Cltatellem v pouk in zabavo. opifu. Celotni kul.urni svet se bori proti zastrupljevanju milij-ori-ov z opijem. Društvo narodov v Ženevi bije boj proti trgovini s tem strupom od početka svojega obstoja do danes. Na pritisk velesil so ustvarili tudi na Kitajskein zakone, po katerih bi naj bili kazn-ovani vsi oni, katere zaloti oblast pri pušenju ali zavživanju opija. V resnici ni bil obsojen doslej niti eden Kitajec radi opija. Če bi uporabljali zakon proti pušačem strupa, bi moralo ždeti 100 milijonov Kitajcev stalno pod ključem. Na Kitajskem pušijo opij ravno tako, ikakor v Evropi cigarete. Četudi je trgovanj« z opijem strogo prepovedano, vendar cveti. Strup prodajajo v zavojih, kateri so prelepljeni z znamkami, kakor pri nas cigaretne škatle. Znamke so radi tega na paketih z opijem, da na ta način oznani me&tna oblast, da je prodaja znamkovanega zavoja dovoljena. Z znamkami opremljeno dovoljenje prejme le goto,vo število trgovcev. Trgovci z opijem plačujejo za razprodajno dovoljenje po 2000 dolarjev mes«čno. Prodajalci brez koncesije romajo v zapor. Opij redi armado. Središče trgovanja z ©pijem je mesto Šanghaj, ki prejema razen zgoraj omenjeniili svot za koncesije trgovcem še 200 dolarjev od vsakega opijevega tovora, katerega .laložijo v šanghajskem pristanišču za izvoz na ladje. Dnevno pristanejo v Šanghaju čolni, iki so natovorjeni z opijem iz raznih kitajskih pokrajin. Že m&d prevažanjem po rekah obdavči opij rečna policija in razni ikitajski generali. V Hankovu je poseben urad za posebne dajatve, katerega je ustvarila kitajska vlada in iz tega vira črpa vlada letno 80 do 100 milijonov dolarjev. Ta urad nima nobenega drugcga deia, kakor da pobira davek od opija, ki je seve po zakonu prepovedan, a je obenem glavni državni denarni dohodek. Moramo pomisliti še to, da živi 30— 40% kitajskega prcbivalstva od opijevih nasadov. Povprečna žetev opija znaša na leto več nego 20.000 ton. Dajatvc od opija dajojo raznira generaio_n denarna sredstva za vzdrževanje Bvojih armad. Še nekaj se zdl Evrop.ejcem čudno pri tihotapstvu z cpijem. Evropejci se vprašujejo: Zakaj kitajska vlada ne monopolizira opija? Pred vsem radi tega ne, ker hoče na zunaj pokazati, da je proti razpečavanju tega strupa. Drugič bi se pa ne pustili dopasfci monopola generali in bogznaj koliko višjih uradnikov, katerim donaša opij lepe dohodke. Prevoz mlllioiioĄ.  Še ni dolgo, ko so »apadli v Brooklynu ,v Njujorku tolovaji prevoz denarja in so uplenili ob tej priliki 427.000 dolarj«v. Ta napad je da. policiji povod, da j« vprašala, če jo še kedo prcvažal na dan omenjenega napada po Njujorku denar. Odgovori so izzveneli v visoke številke, katerim &o se gotovo čudili njujorški banditi. Po ulicah Njujorka prevažajo dnevno ogromne denarne svote, ne da bi kedo kaj znal o tem. Najboljša obramba pri prevozu denarja in predvsem zlata v pali-cah jc neznanje v javnosti, da se sploh to vrši. Kadar je bil v Njujorku pred par leti dober bančni dan, je zdrčalo po ulicah v zlatu in v nakaznicah do 70 milijonov dolarjev. : A tudi »neznani denarni prevozi« se vršijo pod močno zaščito. Samo za spremstvo denarnih transportov poseda Njujork 150 oklopnih avtomobilov, in na vsakem vozilu je posadka štirih mož. Spremstvo sedi v cklopnih vozovih za 2 cm debelimi jeklenimi stenami in je v stalni pripravljenosti, da otvori ogenj za slučaj nenadnega napada. Niti spremljevalcem ne gre popolno zaupanje. Da so kaki dogovori glede prevoz«v izključeni, menjavajo dneve, ob katerih s« vršijo. Malokedaj spremlja isti uradnik denarni prevoz dvakrat enega za drugim in po isti cesti. Če nastopi spremstvo zjutraj službo, prejme zapečateno pismo, v ikaterem so navedene ulice, po katerih naj peljejo denar. Spi'emno o&obje sme odpreti pismo šele tedaj, ko &o avtomobil. naloženi in pripravljeni za odhod. Vseh 150 oklopnih avtomobilov je v službi, če prevažajo iz ene banke v drugo 70 milijonov dolarjev. Leta 1931 -so morali zgodaj zjutraj