I S3 PRVI SLOVENSKI UST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja 3e imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizations), )TA]lTASXjtl HI WAJBOLJ PRILJUBLJEN ELOVENSZI LIST y JEDRDŽEH2H DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 227. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 24, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL i- - Oljska odločena, da odtrga od Čehoslovaške Rutenijo za 1 ' Ogrsko. — Hitler tej namcjri nasproten, toda upoštevati bo moral Mussolinija, ki se je postavil na stran Poljakov. — Nova politična situacija v Evropi. i Praga, Čehoslovaška.— Ka- °r se tudi neverjetno sliši, j ^endar je resnično dejstvo, da I danes slovanska Čehoslova-jj^a lahko bolj zanese na Ger-: na nazijsko Nemčijo, ■jakor pa na slovansko bratsko državo, Poljsko. Še celo več: j a Nemčijo se mora Čehoslo-yaška obračati za pomoč, naj i0 bi'ani pred Poljaki. Oljska, kakor že znano, Jklno rovari proti Čehoslova-^ 2e celi čas, odkar se je Pričel razpad te države. Ne Sa*K>, da je od nje sama za I6 odtrgala del, marveč je po-re? lega na aktivnem propa-gandnem delu.da tudi Madža-^m preskrbi čim najbolj raa-S.ten kos. Nje delo v prilog ^ske je delno že uspel, to- KITAJSKA KAŽE USPEHE ,a Poljski vodilni krogi povijajo, da odločitev glede Na vzhodne Čehoslovaške, *! Se je pred par tedni pod-,!®ala na Dunaju med Nem-in Italijo, nikakor ni kon-°veljavna, marveč, da mora "biti Ogrska še več, namreč ^-ttijo. Nemčija je nasprot--0' vsaj začasno še, odločena, bo obdržala točasne meje ehoslovaške nedotaknjene. Pil tem seveda nikakor ni Jisliti, da Nemčija brani Če-l°slovaško iz kake prisrčne jub«zni do nje. Njeni koraki, j;nako kakor koraki Poljske 0 Narekovani od gole sebični- Nemčija si namreč želi ganiti Rutenijo pod svojo j0/1-rolo, da ji bo služila kot s^°dišče za njeno gospodar-t° ^ končno tudi politično ?r°Pagando proti vzhodu. Ka-^e poročano, gre Nemčiji n to> da združi celo Ukraji-j,0' 1{i bi seveda nato prišla IjJ njeno gospodarsko ob-k Ravno tega pa se Poljaki ■ .J.e. ker bi na ta način izgu-;Ul kos ozemlja, kjer prebita, ckrog šest milijonov Ru-811]{C"V' Tako se je hipoma za-Sfoj1^. Politična grupacija v Evropi, namreč, da si Kljub izgubam je Kitajska še vedno odporna. Šanghaj, Kitajska. — Iz pove'jstva kitajske armade se j,e f torek izdalo poročilo, iz katerega se razvidi, da je odpor Kitajcev kljub dosedanjim izgubam še vedno močen. Tako se povdarja, da je Čiang Kai-šek poslal v južno Kitajsko proti mestu Kantonu močne čete, katere imajo nalogo, ako že ne vzeti Kantona u:.zaj, vsaj ovirati Japoncem1 nadaljnji pohod od tiste strani. Dalje omenja poročilo tudi o par zmagah kitajske vojske v srednji Kitajski. -o- ŽENA POMAGALA MOŽU K SAMOUMORU White Planes, N. Y. — S svojevrstnim slučajem se je zadnji ponedeljek bavila tukajšnja policija. Aretirala je namreč n.eko žensko, ki je bila tako "prijazna", da je pomagala svojemu možu, da je lahko izvršili nameravani sa- j m'oumor. Kakor je ženska, 44 letna Maria Burckhalter, sama povedala, je ona sama priporočala možu način, kako se lahko konča, toda pripomnila je, da je nasprotno bila samo-1 m'orilna ideja moževa. Preteklo soboto se je po njenem nasvetu vsedel mož v garaži v zaprt avto, na kar mu je ona pomagala napeljati skozi okno cev, skozi katero so imeli priti strupeni plini v avto, m'u ] omagala zastartati motor, ga še prej fotografirala in nat.» odšla. Ko se je vrnila v garažo, je bil mož že brez zavesti. 'H ^ stojite nasproti Poljska k° bi bila Poljska pri tem ^ 'Ulkem nasprotju sama, bi tfoln-adio in drugim vzgojnim sredstvom. Širite amer. slovfnca Postala omahljiva, ka-» kor se že iz gori omenjenega dejstva razvidi. Mussolini sc menda boji prevelike moči svoje "prijateljice" Nemčije in se mu je zdelo umestno, da ji postavi pod noge malo zavoro. Odtod njegovo bliža-nje Angliji na eni strani in Poljski na drugi. E,vropi se torej obetajo še "zanimivi" doživljaji. STAVKA V KLAVNICI Delavstvo pri oskrbovanju živine stopilo v stavko. Chicago, III. — V tukajšnji klavnici je zadnji ponedeljek zvečer zastavkalo 280 delavcev, ki so zaposleni z razkladanjem in krmljenjem živine, katero dobiva klavnica od farmarjev. Unija, ki spada pod CIO, se je odločila za stavko, ko ni po pogajanjih, ki so trajala več tednov,mogla priti do sporazuma z vodstvom klavnice. Do neredov ni prišlo nikjer, vendar pa je bilo poslanih sto policistov na lice mesta. Živino, ki je prispela v torek, so razkladali in krmili superintendenti in pisarniški uslužbenci, obenem pa so se farmarji opozorili, da bodo šle bodoče pošiljke na njih riziko, dokler bo trajala stavka. -o—— NOVO ZDRAVILO ZA PLJUČNICO New York, N. Y. — Zdravniki so te dni objavili veselo novico, da se je iznašlo novo zdravilo za pljučnico, ki se je doslej pokazalo izredno uspešnim. Preizkusili so ga že v več bolnicah in ozdravili z njimi razne vrste pljučnice, zlasti takozvano vrsto 3, ki je zelo nevarna in doslej niso poznali odpomočka proti njej; zdravniki poznajo skupno 32 vrst pljučnice. Dasi pa je bilo to novo zdravilo uspešno v večini slučajev, vendar zdravniki opozarjajo, naj se ne vzbujajo pretirane nade glede njega, češ, da čudež,ev kljub temu ne dela. -o- PES ADOPTIRAL MAČKO Chicago, 111. — Psica, ki jo lastuje družina Geo. Patrick, 178 No. Leclaire ave., je zadnji ponedeljek povrgla dva mladiča, k;i pa sta bila mrtva. Ker gospodar ni mogel najti za psico nobenega pasjega mladiča, ji je podtaknil mlado mačko in psica si jo je takoj prisvojila; neguje jo, kakor bi bila njen lastni mladič. A tudi mačka je prav zadovoljna s svojo novo mamo. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi obveznega narodnega praznika, Zahvalnega dne, ki ga obhajamo danes, bo izostala petkova številka našega lista. KRIŽEMSVETA — London, Anglija. — Truplo norveško kraljice Maud, ki je umrla tukaj preteklo nedeljo, se je v sredo prepeljalo v Norveško, za kar je dala Anglija na razpolago tri bojne ladje. Kraljica je bila sestra pokojnega angleškega kralja* Jurija. — Nome, Alaska. — V tukajšnjem kraju so divjali zadnji ponedeljek tako siloviti viharji, da je obstojala nevarnost, da bodo razburkani morski valovi predrli obzidje ob obrežju, ki varuje to mesto pred narastlimi valovi. — St. Martin-de-Re, Francija — Ta torek o i imelo biti odpeljanih na fi uicosko kazensko kolonijo v Guiani 738 jetnikov. Zaradi,i.norskih viharjev pa se je odplutje odložilo za nekaj časa. -o- ADVOKATI MORAJO BITI MOLČEČI Chicago, 111. — Molčeč ad-j vokat je nekaj, kar si je težko j misliti, in vendar si morajo-prisvojiti to- lastnost vsi advokati, ako nočejo priti v sitnosti. Vsaj toliko morajo biti rriolčeči, da ne izdajo skrivnosti, ki so jim jih njih klijenti zaupali. Tako jie zadnji ponedeljek odredilo prizivno sodišče, da neki advokat nima pravice zahtevati svoje pristojbine od nekega klijenta, ker je njegovo skrivnost povedal poroti. -o—— DAN ZA MLEKARSKO OBRAVNAVO DOLOČEN Chicago, 111. — Obravnava proti 63 posameznikom in' podjetjim, ki so obdolženi kršitve protitrustnega zakona, češ, da so uganjali monopolizem z mlekom', se bo otvorila 5. decembra pred federalnim sodiščem. To se je ukrenilo zadnji ponedeljek, JUGOSL. EE-GENTPOTUJE London ima v gostih v kratkem času že četrtega vladarja iz malih držav jugovzhodne Evrope. London, Anglija. — Kako intenzivno se točasno v Evropi spletkari med velikimi velesilami za naklonjenost manjših držav, se razvidi iz tega, ker vodilne osebnosti teh malih drŽav vse križem dobivajo povabila na obiske. Tako ima London v posetih tekom kratke dobe že četrtega vladarja. Točasni obiskovalec tukaj je jugoslovanski regent, princ Pavel. Kakor politični opazovalci trdijo in kar je tudi očividn> 'Tudi n,e. 'Kako pa pote"1 se za zobe rabi l(1'ta" čica"" Mihec: "Ker jih v naši trg0' vini prodajamo." * * * Mali jahač. — Stric (niaJe'_ mu nečaku, ki jaha na vili kolenih) : To .je v?seUe' kaj ne? Nečak: Da, toda jahati resničnem oslu je veliko lePs ' Dobra kuharica. — je bil na izletu in je pri"9S s seboj pol oprtnika ra — Ali so pa tudi užitne' k je žena skrbno vprašala- — Če jih boš ne bodo več, — mož, ki je imel z mi že izkušnje. ti skuhala-je odvr*11 dado ž'*0 'Ali ste frafl" Težave. — A: imeli kaj težav s svojo ^ coščino, ko ste pred l4 dn bili v Parizu?" B: "Jaz ne, pač pa Franco zi". V Prireditve, ki so oglaša«^ "Am. Slovencu" so vedno "pesne. NA PRODAJ Dobra kupčija za Hiša s šest stanovanji ke, 6/4, klfet. 