Obletnica vo!itev. 18, aovembrai t. i Je minujo Ieto Iflni, odkar so sloveaski fautje ia možje jfopali k volilaim škriaiicam. Miaalo je leto drf., odkar je aesrečBi izid volitev v astavotvorao. skupščiaq paba.il xiarod v aezadovoljaost ia razo&araaje, državo pa v, gospodarske Jiomatije jn težave. 23. aovembra 1920 smo volili zasJnpaike, ki so z izvolitvijo, sprejeli velevažao aalogo: ustvaritev astave. (]o:ovo se še vsi spomiajate na strast 00 agitacijo političaia straak, ki so nied aašim ljadstvom lovile svojie kaliae. Vse se }e pripravljalo aa odlofiilno biiko, Razaa sleparskji a,gitaitorji a!i demagogi so ljadstvo razoepili vi večjo število nasproti-|'lii taborov. Dosegli so, kar so hoteli — aeedinost jjudstva, Precejšajie je trilo število slo venskih mož ia faatov, ki so 28. nor vembra zapastiid starodavao lia^v mao gili volilaih borbaa preiskašeao za' .•filavo Sloveaste ljadske sitraake3 na -katerj so bile zapisaae iskreae besedo: Sloveaija Sloveacem! V boj za avtonomBO Slovteaijo! Doli s pogabaim <entralizmara! Zaslepljeai ia zapeliani •volilci se 28. novembra aiso zavedali jrel;ke dalekosežao&ti svojih. zmot, Oai niso vedeli, da gre za dobro ali sliabo H.^tavo ia za iz a)p izvirajoSe posledim V svoji aevedaostV. ia ametao podpihovaai mržBji do ,,jfarovža" so tiso&erj ia tisočeri možje pokopali aeodvisaost SJoveni]©. Z glasovi, ki so jih oddali; ^eajtralisti&nim jsttraakaia, so se izrekli za daaašnje žaloatao stanj© eospolarskega oropadanja, dav žnoga izžemanja, stunovolie protiljadskih 6iaiteljev ia za razkosanje države v 26 gospodarskema hiraaja izpostavljfeaih oblasti. Sloveaski možjei ia mlladeaiči! Spomaite se po 12 mesecih. splošajega nezadovol^stva tistih visokcdonečih 6bIjub, s katerimi &o vas vabili aaši aasprotaiki v svoje tabore! OglejmoS si predvsem vabljive obljabea s kateriaii Jo po vsej Slov-eniji aastopala Samostojna kmetljska stranKfi. Gesla ajeaifi. agitatorjev &o bila pred 28. Boverabrom sledeCa: ,,Pro6 ¦od Srbov! — Dr. Korošec Bas je Srboui prodal! — Kdor j© za izvedbo a^rarafe reforme, aaj pristopi k SamoStojai! — Proč s komaado žapaikov inkaplaaov! — Kmetje, osvobodimo se pritiska gospode! — V bojza staro pravdo" ia še cela vrsta teti&aih ia e nakih klioev, s katerimi so oraamljali .-slovenske voliloe. Vjeda0 smo zatrje-i vali v listih in na sliodil), da so liberalci, predvsem pa prejriganl' dr. Zer- jav sprožili misel 0 astaaovitvij kmetijske straake, ki aaj bi razUla straje 110 vrste slov. kmetskega ljadstva ia daia propadajbčema Uberalizma v odločilai ari zadajo mo6, ka4ero je potreboval za< adarec proti pravičaim ia l^oSteiiim zahtevam aaže straake. Dr, Žerfava se je naskok aa eaotaost slo ^easkeg^a ljadatva deloma posrečiU U&tvanl je atraako, ki je imela spocetka radi vabljivegai programa preoej prstašev. Ia tako je posfcala Samoslojaa aslažaa dekla sloven&kih liberalaih dohtarjev iai beograjskih eea tralistov.. Pristaši fe stranke so stopili z liberaM vred v vlado, doleajski mesar Paoelj ia celjski advokat dr. Kukoveo sta skapao prisedia k miaistrski aiizi. Samostojai poslaaci, so pozabili aa vse tiste obljabe, aiso se zmcaiii za bedaega kmteta, zakrkaj«nili sro so prisllaškovali eaoglasaierna klica slovenskega ljudstva po aedel]ivi SloveaiJi —- glasovali so za astavo, a tem pa izrofiili kmet&ki aarod samovolji Beograda. Slovensko Ijad&tvo bo ia ]e že sodilo samostojaeže po dejanjjli. Kakor garjavih ovc, tako so se prifteffi trezai ia sicer poštCBi pri&taši te straake fJ50gibati svojih aepošieaih xn brezaafierriih voditeljfiv, Ia danes je ta mHada straaka, ki se je s toliko besaostjo