero se je moralo dosedaj radi raznoličndi ovir, tičočih deloma v društvu, večidel pa izven istega, tolikokrat že odgoditi. Velikonočna procesija pri Sv. Jakobu. Prejeli smo in objavljamo: Kakor vsako leto, tako se .udeležita tudi letoF bratovščina sv. Cirila in Metodija in pa slovenska Marijina družba velikonočne procesije. Priporoča se udom cb?h slovenski h cerkvenih bratovščin, da pridejo pravočasno in v obilnem številu. Bratovščina sv. Cirila in Metodja naj se zbere na trgu pred cerkvijo Sv. Jakoba — Marijina družba pa v slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Procesija se začne pomikati ob 4. uri in pol zjutraj, zato naj pazijo vsi, da pridejo za časa. Marijina družba, ker na*topi pn procesiji z gorečimi svečami, naj se zbore že ob 4. uri v šoli pri Sv. Jakobu. Vodstvo »bratovščine sv. Cirila in Metodijac in »slovenske Marijine družbe.« »Tržaško podporno in bralno društvo« je imelo minolo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v vodstvo in odbor sledeči gg. : Predsednik : Kamuščič M loš; I. podpredsednik: Čudvcd Matija; H. podpredsednik : Kranjc Josip; 1. tajnik: Bukovič Franjo ; IT. t-jjnik : Gregorič Josip ; knjigovodji : Rože Josip in Škedelj Ivan ; blagajnik : Gu-lič Fran ; gospodar : Taučer Josip I. Odborniki : Kovačič Ivan, Tomažič Ivan, Zetko Ivan, Križman Ivan, Gašperč.č Fran, Rolih Anton, Stok Vinko, Hvala Matevž, Rože Miloš, Ivovsčič Anton Zaje Matija, Rebek Fran, Kosovel j Andrej, Zetko Matija, Podbršček Anton. Kustrin Anton, Oatrouška -Iosip, Vodopivcc* Josip. Namestniki : Lozej Vide, Vrabec Valentin, Legisa Josip, Grme k Miloš, Taučer Josip II., Barič Miloš, Ščuka Fran, Selj Ka- vencev v okolici celjski v III. razredu in tkakih 2700 kilogramov rib v naš Trst. . ___- ___-___________t.__: UJln noii-oo m orale ih iporuli smo dodali izraz svojega prepričanja, da se bosta tudi drugi in prvi razred istotako junaški držala. Naša nada ee je uresničila. Tudi v teh o odhodu v tujino pravilno zglasili. Tudi se morejo taki zglasiti na konzulatih za povra-tek v domovino eveatuveln-* na vojni ladiji. Samomor starca. Včeraj zjutraj ee je obesil v svojem stanovanju v zagati GuBion št. 3 72 letni proiajalec pečenih hrušk, Jer- t dveh razredih so bili izvoljeni sumi vrli slo-nej Lazzarini iz Pordenona v videmski po- : venski možje. Nastop Slovencev celjske oko-krajini. Samomor je izvršil radi neke neo- j lice je bil t >li odločen, da Be je nasprotnik kar zdravljive bolezni. razpršil pred njim! Mičestitamo od srca celjskim Draibe premičnin. V petek, dne 10. voditeljem na tem lepem vspehu. Ves narod aprila ob 1©. ari predpoludne se bodo vsled ijim je hvaležen na tako odločni obrambi naradha tuk. o. kr. okrajnega sodišča sa oi- proti sovražnemu navalu od severa doli! — Bismarckovo slavje v Ptuji. — Nedavno so imeli v Ptuju Bismarckovo vilne stvari vriile sledeče dražb« premičnin : Campo San Giacomo 4, oprema v zalogi in hišna oprava ; ulica Ireneo 1, hišna oprava ; slavje. Brez navdušenih govorancij seveda ni trg Leona^do Vinci 1, hišna oprava; ulica bilo. Jako značilno pa je, da nemški listi tr- Kandler 1, hišna oprava; ulica Foscolo 2, dovratno molče — o imenih govornikov. Ta leB in razno; ulica Ae razna znamenja, 20.