2121 i. oP"' So. Jao land ave. Pojasnila Pj*1 4257 Cermak Rd. Chicag- at" "TARZAN NEUSTRAŠENI" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs X vso silo so ji' Jeff v Tiirzana in se ga 7 n kolenih, da mu je tako in rešitev. Tarzan si - Biggers zagnal »kama oprijel v /abranil pobeg eveda ni mogel pomagati, dasi s močnega objemu |Ki(ll<>st tega človeka enkrat nešil smrti., .ie trudil, da se reši 'resenetila ga je pa katerega je ic Komaj sta bila Tarzan in Mary J!rooks na tlel), že so priskočili divjaki k Tarzanu. Dasi se jih je otepal, sijih vendar ni mogel ubraniti. Pokleknili so nanj in 11111 zvezali roke, nato 11111 veleli listati. Veseli so bili, da se jim je posrečilo uloviti tako nevarnega gozdnega vraga Tarzana. Zelo so počastili tudi Telfa, ki jim ie pomagal ujeti Tarzana in so ga klicali z imenom tovariš, kar je Jeftu Ugajalo in ga silno veselilo, kajti sedaj ie upravičeno pričakoval nagrade od poveljnika Kagunde. "Ne boj se," je /akHcal proti Mary; "midva bova še imela veselo »euitovanje." "Raje timrem," je hladno odgovorila Mary, nakar se je obrnila k Tarzanu in mn rekla: "Hvaležna sem ti. da si poskusil me rešiti. Toda sedaj bi ti divjaki tudi tebe umorili." "z-«-' se tako igram s smrtjo, tisočkrat ji že srečno ušel." reče Tarzan; "mar naj žalujem če sedaj podležem." _Cati-t.sk, 2,4. novembra 1S58 jBMU-V1 ZADNJE POROČILO PRED ZAKLJUČKOM KAMPANJE ZA RAZŠIRJENJE MESEČNIKA NOVI SVET" 'AMERIKANŽKI SLOVENEC' Stran 3 a: Še enkrat vabimo vse, da te zadnje dni kampanje kaj store za razširjenje "Novega Sveta"! Zadnji dnevi kampanje kličejo! Še par dni in zaključena bo kampanja za razširjenje mesečnika "Novi Svet". Skoro štiri Mesece smo oglašali in vabili Prijatelje dobrega tiska, da v tej kampanji store, kar se storiti da za razširjenje tega lista. Premnogi so se odlično izkazali, ^sa čast in priznanje jim! Današnje poročilo, ki kaže, koliko kdo pridobil novih naročnin Pove vse. Pove, kje so res šli na delo, kje so res agitirali tako, kakor se mora agitirati, če se hoče kaj uspeha doseči. Poročilo samo je najboljše izpričevalo za vsakega našega zastopnika, za vsakega prijatelja in somišljenika dobrega tiska. Samo na te številke naj vsak pogleda, potem naj pa razmišlja, kako je v Poročilu zastopana njihova na-Selbina. Ako ni na višjem mestu, naj se vpraša zakaj ne? piša urednik katoliškega lista? Urednik nekega angleškega katoliškega lista je pred nedol-zelo nazorno pisal o razširjanju katoliškega tiska. Med drugim je zapisal tudi te-le zelo testne besede: "Ko sem lansko leto zamislil kampanjo za razširjenje lista, Sei*i poslal posebno okrožnico na se naročnike in jim vse pojasni. Več sto pismenih odzivov je Prišlo od somišljenikov lista, ki s° vsi hvalili misel, da je treba i na delo za razširjenje našega ti-| 8ka. Vsak mi je napisal po cele sfrani navdušenih besedi, katere cele mesece objavljal v li-Žal kake nove naročnine ni Pa noben poslal. Mislil sem, presto, to bo uspeh, ko sem bral Plsma, če se bodo vsi ti-le zdaj Podali na agitacijo, kakor to Priporočajo drugim v svojih do-P'sih. Naročnikov bo, da nič Potem čakam in čakam, kampanja je šla že h koncu, ali Vseh tistih, ki so mi prve dne-Ve vedeli toliko nasvetov dati, 111 bilo še niti ene nove naročni-j.,6, Kaj ? — sem dejal, kaj znajo . ^aši ljudje samo nasvete da-^ati drugim, sami pa nič ne sto-• In je res tako bilo. Kampa-Ja bi ne jjjia prjnesia nobene r°čnine, da me niso v tem ozi-^ ^šile nekatere dobre tihe že-, ln Pa šolski otroci, ki so po-j^bli po deželi, da smo dobili ekaj sto novih naročnin. Mno- OPRAVILA V ČAST M. CABRINI. Sejn se naučil. Namreč, da cast Si so bogati samo z beseda- 2 dejanji pa zelo skromni. V m priznanje naj povem, je dotični urednik, da v ^ cerkvi vidim pogosto da ,0ni"0 staro ženico, ki se nik-g. v javnost ne pokaže in mno-morda komaj ve, da živi, mi Ua,pa nabrala tekom kampanje Petdeset naročnin. To je le J N. N. Ko bi imeli več takih am vk> ki ne govore mnogo, žrt^^ .delaJ°' tiho delajo in se Am Ul'lej'° ~~ bil pa res uspeh. b0 pa.k imamo več takih, ki so , «ati na besedah, v dejanjih pa r°mni." IJl b®sede, ki jih je napisal urednik sicer ne veljajo lik'm pri-lateljem in somišlje-tega01' 0bjavili smo Pa iz ko mraz!oga' da pokažemo, ka-dns arsikje katoličani res nav-Jia avi^nejo svoje glave, a 1jemtlVn0' Pr'de za navduše ' to je na delo, pa pozabijo. 1 tozijo be,.p lj'ubljanskem S°a-v V tC dn' "Slovencu" na naslov objavljeno sledeče ije: ki— Mary Kot-ze. OHIO: Barberton, — Frank Smole. J Bedford. «rr Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okoljca, t— Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Fintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial in okolica — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašier. Olyphant, — Mary Zore. St Marys, — M. Aufderklam. Vandlir.g, — Frank Panear. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield and Owen — Joseph Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondviile,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek % MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Little Falls, — AmaTia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihtw. Ronton, Wash. — Thomas Kilitar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. Brooklyn, N. Y. in New York. — Anton Anžlovar, L. 1932 so poročali spomladi. iz Kočevskih vasi Polom, ,Seč in Vrbovec, da so opazovali večkrat skupino orlov v tamkajšnjih gozdovih. Orli so se večkrat pojavili nad vasmi in tupatam odnašali z dvorišča piščeta. Slednjič se je posrečilo nekemu kmetu, da je enega ubil. Meril je poldrugi , meter. Orel odnesel otroka. — V norveški vasi Istrenamdalen se je igrala 1. 1932 pred hišo 4 letna deklica. Naenkrat pa je švignil iz velike višine orjaški orel, zgrabil otroka in ga odnesel s seboj. Naenkrat so bili vsi vašča-ni pokoncu. Oboroženi z vsem mogočim orodjem so šli za orlom in našli njegovo gnezdo po 9 urnem iskanju. Blizu gnezda so našli tudi odneseno deklico, ki je bila pa le malo poškodovana in še živa. Bil je morski orel, ki je tudi poprej že odnesel iz vasi marsikatero jagnje ali prašička. 56 let poprej pa, kakor so vedeli ljudje povedati, je pa orel odnesel in umoril dveletnega otroka. L. 1932 spomladi so napadle velikanske množice letečih mravelj in malih vešč New York. Močan veter, ki je pihal od vzhoda, je prinesel s seboj te žuželke, ki os se vsipale po cestah, nadlegovale pešce in včasih celo ustavile avtomobile. Pešcem so lezle mravlje zlasti v obleko, pa tudi v nos in ušesa. Mnogo šoferjev so mravlje kar zasule, tako da so morali svoje vozove kar ustaviti. Najhujša pa je bila nadloga šele zvečer, ko se letale jate k neštetim lučim svetlobnih reklam, kjer so padale potem na tla, tako da so le z največjo muko mogli vzdržati prometni red. Nekaj podobnega se je zgodilo m. avgusta istega leta v Šmarju pri Jelšah na Sp. Štajerskem, kar je prizadelo ljudem veliko strahu in razburjanja v okolici romarske cerkve sv. Roka. Opoldne se je prikazal gost dim skozi stolpne zvezde. Ljudje so se s strahom spogledovali, ker so mislili, da cerkev gori. Šmarski in mestinjski gasilci so se že tele-fonično posvetovali kaj naj store. Mnogi ljudje so tekli na hrib, da bi se prepričali, kaj je. Ko pa so prišli k cerkvi, so se prepričali, da oblegajo zvonik neznanske množice letečih mravelj. Okuženi komarji so zasenčili nebo. — L. 1934 so imele po-(Dalje na 4. strani) ' Strmi t 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 24. novembra NEVARNI SOVRAŽNIKI MED NEBOM IN ZEMLJO (Nadaljevanje s 3. strani) plave južnozapadne Afrike strašne posledice. Izbruhnile so kužne bolezni, pred vsem v močvirnatih krajih. Nevarni komarji, ki prenašajo mrzlico, so se pojavili vsepovsod. Zastrupili so tudi vodo. V okraju Gobabis je umrlo že 31 Evropejcev in 70 domačinov za malarijo. Proti večeru se dvignejo komarji in vprav zasenčijo nebo. Voda je poškodovala tudi železniške nasipe. Promet se ne more redno vršiti. Nastalo je tudi pomanjkanje živil in tudi zdravil. V Winthuku sta se pojavila tudi tifus in davica. Kmalu bo mesto tudi ob električno razsvetljavo. V Keetmanshoopu tudi razsaja tifus. Te vesti so posebno vznemirile Anglijo, ki gospodari v južni Afriki. Oblak dežja — oblak kobilic. ,se bliža sodnji dan. Nenadoma I se je usula toča. Zrna so bila debela kakor limone. Kos ledu, ki je priletel z neba, je odbil vejo, pod katero smo stali. Toča je ubila to noč mnogo pastirjev. Silovita toča je padala tudi 5. jul. 1905 v Turinu. Največje zrno je tehtalo 625 gramov, v premeru pa je imelo 11 cm. V sept. 1. 1934 so napadle velikanske jate kobilic v Angoli Y Zahodnji Afriki dva otroka, ki se nista mogla skriti, in ju zadušile. Milijoni in milijoni kobilic ju je napadlo. Strel iz vsemirja — Zvezdni utrinek padel na ladjo. — V jeseni 1. 1934 je vozil angleški tovorni parnik "Astor" v New York. Na nebu ni bilo ne enega oblačka. Naenkrat pa je strašen grom in tresk pretresel jutranjo tišino. Zazdelo se je, kakor bi se bilo odprlo modro nebo, ki je bruhnilo na morsko gladino cel šop plamena. Za drobec sekunde nostno modro svetlobo oblil ves parnikov krov. Nato pa je s strašno silo padel na mostič na krovu debel kamen, kakor da bi bil nebeški topničar izstrelil granato na ladjo. Vsa ladja se je stresla pod silo tega strela. Strašen pok je preplašil vse moštvo. Najprvo se je ljudem zdelo, da je izbruhnil ogenj. Del mostička vsled silnega udarca ni bil le razbit, ampak je tudi ves zoglenel. Prvi častnik je le-! bila 2 m široka. žal nezavesten na mostičku. Iz rane mu je curljala kri. Mornar pa, ki je bil ž njim na mostičku, je omedlel. Kaj se je zgodilo? Ladjo je zadela tako nenavadna nesreča, kakor podobne ne pomni zgodovina že 274 let. Na poveljniški mostiček je bil padel namreč meteorit, drobec neznanega sveta iz vsemirja. Ta kamen je bil j težak samo poldrugo kilo, pa je poročali 1. 