Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 2.000 - polletna lir
4.000 - letna 8.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
10.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ST. 1183
TRST, ČETRTEK 15. JUNIJA 1978
LET. XXVIII.
Spregovorili smo kot demokratični Slovenci
V zadnji številki »Katoliškega glasa« je odgovoril g. Jože Prešeren na naš uvodnik »Ali si Slovenci res lahko privoščimo gradnjo dveh cerkva v Trstu?« Čudimo se, kako je mogel ugledni pisec razbrati iz našega članka toliko slabih namenov in hudobije, kot nam jih podtika. V članku je med drugim rečeno, da se Novi list »spotika nad pobudami za gradnjo novih cerkva«, »da se norčuje iz Marijine družbe«, »že samo misel, da bi se gradila kakšna cerkev... mu ne da miru«, in še kaj.
Vsak lahko ugotovi, da je bil naš članek napisan brez žalitev in norčevanja (ali je to že norčevanje, če smo menili, da Marijina družba v svoje lastne molitvene namene ne potrebuje darov v obliki desetin milijonov lir?), povsem v stvarnem tonu in narekovan samo iz politične skrbi, da si ne bi Slovenci neprevidno ogrozili položaja kot avtohtono prebivavstvo v Trstu, ki je živelo tu že od zgodnjega srednjega veka skupaj z večinskim latinskim prebivavstvom romanskega jezika, in se sami spravili v vlogo priseljenih Judov, Grkov, Srbov itd.
Ta politična skrb je bila v našem članku jasno izražena in poudarjena, pa tudi razložena. Zato je težko opravičljivo, da se nam skuša podtakniti slabe namene. Poslu-žili smo se samo svoje pravice kot demokrati in kristjani, da smo povedali svoje mišljenje o zadevi, ki pač zadeva vse verne Slovence v Trstu in ne samo Marijino družbo. Taka važna stvar, kot je gradnja nove cerkve (ali dveh), pač mora zanimati vso versko skupnost. Žalostno bi bilo, če je ne bi oziroma če bi šla brezbrižno mimo tega.
Menimo, da je podtikanje slabih namenov in jemanje ugleda tistemu, ki drugače misli, slaba navada, ki hudo diši po totalitarnih metodah. Težko nam je, da moramo opozarjati na to in svariti pred tem, da spet zapademo v take navade, ki smo jih komaj premagali.
Še enkrat moramo reči, da ne delimo optimizma g. Prešerna glede števila zavednih Slovencev v Trstu in tudi ne glede tega, da jih odvrača od udeležbe pri mašah samo to, da je v sedanjih tržaških cerkvah premalo časa odmerjenega slovenskim mašam. Vzroki za odtujenost tolikih slovenskih ljudi Cerkvi so vse globlji in bolj zapleteni. Tu ni mesta, da bi se poglabljali vanje, a ob priložnosti bomo to storili. Sicer pa smo o tem že večkrat pisali.
Kakor se g. Prešeren po našem prepričanju vdaja prelahkemu optimizmu glede nekaterih stvari — tudi glede dominantne kulturne vloge Marijine družbe — tako pa
(Dalje na 8. strani)
OB IZIDU REFERENDUMA
HUDA KRITIKA NA DELOVANJE STRANK
Izid referenduma z dne 11. in 12. t.m. prav gotovo predstavlja precejšnje presenečenje ne samo za stranke sedanje parlamentarne večine, temveč tudi za celotno italijansko javnost. Oba zakona, ki sta bila predmet ljudskega glasovanja, sta sicer o-stala v veljavi, vendar razmeroma visok odstotek glasov za odpravo zakona o javnem redu ter presenetljivo visok odstotek glasov za odpravo zakona o javnem financiranju političnih strank zgovorno kažeta, da nekaj
JAVNO FINANCIRANJE	POLITIČNIH
STRANK	
»N E «	
proti odpravi zakona	56.3% j
»DA«	
za odpravo zakona	43,7% !
ZAKON O JAVNEM REDU	
»N E :<	
proti odpravi	76,7% |
»DA«	
za odpravo	23,3% !
ni v redu v odnosih med političnimi strankami in javnim mnenjem, oziroma volilnim zborom. Stranke, ki so volivcem svetovale, naj glasujejo za ohranitev obeh zakonov, predstavljajo po izidih zadnjih političnih volitev nad 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev, zgodilo pa se je, da je v primeru zakona o javnem redu volilo v skladu z navodili omenjenih strank 76,7 odstotka upravičencev, v primeru zakona o javnem fi-
nanciranju političnih strank pa le 56,3 odst. upravičencev.
Še najbolj presenetljivo je dejstvo, da strankam parlamentarne večine, se pravi Krščanski demokraciji, komunistični partiji, socialistični, socialdemokratski in republikanski stranki, niso obrnili hrbta samo volivci na nerazvitem Jugu, temveč tudi mnogi volivci velikih in industrijsko razvitih mest v severni Italiji, kot sta na primer Milan in Turin. V obeh teh mestih je absolutna večina volivcev glasovala za odpravo zakona o javnem financiranju političnih strank, kar predstavlja že pravo nezaupnico strankam samim.
Naloga politologov in sociologov je, da globlje in zlasti znanstveno proučijo ta vsekakor zanimivi pojav, ki pa utegne nevarno načeti celotni demokratični sistem v državi, saj predstavljajo prav politične stranke enega njegovih bistvenih in nepogrešljivih dejavnikov. Poleg hude gospodarske in socialne krize se pred odgovorne politične kroge v državi postavlja še to vprašanje, in sicer nezaupanje v stranke, ki je, kot neovržno pričajo izidi zadnjega ljudskega glasovanja, široko zaznavno v vseh ljudskih slojih.
Dejali smo že, da je odstotek glasov za odpravo zakona o javnem redu razmeroma visok (23,1), čemur je po našem mnenju treba tudi pripisati določeno stopnjo neznanja pri nekaterih volivcih, ki jim je sedanja oblika referenduma, kot je sicer naravno, težko dojemljiva in bi jo morali zato nujno poenostaviti. Velika razlika v odstotkih za zakon o javnem redu in za za-
(Dalje na 7. strani)
KAKO SO GLASOVALI SLOVENSKI VOLIVCI
Pred seboj imamo izide nedeljskega referenduma po slovenskih ali pretežno slovenskih občinah na Tržaškem in Goriškem, kar nam nudi možnost, da jih primerjamo z vsedržavnim povprečjem. V poštev jemljemo izide v dolinski, zgoniški in repentabor-ski občini na Tržaškem ter izide v dober-dobski, sovodenjski in števerjanski občini na Goriškem. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da se volilni izidi v teh občinah nekoliko razlikujejo od vsedržavnega povprečja, kar velja tako za zakon o javnem
financiranju političnih strank kot za zakon o javnem redu.
Za odpravo zakona, po katerem stranke dobivajo denar iz javnih blagajn, se je najmanj volivcev izreklo v doberdobski občini (25,3 odst.), na drugem mestu je števerjan-ska občina s 34,7 odst., na tretjem je dolinska občina s 35,34 odst., na četrtem sovodenj ska (35,7 odst.), na petem repenta-borska 36,33 odst.) in na zadnjem mestu je zgoniška občina s 44,30 odst. Iz tega izha-(Dalje na 2. strani)
Nov zakonski predlog KPI za globalno zaščito Slovencev
RADIO TRST A
: : NEDELJA, 18. junija, ob: 8.00 Poročila 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Nediški zvon. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Obiščemo Njivico. 11.00 Poročila. 11.05 Mladinski caer: »Joe med pirati«. Napisal Jack London, dramatizirala Desa Kraševec. Izvedba: Radijski oder. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje. 13 20 Poslušajmo spet. 14.00 Poročila. 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba. 19.00 Poročila.
: :	PONEDELJEK,	19.	junija,	ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 coa): Pravljica.
8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Pevci. 9 30 S kuhinjo po svetu. 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.30 Biti ženska. 11.22 Volilna tribuna. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Poslušali boste. 12.52Volilna tribuna. 13.00 Poročila. 13.15 Zbori. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 15.00 Glasbeni ping pong. 15.30 Poročila. 16 30 Mladi izvajalci. 17.00 Poročila. 17.05 Massenet: Werther, opera. 18.00 Poročila. 18.05 Trst in prometne zveze. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	TOREK, 20. Junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila 9.05 Glasbena kronika. 9.30 Naši nepoznani znanci (Bruna Pertot). 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10 05 Koncert - vmes (10.35 cca): Pisma Marie Isabel-le Marenz/i (Lelja Rehar). 11.22 Volilna tribuna.
