Poštnina plačana v gotovim Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St., 171 (6149)
TRST, sreda 21. julija 1965
PO SINOČNJEM GLASOVANJU V PARLAMENTU
Bivši minister Trabucchi se ne bo zagovarjal zaradi izkoriščanja službenega položaja
Za kazenski postopek je glasovalo 461 senatorjev in poslancev, proti pa 440 - Ni bila dosežena po pravilniku predvidena večina 476glasov - Odsotnih je bilo 49parlamentarcev
RIM, 20. — Ob 19.55 so pričeli glasovati poslanci in senator. Ji in se je glasovanje zaključilo ob 21.45 z naslednjim izidom: prisotnih 902 (od skupnih 951 članov parlamenta), glasujočih 901, za pričetek kazenskega postopka proti Trabucchiju je glasovalo 461, proti 440, vzdržan eden.
S tem glasovanjem je dokončno zaključena razprava o «pri-meru Trabucchi«, ker v parlamentu ni bila dosežena po pravilniku predvidena večina 476 glasov. Glasovanja se je vzdržal bivši minister Trabucchi.
Razprava o tem primeru je
trajala od petka skupno 36 ur in je vanjo poseglo 27 poslancev in senatorjev. Zadnji Je spregovoril demokristjan Tessi-tori. Debato je zaključil predsednik poslanske zbornice Buc-ciarelli Ducci, ki je predsedoval skupnim sejam poslanske zbornice in senata in ki je ugotovil, da je bila debata ves čas na višini in dostojna ravni parlamenta. Predsednik je tudi obrazložil pravilnik in ugotovil, da je potrebna absolutna večina vseh senatorjev in poslancev, čeprav ustava dopušča drugačno možnost in v ustavi ni izreono predvidena absolutna večina ter bi po ustavi zadostovala večina prisotnih.
Trabucchi je bil torej oproščen vseh obtožb dejansko z manjšino glasov, saj je za oprostitev glasovalo samo 440 poslancev in senatorjev, za pričetek sodnega postopka pred ustavnim sodiščem pa 461. Odločilno vlogo so igrali glasovi 49 senatorjev in poslancev, ki so bili odsotni. Takoj so se pričela ugibanja, iz katerih vrst so ti manjkajoči, ki so prišli KD izredno prav, da se je izognila obsodbi svojega vidnejšega predstavnika. Na osnovi razpoložljivih podatkov ni mogoče dati dokončnega pregleda in kaže, da so v korist Trabucchija kompaktno glasovali parlamentarci KD in PSDI, odsotni pa so bili predvsem številni parlamentarci ostalih strank, pri čemer ni bil brez vpliva oster pritisk KD.
Današnje skupno zasedanje parlamenta se je pričelo zjutraj z govorom poslanca Bassa (PSIUP), ki je ugotovil, da se bo samo pred ustavnim sodiščem 'lahko Trabucchi dejansko -aagoVarjal in ga bo samo oprostilna sodba dokončno oprala vsake krivde. Obsodil je KD, češ da je postavila «obrambnt zid« pred bivšim ministrom in to ne iz človekoljubnih nagibov. Dopoldne sta nato še govorila demokristjan Spena in komunist Miceli.
Na popoldanskem zasedanju je prvi govoril socialist Banfi, ki je ugotovil, da se razprava ne nanaša na obstoječe politične večine in manjšine, niti na nasprotja med strankami, temveč da so socialisti podpisali resolucijo z zahtevo o razpravi o poslovanju bivšega ministra, ker je treba javno razjasniti odgovornosti.
Med pomembnejšimi govori so bila tudi izvajanja La Malfe, ki Je zagovarjal svojo znano tezo, da Je treba v temeljih spremeniti odnose med politično in upravno oblastjo.
Glasovanje v parlamentu se še ni pričelo in že prihajajo prve dokumentirane izjave o netočnosti zagovora Trabucchija. Bivši minister je tako včeraj v daljšem govoru pred parlamentom trdil, da niso točne obtožbe, da ni nihče vedel o pogodbah z dvema družbama, ki sta bili last De Martina. Izjavil je, da so o tem razpravljali na sestanku, na katerem so bili prisotni raz-
lični funkcionarji ministrstva za finance, tobačnega monopola, ministrstva za kmetijstvo in predstavniki prizadetih kategorij. Poslanec Cencelli je v tej zvezi dal izjavo, v kateri pravi, da do takega sestanka nikoli ni prišlo. Sestali so se 17. novembra 1961. leta na pobudo predsednika vlade Fanfanija, kjer pa so govorili izključno o ukrepih,
Trabucchi
da se pomaga kmetovalcem, ki so zaradi peronospore izgubili pridelek. Na tem sestanku — pravi Cencelli, ki je bil takrat podpredsednik Združenja pridelovalcev tobaka — ni bil nikoli niti omenjen naziv družb SAIM in SAID.
PO SMRTI STEVENSONA
Arthur Goldberg delegat ZDA pri OZN
WASHINGTO-N, 20. — Predsednik Johnson je danes imenoval Arthurja Goldberga, pomožnega sodnika pri vrhovnem sodišču, za rovega veleposlanika ZDA pri OZN na mesto pokojnega Steven-sona.
Arthur Goldberg je star 40 let in je po rodu iz Illinoisa, od ko-aer je bil tudi Stevenson. Johnson je izjavil, da je bil Goldberg član Kennedyjeve vlade, da je njegov prijatelj in svetovalec ter da bo sodeloval na sejah vlade in
bo užival »najpopolnejše zaupanje predsednika in državnega tajnika*. Poudaril je, da je novi delegat pri OZN najprej deloval v okviru mednarodnega delavskega gibanja kot pravni svetovalec in predstavnik sindikata, potem je bil minister za delo, nato pa član vrhovnega sodišča. Johnson je poudaril tudi, da je Goldberg sin siromašnih židovskih emigrantov ter se je s svojo pridnostjo povzpel do tako visokih funkcij.
Imenovanje je prišlo precej nenadoma, ker med kandidati po Stevensonovi smrti ameriški tisk ni nikoli omenil Goldberga, ker dejansko nima nikakršnih diplomatskih izkušenj. Vendar pa politični krogi baje nišo nezadovoljni, ker smatrajo, da za njegovo funkcijo zadostuje praksa, ki si jo je pridobil kot minister za delo na raznih mednarodnih sestankih.
Nagrajeni načrti za središče Skopja
BEOGRAD, 20. — Mednarodna natečajna komisija za urbanistično rešitev osrednjega področja Skopja je kot najboljša načrta bodočega mestnega središča ocenila načrt japonskega podjetja »Tange Tenzoa« iz Tokia, ki je dobilo nagrado v znesku 12.000 dolarjev, in načrt sodelavcev urbanističnega inštituta Hrvaške Mlščeviča in Venclerja, ki je bil nagrajen z 8.000 dolarji.
Od skupno osmih načrtov, ki so bili predloženi komisiji, samo urbanistična rešitev Edvarda Ravnikarja iz Ljubljane ni popolnoma ustrezala pogojem tega natečaja. Komisija Je mnenja, da nagrajena načrta upoštevata vse probleme ur-
banistične rešitve središča Skopja, ki moderno in ekonomično ter u-spešno povezujeta funkcije središča mesta z ostalimi deli Skopja vštev-ši tudi nove mestne montažne naselbine.
Pričakuje se, da se bo po novem urbanističnem načrtu pričelo z gradnjo središča Skopja konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Na zadnjem sestanku mednarodnega posvetovalnega odbora OZN za izdelavo urbanističnega načrta Skopja, ki bo od 22. do 27. julija, bodo ugledni strokovnjaki.
CAPE KENNEDY, 20. — Danes dc poldne so izstrelili vojaško raketo «Atlas Agena«, s katero so postavili na krožno pot med Zemljo in Luno tri satelite — «vesoljsko stražo«, ki naj ugotovi morebitne atomske eksplozije v vesolju.
NADALJNJA ZAOSTRITEV VLADNE KRIZE V GRČIJI
V novi vladi je do sedaj samo dvajset ministrov
V ozadju vladne krize so verjetno intrige bivše kraljice Friderike ■ 30. julija zasedanje parlamenta
ATENE 20. — Zvečer je priseglo kralju Konstantinu 6 ministrov: bivši veleposlanik v ZDA Melas je prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, tajništvo predsedstva vlade je prevzel Stefanatis, ministrstvo za industrijo in trgovino Loulaka-kis, podtajnlštvo ministrstva za koordinacijo Tsouderas, ministrstvo za zdravstvo Igoumenatis, končno je prevzel ministr stvo za vzgojo Diamontopulos.
Do prisege bi moralo priti že v jutranjih urah, ko se je kralj
vrnil s Krfa v Atene, vendar se je iz neobjavljenih razlogov prisega zavlekla. Takoj po prisegi se je sestal ministrski svet Vladni krogi predvidevajo da bodo nadaljnja dva ali trije ministri prisegli jutri ali pojutrišnjem.
Po sestanku ministrskega sveta je Novas izdal daljše poročilo, v katerem obtožuje bivšega ministrskega predsednika Papandreuja, da je povzročil krizo iz osebnih razlogov, da bi prikril zveze med svojim sinom in tajno vojaško organizacijo Aspida. Novas je sicer zanikal, da osebno obtožuje Pa-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
VOJNA V VIETNAMU IN KORAKI ZA POGAJANJA
McNamara ugotavlja poslabšanje položaja» Predstavnik Gane potuje danes v Hanoj
Deveturna bitka za Bu Dop in tretji napad na Bien Hoa - Prve «enote prostovoljcev za osvoboditev Severnega Vietnama* - Hočiminhov poziv in izjave predsednika hanojske vlade
SAJGON, 20. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara je odpotoval iz Južnega Vietnama in bo baje predlagaj predsedniku Johnsonu povečanje števila ameriških vojakov, tako kot so mu priporočili ameriški in južnovietnamski vojaški poveljniki v Sajgonu. Danes je izjavil, da se je položaj v Južnem Vietnamu «zelo poslabšal« in da bo predlagal naj «ZDA izvršijo svoje obveznosti.« Nato je poudaril, da so se enote osvobodilne vojske povečale in ((pomnožile svoje teroristične napade proti civilnemu prebivalstvu«.
Dodal pa je, da »položaj vsekakor ni tako črn», ker da se vietnamsko ljudstvo «še nadalje želi boriti in če je potrebno tudi umreti,
V Sajgonu se trdi, da so naj-večji vtis napravile na Mac Nama-ro naslednje ugotovitve:
1. Sile osvobodilne vojske in Severnega Vietnama so takšne, da sedanje južnovietnamske in ameriške sile ne zadostujejo.
2 Večji del teh sil osvobodilne vojske še ni vstopil v akcijo in položaj se bo zelo poslabšal, ko bodo začele z borbo.
3. Izgube v mrtvih in ranjenih v sajgonski vojski tako zelo naraščajo, da spravljajo v nevarnost načrt, ki ga financirajo Američani,
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIimlllllllllirfHIKHIIIIIIimimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimillUlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItlllllllllIMfMM
da bi oborožili 700.000 vietnamskih vojakov.
Neki častnik pomorskih strelcev v vasi Le My, ki šteje okrog 4.000 prebivalcev, je izjavil Mac Nan/a-ri, da potrebuje 300 ameriških «ma-rinesov« za vse leto, da bi to majhno vas «pacificiral». V Vietnamu pa je več kot 2.000 takih vasi, kar pomeni, da bi bilo potrebno 600.000 «marinesov» za njihovo «pacifika-cijo«,
Sinoči je bil preprečen poskus atentata proti gen. Tayloru, predsedniku vojaškega odbora gen. Van Thieu.iu ter drugim članom vlade. Policija je pravočasno našla na parkirnem prostoru za uradne avtomobile zelo močno mino in aretirala štiri mladince, od katerih sta dva mladoletna.
Na sajgonskem stadionu so se danes prvič pokazale v javnosti o-berožene «enote prostovoljcev za osvoboditev Severnega Vietnama», kt so jih pred kratkim ustanovili, in so danes prisegle. Govorniki so enevski
DANES
RAZPRAVA 0 ZUNANJI POLITIKI ANGLIJE
Polemika Steivart - Home
Lordska zbornica izglasovala zakon za odpravo smrtne kazni
Parlament je na današnji seji sicer formalno oprostil bivšega ministra Trabucchija, proti kateremu se ne bo pričel sodni postopek pred Ustavnim sodiščem. Ni bilo namreč po pravilniku doseženih 476 glasov, vendar pa je značilno dejstvo, da je za pričetek sodnega postopka proti Trabucchiju glasovala večina prisotnih poslancev in senatorjev. Ravprava o tem primeru je trajala 36 ur v petih dneh ln je nedvomno dokazala, da gre pri uvozu ameriškega tobaka za kršitev zakonov v korist zasebnih podjetij, kar so obsodili odgovorni funkcionarji tobačnega monopola, državni svet in končno sodni organi. Vendar pa so prevladali interesi KD in bivši minister je bil oproščen.
V Grčiji se zaostruje vladna kriza in je novemu ministrskemu predsedniku Novasu uspelo zbrati Santo dvajset ministrov: nima pa zagotovljene večine v parlamentu. Ameriški krogi, ki so v krizo vmesni, saj branijo reakcionarne višje častnike vojske, govore, da je v ozadju bivša kraljica Frederika, ki je bila menda prisotna na zadnjem razgovoru med kraljem Konstantinom in predsednikom Papan-•trenjem.
Ameriški tajnik za obrambo McNamara je po petih dneh bivanja v Južnem Vietnamu ugotovil, da se je položaj »zelo poslabšal« ter •ta bo najbrž predlagal, da se Steblo ameriških vojakov močno po-'eča, ko bo prispel v VVashington. Osvobodilna vojska pa je v odločni "fenzivi in Hočlmlnh je izjavil, da st bodo Vietnamci borili do zrnast, tudi če bi morala vojna trajati •tvajset ln več let. V Hanoj potuje danes predstavnik Gane s posredovalno nalogo. Isto nalogo bo bajt opravil tudi de Gaullov minister
LONDON, 20. — Med današnjim nadaljevanjem razprave o zunanji politiki je prišlo do precej ostre polemike med zunanjim ministrom Stewartom ter voditeljem opozicije Homom, bivšim predsednikom konservativne vlade. Slednji je namreč ponovno trdil, da je Daviesov obisk v Hanoju povzročil Veliki Britaniji škodo. «Brez nenehnih posvetovanj z ZDA in brez stikov s Sovjeti«, je dejal Home, «je kakršen koli uspeh nemogoč«.
Stewart je pozval Homa, naj dokaže, kakšno škodo sta povzročila odposlanstvo Commonvvealtha in obisk Daviesa. Poudaril je, da je opozicija izolirana, ker laburistično vlado podpirajo države Common-\vealtha, ZDA In večji del britanskega tiska. Home naj bi tudi dokazal, da laburistična vlada želi «mir za vsako ceno«. Nato je zunanji minister poudaril, da Je Daviesov obisk dokazal «pristno željo Velike Britanije in ZDA, da se doseže častni mir«. Nato je očital konservativcem, da rajši napadajo vlado kot pa da bi pomagali iskati rešitev vietnamskega vprašanja. Ste-wart je kritiziral tudi laburistično levico in dejal da bi bilo «napačno kritizirati vojaške akcije enostran sko ter pri tem pozabljati na krute vojaške akcije bombardiranja.« Glede ameriškega bombardiranja pa je dejal, da Severnovietnamci med hanojskimi razgovori niso nikdar omenili možnosti pogajanj v primeru, da bombardiranje preneha.
Ko je govoril o položaju v San Domingu, je Stewart dejal, da so Angleži, Jamajčani in Francozi v tej deželi zadovoljni z ((ameriško akcijo na otoku«. Dodal je, da ni preveč optimistično misliti, da ob stujajo »razumne perspektive za ustanovitev take vlade, ki bi predstavljala željo ljudstva, kajti če ne bi bilo intervencije od zunaj, bi prišlo do človeških žrtev in prav nič ne hi bilo gotovo, da bi zmagovita skupina bolje predstavljala
^lalraux ki je nenadoma odpoto- želje prebivalstva.« Stewart je de-Val v Peking'	ja), da bi britanska vlada imela raj-
ši, če bi ZDA postavile zahtevo po pomoči San Domingu pred Varnostni svet. Vendar pa OZN sedaj «ne more ustrezno delovati« in dogodki v San Domingu pomenijo »opozorilo za druge krize, ki jih je treba reševati, dokler OZN ne bo mogla organizirati lastnih sil miru.«
Danes Je James Stewart potrdil, da bo še letos uradno obiskal Sovjetsko zvezo.
Med razpravo je govoril tudi predsednik vlade Wilson, ki Je med drugim izjavil, da Velika Britanija ne more preizkusiti atomskih nabojev svojih izstrelkov «Polaris» zaradi pogodbe o prekinitvi jedrskih poskusov iz leta 1963. Ce pa bo nujno potrebno, bodo preizkusili jedrske naboje s pomočjo podzemeljskih poskusov. Izstrelke «Po-laris« dobavljajo ZDA Veliki Britaniji, ki jih mora sama opremiti z atomskimi naboji.