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.5. da imajo tudi na Spodnjem Štajarskem c. k. — Danes plima ob 6.11 predp. in ob 6.48 pop.; oseka ob 10 46 predpoludne in ob 9*45 popoludne. Onim naročnikom, ki dobivajo 1'st po — irredentistov ! Razne vesti Izgnan novinar. Novinarja Otona \VeiB8a, požti, naznanjamo, da bodemo te dni tiskali ki je bil sotrudnik poluradnega lista nove naslove na pasice ter poživljamo vse v Zagrebu, so oblasti izgnale iz obsežja one, ki bi želeli kako spremembo v naslovu, mesta zagrebškega. Isti je že odpotoval na Mej temi ribami je bilo največ morskih jegulj. Te ribs so prišle večinoma iz ribolovnih morskih voda okolo Ciiioggie, a deloma tudi iz primorskih mest med Cnioggio in Benetkami. Ribe so bile določene za tržaški ribji trg. No, kakor čujemo, sti ostali le dve tretjini v Trstu, dočim sti bili ostali dve petini odposlani deloma z železnico v notranja konsumna mesta ob glavni črti južne železnice, deloma s parobrodi v važneja mesta Istre in Primorja. A mi?! Po »Trše. Llojdu«. da nas takoj obvestijo o tem, kajti drugače natisnemo njihove naslove, kakoišaji eo dosedaj. O tej priliki prosimo vse ene naročnike, ki še niso poravnali svoje naročnine, da to čim prej store, ako nočejo, da jim zaustavimo pošiljanje lista. I prava »Edinosti«. V8Sti iz ostale Primorske, X Tako delajo vedno ! Neki I. Onusz-kiewicz je nekaj po hrvatski telegrafiral v Cieszanon. Brzojavni urad v Dubrovniku mu je naznanil nemški, da adresata niso mogli najti. Onuszkie\vicz se je pritožil na direkcijo v Zadar, zahtevaje, da se mu to naznani v hrvatskem jeziku. Rečena direkcija je priznala, da je njegova zahteva opravičena, a seje izgovorila, da se mu je javilo v nemškem jeziku le vsied zgrešenega tolmačenja dotične naredbe od strani brzojavnega urada v Dubrovniku. In vedno je tako ! Vedno se silo, na vse možne načine, usiljujejo nemški jezik, a ko se jim je pokadilo z zakonom v roki, potem se pa delajo nedolžne, češ, da se je zgodilo nehote itd. To je pravi kaos. Kdaj se jim enkrat zagrozi vsem, naj ne kršijo zakona, kdaj bodo vsi opozorjeni, naj se poslužujejo zakona?! Nikdo ni tako neumen, da bi ne umel tega plena za — ponemčevanje ! sjan, Jerič AntoD. Pregledovalni odbor: Potočnik Ivan, Va-tovac Anton, Luznar Zdravko. Mirovna sodnija : Trnek Ivan, Kukanja Anton, Kalan Andrej, Kraševič Mirtin, Ostroneka Fran. Ženski odbor : Rože Roza, Bukovič l ranja, Stok Josipa, Purkart Marija, Rolih Antonija, /adnik Karolina. Namestn ce : Kukanja Ema, Drešček Marija, Bonamici P ranja. I. vojaška veteransko društvo za Trst in okolico bo imelo v nedeljo o. maja t. 1. ob 3. uri popeludne XXXIII. redni občni zbor v restavraciji pri »zlatemu levu«, ulica Stadion št. 10. Ob H. uri zjutraj a istega dne bo »v. meša v župni cerkvi sv. Antona novega. Na svečanost bo vabljeni častni udje, prijatelji veteraoov, podpiratelji društva in vsi udje. Snidejo naj se v ta namen ob 7. uri »jutraj na dvorišču velike vojašnice, od koder se bo korakalo z godbo proti omenjeni cerkvi. Dnevni red občnega zbora bo sledeči : 1. Sporočilo predsednikovo za leto 1902. 2. Sporočilo blagajničarja. 3. Sporočilo pre-gledovalnega odseka. 4. Govor in potrdilo obrsčunstva. 5. Predlogi udov, vloženi po < 35 društvenih pravil. 6. Volitev namestnikov v odbor. Za izseljenec. Ministerstvo za vnanje stvari naznanja, da se avstro-ogrski podaniki v inozemstvu na Lloydovih parnikih povrnejo lahko v domovino za polovično ceno, na parnikih »Adr je« pa brezplačno, Če se izkažejo, da morajo zadostiti kaKi vojaški dolžnosti v domovini in eo se Vesti iz Kranjske. * V Ljubljani je umri jurist Emil Valentinčič v 24. letu svoje dobe. Pokojnik je bil člen znane in ugledne narodne družine. * Učiteljski shod v Ljubljani se je vršil včeraj. Shoda se je udeležilo nad 500 učiteljev in učiteljic, šolskih dostojanstvenikov in več deže'nih poslancef. Od vlade sta bila navzoča dvorni svetnik grof Schatfgotach in svetnik dež. vlade vit. Kaltenenegger. Predsedoval je gosj»od nadučitelj Gabršek. V imenu deželnega glavarja je pozdravil shod dež. odbornik Povše. O žalostnem gmotnem položaju