11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po pe-ljah. 12.52 Volilna tribuna. 13.00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba (Antek Seražin). 13.35 Melodije. 14 00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi iz filmov. 15.30 Poročila. 15.35 Top lestvica (Peter švagelj). 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.00 Poročila. 17.05 Massenet: Werther, opera. 17.40 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Slovenski jezik. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: .- SREDA, 21. junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Lahka glasba. 9.30 Roža mogota (Irena Žerjal) 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 11.22 Volilna tribuna. 11 30 Poročila. 11.45 Plošča. 12.00 Pričevanja. 12.10 Pojmo. 12.52 Volilna tribuna. 13 00 Poročila. 13.15 Zbori. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 15.30 Poročila. 16.30 Otroci pojo
17.00 Poročila. 17.05 Massenet: Werther, opera.
18.00 Poročila. 18.05 »Kuga na Goriškem«. Igra, napisala Zora Saksida. 19.00 Poročila.
: :	ČETRTEK,	22.	junija,	ob:	7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Mali oglasi. 10.00 Poročila. 10 05 Koncert. 11.05 Družina (Lojze Zupančič). 11.22 Volilna tribuna. 11.30 Poročila. 11 35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 12.55 Volilna tribuna. 13.00 Poročila. 13.15 »Primorska poje«. 13.30 Melodije
14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Evergreeni.
15.30 Poročila. 15.35 Kaj je novega v diskoteki (Aleš Valič). 16.0 Odprimo knjigo pravljic. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Slovenska politična misel. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
PETEK, 23. junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7 45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Tuji pevci. 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 9.35 Glasba. 10 00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.05 Rojstna hiša (Martin JJevnikar). 11.25 Volilna tribuna. 11.35 Plošča. 12.00 Opera. 12.55 Volilna tribuna. 13.00 Poročila. 13.15 »Primorska poje«.
13.30 Melodije. 14.00 Novice. 14 10 XY odgovarja.
14.30 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila. 15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak (Marija Susič)..
17.00 Poročila. 17.05 Skladatelji. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturni dogodki. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	SOBOTA,	24. junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravlpica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Motivi. 9.30 Pregovori. 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10 05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12ŠOO Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Ljudske pesmi. 13.35 Melodije.
14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino (Sergij Grmek). 15.00 Tekmujte s Petrom (Peter Cvelbar). 15.30 Poročila. 16.30 Svet okoli nas.
17.00 Poričila. 17.05 Mi in glasba. 17.30-18.45 »Zbo-rovavke«. Napisal Aristofanes. 18.00 Poročila.
Deželni tajnik KPI, poslanec Cuffaro in senatorka Jelka Gerbec sta na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek, 8. junija, v Trstu obrazložila vsebino novega zakonskega predloga KPI za globalno zaščito Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. V svojem poročilu je poslanec Cuffaro opozoril, da je KPI že leta 1970 vložila v obeh zakonodajnih zbornicah svoj zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, a da se je odločila za nov predlog, ki je bil dokončno sestavljen po posvetovanjih s predstavniki družbeno-političnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti. Poslanec Cuffaro je dejal, da je KPI pri sestavljanju besedila zakonskega predloga upoštevala nasvete in predloge slovenskih organizacij in da vodo komunistični parlamentarci vse to tudi upoštevali med razpravo v pristojnih parlamentarnih komisijah. Zakonski predlog bo nadaljje — je nadaljeval poslanec Cuffaro — v veliko pomoč članom posebne komisije, ki jo je imenoval predsednik vlade Andreotti in ki ima nalogo, da sestavi besedilo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Jul. krajini. V tej zvezi je deželni tajnik KPI opozoril, da se bo njegova stranka zanimala, da bi komisija pri predsedntvu vlade čimprej zaključila svoje delo.
O vsebini novega zakonskega predloga, ki je že bil vložen v senatni zbornici in ki bo konec junija vložežn v poslanski zbornici, je poročala senatorka Jelka Gerbec. Opozorila je zlasti na spremembe, ki jih vsebuje novi predlog v primerjavi s prejšnjim. Te spremembe se tičejo predvsem šolstva, družbeno-gospodarske problematike ter pristojnosti dežele za urejanje manjšinskih problemov.
Zakonski predlog ima 33 členov. Prvo poglavje obravnava uporabo slovenskega jezika, drugo šolstvo, tretje ustanove, združenja, občila, kulturne dobrine in kulturna društva, četrto poglavje družbeno-gospo-darski razvoj in pooblastila deželi, zadnje poglavje pa vsebuje prehodne in zaključne norme.
Novi zakonski predlog KPI za globalno zaščito Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini je v primerjavi s prejšnjim, ki že osem let leži v predalih poslanske zbornice in senata, vsekakor popolnejši in natanč-
(nadaljevanje s 1. strani) ja, da so najbolj poslušali navodila in nasvete strank parlamentarne večine (KD, KPI, PSI, PSDI, PRI) volivci v doberdobski občini, najmanj pa volivci v zgoniški občini. V nobenem primeru pa ne moremo trditi, da so slovenski volivci v teh občinah množično glasovali »NE« na vprašanje, ali so za odpravo zakona o javnem financiranju političnih strank, kajti odtotek za »DA« je vsekakor vreden vsega upoštevanja.
Za odpravo zakona o javnem redu se je, kot že glede prvega zakona, izjavilo naj-
nejši, kar je med drugim rezultat posvetovanj, ki jih je KPI imela s slovenskimi organizacijami. Na tiskovni konferenci prejšnji teden je poslanec Cuffaro dejal, da je njego stranka pripravljena na nadaljnja posvetovanja, tako da bi parlament mogel odobriti zakon, ki bi res ustrezal potrebam in pričakovanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
—o—
Novi notranji minister
Ministrski predsednik Andreotti je končno imenoval novega notranjega ministra in sicer poslanca Virginia Rognonija (DC), ki je bil doslej podpredsednik poslanske zbornice.
Novi notranji minister se je rodil v Cor-sicu leta 1924 in stanuje v Pavii. Predava na pravni fakulteti v Pavii. Za poslanca je bil izvoljen leta 1968. Pripada krščansko-demokratski struji »Baza«, kateri je pripadal tudi notranji minister Cossiga, ki je podal ostavko pred mesecem dni, 24 ur po odkritju Morovega trupla..
REFORMA ŠOLSTVA IN MANJŠINE
Reforma drugostopenjske šole je bila te dni odobrena v parlamentarni komisiji. Glavna značilnost preosnove je v odpravi sedanjega razlikovanja višje srednje šole v huma-nisiiiCiiG, i-iiu.. -	o™-	o-
smeritev. šoloobveznost je podaljšana do petnajstega leta. Odobreno besedilo vsebuje tudi namig na jezikovne manjšine, rekoč, da jim morajo študijski programi zagotoviti možnost primernega jezikovnega in kulturnega razvoja.
GVATEMALSKI ŠKOFJE PROTI POBIJANJU ZATIRANIH INDIJANSKIH KMETOV
Škofovska konferenca Gvatemale je najostreje obsodila pokol, ki so ga 30. maja zagrešili veleposestniki in člani vojske v vasi Panzos, kjer je izgubilo življenje več kot 100 »campesinov« (kmetov), med katerimi je bilo več žensk in otrok. Škofje so izrazili solidarnost svojcem žrtev in so zahtevali od vlade, naj izvede strogo preiskavo o dogodkih. Obenem so škofje naglasili nujnost ukrepov, ki bi popravili krivični in nekr-ščanski red v državi.
manj volivcev v doberdobski občini, in sicer 14,4 odst. Na drugem mestu je spet šte-verjanska občina s 16,6 odst., na tretjem je repentaborska (17,3 odst.), na četrtem sovodenjska (19 odst.), na petem dolinska (20,33 odst.) in na zadnjem mestu je spet zgoniška občina s 24,02 odst. Izidi kažejo, da so slovenski volivci odločno za ohranitev zakona o javnem redu, saj so odstotki znatno nižji od vsedržavnega povprečja 23,3 (odst.), izjemo predstavlja le zgoniška občina z odstotkom, ki je nekoliko višji od vsedržavnega povprečja.
Kako so glasovali slovenski volivci
Razgovor z deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko
Ne samo za Slovensko skupnost, temveč
za vse Slovence
Dr. Drago Štoka, dosedanji deželni sve-tovelec Slovenske skupnosti, je nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti v tržaškem, goriškem in videmskem volilnem o-krožju, kar pomeni, da njegova stranka ponovno računa na njegovo izvolitev v deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Kot smo že pisali v našem listu, je slovenska javnost tako v zamejstvu kot onstran meje z zadovoljstvom sprejela vest o Štokovi ponovni kandidaturi, saj bo to omogočilo, da bo v deželnem svetu nadaljeval z delom, ki ga je začel pred 10 leti, ko je bil prvič izvoljen za deželnega poslanca, in ga nato vestno, požrtvovalno in modro opravljal skozi dve mandatni dobi.
Najprej te vprašamo, ali bi naredil kratek obračun svojega dela v deželnem svetu. Pri tem nas predvsem zanima, kakšna so bila tvoja izhodišča.
Zelo težko je navesti vse interpelacije in vprašanja, ki sem jih vložil v deželnem svetu v imenu Slovenske skupnosti v obeh mandatnih dobah in v katerih so bila obravnavana predvsem stvarna vprašanja vsega slovenskega prebivalstva. Omejil se bom le na zakonske predloge, ki jih je deželna zbornica tudi odobrila. Pred očmi sem stalno imel zlasti položaj slovenskega prebivalstva na celotnem ozemlju dežele in njegove specifične probleme, oziroma potrebe. Zakoni, ki jih je deželna zbornica osvojila, pa zadevajo prispevke slovenskim šolam, namestitev uradnikov z znanjem slovenskega jezika v zemljiškoknjižnžih uradih; precejšnja zasluga Slovenske skupnosti je nadalje izglasovanje zakona, po katerem nam ni bilo treba zbirati podpisov za te deželne volitve, kar nam je avtomatično omogočilo predstavitev kandidatne liste na celotnem ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine. Omenim naj še sprejetje naših amandmajev v korist slovenskih pravic pri zakonih za gorske skupnosti, za družinske posvetovalnice, za poklicne šole in pri zakonih, katerih vsebina se tiče kulturne dejavnosti.