Lordska zbornica pa Je z 204 glasovi proti 104 po drugem čitanju odobrila zakonski načrt, s katerim se v Veliki Britaniji odpravlja smrtna kazen. Doslej so namreč lordi že trikrat zavrnili podobne za konske predloge, čeprav Jih Je pred tem odobrila poslanska zbornica Z današnjim glasovanjem je torej odprta pot za dokončno odpravo smrtne kazni. Zakonski načrt je sestavil laburistični poslanec Sydney Silverman. Večina lordov je pred glasovanjem poudarila nujnost najhujše obsodbe na dosmrtno ječo za morilce, ki so nevarni za družbo.
Majevskim in s specialistom za vprašanja ameriškega gospodarstva prof. Heimanom. Govorili so o različnih vprašanjih ameriškega gospodarstva, ki Jih sedaj inštitut proučuje.
Averell Harriman je še v Moskvi
MOSKVA, 20. — Ameriški veleposlanik Harriman je bil danes gost gospodarskega inštituta sovjetske akademije znanosti, kjer se je zadržal skoraj tri ure. Raz-govarjal se je z ravnateljem Plot-nikovom, namestnikom ravnatelja
O slikah Marsa
PASADENA, 30. — Dan Schneider-man, ravnatelj načrta »Mariner 4», Je nocoj izjavil, da na fotografijah, ki so jih prejeli, «niso opazili znamenj življenja« živalskega ali rastlinskega. Poudaril je, da niso nikoli upali, da bodo slike posnete s take bližine, da bi lahko kazale znake življenja.
PEKING, 20. — Med Sovjetsko zvezo Ln Kitajsko je bil podpisan sporazum o medsebojni dobavi viškov proizvodov za leto 1965. Pogajanja so se pričela 9. julija.
veljajo več, ker so jih podpisali »francoski kolonialisti in vietnamski komunisti« ter kritizirali de Gaullov predlog za nevtralizlranje Jugovzhodne Azije.,
Osvobodilne enote so prejšnjo noč napadle mesto Bu Dop, ki leži okrog 135 kilometrov severno od Sajgona blizu meje s Kambodžo. Bitka je trajala devet ur. Poleg 300 sajgonsklh vojakov Je bilo v mestu tudi osem ameriških vojaških »svetovalcev«. Oboji so pretrpeli hude Izgube. Gverilci so se po hudih borbah umaknili, v bližino meje s Kambodžo. V bitko so posegli ameriški helikopterji, ki so odpeljali s seboj ranjence, pozneje pa pripeljali nove vojake.
Ameriška ln južnovletnamska le tala so tudi danes bombardirala »skladišča In železniško progo« v Severnem Vietnamu.
Osvobodilna vojska Je danes že tretjič v dveh dneh napadla oporišče Blen Hoa, ki ga drži druga brigada prve ameriške pehotne divizije. Ameriška letala so napadla gverilce v raznih krajih ln — kot poroča ameriško poveljstvo — povzročila sto mrtvih in uničila skladišča streliva.
Tiskovni urad osvobodilne fronte je danes sporočil, da je v mesecu juniju dezertiralo 1.076 južnoviet-namskih vojakov In se vključilo v osvobodilno vojsko.
V Hanoju je severnovietnamskl predsednik Hočlmlnh pozval vojsko in ljudstvo na budnost spričo no vlh polzkušenj težav v borbi proti ZDA ter poudaril: «Borili se bomo do končne zmage, pa čeprav bi se morali boriti še nadaljnjih pet, deset, dvajset ali še več let.«
Danes so vstopili v borbo tudi ameriški «obalnl stražarju. S Filipinov Je namreč prišlo osem motornih čolnov.
Istočasno pa poročajo lz Londona, da Je baje ganski predsednik Nkrumah zavrnil Hočimlnhovo vabilo, naj pride v Hanoj na razgovore o vietnamskem vprašanju. Pač pa Je odpotoval v Hanoj ganski visoki komisar Armah ter prispel danes v Moskvo, kjer je Izjavil, da bi bil vesel, če bi se sestal s Har-rlmanom. Dejal Je, da Je njegova naloga ugotoviti, kaj se dogaja v Hanoju ter da Je prezgodaj govoriti. dokler ne bo do razgovorov prišlo
Po drugi strani pa se v Parizu govori, da Je tudi nenadno potovanje ministra Malrauxa v Peking v zvezi s poskusi, «da bi uspel tam, kjer so drugi doživeli neuspeh«, t.J. doseči, da bi vladi v Pekingu ln Hanoju pristali na začetek razgovorov za mirno rešitev vietnamskega spopada. «L’Humanitč» objavlja odgovore severnovletnamske-ga predsednika vlade Van Donga,
ki Je med drugim izjavil: »Izredno smo občutljivi za toplo podporo francoskega ljudstva proti ameriškemu napadu... Vztrajamo pa v zahtevi, da se Izvajajo ženevski sporazumi, ki Jih ZDA sistematične kršijo.« Glede Johnsonovih ponudb za pogajanja «brez pogojev« pa je predsednik dejal, da te ponudbe služijo Johnsonu v vojaške namene in da bi spremenil Jušni Vietnam v ameriško vojaško oporišče.
pandreujevega sina, da pa ga je vojaški sodnik tri ure zasliševal. Končno je izjavil, da sa bo parlament verjetno sestal 30. julija in da bo razprava trajala pet dni.
Vsi grški Usti posvečajo veliko pozornost včerajšnji veličastni demonstraciji, med katero je več-stotisočglava množica vzklikala bivšemu ministrskemu predsedniku. Politični opazovalci so soglasni, da bo ta manifestacija brez dvoma vplivala na poslance «zveze centra* in posebno na one, ki se še niso odločili koRa bodo pod-
V Libanonu Husein odstopil
BEIRUT, 20. — Predsednik libanonske vlade Husein je dal ostavko, ker je prišel v spor z ministri v zvezi z reformo sodstva. Vlada je namreč zahtevala, da izvedejo popolno reformo uprave, pri čemer bi bili prizadeti nekateri visoki funkcionarji, ki Jih podpirajo številni ministri.
Francosko žito za SZ in Poljsko
PARIZ, 20. — Danes so v Parizu sporočili, da bo Francija izvozila v Sovjetsko zvezo in na Poljsko 600.000 ton žita. Sporazum predvideva da bo Francija dobavila Sovjetski zvezi 300.000 ton žita med letošnjim septembrom in decembrom. Sovjetska zveza bo plačala žito v gotovini. Drugih 300.000 ton bo Francija prodala Poljski, ki bo plačala v roku, ki še ni določen.
Strokovnjaki za trgovino z žitom poudarjajo v Parizu, da bo povečan izvoz francoskih kmetijskih presežkov olajšal napore za ustalitev cen na notranjem tržišču Fran cljc
Nacionalistični general se je vrnil v Peking
HONG KONG, 20. — Danes se je vrnil v Peking general Li Tsung Jen, bivši predsednik na cionalistične Kitajske, ki je pred 16 leti zbežal v ZDA. General i-ma sedaj 74 let. Leta 1948 je po stal predsednik nacionalistične Kitajske in torej leto pred tem, ko je to mesto prevzel Cangkajšek.
Papandreu
prli. Vendar pa je položaj postal še bolj zapleten, ker je Novasu uspelo pridobiti 2Q ministrov, ta ko da »zveza centra*, ki je razpolagala s 171 poslanci od skup. nih 300, sedaj razpolaga samo še s 150 poslanci.
Ameriški list «Washington Post* v uvodniku piše, da je bila grška kraljica mati Friderika v ozadju spora med kraljem Konstantinom in bivšim ministrskim predsednikom Papandreujem. Isti list pra vi, da je kraljica že povzročila 1063. leta padec vlade ter da je lani bivši ministrski predsednik ponudil kraljici pokojnino s pogojem, da zapusti Grčijo in da se ne vmešava v notranje grške za deve. Kraljica Friderika Je menda ogorčeno odbila ponudbo.
ga nacističnega častnika. Do sedaj niso na^U ničesar. Ukaz je izdal državni pravdnik Fritz Bauer, ki je lani določil nagrado ICO tisoč mark (okrog 15 milijonov lir) za pomoč pri odkritju bivšega nacista. Po vojni se je dalj časa menilo, da je bil Bormann ubit 2 maja med borbami za Berlin. Kasneje pa so krožili številni glasovi, da so ga videli v Nemčiji, Italiji, Španiji, Južni Ameriki. Lani je vzhodnonemška policija iskala njegovo truplo pri mostu Wei-dendammer, vendar ni našla nobenega sledu.
Kajuhove nagrade
LJUBLJANA, 20. — Nocoj so v Ljubljani v zvezi s proslavo 22. julija, Dneva vstaje slovenskega ljudstva, razdelili tradicionalne «Kajuhove nagrade» za najboljša književna, likovno in glasbena dela s tematiko iz revolucije in narodnoosvobodilne borbe. Žirija ni podelila prve nagrade, temveč dve drugi nagradi v zneskih po 400.000 dinarjev, ki sta ju prejeli
Štefanija Ravnikar-Podbevšek za dokumentarno delo «Sveti Urh» in
Emil Cesar za «Zbrana dela Karla Destovnika-Kajuhan.
Tri tretje nagrade po 300.000 dinarjev so prejeli:
Milica Kacin za zgodovinsko in politično razpravo «Parlamentarne volitve v Julijski krajini 1921-1924»;
Pavle Baloh za delo «Spomi-ni» in
Jože Ciuha za opremo in ilustracijo Seliškarjeve pravljice za mladino «Bilka» in za zbirko pesmi Jožeta Šmita «Lirika časa».
Posebno odkupno nagrado 200 tisoč dinarjev je prejel Karel Leskovec za delo «Spomini na dolomitski odred».
Nagrade je nagrajencem izročil predsednik Zveze združenja borcev Slovenije Franc Lesko-šek.
Nagrajeni filmi festivala v Moskvi
MOSKVA, 20. — Na mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi sta si razdelila prvo nagrado so-vietski barvni film, «Vojna in, mir», ki ga je režiral Sergej Bondarčuk in madžarski film «Dvajset ur». kt ga je režiral Zoltan Fabri. Sofia Loren je bila proglašena za najboljšo igralko za svojo interpretacijo v filmu «Matrimonia ali'italia-na», sovjetski igralec Sergej Zaka-riadze pa za najboljšega igralca v filmu «Oče vojaka». Italijanski Zur-Itrnjev film »Le soldatesses je pre-
Iskanje Bormanna	“Sl«
BERLIN, 20. — Policija je priče- to kolajno sta prav tako prejela la v zapadnem Berlinu kopati na dva filma češkoslovaški «Poskus» nenaseljenem področju invalidske in francoski »Le ciel sur la tčte», ceste, kjer pravita dva bivša na- srebrno pa ameriški «The great cista, da so zakopali truplo Bor- race« in poljski «Tri koraki po manna in nekega drugega visoke- zemlji*.
•IttiniMMIIIItHIIIfllllllllMIIIIIIMIIMIIIIIIIItlHIIIIIIIIIMIHIMIIlIllllMIIHIHIIIHMIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIHItiMIMIIMl
KONGRES K P ROMUNIJE
Poročili Maurerja in Stoice Izjave Brežnjeva in Tenšiaopinga
Prizor ta bitk« okrog Bien Hoa v Jušnem Vietnamu
BUKAREŠTA, 20. — Kongres K P Romunije Je danes nadaljeval z delom. Oovorll Je predsednik vlade George Maurer, ki je obrazložil nov petietnl načrt za gospodarski razvoj države. Načrt predvideva <55-odstotno povišanje nactona'nega dohodka do leta 1970. Večji del Investicij bo namenjen Industriji, za kmetijstvo pa se predvideva 20-odstotno povišanje proizvodnje.
Danes je na kongresu govoril med drugimi tudi prvi tajnik KP ZSSR Leonid Brežnjev. Njegov govor Je trajal deset minut ln vsi delegati so ga zelo navdušeno pozdravili, samo kitajski ln albanski nista pri tem navdušenju docela sodelovala. Brežnjev Je med drugim dejal: »Akcijska enotnost je danes bolj potrebna kot kdaj koli. V Imenu sovjetskih komunistov Izjavljamo, da naša stranka ne bo varčevala z napori, da bt okrepila ln razvila bratske odnose z vsemi socialističnimi državami. Nujnost enotnosti pa je še bolj Jasna, zlasti danes, ko ZDA nesramno napadajo vietnamsko ljudstvo in Dominikansko republiko, okrutno teptajo pravice ln življenjske koristi kongoškega ljudstva ln drugih ljudstev, ko Zahodna Nemčija s pomočjo ln spodbudo ameriških Imperialistov pripravlja revanšlstlčne načrte, ki ogrožajo mir v Evropi. Sovjetska zveza In druge socialistične države nudijo ln bodo nudile vso potrebno pomoč vietnamskim bratom v borbi proti napadalcu. NI nobenega dvoma, da bo kakršen koli poskus razširitve napada naletel na še bolj solidaren in odločen odgovor socialističnih držav. Osnovne koristi mednarodnega delavskega razreda, socialističnih narodov v socialističnih državah in narodv, ki se borijo za dokončno osvoboditev Izpod Impe-
rialističnega m kolonialnega jarma, so iste.«
Po dosedanjih vesteh se Brežnjev ni še sestal z voditeljem Kitajske delegacije generalnim tajnikom KP Kitajske Tenšiaopingotn, ki je nato kongres pozdravil in poudaril, da je stališče KP Kitajske do ((sodobnega revizionizma nepopustljivo«. ker da je ta revizionizem «glavna nevarnost mednarodnega komunističnega gibanja. Obsodil je tudi «sadobnl dogmatizem* ln nadaljeval, da mora komunistično gibanje svojo borbo proti revizionizmu nadaljevati ter da je < KP Kitajske izvajala odločne napore za okrepitev mednarodnega komunističnega gibanja« in dodai: »Mislimo, da se lahko govori o dejanski enotnosti socialističnega tabora samo z obrambo stališč mar-kststično-lenlnlstlčne teorije in t Izvajanjem doslednih revolucionarnih načel ter tudi norm v odnosih med bratskimi partijami ln državami«
Na današnji seji kongresa (« predsednik Romunije Chivu Stolica prebral poročilo o desetletnem načrtu za elektrifikacijo. Povedal je tudi, da bo Romunija v prihodnjih letih sestavila načrt za uporabo jedrske energije za proizvodnjo električne struje ter da bo v prihodnjih destih letih zgradila vsaj dve jedrski centrali za električno energijo. Poleg tega bo Romunija zgradila še dve hidroelek-trlčni centrali: prvo, ki je že v gradnji, ob donavskih železnih vratih ln ki Jo gradi skupaj z Jugoslavijo; drugo pa bodo zgradili na področju Islasa skupaj z Bolgarijo prav tako na Donavi.
Kongres so danes pozdravili tu-dl jugoslovanski delegat Edvard Kardelj, vzhodnonemški delegat Waltet Ulbricht in bolgarski delegat Todor Živkov.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28. najrtižja 20, ob 19. uri 25.8; vlaga 59 odst., zračni tlak 1010.6 pada, nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25.2 stopinje.	Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 21. julija Zorka Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.11. Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 12.12 Jutri, ČETRTEK, 22. Julija Marija Magdalena
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zahteva po jasnih besedah in ukrepih za odkritje spomenika v Miljah
Predsednik Berzanti je ponovil izjavo predsednika pokrajine Savone, da se bo o stvari izrekel državni svet - Odgovor Marpillera o tovarni v Ronkah ■ Začetek razprave o zakonu industrijskih infrastruktur
Na včerajšnji seji deželnega sveta so končno prišli na vrsto vprašanje socialista Pittonlja in interpelaciji komunista Pacca in dr. Skerka ter vprašanji misovcev in liberalcev glede odkritja spomenika padlim partizanom v Miljah, ki je dvignil toliko prahu v šovinističnih vrstah.
Najprej je orisal svojo interpelacijo svetovalec Pacco, ki je dejal, da čaka kljub zagotovilom podtajnika za prosveto spomenik v Miljah že več mesecev na odkritje in da Je za sedaj opravila to nalogo bur-ja, ki je odstranila rjuho, s katero je bil spomenik pokrit. Do tega položaja je prišlo, ker ni nihče hotel prevzeti odgovornosti glede spomenika in sedaj pravijo, da bo odločil o tem državni svet. Pacco je zatem dejal, da so se sklicevali pri prepovedi odkritja na star fašistični zakon, toda tudi ta sam zakon ne prepoveduje spomenika, saj se tiče le uličnih poimenovanj. Omenil Je tudi. da v miljskem občinskem svetu nihče ni glasoval proti sklepu o občinskem prispevku za kritje stroškov za zgraditev spomenika.
Kdo je torej odgovoren za to odvratne ravnanje? Nihče noče sprejeti odgovornosti in reči da ali ne, oblasti pa so takrat prepovedale odkritje pod pritiskom šovinistov. Pacco Je dejal, da so Milje partizansko mesto, ki je mnogo žrtvovalo za svobodo in demokracijo. Zato Je skrajni čas, da se neha s sejanjem mržnje. Med padlimi, ki Jim je na menjen spomenik Je bilo mnogo ita li Janških državljanov slovenske na rodnosti, ki morajo biti počaščeni saj so padli za svobodo nas vseh Zato Je treba spomenik tudi slovesno odkriti in bi morala tudi dežela posredovati, da se odstranijo ovire za odkritje spomenika.
