^69351 Ad Mr. 2118 de 1852. #aifetfidje SSevovbttiutg Pont 8. februar 1852 , ttdrffant fiir ben ganjen Umfang bež 9teid)ež, mit 2tuž‘ nafjme bet SDiifitargranje, niobnrd) fltafgefefeltc^e &)eftunimtngcn ge? gen šBcfcbabtguiigcit unb aiibete ftiafbme .'3ung auf ©ifeii&afmen unb Staatž s Selegrap^en angeorbnet, nnb »om SI, ^ebtnar 185S itt 3£8te?f«jnfett ge= fefct tnerben, (@nt(ja(ten im attgentemen Pteicbžs, (Seftt)* unb SRe’ gierungž«®(atte XI. ©tiicf, 9tr. 40. 2liižgegeben fomolit in bet beutfcfjen KKein«, alž and) iti ber f(oimiifd)* beutfd)en Stužgabe am 11. februar 1852.) a in einigen $ron(dnbern be|finttnfe gefefjlicfje 33orfcf)riffcn gegeit ?8ef jura SSIjeile unjulanglidj gcjeigt ()aben, fo ftnbe 3d) nacf) (Einpmte()mung ‘tOleinež SOliti ifferraff)ež unb nad) 3(nf)orung TOleiitež 0ieic()žrat(je$/ fiir ben ganjen llmfang bež 9leic()ež, mit 2(už? ita()tne ber SMitdrgrčinje, fofgenbe 33effim= niungen ju erlaffen: §• 1. SSout 21. Sf&fuar 1852 atigefangen, alž bem Sage, an tvelcbem bie, burd) tOleine 23er? orbnung »oni 16.‘iftžpember 1851 (SfJr. l bež Safjrgangež 1852 bež 3teid)žgefefjblattež) *) genefjtnigte €ifenbaf)n?ž8etriebž = S)rbnung in allen ^ronldnbern in SBirffamfcit fritt, finb božf)affe iSefcfjdbigungen an $ifenba()tten, biefe tnbgen mit ober o()ne S a m p f ('raft betrieben tverben, ober an ben baju getjorigert Slnfagen, šSefbrberungžmitteln, 0erdtf)fd)aften, ober an- berit jum Š3etriebe berfelben bienenben 0e* genffdnbett, otjne [Rucfftc&f auf ben £3efrag bež ©cfjabenž, alž SSerbrect)en ber offentlidjen 0ema(tf^dtigfeit anjufe(>en. §. 2 . Ste ©frafe biefež 2}erbred)euž i(i fcf)tpe? *) Sanbežaefe|6latt fiit detam VI. (Stiict, Str, 27, 1852. Cesarski ukaz 8. Febru¬ arja 1853, veljaven za celo cesarstvo razim vojaške krajine, s Iiterlin se kazenske odločbe zoper po¬ škodovanje in druge kaznjive djanja zastran železnih cest in deržavnili tele¬ grafov ustanove in od Sl. Februarja 1852 naprej v moč postavijo. ( Je v občnim derž. zakoniku in vladnim listu, XI. delu, št. 40, izdanim in razposlanim v samo-nemškim ka¬ kor tudi slovensko-nemškim jeziku 11. Februarja 1853.) •Ker v nekterih kronovinah odločnih po¬ stavnih predpisov zoper poškodbe in druge kaz¬ njive djanja glede na železne ceste in deržav- ne telegrafe celo manjka, v drugih kronovinah zastran tega veljavne kazenske postave pa, ka¬ kor se je deloma pokazalo, ne zadostijo, sim sklenil, zaslišavši Moje ministersko in deržav- no svetvavstvo', za celo cesarstvo, razun vo¬ jaške krajine, sledeče odločbe izdati. §• 1 . Od 21. Februarja 1852 naprej, tistega dneva namreč, kterega se moč z Mojim uka¬ zom 16. Novembra 1851 (št. 1 derž. zak. leta 1852) #) poterjene postave zastran vožnje po železnih cestah v vsih kronovinah prične, naj se hudobne poškodbe železnih cest, naj se po njih vozi s parno močjo ali brez nje, ali k njim spadajočih naprav, vozil, orodja, ali dru¬ žili za službo (vožnjo) železnih cest namenje¬ nih reči, ne glede na znesek škode, za hudo¬ delstva javne posilnosti imajo. §• 2 . Kazen (strafinga) tega hudodelstva je tež- *) Deržavni zakonik za Krajnsko, VI. del, št. 27, 1852. 