Vemo, da si se v deželnem svetu vedno živo zanimal tudi za vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Kaj bi v tej zvezi povedal?
V obeh mandatnih dobah sem v imenu Slovenske skupnosti vložil dva zakonska predloga, ki sta vsebovala norme za vsestransko zaščito Slovencev v Italiji. Zakonski predlog, ki sem ga vložil junija lani, je vzbudil veliko zanimanje pri vseh strankah. Gotovo bo ta v pomoč posebni komisiji, ki jo je imenoval predsednik vlade in
ki bi morala še letos izdelati zakonski osnutek za zaščito naših pravic. Če bom izvoljen, bo moja prva dolžnost ponovno vložiti že na prvi seji zakonski predlog za našo globalno zaščito. Prav tako bom skrbno sledil celotni problematiki, ki je v zvezi z osimskim sporazumom. Pri tem gre predvsem za narodnostni in gospodarski razvoj celotne naše narodne skupnosti. Moja dolžnost bo zagovarjati v deželnem svetu gospodarski in socialni program, ki ga je Slovenska skupnost pripravila za te volitve; pazljivo bo treba slediti nadalje socialni problematiki naših ljudi, od invalidov do upokojencev, od brezposelnih do emigrantov, ki so morali s trebuhom za kruhom po svetu. Brezkompromisno bom nadalje proti vsakemu umetnemu in zavestnemu ter načrtnemu spreminjanju našega narodnostnega ozemlja, proti razlaščanju in za pravično urbanistično ureditev našega ozemlja. Ni treba posebej poudarjati skrbi, ki jo bom v imenu Slovenske skupnosti vložil v zagovarjanje pravic vsega našega delovnega ljudstva, od kmeta na polju do delavca v tovarni, od gospodinje doma do študenta na šoli. Pri vsem tem pa je jasno, da bo morala biti prva skrb obstoj in razvoj slovenskega ljudstva v zamejstvu.
Ti si tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti, kar ti med drugim omogoča, da si dobro seznanjen s celotno problematiko Slovencev v vseh treh pokrajinah, se pravi na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Znana je tudi tvoja stalna skrb za Slovence v videmski pokrajini, ki jim niso priznane nobene nacionalne pravice. Kaj bi o tem povedal?
Razvoj, ki ga je v zadnjem desetletju doživela Benečija, je v narodnostnem pogledu, se pravi, kar zadeva narodno prebujanje, ogromen. Od mračnega povojnega obdobja trikolorizma, procesov in ustrahovanja je beneški Slovenec prišel danes v fazo svobodnega in iskrenega kulturnega prebujanja. Pri tem je subjekt beneški Slovenec sam, naša dolžnost pa bo nadalje slediti temu razvoju in dajati Slovencem v videmski pokrajini vso moralno in politično pomoč. Isto velja za Rezijo in Kanalsko dolino. Posebno slednja nam je pri srcu, saj na primer tečaj slovenskega jezika v Uk-vah in Žabnicah gotovo pomeni začetek novega obdobja v narodnostnem in kulturnem življenju Kanalske doline
Za časa tvojega tajnikovanja se je Slovenska skupnost organizacijsko okrepila in zadobila deželni značaj. Poleg tega so se tudi mladi člani organizirali, s čimer je stranka postala po svojih strukturah mo-
derna politična organizacija. Ali imaš še kakšne načrte za bodočnost?
V okviru stranke je nastalo tudi žensko gibanje. Tako smo organizacijsko sedaj skoraj popolni. Upamo, da se bo to poznalo tudi na volitvah, saj je bil v zadnjih letih vložen ogromen napor, kar velja tako za deželno vodstvo stranke kot za pokrajinska tajništva. Na tej poti je treba vztrajati v korist ne samo Slovenske skupnosti kot take, ampak celotne naše skupnosti v deželi. Ob vsem tem bo treba vztrajati tudi na poti dobrega sožitja med vsemi Slovenci v zamejstvu ter dobrih odnosov z matično domovino.
Slovenci seveda ne živimo osamljeni, temveč smo v vsakdanjem stiku z večinskim narodom. Kakšni so trenutno odnosi med Slovensko skupnostjo in italijanskimi strankami?
Na deželnem kongresu smo zavzeli stališče popolne politične samostojnosti in hkrati določili stališče glede odnosov do velikih italijanskih strank. S strankami ustavnega loka imamo skoraj stalne stike in jih bomo skušali imeti tudi v bodoče, ob spoštovanju načela popolne enakopravnosti. Kot edina slovenska stranka se zavedamo, da imamo posebno vlogo, ki je druge stranke ne morejo imeti. Ves napor bomo vložili, tudi v okviru odnosov s strankami ustavnega loka, v reševanje naših narodnostnih pravic. Od izida teh volitev in od okrepitve Slovenske skupnosti na deželnih volitvah ter na volitvah v tržaški občinski svet, v goriški pokrajinski svet, v občinski svet v Ronkah ter v tržaške krajevne sosvete, je odvisno naše nadaljnje delovanje za vse Slovence, ki živimo v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
—o—
Nosilec liste Slovenske skupnosti za deželne volitve dr. Drago Štoka je v svojih odgovorih omenil le drobec ogromnega dela, ki ga je opravil v 10 letih kot deželni poslanec. Vsi vemo, kako ni v njegovem značaju, da bi se s svojim delom hvalil in še manj bahal. Priznati pa je treba, da je bila njegova prisotnost v deželnem svetu takorekoč vedno odločilna, kadar je šlo za pravice in splošne koristi slovenskega prebivalstva. Zato zaslužita dr. Drago Štoka in lista Slovenske skupnosti polno zaupanje slovenskih volivcev in smo prepričani, da mu tega zaupanja naši volivci tudi tokrat ne bodo odrekli, temveč še v večjem številu podprli njegovo listo. Tudi naš list mu seveda želi veliko uspehov na volitvah, saj je to pogoj za nadaljevanje njegovih prizadevanj v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
dl
V Avstriji so se vnele polemike glede državljanstva Otona Habsburškega. Oton je namreč kljub temu, da je avstrijski državljan, zaprosil nedavno za nemško državljanstvo, da bi lahko kandidiral v evropski parlament. Hkrati pa je z ženo vred zaprosil, da bi lahko ohranil avstrijsko državljanstvo, za kar pa ima dejansko tudi pravico, ker Avstrija dopušča svojim državljanom dvojno državljanstvo. Kljub temu se avstrijski notranji minister Lane razburja, češ da ni bil obveščen, po diplomatski poti, da je Oton zaprosil nemške oblasti za državljanstvo.
O poimenovanju osnovne šole na Opčinah
Slovenska osnovna šola na Opčinah že prihodnjem šolskem letu ne bo več brezimna. Dobila bo ime po Francetu Bevku, pisatelju vseslovenskega formata in še posebej dragega Primorski, kateri je skupno z u-metninami daroval dragocene duhovne energije, ki so pomagale našim ljudem preživeti najtemnejše čase raznarodovanja in nasilja.
Hkrati bodo Opčine bogatejše še za en dokaz kulturne zavzetosti, ki je dediščina prejšnjih rodov in obveznost za nove.
8. junija letos so se na Opčinah zbrali predstavniki šolskih organizmov in vseh ustanov, ki povezujejo slovenski živelj tega
Goriška in tržaška komisija za ženska vprašanja pri Slovenski skupnosti vabita na
»DEŽELNO SREČANJE ŽENSK«
ki bo v soboto, 17. junija, ob 18.00 v gostilni Soban v Jamljah
V imenu goriške SSk bo udeleženke pozdravila Marija Ferletič in v imenu tržaške pa Matejka Peterlin Maver. Spregovoril bo tudi deželni tajnik dr. Drago Štoka.
Uvodni govor na temo »Vključevanje ženske v sodobno družbo« bo imela Zora Tavčar Rebula.
Debati bo sledila zakuska.
Pripravljalni odbor
pomembnega kraja na Tržaškem. Položeni so bili temelji za to, kar lahko imenujemo zadnje, operativno razdobje v dolgoletnem prizadevanju za poimenovanje domače o-snovne šole. Še enkrat je bilo pregledano dosedanje delo, ki ga je moč povzeti v naslednjih skopih podatkih.
Maja 1973 je bila vložena prva prošnja na pristojne organe. Deset mesecev kasneje je bila zavrnjena, ker od smrti pisatelja Bevka še ni poteklo predpisanih 10 let, ko
Prirediteljem tradicionalnega praznika Športnega društva Sokol iz Nabrežine letos vreme ni bilo naklonjeno. V soboto, 10. t.m., se je spored na igrišču sicer redno začel in so zvečer prišli zlasti na svoj račun ljubitelji plesa (igral je ansambel »The Lords«), a je naslednji dan, v nedeljo vreme tako nagajalo, da je miogel kratko nastopiti le odlični pihalni orkester »Karol Pahor« iz Pirana, ki ga vodi prof. Pegan.