Zatem je orisal svojo interpelacijo dr. škerk, ki je dejal, da se mora s tem vprašanjem ukvarjati tudi deželni odbor, saj se ne tiče le Milj, temveč vsega slovenskega prebivalstva in tudi vseh resničnih demokratov in antifašistov, ki žele, da b! bilo nacionalističnemu ravnanju končno že kraj, saj Je povzročilo že toliko solz in krvi in bi se moralo med Slovenci in Italijani ustvariti zaupanje in sodelovanje. Ukrepi, ki so bili sprejeti za Milje, pa izpodkopavajo napore za uresničenj« dobrega sožitja. Jasno je. da so prepovedali odkritje samo zaradi slovenskega napisa., kar-.pomeni nestrpnost proti slovenskemu prebivalstvu. To pa le razburja duhove. Zato mora za pomirjenje nastopiti tudi deželna uprava Dr. škerk je nato dejal, da gre po jurldični plati za čisto fašistični zakon, k! je težil za tem, da se zbriše z ulic in trgov ime vseh tistih, ki so se upirali fašizmu. Kar se same vsebine zakona tiče, se sploh ne nanaša na spomenike padlih. Vse slovensko prebivalstvo je ne glede na strankarsko pripadnost in ideološko usmeritev videlo v sprejetem- ukrepu hudo žalitev in dokaz, da smo še daleč od enakopravnosti, ki jo zagotavlja ustava, škerk je še omenil, da je bila med padlimi večina Slovencev. zato bi bilo tudi nemoralno, da se jih ne bi napis spominjal v njihovem Jeziku. Kakor že prej Pacco je tudi dr. škerk omenil tudi soglasne resolucije, ki so Jih v tem pogledu sprejeli v okoliških občinskih svetih.
Predsednik Berzanti Je nato odgovoril, da je imela zadeva spomenika padlih partizanov v Miljah odmev tudi v deželnem svetu, saj so nekateri svetovalci zahtevali poseg odbora pri pristojnih oblasteh, da se dovoli odkritje spomenika, medtem ko so drugi, nasprotnih idej, pa zahtevali, naj se dvojezični napis prekrije. Predsednik je nato dejal, da je posredoval pri predsedstvu vlade, da se pospeši rešitev vprašanja, ki se tiče samo dovoljenja za dvojezični napis na spomeniku, čeprav dežela sploh ni pristojna za stvar. Ker sta ministrstvi notranjih zadev in za prosveto izjavili, da nista pristojni za izdajo dovoljenja, so spor o pristojnosti predali predsedstvu vlade, katerega naloga je poravnati takšne spore. Vladno predsedstvo pa se je znašlo pred očitnim pomanjkanjem zakonodaje o tem predmetu in je zato zaprosilo za nasvet državni svet. Zato ne preostaja drugega, kot čakati na prosvetljeno mnenje najvišjega posvetovalnega organa državne ureditve glede predloženega vprašanja, ki je izrazito upravno-juridičnega značaja.
V odgovoru na Berzantijevo izjavo je prvi spregovoril socialistični svetovalec Pittoni, ki je dejal, da ga ta izjava ne zadovoljuje, saj je že bilo znano, da so stvar predali državnemu svetu. Pittoni je tudi dejal, da se ne strinja s trditvijo dr. Berzantija, da dežela sploh ni pristojna za stvar, kajti vsaka nestrpnost proti slovenski manjšini se tiče tu di deželnih organov, saj smo vsi zainteresirani na mirnem sožitju med prebivalstvom v deželi. Iz odgovora se tudi ne vidi, ali je dr. Berzanti pri predsedstvu vlade posredoval v prid odkritju spomenika ali ne. Kar se tiče gonje, je očitno, da niso desničarji le proti dvojezičnemu napisu, marveč bi bili sploh srečni, da bi spomenik partizanom izginil, ker jim je trn v peti. Najbolj smešno in absurdno pa je, da si ni upal nihče sprejeti jasnega sklepa.
Zatem je dr. Morpurgo dejal da pomeni dvojezični napis na spomeniku za Milje, ki so «italia-nissimo* mesto, hudo žalitev ter je ponovno zahteval, nai deželni odbor posreduje, da se dvojezični napis prekrije, češ da smo sedaj v popolnoma nezakonitem stanju.
Nato sta spregovorila še Pacco in Škerk, ki sta oba izjavila, da ju predsednikov odgovor ne za dovoljuje, saj se iz njeaa niti ne vidi kakšno politično stališče zavzel do tega vprašanja odbor Končno je spregovoril še misovec Morelli, 'ki jP dejal, da ie dvojezični napis nezakonit, češ da krši veljavno zakonodajo. Morelli zahteval, naj se postavi skupen spomenik vsem padlim, vštevii re-
publikince. Proti tem besedam so komunistični in socialistični svetovalci odločno protestirali, tako da je nastal v dvorani precejšen hrup, ki pa se je kmalu polegel.
Nato so prišli na vrsto še interpelacija komunista Bergomasa in vprašanji demokristjana Ginaldija liberalca Traunerja in drugih v zvezi s položajem v tovarni bombaža v Ronkah. Najprej je komunist Bergomas obširno orisal interpelacijo, nakar je odbornik za industrijo Marpillero dal izčrpen odgovor. Rekel je, da spada stvar v vrsto pojavov gospodarskega zastoja, ki so prizadeli goriško pokrajino. Deželni odbor se je pazljivo ukvarjal s tem vprašanjem tudi zato, ker gre za gospodarsko krizo, za katere ublažitev je dežela ponovno posredovala. Po stikih med ravnateljstvom ■ podjetja in deželnimi organi se je podjetje obvezalo, da bo ponovno začelo s polno proizvodnjo, ko se bo normaliziral položaj na trgu. Zato ni govora o kakšnem odpustu
delavcev,' premestili pa bodo 110 delavcev v goriško tovarno. Odpustili so samo 10 uslužbencev, 40 pa so jih suspendirali in dobivajo prejemke iz dopolnilne blagajne. Marpillero je dejal, da mu je žal, da niso mogli najti popolnoma pozitivne rešitve, ter je dodal, da bo ostal odbor v stikih s podjetjem in sindikalnimi organizacijami, da bi dosegli zaželeno obnovitev dejavnosti tovarne v Ronkah.
Zatem se je začela razprava o zakonskem osnutku o infrastrukturah za industrijska področja, za kar bo izdala dežela še letos 1200 milijonov lir. O osnutku je na kratko poročal svetovalec Ginaldi (KD), nakar so posegli v razpravo komunista Bacicchi in Bosari, socialist Moro, psiupovec Bettoli, liberalec Bertoli, demokristjana Varisco in Coloni in misovec Bo-schi. O včerajšnji in današnji razpravi o tem zakonskem osnutku bomo obširneje poročali v jutrišnji številki.
ZARADI NAFTOVODA
Sestanek konzorcija v Cerovljah
Na sinočnjem sestanku konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda v Cerovljah, so prizadeti iz Cerovelj in Vižovelj pristopili v konzorcij in iz svoje srede izvolili svoje predstavnike v glavni odbor.
Danes ob 20.30 bo sestanek konzorcija s prizadetimi zaradi gradnje naftovoda v Medji vasi.
Zborovanje KPI o Javnih skladiščih
Jutri ob 18. uri bo na Trgu Garibaldi zborovanje Komunistične stranke, o položaju v Javnih skladiščih, v pristanišču in v ladjedelnici Sv. Marka. Govoril bo 'tajnik prof. Paolo Šema.
V zvezi s položajem v Javnih skladiščih sta vložila vprašanje senator KPI Vidali in poslanka Marija Bernetlč. V njem vprašujeta ministra za trgovinsko mornarico, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se prebrodi huda kriza v Javnih skladiščih. Ce ne bodo namreč pokrili velikega primanjkljaja, bo promet v pristanišču utrpel veliko škodo. Zato pozivata ministra, naj takoj ukrene vse potrebno, da se odpravi primanjkljaj, da prevzame izdatke za železniški promet v pristanišču železniška uprava tčr da se čimprej ustanovi pristaniška ustanova, kot jo predvideva posebni deželni statut.
UlllllinilllllinillllUIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIItlllllllllllllllllimillllUlllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Komunistični svetovalec Colli očita proračunu pokrajine brezperspektivnost
Zavzel ae je tudi za novo politiko do slovenske narodne skupnosti Nabrežinski župan Legiša imenovan za predstavnika pokrajine v posvetovalni komisiji za gorsko gospodarstvo pri deželni upravi
PO VRNITVI IZHODIŠČA V NAŠE PRISTANIŠČE
«Victoria» odpluje danes iz Trsta na prvo vožnjo Jadran-Daljni vzhod
Ladja odpluje ob 10. uri s 117 politiki, ostale pa bo vkrcala v drugih pristaniščih - Včeraj sprejem na ladji za tisk in povabljene goste
Razstave
Sinoči je pokrajinski svet nadaljeval razpravo o letošnjem proračunu. Govorili so svetovalci Colli (KPI), Hrudy (PLI), in Foschi (KD). nato je pokrajinski svet o-dtbril nekatere sklepe in imenoval zastopnike pokrajinske uprave v nekatere ustanove.
Svetovalec Colli je v svojem govoru podal politično analizo, kritiziral je politiko levega centra, tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu, politični dogovor za
uprave. l-fcjMiftjlMtV. ub proru > . znašla v kritičnem položaju.
Colli je najprej poudaril, da bi nova pokrajinska uprava morala v svojem prvem proračunu nakazati perspektive za nadaljnjih pet let delovanja, za aktivno sodelovanje pokraiinske uprave in drugih krajevnih uprav pri ekonomskem načrtovanju v okviru dežele. Toda obrazložitev odbornika za proračun se je omejila samo na tehnične upravno plat proračuna, ki so ga sestavili funkcionarji. Pri tem je Colli pripomnil, da do sedaj ni bil v pokrajinskem svetu predložen tako apolitičen proračun brez
perspektiv kot letošnji.
V OKVIRU DOGOVORA MEŠANE KOMISIJE
Skupina slovenskih maturantov odpotuje danes v Jugoslavijo
Skupino vodi pedagoški svetovalec prof, Stane Mihelič - Obiskali bodo tudi Bosno in Dalmacijo
Odobritev proračuna je politični art in prav zaradi tega je odbor zgrešil, ker se je na ta način hotel izogniti realnosti. Dejansko stanje, v katerem je zdaj odbor, je namreč v tem, je opozoril govornik, d'i bo sedanji proračun prvi in zadnji te pokrajinske uprave, če se bo še naslanjala na politični dogovor levega centra, ki nima večine. Ta dogovor ne rešuje nobenega problema in zaradi tega smo seda) prišli do kritičnega momenta, do »ure resnice«. Nato je govornik omenil, djj^je politika levega centra tudi v vsedržavnem merilu dosegla poraz in da zaradi tega ni čudno, če prihaja vedno bolj do izraza opozicija v notranjosti samih strank levega centra.
Finančno stanje tržaške pokrajine, je dejal Colli, je zelo resno, zelo resno pa je tudi stanje vseh pokrajinskih uprav in krajevnih ustanov v Italiji, ki imajo nad 4.000 milijard lir dolgov. Ce bi upoštevali vse potrebe in zahteve prebivalstva, bi moral biti deficit pokrajinske uprave še večji. Pri tem, je pripomnil Colli, mi ne nameravamo kritizirati krajevnih ustanov, da preveč trošijo. Prav politika krče-
nja Izdatkov je eden izmed vzrokov sedanjega kritičnega stanja krajevnih uprav in prav zaradi tega je nujno potrebna reforma krajevnih financ, tako da bodo pokrajinske uprave lahko dajale pobude za gospodarski in socialni razvoj, za načrtovanje itd. Toda daleč, smo Se od tega, saj sedanja vlada zanika celo avtonomni deželi pristojnost, da bi izdelala in izvedla organični načrt za ekonomski razvoj. Na drugi strani pa imamo vladni petletni-. načrte ki za našo deželo in Trst predstavlja nevarnost gospodarskega propadanja in ukinitve ladjedelnice Sv. Marka.
Politika levega centra, pravi Colli. je privedla do takega položaja in zaradi tega je nujno potrebna sprememba politične linije, ki bo slonela na programu reform in sistemu širokih avtonomij. Potrebna je široka enotnost vseh sil, ki se zavzemajo za rešitev perečih problemov, nova večina brez omejitev ki bo omogočila skupni program ki bo upošteval zahteve delavskega razreda, kmetov in vseh delovnih slojev prebivalstva.
V okviru dogovorov mešane jugo-slovansko-italijanske komisije bodo tudi letos slovenski maturanti s Tržaškega obiskali Jugoslavijo. Skupina 30 maturantov (14 s trgovske akademije, 12 s klasičnega in znanstvenega liceja ter 4 z učiteljišča) bo danes ob 9. uri odpotovala z Opčin z avtobusom na osemdnevni izlet. Skupino vodi pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič, dijake pa spremljata prof. Gracijela Suhadolc roj. Simoniti in prof. Hum-bert Mamolo.
Maturanti se bodo danes ustavili v Ljubljani in sl ogledali nekatere kulturne in druge zanimivosti slovenske prestolnice. Jutri si bodo ogledali Velenje. Celje in Rogaško Slatino. V soboto sl bodo ogledali Krapino, Zagreb in Banjaluko, nato Jajce, Sarajevo, Mostar, Split ter Zadar, kjer se bodo odpočili in kopali Iz Zadra se bodo vrnili v Trst.
Maturanti in dijaki italijanskih šol v Istri so že bili na enakem Izletu po Italiji. Z lanskega izleta so se slovenski maturanti vrnili navdušeni in polni najlepših spominov. Prav gotovo bodo tako zadovoljni tudi letošnji izletniki, katerim že-limo srečno vožnlo in prijetno bivanje v Jugoslaviji.
Obsojen vlomilec v zlatarno Viani
sodi-na
bil sposoben presojanja in hotenja.
Pred istim sodiščem je bil obsojen tudi 31-letni Eduardo Ciani in sicer na 3 leta in 9 mesecev zapora, na 100.000 globe, na 2 meseca in 10 dni pripora in 12.000 lir globe,
Še vedno mnogo nezasedenih stanovanj
Iz analize tržaške trgovinske zbornice je razvidno, da je v Trstu še vedno precej nezasedenih stanovanj. Konec leta 1964 je bilo nezasedenih stanovanj v Trstu 3986 s skupno 14.412 sobami, medtem ko je vseh stanovanj v Trstu bilo 96.847. Od teh je bilo 61.462 v najemu, v 31.095 so stanovali njihovi lastniki, 4300 pa jih je služilo drugim namenom.
Vzrok nezasedenosti stanovanj je iskati v visokih najemninah. V lastnih stanovanjih, v barakah za begunce, v podstrešnih in kletnih prostorih, ki jih je skupno bilo 5301, je stanovalo 12.185 oseb.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Rešitev problemov, pred katerimi se nahajamo, ne bomo našli z iskanjem — 13. glasa (za odobritev proračuna). Svetovalec Colli je nato kritiziral še druge pomanjkljivosti v proračunu, nato je omenil vprašanje priznanja pravic slovenski manjšini. Glede tega je pripomnil, da je na pokrajinski upravi še vedno težnja, da se ostaja le pri obljubah. Priznanje enakopravnosti in svobodnega razvoja slovenske skupnosti je poudaril, se ne reši s taktičnimi operacijami, z uradom za prevajanja, ampak z novo politiko, ki naj premaga fašistično in nacionalistično desnico.
Ob koncu je svetovalec Colli priznal, da se je spremenilo ozračje v odnosih med odborom in pokrajinskim svetom, ampak da ni bistvo vprašanja v obliki, temveč v politični usmeritvi.
Pokrajinski svet je nato med drugim soglasno odobril sklep, da bodo odslej kupovali sadje in zelenjavo za bolnišnico pri Sv. Ivanu na podlagi privatne licitacije in ne več dnevno na trgu, kot dosedaj. Pokrajinski svet je z večino glasov imenoval za predstavnika pokrajine v posvetovalni komisiji za gorsko gospodarstvo pri deželni upravi nabrežinskega župana Legišo, za predstavnika pokrajine v konzor ciju za pospeševanje študijev v inštitutih fizike na univerzi pa predsednika pokrajine dr. Savono.
Prihodnja seja bo v petek
18.30.
Nesreča na delu
Ob 17,45 pa so sprejeli na orto pedskt oddelek glavne bolnišnice 56-letnega delavca Jožeta Coljo iz Ul. Commerciale 143, ki si je zlomil podlaket medtem ko je nakladal na železniški hladilni vagon za boje tunov.
Colja, ki Je uslužben pri Splošnih hladilnikih (pomol Fratelli Bandie-ra), Je rekel, da ga Je malo prej zadel v roko leseni tram, na katerem je bilo naloženih nekaj vreč umetnega ledu. Okreval bo v 30-40 dneh.
Danes ob 10. uri dopoldne bo iz našega pristanišča odplula na krstno potovanje z Jadranskega morja na Daljni vzhod motorna ladja «Victoria», ki pripada Tržaškemu Llcydu, in ki bo odslej skupno s sestrsko ladjo «Asio» vzdrževala redno brzo potniško progo med Trstom in Hong-Kongom.