2 ret* $erfer t>ou einern ^afjre bič ju funf 3a&* ren; roenn aber auč etnet* folcben 33efc&abi'- gung cine 0efaf)t' f»r Dač 2eba\, t>ie 0efunD* (jeit oDer fbrperlicbe (Sicberbeif oon Sttenfcben, oDer iit grbfjerer Slučbeijnung ftir Dač Sigem tljum SlnDerer enf|fef)en farm, fcf)ioerer $er* fer oon funf bič jeljn 3abren. 3ft auč Dn* 23efcbdbigung toirHicb ettt UnfaU fiir Die ®efunbf)eif, forperlicbe ©id)er* Jjeit, oDer in grbfjerer 2(učDel)nung ftir Dač Sigentbum 2(nDerer entflanbcn, fo follen Die @d)u!Digett mit fdjmerent S^erfer v>on jeijn bič ju jrcanjig Sa^rcn, bei befonDerč crfd>tt>ereii- Den Umffdnben mif lebenčlangem fcf)tocren ^erfer 6ef?raft toerDen. jpatte enDiicb cine fofcf>e £3efeč SSerbrecbenč Der offentlidt>en ©etoalt* tf>atigfeit mad)t ftd) aud) Derjenige fcbulbig, roeld)er Durd) trač intmer ftir eiite anDere auč S3očf>eif unfernonimene .£)anDlung, oDer Durcb Die gefliffenflicbe SlufjeracbtfafTung Der ifjttt bei Dem Sifenbabnbefriebe obliegenčen £?erpfficf) s fung in S3ejief)ung auf Sifenbaljnen eitte Der im §. 2 bejeicbttefen @efa()ren berbeifitbrf. §• 4 . SMe ©trafe Diefeč 2Serbred)enč ifl fc()toe* rer ^erfer oon einern bič ju funf 3af)rett. čtrift jieDocb einer Der im §. 2 ertodbnfen toei^ teren Srfcf)ioerungčuntjfdnDe ein, fo ftnD Die bierfitr ebenDa fe|tgefebfen &o&erett ©frafett aucb bei Dem im §. 3 bejeicbttefen &$erbrecf)en in SlntoenDung ju bringen. §. 5. 35oč()affe S5efcf)dDigungen irgenD eineč ?8eftanDff)ei(eč Deč ©faatč^elcgrap&en unD feDe abftcbfitcbe ©forung Deč 23efriebeč, fo toie feDer porfd^ficbe 2Di$braucb Diefer ©taafč-- anjfalt ftnD, of)tte £Rucfjtcf)f auf Den 33efrag Deč -©cftaDenč, afč SSerbrecbett Der bfitttflicben 0ema(ttbdtigfeit, mit fd)trerem ^erfer Pon fed)č SRonafett bič ju einern 3a(jre, unD bei befonDerč micbtigem ©d)aDcn oDer befonDerer 23očbeit, pon einern bič ju funf 3a(jren ju beftrafen. §. 6 . Ser £>ieb(tabl an einern Der in Den §§■ l 03® O* ka ječa od enega do pet let; če pa utegne iz takošne poškodbe izhajati nevarnost za življe¬ nje, zdravje ali telesno varnost ljudi, ali pa v večji meri (Večjem razširu) za lastnino dru¬ gih, težka ječa od petih do desetih let. Ako je iz poškodovanja zares nastopila kaka nezgoda za zdravje, telesno varnost ali v večji meri za lastnino drugih ljudi, naj se kaznujejo krivci s težko ječo od deset do dvaj¬ set let, pri posebnih obtežavah pa na vse žive dni. Če je zadnjič iz takošne poškodbe sledila smert kacega človeka, kar je storivec (krivec) previditi zamogel, bodi smert njegova kazen. §• 3. >S hudodelstvom javne posilnosti se tudi tisti zakrivi (zadolži), kteri s kakoršnim si bodi drugim, iz hudobije storjenim djanjem, ali s na- lašnim zanemarjenjem dolžnosti, ki jo pri že- leznocestni vožnji ima, glede na železne ceste kako v §. 2 zaznamovanih nevarnosti napravi. §. 4. Kazen tega hudodelstva je težka ječa od enega do petih let. Če se je pa kaka v §. 2 omenjenih drugih obtežav pridružila, se je tudi pri hudodelstvu v §. 3 zaznamovanem deržati za to v §. 2 ustanovljenih daljših kazni. §. 