Ostali spored je moral izostati, ker je močno deževalo. Kljub temu se je zbralo na igrišču lepo število ljudi, ki pa so se morali raziti zaradi nenaklonjenega vremena. Naj omenimo, da je v soboto prva nastopila nastavila v številnejši in tudi pomlajeni postavi.
lahko pride v poštev poimenovanje šolskega poslopja po uglednem človeku. Pobudniki akcije pa niso mirovali. Poslužili so se določila, po katerem je poimenovanje vseeno možno, če šteje neki kraj nad 5.000 ljudi in njihovo zahtevo odobri občinski svet z vsaj dvotretjinsko večino. To se je res zgodilo septembra 1976. Formalnih poti pa še ni bilo konec. Treba je bilo čakati do februarja letos, da je dal svoj pristanek tudi pokrajinski šolski svet. Listine so bile poslane na prosvetno ministrstvo, ki je celotni postopek dokončno odobrilo 28. aprila tega leta.
Naj gre tu beseda zahvale in priznanja za dosedanje žilavo in uspešno delo vsem, posebej še šolnikom in združenju staršev.
Bitka za formalnosti je tako srečno za nami, čaka pa nas še poslednji napor, to je izvedba načrta, ki bo v upravičen ponos vsej vasi in ki se pridružuje kulturnemu
V nekem tržaškem hotelu je predstavnik liberalne stranke dr. Zimolo v torek, 13. t.m., predstavil zadnjo knjigo znanega časnikarja in politologa, senatorja Enza Bettize z naslovom »II comunismo europeo« (Evropski komunizem). Čeprav je predstavitev te knjige dejansko spadala v okvir volilne kampanje liberalne stranke za deželne volitve, je treba priznati, da je konferenca potekala na dokaj visoki ravni in da ni bila običajna politična propaganda. Na konferenci je bil navzoč tudi avtor, ki je odgovarjal na vprašanja udeležencev.
Zanimiv je bil na primer odgovor Enza Bettize na vprašanje, zakaj KPI do zdaj ni zavzela stališča ali povedala svojega mnenja o jugoslovanskem samoupravljavskem sistemu. So to zunanjepolitični razlogi, glede na odnose med KPI in Sovjetsko zvezo, ali so to razlogi notranjega značaja, glede na dejstvo, da je članstvo v znatni meri še vedno stalinistično, se je glasilo vprašanje. Senator Bettiza je najprej ugotovil, da predstavlja jugoslovanski samoupravljal-ski sistem hudo in trajno izzivanje za Sovjetsko
Odboru godbenega društva mi samo iskreno šestitati, ker je znal pridobiti nove in mlajše sile, ki se bodo pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom kapelnika Misleja prav gotovo kmalu popolnoma vključile v ansambel.
—o—•
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
priredi
PROGRAM Z DRUŽABNIM SREČANJEM OB KONCU SEZONE v ponedeljek, 19. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3.
Vabljeni člani, prijatelji in obiskovalci večerov!
snovanju vse naše zamejske skupnosti. Del šolskega vrta bo preurejen v miniaturni spo minski park, sredi katerega bo stal bronasti kip Franceta Bevka. Odkritje kipa in poimenovanje šole bo povezano z bogatim kulturnim sporedom, ki želi biti časten o-kvir temu prazniku naše kulturne in narodne zavednosti.
Od poimenovanja šole nas ločijo še meseci, potreba po sodelovanju in pomoči bližnjih in tudi bolj oddaljenih rojakov pa je že takojšnja. Iskreno prosimo vse, da nam s širokosrčnimi denarnimi prispevki pomagajo pri kritju stroškov, ki so sicer manjši od našega navdušenja, a precej večji od našega skromnega sklada. Kdor želi sodelovati, se lahko obrne na katerokoli kulturno organizacijo na Opčinah ali pa neposredno na Hranilnico in posojilnico.
Že vnaprej iskrena hvala v imenu vse naše skupnosti, posebej pa še v imenu tistih najmlajših, ki se bodo v šoli Franceta Bevka učili za življenje in za svoj narod!
Odbor za poimenovanje openske šole po Francetu Bevku
zvezo in nekakšno trajno pohujšanje zlasti za vzhodnoevropske države. Če se KPI noče izjaviti o jugoslovanskem sistemu, pomeni, da noče priti v konflikt s Sovjetsko zvezo in s tem deliti enake usode z Jugoslavijo. Avtor knjige je poleg tega opozoril na bojazen italijanskega partijskega vodstva, da bi razprava znotraj partije o jugoslovanskem samoupravljalskem sistemu utegnila negativno vplivati na članstvo, ki še vedno smatra Sovjetsko zvezo za svoj vzor, oziroma, kot je pred kratkim dejal partijski predsednik Longo, za povsem veljavno obliko socializma.
Senator Bettiza je v odgovorih na druga vprašanja precej obširno govoril o odnosih med (Dalje na 8 strani)
—o—
PREJELI SMO:
SLOVENSKI DELOVNI LJUDJE V ITALIJI IN VOLITVE
Slovenski delovni ljudje v Italiji vabijo slovenske volivke in volivce, da se polnoštevilno udeležijo tržaških občinskih ter deželnih volitev.
Slovenski delovni ljudje v Italiji opozarjajo volivke in volivce, da se nahajata danes mesto ter dežela na križpotju in da bomo z glasovi izpričali našo željo po napredku in mirnem sodelovanju med tu živečima narodoma ali pa ponovno dokazali otroško nezrelost pri upravljanju mesta ter dežele.
Slovenski delovni ljudje v Italiji pozivajo slovenske delavke in delavce, študente, mladino in sploh vse delovne ljudi, da glasujejo za Slovensko skupnost in oddajo preferenčni glas za občino nositelju liste Alešu Lokarju ter delavskemu predstavniku mlade generacije Marjanu Jevnikarju, ki zasluži vso našo podporo kot delovni ter kulturni ustvarjalec ter pri deželnih volitvah nositelju liste dr. Dragotu Štiki, sedanjemu deželnemu svetovalcu in našemu kandidatu, sindikalistu Borisu Gombaču.
Vreme	motilo	prazni
Bettiza o vlogi Trsta v okviru odnosov med EGS in Jugoslavijo
Izvolimo svetovalca Slovenske skupnosti v pokrajinski svet!
V dneh 25. in 26. junija bodo v goriški pokrajini volitve za pokrajinski in deželni svet. Med Slovenci vlada veliko zanimanje za te volitve, saj se nam nudi priložnost, da pripomoremo k izvolitvi predstavnika SSk v pokrajinski svet. Slovenska skupnost se skrbno pripravlja na te volitve, saj je neizpodbitno, da je prisotnost SSk v preteklih letih veliko pripomogla k rešitvi problemov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti. Sedaj obstaja stvarna možnost, da si SSk zagotovi svojega predstavnika v pokrajinski svet. Je že res, da se za izvolitev zahteva nekoliko višje število glasov. To pa bi ne bilo težko doseči, saj smo v zadnjih letih
V sredo, 21. junija ob 20.15 (po jug. času) bo v kulturnem domu v Mirnu koncert
OPERNIH SOLISTOV
Nastopili bodo:
VILMA BUKOVEC, sopran;
RAJKO KORITNIK, tenor;
STANE KORITNIK, bariton;
HUBERT BERGANT, klavir
Vabljeni ljubitelji opernih arij!
opazili, da SSk uživa med slovenskimi volivci vedno večji ugled in da je k stranki pristopilo tudi lepo število mladih članov, ki se aktivno udejstvujejo in pomagajo u-stvarjati novo ozračje v stranki sami in v celotnem slovenskem občestvu.
V mandatni dobi 1970-75 je bila v pokrajinskem svetu Marija Ferletič, ki ponovno kandidira v okolišu Zagraj, Sovodnje, Doberdob in ima možnosti za izvolitev. Slovenska skupnost je predstavila svoje kandidate v vseh volilnih okrožjih, ki jih je v goriški pokrajini 24. Stranka poziva Slovence, naj oddajo svoj glas Slovenski skupno-
Prihodnjo nedeljo, 18. junija, bo v Sovod-njah uradno pobratenje med to slovensko občino in Škofjo Loko. Že več časa se občini zavzemata za medsebojne stike in prijateljske vezi. Prvi svečani del je bil v Škofji Loki 18. marca letos, ko je številna delegacija iz Sovodenj obiskala škofjeloško občino Svečanost se bo pričela ob 10.30, ko bodo Sovodenjci ob vstopu v vas sprejeli cenjene goste iz Slovenije; zatem bodo odkrili spominsko ploščo o pobratenju, sledili bodo sprejem na občini in polaganje vencev pred spomenikom padlim in podpis listine o pobratenju. V Kulturnem dcmu bo zatem kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi v popoldanskih urah. Iz škofje Loke bosta nastopila pevski zbor »Alpina« iz Žirov, pihalni orkester in zabavni ansambel »Sel-
sti; to bo potrdilo enotnost prizadevanj in boja slovenske stranke za naš bodoči razvoj.
