C. Dr. France Prešern. Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Serce bo tvoja struna mila Mu budilal Levstik. * Rojen 3. dec. 1800 v Verbi, vasi duhovnije Brezniške na Gorenjskem, učil se je Fr. Ksav. Prešern najprej doma, potem v Ribnici, v Ljubljani, na Dunaju, kjer je postal 1. 1828 Jezičen dohtar"; služil nekaj pri višem denarnem vradu v Ljubljani, največ pri dr. Chrobatu za spisovatelja, preselil se kot pravdosrednjik 1. 1847 v Kranj, kjer je umerl 8. febr. 1849. ,,Prava Prešernova podoba so njegove poezije; v njih je zajeto vse njegovo življenje". Zapel pa je Prešern javno 1. 1827 pervo pesmico, ktera se nahaja po slovenski v Bohoričici in po nemški v lllyr. Bl. Nr. 2., torej koj o novem letu, s podpisom P., v naslednji obliki: Dekelcam.An die Madchen. Padala v pušavi manaManna gab Gott in den weiten Izraelce je redila; Oeden Wusten Jacobs Sprossen; Če ni kmalo bla pobrana,Sammelten sie's nicht bey Zeiten, Se zastonj je rastopila.So zerfloss es ungenossen. Ko srebro se rosa bliskaIn des jungen Morgens Kuhle Če mladi so žarki zlati,Blinkt der Thau so froh und helle; Belj vročina če pertiskaKaum doch naht des Tages Schwiile, Rosa more koj bejžati.Weichen muss er auf der Stelle. Rožice cveto vesčle Lustig treiben ihre Bliithen Le ob času lčtne mlade;Blumen in des Lenzes Wetter; Leto grom in piš perpele,Kommt der Sommer Stiirme Wiithen, Lepo cvetje preč jim pade.Welk und dtirr sind ihre Blatter. Eoža, rosa, ino manaWohl dem Thau, dem Manna gleichet, Tvoja je lepota dvica!Blumen gleicht der Schonheit Prangen. Dekelca ne bod zaspana,Nutzt sie Madchen, eh' sie weichet, Dokler ti cvetejo lica!Eh' erbleicht das Koth der Wangen. Fante zbšraš si prevzetnaKbrbchen theilt man ohn' Erbarmen, Dokler raseš v' lepoti,Sprod' und stolz so lang man bliihet; Varji, varji de perletnaEinsam klagt ihr, lasst euch warnen, Se ne jokaš v' samoti.— Wenn von euch der Reitz entfliehet. Drugo je zagodel 1. 1830 in ta je Kornerjeva: MLicova strelci" (Liitzow's wilde Jagd), s podpisom Dr. P. poslovenjena v aIllyr. Bl." Nr. 33., s pervim in zadnjim odstavkom n. pr.: Kaj tamkej iz gojzda se v' soncu bliši?To nemških je strelcov trop strašan, Šum bližej bije na všesa. Rabelne zatret' in tirane. Sem doli se v' verstah tamnih dervi, Kdor Ijubi nas, ta naj ne hod' obžalvan, Pojejo rogovi, trobenta buči, Dežela je prosta, napočil je dan, De duša v persih se stresa. Rešile so smertne jo rane. Ce praša černe junake kdo, Zatfj naj od vnuka do vnuka slovi, Licova strelci silni, prederzni so to!...Licova taki strelci prederzni so bli. To leto — 1830 — je zrojila ,,Krajnska Čbelica" in v I. roju so trije spevi Prešernovi, med vsemi največi in najkrepkeji: a) Slovo od m 1 a d 0 S t i (Dni mojih lepši polovica, kmalo, — Mladosti leta, kmalo ste minule! — — Zat6, mladost! po tvoji temni zarji — Sercš zdihvalo bode — Bog te obvarji!). — b) Povodnji mož, balada iz Valvazorja (Od nekdaj Ljubljanke lepe 80 slovele, — Al lepši od Zalike ni blo nobene — — Vertinc so tam vid'li čolnarji deržč, - Al Zalike vidil nobeden ni več.). — c) Lenora. Balada (Biirgerjeva) iz nemškiga prestavljena (Iz strašnih sanj, ko se zori, — Lenora kviško plane — — Si trupla se znebila; — Bod' duši sodba mila!). — 18* Leta 1831 prikaže se v „111 y r. Bl." Nr. 11 pervi Prešernov sonet: ,,Verh sonca seje soncov ccla čeda", s podpisom Dr. Preš. — Tisto leto vzrojijo v II. »Krajnski Čbelici" njegovi soneti: na) Očetov nalih imenitne dela; b) Verh sonca sije soncov cola čeda (nekoliko VŽe popravljen); c) Tak kakor hrepeni oko čolnarja; d) Kupido, ti, in tvoja lepa starka; potem e) Hčere svet. Romanca po španski šegi z' asonancatni. (Ljubice pod okno dragi — Pride marskatero noč — — Za ženico dajte drag'mu, — Ljubi oča! me na dom!); f) Nova pisarija. Zabavljica. (Učenec. De zdaj, — ko že na Krajnskim vse pisari, — Ko bukve vsak šušmar daje med ljiidi Pisar. Ozlati vek zdajMuzam Krajnskim pride!). — Spev vsakteri kaže podpis Dr. P.