so govorili gg. Engebert, Gangl, Sche?chark, Slapšak in go?pica Droll. Po g. Slapsak prečitane resolucije so bile soglasno vsprejete. Vesti iz štajerske. — Vseučilišče t Gradcu. Na vseučilišču v Gradcu je bilo v z mskem semestru —1903 1745 Blušateljev in sicer: 100 tedogov, 852 juristov, 333 mediciucev in 460 filozofov. Tudi ženskih slušatelj c je bilo prrcej. Meti juristi je bilo 37 hospitantinj, med medicinci se bile 3 matrikulirane slušate-ljice, med filozofi 5 matrikuliranih, 35 izrednih slušateljic te 57 hospitantinj. OJ 1745 slušateljev jih je bilo 1538 iz kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, 105 iz dežel ogrske krone in 102 inozemca. — Velik ogrenj t Mariboru. Pri posestniku Medvedu pri Mariboru je pričelo predvčerajšnjim goreti. Pogorelo je devet poslopij posestnikom Medvedu, Marčinku in Pivcu. Dva otroka je padajoče tramovje nevarno ranilo. Štiri požarne brambe so neumorno delale, da bi pogasile ogenj. — Volitve t celjski okoliški občini. Včeraj smo bili zabeležili sijajni naet>p Slo- Dunaj. To zveni sicer nekoliko čudno, da oblasti izganjajo urednike vladnih glasil. No stvar je taka, da je bil Weiss tudi poročevalec vnanjih listo/ »Politik«, »Neues \Vie-ner Tagblatt« itd. Bržkone niso njegova poročila o zadnjih dogodkih nič kaj prav ugajala v vladnih krogih v Zagrebu in mož je dobil poziv, nij blagoizvoli — odpotovati ! Na smrt je obsodil sodni stol v Petrinji neko Marijo Vitasovi<5. 12 let je živela v »divjem zakonu« z Mijom Radojčićem. S prva je bil Mijo oboževan cd Marije — pozneje se je pa ljubezen ohlajala bolj in bolj, dokler ni zmrznila. Konec vsemu je bil, da je Marija pt grabila sekiro in mahnila žnjo po Mijotu ter ga ubila. Knjižnice v železničnih vozeh. Uprava železnic se bavi s tem, da bi se v vozeh tretjega razreda namestile knjižnice in bi se knjige dajale potnikom brezplačuo na razpolago. S to mislijo se bavi namreč uprava železnic na — Danskem. Drugo stoletje Petrograda. Za dva meseca bo, kakor znano, ruska prestolnica slavila drugo stoletnico svojega ustanovljenja po caru Petru Velikem. Petrograjski magistrat je že razposlal poziv na župana in sindake nekaterih evropskih prestolnic. Na to svečanost je povabljenih posebno veliko število slovanskih mest izven Rusije. Petro-grajska občina je določila 200.000 rubljev za vsprejem gostov. Druga \elika mesta ru3ka pak ee pripravljajo, da poklonijo spominske darove glavnemu me?tu. Ni izključeno — pravi »Sviet« — da ee te velike svečanosti udeleže tudi srbski kralj, kneza bolgarski in črnogorski, da bodo ee svojo navzočnostjo poveličevali jubilej ruske prestolnice in da b tem počaste spomin Petra Velikega, utemeljitelja panslavizma. Loterijske Številke, izžrebane dne 8. aprila : Lvov 4 65 80 81 69 Praga 68 60 21 77 89 Gospodarstvo. Na korist trgovine z lesom. Avstrijski gozdarski shod, ki seje vršil prošlega tedna na Dunaju, je pretresaval z velikim zanimanjem o zmanjšanju lesns caiine, ki toli otežuje uvoz lesu iz naših dežel v Nemčijo in Rusijo. Slednjič so vsprejeli dnevni rei, na čegar temelju Be zahteva, da se v novih trgovinskih pogodbah, ki ss imajo skleniti, sosebno z Nemčijo, Rusijo in Italijo, carina primerno zniža in da se dosledno temu našemu lesu zagotovijo carinarski privilegiji nasproti vsem onim državam, s katerimi naša država vzdržuje sadaj trgovinsko pogodbeno razmerje. Uvoz italijanskih rib t Trst. Uvoz italijanskih Bvežih rib iz Benetk oziroma iz Chioggie v Trst se že začenja v veči meri razvijati in širiti. Po tem se vidi jasno in bistro, da delalna in kupčijBka žilavost naših sosedov onkraj morja postaja čim živeja in močneja. Na svojem potovanju ŠL 26 iz Benetek v Trst je parnik »Venus« avstrijskega Llojda pripeljal v Trst dne 1. t. m. 18 zabojev raznih rib. Zaboji eo tehtali povprečno po 150 kilogramov. Došlo je torej to pot skupno Brzojavna poročila. Prevrat v Srbiji. BELIGRAD 9. (B.) Tekom včerajšnjega dne je došlo iz vse dežele veliko število telegramov, ki častitajo kralju na proklamaciji. BivSi državni svetovalci bodo skoraj umirovljeni. 