Tudi naš list se pridružuje temu pozivu, ker smo prepričani, da nam predstavnik Slovenske skupnosti daje zagotovilo, da se bo slovenska problematika obširno in u-strezno obravnavala v pokrajinskem svetu; poleg tega pa se tudi strinjamo s programom, ki ga je Slovenska skupnost pripravila za prihodnje volitve.
Program SSk so na seji tajništva obrazložili pokrajinski tajnik Marjan Terpin in nekateri kandidati na javnem zborovanju preteklo sredo. Na prvem mestu je globalna zakonska zaščita in s tem v zvezi uvajanje slovenščine v javno življenje. Okrepiti bo treba boj proti razlaščanju in doseči izpolnitev obljub o slovenskih šolskih gradnjah v Gorici in uresničiti zahtevo o samostojnem šolskem okraju. Program ustreza potrebam slovenske narodne skupnosti in
Na pobudo Kluba starih goriških študentov so v nedeljo, 11. t.m., v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici odkrili spomenik glasbeniku Lojzetu Bratužu, simibolu trpljenja goriških Slovencev, kot je zapisano na njegovem podstavku. Slovesnost je v imenu delavnega kluba, ki se je v času svojega obstoja vidno uveljavil s postavitvijo že več-desetin spominskih obeležij zaslužnim možem goriške polpretekle dobe, pričel kanalski rojak Kristijan Bavdaž, ki je tudi povezoval spored. Pozdravil je vse prisotne, ki so v velikem številu prispeli z obeh strani meje, posebej pa, še družino mučeniško u-mrlega Lojzeta Bratuža. Med vidnejšimi gosti smo opazili tudi člana predsedstva republike Slovenije dr. Marijana Breclja.
ški fantje. Nastopili bodo tudi otroški zbor osnovnih šol občine Sovodnje, moški in dekliški zbor z Vrha, moški zbor »Rupa-Peč«, Sovodenjski nonet, recitatorji in kotalkarji prosvetnega društva »Vipava«. Listino o pobratenju bosta podpisala sovodentjski župan Jožef češčut in predsednik občinske skupščine Škofja Loka Viktor Žakelj.
To slavje sodi v okvir kulturnih in prijateljskih izmenjav med občinami v goriški pokrajini in občinskimi skupščinami iz Slovenije. Pred kratkim je že prišlo do podobnega pobratenja med občinama Doberdob in Prvačino. Prav je, da naše občine iščejo stikov s Slovenijo, ker je tudi to dokaz dobrososedskih odnosov iji prijateljskih vezi, ki povezujejo slovensko zamejstvo z matično domovino.
je precej obširen. Potrebno bo tudi zagotoviti socialno pravičnost v javnem življenju in ohranitev demokratičnih načel v italijanski družbi. Stranka se bo borila, da bodo ta načela uresničena in da ne bo prišlo do diskriminacij na račun slovenske manjšine. In prav prisotnost SSk nam daje gotova zagotovila v tem smislu. Gotovi smo, da je okrepitev Slovenske skupnosti zagotovilo za našo prihodnost; prepričani smo tudi, da je tajništvo stranke naredilo vse potrebne korake, da bo prišlo do uresničitve naših zahtev. Slovenci v goriški pokrajini z optimizmom spremljamo boj Slovenske skupnosti in si želimo, da bo predstavnik edine slovenske stranke ponovno izvoljen v pokrajinski svet. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da bomo volili tudi za obnovitev deželnega sveta, kar je za celotno slovensko zamejstvo še večjega pomena. V goriških o-krožjih bo glavni kandidat Drago Štoka, dosedanji deželni svetovalec in tajnik stranke. Njegovi odločilni nastopi in politična prisotnost predstavljajo naj višji izraz vztrajnosti in politične zrelosti celotnega slovenskega zamejstva. Zato bomo s svojim glasom ponovno podprli Dragota Štoko in pripomogli k njegovi izvolitvi.
Glavni govor je imel ugledni primorski politični delavec dr. Joža Vilfan. Orisal je zgodovinske razmere v času, v katerem je živel in deloval Lojze Bratuž, za katerega je bila značilna silovita ofenziva fašističnega režima proti vsemu, kar je bilo slovenskega. Italijanskim oblastem je uspelo uničiti vsa društva in ukiniti slovenski tisk, slovenščino so izgnali tudi iz šol. Slovenski jezik si je obdržal pravico le še v cerkvi, kamor režim ni mogel učinkoviteje posegati. Primorskemu ljudstvu je cerkveno petje ostalo tako ena redkih oblik pričevanja narodne zavesti. Govornik je poudaril, kako je to povzročilo, da so cerkveni pevski zbori zajeli širok krog svetovnonazorsko tudi različno usmerjenih članov. To je že pred vojno pripomoglo h krepitvi enotnosti Slovencev, ki se je še posebej izpričala kasneje v času narodnoosvobodilnega boja. Dr. Vilfan je med drugim omenil, da je slovensko čuteč nadškof Sedej Lojzetu Bratužu v trenutku, ko ni mogel več učiti na šolah, zaupal službo nadzornika cerkvenih pevskih zborov in mu tako omogočil učinkovito izrabo njegovih sposobnosti v narodnoobrambne namene širom po Primorski. To pa se-(Dalie na 7. strani)
NEVOLJA V SLOVENSKEM ŠOLSKEM OKOLJU V GORICI
S slovenskih šol v Gorici še vedno dobivamo v objavo izraze nevolje in neugodja zaradi tega, ker je mfinistrstvo za prosveto zabranilo nižji srednji šoli »Ivan Trinko« nameravani tridnevni poučni šolski izlet po Sloveniji.
Zavodni svet na omenjeni šoli je na izredni seji odločno protestiral proti zadržanju ministrstva in sporočil to pristojnim šolskim oblastem.
Pobratenje med Sovodnjami in Škofjo Loko
Z DRUGE STRANI MEJE
Spomenik Lojzetu Bratužu v Novi Gorici
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Virgil Šček in slovenska mladina
Objavljamo v celoti govor dr. Milka Matičeto-vega, znanstvenega sodelavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, na slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole v Nabrežini po Virgilu Ščeku v nedeljo, 4. junija.
(Ured.)
Slovenska osnovna šola v Nabrežini bo od danes naprej nosila ime po Virgilu Ščeku. O tem pomembnem primorskem javnem delavcu ste seveda že slišali ali brali marsikaj lepega. Njegova delavnost je bila razvejana, saj se je skoraj štiri desetletja razdajal na vse strani, vendar bo ob današnji priložnosti prav, če (Spregovorim predvsem o Ščeku in šoli, oziroma o Ščekovem delu za mlade.
Po svoje je Šček vaš ožji rojak. Samo čez onile hrib je bila namreč doma njegova mati Vinka Kante iz Velikega Dola. V družinskem rodovniku, ki ga je sestavil Šček sam, sem našel med drugim takle zapisek: »Ko sem imel 12 let, se še spomnim, da ko sva se z mamo z Dola peljala proti Nabrežini, je mama zagledala v Tubljah strica Toneta, je dala ustaviti, pozdravila Toneta ter mu dala nekaj soldov... Star, gluh je že bil. Nosil je kratke hlače in bele nogavice...« To je tista mati, ki jo Šček omenja tudi v svojih spisih: »Mati me je vzgojila v ljubezni do našega ponižanega naroda. Takole me je u-čila: Glej, sinek moj, vse imenitne službe imajo Lahi ali Nemci ali odpadniki. Naši so samo hlapci in dekle in služabniki. Vse to pa se bo izpremenilo. Tudi naši bodo prišli do boljšega kruha in večjega ugleda. Zato je potrebno, da se naša mladina šola ter vzgaja v narodnem duhu, da ne bo več odpadala.«
Virgil Šček je v Trstu, kjer se je rodil 1. 1889, obiskoval nemško osnovno šolo in nemško realko. Ko se je družina leta 1904 preselila v Gorico, je dijak krepko občutil razloček med Trstom in Gorico. Sam pravi takole: »V Trstu smo Slovenci kar ginili. Slovenščine se nismo učili ne v ljudski ne v srednji šoli. Vse drugače je bilo v Gorici, kjer nas niso zaničevali, naš jezik so spoštovali. V četrtem razredu, v katerega sem vstopil smo imeli Slovenci skoro polovico...« Vseeno mladi Šček tudi v Gorici ni bil zadovoljen. Pri 16. letih se je odločno in iznajdljivo lotil zbiranja sredstev za ustanovitev slovenske šole v Gorici. V kratkem je zbral za tisti čas velik znesek 4.000 kron, tako da je bila slovenska goriška šola na Blančah odprta že leta 1910. Podobno se je kot mlad kaplan še enkrat zagrizel v ustanovitev slovenske šole v Trstu pri Sv. Vidu, vendar je neugoden izid prve svetovne vojne pokopal uresničenje. Z goriške srednje šole je Šček odšel študirat tehniko v Gradec, pa je ta študij kmalu opustil. Na splošno začudenje se je vpisal v bogoslovje v Gorico. Ta svoj korak je obrazložil, češ da ima občutek, da svojemu narodu lahko najbolj koristi kot duhovnik. Na vseh svojih duhovniških službenih mestih od leta 1914 naprej — na Vr-deli, pri Starem sv. Antonu, v Lokvi in Avberu na Krasu, kjer je dočakal upokojitev — se je izkazal kot velik idealist. Iz njega je žarel globok socialni čut in vidna skrb za revne in najbolj zanemarjene sloje ljudstva. Mimo tega, kar mu je nalagal duhovniški poklic, je delal zagnano, še in še, kar se mu je zdelo nujno, v
Gregorčičevem duhu: »Ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan!« Posebno potem, ko so pod nezaslišanim fašističnim pritiskom morali zapustiti Primorsko skoraj vsi slovenski laični izobraženci, se je pokazalo, kako modra je bila Ščekova izbira stanu!
