272
Slovenska domovina.
sloboščinami.   Tudi   ko   so v 16. veku
v
Železniki dobili cesarja za svojega gospodarja, ni se jim godilo slabo. Zasloveli so daleč po svetu po železu in žebljih. Govore naj številke. Delalo se je v dveh fužinah, dveh plavžih, petih fužinicah in kovalo po mnogih vigencih pri IlOješah. Gro-deljna napravili so po tri, in železa po štiri tisoče centov na leto. Barigljic žebljev se je izvozilo vsako leto okrog štirih tisoč komadov, in zanje priromalo denarja do blizu sto tisoč goldinarjev. To so
v
bili za Železnike zlati časi, od katerih prebivalcem ni ostalo drugega, kakor nekoliko vro-jenega ponosa in mnogo spominov na srečne dni. Ko so postavili na Laškem visoko carino in posebno, odkar so se začeli izdelovati žični »Štifti«, pojenjala je kupčija s kovanimi žeblji, in propadati je jel kranjski železarski obrt. Še celo nekdaj tako živa žeb-
ljarska trgovina na Turško, in v Srbijo je opešala. Zadeli so ti denarstveni udarci
v
Železnike tako bridko, da so od 1. 180Q. do danes izgubili tisoč prebivalcev, to je polovico. Domačini hite za kruhom iz doline. Nekaj si jih je že dobro opomoglo drugodi, ker so se bili. doma
pri trdem kladivu navadili pridnosti. V Trstu, Reki in Ljubljani se je udomačilo in obogatelo že lepo število veljakov, ki so bili krščeni pri krstnem kamenu sv. Antona na Trnju.
Omenimo naj še,  da  so   radi   dajali Železnikarji,   dokler jim je   šlo   bolje,
Železniki.^Po fotografiji.)
svoje sinove v šolo. Nekateri so dospeli do odlične stopinje, n. pr.: nj. vzvišenost Anton Pfleger vitez pl. Wertenau je bil c. kr. državni konferenčni svetnik na Dunaju, dalje je znana cela vrsta dvornih in sodnih odvetnikov, kakor:. Gašpar   Levičnik   vitez   pl. Glomberg,