5. Hudobne poškodbe kakoršnega koli kosa (dela) deržavnega telegrafa, in vsako nalašno motjenje njegove službe, kakor tudi vsaka s premisli ko m storjena kriva raba te deržavne naprave, naj se, ne glede na znesek škode, kakor hudodelstva javne posilnosti, s težko ječo od šestih mescov do enega leta in pri sosebno znameniti škodi ali posebni hudobii od enega do pet let kaznujejo. §. 6 . Če kdo kako v §§. 1 in 5 zaznamvanih a unb 5 bejeicffimfen ©egenflanbe, ifi o^ne alle 0tucFftd>t atif bie ©rope bež SBefragcž, fcf>ott rnegen ber ©igenfcljaff bež gefiofjlenen ©utež, alž 23erbi’ed)en anjufeljen, alž folcfrež nacf> beti beffeljenben ©frafgefe^en ju beljanbeln, unb niemalž mit einer gerittgeren alž mit ei* ner fec{)žmonat(ic^en fdjmeren ^erferffrafe ju a&nbett- §. 7. Sebe £>anblung obet’ Unterlaffimg, meldje enfmebet’ burd) biefut’©ifenbaf)iteii obertgfaafž* Selegrapljeit gegebencn 93olijei»orfd)riftcn inž* befonbeee unterfagt iff, ober meldje in 33ejie* (jung auf biefe Slnflalfen begangen mirb, unb »on meldja’ bet’ £)anbelnbe fcf>on nad) ifjren naturlidjen, ftit’ Sebermann Uič)t erčennbaren Solgen, ober »ertnbge ber befonberž befannf gemad)ten 2Sorfd)riften, ober nad) feincm @fanbe, 2(tufe, S3erufe, ©emerbc, feiner £>e= fdjdftigung ober ubcr()aupt nad) feitten befon* beren SSerljdltniffen eiujufefjen »ermag, bafj fie cine ©efaljr fur baž £e&en, bic ©efunb^eit ober fbrperlid)e @id)er^eif »on €>3Zenfcf)en ober fur frentbcž ©tgenffjum (jerbeifuljren, ober ju »crgrbfjern gceigncf fet, iff ait jebent ©cfnilb* tragenben, aucf) banu, menit fte feinen miifli* cf)eit @d)aben f)erbeigefilif)rr ()af, alž Ue6er* trefung mit einer ©elbffrafe »on fitnf 6iž funffmnberf ©ulbeit, ober mit 21rreff oon brei Sagen biž ju brei Senaten ju aljnben. Sin galfe ber Unein6ringlici)feit ber »er* fjdngten ©elbffrafe, ober menit fte ben 23er* nmgenžumffanbcn ober bent Sfiaf)rungžbetriebe bež ju iScrurtljeilenben ober feiner gamilte jum cmpftnblicf)en 21bbrucf)e gereicfjert murbe, iff fte iit 21rrcffffrafe »on einem Sage fur je fititf ©ulben ju »ermanbeln. §• 8 . 3Benn jebod) eiite bet bem ©ifenbafjttbe* triebe ober bei bem @faatž* Selegra»()en ait* gcffeflfe 93erfon in ifjretn Sicnfte eitt S3erfd)ul* ben biefer 21rf begefjf, fo iff intrner auf ffren* gen 21rreff »oit brei Sagen biž ju brei ?D?o* naten, unb bei fe(jr erfd)merenben llmjfatibcn biž auf fcd)ž Sonate ju crfenneit, fe nad) bem 9Kafje, alž cin f)Df>erc» ©rab »on gafmldfftg* feit ermiefeit mirb, eiite ©efaljr fiir mef)rere 3)tenfd)en enfftanben iff, meljrerc SSerie^uttgen jugefitgt murben, ober fonff efma eitt grofjerer ©djabe erfolgt iff. reči ukrade, je treba tatvino ne glede na veli¬ kost zneska, že zavoljo lastnosti ukradenega blaga, za hudodelstvo imeti in kakor tako po veljavnih kazenskih postavah soditi ter se nima nikoli z manjšo kakor s šestmesečno kazenjo težke ječe kaznovati. §. 