V Avberu, ki mu po pravici ali po krivici pravijo kraj Ščekovega izgnanstva, je ta nemirni duh še zmerom koval načrte in ustvarjal. Ko je bil slovenski pouk na vseh primorskih šolah ustavljen, je Šček brez odlašanja sklenil dati o-trokom v roke nadomestna berila, iz katerih naj bi se naprej učili brati in pisati. Prišlo je do izdaje Kolačkov in leta 1927 je ustanovil Ja-selce. Domiselno jim je dal podnaslov »verski listič«, da bi od oblasti laže dobil dovoljenje, vendar je že na ovitku prve številke vabil otroke: »Samo 50 stotink boste dali, pa boste brali po-vestice, pravljice in uganke.« Ker se je naklada očitno povečala, je leto dni kasneje lahko znižal naročnino na 20 stotink. (Da nam bodo te številke razumljive, povejmo, da je bilo takrat na navadno pismo treba nalepiti znamko za 60 in na dopisnico za 40 stotink!) V četrti številki je urednik, ki se je previdno podpisoval Stric Janez, napisal med drugim te besede: »Ljubim od srca vse naše otroke, naj bodo Goričani ali Vipavci, Notranjci ali Istrani, Kraševci ali Brkini, Tržačani ali Korošci. Prijatelje imam povsod, koder se glasi naš mili materini jezik: od Triglava doli do Reke! Mi vsi smo ena velika družina...« Ustvarjale so se stoterne tenke in vendar trdne niti, kakor pričajo izjave dopisnikov in bravcev, ki jih je urednik objavljal s polnimi imeni in bivališči. Tako mu npr. šolar iz Volč piše: »Odkrito vam povem, da slovenski otroci niso še imeli tako dobrega strička, kakor
ste vi, stric Janez!« Učenka z Razdrtega: »List je naš! V materinem jeziku je vse najlepše in najslajše...« Med dopisniki srečujemo otroke iz vseh primorskih krajev, celo iz hrvaške Istre in iz notranjosti Italije, kamor so bili takrat premeščeni nekateri slovenski starši. Korošci so se oglašali ne samo izpod Višarij (Ukve, Ovčja ves), ampak celo iz okolice Velikovca in iz Raven...
Ko je bil leta 1929 čez noč ustavljen ves slovenski periodični tisk, je moral utihniti antida tudi »verski listič« Jaselce. Vendar se Stric Janez - Šček ni dal: znašel se je in v letih 1929-1931 v Gorici izdal 11 zvezčičev Pravljic in dvoje Bukvic. No, fašistična slana je bila le prehuda, prestrupena, in je pomorila tudi te odporne primorske rožice.
Stric Janez, avberski gospod Virgil Šček je kljuboval in se branil in gledal v prihodnost po svoje. Z bistrim očesom je iskal po svoji in sosednjih duhovnijah dečke, ki naj bi šli v šole in se pripravili za delo med svojim težko preizkušenim ljudstvom. Po spominu sem naštel ducat takrat mladih (zdaj že starih) mož, ki smo po Ščekovi zaslugi prišli v latinske šole v Gorico oziroma Koper. Menda ni treba posebej poudarjati, da Šček ni nikoli na nikogar od nas pritiskal, naj bi se odločil za duhovski stan. Tudi če smo si izbrali drugačno pot, nam je ostal še naprej očetovsko in prijateljsko naklonjen. Spremljal je naše delo in naše prve uspehe, za katere se imamo v precejšnji meri zahvaliti prav njemu. Vrata njegovega doma in tudi njegova izbrana knjižnica sta nam bila zmeraj odprta. S svojo preudarno, duhovito besedo in zgledom pokončnega človeka, neuklonljivega bojevnika za narodnostne in socialne pravice tlačenega slovenstva nam je bil zmerom svetel zgled. Takega imajo v spominu vsi. ki so ga poznali.
Vi, Nabrežinci, šolarji in starši, pa ste lahko samo ponosni, da bo vaša šola nosila ime po Virgilu Ščeku!
Milko Matičetov
»Srečanje« brez presenečenj
Kakor je bilo pričakovati, združitev primorskih revij na oni strani meje — potem ko so prenehale izhajati idrijske »Kaplje«, kar se še vedno boleče občuti v vsej primorski kulturi — ni pomenila nikake okrepitve, kaj šele obogatitve, ampak obubožanje, tako idejno kot v pogledu umetniške kvalitete. Tako se nam predstavlja majska številka »Primorskih srečanj« kot s trudom skupaj znešen neorganski skupek spisov, ki jih ne povezuje v skladno enoto ni-kaka enotna in daljnovidna kulturna ustvarjalna volja. Na uvodnem mestu prinaša revija pogovor s sekretarjem predsedstva CK ZK Slovenije Francem Šetincem, v zvezi s kongresom Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije.
Marija Vogrič piše o izobraževanju komunistov, Adam Franko o vprašanju odtujitve v marksizmu, Željko Kumar o perspektivah koroških Slovencev, Marko Waltritsch pa o slovenskih šolah v goriškem zamejstvu. Zanimiv je članek Jankota Kosovela »Kmetijstvo in njegov prostor«, Milan Primc pa objavlja anketo o primorski magistrali. Z zanimanjem prebere človek tudi esej Boruta Uršiča o Britofu ob Idrijci oziroma o tamkajšnji cerkvi. Presenetljivo je, da je esej napisal gimnazijec.
V leposlovnem delu najdemo med drugim
ciklus dobrih kratkih pesmi v stilu japonske haiku poezije, ki jih je spesnil Niko Nikolčič. Ugajajo tudi pesmi Damjana Jensterla »Pretrgane gazi«, ki dišijo po zemlji, medtem ko nas pusti hladne izumetničenost pesmi Francija Zagoričnika. Milojka žižmund pa je objavila kratek odlomek iz novele »Poletni drobci«. Življenjsko učinkuje tudi pripovedni zapisek Bogomira Šefica »Stari, mladi, vsi...« Precej obširni so zapiski, vendar je v njih premalo kritične polemike in izvirnih pogledov in presoj.
Iz revije čutimo vse premalo utrip resničnega življenja in problemov primonske dežele in ljudstva onkraj mejne črte. Škoda.
LIDIJA KOZLOVIČ NA TELEVIZIJI
V nedeljo 18. junija se bo s tretjim nadaljevanjem zaključila na prvem vsedržavnem te-levzijskem omrežju policijska nadaljevanka »Doppia indagine« (Dvojna preiskava), v kateri nastopa tudi članica Slovenskega stalnega gledališča Lidija Kozlovič. Kritika podčrtuje njeno odlično igro. Prvemu nadaljevanju 4. junija je sledilo nad 12 milijonov gledavcev.
Huda kritika ua delovanje strank
■ nadaljevanje s 1. strani
kon o financiranju političnih strank pa vendarle dokazuje, da je večina volivcev dobro razumela predmet ljudskega glasovanja, saj se je pozitivno izrekla o tistem zakonu, ki je izrazito politično obarvan, se pravi o zakonu Reale, s čimer je jasno povedala, da si želi miru in reda v državi, da je za odločen nastop proti terorizmu, za učinkovitost policijskih in sodnih oblasti, skratka za ohranitev demokratičnega sistema v državi. To je gotovo znak politične zrelosti, ki jasno priča, kako v Italiji obstajajo pogoji, da se demokracija okrepi, tako da bo ogromna večina državljanov postala imuna pred klicami kakršnihkoli totalitarnih avantur.
Spričo tega prihaja tembolj do izraza nujnost, da se demokratične politične stranke pričnejo resno zavedati svojih velikih odgovornosti in da si ponovno pridobijo večje zaupanje svojih članov in volivcev, zlasti tistih, ki so jim pri zadnjem referendumu odklonili »pokorščino« in glasovali v nasprotju z navodili in nasveti strankinih osrednjih in krajevnih vodstev. Če se je namreč kar 43,6 odstotka volilnih upravičencev izreklo proti zakonu, po katerem prejemajo politične stranke, ki imajo svoje zastopnike v rimskem parlamentu, finančna sredstva iz državne blagajne, pomeni, da je dober del javnosti prepričan, da stran-
S TRŽAŠKEGA
V SOBOTO BO ODPRT TRŽAŠKI VELESEJEM
30. tržaški velesejem bo odprt v soboto, 17. t.m. ob 10.30. Jutri, v petek ob 11. uri pa bo priredil predsednik velesejma dr. Piero Toresella tiskovno konferenco v velesejem-skem poslopju za urade. Sobotnega odprtja velesejma se bo udeležil minister za industrijo Donat-Cattin. On bo tudi odprl velesejem.