«Victoria» se je zasidrala ob Pomorski postaji včeraj zjutraj ob 8. uri, potem ko je ob skladišču, št. 63 v novem pristanišču vkrcala nekaj blaga. Ladja se mudi v našem pristanišču od 15. julija, sem pa je zdaj priplula prvič po dvanajstih letih. «Victorio» so namreč zgradili leta 1953 v ladjedelnici Sv. Marka, istega leta pa so zgradili tudi drugo enako ladjo «Asio». Gre za potniški ladji 11.695 bruto registrskih ton, odnosno 4.243 ton nosilnosti, ki sta opremljeni s pogonskima strojema vrste CRDA FIAT 2X8.050. Njuna ' hitrost se giblje okoli 20-21 vozlov. V dolžino merita «Victoria» in «Asia« 158,35 m, v širino 20,73, v višino pa 11,75 m.
«Victoria» je 16. marca 1953, leta prvič odplula iz Trsta, namenjena najprej v Benetke in v Genovo, odtod pa na Daljni vzhod. Dober mesec pozneje, to je 28. aprila istega leta, ji je sledila «Asia». Od takrat sta obe ladji vzdrževali redno brzo progo Genova-Hong Kong.
«Victoria» bo danes odplula iz Trsta s 117 potniki, med katerimi 66 nameščenih v prvem, ostalih pa v turističnem razredu. V Benetkah se bo na ladjo vkrcalo nadaljnjih 158 ljudi, v Brindisiju 31, v Port Saidu pa 14 potnikov. Na ladji je v obeh razredih prostora za 431 ljudi, ter za nekaj avtomobilov.
S povrnitvijo izhodišča brze proge Italija-Daljnji vzhod v naše pristanišče je bil storjen prvi korak k pravičnejši porazdelitvi rednih pomorskih zvez s čez morjem med Jadranskim in Tirenskim morjem. Upati je, da ne bo ostal ta primer osamljen, kajti razmerje med številom rednih prog iz Genove in Neaplja na eni, ter iz Trsta in Benetk na drugi strani, še zdaleč ne ustreza niti ne pomenu Tirenskega odnosno Jadranskega morja, niti ne stvarni potrebi po številu in sme-obstoječih prog iz teh luk, in to zlasti kar zadeva pomorsko plovbo pod državnim nadzorstvom.
Ob odhodu ladje «Victorie» na novi relaciji Trst-Daljnji vzhod naj omenimo, da ta ladja ni edina Lloydova ediriica s terp imenom. Dne 5. junija 1931. leta so namreč ladjedelnici Sv. Marka splavili 13.068-tonsko potniško ladjo, ki so jo prav tako krstili za «Victorio», kakor da bi vedeli, da bo res kmalu nato zmagala v konkurenci drugimi podobnimi ladjami v svetovnem prometu, saj je čez nekaj mesecev dosegla svetovni hitrostni rekord med vsemi ladjami potniške kategorije. Ta prva «Victo-ria« je bila potopljena v vojnem času.
Tržaški Lloyd Je včeraj povabil predstavnike tiska na ogled ladje «Vlctoria», ki bo začela novo pro-
go Italija - Indija - Pakistan - Daljni vzhod. V spremstvu funkcionarjev družbe so si novinarji ogledali ladjo, ki je še vedno po svoji ureditvi in opremi dovolj privlačna in prijetna. Gotovo bo lahko služila namenu, za katerega je sedaj določena. ter tako pripomogla k zopetnemu uveljavljenju tržaške luke.
Tatvina v miljski ladjedelnici
Neznani tatovi so se prikradli v soboto približno ob šestnajstih in v nedeljo približno ob 7,30 v delavnico in mizarnico ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in odnesli nekaj orodja, razne železne predmete za opremo ladij v skupni vrednosti 60.000 Ur. Zelo verjetno so se poslužili kakega prevoznega sredstva, da so odpeljali vse blago v varnejši kraj.
Tatovi so najprej razbili šipo mehanične delavnice in skozi okno prišli do plena. Nato so s silo odprli notranja vrata, skozi katera so prišli v mizarsko delavnico.
Tatvino je prijavil miljskemu komisariatu 65-letni Giuseppe Catlnel-li iz Ul. Gali eri a 11, ki je zaposlen pri direkciji ladjedelnice.
Gostovanje romunskega ansambla
Dež preprečil izvedbo operete na gradu
Letošnja poletna prireditvena sezona na gradu, res nima sreče. Najprej je dež pregnal z odrskih desk Albertazzijevo skupino, potem je motil češkoslovaške artiste na ledu, sinoči pa je preprečil izvedbo operete «Pustite me pet(», s katero bi moral pred tržaškim občinstvom debatirati romunski državni ansambel iz Bukarešte. Predstava se je sicer redno, čeprav z zamudo, začela. Orkester je lahko nemoteno odigral uverturo, toda že Pri proifi plesih na sceni so začele padati kaplje, katerim je kmalu sledila pravcata ploha. Okrog tisoč gledalcev se je razbežalo v zavetja, prav tako pa seveda tudi izvajalci in člani orkestra. Po približno polurnem presledku je dež ponehal in požrtvovalni orkestraš i so spet zasedli svoja mesta. Predstava se je nadaljevala, toda zopet le za nekaj minut, toliko, da smo lahko vsaj slišali solista-tenorista. Potem se je spet ulilo, predstava je bila znova prekinjena in po preteku kakih 20 minut dokončno odpovedana.
Res izredna škoda, kajti že po uverturi in Po pojavu prvih plesalcev in plesalk na odru je bilo jasno, da je prišel iz Romunije v goste prvovrsten operetni ansambel, odličen v orkestru, plesalcih, zboru in solistih (sodeč vsaj po tenoristu) in prekrasen v živopi-sanih narodnih nošah in drugih kostumih. Glasba operete •Pustite me peti» je vsa grajena na folklornih motivih, ki so v uverturi prišli do vse svoje sočne veljave v izvedbi 50-članskega orkestra pod vodstvom dirigenta Gherase
Dendrinoja. Na folklornih motivih šo grajeni tudi plesi. Pevske točke so nastopajoči izvajali v blagoglasni romunščini, govorjeni tekst Pa v presenetljivo gladki italijanščini.
Tržaški ljubitelji melodične operetne glasbe, ki pa bi jih sinoči bilo lahko precej več (ne glede na nepričakovani dež), so bili tako prikrajšani za lep umetniški užitek, upajmo pa, da bodo prišli na svoj račun vsaj danes in v prihodnjih dneh do sobote, ko bo ansambel po dvakrat uprizoril • Cirkuško princeso» in •Prodajalca ptičev*. Veliko uslugo Pa bi naredil ansambel, če bi ponovno postavil na oder tudi opereto •Pustite me peti», da bi se preko nje seznanili s pri nas malo znanim romunskim folklornim bogastvom. Seveda z željo, da bi jih dež res pustil peti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V razred osnovne šole, ln se bo zaključilo 25. Julija
Hkrati sporoča, da se Je pričelo tudi vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra.
Drž. srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da Je vpisovanje v prvi razred šole do 25. Julija za u-čenče ln učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one. ki Imajo popravni Izpit.
Istočasno sporoča, da se je pričelo In bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi ln tretji razred.
Šolski skrbnik sporoča, da Je bil
objavljen ministrski odlok o organizaciji in delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učiteljev zapade 31. julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzornikih in didaktičnih ravnateljih.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Frausin 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim, učnim jezi-, kom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66.
V občinski umetnostni galeriji bo
od 22. julija do 1. avgusta razstava Laura	Crismanija	Otvoritev	bo v
četrtek 22. t.m. ob 18. uri, razstava pa bo	odprta	ob	delavnikih	od	10.
do 13.	in od	17.	do 20 ure,	ob	nedeljah	pa od	10.	do 13. ure.
Operetni festival: Grad Sv. Justa: danes zvečer otvoritev z opereto v treh dejanjih Gheraseja Dendri-na »Pustite me peti«. 130 izvajalcev romunskega državnega gledališča iz Bukarešte. Začetek ob 21. url. Jutri «Cirkuška princesa« E. Kalmana.
Ameriški cirkus na športnem Igrišču S. Giovannl, tel. 55002, danes predstava ob 21. uri. Vabljeni 1 Danes v Miramaru: predstava «Lučl in zvoki« ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.15 v italijanščini »Massi-miliano e Carlotta«.
• • •
Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 15.45 «La settima vittl-ma» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelslor 16.30 «Bandldo» Robert ML tchum. Technicolor.
Fenice 16.00 «La rivolta del Sudan* Technicolor.
Grattacielo 16.00 «L'appartamento delle ragazze« Silvia Koscina, Sa-my Frey.
Alabarda 16.30 «Proibito al mllltari« (Off limits) Jack Lemmon, Kathe-rine Grant.
Zadnji dan.
Filodrammatico 17.00 «Itallanl come noi« Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «11 cittadino delilo spa-
zio«.
Cristallo 17,00 «11 vendicatore ma-scherato« Technicolor. Guy Madi-son.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Capitol Zaprto zaradi počitnic, lmpero 16.30 «Tra moglie e marito« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.45 «La cittž del morti« Cristopher Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Počitek.
Astra 16.30 «1 Don Giovannl della Costa Azzurra« Prepovedano mladini pod 14 letom.
Astoria 17.00 «Sexy nudo« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «11 giardino di gesso« Technicolor. Deborah Kerr, John Mills.
Ideale Počitek.
LETNI KINO
Sattellte 20.30 «11 segno di Zorro« Technicolor. Sean Flynn, Folco Lulli. Se ponovi prvi del.
Paradiso 20.30 «Ti Kolo e 11 suo pe-scecane« Technicolor. M. Among. Se ponovi prvi del Skedenj 20.30 »Rommel la volpe del deserto« Oinemascope. James Ma-son.
iiiLuiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiniiiimiiiiiiiiiaiiii
PO KRVAVEM ZLOČINU V UL. C0STALUNGA
Dr. Cappa še ni mogel zaslišati osumljenega sina v umobolnici
Zdravstveno stanje mladeniča se je včeraj izboljšalo Mati se ne spominja ničesar, kar se je zgodilo po prepiru
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
mm na inča Kih
predvaja, danes, dne 21. t.m. z začetkom ob 18. url (ob 20. url se predstava nadaljuje na prostem) krasen barvni film
Komisar letečega oddelka policije dr. Cappa še vedno vztrajno rešuje zapleten mozaik zločina, ki se je zgodil prejšnjo soboto v Ul. Costa-lunga 286, in kjer je umrl, zaboden z nožem v srce, mehanik Guerrino Bernardini.
žrtvin sin, Armando Bernardini, nad katerim težijo težki sumi očetomora, je še vedno v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu. V nedeljo se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo, tako da so zdravniki mislili, da je prišlo pri Armandu zaradi tistega dogodka, ki ga je v soboto duševno močno pretresel, do prave blaznosti. Včeraj se je njegovo zdravstveno stanje Izboljšalo. V dopoldanskih urah ga je primarij bolnišnice prof. Belsasso pregledal jn odredil, da trenutno za Arman-da ni treba nobenega zdravljenja z elektrošokom.
Zdravniki se sprašujejo, če lahko pripisujejo tako močan živčni pretres Armandovim boleznim, ki so bile vse na podlagi psihične razburjenosti ali pa tistemu strašne' mu zločinskemu prizoru, pri katerem se je zelo verjetno Armandovo psihično zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Res je sicer, da ni odslužil vojaščine zaradi ušesnega vnetja, ki ga muči že mnogo let. Vendar zdravniki pravijo, da se to ne more ujemati v bistvenih potezah s trenutnim Armandovim zdravstvenim stanjem.
Kot smo že pisali, je dr. Cappa
zaslišal tudi njegovo mater Olgo Gorjup.
Seveda ni osredotočeno vse delo dr. Cappe na usmiljenja vredno osebo, kakršna je Armando in zbegano mater Olgo, ampak na vse liste ljudi, ki so bili v kakršni koli zvezi z Bernardinljevimi.
Pred tržaškim kazenskim ščem je bil včeraj obsojen mesecev zapora in na 45.000 lir globe 31-letni Antonio Bignami, ki je 6. marca letos skušal prerezati kristal Izložbenega okna zlatarne Viani na Borznem trgu in iz njega odnesti razstavljene zlate ln druge dragocene predmete.
Lastnik trgovine ga je k sreči pravočasno opazil in čeprav se je tat precej upiral, je bil vendarle prijet in predan policiji. Med preiskavo je prišlo na dan, da Je Bignami pred dnevi pobegnil iz u-mrbolnice v Milanu in da Je bil z? radi raznih tatvin že 9-krat kaznovan.
Med včerajšnjo razpravo so pre-č'tal tudi Izvid psihiatrične preiskave, ki so jo opravili izvedenci v Trstu. Iz tega izvida je razvidno, da Bienami ni bolan na umu, da je družbeno nevaren ln da v trenutku poskusa vloma v zlatarno ni
Prve krize potapljača v Portorožu
Potapljač Pave!	Gross	je	prvo
noč	pod	morjem	mirno	prespal.
Vsakih 15 minut je zdravnik pogledal elektrokardiogram, ki je kazal,	da	potapljač	preživlja	svojo
prvo noč pod morjem povsem mirno. Po prespani noči Je normalno zaužll zajtrk, vendar Je potožil, da nima apetita. Sam Je menil, da mu hrana ne tekne zaradi tega, ker se premalo giblje.
Ob eni url popoldne, natanko 24 ur potem ko se Je spustil pod vodu, ga je. obiskal zdravnik. Potapljač	Je	potožil, da mu	Je	dolg-
čas. Razen tega se Je pritoževal nad Izredno slabo vidljivostjo. Portoroško morje Je bilo včeraj kalno, saj se skozi okno podvodne hiše ni
videlo ničesar drugega kot vodne pene in mehurje, ki uhajajo skozi dno potapljaške ladje.
Popoldne so se še vedno poznali sledovi depresije, ki ga je zajela dopoldne zaradi samote ln dokaj zatemnjenega prostora.
Pavel Gross je preživel najtežje trenutke svojega dosedanjega bivanja v podvodni hiši včeraj zvečer ob 21.45. Nad Piranom in Portorožem se Je nebo pooblačilo, zapihal Je močan veter, ki Je povzročil nekaj decimetrov visoke valove. To pa je bilo dovolj, da Je reflektor, ki je pod vodo razsvetljeval hišo ugasnil. Ugasile pa so se tudi vse luči na čolnu z opozorilnimi znaki. Pavel Gross je živčno kričal
po telefonu. Njegovo razburjen ie pa Je bilo upravičeno, saj se je podvodna hiša močno zamajala ln bila v temi. Kratkotrajni močni veter je povzročil tudi izključitev toka. Ker je kompresor, ki dovaja zrak v podvodno hišo, prav tako na električni pogon, je prenehal delovati. Vendar ni bila potrebna nobena Intervencija, saj Je veter kmalu nehal pihati 1n potapljač se je pripravil na spanje. Zdravnik pa mu Je ponudil tablete, ki naj bi jih zaužll, če bi mu bilo slabo zaradi nihanja podvodne hiše. Po umiritvi potapljača sta zdravnika Izjavila, da bo njegova depresija tudi večja in ga bodo zato obiskali kolegi.
Nalezljive bolezni
Zdravstveno stanje, kar zadeva nalezljive bolezni, je bilo v tržaški občini v razdobju od 12.7. do 18.7. zadovoljivo, saj nevarnejših primerov nalezljivih obolenj sploh ni bilo. Zabeležili so le 3 primere ošpic, dva primera noric, 13 primerov vnetja priušesne slinavke, 4 primere rdečk ln 4 primere nalezljivega vnetja jeter.
Tržačan smrtno povozil žensko na Reki
REKA, 20. — Tržačan Rodolfo Lublni se je predsinočnjim blizu Kantrlde na Reki s svojim avtomobilom v veliki hitrosti zaletel na prehodu za pešce v tri člane družine Hrdjok ter Jih pri tem povlekel po cesti skoraj še dvajset metrov naprej. Pri nesreči, ki jo je zakrivil Lublni s svojo prehitro vožnjo, je izgubila življenje 36-let-na medicinska laborantka Jelena Hrdjok medtem ko so njenega moža Vladka ln njegovega brata Borisa pripeljali v reško bolnišnico, kjer so jima ugotovili hude poškodbe.
Nemški avtomobilist trčil v vespista
Ob 12,30 so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 17-letne-ga tiskarja Daria Pavana, ki sl je zlomil desno nogo in komolec.
Pavan je izjavil, da je vozil ne kaj pred 12,30 svojo vespo TS 25208 proti Ul. Broletto. Ko Je prišel do križišča Ul. d’Alvlano ‘z Ul. Sv. Marka Je treščil vanj avto znamke Volkswagen z evidenčno tablico GF-LV 55 «D», ki ga Je vozli 19-letni nemški državljan Ugo Geherke 1z Glehorna (Nemčija). Geherke, ki se ni ustavil pred znakom STOP, Je silovito trčil v vespista in ga podli skupaj z vespo na tla.
n			irr	(D				-it	
d) Lil		1	iU	Id			m		
(MEŠANA KRI)
Igrata: AVA GARDNER — STEWART GRANGER
KINO PROSEK.KONTOVEL
predvaja danes, dne 21. t.m. z začetkom ob 19.30 url film
Cadavere per signora
(MRLIČ ZA GOSPO)
Igrajo: Sylva Koscina — Franco Franchi — Ciccio Ingrassla Mladina pod 14. letom vstop prepovedan!