7. Vsaktero djanje ali opušenje, ktero je v policijskih predpisih, za železne ceste ali der- žavne telegrafe danih, posebej prepovedano, ali ki se stori glede na te naprave, in zastran kterega zamore krivec že po naravnih, za vsa- cega lahko sprevidljivih nasledkih djanja ali o- pušenja ali po posebej naznanjenih predpisih, ali po svojem stanu, uredu, poklicu, obertnii, po delu, s kterim se peča ali sploh po svojih po¬ sebnih razmerah spoznati, da vtegne nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi, ali za tujo lastnino napraviti, ali povišati, se mora na vsakem krivcu tudi tikrat, če iz tega ni v resnici nobena škoda nastopila, kakor pre¬ stopek s dnarno kazenjo od petih do pet sto goldinarjev, ali pa z zaporom od treh dni do treh mescov kaznovati. Če se komu prisojena dnarna kazen iztir¬ jati ne da, ali če bi premoženju, ali preživlje- nju obsojenega ali rodovine njegove v občut¬ ljivo škodo bila, naj se taista preoberne v ka¬ zen zapora, rajtaje en dan za vsacih pet gol¬ dinarjev. §. 8. Če se pa kaka, pri železni cesti ali pri deržavnih telegrafih v službo vzeta oseba svojo službo opravljaje s čim takošnim zagreši, naj se vselej ostri zapor od treh dni do treh mes¬ cov, in pri velikih obtežavah clo do šest mes¬ cov prisodi po tej meri, kakor se večja stop¬ nja nemarnosti izkaže, če je nevarnost za več ljudi ustala, če se je več pokvarjenja storilo, ali sicer večja napravila. 1 * 4 §. 9. Sngbefonbere ftnb mif biefcn (Stfnfen nad)folgenbe Ueberfrčfungen £>er bet Dem (Eifen-- babnbefrtebe angeftelffen ^erfonen ju a^ttben: a) bie (Erbffnung £>er ’23aljn »or erfjalfener 23et»ittiguttg, »ber »or (ErfuUttng bet* baju »orgefd)riebenen 83ebingungen; b) bie »'crnac&ldfftgfe 3(ufjieUung obet* (Er- (jalfung ber jur 23erf)ufung »on @d)abeit »orgefctjriebcnen (Einfriebuugen, 21bfperr- fcf)ranfen, ?8etbofg -Safefn unb anberer @d)u|mittcl unb Sffiarnunggjeidjen; c) bte SBefleUung »on 2fabi»ibuen, melcf>e bie burcl) bie S)ienfi»orfc^riften geforberfe 23efaf)igung nicbf nacbgctviefett fjaben, ober tuelcbe »on ber SSerric^tung, ju ber fte beffimmt ftnb/ burcl) bie (gfaafg»er* roalfung fiir auggefcf)loflen erfrdrt umr* ben; d) bie SSornaljme einer $a(jrf, »ber ®e* {taftung berfelben bei fdjabfjaftent, einc (Befabr brof)enben Sujknbe ber SBafjn, ober mit £oc»m»fi»en, SBcigen ober an- beren SŠefrtebgmitfeln »on folc^er 83e= fcf)affenf)eit. §. 10. aber aug einer ber in bcn §§.7—9 bejeicfmefen .£)anblungen ober Untcrlaffungen eine fd)t»ere forperlic()e P3efd)dbigung ober gar bie £bbtung eineg 90?enfd)en erf»lgf, f» foll fte alg S3ergefjen mit jtrengem 2(rrefte, im erften Salle »on fecfcg 9)tonaten big ju jmei 3af;ren, unb im jmeifen 5«We big ju brei Sabrett be* jiraff merben. §11. SBirb eine ber in ben §§. i unb 5 be* jeidjneten £>anblungen nur alg CSttutfjroiUen, £eid)fftnn ober fc^ufbbarer tfta^lafftgfeit be# gangen, of)tte bajt biebei bag im §. 7 erročiljnfe SSerfcbufben unterlauft, fo ftnb berlei £anb* iungen alg lleberfretuugen mif Vlrreft »on ei* nem Sonate big ju brei $t»naten jn aljnben. §• 12 . 5® en n eine ber in biefetn ©efe^e a(g jfraf- bar erčlarfen .£>anblungen ober ttnterlaffungen afg OJtittei jur Siugubuttg einer anberen ftraf- baren .