Tudi letos bosta prirejena »dan Jugoslavije« in »dan Avstrije«. Jugoslovanska delegacija bo priredila tiskovno konferenco v četrtek, 22. junija, avstrijska delegacija pa v ponedeljek, 19. junija.
VINSKA RAZSTAVA V NABREŽINI
V petek. 16. junija, bo na trgu v Nabrežini odprtje 17. razstave domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljjo, 18. junija.
Skupno je 15 razstavljavcev, ki razstavljajo 9 vrst belega in 9 vrst črnega vina.
Občina Devin - Nabrežina, v sodelovanju z vinogradniki, je kot organizator razstave, poskrbela, da pripusti k razstavi res kalitetna vina in je zato zaprosila za tehnično sodelovanje izvedence pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva in izvedence opazovališča za rastlinske bolezni.
V okviru razstave so na sporedu koncerti nabrežinske godbe, ples (vsak večer) in tradicionalna tombola na trgu. Za ples bosta poskrbela Ansambla »Galebi« in »Taims«.
Poleg vina se bodo v posebnih kioskih prodajale značilne jedi.
V nedeljo, 18.6.1978 bo v dvorani »Igo Gruden« ob 10. uri okrogla miza na temo »Valorizacija in poimenovanje vin v naši pokrajini«, ob 11. uri se bo sestala komisija za oceno vin.
ke denarja od davkoplačevalcev niso vredne, da si ga s svojim delovanjem niso zaslužile, s čimer pa še ni rečeno, da so volivci načelno proti temu, da bi stranke za svoje delovanje dobivale finančna sredstva iz državne blagajne.
Prepričani smo namreč, da bi bil izid referenduma, kar zadeva zakon o javnem financiranju političnih strank, popolnoma drugačen, če bi bili izvoljeni predstavniki posameznih strank, od parlamenta do najmanjše občine v državi, do zdaj pokazali pri svojem delu požrtvovalnost, nesebičnost ter sposobnost in če bi zlasti ne bili tako pogosto zapleteni v razne škandale, v ozadju katerih je v ogromni večini primerov denar. škandali so sicer bili, so in bodo tudi v prihodnosti v vsaki družbi, pa naj bo tako ali drugače urejena, naj bo demokratična ali totalitarna, toda kar v italijanskem primeru najbolj preseneča in kar vzbuja
Na Goriškem so se volivci v glavnem izrekli za ohranitev zakona »Reale« in zakona o financiranju strank. Volitve v nedeljo in ponedeljek so potekale normalno, u-deležba je bila precej visoka, saj je glasovalo v goriški pokrajini približno 104.000 volilnih upravičencev od 112.000, v goriški občini pa približno 30.000 od 33.000; večina volivcev je opravila dolžnost že v nedeljo.
Za odpravo zakona »Reale« je v goriški pokrajini glasovalo 21.003 (20,9 odst.) volivcev, za ohranitev pa 79.980	(79,1 odst.).
Manjša je bila razlika pri glasovanju za zakon o javnem financiranju strank; 42.223 (41,7 odst.) za odpravo zakona, 58.920 (58,3 sodst.) pa za njegovo ohranitev. V političnih krogih je povzročil precejšnje začude-
SPOMENIK LOJZETU BRATUŽU V NOVI GORICI (nadaljevanje s 5. strani) veda ni ostalo skrito fašističnim oblastem, ki so se ob koncu leta 1936 odločile za njegovo fizično likvidacijo. Nikoli odkriti zločinci so mu dali piti strojno olje, tako da je čez nekaj tednov, v začetku leta 1937, po strašnem trpljenju umrl.
Po govoru dr. Vilfana je odkril kip član Kluba starih goriških študentov, dr. Dorče Sardoč. Sledil je kulturni spored, ki so ga izvajali trije pevski zbori: mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice pod vodstvom Stanka Jericija, Nonet iz Sovodenj pod vodstvom Zdravka Petejana in mešani pevski zbor novogoriške gimnazije, ki ga vodi Mitja Žnidaršič. Dijakinja gimnazije v Novi Gorici Maja Pavlin je recitirala Kosovelovo pesem, član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Stane Raztresen pa je prebral odlomek iz Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca« .
Spomenik Lojzetu Bratužu v Novi Gorici je delo mladega akademskega kiparja Negovana Nemca, rojaka iz Bilj. Na nedeljski slovesnosti so bile udeležencem na razpolago tudi fotografije tega kipa.
M.
hudo nevoljo pri državljanih, je predvsem to, da strankina vodstva ne znajo ali ne morejo narediti reda v lastnih vrstah, kadar se njihovi predstavniki zapletejo v kaka kazniva dejanja. S tem jim dejansko dajejo potuho, kar pa je upravičeno predmet pohujšanja v javnosti. Vodstva političnih strank bi morala v takih primerih prva in sama ukrepati in ne čakati na redni sodni postopek. V samem mehanizmu političnih strank torej nekaj škriplje in tudi na to so volivci pri referendumu hoteli opozoriti. Izida ljudskega glasovanja ne gre torej jemati za napad na sistem političnih strank, temveč predvsem za kritiko na način njihovega dosedanjega delovanja.
Kot smo že napisali, zadnji referendum, ki je bil razpisan na pobudo in po prizadevanjih radikalne stranke, ni dosegel namena, kot so ga pričakovali njegovi pobudniki, saj sta oba zakona ostala v veljavi, a je kljub temu pokazal na nekatere pekoče rane v političnem in družbenem življenju Italije, kar je med drugim znak, da se država še zdaleč ni izkopala iz hude krize.
nje visok odstotek volivcev v občini Gorica za odpravo zakona o financiranju stranke; za »DA« je glasovalo 15.685 (53 odst.) volivcev, za »NE« pa 13.905 (47 odst.). V slovenskih občinah goriške pokrajine so se volivci skoraj v celoti izrekli za ohranitev obeh zakonov.
—o—
VOLILNA ZBOROVANJA SSK NA GORIŠKEM Slovenska skupnost bo odprla volilno kampanjo na Goriškem z zborovanjem na trgu C. Battisti v soboto ob 20. uri. Istega večera bodo shodi še na Vrhu ob 20 in v Jamljah ob 21. uri. Zborovanja se bodo zvrstila potem še v naslednjih dneh.
Nedelja: Števerjan (11), Jazbine (12), Rupa (10.15), Peč (11.30), Krmin (12.30). Ponedeljek: Štmaver (21), Oslavje (21.30), Pev-ma (22), Podgora (21), Štandrež (22). Torek: Ronke, Zdravščina (čas bo še določen). Četrtek: Tržič (12), Poljane (21), Dol (22), Šta-rancan (21).
Petek: Gabrje (21), Doberdob (21), Sovodnje (22).
Zaključno zborovanje bo v petek v Sovod-njah ob 22. uri; volilne shode bo zaključi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki bo med tednom nastopal tudi v drugih krajih. Komisija za propagando bo izbrala dve skupini govornikov, tako da bodo zborovanja ob isti uri v več krajih. Odgovorni član za tisk pri pokrajinskem tajništvu zagotavlja, da bo pred volitvami izšla še ena številka »Naše poti«.
ENOTNI ŠOLSKI ODBOR ZA GORIŠKO Dne 9. junija 1978 so se sestali na skupni seji slovenski zastopniki kulturnih, šolskih in političnih organizacij, da se pomenijo o reorganizacij Enotnega šolskega odbora za Goriško. Njegov namen je, da se s sličnim tržaškim odborom poveže v skupnem prizadevanju za reševanje problemov slovenskega šolstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini in to na vseh področjih, tudi na tistih, ki v smislu poverjenih šolskih odlokov spadajo v delokrog okrajnih šolskih svetov.
Izidi ljudskega glasovanja na Goriškem
KNUT HAMSUN POTEPUHI
OOOO Poslovenil Oton Župančič 00000000 6 OOOO
Težko, da bi bil to Avgust do dobra preudaril, hotel bi ga pač samo kupiti, da ne bi moral z njim domov in od svoje ljubice, pa tudi strah od plovbe semkaj mu je še tičal v kosteh. Vsekakor zdaj ni maral govoriti o resnih stvareh, zdaj so mu brodile po glavi šale in zabave.
»Poglej Matteo,« je rekel, »lepo dekle, vredna je debelega zlatega prstana, ki sem ji ga dal. Ali ni debel?«
Sicer tako redkobesedni Avgust se je razklepetal, in govorica se mu je snovala lahkotneje nego po navadi, žganje je učinkovalo, misli so se mu naglo utrinjale in izginjale, smejal se je s svojimi zlatimi zobmi ves Židane volje.
V krčmo sta stopila dva mlada fanta, pred katerima se je hotel Avgust postaviti začel je pripovedovati o vseh krajih sveta, o vročih deželah. V Indiji, na primer, nosijo ljudje obroče okoli gležnjev, iz čistega zlata brez kakršnekoli zaklopke, prikovane naravnost na telo samo in vrhu tega de-mante in zvončke, da kar cinglja. Nekoč pa si je neka ženska zlomila členek, in morali so obroč prepiliti, da so deli nogo v deščice.