1937: Zunaj hiše se bil orjak v primeri z utrinki, ki je igral otročiček nekega vašea- včasih padejo na zemljo ter tehtajo le po nekaj gramov. Iz Parkanyja v bližini Bratisla- j je ta nagli nebesni žarek s skriv-ve na Slovaškem so poročali sredi maja 1. 1834., da so ugledali, ko so čakali po dolgi suši nestrpno na dež, velik oblak, ki se je raztegnil in zakril celo sonce. Toda dežja le ni bilo. Kmalu so opazili, da je to le oblak velikih kobilic, ki se je spuščal na zemljo. Kmetje so zažgali velike kresove in tako z dimom pregnali nevarnega škodljivca. Tako velikega roja kobilic še niso nikdar videli. Mes. jun. 1. 1934 so poročali iz Durbana, da se je prikazal na jugovzhodu Južnoafriške zveze na nebu oblak kobilic, ki se je raztezal 50 km v dolžino. Kobilice so se med velikanskim šumom in vetrom spustile na tla v bližini dežele Zulu. Njihov naval je bil tolikšen, da so se drevesa pripogibala zaradi viharja, ki so ga povzročale kobilice. Pokrile so v kratkem času vse polje in so izginile vse rastline. Kobilice so pokrile kakih 1500 m dolgo in 1750 m široko ploskev. Boj pastirja z orlom. — Neki pastir v Italiji je opazil, da so postale ovce nenadoma čudno nemirne. Naenkrat pa je zaslišal nad seboj frfotanje in opazil velikega orla, ki se je spuščal na čredo. Še predno se je dobro zavedel, je zasadil orel že svoje kremplje v mlado jagnje. V tem hipu pa je zapazil orel pastirja in se obrnil proti njemu. Pastir ni imel drugega pri sebi, kakor velik dežnik. Odprl ga je in se postavil orlu v bran. Orel se je zagnal trikrat v dežnik in ga vsega razcefral. Ko se je zagnal četrtič, se je pastirju posrečilo, da ga je zagrabil za vrat. Orel se je krčevito otepal in boj med njima je trajal tako dolgo, da so pastirju že začele pešati moči. V tem hipu pa mu je prišel na pomoč tovariš in oba sta orla živega ujela in odnesla v vas. Na Gorenjskem ujet planinski orel. Koncem jul. 1. 1934. so ujeli na Poreznu ob ital. meji dva meseca starega planinskega orla. Orel je bil napadel domačega mačka in ga vsega razme-saril. Bil pa je prepoden. Potem Tihi ocean. Letalo je letelo skozi jasno zvezdnato iloč 2500 m visoko. Naenkrat so se okrog letala začeli vsipati roji meteorjev, zvezdnih utrinkov, ki so med bliskom in gromom eksplodirali, kakor bi streljalo na stotine težkih topov same šrapnele. Bliskovito je skozi te roje švignilo letalo in ostalo nedotaknjeno. Potniki se še niso opomogli od strašne groze, ko se je tik za letalom naenkrat razpočil velik meteor, ki je bil mnogo večji, kakor vsi prejšnji. Njegov sij je razsvetlil vso okolico. Letalo je vrglo iz dosedanje smeri in le z nadčloveško silo vse posadke so mogli letalo zopet uravnovesiti, da so se* rešili. Boj z orlom. — Neki drvar na Švedskem se je vračal 1. 1936 ponoči z dela domu skozi gozd. V rokah je držal žepno električno svetilko, s katero si je svetil. Naenkrat pa je zaslišal nad seboj močan šum, nakar je takoj ičutil močan udarec na glavo. Udarec je bil tako močan in nepričakovan, da je padel drvar na tla. Mož je kmalu opazil, da ga je napadel velik ptič, katerega je najbrž privabila luč električne svetilke. Drvar je naglo zgrabil za dolgo vejo, ki je tam ležala, ter z njo udrihal po napadalcu. Ptič, ki je bil velik orel, se je .pa venomer zaganjal v drvar- . Končno pa ga je zadel drvar na glavo in ubil. Orlova krila so iS V balon je treščilo.—V franc, vojaškem taborišču Mailly pri Reimsu je bil kakih 800 m visoko privezan balon. Med nevihto pa je v balon treščilo, plin je eksplodiral, ko se je bil balon vnel, in vse je padlo na tla. V balonu je bil zgorel en poročnik, vojaka pa so močno opečenega odpeljali v bolnišnico. Iz Vilambana na Sardiniji so na. Bil je star 16 mesecev. Naenkrat je švignil izpod neba na Spomladi 1. 1935. so bile po tla velikanski orel, ki je zgrabil kratki plohi v mestu Messac na Francoskem vse ceste pokrite z malimi, 8—10 cm dolgimi ribicami, ki so padale med dežjem. Veliko so jih povozili avtomobili, še več pa so jih nabrali meščani. Med gromom je padel meteor. 2. apr. 1. 1935. so zaslišali pre- otroka in ga odnesel. K sreči je to takoj opazil oče, ki je hitro skočil v hišo po puško in je u-strelil za orlom, ko je bil orel že 300 m visoko. Oče je tako srečno ustrelil, da je orla zadel. Tič se je začel polagoma spuščati na tla, toda med padanjem ni izpustil otroka iz krempljev. Ko je bivalci Santisom in Curiškim 1 padel orel na zemljo, je obležalo jezefom silno bobnenje. Treska- na tleh tudi dete, toda docela ne-nje med bobnenjem je bilo tako j poškodovano. Orel, ki je bil mr-silovito, da so šklepetale šipe po j tev, je meril 2 m 75 cm in tehtal oknih in so nekatere tudi počile. 27 kg. Hiše so se začele tako tresti, da j Blizu prelaza Jaun na poti so mislili da je potres. Preiska-'Petite—Mont je napadel orel, kava pa je dognala, da grmenje in kor so pisali časopisi, čredo div-tresenje ni bilo od potresa, am-[jih koz. Orel je nekaj časa be-pa,k da je blizu Toggenburga pa- gal čredo, jo razpršil in dosege! del na zemljo velik meteor in se svoj smoter, da dobi kako kozo, razletel. Smrt iz oblakov. — Tudi iz oblakov preti človeku smrt po — streli. Saj je znano, koliko jih pokonča vsako leto strela ob času neviht in viharjev. Vendar pa pade -največ ljudi od strele ubitih v vroči Afriki in sicer v južnoafriški Uniji, tam kjer so neizmerna polja in travniki, pa so mu mačka, kar nui ga je bilo.razun nizkega gričevja skoraj še ostalo, nastavili pod zanko, v katero se je orel res ujel. Z razpetimi peruti je meril okoli 170 cm. Koncem avg. 1. 1934 je zašlo nenadoma potniško letalo, ki vozi med Londonom in Parizom, v neurje nad Rokavskim prelivom. In predno je utegnil pilot usmeriti letalo iz nevihte, je udarila strela iz temnega oblaka v letalo. Pri tem je strela obžgala pilotov obraz, mu sežgala levi rokav in levo polovico obleke. Kljub temu ni zadela pilpta nobena hujša poškodba, tako, da je mirno vztrajal za krmilom in srečno pripeljal letalo v London. Letalo samo je ostalo nepoškodovano in tudi potnikom se ni zgodilo nič hudega. Najdebelpjša toča. — Najstarejša vest o strahotni toči jq iz 1. 1545, ki se glasi: Ko smo bili oddaljeni dan hoda od franc, mesta Liona, smo zaslišali ponoči ob popolnoma jasnem nebu tako grmenje, da smo mislili, da nič drevja, ki bi odvajalo strele. Razun tega pa je sestavljeno nizko gi'ičevje južnoafriške pu-šče večinoma iz kovinastega ka- ki bo ostala sama. Na to kozo je planil, jo vlekel po tleh, na to jo dvignil, držeč jo v kremplih. Opazovalci so hoteli kozo rešiti. Zato so kričali in upili in orla tako prestrašili, da je kozo izpustil in pobegnil. Koza je thetala 12 kg. Iz Švice. — Lovec je šel z dvema psoma po gozdu in je opazil orla. Njegova psa pa sta iskala sled za divjačino. Naenkrat je lovec zapazil orla, kako je šinil na tla. Cez nekaj sekund je zaslišal bevskanje svoje psice. Kar menja. V poletnih nočeh je opa- zapazi, da je orel psico napadel, žiti, kako švigajo majhni, mo- a je ni mogel odnesti, pač pa jo drikasti bliski iz gričev. je tako okljuval, da je bila že Lovec v boju z orlom. — Iz: poginila. Lovec orla ni smel Košic na Slovaškem so poročali 1. 1935., da je pri vasi Sevlus u-strelil lovec velikega ptiča, ki je obstreljen padel na tla. Ko se je lovec približal ptiču, je šele spoznal, da je velik orel. Orel pa se je vrgel naenkrat z vso silo na lovca in ga s kljunom in kremplji precej opraskal. Šele Jez nekaj časa se je lovcu posrečilo, do se mu je umaknil in vnoVič streljal na orla in ga ubil. Tehtal je 5 kg in bil z razprostrtimi kril juti ččz 2 m dolg. Letalo med zvezdnimi utrinki. — Najbolj grozen zračni dogodek pa se je pripetil 1. 1934. potniškemu letalu med vožnjo iz New Yorka v San Francisco. Potniki so že videli pred seboj ustreliti, ker je pod zaščito. Tudi drugi lovec je povedal, da mu je orel napadel psico in odnesel. Galebi napadli letalo. — Iz Seattle v Ameriki so poročali časopisi 1. 1937, da je letalec, ko je bil komaj kakih 30 milj oddaljen od mesta na potu proti Alaski, zašel v velikanski roj galebov, katerih je bilo najmanj 3000. Galebi so se začeli srdito zaletavati v letalo in ga napadali s svojimi kljuni. Položaj je bil za letalo nevaren, da se je moral letalec spustiti na zemljo in dati letalo popraviti, ki je bilo precej poškodovano. Strela med svati. — Na Filipinih je bilo v neki hiši ženito-vanje, ko je prihrumela nad kraj huda nevihta. V hišo, kjer je bila svatev, je udarila strela in ubila 20 svatov, več pa jih je bilo hudo poškodovanih. Boj med ščuko in orlom. — Pri Grenoblu na Francoskem je opazil učitelj, ki je bil s prijateljem na sprehodu ob ribniku, v zraku velikega orla, ki je držal v svojih krempljih veliko ščuko. Ščuka se je obupno zvijala v or-lovih krempljih. Ko je letel orel nad ribnikom, se je ščuki posrečilo, da se je izmuznila orlu in padla v ribnik. ---c- ŠTIRINOGI PISMONOŠA Neka francoska planinska vojaška edinica je im,ola psa z imenom' Flambeau, ki je v visokih predelih Alp opravljal službo pismonoše skozi 10 let. Bil je zelo razumna žival ter pri vojak,ih močno priljubljen in daleč na okrog poznan. Te dni pa jim je poginil in njegova "pasja smrt" je prizadejala vsem veliko žalost. Ta pes torej je svoje posle odlično o-pravljal, zlasti pa pozimi in ob hudih nevihtah, ko je bil vsak promet onemogočen in se je moral tudi človek ukloniti razbesnelim' naravnim silam. Pes pa ni klonil nikdar. Cele ur,e se je boril z naravo, samo da bi izpolnil svojo nalogo. Eiil je edina živa v.