8ELIGAD 9. (B.) Govorč o proklamaciji, pravijo »Malo novine«, da ustava in senat obstajata dalje. Po proklamaciji porušene da so le izvestne strankarske aspiracije, ki so šle za tem, po Čemer se sploh ne sme stremiti v ustavni državi. Ker provizorični, zopet uveljavljanj tiskovni zakon zahteva kavcijo 5000 frankov in dokaz usposobljenosti urednikov, bo moralo nekaj v Be-lemgradu izhajajočih listov bržkone prenehati. Umivanje nog v cesarskem dvoru. DUNAJ 9. (B.) V ceremonijski dvorani cesarskega dvora se je vršile* danes ob navadnem ceremonijelu umivanje nog dvanajsterim starčkom pred cesarju. Strajk v Rimu. RIM 9. (B) Noč je minila mirao. Vsi v Rimu navzoči SDcijalistični poslanci si prizadevajo, da bi se imenovalo mirovno sodišče med delavci in lastniki tiskarn, da bi se štrajk rešil čim prej. RIM 9. (B) Mesto se kaže kakor običajno, samo izvoščeki ne vozijo. Prodajalniee so se danes zjutraj odprle. Obrat cestne železnice oskrbujejo mestni organi. V mnogih prodajalnicah, tovarnah in delavnicah se dela kakor po navadi. Delavci železniških družb, ki imajo svoj sedež v Rimu, se niso hoteli pridružiti štrajku. Ni torej možno govoriti o splošnem štrajku. Strajk ua Nizozemskem. AMSTERDAM 9. (B.) Delavci, na magistratnih delih, so sklenili, da naŠDjim dnem stopijo v štrajk. Le njih bo dalje delalo. Garnizija v Amsterdamu se pomnoži, ker sedanjih 4500 mož ne zadoščajo. V mestu je vse mirno. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta ki so z da-nekaj Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi —= ulica Tesa št. 25. A. zizzz (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. n u« trovan cenik brezplačno in franlco. xx* imx :*xxxxx kxxx J Svoji k svojim! X J ZALOGA g | pohištva« jg dobro poznane jg X toyarne mizarste zalrnge t Gorici (Soltan) jt JJ vpisane zadruge z omejenim poroštvom * prej ^nton Čemigoj £ K Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) ^ „ it 1. hiša Marenzi. S S Največja tovarna po&istva Brimorste ležeie. , k-kor tudi v vsoh menjalnicah, loterijskih kolekcijah, tahakar nah itd. itd. !! Lepota 11 ! Pomlajenost! Hnr ftrpi n:l sim;ćajih n-1 ""» ■ oliruo, pri^u. ziko/.-nih črvih, redečem nosu. jjrčasti, Jazpokani ali nečisti koži, na luskah. oupadaniu lasij, naj pošlje svoj naslov na BE. FEITE Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45. Vsak vdobi brezplačno »Migljaji za negovanje lepote* kakor tudi poskušnjo izvrstnega kosmt-tika proti posiljatvi 30 stotink v znamkah za poštnine in troške. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso št v. VX TUST. Rokovice glare, pive vrste za gospe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele keže za prati, a gumbi pj . . . - . gld 1.20 Rokovice ravna take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene keže, ."i gumbi po........gld —L.;~>0 Rokovice glacč za gospode iantrle-ke vrste) po.....gld 1 .*)0 do 1.40 Rokovice pristne angležfce po. . gl i 1-SO Rokovice rz ča«tnike gld 1.10, podčastnike 70 uovč. Izbor kravat najnovejše mode. rCiprija Parizien" prsih za gospe tvrdke Kielbauser v (iradcu po 10 nove. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. Ni». Rokovice ee poskuša jo ter sprejemajo naročhe po meri. lUllriliN slovenske, raznovrstne, prodaja na drobno tabakarnar, Lavrenčič, na trgu della Ca-! serma. P RED NO kupiti; ----PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške piatenine in kotenine t v r <1 k c Vittorio (jasperini TRST ul Nuova 15. — TKST kjer se prodaja j»o stalnih cenah z 10° u odbitkom. Iiior mtm Hlap za 10 i Tiota poseda dar. VZORCI SB NE DAJAJO. CORSO 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gitl 3.20, rumena, Črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 » po gld- 3-50 ! nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Specijaliteta ubural za dečke. j >*arofbe po meri. Rujavi čevlji za moške ati ženske po gld. 2.50 o ____^.oo- o- oo o o Posojilnica in Hranilnica v Kopru Tkiijižcna zudrii^a z niMimejenim |>oroštvom. VABILO Ker S3 redni občni 2bor Posojilnice in hranilnice v Kopru, vknjižene zadruge z neomejenim poroštvom, sklican z a 5. aprila t. 1., ni mcgal vršiti tega dne radi nezadostnega števila navzočih uHov, vabijo sa s tem p. n. gg. u > \ > > J ki se bo vršil v Kopru v zadružnih prostorih (ulica sv. Blaža hšt. 338) v nedeljo dne 26 aprilu t. 1. ob 10 predpoiudne. sc sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo upravnega odbora o delovanju zarlruge v letu 190-, 2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1002. o. Odobrenje zaključnega računa za i. 1902. 4. Volitev upravnega odbora za 1. 1903 5. Volitev nadzorstva za leto 1903. 6. Kvetuelni predlogi. OPOMBA: Sklepi tega rednega občnega zbora bado veljavni braz ozira na število navzočih udov. ODBOR. Rudolf Aleks. Varbinek ^ zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg* št. 2 II. nadstropje == (nasproti sladčičarne Urbanis). Hiizposojcvaiijc. menjava, prodaja proti takojšnemu plaeilu. kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. * -K M M * $ TOUflRNfl POflIŠTUfl IGNACIJ KUDI dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. m y H Jtt W H Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TKST. — Riborgo štv. 19. — TKST. Velikanski dohod za s p o m 1 a d 11 i r a s. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. črna, angleška po gld. 3.20. lumena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 » po gld. 3.50. nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Specijaliteta obuval za deoke. Naročbe po m<*ri. Izbor ol)lek za. moške in dečke. % ulica Cassa , Tovarna na Dunaju. ^^ j Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje * It * * - Sf « SiL. s^s jtrt ,r>_ rn n os t'ija zmožna poučevati (J C^^bT knjigovodstvo v trgovskt-j I stroJki v slovenskem in nemakrin jeziku. Ponudbt-• na upravo „Edinosti". G P O S> g S' e*- M H o e H » «4 O CA TJ -t d O i * © < 3 0 ® JT 3 o 2, < n 7 O tO o« t J m 2. 5* tO PT O < Trgovina z železnino „MERKUR" -V- Celju.;, <3-3?SLš SL cesta, ste1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, br2ne, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbir.skih potrebščin ter rfsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa, žlindra., najboljše uraetno g"i^ojilo_ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. & Cem nizke. II* „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital ===== Špitalske ulice Štev. 2, : K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrete rent. zjisuirnih prijoritet, komunetrin obligacij, Brećk. 'lelnic, valut, novcev in deviz. Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in e«komptnje ieirebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. 1 " = Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi - - ■ ■ Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in iukstaso menic. Borzna, naročila. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga. ■■ Promet a čeki in nakaznicami.