»Pojdita sem, bosta pila z nama žganje h kavi,« je zaklical fantoma. Gnalo ga je, da bi delil z drugimi, ni hotel biti sam blažen, in Edevart ni bil potraten gost. »Bog daj, fanta! Jaz sem mož, ki je nekaj prehodil, to vama povem, prišel sem okoli sveta in prav dobro razumel, da so Kalkuta in Sidney in taka imena za vaju tuja mesta. No, bodi kakor že, zdaj čepim tukaj na tem stolcu, na katerem me vidita. Kaj mislita, kaj sem pripeljal sem? Kože. Da, trgovec sem. In to vama povem, kožarija — to ni posel, pri katerem se kože množijo. Vprašajta kar mojega tovariša, ki tukajle sedi, s kolikim tovorom sva prišla sem! E, saj res, Edevart,« je dejal nenadoma, »saj te moram še izplačati!«
Edevart v zadregi: »Nisi mi več dosti na dolgu, ko sem že toliko dobil.«
Avgust je potegnil debelo denarnico ter naštel denar, na malo ni gledal: »Na,« je dejal, »če ti je s tem ustreženo vsemi tole tu!«
Edevart se je še bolj v zadregi zahvalil in rekel, da je to prelepo, da je dobil dosti več, kot mu gre.
»Da,« je rekel Avgust, taka je pač, da ti privoščim.« Poklical je Matteo k sebi ter vprašal, ali nima še ene steklenice. »Ne,« je odgovorila. »Prinesi še eno,« je rekel nad vse prijazno in jo prijel za laket. Ko je zajavkala, je še krepkeje stisnil in dejal: »Čim mileje boš kričala, tem hujši bom.«
»Pusti me pri miru,« je zaklicala, rdeča v obraz, on pa je ni pustil pri miru, dokler ni obljubila, da prinese drugo steklenico, in sploh je delal z njo čvrsto, brez okolišev, kakor da je proti njemu nekaj neznatnega, tako rekoč samo rebro iz njegovega telesa. Čudno razmerje med zaročencema. »Zdaj pa nam prinesi cigar,« je rekel, »ek-stra dobrih cigar, za nas vse skupaj!«
Eden od mladih fantov je dekle po vsej priliki malo pobliže spoznal, lovila sta se z
očmi, in mlada Mattea je upirala eno roko po nepotrebnem nežno na njegovo ramo, kadar je imela pri mizi opravka. Avgust ni ničesar opazil, bil je čedalje boljše volje, postal je domišljav in bedast, bogataš in vražji dečko. Pripovedoval je o pretepu na neki dvojarbolnici, morda je bilo vse gola izmišljotina. Malajec je zgrabil za nož in razsekal krmarja skoraj na drobne kosce, nato pa je zadrl Avgust Malajcu železno kljuko v trebuh —
Avgust je umolknil.
»Strela nebeška!« je kliknil eden mladih fantov. »Kako pa je bilo potlej?«
Avgust se je pripravljal, da bi posnel zlati nauk iz svoje zgodbe in je rekel: »Počakajte malo, da se domislim! Kako je bilo potlej! Da, sedem ali osemkrat se je obrnil na palubi, nato pa vstal s kljuko v trebuhu —«
»A!« so rekli poslušalci.
Da. Avgusta samega je čisto prevzelo, majal je z glavo, menda je segel dalje, kot je pričakoval.
»Pa ste ga ubili?« sta vprašala fanta in bilo jima je kar plašno.
Avgust se je umeknil. Saj je stala zraven tudi Mattea in poslušala, ni hotel biti pošast in morilec: »Nisem ga ubil,« je odgovoril, »takle Malajec in mohamedanec ne umre zaradi kosa železa v trebuhu. Ne, ko smo pristali v neki luki, je šel s kljuko v trebuhu k doktorju.«
»Zakaj si je pa ni izdrl?«
»Ne, veste, saj bi bil izkrvavel...«
Dosti zgodb in nemalo norčavih izmislekov to popoldne. Čas je tekel. Edevart je položaj stvarno preudaril in vprašal: »Ali si pisal domov zastran čolna?«
»Nisem,« je odgovoril Avgust, »jaz ne pisarim, samo brzojavil bom ekspresno in 'odgovor plačan’ in vse skupaj. Ne,« je dodal, »mi, ki smo bili zunaj po svetu, mi u-potrebljamo samo brzojav. Mattea, prinesi nam kave!«
Toda preden je prišla kava, se je Avgustu obraz zožil, pobledel je kakor stena in moral je ven. Vidite, ta ljubi Avgust nikakor ni bil pijanec, kaj pa še, žganja ni prenesel, samo poskočil je čez ojnice, kadar si je lahko privoščil, trenutek je nesel brezskrbnega fanta kakor na struji. Preoral in pobranal je morje, tudi požel ga je, in pri vsakem dopustu na kopnem je samega sebe na novo sejal. Tako je pač bilo. Vrhu vsega je to vselej sam povedal in ni nikoli skrival.
Mogel je samo še zamrmrati: »Takoj se vrnem!« in je odšel.
Edevart je stopil za njim in dejal: »Na ladjo bi moral iti in malo leči.«
Odgovoril je: »Leči? Kako misiiš to? Nak!«
»Če ležeš, ti bo hitro minilo.«
Avgust, topo in svojeglavo: »Kaj minilo? Saj nisem pijan. Samo ta cigara —«
Edevart: »Kaj če bi se malo prespal? Da, to bi moral.«
Avgust trmasto: »Spati o belem dnevu? Še misliti ni!« Ne, Avgust je bil za tako nove ideje nedostopen in ni bil kakor drugi pijani ljudje niti malo pijan, bil je čisto
trezen, strahovito trezen, samo ta zanikrna cigara —
Sicer pa mu je na zraku malo odleglo. Na obraz se mu je vrnila barva in stal je čvrsto na nogah. Oba sta šla zopet noter. Tu sta naletela na prizor: tisti prekleti mladi fant in Mattea sta stala v kotu in se vpričo vseh objemala!
Ta prizor je bil kriv, da je nenadno zletel po zraku stolec, treščil sredi mize in razbil krožnike in kozarce. To je bilo prvo. Nato je popadel Avgust z mize krušni nož in skočil k parčku v kotu. To je učinkovalo na mah: fant je od groze zatulil, izpustil svojo damo in stekel k vratom; isti hip je planil za njim njegov tovariš. Zdaj je bilo v krčmi nekam prazno, nikogar ni bilo več, da bi se vrgel nanj. Avgust je obstal in strmel v svojo predrago, razorožen sabljač, pravi nihče, nem in top.
»Saj ni bilo nič!« se je poskušala nasmehniti Mattea.
Gospodinja je prišla nekoliko plaha iz kuhinje ter velela mir. Možu, kakršen je bil Avgust, temu dobremu pivcu njenega prepovedanega žganja, ni hotela naravnost pokazati vrat, prosila ga je pa, naj bo tako prijazen in plača in gre. Saj, da se lahko pozneje vrne. »Dajte mi nož!« je rekla.
(Dalje)
BETTIZA O VLOGI TRSTA V OKVIRU ODNOSOV MED EGS IN JUGOSLAVIJO nadaljevanje s 4. strani)
Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, pri čemer je opozoril na pomembno vlogo, ki bi jo lahko imel Trst, če bi se znal in hotel vključiti v to dogaianie	’r.	VaVo
se je kot član evropskega parlamenta prepričal, da kaže Evropska gospodarska skupnost veliko zanimanje za industrijsko prosto cono vzdolž ita lijansko - jugoslovanske meje, kamor je pripravljena tudi investirati velike kapitale. Enako zanimanje kažejo tudi v Jugoslaviji, kot se je sam prepričal, ko je pred kratkim spremljal predsednika evropskega parlamenta Colomba na obisku v Beogradu. Opozoril je, kako se Jugoslavija odločno zavema za sklenitev nove pogodbe z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki naj bi ji priznala poseben status. Zato postaja še bolj aktualno vprašanje industrijske cone, o kateri ni rečeno, da se mora ustanoviti prav na Krasu (osebno je Bettiza naklonjen področju pri Orehu). Obžaloval pa je, Ja se odgovorni krogi tako v Trstu kot v deželi premalo zanimajo za ta vprašanja, katerih rešitev pa je naravnost življenjskega pomena za Trst.
SPREGOVORILI SMO KOT DEMOKRATIČNI SLOVENCI (nadaljevanje s 1. strani) je glede nekaterih preveč pesimističen, npr. ko piše: »Ko ne bo več nobenega slovenskega verskega središča v Trstu, se bo.... tu podrla tudi zadnja postojanka slovenske kulture«. Gotovo se to ne bo nikdar zgodilo. G. Prešeren pa bi moral dobro vedeti, da slovenska kultura ne more živeti samo od zraka in tudi ne samo od zidov kulturnih domov ali — novih cerkva. Potrebno ji je marsikaj več, zlasti pa kulturne miselnosti in volje.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77.21.51