-?z med dolino in trdnjavo. Nosil je dve usnjati torbi, prihajal in odhajal je, in bil neobčuten napram vsemu, kar ni spadalo v njegovi pasji poklic. Celo svojih pasjih tovarišev, pastirskih psov ni hotel m.?d službo poznati in se ni zmenil za njihovo, na boj izzivajoče lajanje, dočim sc je z njimi izven uradnih ur prav dobro razumel. V službi ni poznal ne prijaznih klicev 11 i t i slaščic. Službe že ni več vršil eno leto. Po tako težavfni in naporni službi je užival zaslužen pokoj. Čeprav =0 zanj skrbeli in ga v njegovi onemoglosti na stara leta kar moč negovali, vendar mu ni?o mogli utešiti hrepenenja po utrdbi, po strminah in snegu, kar vse je neštetokrat zmogel. Ko je čutil, da bo poginil, je premeril še poslednji pot Lonsle-bourg-fort d j SoLieres, da bi končal ob barakah pred zbranim oddelkom. širite amer. slovenca POVEST NE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigama: KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................81.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, wood. Roman iz življenja. Brošura J. O. Cur- kanadskega 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgo'dba o kraljevskem Egipčanu Ilarmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre*. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preza-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ............................................ KRIŽEM FO JUTKOVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 50c 60c KRIŽEM SVETA. V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, • Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Tr-.dovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljuduega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MATA HARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, 138 strani. V platno vezan........$1.00 Broširan ........................................ 75c MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. —178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ....................„$1.00 a«LADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdoveza-ns, knjiga ...............>........................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehkovezana 192 strani ............................ 65c MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in ..unimiv ............................................ kralja Jana Sueškega. Zelo zanimivega značaja______________________ 75i NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ..................„............... 75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Domiiiikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic .......................................... 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c 60c 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, HRVATSKI MOLITVENIH ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.7S Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 5. in 9. snopič: Neerečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ......................................... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrcjčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 120. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. £1. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman........................................ 35. snopič: Kratke povestice i« pristnega slovenskega življenja. Andrcjčkov Jože .......................... 39. snopič: Solnce in scnca. Jos. 40. snopič: Svitoslav. Burna po-Bcdenck, Gorenjska povest........ 43. snopič: Edip na Kolonu. So* foklej. Sta. ogrska drama ........... vest Slovenca .........................(,,„.. 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ............................................. 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-»igoj. Povest slovenskega viso- košolca ............................................ povesti. Andrcjčkov Jože............ C0. snopič: Emanek, lovčev sin. 59. snopič: Več kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vašč^nskega življenja ................................. 45c 45 c 30c 30c 30c 45c 30c 30c 30c 30c 30c 30c 30c 30c NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva Ijenja in strahote iz bojnih pohodov ..........................................51.50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 sir. Povest iz časa NA SINJEM POLJU, ♦ Mehkovezana knjiga ..................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c KAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40e NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest, ki opisuje ruske re-vokcionarce ................................... 40c NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjig?, spisal Miran Jarc, z 183 strani ...................................$1.25 OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga S1.25 Mehkovezana knjiga ....................31.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OGLENICA, F. Zakrajšck. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 25c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ....................$1.00 PATRIA, II. Fedcrer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu- čenci. Broš. 136 sir. Povest nudi či.: telju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vcc. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od tc.......................... 85c POD ..SVOBODNIM ..SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga................$1.25 POL LITRA VIPAVCA. D. Fei-r1. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz živ'jcnja.._........ GOc POLJUB. K. Svetla. BroS. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh dolih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00 Mehkovezane knjige .................. 85c PO STRANI KLOBUK, D. Fei- gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi .............................$5.00 I PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako J« strašilo ljubljanske šolarje-------- POVESTI IN SLIKE, Ks. Me- ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ........................... PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .............................—- " PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vik- Trdovezana, 125 str. Zan.m"'« pravljice, vporabljive za zabavo ^ in kratek čas ..............................j Mehkovezane ....:........................... PREGELJ IVANA ZBRA'Sj SPISI. Broš 255 str. Dve kras« povesti v eni knjigi: Zgodb* zdravnika Muznika b Totemske matere sveta noc ................. PRAVLJICE, O. Wilde, trdo- ^ vezana ............................................ PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest ^ življenja ............................——•—' . Brošura .......................................... 1 PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. z j, tniva povest ............................... PRST BOŽJI ali izgledi boŽj* kazni, oz. slučaji, ki niso slu ji. Broš 78 str...............—r~~M PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. ljanska povest, zelo zanmrn3- RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezan'. 106 str. Črtice iz trenotkov "l jJ{ Ijenja. Zelo napeta povest........ RIBIČEV SIN, Pravljica ........... ROPAR V OBLAKIH, »^Jfr Čeir m 456 detektivska povest, brošura...... MARTYRUM, 1» Broš. 206 str. 7-f prvih « 60C J* 50C 65c jS c SANGUIS Bertrand. zanimiva povest iz sov kristjanov ........................... SISTO E SESTO, zelo z81"®'* povest iz italijanskih Abru Broš. 107 str........................... SKRIVNOST NAJDENKE, £ nimiva povest o najdene"1 kletu, ki se čita z velikim nimanjem ................................... - tflO SLIKE, Ks. Meško. Bros. * . str. Kakor vse Meškovc P°vc je tudi polna zanimanja.......... I"1 SLOVANSKA KNJIŽNICA- 3 ' 58 in 59 snopič. Dve zelo nimivi povesti: Povesti s P^. vanja in Korotanske P°v Zelo priporočljive ................... SMRT PRED HIŠO, Fr. Bf*' Broš. 133 str. Roman iz «aS * kmečkega življenja, ki se s ..... jlc sebnim zanimanjem čita—■ SORODSTVO, Iv. Sorli. 128 str. Interesantna P°veS...... & slov. življenja ........................ SPAKE, N. Korun.' Trdov«®^ 151 str. Kratke vesele zS°a° SVETLOBA IN SENCA,. • Jj Detela. Broš. 176 str. .lwtud; druge Detelove povesti ...... fiOC prav zanimiva ........................ BroS' SVETOBOR, P. Bohinjec- ^ 279 str. Zanimiva povest i* _______ ca 11. stoletja ....................... . BroS' Predi Dn znova lelo ] ni pr in m •ienci %ki druži Praži samo ®uj< M( drug fitve POSVi SO Vi Sale Mn tazk kjer Polj i: moli "are % sarr «0Z( i »jal ti, i It 60C ZBRANI SPISI, J. Krila"; 152 str. doline .. P^ti'iz Kob?f> SELO STEPANČIKOVO, F- M. Bros- Dostojevskij, nova knjig®' r0. 243 str. Zelo humoristu*" ......$1.2' man iz ruskega življenja--' TARAS BULJA, N. GogolJ_ dovezana 206 str. Zanimiva ..... j5c vest iz Rusije ..................... JTARZAN IN SVET, E. roughs. Trdovezana 30S ne spominjate kako ste '"J""- — 4 TJion*'v čitali povest jste man jem To je r.»d*ljer«ln* poveš« Tu citate, kaj se je z Tarz^ ji godilo pozneje ..................." _ TARZAN KRALJ D2Sami trdo vezana knjiga z Sli............$> 300 strani ............................. TARZAN O VE ŽIVALI, & jtf. roughs. Mehkovezane, Napeto pripovedovanje o JC prav al'°Tarzan«- kakor druge povesti o , -/a TIHO JEZERO. Povest »J...... mladino ...................-........... Mehkovezane -................... TATIC, Fr. Bevk. T^^g? 86 str. Zanimiva povesi.............. obtoženca .......................... . ^ TIK ZA FRONTO, ^ Broš. 150 str. Vesele ,je„ja 8U ne črtice iz- vojaškega .. pro'- TESTAMENT, J Kr«* p 6,0. '/« str. Zanimiva pove^ v, venskem gospodarju m................ oporoki ............................. TUNEL, B. Kellerman. W zana 294 str. Zelo nape ,ef ki ga Mtatelj ne od!oi>, j>........ t" ga ne prečita .................. ^ TROJE ANGELSKIH iva ŠČENJ, J. Vosnjak:i^enskega jjc .25 ,0» zanu in roman je g(e j}c 9* 75C kmetska povest iz življenja.................. »lovens^ •ni *0Xfif Naročilom je priložiti denar, bodisi v g°tovin> Ordru. bančnem druftu alii v znamkah. Knjige poSUJ nine prosto. Vca naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road chicag°' četrtek, 24. novembra 1938 ?ISM0 ROJAKOM V TUJINI ZA IZSELJENSKO NEDELJO •AMERIKANSK! SLOVENEC Stran 5 Ljubljana. Predragi rojaki! Dne 27. novembra bomo pra-Z!1ovali izseljensko nedeljo — zelo pomemben verski in narod-Praznik, ki ga je po zamisli f na pobudo očeta naših izse-yencev gospoda g. Kazimira Grajska osnovala Rafaelova ^užba že leta 1930. Prva leta je Praznovala izseljensko nedeljo !amo Slovenija, zdaj pa jo pranje vsa Jugoslavija. Molitve, misli, čustva in razne ^uge verske in narodne prire-ltve izseljenske nedelje so vse Posvečene vam, dragi rojaki, ki 80 vas življenjske razmere iztr-{a|e iz domovine in ste se v modnih curkih kot kri razlili in ^kropili po vseh delih sveta, )er vas sedaj živi in umira nad W milijona. izseljensko nedeljo bodo °Utve in misli vsega našega "aroda pri vas, pa najsi bo kdo ^Poslen po širnih ameriških 'Hah, po rudnikih med brne-tiJem strojev, po tovarnah, pi-Sai'iah, ali pa kot poljski in ž°zdni delavec prav tam na kon- Cli sveta. Vseh se bomo spomi-Ja|i> saj ste nam vsi enako dra- Bi ^ SaJ ste kri naše krvi, mogoč-^ našega narodnega tele-j.' ko bi mogli občutiti saj za P vso veliko ljubezen, ki bo jvevala vsa srca v domovini '2seljensko nedeljo! ^ aleč ste v tujini in nepozna- Podzemski rovih. V duhu vas : ltno, kako ste telesno in du-izmozgani, saj vsi čutimo, Vam je tujina — mačeha, ^vedamo se, da vas je do-'J'lna veliko let zanemarjala; 0 molila in mislila na vas. V svetu zariti kot črvi v tem- Sii vas. jih letih so se razmere v ^ Pravcu vidno zboljšale in latn°. da bo vsako leto bolje, J|. skrb in ljubezen do vas j lra že v najširše plasti na-Haroda; skušali bomo po-k Vlti to, kar je bilo poprej za-^jeno. ^ c'uhu vas vidimo, kako se ,j trudne oči obračajo proti vage mjsii in srca ob i0 ki se sleherni dan vrača-ijv.. domači krov, kjer ste prelep 1 *ePa in nepozabna otroška "h rodnim krovom, misli lte j ar®e, brate, sestre, sorodni- fet0 Prijatelje, vse to vam je 'sit ln naidražji zaklad, ki ga e v dušah po vsem božjem m VSi "ada Daj smo prepričani, da si tega ne daste iztrgati iz duš, tla Pride najhujše. Kot sve-Vam kaže pot v temi i:!°£a, ki ste jo sprejeli od katere, ki vam je kot pr'P°vedovala o Bogu in »Ho ,]laučiIa Prvih molitvic. Ve 'da Vas marsikcla-i' ko vam Vj^1® dušna nevarnost v vr-. rezverstva, prav ta spo-1 vera v Boga obvaroval, vVs.\duša ni umrla za Boga. Vjea.Cast in hvala vam, dragi v vai, m sestre, da niste klonili tujine. }« 'vel,lekateri zamorili v dušah ,Velik° bolestjo pa opažamo, '"Vlj Sponiinc na mater, dom VHj ^ero v Bo«a- Ti rojaki so boh'SeKa Pomilovanja in za- Pra nw iz»eljensko nedeljo .^Posebno molili, da bi • JJ1* Pot k Bogu. etu 3"e minljivo! Kaj V, f« dovcku moč, lepota, de- \ ,Uni telesni ali dušev k'' Kaj sveti maši, ali še prejemate svete zakramente: sv. spoved in sv. obhajilo? Če so se vaše duše oddaljile od Boga, vas toplo prosim, vrnite se nazaj k Bogu in z njim v zakramentu sv. pokore poravnajte račune, da vam nekoč, če prej ne, na zadnjo uro, ne bo žal in morda tudi prepozno. Grozna misel, če bi umirali nepripravljeni! Kakšna bo sodba in vaša večnost ?! Vemo, da marsikje nimate domačega duhovnika, da bi opravili sveto spoved, marsikdo tudi ne razume tujega jezika in ponekod tudi ni katoliške cerkve. In bliža se Vam smrt? Kaj storiti? Obudite, prosim, nadnaravno popolno kesanje! Nadnaravno popolno kesanje pa ima človek tedaj, če se svojih grehov kesa zato, ker greh žali Boga, ki je neskončno popoln in vse ljubezni vreden; ali če se kesa, ker je zaradi greha Jezus Kristus trpel in umrl. S takim popolnim kesanjem dosežemo odpuščanje grehov takoj, ko ga obudimo. Tudi smrtni grehi se zaradi popolnega kesanja odpuste takoj, še pred spovedjo; spovedati pa se jih mora človek pri prvi prihodnji spovedi. V primeru pa, da bi kdo obudil kesanje in bi se želel spovedati, pa duhovnika ni mogoče dobiti, bliža se mu pa zadnja ura, naj bo tak človek miren — njegova duša ne bo pogubljena. V smrtni nevarnosti, dragi rojaki, vam bodi prva skrb, da boste obudili popolno kesanje. Poleg tega, da boste skušali na izseljensko nedeljo poravnati račune z Bogom, vas pa prav toplo vse prosim, spomnite se tudi domovine, matere, očeta, brata, sestre, sorodnikov, znancev in tudi Rafaelove družbe v Ljubljani ne pozabite. Veliko jih je, žal, med nami, ki že več let ne pišejo dom,ov. Vaši očetje, matere so v velikih skrbeh, kako se vam godi in ali ste še živi? Spomnite se na izseljensko nedeljo vseh — družinske vezi naj postanejo spet žive in prisrčne. Marsikatera družina je v velikih denarnih potrebah — potrebuje pomoči — usmilite se je in ji priskočite vsaj z malim darom na pomoč. Spomnite se pa tudi Rafaelove družbe, agitirajte za novo članstvo za Izseljensko zbornico in nabirajte nove člane Družbi. Prav posebno pa vas prosim, agitirajte za vaš list, da bo zahajal v vsako izseljensko družino. Ce boste imeli po kolonijah skupne verske pobožnosti po cerkvah ali domoljubne proslave po dvoranah, se jih vsi udeležite! Na izseljensko nedeljo nas ne smejo več ločiti narodne ali državne meje! Vsi moramo postati ena družina — vi v tujini in mi v domovini — pa četudi nas ločijo od vas daljave in morja. V duhu smo lahko vedno združeni. In združeni po najtesnejših verskih, družinskih in narodnih vezeh moramo biti vedno, če hočemo, da bo delo na izseljenskem poprišču rodilo lepe in trajne sadove v ponos domovini in vam, dragi rojaki v tujini. Bodite nam vsi prav toplo pozdravljeni !—Jože Premrov. ("Izseljenski Vestnik.") ni u- Pomaga vsa zemska v katero se pogreza , 8J je oddaljil od Boga! Hs, s ,8ll> tla je v tem višek i fidiivi idko moti! Vsa sreča So v, v In kdor ima Nlj v osebnega Boga, pa l^ici | '?.Von in zapuščen, je v /Hie, l ' srečen kot pa oni iNu'J 80 ^Pijejo v časti, de-' v drugih zemskih na- t»fc j SS Prav lepo T0 jo v resn° Premislite vsi, l vCl.0 vaših dušah. Ali imate ', S(! hodite ob zapovc-la^nikih in nedeljah k NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem naročnikom listov "A-merikanski Slovenec" in "Novi Svet" ter vsem našim dragim rojakom v Imperial, Penna., ter tamošnji okolici sporočamo, d& je sprejel zastopništvo za naše liste MR. JOHN JAMNIK, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za oba imenovana lista, za oglase ter prodajati knjige naše knjigarne. Vsem naročnikom in vsem rojakom, ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti naše liste. Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Seda". NOVI PREDSEDNIK General Ismet Inonu, ki ga je turška narodfia zbornica enoglasno izvolila naslednikom pokojnega prsdsedni-ka Kemala. USTRASILA SE JE Sara E. Collins iz Los Angeles je vložila tožbo proti Columbia Broadcasting za odškodnino $50,000. Trdi namreč, da je dobila živčni napad, ko je poslušala program "Boj med svetovi" in je menila, da Mars res napada zemljo. RAZMOTRIVAJO O LETALIŠČU NA JEZERU Chicago, 111. — To mesto utegne končno dobiti svoje letališče na michiganskem jezeru, o katerem' sanja že dolga leta. Dve federalni agenciji, namreč WPA in aeronavtična administracija, ste se namreč povoljno izi azili glede' tega načrta. Za Chicago bi bilo co letališč)? velikega pomena, ker bi st potom njega pripeljali potniki z aeroplani skoraj tik do "downtown", dočim je glavno letališče daleč proč od sredine mesta, "PETER VELIKI" ZOPET NA SUHEM Neki ruski družbi za dviganje potopljenih ladij, ki je zaposlovala 43 potapljačev, se je posrečilo, da je po trinajstmesečnem naporu dvignila nekdanjo laza-retno ladjo Vranglove vojske ■'Peter Veliki". Ta ladja je na vožnji iz Varne v Sevastopol dne 21. novembra 1920 naletela na mino in se je potopila. Sreča v nesreči je bila, da se je nahajala v tretnuku kesplozije na ladji samo posadka. Po dvigu ladje z morskega dna so jo z vlačilci odpeljali v Odeso, kjer jo popravljajo v neki ladjedelnici. Pravijo, da morajo biti v ladijski blagajni veliki zakladi. 2. Vožnja na parnilkii — od New Yorka do Havre Piše Mary Majcen, Sheboygan, Wis. Ker sem tudi jaz ena tistih izletnic, katerim je naša gl. predsednica izrazila željo, da kaj napišemo o svojem potovanju na izletu SŽZ, hočem nekoliko popisati kako smo se imeli na parniku na vožji med New Yorkom in Havre. Ko smo bile enkrat odrezane od suhe zemlje in ni bilo več hodnika iz parnika, nam je po- ce. Ker je bilo vsakovrstnih jedi na izbiranje in tudi rdečega in belega vina ni manjkalo, je obednica kmalu oživela in postala kakor roječi panj. Slabo razpoloženje je izginilo in se nadomestilo s šalami in smehom. Tudi strah pred parnikom in morjem je po večini izginil. Ko smo se vrnile na krov iz obednice, smo bili že daleč na Ko se parnik pomiče od pomola. ---O- WRJTE AMER. SLOVENCA" stalo nekako tesno pri srcu, kajti vsaka si je mislila: dekle, sedaj pa ne gre več "za špas"; sedaj smo za 6 dni izročene na milost in nemilost Atlantskemu Qceanu in njegovim valovom; kar bo, pa bo! In ta srčna tesnoba se je večala, kolikor bližje smo bili odprtemu morju in čim hitrejše je vozil parnik. Nebotičniki velikega New Yorka so bili že za nami in tudi nekdanji otok solz — Ellis Island, ali kakor smo mu včasih rekli "kesl-garten" smo že "pešali", ko je postala Boginja Svobode predmet našega zanimanja. Zdelo se mi je, in najbrže drugim tudi, da nam "Svoboda" miga v pozdrav in nam kliče; Nič se ne bojte, saj imate ameriške potne li&te seboj in se bo-dete lahko vrnile pod moje qkri-!je, kadar bodete hotele. Res čudno moč ima ta ogromni kip. Iz te zamišljenosti nas je vzbudil zvonec, ki se je oglasil za našim hrbtom. "Lunch, Lunch", je zašumelo med potniki. In tako se je tok naših misli nehote obrnil v nasprotno smer. Pričele smo iskati svoje ožje znanke in v skupinah smo odšle iskat obednieo. Ni je bilo treba dosti iskati, temveč je bilo samo treba slediti onim, ki so šli pred nami, ker smo bili vsi namenjeni k istemu cilju. V obednici je že vse vrvelo. Ker pri prvem obedu sedeži še niso določeni, je vsakdo sedei, kamor je hotel, oziroma, kjer je dobil prostor. Ni bilo dolgo, ko so bili vsi sedeži zasedeni. Dru-potniki so morali čakati na drugo zasedanje. Obednica namreč ni dovolj velika za vse potnike, kadar je parnik poln. Kakor so mi povedali, je isto tudi v drugem in prvem razredu, in tudi na drugih parnikih je tako. Večina naših izletnic je bila pri prvem zasedanju cbedni- ■v Cas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju sc vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev........................S 2.55 Dinarjev........................$ 5.00 Dinarjev........................$ 7.20 Dinarjev........................$ 9.60 Dinarjev........................$11.65 Dinarjev........................$23.00 Za Za Za Za Za ITALIJO: Za 50 Za 100 Za 200 200 300 400 500 1000 Lir...............................$ 3.50 Lir..................................S 6.50 Lir....................................$12.20 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Ccrrnak Road, Chicago, Illinois odprtem morju in suha zemlja se je samo še videla daleč na se-vero-zapadu. Moja partnerica v kabini Mrs. Zore, katero je dolg čas po West Allisu tudi že popustil in je prišla nazaj v svoje pravo veselo razpoloženje, je povedala tako dober west-alliški špas, da smo se nasmejale do solz in pozabile, da smo na morju. Nato pa je predlagala, da gremo "domov", to je v našo kabino in se prepričamo, če se morda "kdo" ni zmotil in se naselil v njej. Mrs. Lenovšek, ki je tudi nehala točiti solze po svojem možičku in družini, je podpirala predlog. Mrs. Šlosar je tudi prikimala, češ, prav je tako. Med potjo smo pogledale tudi v gostilno, kjer smo videle, da je nqkaj "ta-žejnih" pri bari prav pridno skušalo nadomestiti one kozarce, ki so jih zamudili v času, ko je bila bara zaprta. Bara se namreč sme odpreti šele tedaj, ko pride parnik dovolj daleč iz pristanišča. Svojo kabino smo našle, kajpada, nezasedeno in tako smo jo brez ovir zasedle in se v njej "kvartirale". Ampak to ni bilo tako lahko, kajti naša kabina je imela štiri postelje, dve spodnji in dve zgornji. Vprašanje je nastalo, kateri dve bodeta spodaj, in kateri dve na vrhu. Sicer je pa to vprašanje rešil že naš organizator izleta, Mr. Zakrajšek, ki je vsaki potnici določil prostore na podlagi tega kedaj se je priglasila za izlet. Ker smo imele dobro zunanjo kabino, smo bile nazadnje vse zadovoljne. Naša kabina je bila nekako na sredi slovenskega "firkelca" na parniku, kjer se ni slišala druga beseda kakor slovenska, ali pa POZOR SLOVENSKI AUTO- MOBILISTI V CHICAGI! Od 1. januarja 1939 naprej bo moral imeti vsak voznik automobila (Automobil Driver) posebno državno licenco (License), ki stane 50c. Te licence izdaja državni tajnik Edward J. Hughes, v Spring-fj^ldu, 111., kateremu je treba poslati izpolnjeno formo (listino) vred z Money Ordrom za 50c. Te listine dobite v Upravi "Amerikanskega Slovenca", kjer lahko tudi kupite American Express Money Order in tu tudi notarsko potrdijo vašo prošnjo za automobil-sko vozniško licenco. Mesto, da bi hodili po drugih uradih dobilo vse to postrežbo tu doma v sredi svoje naselbine. Urad za ta namen je odprt vsak dan od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob sobotah od 9 do i2 ure dopoldne. Money orehe in potrebne listine za redno automobilske licence, ki jih je treba nabaviti vsako leto se tudi dobe v naselil uradu. francoski vi-vi, kadar je naš stewart prišel naokrog. Nasproti naši kabini so bile 4 rojakinje iz Minnesote; v kabini poleg nas so bile 4 rojakinje iz Clevelanda in njim nasproti zopet 4 rojakinje iz Clevelanda in še naprej, pri vhodu v našo ulico je bil na en strani zakonski par iz Wyominga in na drugi strani pa kabina naših časnikaric, to je Mrs. Novak in Miss Fabian iz Chicage. V naši ulici je torej stanovalo 19 potnic in 1 potnik. Od teh jih je bilo 9 iz Clevelanda, torej večina, in zato bi to ulico lahko imenovali cleveland-sko. Ono ulico pred našo bi lahko imenovali ulico glavnih odbor-nic, ker so v njej stanovale 4 glavne odbornice in sicer Mrs. Prisland, Mrs. Erjavec, Mrs. Smoltz in Mrs. Kramar. In ono ulico naprej od nas bi lahko imenovali illinoiško ulico, ker je bila v tej ulici ta država najmočneje zastopana. In ker je bilo toliko Slovenk skupaj, pa da bi bilo dolg čas, ali da bi se kdo kislo držal? Kaj pa še? Ko je eni zmanjkalo, je druga pričela, in potem tretja in tako ni nikoli zmanjkalo ne šal, ne pripovedk in ne zabav-ljic in zato je bilo smeha na koše. In če se je ena malo bolj kislo držala, so jo kmalu druge spravile v dobro voljo. Če pa je kateri res kaj "pofalilo", so zdravniški nasveti in zdravila kar deževala v dotično kabino. Sicer je bilo malo takih, katerim bi se bilo res kaj prida vrtelo, ali pa da bi jih resno kaj "šči-palo". Če je pa res kaj bilo, nismo bile v zadregi, ker smo vedele, da bartender strašno dober konjak prodaja pri bari. En štamprle in v sili tudi dva, pa bi moral vsak peklenšček popustiti. Pa naj bi bil človek potem bolan, ali pa se kislo držal! To še na mar ni nobeni prišlo. No, pa denimo šalo na stran! Res dobro smo se imeli in dobro smo jedli in pili. V obednici smo vsi slovenski potniki in potnice kosili in večerjali istočasno. Ampak moških potnikov je bilo tako malo med nami, da še za vsako mizo niti eden ni prišel; vsaj pri naši mizi ni bilo nobenega. In če se ne motim, je bilo še več drugih miz brez njih. Ko smo bile v obednici pri be-lo-pogrnjenih mizah in smo vi- Eifelnov stolp v Parizu. dele kaj in kako se jedi servira-jo, smo se često spomnile kako je bilo svoj čas v tretjem razredu na parnikih, ko so potniki tretjega razreda dobili eno zaje-mavko kake čorbe, ki največkrat sploh ni bila užitna, v svojo posebno plehnato šalco in ta čorba je bila navadno vse kosilo ali vsa večerja. Toda sedaj je to vse kaj drugega. Naša kosila in večerje so obstojale iz narezka (apetajzarja), juhe, na razne načine pripravljene ribe, dalje pečenka, bodisi telečje, goveje ali prašičeve, ali pa iz perutnine med katero so prišli na vrsto tudi mladi golobi; dalje bila zraven seveda razna prikuha s krompirjem in