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta do vključno 18. avgusta 1965.
Razna obvestila
Starši ln prijatelji, ki želijo obiskati otroke v počitniških kolonijah v nedeljo 25, t.m. v Zgornjih Gorjah in v Žirovnici ln se niso še prijavili odnosno poravnal* voznine, so naprošenl, da se takoj zglasijo v u-radu SKGZ v Ul. Geppa 9 od 9. do 14 ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. Julija 1965 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrle pa so 4 osebe.
UMRLI SO: 64-letna Antonia Plz-zamus vd. Pecchiari, 50-letna Giu-sepplna Rudez por^ Zalateo, 72-letni Gaetano Michelazzf, 73-letnl Adolfo Susani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1». 7. - 25. 7.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Oriaril g; Vemarl, Trg Valmaura 11; D’Am-brosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Llberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl. Ul. Cavana U; Plcclola, Ul. Orianl 2; Vernari. Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
D'Ambrosl, Ul Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Libertš 6; Testa d’oro. Ul MantlM 43.
LADJE V PRISTANIŠČU
Šamani (Albanija), Labetas (Holandija), Marechiaro (It.), Opatija (Jug.), Llly Lauro, Vicenza, lliria G. Boršt, Enotria, Iris. Fucinatore Aida Lauro (It.), Lago Lacar (Ar gentina), Izmir (Turčija), A Pači notti, Vesuvio, Isonzo, Brlčk Vi (It,). Ashadbad (Izrael), Vlctorla Saipa II (It.). Axum, Gondar, Eri trea (Etiopija), Bulmar, Eros (It.) Naprijed, Zelengora, Bovec, Libur nija (Jug.), Saturnia, Vulcania, 111 ce (It.), King Peleus (Liberija), Jo landa (Panama), Holendrecht (Ho landija).
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina gospe Otillje Stegu darujeta Sonja in Dimitrl Di Demetrio 5000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. prof. Zorka Jelinčiča daruje prosvetno društvo Slavko Škamperle 5000 Mr za Slovensko planinsko društvo v Trstu. V počastitev spomina pok. prof Zorka Jelinčiča daruje Zofija Batič 1500 lir za tiskovni sklad Primorskega dnevnika. V počastitev spomina pok. prof. Zorka Jelinčiča darujeta Minka in Drago Pahor 2000 lir za Dijaško Matico,
20. t.m. nas je za vedno zapustil naš predragi mož In oče
Josip Bensa
Pogreb bo jutri 22. t.m. ob 15.30 url iz glavne bolnišnice.
žalujoči žena, sinova, zet. vnuka in ostali sorodniki
PRIMORSKI DNEVNIK
Zorko Jelinčič planinski tovariš
Naštevati vzpone Zorka planinca bi bilo vse premalo in prav gotovo bi tako naštevanje bilo zelo neresnično, kajti Zorko ni o svojih planinskih podvigih nikoli govoril — a zelo rad je hodil tudi sam v gore. Zato je prav gotovo preplezal mnogo več kot bi mi tu lahko našteli Zal pa je bila njegova plezalna ekarieras kratka, ker se je na eni turi hudo ponesrečil m nosil posledice.
Mnogo raje bi govoril o Zorku kot alpinistu-človeku, kot »mo ga sami spoznavali ob raznih življenjskih momentih.
Zorko je nam mladim mnogo pomenil. Bil je za nas — miti Jugov drug. Običajno se mit ob osebnem spoznanju razblini — to pa. se pri Zorku ni zgodilo — obratno — čim bolj si ga spoznaval tem bolj si ga cenil, tem bolj je rasel njegov mit. In temu je najbolj pripomoglo njegovo zlato srce, polno pravega planinskega samozatajevanja in skromnosti, ki Pa ni nikoli prešla v pretiranost (po Jugu: «Ponižnost je lepa čednost, pretiranost vede v. suženjstvo»j — bil je skromen, kadar se je šlo za njegovo lastno osebo. Ce pa se je šlo za narod in domovino, za ljudi, se je znal vedno tako močno upreti in postaviti se po robu vsaki krivici Po njegovi postavi — bil je majhen in droben — mu ne bi človek prisodil toliko sile, samozavesti, vzdržnosti in ponosa — znai je biti celo kruto odkritosrčen, če se je šlo za — pravico!
Ko se je Po vojni obnovilo Planinsko društvo v Trstu, je bil soglasno izvoljen za predsednika, A na žalost je prve čase doživel mnogo razočaranj zaradi nezaupanja, ki so mu ga nekateri izkazali — a nikoli ni klonil. Nasprotno — celo dvigal je tiste, ki so bili na tem, da klonejo. Dvigal jih je z notranjo silo vzdržnosti, ki jo človek lahko pridobi lahko samo v planinah — v stenah.
Ko smo obnovili plezalno šolo. se je umaknil v senco in pomagal, tako da je bilo to skoraj neopazno. Ko se je pa lotil plezanja smo spoznali v njem izrednega plezalca, ki smo ga lahko primerjali Comtciju — čeprav sta si bila različna. Comici je bil izreden plezalec a tudi stu-dioz — mnoge svoje uspehe lahko pripišemo prav temu, da je pred vzponom dobro preštudiral ij vsak prijem v steni. Zorko pa je , plezal po naravnem nagonu, ne da bi poznal vrvi, kline, sisteme — plezal pa je naravno z eleganco mačka. Zorko ni plezal zato, da bi kopičil vzpone in se z njimi hvalil in bahal — ne! Plezal je, da bi si pridobil iti nakopičil življenjsko silo, poštenja in samozavesti. S svojimi vzponi se ni nikoli hvalil, vedno se je držal ob strani. Prav tak je bil do soplezalcev — če je vedel, da je predvidena tura pretežka za soplezalca, se je najraje odpovedal veselju, ki bi ga doživljal pri plezanju, le da ne bi demoraliziral tovariša. A vse te njegove notranje odlike, vse njegovo velikansko delo — vse je skrival s svojo skromnostjo; in mi, mnogokrat nismo znali razumeti njegove veličine. Prav zaradi tega so bili mnogi, ki ga niso pobliže poznali, krivični do njega. Ni imel dar govora (zalo ga je marsikdo podcenjeval), če pa je kaj napisal — in napisal je mnogo, premnogo stvari! — je to bilo stvarno in tehtno, toplo in polno ljubezni do človeka, in kar je glavno do — mladine.
Da, mladine! Mladino je zelo ljubil in najbolj si je želel posredovati prav njej svoje izkušnje in notranjo silo. Želel si je,
da bi prav mladi ljudje vzljubili naše planine in črpali iz njih to, kar je sam v veliki meri pridobil in kar najbolj koristi za življenje.
Ta velika ljubezen do mladine ga je spodbujala, da je kljub bolezni in preobremenjenosti, vztrajal pri svojem zadnjem velikem delu — izdaja vodiča Trsta in tržaške okolice; ker je že več let poizvedoval pri starejših tržaških in okoliških ljudeh po izvirnih slovenskih imenih, je imel sedaj vse gradivo zbrano in pisal je že zadnje vrstice. Želel je, da bi tudi s pomočjo tega vodiča slovenska mladina vzljubila svojo zemljo, da bi se nanjo navezala, da bi jo branila neutrudno in trmasto, kot jo je on sam.
Njegovo mesto med našimi planinci je bilo in bo ostalo tako visoko kot so visoke in tihe naše planine.
Stari planinski tovariši
Mont Blanc je še vedno pod snegom, pod njim pa se v novem predoru mirno odvija avtomobilski promet. Turisti so nestrpno pričakovali otvoritev te nove in najkrajše zveze med Italijo in Francijo. Sedaj se predora brez prestanka poslužujejo: v prvem dnevu so našteli 150 avtomobilov na uro
(joto Magajna)
...............................................m.,.....,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,..................„„„„„
ERWIN ROMMEL po oktobrskem prodoru 1917, leta na Tolminskem in v Beneški Sloveniji
Posebno priznanje Rommelu
za
osvojitev vrha Matajurja
Odlikovanje so pomotoma izročili drugemu častniku ■ Dva tedna kasneje so napako popravili
Rommel ni pomišljal in še po polnoči so se njegove enote tiho
prebile v zgornji Jevšček. Italijani so jih sicer iznad vasi začeli obstreljevati; ko pa ni bilo odgovora so prenehali. Helmut Schit-tenlebn v svoji knjigi «Wir zo-gen nach Friaul«, str. 371 omenja, kako so prebivalci Jevščka, Slovenci lačne nemške strelce pogostili s kavo, kruhom, sadjem m vinom. Rommel sam jih imenuje «zelo prijazne Slovence« (str. 330).
V preprosti kmečki hiši, ko so njegovi vojaki počivali, je študiral načrt pohoda za naslednji
dan. Zaradi utrujenosti čet je poslal le enega samega oficirja na izvid. V zgodnjem jutru je njegov oddelek napadel utrjene postojanke nad Jevščkom, jih tudi zavzel. Pri tem sta dve četi (2. in 4.) padli na čistini v križni ogenj s kote 1096, ki jo Rommel in avstrijska specialka (1: 75.000) imenuje «Cragonza», naša karta Julijske Alpe (1:75.000 Ljubljana 1952) pa za to koto nima imena; Kraguvenca naziva koto 1075, ki se nahaja že v Beneški Sloveniji, medtem ko je kota 1096 danes še na državnem ozemlju Jugoslavije.
Postojanka nad vasjo Jevšček se je obkoljena predala; ko so razoroževali cel polk, 37 oficirjev in 1.600 mož, je ves čas pokalo z višine na 2. in 4. četo. Druga četa je izgjibila to jutro drugega za drugim dva poveljnika in vendar odločila boj, ko je prešla v napad na vrh pod vodstvom podooficir.ja in zavzela koto 1096 ob 7.15 uri. Rommel je z nemško natančnostjo vedno beležil tudi čas.
Ista četa je ob 8.30 zasedla greben 1192 v smeri Mrzlega vrha (kota 1356). Rommel ji je osebno sledil, vse ostale njegove eno-
. 1,1   'Uii.iiiiiii.il......n        im.    milili"".um,,,,,,,,   
V PULJU OD 26. JULIJA PO 1, AVdllSTA
Pretnarjeva LAŽNIVE A na XII. festivalu jugoslovanskega filma
Dne 26. t.m. se bo v Pulju začel XII. festival jugoslovanskega igranega filma. Razsodišče, ki so ga sestavljali Vukašin Mičunovič kot podpredsednik, Arsen Diklič, Miča Miloševič, Miroslav Modrinič, Djordje Sardelov, Aco Staka in France Stiglič kot člani, je v od sotnosti Veljka Bulajiča in Zivora da Mitroviča, ki sta službeno za držana, pregledalo vseh 20 prijav ljenih filmov in .je izbralo za pri kaz v uradni konkurenci nasled nje in jih objavljamo po abecednem redu.
S 1. ..Covjek nlje tiča«
(režija Dušana Makavejeva, proizvodnja «Avala-film»).
C 2. «Djevojka»
(režija Puriša Djordjeviča, proizvodnja «Avala-film»).
C 3. «Doči i ostati«
(režija Branko Bauer, proizvodnja «Jadran-film» i «Avala-film»)
C 4. «Gorki dio rijekc«
(režija Jovan Zivanovič, proizvodnja «Avala-film»).
C 5. «Inspektor»
(režija Milo Djunkovič, proizvodnja «Avala-film»).
C 6. «Kl,juč»
^režija Vančo Kljakovič, Krsto Papič in Antun Vrdoljak, proizvodnja «Jadran-film»).
S 7. «Lažnivka»
(režija Igor Pretnar, proizvodnja «Viba-film»).
SS7
smet
SREDA, 21. JULIJA 1965
nya Meyerja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Old Merry Tale Jazz Band; 22.40 Violinski koncert.
■" Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Popevke, popevke; 10.05 Operna antaiogija; 10.30 Šolska oddaja; 11.30 Gioac-chino Rossini; 12.05 Opoldanski prijatelji; 13.25 Solisti lahke glasbe; 15.45 Gospodarska oddaja; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Koncert; 18.35 Razglednica iz Neap-x	1 ja;	19.15 Položaj na morjih;
18.30 Komorni kvarteti; 19.00 Vo- . 20 25 «1 quattro rusteghi«. kalna glasba 16. in 17. stoletja;
Radio Trst A
7.0(- Koledar; 7.30 Jutranja glasba iii koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambla Privitera in Ettore Righello; 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: «Renza aretirajo«; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13 15 Napoved časa in poročila; 1330 Glasbene razglednice; 17.00 Za prijeten uvod igra ansambel «Le Tigri« lz Gorice; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
glasba 16. in 17. stoletja.
19.30	Znane melodije; 20.00 šport; 20.35 Igrata ansambla Franco Russo in Franco Vallisneri; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima;
22.30	Romantične melodije; 23.00 Variacije v jazzu.
Trst
12.05	Popoldanski spored - gi-radisco; 12.20 Tretja stran; 14.45 Orkester Alberta Časamassima.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Jutranja glasba in obvestila; 8.00 Pesmi, pesmi; 8.30 Suita iz. baleta ..Ohridska legenda«; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.40 Glasbeni intermezzo;
11.30	Glasba sladka glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13 40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 15 00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Kvintet ..Kranjčani«; 16.00 Violinski virtuozi; 16.30 Otroška oddaja; 17.10 Pojeta Berta in Peter Ambrož;
17.40	Polke in valčki; 18.00 Prenos R,L; 19.00 Harmonika John-
II. program
bil zabavne glasbe; 10.15 Chopinove pesmi; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Z našimi pevci v popularnih operah; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	V narodnem melosu; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo;	15	30 Poje zbor
..Svešnikov«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice ;
, 20.00 Marjan Kozina: ..Ekvinokcij«, opera v 4 dejanjih; 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Kon- 22.10 Lepe melodije; 22.50 Lite-
cert; 10.35 Nove ital. popevke;
11.00	Njen svet; 11.05 Poletna plošča v izložbi; 11.35 Zapiski s potovanja; 13.00 Sestanek ob trinajstih;' 14.45 Plošče v izložbi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Miniaturni koncert; 17.45 Glasbena oddaja; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.40 Večerni glas; 21.50 B come bellissima; 22.10 Večerna glasba.
III. program
18.45 Samuel Barber; 19.00 Bibliografska oddaja; 19.30 Večerni koncert; 20.30 Revija revij;
20.40	Johann Sebastian Bach;
21.30	Dimitri Šostakovič; 22.15 Intelektualne dinastije v Angliji; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05	Zabavni zvoki; 8.25 Jutranji orkestralni divertimento; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15 Pojo mladinski zbori; 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansam-
rarni nokturno; 23.Os’ Plesna glasba.
Ital. televizija
18.25 Otroška oddaja; 19.55 Šport.; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Mikrofestival; 22.30 Osvojitev Matterhoma; 23.20 Dnevnik.
H. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Non dire quattro (enodejanka); 21.45 V Evroviziji «Igre brez meja«; 23.00 Prenos športnega dogodka.
Jug. televizija
18.40	Poročila; 18.45 Pogumno in veselo • oddaja za otroke; 19.45 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak;
20.00	Dnevnik; 20.30 Beseda in čas - lirika; 20.40 Avanture pod in nad morjem - reportaža: 21.15 Kolesarska dirka «Po Jugoslaviji« • reportaža: 21.25 Obzornik; 21.40 Danny Kave vam predstavlja ■ serijski film.
C 8. «Na mjesto, gradjanine Pokorni (režija Radivoje-Lola Dju-kič, proizvodnja «Bosna-film»).
C 9. ..Sovražnik«
(režija Živojin Pavlovič, proizvodnja «Viba-film»).
S 10. «Prometej z otoka Viševice« (režija Vatroslav Mimica, proizvodnja «Jadran-film»).
C 11. «Povjereno — min njet« (režija Zdravko Velimirovič in Jurij Lisjenko, proizvodnja «Lov-čen-film»).
C 12. «Tri»
(režija Aleksandar Petrovič, proizvodnja «Avala-film»).
Razsodišče je odločilo, da bodo filme predvajali po naslednjem vrstnem redu:
26.	t.m. «Tri»
27.	t.m. ..Gorki dio rijeke« in «In-špektor«
28.	t.m. ..Ključ« in ..Covjek nlje tiča«
29.	t.m. ..Sovražnik« in ..Na mjesto, gradjanine Pokorni«
30.	t.m. ..Djevojka« in «Doči i o-stati«
31.	t.m. ..Provjereno — min njet« in ..Lažnjivka«
1. avg. ..Prometej z otoka Viševice«
Ostali filmi bodo prikazani v okviru informativnega odseka XII. festivala jugoslovanskega filma.
Od 23. do 25. t.m. bo v Muzeju revolucije v Pulju festival amaterskega filma. Razsodišče je od 42 prijavljenih1 filmov izbralo 21, ki jih bodo predvajali v uradni konkurenci.
ZADNJA ŽELJA PRED SMRTJO
Pepel bikoborca razpršen po areni
Prvič v zgodovini bikoborbe so pepel umrlega torera razpršili po areni. Porter Tuck, ki je bil znan pod imenom «E1 Rubio de Boston« in ki je pred tremi meseci izvršil samomor, je v pismu, ki ga je pred smrtjo naslovil ženi, izrekel željo, da bi njegovo truplo sežgali, pepel pa razpršili po areni Plaza del toros v prestolnici Mehika.