£>anblung »ertibf mirb, fo ftnb bie 23or# fcbriften uber bag Bufammentreffeit me^rerer §• 9. Sosebno je treba s temi kazenmi še sle¬ deče prestopke pri železnih cestah služijočih ljudi kaznovati: a) ako se vožnja po cesti počne, preden se je dovoljenje dalo, ali preden so bili za to predpisani pogoji spolnjeni; b) če se za odvernjenje škode zapovedane ograje, pregrade, prepovedne table in druge branila in svarila ne postavijo ali ne obderže; c) če se ljudje v službo vzamejo, ki niso skazali lastnosti, ktere službni predpisi tirjajo, ali ki jih je deržavna uprava iz- klenila od dela, za ktero so namenjeni; d) če se vožnja opravi ali dopusti, ko je železna cesta poškodovana ali nevarna ali pa s takošnimi lokomotivi, vozovi ali druzimi vozili. §. 10. Ce je pa zavoljo kacega v §. 7 — 9 za¬ znamovanega djanja ali opušenja bil človek težko na životu poškodovan ali pa clo vsmer- ten, naj se taisto kakor pregrešek z ostrim za¬ porom, v pervem primerleju od šest mescov do dveh let, v drugem primeru pa clo do treh let kaznuje. §• 11 . Ako se kako v §§. 1 in 5 zaznamvano djanje samo iz svojevolje (nagajivosti), lahko¬ miselnosti ali kaznjive nemarnosti stori, brez krivnje v §. 7 omenjene, naj se takošne dja¬ nja kaznujejo kakor prestopki s zaporom od enega do treh mescov. §• 12 . v t Ce se kako izmed djanj ali opušenj, ki so v tej postavi za kaznjive izrečene, le ka¬ kor sredstvo za izveršbo druzega kaznjivega djanja stori, se je deržati predpisov čez sku¬ pno namerjenje več kaznjivih djanj, ravno tako jtrafbaren £anblungcu t»t Slumenbung ju briti? gen, gletcbmie and) ;et>e bantif cfma »erbift* bene ©ntmeubung tnčbefonbcre ju beftrafen ift §. 13. £)ic ©frafgencbtčbarfdt itber bie in bett por|M)enben 93aragrap^en alč 2Serbred)cit uttb alč Š8crgci)cn fcfTgefe^fen fFrafbaren .£)anbluu? gen foll in Ungarn, (£reatien, ©latmnicn, ber ferbifcben &8oimobfcbaff, boni £cmefer kanate unb ©iebeuburgen, fo trne im lombarbifcb?»c? nefianifcben .^bmgretcbe, Salmafictt, ©alijien, ftčaFau unb ber SSubmtna, ben 6it?f)er ntif ber CnminafgcncbfšbarFeit befrautett ©nicb ; ten, nad) ben fiir bač €rintinafberfa()ren bc? jlef)enben ^orfebriften; f)inftd)t(id) ber oben rbmmg »om 1 7. ^dtincr 1850 in SSirffgmFcif |W)f, gef)bt’t bie |>auptoerbanblung^nb ©tiffcbcibtmg liber bie in bett §§. 1 — 5 |ev|(iirtoi ^erbrccbett in ben? jeuigen $a(Ien , in mefeben %acb bem ©efe^e minbeftenč attf febmere ^erFerfirafe »on ftinf bič jef)tt Sabrett ju erbennen ijf, t>or bie, »er? mbge SDieiner 23cn>t’bnung »ont ll. Sdnner 1852 3abF 5 beč dl. ©. §8.*) ait bie ©telle ber ©d)tt>urgerid)fe frefenbett ©frafgerid)te, auflTerbem aber »or bie £3ejtrFč?(£otfegtalge? rid)fe, meleben aucb bač 2Serfa()ren itber bie obeu alč 23ergel)eit erfldrten firafbaren £>anb? lungen unb bie 2Sorunterfud)iing liber alle tmrfW)enben SSerbrecben jufommf. Sie ©e? ricbfčbarFeif $injt$tHcb obengenannfen Iteberfrefungeit i(b bafelbjl »ett ben 35ejirFč? (£injeln?) ©erid)ten aučjutiben. §• 14 , dftit bem Sage, mo biefe SSerorbnung in S®ir!famfeit tritf, b^ben alle in ben genannten ^ronldnbern bičber bejlanbeuen enfgegenjW)eu? ben gefeblid)en SSorfdjriften, unb insbefonbere in jlenen ^ronldnbern, mo bač ©trafgefebbucl) rorn 5. (September 1805 in ©elfitng (W)t, bie ©frafbefiimmungen, mefebe in ben auf jmei faiferlidjen ©ntfcbfiefjungen »om 50. 