salato. Nato je sledilo sadje, močnata jed (desert), razni siri in kava. Poleg tega sta bili na vsaki mizi za 4 osebe po ena steklenica belega in ena steklenica rdečega vina. In če ga je zmanjkalo, so ga vedno lahko še dobili, zastonj," seveda. Tako da lakote in žeje ni bilo treba nikomur izpeti, ako sam tega ni hotel, ali hotela. .7Vs'' Po obedih smo šli :'na,yadnp na krov, ali na verahdior^^^a-teri so šli tudi v gostilno na kak dober liker. Mnoge so si pa po kosilu privoščile "spanček za lepoto". Kjer je Slovenec, tam se poj£ to je znano. In čim več jih je skupaj, več se poje. In ker nas je bilo na parniku veliko, je naravno, da se je veliko pelo. Dostikrat nismo vsi prišli v "štih" v eni skupini in se je zato na drugem prostoru organiziral drug zbor; včasih tudi tretji. Navadno pa je bilo dobro razpoloženje na vrhuncu po večerji. Je pač tako, da je človek navadno zvečer vedno bolje razpoložen kako podnevi. Poleg tega smo zvečer imeli še godbo in ples, kar je v dosti .slučajih vzdramilo zaspano starejšo kri, da je dala duška radostnemu razpoloženju. Omeniti moram tudi, da nam je bil na razpolago brezplačen "show" ali kakor pravijo v Evropi — kino, kjer so se kazali francoski in ameriški filmi. Veliko zabave so prinesle potnikom konjske dirke. Konji so bili seveda leseni in vsak je imel svojo številko. Hitrost kakega konja se je določala na podlagi kock in številk na njih. Čim večkrat je bila kaka številka na vrhu, tem hitreje so "dirkali" konji, ki so nosili te-številke. Oni potniki, ki so kupili srečko za konja — zmagovalca, so zadeli dobitek. Tako nam je teklo naše življenje na parniku in nič čudnega ni, da so dnevi na morju pri taki obilni in raznovrstni zabavi kar prehitro minevali. Marsikatera izmed nas si je želela da bi se vožnja za par dni podaljšala. Toda take želje so samo želje, za katere se kapitan parnika ne zmeni. Po šest-dnevni vožnji smo zagledali zopet suho zemljo— Anglijo in v torek, 28. junija, popoldne se je naš parnik ustavil izven angleškega pristanišča Southampton, od koder je majhen parnik prišel po potnike za Anglijo. Nato jo je lie de France krenil proti svojemu domačemu pristanišču — Havre. Tja smo dospeli okrog devetih zvečer. Morali bi pa dospeti kakih 5 ur prej, a smo se zakasnili, kakor so nam povedali, zaradi tega, ker je parnik med potjo krenil precej proti jugu, da se je tako izognil vsaki nevarnosti, da zadene na ledene gore, ki so se tedaj pomikale iz severa proti jugu in o katerih je bilo vodstvo parnika po radio obveščeno. To je podaljšalo parniku pot in ga zakasnilo. Zaradi te zakasnitve bi bili mi dospeli v Pariz šele okrog dveh ali treh zjutraj, a ob sedmih zjutraj pa bi morali že 11a vlak za Ljubljano. Glavni urad Francoske linije v Parizu je zato po radio poslal vprašanje voditelju našega izleta Mr. Za-krajšeku, če bomo šli iz parnika še isti večer ali če bomo ostali na parniku do naslednjega jutra. Ker je bila večina nas zato, da ostanemo čez noč na parniku, je bil Pariz v tem smislu obveščen. Razven naše skupine in še nekaj drugih potnikov so vsi potniki zapustili parnik še isti večer. Naslednje jutro smo jim sledili še mi in se po carinskem pregledu naše ročne prtljage okrog devete ure zjutraj odpeljali v Pariz. -o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala BRJ0HNJ.SMETAN4 OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK ss® Obredov ne potrebujemo, kajti vse dou-mevamo z duhom. Ne potrebujemo krsta, ker smo krščeni po trpljenju, ki ga moramo prestajati zaradi svoje vere. Varujte se sedmerih poglavitnih grehov, predvsem pa greha malodušja; ta je najhujši izmed vseh, zakaj ta prinese s seboj vse druge grehe. Mnogi gledajo Kristusa na njegovi poti, kako vleče križ za seboj; le malo pa jih ima pogum, da bi mu ga pomagali nositi. Le tisti, ki v ljubezni vzame križ na svoje rame in trpi zase in za svoje bližnje, bo našel pot do Kristusa, in samo Kristus je življenje! Bolj-ševiki imajo tisočkrat prav, da je Kristus mrtev. Prav imajo, zakaj Kristus živi le za tiste, ki vanj verujejo in vzamejo njegov križ nase!" Ko je starec končal, je povesil glavo na prsi. Dolgo je vztrajal v globokem molku in z njim vsa občina. Potem so zapeli zborovalci pesem, pri čemer so enakomerno pregibali glavo z ene strani na drugo. Ko so končali, so vstali, se molče in slovesno med seboj poljubili potem pa posamič zapustili klet. Njurka je šla domov vsa omamljena od gorečnosti in zamaknjenosti. V njej je gorelo hrepenenje, da bi komurkoli govorila o sreči, ki je prišla nadnjo, da bi kogarkoli rešila in mu pokazala pot h Kristusu. XX. "Deset ali petnajstminuten sestanek z moškim?" je bilo napisano na listu kot predmet razgovora, kateremu naj bi bil posvečen današnji sestanek v ženskem oddelku "Tovarne novega človeka". Ta zborovanja, ki so obravnavala novi način življenja in so se vršila skoraj vsak petek popoldne, je vodila tovarišica Mironova, najstarejša v ženskem oddelku. Navadno je najprej kaj brala iz knjige o novi morali, nato so o tem razpravljale; zaključek je večinoma tvorilo glasovanje o vprašanjih, ki so se pri tem pojavila. Tovarišica Mironova je bila dolga, suha ženska, s ploskimi prsmi in s temnimi, kratkimi lasmi, ki jih je po moško česala za uho. Oblačila se je v moško bluzo in v staro, modro krilo, ki ga je pripenjala z vojaškim pasom. Njen obraz ni bil lep; bil je robat, s štrlečimi ličnicami in z moč-, no naprej stoječo spodnjo čeljustjo; toda lepe, pametne, sive oči so vplivale, da njena zunanjost kljub temu ni bila tako strašna. Govorila je malo, delala mnogo in se bavila z resnimi stvarmi. Vso njeno osebnost je obdajal blesk mračne fantastike. Bila je že v zaporu, ker je umorila svojega ljubimca, ko jo je z njenim otrokom vred pustil na cedilu. V "Tovarni novega človeka" se je takoj v začetku uveljavila s svojo energijo in z brezmejno vdanostjo komunistični ideji. Nikoli ni sedela brez dela, vedno se je hotela za nekaj boriti, vedno nekaj organizirati. Z vsemi se je prerekala in se trudila, kako bi vsem dokazala, da morajo živeti izključno le za kolektiv in da ni "osebnega" življenja. Posebno ostro je nastopala proti dekletom in brez usmiljenja osramotila vsako, ki se je boječe poizkušala olepšati s kakšnim trakcem ali prstanom. Bila je ognjevita, navdušena pre- rokinja komunizma; z vso svojo dušo, izmučeno po zločinu, je verovala v svetost komunistične ideje. Njene tovarišiee je niso ljubile, temveč so'se je bale; bila jim je prestroga. Živo so obžalovale, da so jo takoj po njenem prihodu izvolile za nadzornico ženskega oddelka, Ne poznate discipline! je bila njena druga beseda, in že na vse zgodaj se je pričelo oštevanje, če so dekleta — tako se je Mironovi vsaj zdelo — vse preleno vstajala s postelj. Nekatere svoje tovarišice, ki so se ji zdele nepoboljšljive malomeščanke, je izključila iz "Tovarne novega človeka" in jih spravila spet v kaznilnico. "Poljubljati se okrog z moškimi in liš-pati se, to znate," je kričala; "samo svoje ženske malenkosti poznate! Čemu prav za prav stoje tu naokoli zrcala? Ali ima prava komunistka sploh čas vrteti se pred ogledalom? In te bedaste slike tu! Bur-žuj in buržujka, ki se ližeta! V peč s to protirevolucionarno navlako!" "Odkod imaš denar?" je drugič pridigala dekletu, ki si je nabavilo bluzo z nekoliko nenavadnim krojem. "Tako? Prihranila od plače? Pa ne veš nič boljšega, kakor da si kupiš trapasto bluzo? Glej, koliko brezposelnih pohaja po cestah, ali pa pomisli na to, kako proletariat v Evropi gine pod verigami buržuazije! Živeti moraš kot komunistka! Vse, kar imaš, moraš darovati za zgradbo države!" Razen "petletke" in svetovne revolucije ni trpela nobenega drugega predmeta za razgovor in je zatrjevala, da je za komunizem največja nevarnost, če se komunisti sami pomeščanijo. Nekoč je prišlo tako daleč, da se ji je nekaj deklet očitno uprlo: "Odkod pa ti prav za prav veš," je dejala takrat govornica, "kaj se spodobi za pravo komunistko ? Hočeš nas imeti kot v samostanu! Niti svobodno dihati nas ne pustiš! Javnega dela ne znaš voditi in na tvoje mesto bi morala priti kaka druga!" Splošno razpoloženje je bilo zelo proti njej, toda tovariš Vladimirov je vedel, da tiči v njej prava komunistka, ki v resnici dela za skupnost in pozablja sebe; zato jo ]e obdržal in druge pošteno oštel. Tovarišica Mironova je bila globoko u-žaljena. Toda tega ni pokazala, temveč je pričela z novo taktiko. Odslej je po cele ure sedela pri tovarišu Vladimirovu in mu razvijala svoje načrte. Hotela je izdelati čisfo natančna, podrobna pravila za vsakdanje življenje v tovarni, da bi na ta način vzgojila njene prebivalce — počasi, a gotovo — za prave komuniste," komuniste dejanja. Sestanki, ki jih je prirejala, so se vršili v spalnici ženskega oddelka, v veliki dvorani, ki je napravljala mračen, pust in dolgočasen vtis. Na stenah so visele podobe voditeljev, ki pa so izgubile že vse barve in so bile na gosto posejane z mušji mi madeži. Tovarišica Mironova je najbolj pazila na to, da je bilo iz spalnice