spraviti dz ene banke v drugo 3 milijone dolarj«v. Pot je znaša,la komaj 1 km, a je bilo naročenih 200 spremlj«valcev. Vsako ulično križišče je čuval oklopni avto. V sedanji krizi, ki tlači tudi Ameriiko, ne prevažajo niti po Njujorku milijard iz ene banke v drugo, iker jih ni. P€fi icf po i€dy m §n€gu. 3000 severnih jelenov jc na potu. Ženejo jih s polutokat Alaska v severno Kanado, da poskrbij.0 za življensko možnost tamošnjim Eskimom ter Indijancem. Doslej so se preživljali ti severni samotarji od neke vrste scvernega jelena, ki so imenuje karibou. Razširjenje strelnega orožja med Eskime in Indijance je povzročilo, da so danes divje živeče črede severnih jelenov malodane iztrebljene. Kolikor j€ še preostalo od te vrste živali, je pribežalo v čisto nedostopne pokrajine in prebivalstvo je izročeno počasni smrti od gladu. Radi tega je sklenila ikanadska vlada, da bo spravila ogromno čredo severnih jelanov z Alaske v sevcrno Kanado. Predvsem so morali preiskusiti, čc bodo našli severni jeleni v Kanadi dovolj hrane. Več rastlinoslovcem je bila zaupana naloga, da so preisfkali kanadske rastlino. Mudili so se po najbolj scvernih pokrajinah 30 mesocev in dokazali, da raste po severni Kanadi 20.000 ter še več različnih rastlin, ki hodo nudile sev. jelenom dovolj hrane. Najeli so tri lapske družine iz Norveške, da bodo poučile Esikime, kaJko je treba ravnati z živalmi. Na Alaski so zbirali jelene in izbira je bila končana decembra 1929. Nato je pričel odgon jelenov pod vodstvom lapskih pastirjev in je baš sedaj tik pred zaključkom. Čredo so gnali iz doline Buckland v zapadni Alaski ob morski obali, preko rek, morskega ledu in hribov do Ka^ nade. Prvotno so mislili, da bo trajala pot dve zimi in eno poletje; v resnici pa je preteklo celih pet let. Težave ter r.evarnosti so bile mnogo večje, nego s>o bile predvidene od strokovnjakov. Največ ovir je bilr radi tega, ker »6 jeleni neprestano poskušali, da bi se vrnili nazaj na starc pašnike. Vedno zn-ova so jih morali goniti pastirji nazaj in jih uravnati v zaželjeno smer. Treba še upoštevati okolnost, da je morala čreda počivati vsako spomlad, da so košute lahko povrgle. Pohod z naraščajem je bilo '•opet mogoč, ko &o postali mladiči dovolj močni. Nepregledne nevarnosti so bile ledene burje, ki so razganjale čredo. Če bi ne biligonjači zastavili vseh svojili moči, bi bilo prišlo bore malo jelenov iz Alaske v Kanado. V neznosnem mrazu se je vedno pojavljala nevarnost, da živali zmrznejo, v letju pa utonejo pri prehodih preko rek. Mnogo škod« 90 napravili volkovi. Kljub naštetemu so bile zg-ube pnlmeroma malenkostne. Stroški celotnega podjetja so o"romni, a v tem slučaju gre za dva naroda, da se Ju reši pogina. Z^innli mefeor. Meteorji so kovinasti ostanki v vsemiru razletelih teles, ki so padli v raznih razdobjih iz nfrbesnih višin na našo zemljo. Leta 1886 je odkril farmer v severnoameriški državi Aricona v Kanonu Diablu žrelo, katerega je povzročil z nebes padli meteor. Od omenjencga leta naprej iščejo v onem žrelu meteor, iki je zginil tamikaj nekje in bogznaj kako globoko pod zemljo. Največji kos, ki so našli doslej od tega meteorja, tehta 460 kg in }e postavljen v amerikanskem narodnem muzeju. Izdatki iskanja ostalih delov so znašali v zadnjih 20 letih 500.000 dolarjev. Celi meteor cenijo na 360.000 ton. Pred kratkem so zopet vrtali v onem žrelu in prodrli 250 m globoko. Sveder je obtičal v niklasti kovini in nekatcri trdlj-j, da bi se naj skrivale v tej globi_ii one tone meteorja. Strokovnjaki trdijo, da jc ta globina preneznatna, ker je priletel metcor na zemljo z brzino 30 kra na sekundo. Nadalje so zemljoslovci mnonja, da jc padlo to nebesno telo pred 50.000 leti. Med Indijanci j« znarna ljudska pripovedka, iki pravi, da &e j€ pojavil v taistem kraju nekoč bog v ognjenem vozu in j« nato zginil pod zemljo. Mogoče j« v tem slučajoi podan most med pravljico in istino o padcu ogromnega nebesnega telesa na zemIjo... ' ¦"-¦-