vrgla v boj proti zagovoraikom krščaaske misli, smrtao fcolna. Nepošteaosti ia, amazaaa s^leparstva ajeaih voditeljev sq ji v o6eh sloveaskega kmetskega ^jadstva odvzele ves agled. Draga straaka, od katore so pričakovali malii kmetje, vini6arji ia delavci svojo rešitev, je bila Socljalno-demokratska stranka. iTa straaka se jie pred 28. aov-embrom posluževala sledečih' volilaih gesel: ,,Kdor je za repabliko, aaj vrže krogljico v Setrto škriajico! — ProiJ od Srbov! — Vea z agi'arao reformo! — Kdor )e,za delitev graatov, Baj voli soci.ilae demokrate." Približao tako so kričali sociijalisti5ai agitatorji po svojih slioflilL Ia kaj so socijalistifiai poslaaci storili v Beogradu za svoje ljadi? Ničesar! V borbi zoj>er krivlčai centralizem so stoplii ob straa; mt pa vemo, da se je pretkaai PaMč pri glasovaaja za oentralisti.6ao astavo oklepal za slučaj maslimaaske odpovedi zadnje rešilae možaost!: glasov socijaldemokra-tskih. posilaacevj, Socij'aLi-, sti so bili kimavca prve vrste. Na repabliko so pozabili že medpotoma, ko so se peljali v Beo^rad ia tako smo doživeli nekaj, uievieri(eii!aejga: socij aJpU stičai repabliikaaci sa briezpogojao ia med prvdrai prisegli kralja zvestobo. Za tiho podpiraaje oentralizma jih je vlada dobro Ba^jradila. Na delitev gi-aatov bodo \\ aičarji ia mali kmetiej kateri so šti soo alistora aa lim, še flolgo čakali, pu6 pa je dobil soc. deniolraiski poslaaeo Aatoa Kristaa ,,svo| graat" v Belju. Za as^mge oeatr&list.čaik socijalistov je vlada poverila Kristaaa ravaat^ljsko mesto, ki mu bo letap doaašaio lepe milijome. Straako so pa odškodovali za kiman]e s tiskaraami, Joadi, draštveaiml' doniovi i'i imetjem razpaščeaik komaaistov Socijalaa demokraciija je izigrala zaapanje svojih pristašev. S svojim moloaajem je \ zakrivila oeatraiis:ično aatavo, V svojih glasilih &o sčcijalsistt: jasno iDj odkrito izjavljali, da ae marajo avtoaonme SJovenije, Izl^ekdi 10 sq za edhistveao državo z caim parlamentom ia eao vlado, Socijalna demokraciija je v Beograda popevala ceatralističao pesem ;q ,,aarodaem ediastva", isto peseai, ki sc je razlegala iz liberalaih ia samostoiaia. ust. Sloveasko kmet&ko Ijadstvo! Videlo si 28. novembra dovolj dobro, kam privede uJesioga ia političaa razdrapanost. Težke so posliedice brezglavega cealralizma, ki ga Beograd izvaja po pritisku vladiih' straakt Naša država^ ki je stala ob časa Protič—Koroš6evo vlade Ba viška agleda, je danes padla v očea zavezaikov saaiili. Takrat so bili davHL razmeroraa pravi^ai, daaes pa se zvija kmet pod davčaim vijakom. Pod Proti6—Koroščevo vlado &e amazaae mešetarije z ljadskim denariem a(',so vršiJie, imel,i soio vsaj aekajf reda ia pravaie sigaraosti. Daaes aimrinjo aiti eaega, ni,ti dragega. — Ljadstvo je bilo Bezadovojao pred 28. aovembrom, daaes pa se je aezadovoliStvo pooetvorilo. SJoveaska kmetska zveza* oziroma SIov. ljadska straaka je imela pošteue rjumeae, Njeai, račaa.i so do pičioe kriti. 2S, aovember 30 je sicer mato aslabit todu, saino oslabil. Od tistfra dne, ko je lijadstvo izpregiedalo, ko jo po dolgib mescih ,ia mescih zastoaj ča kalo aa renabliko, aa delitev graatov, osvoboditev <:zpod ^arovškepa ia goorpodskeca jarma", se je marsikaj izpremeaiio.Naša straaka se j-e v tem času vidno ojačilia. Cetadi ji marsikateri zaslepljen ia zapeljjaa mož ia mladeai6 28. aovembra ai zaapal, jie veadar ostala zvesta tlstim aačelom, s katerimi se je vrgla v volilao borba Kot aačelaa ia dosledaa straaka se bo tadi zaaaprej borila- za krščaasko Solo, političae ia gospodarskie pravic« ljadstva ter za aeodvisao ia aedeljeao avtoaomao SIoveBijo.