Njegov prijatelj, ki Je sedaj odpotoval v Mehiko, je ugodil zadnji želji. V prisotnosti številmh osebnosti ..corride« je razpršil po areni pepel pokojnega torera, ki mu je bila bikoborba nad vse.
SLIKA NAŠIH DNI
Solidna postrežba
Na vrtu restavracije «Pri ma-joliki»-‘je bilo tistega poletnega večera na moč živahno. Vrt je bil poln gostov in natakarji so švigali med njimi kakor meteorji po nočnem nebu.
Metod Godina, ki je prišel po opravilih v mesto, je po ceiodnev. nem letanju iz urada v urad sklenil, da nekje povečerja pred odhodom svojega vlada, ki je odpotoval kmalu po polnoči.
Ko je prišel mimo omenjene restavracije, je njegovo pozornost pritegnil napis, ki je visel ob vhodu v lokal:
Obiščite nas in nikdar ne boste pozabili naše solidne postrežbe!
Te besede so Metoda tako prevzele, da je brez pomislekov zavil na vrt skozi vhod, nad katerim se je košatil napis; DOBRODOŠLI!
S pogledom je iskal kak nezaseden prostor. Nič. Končno mu je oko obstalo na nezasedeni in nepogrnjeni mizi, ki je stala v levem kotu vrta. Nameril se je tja. Ob mizi je stal stol, ki se je tako majal, da je bilo tvegano sesti nanj. Ko se je dotaknil mize in se je zavegala ko zibelka, se je prepričal, .da sta ta pokvečena miza in stol izločena iz prometa in zato sta nezasedena. V upanju, da bo kljub temu postrežen, je ostal tam ter se željno oziral, kdaj bo kateri natakar prišel k njemu. Dolgo se nihče ni zmenil zanj, on pa je potrpežljivo sukal med prsti podložek iz lepenke za pivske kozarce in čakal, čakal.
Prosim!« je končno pomignil najbližjemu natakarju.
..Takoj pridem,« je rekel natakar z glasom, ki ni preveč obetal, in odbrzel proti točilnici.
..Natakar, prosim!« je čez čas zaklical Metod.
«Takoooj!» je zapel natakar in izginil.
Ko se je vrnil in postregel bližnjemu omizju, ga je Metod ponovno poklical k sebi.
«Prec pridem, preč!« je odpel natakar svoj stari refren in se obrnil k neki drugi mizi.
Tudi pri nekaj drugih mizah so ga klicali gostje, toda prav tako zaman. Trije gostje so nekaj časa godrnjali, nazadnje pa so odšli na čelu s tistim, ki je zabrundal; ..Postrežba pa taka!« ,
..Natakar, smem prositi...« je zaklical Metod, ko je natakar spet prišel v njegovo bližino.
Natakar Pa se je naredil gluhega in naglo zavil k neki mizi, kjer so želeli poravnati račun. Tisti, ki je plačal, je kljub vračunani postrežnini, odrinil čedno napitnino. Natakar jo je hvaležno pospravil in se dobrotniku priklonil tako globoko, da je čisto majčkeno manjkalo, da se nj dotaknil njegovih vezalk.
«Halo, natakar!« je vnovič zaklical Metod, obzirno, skoraj plaho.
.(Pridem, pridem!« je spet obljubil in odhitel čez vrt.
Malo zatem je prišel mimo neki drug natakar. Metod ga je prošil, da bi mu postregel, a je njegovo prošnjo zavrnil, češ da sedi izven njegovega rajona in da mu zato, žal, ne more postreči.
.(Natakar, ali se boste potrudili do mene?« je čez čas spet prosil natakarja, ki je stregel pri bližnji mizi.
«Samo malo še potrpite,« je odvrnil natakar in odhitel proti kuhinji, nalahno veslaje z rokami po zraku kakor gledališka plesalka.
Metod si je prižgal cigareto in se udal v natakarjevo milost in nemilost. Ko je postregel onemu omizju, je Metod zamoledoval:
«Vas smem prositi...«
«Saj vidite, da imam polne ro-
te so pa sledile daleč zadaj. Tu bi sam kmalu padel v italijansko ujetništvo, ko jr iskal veze s svojimi enotami.
Malo pred poldnevom (da smo po Rommelovo natančni ob 11.40) je 26. oktobra Rommel zasedel vrh Matajurja. Prej smo že povedali, da je zasedba tega hriba ob bovškem Stolu pomenila ključ do furlanske nižine m zmago nemško-avstrijske ofenzive. Preko Mrzlega vrha, ko je razorožil sko-ro brez boja dva polka brigade ..Salerno«, je dospel na vrh, kjer so se utrujeni Švabi odpočili.
Najvišjega nemškega odlikovanja «Pour le Mčrite« pa Rommel le ni dobil, dasi so on in z njim vsi njegovi vojaki wiirtember-škega bataljona vedeli, da tako rekoč visi na vrhu Matajurja pripravljeno za poveljnika, ki prvi prodre do tja. Pomotoma ga je dobil drugi nemški oficir, ki je že dan prej zasedel le severovzhodno koto matajurškega grebena. Cez mesece šele se je nemško vodstvo te zmote zavedelo in napako popravilo.
Rommel sam navaja v svoji knjigi (l.c. str. 350 nasl.), da je njegov napadalni oddelek v 28 urah zmogel pet italijanskih polkov in pri tem zajel 150 oficirjev in 9.000 mož; zaplenil pa 81 topov, ne da bi upošteval tiste italijanske enote, ki so se same predale, ko jih je Rommel s svojo silo obšel. Poveljnik nemškega alpskega zbora general Tu-tschek je v svojem dnevnem povelju 3. novembra 1917 dal Rommelu in njegovim vojakom posebno priznanje za njihov delež pri ofenzivi.
VViirtemberžani so se nato u-deležili nemško - avstrijskega pohoda vse do zgornje Piave, kjer so obstali blizu tistega nesrečnega Longaroneja, ki je 1963. doživel strašno katastrofo. Januarja 1918. je Rommel zapustil svojo vojno enoto, prešel v neki višji štab, kot sam pripoveduje v svoji knjigi in s tem se je začela njegova pot, ki ga je pripeljala že v prvi svetovni vojni do višjega štabnega oficirja, kaj je bil v drugi svetovni vojni pa dobro vemo. IVO JUVANČIČ KONEC
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHuiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO STATISTIKAH BILTENA DRŽAVNEGA MONOPOLA
Strastni kadilci: naša dežela takoj za Aosto in Toskano
Cigarete s filtrom na prvem mestu prodaje
Nezadovoljni s številnimi lepimi dekleti, ki v filmih obkrožujejo nepremagljivega «Agenta 007», so se mladi Švedi iz Gothenburga sestali v gledališču, da bi izbrali «pravo» Miss Bond. Izbrali so 18-letno študentko kemije Judith Engberg, ki si je za to priložnost oblekla gumijasto obleko podvodnih ribičev
Čeprav se v Italiji ni kadilo več, se je strošek za to tako razširjeno razvado močno dvignil; do tega zaključka se pride na podlagi podatkov o delovanju državnega monopola 1963-1964, ki so bili objavljeni v letnem biltenu te ustanove.
Italijani so v tem obdobju pokadili nad 64,5 milijona kg tobaka z letnim stroškofn 13.389 lir na prebivalca. Strošek se je torej v primerjavi s prejšnjim obdobjem dvignil za 6,35 odst., medtem ko je povečana uporaba tobaka na osebo zabeležila samo majhen odstotek, in sicer 0,73. V obdobju
1962-	1963 je pripadlo 1237 g na osebo, medtem ko se Je za leto
1963-	1964 uporaba dvignila, vedno na prebivalca, na 1246 g.
Od 693,5 milijarde lir, ki so jih zaslužili s prodajo tobaka, jih je 41,3 pripadlo prodajalcem, medtem ko se je v državno blagajno steklo 543 milijard in 880 milijonov lir. Precejšnji del je šel tudi državnemu monopolu, in sicer 108 milijard in 272 milijonov lir.
Revija državnega monopola omenja, da so zastoj v uporabi toba ka zabeležili že v obdobju 1962-63 To pa Je treba pripisati povečanju cen cigaretam, do katerega Je prišlo novembra 1962. Zanimivo Je, da je uporaba tobaka na osebo v Italiji še vedno, v primerjavi z
uporabo v drugih državah skupnega tržišča, zelo nizka; Nizozemci pokadijo na leto 2950 g tobaka, Belgijci 2600, Nemci 2100, Francozi pa 1700 g na osebo.
Cigarete so na prvem mestu prodaje. V Italiji so Jih prodali 58 milijonov 598 kg. Tobaka so prebivalci nakupili za 4,118.000 kg, medtem ko so v omenjenem obdobju ljudje nakupili 1,313.000 kg cigaret. Največje povpraševanje je za cigarete s filtrom. Teh so prodali 39 odst. celotne proizvodnje, kar pomeni, da jih Je šlo v promet za 18,42 odst. več kot v prejšnjem obdobju.
Največ so šle v prodajo, in sicer 74,78 odst. ..Nazionali«, Sledijo «A1. fa» in ..Stop King Size». Italija je uvozila dvakrat več tujega tobaka kot v prejšnjem obdobju, in sicer 2,068.283 kg, medtem ko je bil izvoz v države skupnega evropskega tržišča minimalen (57.000 kg). In ta še vedno pada.
Tudi prodaja tujih cigaret, ki jih v Italiji izdelujejo po licenci, se je, kljub temu da so med najdražjimi, zelo povečala, in sicer od
461.000	na 1,312.000 kg, to je za
184,5	odst.
Največ cigaret in sploh tobaka pokadijo v dolini Aoste, kjer pripada povprečno na prebivalca 1651 g. Sledijo Ligurija, Furlanija • Ju-
ke dela!« se je opravičil v nič kaj prijaznem tonu ter ga oplazil s pogledom, ki je pomenil: «Tak nehaj že sitnariti, sitnež sitni!«
Metod je globoko vzdihnil in se vdal nadaljnjemu čakanju.
Gostje, ki so sedeli pri neki mizi v soseščini, so medtem odšli, koj nato pa je mizo zasedla neka nemška družina. Zadostoval je en sam pomig s prstom, in že je natakar stal pri zavaljenem Nemcu. Pobožno je poslušal, kaj mu je naročal, nato pa je odhitel, da bi čimprej postregel tujcu. Vrnil se je z ogromnim pladnjem jedi in stregel tujcem z ustrežljivostjo staroveškega sužnja.
Ko je čez čas s prtičem v desnici in pladnjem v levici prišel mimo Metoda, se ni niti zmenil za njegovo prošnjo.
Kmalu zatem se je Metodu približal eden izmed natakarskih va. jencev, ki je še dišal po gostinski šoli.
..Končno!« je z olajšanjem vzdih, nil Metod.
«Ali že dolgo čakate?« je vprašal vajenec s priučeno vljudnostjo.
Metod je potegnil z dlanjo po obrazu in rekel;
«Ko sem prišel sem, sem bil gladek kakor novorojenček, zdaj Pa sem spet potreben britve « Vajenec ga je sočutno pogledal in vprašal, s čim mu lahko postreže.
«Rad bi pariški zrezek in mešano solato. Toda še ta mesec, prosim,« je pripomnil Metod s hudomušnim nesmeškom «Takoj boste postreženi,« je zagotovil vajenec, se priklonil kakor paž v opereti in se izgubil v labirintu vrtnih stez.
Metod se je delj časa željno oziral v smer, kamor je bil izginil bodoči natakarski mojster. To-da fanta nikakor ni hotelo biti na spregled. Nemara je vzel naročilo dobesedno in je šel po zrezek v Pariz, je pomislil Metod in spet globoko vzdihnil.
Cez lep čas je spet priplaval v njegovo bližino natakar.
#Ali smem upati, da bom kdaj postrežen? Pred poldrugo uro sem naročil mešano solato in pariški zrezek — ali naj vložim še pismeno prošnjo?«
..Samo hipec še, pa vam bom na uslugo,« je rekel natakar z glasom, ki ni bil nič kaj prepričevalen.
In spet je Metod čikal s potrpežljivostjo stare kamele.
Kakih dvajset minut pozneje je prihitela mimo brhka natakarica. Metod jo je ustavil in ji povedal, kako in kaj. Da mu pri najboljši volji ne more postreči, ker to ni njen rajon, je pojasnila in se oddaljila.
Nekaj časa nato je tam mimo prisopihal čokat natakar.
..Prosim!« je rekel Metod in proseče iztegnil roke.
Natakar se je milostno ustavil in vprašal, kaj želi. Metod mu je povedal, da je pred davnim časom naročil zrezek in solato. Natakar je z vidnim obžalovanjem izjavil, da mu ne more postreči, ker ni na njegovem delovnem področju, da ga pa bo toplo priporočil ..njegovemu« natakarju. In Metod je čakal dalje z zavidanja vrednim potrpljenjem.
Cez četrt ure je ugledal šefa postrežbe, ki se je službeno sprehajal po vrtu kakor človek, ki se zaveda svoje cene, ter opazoval begajoče natakarje. Stalnim gostom se je mimogrede priklonil v pozdrav. Ti rahli, komaj zaznavni prikloni so dajali njegov osebnosti poseben sijaj.
Ko se je pri vijugal do Metoda, ga je vprašal, če je že bil postrežen. Metod je potožil, da je njega dni naročil to pa to, da mu še niso prinesli.
“Zagotavljam vam, da boste takoj postreženi,« je izjavil šef postrežbe, se priklonil in odšel počasi, dostojanstveno kakor kak dvomi maršal.
Metod se je oddahnil v upanju, da bo naposled vendarle postrežen.
Zaman je čakal tako dolgo, da so že odhajali zadnji gostje. Tedaj je prišel k njemu plačilni natakar s notesom in svinčnikom v roki.
..Oprostite,« je rekel spoštljivo, ..vsak čas bomo zaprli; smem pro. siti za poravnavo računa? Kaj ste imeli, prosim?«
..Veliko porcijo — potrpljenja,« je rekel Metod in vstal, da bi odšel.
ALOJZ RAVBAR
.......»>""»<»»""."»im».."i»<>.i.»i>"«ii!»».mu.oni.n...mi,■ii,i,iiii„i„iiiiII<.mn
lijska krajina in Toskana. Največ tobaka pa so pridelali v Campanlji, in sicer 18,856.000 kg. Na drugem mestu je Puglia s 14 milijoni, na tretjem pa Veneto s skoraj 11 milijoni kg.
W^\
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Risarji in modni kreatorji bodo imeli polne roke dela. Vaše želje se bodo izpolnile
BIK (od 21. 4. do 22. 5.) Čeprav se lahko zanesete na podporo, ne smete napasti nevarnega
fplrtrippn
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrpežljivo zbirajte potrebno gradivo za vašo propagandno ofenzivo. Ostanite mirni ob vsaki vesti.
RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Dogodki vam bodo pripomogli, da bo vaš položaj boljši od tekmečevega. Zdravje dobro.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan poln zadoščenja za tiste, ki pišejo in dolgočasen za uradnike. Bodite previdni in ne govorite o vaših zasebnih zadevah.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izogibajte se spremembam na delu; zadovoljite se z manjšimi, a gotovimi rezultati.
TEHTNICA (od 23. 9. do 21. 10.) Sledite čustvu in ne verjemite raznim ljudem. Danes boste občutili utrujenost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Dan ne bo preveč uspešen, zaradi česar ne smete pretiravati Dri vašem delu.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) Ugoden dan za športne tekme. Dobro pripravljeno in srečno potovanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. I.) Morate se prevladovati, pa čeprav vam kolegi ne dajo miru. Zdravje odlično.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite previdni nad službenim potovanjem. Pazite, da ne boste raa-burili mlajše elemente.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Treba bo paziti, da boste pripravljeni za vsak primer. Skušajte odstraniti tiste, ki preveč govorijo.
Goriško-beneški dnevnik
OB ZAPORI RONSKEGA TEKSTILNEGA OBRATA
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Kje se bo poslej zaposlovala mlada delovna sila iz pokrajine?
Ronski obrat je bil po številu delovnih mest na petem mestu v goriški pokrajini
Jate škorcev uničujejo pridelek v okolici Čedada
Kmetovalci zahtevajo pomoč lovcev Spomladi so pridelek uničevali merjasci
Tekstilna tovarna v Ronkah Je praktično zaprta. Večidel delavk so premestiji v podgorsko tekstilno tovarno, nekaj delavcev je še na delovnem mestu in jih bodo skušali vpisati v dopolnilno blagajno. V nekaj tednih, prav gotovo pa v tem polletju, bo obrat popolnoma zaprt in se ne ve, če ga bodo sploh še kdaj odprli. Ronška tekstilna tovarna je bila peta po velikosti v naši pokrajini. V njej je bilo zaposlenih okoli 500 delavk in delavcev. Zanje se je našla nekakšna rešitev, ki prav gotovo ni najbolj ugodna. Obstaja pa veliko Vprašanje, kaj bo z mladino, ki Je doslej imela možnosti zaposlitve v tem obratu, pa jih poslej ne bo
Na križišču ulic Manzoni in Ar-eadi v Gorici sta se včeraj ob 12.45 zaletela avtomobil «fiat 500» (giar-dinetta) z registrsko tablico GO 26479, ki ga je vozila 18-letna Urbana Tamassia, ki stanuje na Lar-go Culiat 2, in 17-letni kolesar Miroslav Filipič iz Ul. Friuli 11. Avto-mobillstka se je peljala od postaje ter je bila po ulici Manzoni namenjena v mestno središče. Na krmišču z Ul. Arcadi pa se je iz nasprotne strani, se pravi s Kor-z-», pripeljal kolesar. Na križišču Je prišlo do trčenja, pri katerem se je kolesar hudo poškodoval. Padel je na tla in se udaril v glavo, trebuh ter se je hudo ranil v levo pcdlaktnico. Očividci so o nesreči obvestili Zeleni križ, ker pa je imel zasedene vse zasilne rešilne avtomobile, so mladeniča odpeljali v bolnišnico z gasilskim, vozom za prvo pomoč. V bolnici so ga pr.držali na zdravljenju s prognozo okrevanja v tridesetih dneh; na kraj nesreče je prišla tudi izvidnica prometne policije, ki je sestavila zapisnik.