5bnner 1847 berubcnbeit ^mffanjlei ? Secrefen oont *) 8ant>ežQefe%bIatt fuv Jtrain, VII. ©tiicf, Sir. 33, 1852. 5 se mora tudi vsaka temu morda pridružena tat¬ vina posebej kaznovati. §. 13. Kazenska sodna oblast nad kaznjivimi djanji, ki so v zgornjih paragrafih za hudo¬ delstva in pregreške izrečene, naj pristoji na Ogerskem, Hervaškem, Slavonskem, v Serb- ski vojvodini, Temeškem Banatu in Erdelju, kakor tudi v lombardo -beneškem kraljestvu, Dalmacii, Galicii, Krakovu in Bukovini po pred¬ pisih za kriminalno pravdo veljavnih tistim sod¬ nijam, kterim je kriminalna sodna oblast izro¬ čena, zastran gori za prestopke izročenih djanj pa ondi za kazensko ravnavo čez policijske prestopke poklicanim sodnijam. V tistih kronovinah pa, kjer sedaj velja red kazenske pr. 17. Januarja 1850, gre glav¬ na obravnava in razsoja čez hudodelstva v §§. 1 — 5 izrečene v primerlejih, kjer se ima po postavi najmanj težka ječa od petih do de¬ setih let prisoditi, pred kazenske sodnije, ki po Mojem ukazu 11. Januarja 1852 št. 5 derž.- zak. na mesto porot pridejo, sicer pa pred okrajno-zborne sodnije, kterim pristoji tudi rav¬ nava čez kaznjive djanja, ki so gori za pre¬ greške izrečene, in pa vvodna preiskava čez vse gori omenjene hudodelstva. Sodno oblast zastran gori imenovanih prestopkov naj izveršu- jejo v teh kronovinah okrajne (samezne) sod¬ nije. §• 14 . Od tistega dne, kterega se začne moč te¬ ga ukaza, zgube svojo veljavo vsi v imeno¬ vanih kronovinah doslej obstoječi nasprotni po¬ stavni predpisi, in zlasti v tistih kronovinah, kjer ima moč kazenski zakonik 3. Septembra 1803,. kazenske odločbe dane v dekretih dvor- *) Deželni zakonik za Krajnsko VII. 361, št. 33, 1852. 2 6 7. 5Rdrj 1847 3af)l 5805 *) unt) »om 2. SO?ai 1847 3a51 14076 **) entfjalftn ftnO, aufler ISBirffamfeit ju ti'eten. 21uf frii^er bcgungette fjrtif6arc •Jjanb* limgen, unt> mif 6mifč ati&dngige Unferfu* c frungen foU t>iefe š8en>rt>nung mit in fofcrnc anroctiDmig ftnbcii, alž biefelbeit t>ui*c^> £>ic ge* genrodrtige §3orftf)riff Feincr (Ircngeren S3eur= fljeilung al$ ttadE) bem frizer 6e|knt>enen iXecf>te unterliegen. Stflitj SofeDb m - p- @c(jrt><»rjen&«»*8 m. p. IStraufi m. p. 2(uf 2UIerf)d<#e 2fnort>mmg: Sfanfomtet m. p. jfanjlei&imtor fceS SJliniflcrtat^es. ne kanclije 7. Marca 1847 št. 5805 in 2. Maja 1847 št. 14076 ##), opertih na dva cesarska sklepa 30. Januarja 1847. Na popred storjene kaznjive djanja in že tekoče preiskave naj se ti ukaz ne obrača dru- gači, kakor le če se taiste po nazočem pred¬ pisu nič ostreje ne sodijo kakor po poprej ve¬ ljavnem pravu. Franc Jožef s. r. F. Hclnvarzenbcrg' s. r. Krauss s. r. Po najvišjim zaukazu: Hausonnet s. r. Vodja pisarnic minister, zbora. * *) 3n ber ©ammlung ber politifc^eh ©efe&e unb 85erorbnimeite 41. **) (žbenba, <25eite 97. *) V zbirki političnih postav in ukazov, zvezek 75, str. 41 **) Ravno ondi, stran 97. £citi>a($. — ®ruct