odstranjeno vse, kar bi kakorkoli moglo spominjati na meščanski način življenja. Seveda, da bi to nadomestila s čim novim, pozitivnim, komunističnim, ji ni hotelo prav uspeti in tega si je bila tudi v svesti; toda imela je trdno voljo, da doseže tudi to! (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: y. NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois NAZI JE BODO VAROVALI 1 — JUDJE! | New York, N. Y. — Župan La Guardia in policijski komisar Valentin^ sta prišla na neko idejo, ki bi ss jo smatralo za šalo, a sta jo vendar z ygo resnostjo izvedla. Kot varnostno stražo za odlične nazijskt osebnosti, katere bodo prišle na obisk v New York, sta namreč določila tri policijske častnike judovskega plemena. Njih imena se: Finkelstein, Licker in Goldstein. Moštvo, katerim ti poveljujejo, bo med drugim stražilo tudi nemško poslaništvo. Nekaj podobnega je odredil pekejni Theod. Roosevelt v 1896, ko je bil policijski komisar v tem mestu. Za stražo nekemu proti-judovskemu pridigarju, ki ie prijel iz Berlina, je namreč postavil same judovske policiste in, kakor se je izrazil, je bil to najbolj učinkovit odgovor. polje J. M. T rank --0- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA Krščanska demokracija. Stvar bi spadala .v najres-nejšo znanstveno razpravo, ker b na podlagi strogega znanstva se morejo in morajo določiti pravci, ki tvorijo bistvo prave demokracije. O-značba krščanska, katoliška, tudi socialistična demokracija je stranskega pomena, ker gre pač le za načela in edinole za načela. Ako se razprava potisne na politično polje, je pač še razprava, ainpak pod vplivom ifolitične in še verske strasti silno klaverna. In tako silnp klaverna je razprava v "Prosveti" o tem predmetu. Člankar pride na vse: katoliško diktaturo v Avstriji, klero-fašistično diktaturo v Španiji, na Heflina, Haguea, Coughlina, potem na osnovno ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK -'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. BOLJŠI SVIT — BOLJŠI VID priznane svetilke pomagajo varovati dragoceni vid . . . prispevajo k lepoti doma Te privlačne I. E. S. svetilke dajejo mehko svetlobo brez blišča, ki je ugodna za oči. '—-Otroci spoznajo, da je študiranje lažje. Cela— družina lahko boljše vidi. I.E.S. namizna svetilka, slonokoščena in zlata ali bronasta podlaga. Izbira "eggshell" ali rume-ne barve senčnika . »pll.jJ ■i I.E.S. reflektor svetilka. 6-načinska razsvetljava. Srebrna in zlata ali bronasta podlaga. Svileni senčniki v "eggshell" ali ru-meni barvi.....$1"."«) MALO PRVO NAPLAClLO Preostanek v lahkih mesečnih zneskih z vašim računom za elektriko. V kritje obresti in drugih stroškov se računa nekoliko višja cena za svetilke, prodane na obroke. DOWNTOWN-72 West Adams Street—132 South Dearborn Street NEIGHBORHOOD STORES 4362 Broadway 4833 Irving Park Rd. 2733 Milwaukee Ave 4231 W. Madison St. 3460 S. State St. 4834 S. Ashland Ave. 852 W. 63rd St. 2950 E. 92nd St. 11046 S. Michigan Ave. All Telephones: RANdolph 1200 COMMONWEALTH EDISON COMPANY ustavo katoliške cerkve, nad katero se silno izkašlja, na verske skupine v Ameriki, in identificira demokracijo z o-sebami in strankami in skupinami. O kakih načelih ni duha ne sluha, in pri stvari more iti edinole za načela. Ako i je predsednik Roosevelt pred j evharističnim kongresom doli v New Orleansu izjavil, da bi bilo za vse bclj» in bo bolje, ako se vsi držijo načel, kakršna so izražena v "govoru na gori", je stranskega pomena, da je Roosevelt predsednik Amerike, ali da ni katoličan, ker poudaril je načelo, in načelo ne pozna ne oseb., ne strank, ne skupin, ne politike, ker načelo je in ostane vsečloveško, znanstveno, č« hočete, ako je resnično in pravilne/ načelo., i [;,' Člankar bi bil lahko pokazal malo na skandinavske države. Pri drugih prilikah rad pokazuje, pa le bolj iz socialističnega stališča. Tudi pri socialistih, komunistih, fašistih ali marksistih gre le za načela. Ako > ima katera od teh struj pravilna načela, je malo na imenu, ker pravilnost ni odvisna cd socializma, ko-konumizma ali marksizma, pravilnost je odvisna edinole le od znanstvenega temelja. Prav v skandinavskih državah so nekaj sezidali, ampak tudi tam zidajo že nad petdeset let, in nikakor še niso dozidali, popolnoma ne bodo dozidali, ker se še preveč držijo nekega zgrešenega marksizma, toraj držijo se nepravilnih, neznanstVenih pravil ali načel. "Demokracija, poštena in prava demokracija", trdi člankar". je samo demokracija, ki 'mora biti volja večine in ki d r i z n a vsakomur svoboda stvarne kritike". To je pač Molkova demokracija. Niti večina ali volja večine ne more biti pri demokraciji odločilna, niti svoboda kritike, ako načela ne slonijo na pravilni, rrf znanstveni podlagi. bi ta znanstvena podlaga manjka socialistični in tudi marksistični in komunistični in nažijski in fašistični demokraciji. Naj ima člankar malo veselja, kd govori pri demokraciji o vsem. le ne o načelih, in po svoji strastni maniri prflikne za-ušnico katoliški cerkvi rekoč-"Katoliška cerkev je največji nasprotnik demokracije, ker upravičeno sluti, da — ll-0Iie v demokraciji". Katolika cerkev lahko pripusti kak-1 "slutnje" drugim, ona računa le 3 načeli, ne slutnjami. ZAHVALA Strabane, F«-V soboto, 29. oktobra, so naj«, doli podpisana, naši V^ate2 nepričakovano presenetili za • obletnico najinega zakonske* življenja in nama priredili pi * jeten Surprise party. _, ^ Tako lepo so vse priredili-s. se nji'1 se čutiva prisiljena, da se iskrene j še zahvaliva za trud in tako prijaznost to P * žrtvovalnost. Res nisva niti m manj pričakovala kaj take^> ker si nisva mislila, da mi toliko prijateljev, in je bilo to- rej najino presenečenje popd1^ zlasti še, ker so vse tako lep° tihem pripravili. Še enkrat prav lepa vam »v Ia, dragi prijatelji, in zag0^ Ijava vam, da vas ne bova_ dar pozabila, dokler bova v strabanski naselbini. ( Vam hvaležno vdana Anton in Mary ZAHVALA Sheboygan, Wis. Spodaj podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem najinim dobrim prijateljem, ki so nama priredili prijetno presenečenje za najino 25 letnico zakonskega življenja. Uver-jena sva bila, da nihče ne ve za ta naš pomemben dan, a naše dobre prijateljice so vse izvohale. Trudile so se in delale da so povabile toliko naših znancev in prijateljev, da je družba štela 400 do 500 navzočih. Že en teden prej se je sin Frank priporočil, ako bi mama spekla potico za party rojstnega dne njegove zaročenke Miss Patricia Sakanis. Seveda skrbna mama je ustregla sinovi prošnji ter sama prinesla potico na party. S tako pretvezo ste naju na lep način dobili v dvorano. Pa kaj hočemo, saj se zavedava, da ste to naredili iz iskrenega prijateljstva. Žal, da sorodnikov nimava prav nobenih, le nekaj domačinov je tukaj, ki smo bili pri istem kamnu krščeni in ostali dobri prijatelji. Prisrčno se želiva zahvaliti vsem navzočim od najstarejšega do najmlajšega; vsi ste nam bili dobrodošli ter sva v skrbeh, kdaj nama bo mogoče vse to povrniti. Oprostite, ker imen ne objavila, kajti prav lahko bi se pripetilo, da bi bilo katero ime izpuščeno, kar bi nama bilo zelo neljubo. Najlepša hvala vseai onim, ki so imeli namen priti a jim iz gotovega vzroka ni bilo mogoče. Posebno presenečenje je za naju bilo, ko sva zagledala med drugimi tudi sledeče: Mr. Joseph Barbuch in sinova iz Chicage, 111.; Mr. in Mrs. John Sest 5z Split Rock, Wis.; Mr. in Mr. Mrs. Anton Pungarcar ^ Mrs. J. Luzar, Mr. in MrS vgi Jaklich, Mr. in Mrs. J. Bas«' ^ iz Milwaukee, Wis. Prišli ste ^ ko daleč in v mrazu, sam0' ste nama napravili veselje Naša iskrena želja Je se unn0 hvaliti ženam, ki so to ogr° družbo skup spravile m ^ Mrs. G. Eržen, Mrs. J. Gellade, Mrs. F. Rafolt, Mrs. B. * Mrs. F. Ribich, Mrs. R- * Mrs. J. Dragan, Mrs c. han, Mrs J. Udovich m iU Mohar. j^a- Želiva se tudi prisrčno ^ liti Mrs. I. Zagožen dvorano brezplačno za ni večer. j0hfl Dalje iskrena hvala M*8^ tr Champa za lep kek, ki Je irrli srebi" .rtnic^; ki je nie- omei^ ko okusno okrašen z listi in z svežimi Hvala tudi sinovoma di pomagala ter za ki st» vso 1.1 m naj lepše in skrb kako bi naju razveselila. . Košarico srebrnega cv — tretja, n 1 oklo- darilom in vsi drugi častitke, ki so nama biH_ njeni za to našo slavnof' .n„, ostanejo v prijetnem s^ava i&" al' Prav prisrčno se m hvaliti možem, ki so n van ti muaeiii, , toCi, »•- za baro, ženam in so pridno nosile po nliza" > v in pijačo ter trdo delale i p0, noč, da so bili gostje doo streženi. ge eir Ob zaključku izrekava ^ krat najlepšo zahvalo vs^ ^ teri ste se ^ni^ JL... priliki najinega srebrne^ ^ jubileja. Bog naj vam stotero Pajll ne za vse, kar ste storili* (l0 Z hvaležnim pozdrav ^ vas vseh „ S* Mr. in Mrs Vvniik > 00000000<,00000000000001MKKK)0000000 Jacob Gerei Furniture Co. ^ Priporočamo naš poRrebni ravod. Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno pohišt t> po zmernih cenah. 704-70« North 8th Street, Sheboygan, Telefon: 85 — Res. 4080-W 0 , ^>ooooooooooooooooo°<><7V^ ooooooo oooooo oooo e>