Na Travniku se je včeraj nekaj
Kino
KINO VERDI. 17.00: «Git Gidget a Roma«, C. Carrol in James Dar-ren; ameriški barvni kinemaskop-ski Tlim.
MODERNISSIMO. 16.00: »Lo stran-golatore di Londra«, J. Hucksber-ger in K. Dor; črnobeli Tlim Ed-garda Wa|jacea, zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.15: «All’ombra del ri-catto». Vera Miles in E. 0’Brien. Ameriški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
CENTRALE. 17.00: «Le jene del quarto potere», J. P. Melville in Simon Parts; črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29,3 stopinje ob 13.40, najnižjo 15,7 stopinje ob 5 zjutraj; povprečne dnevne vlage Je bilo 55 odstotkov.
imela več. Zapora tovarne predstavlja zategadelj najhujši udarec ravno za mlade ljudi. Kakor v Ronkah tako tudi v drugih obratih na Goriškem in še prav posebno na področju Tržiča mladi ljudje s težavo dobijo zaposlitev. V ladjedelnici in drugje Je odstotek mladih zelo nizek. Mladina se strokovno izobražuje, obiskuje specializirane šole, vendar doma ne najde dela. Zato se izseljuje, odhaja v večja italijanska mesta ali celo v inozemstvo, kjer so za zaposlitev boljši pogoji. To dejstvo je morda najbolj zaskrbljujoče ob zapori ronskega tekstilnega obrata in ob hudi gospodarski krizi, ki je zajela naše področje.
po 18. uri pripetila hujša prometna nesreča. Motociklist, ki se Je pripeljal iz Ul. Roma ter bil namenjen v Carduccijevo ulico, je zbil na tla kolesarja, ki se je pripeljal iz Pasaže Bombi; oba voznika sta v bolnišnici, vendar se je kolesar huje poškodoval.
19-letni električar Alojz Velišček v Svetogorske ceste 121 se je na motociklu pripeljal na Travnik. Ko je bil v bližini bele črte, pred katero se morajo ustaviti vozniki, ki se pripeljejo do Bacassijevega vodnjaka, mu je prečkal pot 19-letni kolesar dijak Milano Muzzi iz Ul. Canova 11, ki je bil namenjen čez Travnik v Mamelijevo ulico. Oba sta padla na asfalt in obležala s hudimi poškodbami. Z rešilnim avtomobilom so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so Ju pridržali na zdravljenju. Velišček se bo zdravil 12 dni zaradi udarca v glavo in rane na čelu, za Muzzija pt so sl zdravniki pridržali prognozo: udaril se Je v glavo, zlomil sl Je lobanjo ter zadobll šok. Na kraj nesreče Je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik.
Doberdobski otroci se vrnejo s počitnic
V torek 27. Julija ob 17. uri bodo prišli domov otroci, ki so na počitnicah v Fomi di Sopra. Ta dan naj se starši zglasijo v uradu ODA v Ul. Semtnario v Gorici, da bodo prevzeli svoje otroke.
Druga izmena otrok iz občine Doberdob za počitniško kolonijo v Gradežu bo odpotovala iz Ronk dne 2. avgusta ob 8.30 izpred Palazzo del mobile. Do tja morajo starši sami pripeljati svoje otroke, dalje pa se bodo peljali z avtobusi.
V	nedeljo skupščina konzorcija za zaščito vin
V	nedeljo 25. julija bo na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici običajna in izredna skupščina članov konzorcija za zaščito poimenovanja originalnih briških vin. Skupščina bo ob prvem sklicanju ob 8. ter ob drugem sklicanju ob 9. uri. Skupščini bodo mogli pri-
2e nekaj časa uničujejo škorci pridelek sadja po nadiških dolinah, zlasti v ravninskem delu okoli Čedada. Kmetovalci se jih branijo kakor najbolje znajo, vendar nikoli dovolj učinkovito. Teh krilatcev je vedno več in tudi predrzni so, da jim težko pridejo do živega. Zelo so počistili češnje, ko so dozorele, sedaj pa napadajo tudi drugo sadno drevje, zlasti grozdje. Kmetje prosijo za pomoč lovce, skoraj gotovo pa se bodo obrnili na pokrajinsko lovsko zvezo, da bi dovolila uničevanje škodljivcev. Nadiške doline so še posebej cilj divjačine. Ne samo škorci, tudi merjasci po-gostoma orjejo po njivah ter povzročajo občutljivo škodo.
O prisotnosti škorcev poročajo tudi iz drugih krajev spodnje Furlanije. Zaradi tega bodo nekatere
sostvovatl samo člani. Člani, ki bo do imeli s seboj pooblastila, morajo overoviti podpis pri notarju, piedsednlku konzorcija ali pri njegovem delegatu.
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika Trgovinske zbornice Je bilo v go-riški pokrajini v drugi polovici meseca junija 505 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 169, Tržiču 189, Škocjanu 31, Gradiški 27, Ronkah 18, Krminu 14, Gradežu 13, Romansu 7, Zagraju 6, Staran-canu 8, Fogllanu-Redipuglii 4, Moši 4, Doberdobu 3, St. Petru ob Soči 3, Vlllessah 3, Moraru 2 ter po enega v Farri, Steverjanu, Slovren-cu in Turjaku.
Približno milijon lir je znašala vsota, ki so Jo neznanci v ponedeljek opoldne odnesli iz poštnega urada v Ukvah v Kanalski dolini. Sprva je kazalo, da je iz blagajne zmanjkalo samo kakšnih 800.000 lir denarja v gotovini in papirjih, pozneje pa se Je vsota približala milijonu.
Tatvina Je bila izvršena med opoldanskimi urami, ko sta zakonca Maria in Guelfo Zanazzi zapustila poštni urad ter odšla iz vasi v bližnjo gostilno na kosilo. Med njuno odsotnostjo so neznanci vdrli v urad, vlomili v blagajno ter jo izpraznili in popihali g plenom. Tatvino sta opazila zakonca, ko sta ob 16. uri nastopila službo. O njej sta obvestila karabinjerje, ki so začeli s poizvedovanji ter osumili skupino ciganov, dva moška, dve ženski in dva otroka, ki so bili V opoldanskih urah v vasi z avtomobilom «fiat 1200» registracije TV. Po vsem Venetu so razposlali fonograme, naj
lovske družine začele s pogoni, da bi jih zatrle.
Na krožni cesti pri Cervinjanu
Dva Jugoslovana -oče in sin - mrtva pri trčenju avtov
Na državni cesti št. «14» na krožnem delu okrog Cervinjana v Furlaniji Je prišlo včeraj dopoldne do tragične prometne nesreče, pri kateri sta izgubila življenje dva jugoslovanska državljana, oče in sin, mati in hčerka pa sta bili ranjeni.
Ob tisti uri se je z avtomobilom «Volkswagen» z zagrebško registracijo peljal 44-letni Miroslav Zagher. Poleg njega je sedel njegov 16-letni sin, na zadnjih sedežih pa hčerka Franka z materjo 44-letno Marico. Do nesreče je prišlo po vsej verjetnosti zato. ker vozač Volkswagna ni upošteval znaka Stop na cesti in je z vso silo trčil v tovornjak beograjske registracije, ki ga je vozil 36-let-ni Dragoljub Jakovič. Trčenje je bilo tako nenadno, da šofer tovornjaka vozila niti ni utegnil zavreti in zaradi silovitosti udarca je bil Miroslav Zagher na mestu mrtev. Hudo ranjenega sina so takoj po prihodu osebja Rdečega križa, odpeljali v bolnišnico v Palmanovo, kjer pa je kmalu podlegel zaradi prebitja lobanje in zaradi zlomov spodnjih udov.
Hčerka Franka je dobila razne udarce in rane, zaradi katerih se bo morala zdraviti 20 dni, mati pa se je le laže poškodovala in je niso pridržali v bolnišnici. Nepoškodovana sta ostala tudi vozač kamiona jn njegov pomožni šofer.
V	soboto seja upravnega sveta EPT
V	soboto 24. julija bo ob 15.30 ob prvem ter ob 16. uri ob drugem sklicanju seja upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove, na kateri bodo razpravljali o otvoritvi počitniškega doma v Marina Julia; odobrili bodo zapisnik poprejšnje seje, določili še enega preglednika računov za obdobje 1965-68 ter proučili nekaj vprašanj, ki zadevajo natečaje.
jih ustavijo. Izsledili so Jih v Ca-sarsl in zaslišali, vendar se o izidu še ne ve ničesar. Tudi na Goriškem je bilo več zased, prav tako tudi na Tržaškem, kjer so ustavljali sumljive avtomobile.
Znižanje trošarine za zakol prašiča
Trošarinski urad občine Gorica sporoča živinorejcem občine Gorica, ki bodo zaklali prašiča, zrejenega za družinske potrebe, da morajo vsaj tri mesece pred zakolom prijaviti lastništvo prašiča, če hočejo o’i zakolu biti deležni olajšav, se pravi 50 odstotnega znižanja trošarine.
Prijave sprejema osrednji trošarinski urad v Ul. Boccaccio 6 v Gorici kakor tudi podružnici v Ločni-ku ter v občinski klavnici v Kraški ulici v štandrežu.
Hlinillllllllllllllllllllllllllllllltill m nun ■IviniiiiiiiiinitliliilillitliiiiiuiiiiiiiiiiiKitiiii 1111111111111	i, 11111111111,111
PROMETNI NESREČI VČERAJ V GORICI
Motociklist zbil na tla kolesarja ki mu je prečkal pot na Travniku
Avtomobilistka podrla kolesarja v Manzonijevi ulici - Trije vozniki se zdravijo v bolnišnici
MiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiHiitiiiniiiMMtiiHfiiiiiifniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiitn
OPOLDNE MED ODSOTNOSTJO USLUŽBENCEV
---------------------------- -------- -.... -	1
Iz poštnega urada v Ukvah so odnesli milijon lir
Karabinjerji sumijo skupino ciganov, ki so jih že prijeli in jih zaslišujejo
SKUPNO 1780 KM RAZDELJENIH V 15 ETAP
Danes začetek dirke po Jugoslaviji prijavljeni kolesarji iz 11 držav
Rusi in Italijani favoriti - Poleg reprezentante Jugoslavije še štiri republiška moštva
Danes bo štartala v Ljubljani 21. dirka po Jugoslaviji, na kateri bodo nastopali amaterski kolesarji iz 11 držav: Poljske, Alžirije, Danske, Nizozemske, Madžarske, Sovjetske Zveze, Italije, Avstrije in Bolgarije. Jugoslavija pa bo zastopana s petimi ekipami. Poleg državne reprezentance so namreč vpisane še republiške reprezentance Srbije, BIH, Makedonije in Hrvatske.
Največ ji favoriti letošnje dirke so kolesarji Sovjetske zveze, ki so se že izredno izkazali na letošnji
dirki Berlin - Praga - Varšava, katero je zmagal Lebedev. Njihovi najnevarnejši tekmeci bi lahko bili Italijani, za katere pa se še sedaj ne ve, če bodo res štartali.
Jugoslovansko reprezentanco bodo sestavljali Valenčič, Boltežar, Cubrič Škerl, Santavec, Bilič in Pavlik. Glavni mož moštva bo seveda Boltežar, ki Je letos dosegel nadvse častno 28. mesto v končni lstvici Toura za amaterje, čeprav bi tudi Valenčič in Cubrič znala povedati svoje.
llllllinillllllllllllllMMMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllirumillllllMIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIII
ZA POKAL INTER-KUP
Spet slab dan Jugoslovanov
v
Železničar je zapravil izredno priložnost Rijeka pa je doživela nov polom na Kantridi
Tudi peto kolo ni prineslo nič dobrega jugoslovanskim barvam. Toda, medtem ko je bila usoda Zagreba, Rijeke in Radničkija že zapečatena, je imel Zeljezničar v nedeljo izredno priliko, da si zagotovi vstop v finale. Na žalost pa ni šlo vse po njegovih načrtih. Leipzig se je odlično branil in prisilil Jugoslovansko moštvo na delitev točk. Zaradi te izgubljene točke se bo moral željezničar še potruditi v zadnjem kolu. Samo zmaga proti Gwardiji bi ga lahko spravila na varno pred nemškim moštvom.
Radnički je sprejel v goste vodeče Zaglebje. Le zmaga bi mu pustila še nekaj upanj, da se kva lificira v finale. Toda tudi v tej tekmi je bil napad domačinov brez moči proti zgoščeni obrambi gostov, ki so iztrgali točko, ki jim bo verjetno zagotovila prvo mesto v tej skupini.
Rijeka pa je doživela nov poraz, to pot proti zadnjeplasiranemu Szombierki. Rečani sicer nastopajo v tem turnirju s pomlajenim moštvom, ki nima nobenih mednarodnih izkušenj. Vseeno pa do takih rezultatov ne bi smelo priti. To namreč pomeni, da moštvo nima zadostnih rezerv, katere pa prvoligaš vsekakor potrebuje.
Tudi Zagreb je doživel poraz. Premagal ga Je Slovnaft, ki se je še potegoval za prvo mesto. Nova zmaga Chemija pa Je že odločila končni izid v tej skupini.
3.	podskupina: Zeljezničar :Leipzig Banik:Gwardia
1 Zeljezničar	5
2.	Leipzig	5
3.	Gwardia	5
4.	Banik	5
4.	podskupina: Slovnaft:Zagreb Chemie:Pogon
1. Chemie 2 Slovnaft
3.	Zagreb
4.	Pogon
0:0 1:2 6 3
8	5 8 12
9	11
3:1
1:0
0 8 3 9 2 12 8
3	7 13
4	6 11
J
HAVANJi
it V,
REZULTATI; 1. skupina:
Motor Jena:Tatran Rijeka: Szombierki
1.	Motor Jena	5 3
2.	Szombierki	4 2
4 1
3.	Tatran
4.	Rijeka
1 0 2
5 1 1
2 6 1 1 3 2
2. podskupina:				
Radnlčki-Zaglebje				0:0
VSS Košice:Empor				0:1
1. Zaglebje	5	3	1	1	13 7
2. Empor	5	3	0	2	8 4
3. Radničld	5	2	1	2	11 10
4 VSŠ Košiče 5	1	0	4	6 17
0:0
0:3
18 4 7 3 4 1 4 9 3
IIIIIIMMIIIIIHIIIIIinillllMIIIIIIIinillllMIIIHIIIIIinilll
Nesreča mizarskega vajenca
Ob 15. uri so prepeljali v gonško civilno bolnišnico 19-letnega Adriana Petruzza. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh, ker sl Je Izpahnil desno ramo. Nesreča se mu je pripetila ob 13. uri na delu v mizarskem podjetju Simonet v Marianu, kjer je zaposlen kot vajenec. Mladenič se Je spotaknil na dvorišču.
Današnja prva etapa bo vodila kolesarje od Ljubljane do Portoroža in bo dolga 135 km. Start bo prebližno ob 13. uri.
OSTALE ETAPE SO:
22.7	Portorož - Opatija (180 km)
23.7.	Rijeka-Zagreb (180 km)
24	7. Zagreb-Banja Luka (192 km)
25	7 Banja Luka-Jajce (76 km)
27.7.	Travnik-Zenica (60 km) Zenica-Sarajevo (100 km)
28.7.	Sarajevo-Tuzla (122 km)
29.7	Loznica-šabac (53 km) šabac-Novi Sad (70 km)
30.7	Novi Sad-Beograd
31.7.	Beograd-Kraguljevac (122 km)
1.8.	Kraguljevac-Niš (150 km)
2.8.	Niš-Kumanovo (165 km) Kumanovo-Skoplje (45 km)

ATLETIKA
BERGAMO, 20. — Na mednarodnem atletskem mitingu so bili doseženi naslednji boljši rezultati: 110 m ovire: j. Rockwell (ZDA) 14”2, 2. Mazza (It.) 14’’8; 400 m: 1. Tobler (ZDA) 47”3; disk: 1. A-sta (It.) 52,69; palica: 1. Skowron (ZDA) 4,30; krogla: 1. Blanco (Z DA) 18.11.
POKAL GALEA
RIM, 20. — Rezultati teniškega tekmovanja za pokal Galea:
V	KITZBUEHLU:	Hoskovvetz
(Avst.) - Backhaus (Vzh. Nemč.) 4:6, 6:2, 6:4, Brunotte (Vzh. Nem.J-Kolbinger (Avst.) 2:6, 6:4, 6:2.
V	BUDIMPEŠTI: Kuenzler (Švica) - Brasseur (Luks.) 4:6, 6:2, 6:4, 6:4, Hoelsteln (Švica) - Schiltz (Luks.) 6:2, 6:0.
NOGOMET
BRAZZAVILLE, 20. — V Braz-zavillu so se nadaljevale afriške športne igre v plavanju. Vsa prva mesta so pobrali tekmovalci ZAR z naslednjimi rezultati:	100 m
prosto — Etchazzwl 57”5, 100 m metuljček — Mansour 1’04”8, 100 in hrbtno — Ahmed Abdebaset 1’07”9, 400 m prosto - - Risk 4'41"4,
4 x 200 m prosto - ZAR 9’04”4.
lili lili IIHMIII lllllll lllllllll 11111111111 Ulil Hill limiiiiillililllllllllllllllllllliilllllllltiillllliiililiillliuilllllllltllU
BARRANQUILLA, 20. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo Je Urugvaj pre-i magal Kolumbijo z 1:0 (1:0).
PO NEZANIMIVI DIRKI
Dancelli zmagovalec nagrade Sammontana
Mealli še vedno leader v pokalu Cougnet - Na cilju je zmagovalec prehitel v sprintu Bitossija in Poggialija
Michele Dancelli je zmagal veliko nagrado Sammontana, ki je vključena v program pokala ((Cougnet«. 204 km dolgo progo je prevozil v 5.15’ s povprečno hitrostjo 38,856 km/h. Te številke pričajo, da dirka sama ni bila zelo hitra. Glavnina se Je podala na pot brez posebnega veselja, tako da je dir ko nekoliko oživel le dolgi beg Passuela, ki je skušal iznenaditi ostale tekmovalce. Toda to ni šlo po volji Bitossiju, glavnemu favoritu dirke, ki Je potekala preko njemu dobro poznanih krajev. Zato se je tudi ta kolesar odlepil od ostalih, njemu pa so se pridružili še Dsncelli, Poggialli in Mugnaini. Ti štirje so kmalu dosegli Passuela in prišli skupaj do cilja. Tu je Dancelli, ki je bil najmanj aktiven od pobeglih, presenetil v sprintu Bitossija in zmagal. 55” za zmagovalcem so prispeli na cilj Batti-stini, Vicentini in Maseratti, 1T5” kasneje Zanin, glavnina pa Je prt-
ATLETIKA
Nov svetovni rekord v teku na 1000 m
BERLIN, 20. — Nemški atlet Jur-gen May je sinoči dosegel nov svetovni rekord na 1000 m s časom 2’16"2. Prejšnji je pripadal Snellu z 2’16”6.
Rekorderji na tej progi so po letu 1950 bili zapovrstjo. Aberg (Šved.), Jungwirth (CSSR), Whit-field (ZDA), Boysen (Norv.), Roz-savolgy (Madž.), Waern (Šved.), Valentin (Vzh. Nem.), Sneli (N. Zel.) in May (Vzh. Nem.).
SMUČANJE
CERVINIA, 20. — Na ledeniku Breihorn na poDočju Matterhorna se je začelo tekmovanje v hitrostnem smučanju na 1 km z letečim startom Zaradi vremenskih motenj svetovni hitrostni rekord Italijana Di Marca, ki znaša 174,757 km, ni bil zrušen. Najhitrejša sta bila Di Marco sam in pa Bruno Alberti, ki sta dosegla hitrost 169,252 km. Sledili so: De Zordo, Mussner, Ludwig Leitner itd.
šla po 2’. Najbolj sta razočarala Cri-blori in Taccone, medtem ko Mealli pazil le na to, da pride pred Ferrarijem, in s tem ohrani prvo mesto v splošni lestvici.
VRSTNI RED NA CILJU
1.	Dancelli (Molteni) 5.15’
2.	Bitossi (Filotex)
3.	Poggiali (Ignis)
4 Mugnaini (Maino)
5. Passuelo (Ignis)
6 Battistini 5.15’55”
7.	Vicentini
8.	Maserati
9 Zanin 5.15T5”
HOCKEY NA KOTALKAH
Candy Monza vodi po 1. delu prvenstva
S sobotnim kolom se je končal prvi del prvenstva. Spočetka je kazalo, da bodo tržaške ekipe letos gospodovale na vrhu lestvice, predvsem po zaslugi Ferroviaria, ki je nevzdržno nabiral uspeh za uspehom. Zadnji koli pa sta bili zanj porazni. Prejšnji teden je prišel nepričakovani poraz v Valda-gnu, tokrat pa je moralo tržaško moštvo položiti orožje v Monzi. Ta tekma je bila sicer zelo napeta in končni rezultat Je preoster za goste. Tl so že takoj v začetku vodili in domačini so izenačili le proti koncu polčasa, kmalu nato pa so še prešli v vodstvo. Začetek drugega dela je bil odločilen. Tržačani so popustili in prejeli tri zaporedne gole Kljub temu so se še naprej borili in zmanjšali razliko, katero je nato glavni strelec Candyja znova zvišal.
S to zmago Je Candy sam na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti nad Triestino, ki pa je jasno pokazala, da se vrača v formo prejšnjih let. Pi uspešnem nastopu proti Candyju je naravnost pregazila Marzotto (9:1) in s tem maščevala Ferroviaria. Igra sicer ni bila posebno lepa, saj Je bila razlika na terenu prevelika, da bi bil rezultat vsaj nekaj časa v dvomu. Gostje so nekoliko razočarali in se lahko zahvalijo vratarju, če ni bil njihov poraz še večji. Med Tržačani pa se je spet izkazal Pockay, ki se je šele pred kratkim vrnil od vojakov.
V ostalih tekmah ni prišlo do posebnih presenečenj. Amatori Je premagal Bassano, čeprav se je slednji osti o upiral, Novara pa Je odpravila Raplda, ki je še enkrat pokazal veliko nezrelost v obrambi.
Lepše je bilo v Lodiju, kjer Je zadnjeplasirani Follonichi zopet za las ušla točka. Nekaj minut pred koncem Je bil rezultat že izenačen, ko pa Je sodnik zaradi grobega prekrška izključil Galattlja, napadalca gostov. Je Lodl prišel do nezaslužene mage.
REZULTATI
•Amatori-Bassano 3-0.
•Novara-Rapid 6-2.
•Lodi-Follonica 5-3.
»Triestina-Marzotto 9-1.
•Monza-Ferroviario 6-2.
10. Marcoli 5.17’; in z	istim	časom	LESTVICA					
vsa glavnina.			Candy Monza	9	7 1 1	45	17	.15
Lestvica za pokal	Cougnet po		Triestina	9	6 1 2	37	17	13
predzadnji dirki:			Ferroviario	9	5 2 2	45	36	12
1. Mealli	47 točk		Novara	9	6 0 3	39	32	12
2. Ferrari	46	»	Amatori	9	5 2 2	29	26	12
3. Schiavon	33	n	Lodi	9	4 1 4	30	32	9
4. Mugnaini	32	»	Marzotto	9	3 1 5	34	23	7
5. Meldolesi	28	»	Kapid Modena	9	2 16	28	41	5
6. Marcoli	26	»	Bassano	9	1 1 7	20	38	3
7. Chlappano	23	»	Pro Follonica	9	1 0 8	30	49	2
Tudi v gorah juvancic se je zgodovina ^ so - letnici prelamljala
vojne Italije r
proti Avstro - Ogrski) *	4*
Samo mimogrede naj omenim še drugo formacijo avstrijskih oblasti, ki je zajela naše ljudi ob začetku vojne z Italijo: ((Delavske čete« — «Arbei-terkompanien«. V te so potegnili stare in mlade, celo šestnajstletne fante pa tudi mnoge politične osumljence in še take, ki jih niso smatrali za vredne, da bi «branili domovino Avstrijo«.
Izvršni organ teh mobilizacij so bile prav žendarmerij-ske asistence, ki so ponekod samostojno ukrepale, na pr. v Bovcu, kjer pa je na srečo bil odločilen tudi poveljnik bovških Kluž stotnik Rus, brat Mavricija Rusa, zdravnika v
Ljubljani. Stotnik Rus je pred vojno imel tesne stike z meščansko naprednim krogom iz Bovca zlasti s sodnikom Vidmarjem in njegovo ženo Fono-vo iz Solkana. (Fonova Je pozneje celo prevajala Iv. Cankarja v italijanščino.) Rus je vsaj tu preprečil marsikatero krivico.
Delavske čete so bile v civilnih oblekah, le rdečo kapo bivših avstrijskih dragoncev so dobili, zelo privlačno znamenje za italijanske opazovalce. Možje teh čet niso bili le nosači, gradili so tudi prve utrjene črte, največ artilerijske postojanke, na pr. na Svinjaku pri Bovcu. «Occhi del gru-
gno« — oči rilca so jih italijanski vojaki imenovali. V Mrzli vodi za Rabljem je pri taki četi bil tudi osumljeni voditelj tržaških meščanskih Slovencev dr. Otokar Ribar; z njim je bil še živeči napredni učitelj Hinko Klavora iz Čezsoče, ki hrani svoje spomine iz te dobe zelo podrobno napisane. Ta četa je gradila utrdbe na Prašnikovem sedlu pod Lovcem. Druga taka četa samih Slovencev, v večini so bili Vipavci, je utrjevala odsek Rombon-Viš za Rabeljskim jezerom še v trdi zimi 1914-15. Tej vojaški poveljniki niso prizanašali; bila je z lopatami in s krampi izpostavljena italijanskim svinčenkam in granatam.
In kje so osumljeni češki intelektualci. profesorji, advokar ti, ki so kot nosači »služili« Avstrijo na odseku Lipnik-Le-mež-Smohor, tam nad Krnskim jezerom, in ki so vsak dan prehodili pot tja do vasi 8oča. Lačni... že imenovani Smrekar jih je srečal ob začetku vojne, ko je Krn že bil v italijanski posesti. Mož ni bil politično razgledan, ali slovenski čut je imel oster in z njim tudi takrat živo slovansko povezavo. To avstrijsko po-
četje je obsojal. Po spominu se mi zdi, da je pisal: »Avstrija bo to drago plačala.« Vem, da so bile te besede v njegovem dnevniku, samo ne upam si priseči, da prav v tej zvezi.
Naj se tu obregnem ob ((Vodnika po slovenskih gorah« (I. Slovenska planinska transverzala... Ljubljana 1964). Da nima nikjer besede o svetovni slovenski in slovanski tragiki I. vojne, pa tudi o NOB ne! Ko sem lani hodil s Cme prsti na Km, predlanskim s Komne na Km, je bilo prijetno v Bogatinski koči. Mislil sem pa na zdravnika Dunajčan na, s katerim sem se srečal med dvema vojnama v koči pod Višem in mi je pravil, kako je delal v bolnišnici pod Bogatinom. Na njenih temeljih sloni današnja koča. Kdo ve še to, ko tam veselo razpoložen najde oddih in počitek po lepi poti, ko Je šel mimo toliko razvaljanih utrdb, ki govore o I. svetovni, mimo toliko krajev, kjer pa ni ostankov, spominov na naše partizane. Ali je planinstvo odtrgano od zgodovinskih dogajanj? Vsaj «Vodnik po slovenskih gorah« gotovo.
Posebnosti flore omenja, le-
po; posebnosti mož, fantov, vseh možnih narodov, ki so tu trpeli, padali... In ne samo herojstev naših borcev, tudi tra gike onih, ki niso vedeli, za kaj se bore, trpe, se moramo spomniti! Ne bom se spuščal v podrobnosti ocene »Vodnika« ali kak odstavek se mi zdi napisan tako, kakor da je napisan le po pogledu na specialko! Pot, kote, vrhovi in dosti je. V gorah je človek doživljal zgodovino, tu se je zgodovina prelamljala in kako! Treba je povedati in napisati! Tre ba bo za mladi rod, ki pridno hodi po poteh vrhov, dopol niti...!
In sedaj še o beneških Slovencih. 2e v dobi fašizma je Giuseppe del Bianco, videmski tiskar, spisal in izdal prvi in drugi zvezek «La guerra e il FriuM«. Mož ni bil fašist, tretji zvezek je izšel šele po dru°i svetovni vojni. Zbiral je podatke od vsepovsod, citiral dnevnike, vrsto podatkov je dobil najbrž od živih ljudi.
Dotaknem se tu dr. Tume. V svojih spisih o beneških Slovencih — zlasti mi še stoj: pred očmi Planinski vestni« 1934, kjer podaja kar nelias zgodovinski pregled o Sloven-
ski Benečiji — pravi, da so bili zvesti italijanski držaVjani. antiavstrijci, očita celo, Ja sio-vensko meščanstvo tu ni napravilo svoje dolžnosti, da bi se bolje in več zanima'o zanje. Ne vem, tja do 1908 še je bil sam v meščanskih vrstah. Ce bi bil še živ, bi m v goče moral le priznati, da tudi on ni mogel več, kot da jih je obiskoval, ko je hodil po njih zemlji in gorah. To je politič na pripomba ln se ne spuščam v globlja razglabljanja, kaj bi in kaj niso meščanski krogi napravili za naše zamejce na zahodu.
Dejstvo je, da so se 1866 beneški Slovenci odločili s plebiscitom za Italijo. No, Palmi ro Togliatti, umrli sekretar KPI, je vsaj zame edini ki je opozoril v svojih spisih kako malo pomembni so bili tisti plebisciti. Pa pustimo to in pu stimo očitke, da liberalna Italija po 1866 ni skoraj prav nič napravila za beneške in hribovske vasi Res pa je. da so beneški fantje v veliki večini pošteno in dobro služil: svoji državi v enotah italijanske voj ske Bili so po italijanskih vi rih med največjimi vojaki Ita lije po postavi. Po veliki veči-
ni so bili alpini in bili so na to ponosni. Alpinski klobuk s peresom, kratke hlače s pelerino dokolenko. Bataljoni «Ci-vidale«, «Gemona», »Tolmezzo« (Čedad, Humln, Tolmeč) so i-meli največ beneških fantov Ni čuda. če je Benečankica, Re-zijankica z veseljem in pono som gledala svojega fanta-alpi-na in ji je bilo težko, če je bi! le pri gorski artileriji, kaj šele, če je bil navaden infante-rist V dobi fašizma se je to dogajalo; marsikomu niso več zaupali in je moral med nižje kaste vojske. Pravijo in so pisali o tem, da v prvi svetov ni vojni beneški Slovenci niso imeli dezerterja v svojih vrstah. Pa še nekaj: tudi v miru so oni ob meji bili zvesti svoji državi.
Lovšin (Gorski vodniki l.c str. 47) omenja, da je dr Tuma v Reziji »naletel na ova duštvo iredentistične gospode« in so ga laški karabinjerji pre gnali. To formulacijo vsaj je treba le popraviti. Rezija ni 1 mela iredentistov-neodrešencev ker Je od 1866 že bila ((odrešena« Ni imela gospode če izvzamemo učitelja, učiteljico, pa še karabinjerja in financar ja. To je Tuma vedel... Mogoče
se pa ni zavedal, dasi je pisal o njih zvestobi do Italije, da ga domačini sami opazujejo, poslušajo in tudi oni sami poročajo naprej. Slo jim je za kruh, služili so ga, kjer se je dalo: pri Tumi in pri karabinjerjih. Revščina napravi človeka dvoobraznega Ko hodi Tuma 1923 zadnjič po Matajurju (Planinski vestnik 1934 str. 358) piše o ((znanem rodoljubu Jusiču« iz Až-le, ki ga ((informira o razmerah« v Beneški Sloveniji in mu poišče vodnika Antona Venturinija... Del Bianco pa piše v svoji knjigi (Vol. I str. 308) o Karlu Jusiču iz Ažle, ki je bil poštni uradnik v St. Petru ob Nadiži in je bil že 1912 v Kobaridu aretiran in izgnan, ker so ga osumili špionaže v dobro Italije Bil je torej tudi ((rodoljub » samo za italijansko stran ali kali Gre za istega Jusiča, ki ga Tuma omenja? Ni verjetno, ali mogoče. Del Bianco še dodaja, da se je Karlo v Kobarid vračal vse do 1915, ker je imel tam veze. Napredni del kobariških tržanov ni bil več za Avstrijo: da bi bil za Italijo, izključujem absolutno.
fNadallevanle sledi1
UREDNISIVO:	TRST -	UL.	MONTECCH1 6,11.	TELEFON 93-8«» tn	94-63« - Poštni	predal	559	- PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II, Telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20	- Teleton	37-338	-	NAROČNINA: mesečna H(Mi	m	- Vnaprej
četrtletna 2.250	lir, polletna	4.400 Ur,	celoletna	7 700 lir	- SFRJ: *	tednu 30 din, mesečno	600	din — Nedeljska:	posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11-5374 - Za	SFRJ	ADI! DZS Ljubljana	Stari	trg 3/1., tele
fon 22-207, tekoči račun	pri	Narodni	banki v Ljubljani	600-14-603-86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpoa: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lil beseda	- Oglasi tržaške	m	gonške pokrajine se	naročalo	pri upravi.
— Iz vseh	drugih pokrajin	Italije	pri	»Socletš Pubblicita	Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst