„Gorica* izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahajii v „Narodni Tiskurnl", r.lica Velturini at. 9, kamor je nas;avljati pisma. Nefrankirana pinma se no sprejcmajo, enako .se ne uvažujejo pisma broz podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračujo. OORICA TELEFON št. 201 .teoric»" «lane na leto 10 K, za pol lets 5 K, zz tttrt leta 250. (ipravniitvo se nahaia v „Narodni Tiskarni" alica Vetturini §t. 9. In oglaHp se piačujc odčveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoHameznc Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo % raznih gonških trafikah. Si. 68. V (iorici, v soboto dne 24. avgusta 1912. Leto XIII. 0 naših cestnili zvezah. Ne da se iigovarjaM, da je bila naša dežela šc prod par dcsctlctji zelo zane- marjeua, kar se tiee cest in proinctnili zvez v občc. Razen erarskili in nekai skladoviiih cest ni bilo v dezcli skoraj nobenili promctnili zvez. Celi okraji so bili tako rekoč odrezani od svetovnega prometa in radi tega tudi gospodarsko zelo zaneniarjeni. Kdor si je ogledal ka- nalski okraj na desiiem in levem bregii Soče, mora temu pač hote ali nekote pritrditi. Na Vipavskeni je bila šempaska do- lina od prvaško-dornberške povsem lo- čena, in je delonia se sedaj. V naših go- rali so zveze z druginii kraji strašne, ali pa jill sploh ni. V zadnjem desetletju so se razmcrc vsaj delonia zboljšale. Streniljenje ljud- stva po stiku z železnicami je rodilo po- vsod željo po dobrih cestnih zvezah. Najboljši dokaz, da je temu tako, je de- želni telmični urad, katerega pred 10. leti ni bilo in iina danes toliko posla. da ne iiiorejo stirje inženirji z vseni po- možniin osobjeni zadostiti zahtevam cestnih odborov, obein in drugili korpo- racij za napravo raznih cestnih nači tov in stroškovnikov. Deželna uprava obrača veliko po- zornost teni raznierani in žrtvuje mno- go, da hi prišla v okoni tern nedostat- !:on;. Tudi država obrača sedaj več>o po- zornost teni raznierani, kar je unievno, kajti stalno ni na korist države. ako bi ostala naša kronovina v teni oziru tako zaneniarjena, kakor je bila, docini iniajo kraji onkraj državne nieje lepe ccste in poti in se vsled tega tudi gospodarsko naglo razvijajo. Neoziraje se na velik cestui pro- grain, katerega hoee vlada izvesti do 1. 1922 in za katerega je preudarjenili nad 5 milijonov kron, podpira ministerstvo tudi drugi: lcsIiic zveze, ki so na korist okr.iieni in njihoveinu prebivalstvu. Toda vse to se godi prepočasno. Nam se dozdeva, da je prevcč birokra- tizma pri tern delu. Navadno pridejo tn v postev trije činitelji: občina, dežela in država. Senitertja stopi na mesto ob- čine cestni odbor. Ko pride občina |)o dolgem ciiiLa- tijii do načrta in stroškovnika za to aii vMio Lfsto, sprejine vlada navadno na se 50% vseh stroškov; a predno pride de- želni zbor skupaj, ki mora v takih slu- čajih tudi prispevati s primernimi od- stotki v ta nanien, zapadc državna pod- pora, in predno se ta obnovi, zapade pa dežclna podpora i. t. d. A naposlcd, ko se vendar konečno uredi finančna strau podjetja, spozna naenkrat vlada, da so načrti slabi ter da jih je treba popraviti. To pa pomnoži navadno tudi stroške, in vsa prizadevanja je treba znova za- eeti. V tem oziru podajamo tu nekaj vz- gledov iz novejše dobe. Županstvo v Bovcu je začelo že Ie- ta 1903 popravljati pot Bovec-Pluznjc in dalje ob Kolovratu do Kala in Korit- nice: a straŠen požar, ki je pokončal pol Bovca, jc provzroeil, da je nioralo županstvo to delo odpustiti. Leta 1908 se je županstvo obrnilo na deželni zbor za podelitev podpore a brez načrtov in stroškovnika, katere je moral naposled napraviti dež. tehnični urad. I eta '910 je prišln prosnin nred dež. zbor, a ta je ni inogel rešiti radi poinanjkanja potrebnih prilog in formal- nih nedostatkov. Še lc v zadnjem zase- danju jc dovolil dež. zbor 1820 K pod- r.orc za zgradbo poti ob Kolovratu in 450 K za popravo ceste Bovcc-Plužnje. Županstvo je vložilo tudi prošnjo na c. kr. vlado v dosego priniernc dr- zavne podpore, a do danes ni odgovora. Skoro gotovo pa je, da zapade deželna podpoia, ko dojdc odgovor glede dr- žavne. hrugi slučai. Pavčna obeina Lok- viče v žiipanstvii Opatjeselo je prosila v/.c !. 190* podporo za razširjenje poti, ki pelje na skladovno cesto Miren-Opa- tjeselo. Prošnji so bili priloženi načrti in troškovnik, I:i je kazal 760(1 K potreb- ščine za ugotovitev poprave. Deželni zbor ie fivolil leta 1910 (16. iebr.) pri- M^'.'. !6i)0 K v ta nanien. Vladi niso ugajali načrti, katere je moral konečno popraviti dež. tehnični urad, s čimur se ie zvisala potrebsčina na 10.500 K. JV.ed teni je pa dež. podpora zapa- d!a in prošnja je rnorala romati zopet v zbornieo. Dne 2. marca 1912 je dež. zbor obnovil zapadlo podporo in na novo do- volil še 1025 K. tako da znaša sedaj za- gotovljeni dtzelni prispevek 2625 K. C. kr. namestništvo je predlagalo c. kr. ministerstvu za javna dela podeli- tev 60/4 prispevka k zgradbenim stro- škom, a — odgovora ni, in z delom ne more občiria začeti. Takih slučajev bi navedli lahko še mnogo; a menda vže ta zadostujeta v dokaz, da se s takim postopanjem do- bra stvar preveč in po nepotrebnem za- vlačujc. To velja pa ne le za ceste. mar- več tudi za druga javna dela. Za vsako malenkost mora romati prošnja potom c. kr. glavarstva na namestništvo in od tarn v ministerstvo in istirn potom na- zaj. — Jednostavno bi postalo postopanje. ako bi imelo c. kr. namestiiištvo oziro- !P'> pri ccitcil' in poteh ekspozitura za vzdrževanje cest v Goriji leten zalog, iz katerega bi se krili direktno tozadev- ni stroški. V tem slučaju bi lahko dovo- lil tudi dež. zbor primeren fond dežel- nemu odboru v take namene proti nak- nadnemu porociln inodobritvi.Ko bi ob- čina prosila za pomoč in zadostila vseni tozade\ nini iormalnostim, naj bi držav- ni ali deželni inženir napravil potrebne naerte in stroškovnik. Komisija, sesto- jeca iz drž. in dež. inženirja. jedn^ga za- stopnika namestništva in dež. odbora, naj bi poteni na lieu mesta potrebno u- krenila, da se z delom začne in - kon- ;. ča. na ta način bi v kratkem času prišll k do potrebnih cestnih zvez v deželi. Dopisi. Iz Dornberga. (V e t e r a n s k a slavnost.) Minulo nedeljo dne 18. t. rn. se ie vršila pri nas veteranska slav- uost, ki ostane vsem v najboljšem spo- minu. Slavnost se je namreč vršila o priliki na novo oživljene veteranske po- družnice in pa o priliki 82. rojstnega dne j nasega presv. cesarja r'ranca Jožeia I. | — Zjutrai ob 9. se je pripeljalo z žardi- nirarni veteransko društvo iz Sovodenj- Rubij pod vodstvom načelnika g. Ur- i bana Gruden. Pri vsprejemu je v iz- | branih besedah pozdravil goste načel- ! nik naše podružnice g. P o p I i h a r o- menivši 82. rojstni dan našega presv. i cesarja. Navdušeni živio-klici so se raz- ¦ legali naokoli. üodba je zasvirala ce- | sarsko pesem in lepa četa veteranov je ! z godbo na čelu odkorakala v cerkev k ¦ slovesni sv. maši. katero je daroval do- ! mači župnik preč. g. Frančišek L a v- \ v e n č i č. — Po sv. maši so veterani od- 1 korakali na dvorišče gostilne Doplihar, i kjer se ie zbralo obilo ljudstva. Kot go- vornik ie nastopil g. I. B u d i n. ki je po- vdarjal: Z veseliem pozdraviiam. vete- rane in druge goste tukaj navzoče, ki so se zbrali na tem lepem prostoru, da poživimo domačo podružnico obenern pa tu dostojno proslavimo 82. rojstni dan našega preljubljenega vladarja. Po- tern je g. govornik deklamiral krasno patrijotično pesem, nakar so zaorili ur- nebesni živio-klici. (iodba ie zasvirala cesarsko pesem in sreni vskliki so se vmes oglašali. ki so daiali duška pa- trijotičnitn cutstvoni. — Poteni je g. go- vornik nadaljeval: Viribus unitis, t. j. z združenimi niočnii korakajmo Slovenci pogumno naprei. Mi smo in hocenio biti zvesti državiiani, udani Habsburški hi- Lexicon Vallardi Fnciclopcdia universale illustrata. — Grande dizionario jjeografico, storico ecc. ecc. ' Pasji dnevi so pri koncu, a vendar iii, da bi se človek bogsigavedi kako postavljal s svojo med tem easoni na- brano modrostjo. Sicer je dosti takih porednežev med pisatelji in kritiki, a nn se hočemo držati bolj solidne podlage in zato bomo govorili raje o tuji niodro- sti, ne o svoji. Roltatu Pepe sicer pro- daja vedno le svojo modrost, a to naj nas ne moti. Odprli smo tedaj te -dni gori imenovano znaustveno enciklope- dijo, ki je takole sestra nemskega Me- yerjevega leksikona po razscžnosti, a ima vse polno prav pasjednevskih sla- bosti. Se takoj vidi: leksikon je možak, krepek in trden, enciklopedija pa bolj ženske narave, morda nekoliko histeri- ena. Pobrskali smo malo tupatani, brez pravega cilja, le tako bolj za zabavo. Tu iniamo n, pr. karto z naslovom »Adri- atico mare« in sosedne dežele. Imena krajev so naravnost frapantno i t a- 1 j a n s k o tiskana, kot n. pr. Laibach, Zirknitz, Terglou, Klagenfurt, Cilli, Drava itd. Od kje so pobrali Italjani to nomenklaturo, vedi sam Bog; original- na ni in če je, kaže laško znanost v rev- ni luči. Tudi naša Ajdovščina je dobila »gnado«, da sme stari v tern naučnem slovniku. Pod Aid us sin a citanio namreč: »Pistretto del Friuli Orientale, nella provincia di Ciorizia, con 13.00D ; ab.« Ni, da bi človek kaj rekel, kaj! Respekt je že potreben. Da ležijo našc Cruiče v tako čudnih krajih, se mi ni niti sanjalo, a tu berem črno na belem: »Cernizza. Coniune della provincia del litorale Veneto-istriano«. Kje, kaj, kam? bo lahko vprašal radovedni čitatelj. Za- nimivo je gotovo, da je omenjenih toli- ko precej majhnih krajev z a v s t r i i- s k e g a Primorja, a nikjer ni povedano, kje prav zaprav lcže. Ali ni bil tu poleg neznanja tudi gotov luimen odločtlen? Pa bi bil kdaj Komen v Istri, so niseni slišal, a tu berem nekaj takega. C o- men — niti ne Cominiano — capoluo- go di distretto nel litorale istriano, nella provincia di Oorizia con 2550 ab. II ter- ritorio e montuoso ed appartiene al Car so (— spada h KrasuV. Kajpak da spada; saj j e Kras, nelc spada! Devin je »villaggio italiano del' Austria-Un- gheria«. Saperlot je to znanstveno! - Pod besedo Fiume je skromen, skromen člančič, a se skroninejša je slika, ki naj kaže Reko. Katero ribiško g n e z d o bi to bilo, mi ni znano, a mesto to ni nobe- no. — Naše Bovčane so ti laski<»vse- znalci« potisnili nazaj v Napoleonove case, če ne morda v staro Ilirijo, kajtl tu berem: »Flits eh. Coniune dell'11- liria«. To je rečeno kratkö. pa »kroft- no«, kaj? — Veselil sem se na članek o (.lorici, kajti prepričan sem bil, da se je tu pokazala italjanska učenost in brihtnost v vsej svoji moci. No, ta član- čič je v resnici tako klavern, da se Bo- gn vsmili. All res ne vedo vec in natan- čnejšega o »laski« Gorici? Berem še celo take reči, da je grad nekdanjih go- riških grofov sedaj spremenjen v ječo »ora convertito in prigione«. Pa bi te, to pa imponira! — Oradec je ^tam v štajerski dežcli«, a da se take reči tarn vidijo. tega bi Ciovek ne slutil. Na hri- bcu sredi mesta se dviguje krasna ka- tedrala, pravi ta Vallardiieva uceuost. Tega gotovo še ne vedo graški penzijo- nisti, ki krmijo kose v mestnem parkn. V Idriji izdelujejo res čipke, a se ne pe- cajo z izdelovanjem svile; tudi ni tarn nikakih železnib in bakrenih rudnikov, kakor so to »pogruntali« v Lahih. — Uboga Ljubljana ima občinsko palaeo v staroneinskem slogu - v resnici je pozna renesansa — polrazdrt grad, )>che corona lo Scblossberg, il Burg ecc.« Či- sto nove reči v Liubljani, kaj? Tudi Ijubljanski jezik je nekaj posebnega. »La lingua del popolo e il v e n d o, dialetto slavo misto di parole tedesche e italia- ne«. Temu jezikoslovcu bi se odkril pri najhujši zimi, tudi če imam na glavi plešo kot ščip na nebu. Ta pa zna, ta! To je čisto nov jezik, »i 1 vend o«, me- šanica slovenščine, nemščine in italijan- ščine. Kje si, /!ane z Iblane, les se pojdi licit, potem se postavi! Istra je sicer »neodrešena« dežela. a tako malo po- znana tem gospodoin kot kaj drugega. Pod besedo P i s i n o stoji sicer, da ie mesto sredi Istre »quasi nel centro del- 1' Istria«, a slika zraven kaže malo pri- stanišče ob morju in kar je še najlepše, ie i s t a kot za mesto Reko. Cloveku, kl pozna nekoliko znanstveno delo, se je- žijo lasje pri takih »kozlih«. Pola je se- veda najbolj laško mesto v Primorju ¦— e citta eminentemente italiana..... Vspričo drugih »učenosti« tak entuzia- zem več ne vleče, tudi če gre kdo z bo- bnom od spredaj. Pa kaj hočemo, saj so še naši Tolminci čisti Lahi: tako se vsaj here v tern čudovitein leksikonii: '>Bor- go italiano dell' Austro-Ungheria«. — Pa Ualijani zahtevajo univ'erzo na vse kriplje. je razumljivo, če pogledamo v tej enciklopediji članek »Austria«, kjer se bero o šolstvu naravnost velike reči. Med univerzitetnimi mesti je namreč Praga z nemško in g r š k o univerzo. In ce iniajo (Irki v Pragi svoje vseucl- lišče, zakaj bi ne imeli tudi Lahi svoje- ga. 7 ozirom na take »znanstvene« v- spehe, je seveda tudi skrajno potrebna. -- Poglejmo se, kaj so po Vallardiju Slovenci: »S1 o v e n i, Slovenci o S 1 ol i n u zy(?). Popolo slavo delle provincie austr. dell' Istria, della Car* li gospodje okoli »Edinosti«, je šlo sedaj rakoin zvizycat. Tako ncsrainno zavija- nje, taka hinavščina je pri honetnih Iju- deh sploh neniogoča. V štirih številkati je »Fdinost« prav grdo iiapadala g. župnika Kadenara, podtikala mu je, ka- kor sino videli, raznu hudodelstva in ec- lo »kak zločin« in sedaj pride s solzavo romantiko, eeš, mi snio poročali le »fakt«. Citatelji naj sodijo sami. S takini listom in s tako stranko kot jo zastopa pa proč od nas, proe od našega Ijud- stva! Tu vidijo naši citatelji laliko, kak- šna je uasa »tetka« »Ldinost« in kakšno niora biti njeno delovanje za ljudstvo. Človck res nc more reči drugaee kot: fej te bodi! Prosnja in želja. Iz uradiiiškili kro- gov \r mestu: Na eesarjev rojstni dan stno bili uradniki pri slovesni sv. mas v stolniei. Med sv. maso' po evangeliju je imcl res kraseii in dnevu prinieren nagovor dnliovnik č. g. Marolt. Le ža(, da se ta govor ni ponovil tudi v sloven- skern jcziku. V cerkvi je bila gotovo nad polovica Sloveneev. Fnako je bilo tudi «Mod iiavzočimi zastopniki raznlii oblastev mnogo Sloveneev. /ato izražanio prosnjo in /elio v iineiiu nuio- gih pri sv. lnaši navzoeih Sloveneev, da bi se v prihodnje oh takih prilikah poleg italijanskega govora poskrbelo ludi za slovcKSki. X. Tombola v prid »Slow sirotišea« sl bo vrsila due 29. sept. t. I. Srečke se z\ prodajajo. O priliki tombnlc bosta nev- ska zbora "Slow kat. delavskega dru- štva- in driistva "Skalnice« pela na Civoriseu »Central« razne pesmi. Pree z neniškitiii napisi! Popotuik nain piše: Nekatera naša žii|)anstva imajo kraje\ ne napise še vedno ueni ¦ sko-sloveuske. Zakaj tako? To ni po- trebno, še nianj obvezrio, pae pa za Slo- vence sraniouio in ponizujoee. Stran / njinii. Sanioslovenski napisi naj bodo! Tujei, ki potnjejo skozi naso deželo naj spoznajo, da prebivajo na Goriškein za- vedni, narodno probujeni Ijudje. Slavin županstva naj upoštevajo ta opniuin. Kako so ljudje zašli v zanjko »Tr- govsko-obrtne zadruge«. Ko so se za- čele širiti govoriee, da VFrgovsko-obrt- na zadruga«. ne plava v posebno ugod- nih vodah, je vee elanov iste popiačalo svoj dolg. Pri tej priliki pa so ljudje po- zabili odpovedati svoj delež, ki je zna- šal le dve kroni. Ljudje se namree niso zavedali, kaj pomeni imeti delež pri de- naniem zavodu z neomejeniin jam- stvom. Ko so zapušeali sobo, rekali so navadno: »Zdaj snio vsc plaeali, kaj ne?« Dotični uradniki so jini seveda odgovarjali: »Da, da, sedaj ste vse pla- eali«. In tako so odhajali ljudje iz »Tr- govsko-obrtne zadruge« ne da bi slutili. da bode zanje njihova nevednost in po- zabljivost tako usodepolna. Mislite si torej njihovo preseneeenje, ko so dobib. znano povabilo, naj plačajo za enkrat 300 K. Takih nesrečnežev je vse polno, ki se dancs praskajo za ušesi, ali žal. da prepozno. Likvidacijski odbor »Trgovsko- obrlne zadruge«. Likvidaeijski odbor »Trgovsko-obrtne zadruge« je tako-le sestavljen: Fran Znideršič c. kr. ravna- telj v Qoriei, predsednik; Kaeie Ivan, dirigent podružnicc »Ljubljanske kre- ditne banke« v Qoriei, popredsednik; dr. Janko Kersnik, ravnatelj »Kmetijskc posojilniee v Ljubljani, Anton Klun, po- ses tnik v Ooriei, Kravos Ivan, sedlar v Goriei, Ruml Ivan, prokurist »Šporo- banke« v Trstu in Vošnjak Mihael, hiš- t)i posestnik in bivsi državni poslanee, v Qoriei. Strah goriških laških Hberaicev. — Vsemogočnim laškini liberalcem goriš- kiin dela strah »Gospodarska zadruga v Vrtojbi« s prirejanjem sliodov v mc- stu. »Corriere Friulano« z dne 20. t. m. opisuje nekaj kakor fijaško »Zadruge« na shodu v Ooriei pretečeno nedeljo. Kakor smo se nataneno inforniirali, je sklicala »Zadruga« za preteeeno nedeljo zaupni shod v gostilno Kralj na Livadi za ulieo Orzoni. Na shod so prišli z rnalo izjemo vsi kmetje tamkajšnje okoliee. Nepovabljeni pa so prišli tudi nekateri iz Podturna pod vodstvoni znanega voditelja laskih liberaleev, Goriana. (iostilna Kralj nima posebnih prostorov, kjer bi se mogel obdržati shod nemoteno, ima naniree cdino pivnieo, kjer so bili zbrani kinetic in drugi pivci. Vsled tega je vodstvo »Zadruge« pozvalo kniete, naj se zbcro zunaj pri niizah, kjer se jini ho pojasnil naincn shoda. To se je tudi zgodilo ter skupno doloeilo, da pripravi »Zadruga' za italijanske kmete pravila v italjan- skein jeziku, nakar se nanovo skliec shod. »Corriere« hoee celo stvar tako za- viti, eeš, da je nanien »Zadruge« pritej;- niti laške kmete pod Slovenee ter jilt odtrgati od laske narodnosti. \ sled te- ga oeita italijaftskim kmetoni, pristašeni »Zadruge«, da so narodni izdajalei. ke: se družijo s Slovenci. Opozarja se dotiene kmete. naj jim nikakor ne iiuponira takšna pisava liudi. katerini so Kineeki interesi deveta bri- ga. Tern lindem je le za i)o1itiko: /adru- garjem \ -(ios|iodarski zadrugi" pa le za gospodarski dohrobit in povzdigo kniL'ta brez o/.iia na narodnost ali poli- tieno naziranje posamezniko\'. Kot taki |)riliajajo zadrugarji iz X'rtoihe tudi nieci Lalie. Kar oeita >.Corriere» kmetoni, da -o uarodni izdajalei. Ker se druzijo s slo- venskimi kmeti pri kupeiii s krompiricm rečcmo: floriški italiianski kmetie naj oeitajo tudi s\-oiciiui zupaiiu Bonibieti. da je narodni izdajalee. ker je zdruzen P'l'i kupeiji s krompirieni s Sloveueema. iJri tej kupeiii torej ne igra narodnost ali politika prav nobene vioge. Tu po- ziumio le enaki krompir in enaki denav, naj je ta od Slovenca ali ltalijana. Izdajalei svojega rodu so — po »Corrieru« -- vsi oni Lalii, ki se druzijo s Slovenei. Potemtakein so izdajalei tu- di goriški laski trgovei, ki eeli božji dan čcbljajo v svojih ngovinah s Slovenci in ki se bore na ta naein za svoj vsakdanii kruli. Tudi goriški magistrat je potem- takein izdajalee italijanskega naroda. ker pobira od Sloveneev tržne pristoj- bine. Zato svetujemo Lalioni: Ubogajte nasvete »Corrierau, in ko pridejo Slo- venei v vase »botege«. zapodite jih ven, da ne bodete izdajalei italijanskega na- roda. Knako niora zapoditi goriški ma- gistrat vse Slovenee z goriskega zelene- ga trga, da ne bode še nadalje izdajalee. Ako bodo vsi tako naredili šele potein se bodeta eedila po ^»laski« Goriei med in nileko in edino to bo »rešilo« Gorico — gospodarskega propada!!! Živio! Le tako, gospoda okoii »Corriera«! Vas bo poprej konee! »L'eco« dne 22. avgusta poroča iz (Iradeža gradeške fenomene, kakor pra- N i dopisnik. Razne stvari, ki so v mo- dernem kopališču eisto navadne in ni- kogar vee ne motijo, se niu zde nekako eksotične in nenavadne. 'Fako se mu zdi eudno, da postrešček zakliče: Träger bitte. Reveek pač ne ve, kaj naj bi kli- cal. Kliee neiuško radi tega, da bi se ni- koinur ne zameril. Na nekem vozieu vi- di dopisnik napis: mlekarska zveza, ki ga preeej zbode v oei. To pač ni nie hudega. Saj smo v domači deželi in Slo- veneev je na Primorskem še preeej do- sti, kaj! In ako želi čašo piva, ga niora prositi po liemško, ker v Wiener-Pen- sion natakarji laško ne razumejo. Ako stopi dopisnik na ulico, mu zijajo na- sproti napisi kot: Bäckerei, Schuhma- cher, Molkerei itd. in tudi napis »Zivno- stenska Banka« se blesti na nekem po- slopju. Na to kliee dopisnik vse »nostrl italianissitni, i nostri mazziniani« češ, kje ste, da se tu ne pokažete. Mi skoro laliko zagotovimo, da kliee zastonj, kaj- ti tisti gospodje, katere on misli, se bo- do raje poskrili kot šli reševat gradesko i iljanstvo. Sieer pa se iz tega vidi, da Giadež sploh ni kako laško kopališče. »Corriere-jeva rubrika« »La colla- borazione del pubblico», ki je bila na- perjena zlasti proti Sloveneem, je men- da že umrla. Od zadnje sobote se ni o- glasil noben )»laborant« vee in še zadnji eianek ni drugega kot plehka replika. (ire se za tezo, ali imajo take osebe, ki liiso prvotno v kaki občini, pozneje tudi kake ingerence v isti obeini ali ne. - Nekdo se je izjavil proti ^Corriereju«, ki ti-'Ji. da ne, tako: »Ako imajo iste dol- znosti --¦ t. j. plačevanje davkov itd. potein imajo tudi iste praviee >. Pa .»Cnrriereiu" to ni prav. On trdi, da ta- Ki. !;i niso potoni^i starih in prvotnih >umovaLe\-, iiimaio besede pri občinski nprnvi. Za s\-oj dt-nar uživajo oni sieer od mesta take le koristi: ceste. trge. vodnjake, luč, javno liigijeno. mestno policiio itd. To so res \rantaggi". da. to se ze niora priznati! Ceste in trgi polni smeti in prahu, vodnjaki skoro v po- koju, lue klaverna. o iavni higijeni stra- nišč itd. niti \x govorimo, za mestno po- liciin na irgu se tudi iz srea zahvaliuie- \-\(,. Si-.vr pii ad voeeiii stari in prvotni .stanovalei" eno vprašanje za kakegii j.collanoranta«, ali so boli stari razni Tnirisigi. Malnigi. \odopiutzi. Pinausigi. liombigi. Coosi. Persigi. Maru^Mgi. .Ia- Tieschi. Coeiancigi itd.. ali niso ti go- -poclie niorda bili p r c i Tomsie. Mal- <][.':. \ne 15. t. m. opoludne se je vracal iz Kanala domov v Anho\ro 86- Ietni Radeckijev veteran Stefan Markič. Na mostieu crez potok pred Anhovem na je omahnil ter padel v potok kake 3 m globoko tako nesrečno, da je vsled zadobljenih poskodb par ur pozneje umrl. — Dne 17. t. m. se je vršil po- greb. katerega se je udeležilo vojaštvo ter mnogo drugega občinstva. Ob gro- bu so vrlemu veteranu vojaki v slovo ustrelili. nakar je podpolkovnik ob od- prtem grobu navedel vrline pokojnika ter ga postavljal svojim vojakom za vzgled. — Markie se je pod Radeckijem vojskoxal v letih 1848 in 1849. Zanimi- vo je. kako si je v neki bitki rešil živ- Ijenje. Markie je bil pri konjenikih; ko se je moral njegov öddelek umakniti premoči sovražnika, je kroglja ustrelila njegovega konja, ki se je zgrudil z jez- decem na tla. Da bi ga zasledujoči sov- lMžnik ne poteptal, je potegnil na se tri mrliee. ki so ležali v bližini ter ostal v tern neprijetnem položaju, dokler ni bilo nobenega sovražnika več v bližini. Po- tem je vstal, ulovil konja brez jezdeca ter jo popihnil zopot k svojim. Odprti lekarni. Od 25. t. m. do 1. septembra bodete irneli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o 1 e 11 i - K ü r- ner. Iz preiskovalnega zapora so izpu- stili Marijo Maraž iz Št. Ferjana, o ka- teri smo poročali, da je bilci s sinovi Vsem gospodinjam toplo priporocumo K0UHSK0 CIKORIJO ===== edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. ===== v kor ist obinejiiim slovencem. ši, na katero smemo z gotovostjo raču- nati, da natn bo pomagala k srečnejši bodočnosti. Bog hrani Habsburško hišo in ves slovenski rod. — Nato je godba zaigrala »Hej Slovani«. Bil jc nepoza- ben treuutek. Ob l;- popoludne je bi! skupen obed pri nopliharju. katcrega se je udeležilo nad 100 oseb. Opazili snio gg. župana, orožništvo in drnge lieuo- sti. Po obcdu so se društva daia fo- tograiirati. Ob 4. uri je došla depii- taeija osrednjega veteranskega drustva iz Oorice in sicer: poveljnik g. I. Sim- č i č ter odbornika gg. M. N e f a t in I.ekar. Potem se jc začela veselica. Le prekmalu je potekel čas. Zvečer nas je počastila tndi meščanska garda iz Sv. Križa. Cela slovesnost je potekla mirno in uzorno in ostane vsem v naj- holjšem spotninu. V e t e r a n. Iz Sovodenj-Rubij. Na prijazno po- vabilo novooživljene podružnice vete- ranskega društva v Pornbergu se je naša veteranska *sekcija odzvala in se polnoštevilno udeležila veteranske slav- nosti due IS. t. m. na rojstni dan našega presv. cesarja. Podpisani odbor se čuti dolžnega. izreči svojo iskreno zahvalo sl. dornberški sekciji veter. društva. ki nas ie tako veličastuo sprejela in tudi drugemu mnogobrojno zbranemu ob- činstvu. Lepa hvala gg. iz Oorice, g. po- veljniku Simčiču. Hvala g. načelniku dornberške podružnice za izvrstno po- strežbo. Ziveli Dornber/.ani! Pomnoži- mo veteranske vrste! Z geslom: Vse za vero, dom, cesarja korakajino naprei! 0 d b o r. Iz Rihenberga. Tukai se pripravlja- jo odbori. da bodo kar brez vsega do- voljenja začeli zidati tri cerkve: eni jo bodo zidali v Brjah, drugi v Rihenber- gu, tretji pa bodo staro cerkev popra- vili. Pravijo, da imajo denarja dovoli na razpolago. Za brejsko cerkev je de- nar pri brejski posojilnici, za rihenber- ško cerkev pa bodo založili sami. kar ga še primaiijknje za popravo. Za novo eerkev v Rihenbergu pa imajo nabrani denar* po kniižicah, katere jim bo moral izročiti prečastiti g. župnik. Torej vidi- te, da liberalci so za cerkve. Cesar imamo eno leto premalo, drugo nam pride pa preveč. Lani smo imeli premalo deževja, letos ga pa ima- mo že preveč. Lansko leto nam je su- Ša vse pridelke uničila ter sta radi bede priskočila na pomoč deželni odbor in visoka vlada. Visoka vlada nam je za- gotovila po več prošnjah za ajdovski okraj 40.000 K; na Rihenberg je prišlo od tega zneska 8300 K. Ta znesek je edino določen za popravo občinskih cest, in sicer polovica denarja za obči- no Brje in druga poloviea za občino Ri- niola e delle regioni circostanti. — Lo sloveno non e che un dialetto della lin- gua serbo-croata«. Čitatelj naj primerja to definicijo z ono o Ijubljanskem jezi- ku! Slovanc deli pa ta famozni »dizio- nario« iakole: »1.) russi; 2.) bulgari e serbi (serbi, croati e sloveni). I secondi si dividino in cecchi, polaechi e vendi o soabi(?)« — To se pravi jasnost in zna- nje! Tu ima človek takoj jasen vpogled v vso stvar in pred takirn učenjakom se mu vzbudi grozno spoštovanje. Ti primerki naj zadostujejo; goto- vo pa niso še vsi, le kolikor smo jih ta- ko o priliki naleteii. Take stvari nekako protežira neka »Societä per I' emanei- pazione intellettuale«, kakor stoji to ti- skano na zvezkih tega leksikona. Da, da intelekt se pa že povzdigne na pod- lagi tako točnih podatkov. Kako uzoren je n. pr. češki Ottov, Slovnik naučni, če ga primerjamo s to 2000 letno kulturno učenostjo. Tako delo, ki je tisočem in tisočem vir vsega njih obširnejšega zna- nja, bi pač r.ioralo biti vse drugače iz- delano kot ;e to. Akribija, stroga zna- nost in vestnost so podlaga take zbir- ke, drngače ni za rabo. ¦•-- Sicer nasvsa stvar dosti ne briga; podati smo hoteto le našim čitateljem nekoliko ne preres- npcrn ormdiva in čtiva ob koncn letoštijih Lexicon, j henberg. Na dan razdelitve tega zneska v Ajdovšeini se je v navzočnosti go- spodov županov in podžupanov napra- vil zapisnik, da se ima ta denar porabiti le za »obeinske cesteu in ne za druge še tako potrebne naniene. S tern bodo niali in veči posestniki nekoliko odškodova- ni, iia jim ne bode treba drugo leto za občinske ceste plačati nobenih doklad. Zahtevanio torej, da dajo gg. žu- pani tudi posestnikoin nasprotne stran- ke priliko zaslužiti si kako kronico. Ra- čuni o porabi tega denarja naj torej iz- kazujejo, da se je pri porabi in razdelitvi denarja pravičuo postopalo. Nikakor pa ni dopustno, da bi se napravila s tern denarjein privatim gnojišea ali vodnjak; ter vodotoki; tudi sosedne in poljske poti se liiniajo popraviti s tem denarjem — uajmanj pa je umestna uporaba tega denarja za odškodnine županoin in pod- župahom za potmne in zainude. \ se to zahtevamo z vso odluaio- sijo in ne bodeino trpeli, da bodo odka- zoviili delo in placilo taki ljudjc,ki nima- jo do tega nobeiie pravice. Posestniki. iz üor. \ predzadnji štev. cenj. »üo- rice« in v trž. »Edinosti« sem bral eia- nek glede avtomob. prometa po Soški dolini.. Spostovani g. urednik me po- znate in veste, da se ne ozirani ne na podjetje Üstan, ne na ono poštnili avto- mobilov, aii resnici na ijubo iiioram ob- iektivno javiti, da nikakor ni v interesu obeinstva. ako se protežira eno in dru- gemu se prepoveduje prevoz oseb. — Brata Ostan sta izkazala prebivalstvu veliko usiugo, ko sta uvedla pred 2 leto- ma avtoinobilno vožnjo. üotovo sta ve- liko riskirala. Nam se gre v prvi vrsti za splošno korist. Nase ljudstvo, delav- ei, mladeniči - vojaki in priprosti kme- tje, ne morejo plaeevati tako visoko cen kakor bogati letoviearji in druga gospo- da. Zraven tega je treba čakati pri Sv. Luciji na postni avtomobil do 4. ur-r popoludne, Ustanov avtomobil pa gre že navadno opoldne proe. Koliko naših ljudi niora vsled tega eakati in zaprav- ljati brez potrebe čas in denar. Komu je to v korist? Zato se dogaja, da gredo ljudje raise peš ali pa si najamejo iojter- ske vozove. Še veekrat pa se primeri, da je poštni avtomobil natlaeen (tudi na streho stiaeijo ljudi) in se vedno ostane mnogo oseb, ki ne dobe prostora. Ako se hoče gospoda nobel voziti, naj se vo- zi kakor ji drago; zato pa pustite tudi siromaku, da se pelje po svoji volji in kakor mu boljše kaže. O p. u r e d n i š t v a. Objavili smo ta dopis zato, da se sliši tudi druga plat zvona in s tem je ta zadeva za nas ko- nečno rešena, Politični pregled. Sklicaiije deželnih zborov. Nižjeavstrijski deželni zbor je skli- ean za 25., bukovinski pa za 10. okt. Službena pragmatika za državne usluž- bence. V začetku septembra se sestane pododsek gospodske zborniee, da bo razpravljal o službeni pragmatiki dr- zavnih uslužbeneev. Iz raznih poročil je posneti, da ni glede deiinitivne rešitve tega vprašanja v tem pododseku nobe- ne edinosti, tako da je pričakovati, da se bo stvar za mnogo zavlekla. O notranjem položaju v Avstriji. Neki vodilni poljski politik izjavlja, da izprememba vlade ni odvisna zgolj od češko-nemške sprave, marveč tudi cd drugih momentov. Kar tice osebnih izpremenib, jih šele izvedejo, ko se po-- kaže, če Stürgkh okreva ali ne. Če o- kreva, ostane ministerski predsednik, ker mu krona zaupa. Dr. Brafov nasled- nik postane češki vseučiliški proiesor dr. Horaeek ali pa poslanec Viszkov- sky. Izključeno ni, da odstopi bolehni tr~ govinski minister dr. Rössler. Kar se ti- ce poljskili ministrov, ni gotovo, če dr. bua, — . . . Ogrski ministerski predsednik v avdijenci. \ četrtek je bil v lschlu od eesarja v avdijenci sprejet ogrski ministerski predsednik Lukacs. V ti avdijenci je Lu- kacs poročal cesarju o položaju na Hr- vaskein. Poroča se, da se bodo vsled tega poročila izvršile v prihodujem te- dun va/ue spreinembe na lirvaskeiu. Po avdijenci je imel Lukacs pogovor s kraljevini konüsarjem Cuvajein. (lovori se, da bo prihodnji teden tudi konee ko- misarijata na Hrvaškem. Laško - turška vojna. O vojni je pravzaprav težko kaj pisati kajti prave vojue že doigo več ni. Tupatam je še kaka mala praska, a vse skupaj v resnici ne pomeni nie. L.aska armada je tarn kjer je bila, posanieztu bataljoni se včasi »udarijo«, a večinomu menda spe v skromnih airikanskih šo- torih in si palijo svoja trudna lirbtišea. General Caneva gre v pokoi, a za jesen se obetajo zopet uovi «napadia. List »Avanti« poroča, da udarijo1 v jeseni Lahi v libijsko osredje. V ta namen od- poslje Italija prav moean kor vojaštva v Airiko, na eelu mu general C a d o r- n a. Nekateri turški listi poročajo o ma- lih pobojih pri Demi in Tobruku, kjer so vrgli tudi par bomb iz aeroplanov. Vprasanje o miru je vedno bolj percče. Že zadnje švicarske konference niso ostale brez vspeha, a sedaj se prieakuje še več. Sicer je v Turčiji precej elemeu- tov, ki so p r o t i miru in zahtevajo, da so dementira vsako tozadevno vest. Iz vsega političnega položaja Turčije in Italije je pa razvidno, da si želi ta in ona miru in da sti ga obe potrebni. Sedaj naj bi se dogovorili turški in laški di- plotnatje v Parizu o tej stvari. Hilmi- paša je baje zahteval od Italije svoj eas 200 milijonov lir odškodnine ako hoce imeti stivereniteto čez Tripolitanijo in Cirenajko, kar pa so Italijani seveda od- k:onili. (lotovo pa se bo Turčija udala ?;lede na svoje domaee skrajno brezup- ne razmere mirovnim pogojem, ker je z ozirom na pariška pogajanja odposlala iz Smirne šest divizij na maeedonsko mejo. kar kaže, da ni prieakovati več laskih napadov na maloazijsko obrežje. Francoski list »Echo de Paris« je mne- nja. da bo po njegovih iniormacijah ok- tobra ali novembra sklenjen definitiven mir. Kakor na Turškem tako so tudi na Italijanskem stranke, ki so proti miru, ki hočejo vojsko in konečno podjarm- Ijenje Afrike, Taka stranka so laški na- cijonalisti, ki so dosti pripomogli, da se je vzbudilo v Lahih tako zanimanje za vojsko. Njih mnenje je, da se razmerja ne dajo drugače urediti kot potom pobo- jev in vojske. Ta stranka ne bo za mir. a ukijub temu se bo vlada gotovo odlo- cila, da se konečno urede te res »afri- kanske« razmere. Da bodo Italijani sta- vili raznovrstne častne itd. pogoje to je razum.ljivo, a če bo sila velika bo s'lo kot navadno tudi brez teh. Darovi. Za »Šolski Dom«: došlo našemu upravnistvu: Nabralo ča- stito omizje o priliki cerkvenega shoda v Medani K 6'06. Domaee in razne vesfi. Odlikovanje. Cesar je podelil pisar- niškemu ravnatelju pri tuk. gozdnem vodstvu g. Miroslavu pl. Benigni povo- dorn njegovega upokojenja naslov ce-- sarskega svetmka. Odlikovanji. Za zasluge na gasil- skem polju je dobil častno svetinjo Pe- ter Vuga v Kanalu. — Cesar je delil znani pisateljiei Mariji pl. Egger v Qo- rici, vdovi po bivšern odvetniku in po- slancu, zlat križec za zasluge s krono. »Edinostict v album. Naša tržaška prijateljica je postala v zadnjem času zelo eudna. Sicer jo poznamo že dalje časa in znane so nam vse njene slabosti. j- • _i_..x„ .^„.-.l^-wt-u; camn cpVip in do- iii tajeiiju resnice. Danes piše tako, jutri dtugaOe, a spominja se seveda ne več, kaj je napisala. Ah raeuni na kratek s[)omin svojih čitateljev, ali na svoj po- men kot svetovni list z nebrojnim gra- divoni, kjer se marsikaj spregleda v obiliei »senzacijoualnih in izvirnih« ve- sti. Pred kratkim snio že konstatirali jako zauimiv sltieaj z ozirom na »senza- cijonalne« vesti o slovenskem učitelji- sču v üoriei. Sedaj inianio drug nekoli- ko manj seuzacijonalen, a toliko bolj karakterističen sltieaj za »Edinost« in njeno časnikarsko kavalirstvo. »Edi- nost« due 20. avgusta poroca: da »je bil župnik Kadenaro v eetrtek izpuščeu iz zapora in je ustavljena proti njeiini tudi vsaka daljna preiskava. To priliko so porabili listi kakor »iSlovenec«, »C jori- ca« in kakor se že imenujejo listi te ba- žc, da so planili po teh preklicanih libe- raluih listih liied katerimi je inieno- vana »Edinost« na prveni niestii ki so baje zakrivili, da je župnik Kadenaro sedei dva meseca v zaporu. Vendar da odgovorimo na sumničenja gori ouieujenih listov. v kolikor se tiče našega lista: Mi sino beležili takt, da je bil Kadenaro aretiran in obenem tudi vzrok, zakaj jc bil aretirau. Storili smo s tem le svojo easnikarsko dolžnost in nie drugega itd.« Tako piše »Edinosta 20. VIII. 1912. — Kako so beležili ti go- spodje »fakt«, da je bil g. K. aretiran, to je razvidno že iz prve notice o tem do- godku. ki jo je prinesla »Edinost« due 23. junija t. 1. »Naineravan atentat? — Župnik osuniljen vohunstva. Areta- cije«. Tak je že naslov. Potem sledi do- pis iz Ročinja, kjer se pripoveduje, da je bil aretiran Anton Ipavec in »g. .losip Cantiuaro«. Zakaj, je tudi razvidno že iz prvega odstavka. Seveda list, ki pri- občuje le fakta. ni bil s tem zadovoljen, ampak piše dalje: Kakor se splošno go- vori, dolže Cautinaro špijonaže, eeš, da je .'•okriv, da jc büa pred letom dni okra- dena stotnijska blagajna lovske stotnije na Srednjem itd. - ¦ - • ter poskusa za- žiga vojašnice istotam pred nekaj nie- seci, itd.« Torej • tu se podtikuie č. g. župniku še sokrivda tatvine in poskus zažiga. Ali je to le »fakt«? Nadalje sledi eel »historijat« o živini, o turistovski palici, o črni ruti, o skoposti, o hlevih in celo o — kravjeku. Ta po »Edinosti« spada gotovo k »faktom«. Opis g. žup- nikovih raziner je pač tak, da ne bo »E- dinost« nikogar izmed pametnih bral- cev preprieala, da je napisala le »fakt«, ampak to je ze insinuaeija. A s tem še ni bilo zadosti. Dne 27. junija t. 1. ima »E- dinost« zopet članek: »Nameravan atentat v Ročinju«, kjer se sklieuje v za- četku na »Sočo« in pravi, da se vsa stvar kakor »Soei« zdi tudi njim never- jetna, »a mi smo dobili svoje poročilo od povsem zanesljive in zaupanja vredne strani.-----------Ce se je šlo tu res za atentat na nadvojvodo ali za kaj dru- gega, to je stvar, ki naj jo dožene sod- nija, a z ozirom na kvalitete Kadenare ne bi bilo čudno, če bi bil on za denar opravljal špijonsko službo za Italijo«. Zadnji del stavka smo podčrtali mi in kaže dovolj jasno, da je »Edinost« pi- sala malo več kot »fakt«, da so gospo- die uredniki storili več kot svojo dolž- nost kot kronisti. Čuda, da niso posku- sili še z Lombrozovo črepinjsko teo- rijo in gotovo bi se jim bilo posrečilo dokazati, da je bil g. župnik Kadenaro ze ob rojstvu odločen za »špiona«. Dne 2. julija t. 1. ]e »Edinost« priobeila tudi sanio »fakt«, da je bil Kadenaro areti- ran ter ponatisnila oni bedast, res uma- zan članek iz »Soče«: »Nesnaga v fa- rovžu«. Dne 3. julija t. 1. ima »Edinost« zopet članek: »Kurat Kadenaro in nje- gov zločin«. Ali ni že naslov kaznjiv? In dalje piše, zakaj neki bi bil ponudil g. župnik onemu Ipavcu 500 K: »Jedna hipoteza je mogoča: Ipavec je vedel za kake kuratove skrivnosti, oziroma za kak njcgqv zločin. — Kadenaro ga je hotel spraviti s sveta in četudi bi po atentatu zločinec kaj blebetal v zaporu, bi se mu ne verjelo.« Tu podtikuie »Edi- nost« g. župniku kar naravnost »kak zlocin«. — Sklep ni težak: Še tisto malo Alojzijem in Josipom vied aretirana o priliki uniora železničarja Bressana iz Ločnika. Sinova sta bila obdržana v zaporih. Semen) sv. Jerneja. Danes imanio v Qorici senienj sv. Jerneja, ki pa ni nio kaj posebne^a, kar dokazuje da naši stari semnji od leta do leta izgubljajo svoj nekdanji pomen. Dvokolo ukradeno. Panes ob 1. urt pop., ko se je gostilničar gosp. Franc Doljak iz Št. Mavra mudil v mirodilnki gosp. Mazzoli v (losposki ulici. inn je neznanee izmaknil dvokolo. katero je malo prej postavil v hodnik hiše št. o v imenovani uliei. Luki Lasiču iz Vrtojbe se je Ooriea take priljubila, da se, eeravno iz niesta izgnan," vedno zopet vrača v Oorico. V torek je že štiridesetikrat obiskal bre?. dovoljenja mestno ozemlje, zaradi eesar je dobil sedem tednov strogega zapora. )Nasa krid v Üornbergu. "SI. Ci- talnica priredi dne 1. septembra ob pri- liki njenega 50-letnega obstanka veliko slavnost. Igrala se bo tudi Finžgarjeva »Nasa kri«. lgra je polna zanimivosti. Zato naj nihee ne zamudi lepe priložno- sti in naj prihiti ob napovedanem času v lepi Dornberg. Več priobčimo pravo- časno. Vihar s sodro je divjal v sredo v Gorici in v okolici. Napravil je na polju in po vrtovih še precej škode. Velifea noč dne 23. maroa Ne- kaj redkega bo v letu 1913. Veliko noč bodemo imeli že dne 23. marca. Ome- nimo naj še, da bodo za Veliko noč trije prazniki. Dne 23. marca bo namreč Velika noč, 24. drugi velikonočni praz- nik, dne 25. marca pa bo praznik Ozna- nenja Marije Device. Pač redek slučaj. Soledarjl za 1. 1913 ne bodo čr- tali od sv. cerkve suspendiranih praz- nikov. Tiskani bodo kakor navadno in izkazovali ravno toliko praznikov kakoi prejšnja leta. Požar v Solkanu. V četrtek krog poludne je pričelo goreti v sobi pekari- ce Golja. Prihiteli so domačini, ki so ogenj kaj hitro zadušili in s tern prepre- čili.večjo nesreeo. Zgorela je popolno- ma streha in soba. Poslopje je bilo za- varovano. Premienine najemnice Golja pa niso bile zavarovane. Še so ljudje, ki se iim zdi škoda plačevati letno par gro- šev za zavarovalnino. Poslopje je last gosp. Valem. Ravnik. Ko je bil ogenj že ugašen so šele došli goriški ognjegasci. Kakšno vreme in leto se pričakuie v letu 1913? Vremenski preroki pravijo tako-le: V 1. 1913 se pričakuje, da bo mokrotno, soparno in topic. Pomlad bo pozna in prijetna. Ce bo pomladi več dežja, bo poletje suho in vroče, če dež izostane bo poletje mokro. V jeseni za- čne sredi novembra zmrzovati. Zima bo mokra in deževna. — Če bo vse res ta- ko bo videl in občutil tisti, ki bo živ. Pogreb umorjenih otrok na Bledu. V torek popoludne se je vršil na Bledu pogreb štirih nedolžnih otročičev, ka- tere je zblaznela mati umorila, kakor smo zadnjič.poročali. Udeležba pri po- grebu je pokazala sočutje prebivalstva z nesrečnim očetom Burja. Skoro vsc prebivalstvo Bleda je sledilo pogrebu s solzami v očeh. Trupla so sledila eno za drugim po starosti. Pred krstami se je nosil križ. Za križem je sledil pevski zbor in za tem pet duhovnikov. Na po- kopali.šču je domača godba zaigrala ko- račnieo-žalostinko. Ljudstvo je bilo ta~ ko ginjeno, da ni bilo videti suhega oče- sa. — O materi - morilki se poroča, da se je po izvršenem urnoru skrivala na ie- niku. Po noči pa je hodila gledat trupla umorjenih otročičev. V eetrtek se je na velik strah navzoeih nakrat prikazala v liisi. Prijeli so jo ter jo oddali orožni- koni, ki so jo odpeljali v zapore v Ljubljaiio. Očividno je revici otemncl inn, kajti rekla je, da je zadovoljna, da njeni otroci ne žive več. Kot vzrok zblaznelosti navajajo nekateri to, da je nek zdravnik, ki je preiskal njenega tuo- ža, izjavil, da je inož tubcrkolozeu. Davčut praktikant znorel. V Borovnici je na kolodvoru znorel na vojaških vajah se nahajajoči daveni Praktikant iz Pule Nikolai Jedelinie. V blaznosti je potegnil bajoneto ter ž njo zadal železniškeinu postajenaeelniku več ran. Rane niso nevarne. Jedelinič-a so prepeljali v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. K Jukičevemu procesu. Senat za- grebskega sodnega dvora je sklenil, tia ugodi predlogu zagovoruikov v Jukiče- veni procesu, da bi smeli biti obsojenct do casa. ko postane sodba pravomočna, svobodni. Sodbo proti Jukiču in njego- vim tovarišem so že sprejeli zagovorni- ki, ki imajo sedaj osem dni na razpola- go, da vlože ničnostno pritožbo in pri- ziv. — Poskušnje z novimi težkimi havbi- cami. «Zeit« poroča, da so se vršile pred dnevi na Steinfeldu pri Dunajskem no- vem mestu poskušnje z novim tipom težkih poljskih havbic. Kaliber teh to- pov je 3().5(?) cm. Kroglja je nad meter visoka, 380 kg težka in nabasana s pri- bližno 40 kg ekrazita. Streljalo se je na daljavo 7 km. Največja višina je bila pri ti daljavi 4000 m. Efekt je bil grozovit. Namerava se za poskušnjo vpeljati v naše topništvo te topove, kateri se bodo prevažali na avtomobilih Daimler-jevc tovarne. Stanje vinogradov. »Allgemeine Weinzeitungc objavlja približni račun za letošnjo vinsko letino, katerega je se- stavil proiesor Portole. Iz tega poročila posnemljemo, da bo Istra pridelala letos 450.000 hi vina (1. 1911 407.000 hi in 1910 pa 429.000 hi). Vino bo dobro. Naj- boliše bo v koperskem, piranskem, buj- skem in pazinskem pridelovalnem okra- ju. Dobro je tudi stanje grozdja v Dal- maciji, na Goriškem in v Trentinu. Na Ogrskern in Hrvaškem, Nižjeavstrii- s.kem in Tirolskem pa je toča napravil a veliko škodo. 15 obsodb na smrt. V Taškent-u jc bilo zaradi upora obsojenih 15 ruskih vojakov na smrt na vešalih. 112 jih ie bilo obsojenih na prisilno delo za razli- čne dobe, 79 na zapor v kaznilnicah. Bojkot proti mesnicam na Virtem- berškem. Vsled podraženja mesa je za- čelo prebivalstvo raznih mest na Vir- teniberskem bojkotirati mesnice. Me- sarji so določili 1000 mark kazni za onega mesarja, ki bi znižal ceno mesu. Za okoli 100.000 K so nekateri dal- matinski visokošolci v Gradcu opeha- rili razne banke. Samo »društvo samo- pomoču (Selbsthilfsverein) je bilo ope- harjeno za 36.000 K. Dotičniki so odda- jali popolnoma-pravilno izpolnjene za- dolžnice s pravilno legaliziranimi pod- pis.i raznih bogatejših oseb ter prejemali za to denar. Ker štiri mesece niso pla- čali obrokov, se je ^društvo za samopo- rnoč« obrnilo na poroke. Ti so pa izja- vili, da so njih podpisi ponarejeni. Ena- ko so bili uradni pečati ponarejeni. Pe- čate je izdelal neki Janez Benič, ki je pa po prvem posojilu pobegnil v Turčijo, od tarn pa na Rusko. Proti vsem dolžni- kom se je uvedlo kazensko postopanje in se pričakuje razne aretacije. Sprejmete se dve dekliei na stanovanje in hrano, Klavir na razpolago. — Vee povo upravnistvo. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »SOLSKEGA DOMA«! Razpis natečaja. Podpisano županstvo razpi- suje s 1. oktobrom t. 1. službo ob- činskega tajnika z letno plačo 500 K. Cas za vlaganje prosenj, ki naj bodo pravilno opremljene, je do 15. septembra 1912. Nadaljne informacije se dobijo pri župan- stvu ob uradnih dneh. Zupanstvo V rto)ba dne i8. avgusta IQI2. Župan: t Fran pi. Locatelll. Samo tedoj je preskušeno najboljsi L^ kavini pridatek Franck^------~— pravi, kadar ponujeni Vam za- bojcki ali zavitki nosijo kot ne- prevarljivi znak tvorniško znamko : kavin mlinček. Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K. Pinter & Lenard v 6orlcl, Raštel] štev. 7—9. sis! I 1B7R Povsod izkušena, sloveča in priljubljena sredstva. Ull I. lOlu Pri večjih naročilih velik popust. Lekarnaija A. THIERRYjev BALZÄM. čclino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanjc in vsak prekup drugopa balzama s prcvarlji- vimi znamkanii se kazensko-sodnijsko zasledujc in strogo kaziiujc. — Ta bal- zam je dobrpga učinka pri vseh boleznih na ilihala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, boločinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri int'luenci, zelodčnih boleznih, vnetju jetor in vranice, slabi prebavi, tc- lesneni zaporu, zobobolu in ustnih boleznih, Irganju udov, opcklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 61 ali 1 vol. posebna steklenica K 5*60. edino pristno m&ZILO IZ VRTNIC Lchnrnarja THIERRY - jevo je zanesljivo zdravilo za rauc, sčirjevce (turo), poskodbu, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vriuilo so r^či in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staueta K 3*60. Kupi se: Lekarna pri Ang-elju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekarr.ah. Ka debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje shozi 40 let ppvo mesto medtovarnamistiskalnicinuživa v strokovnih krogih najboljše priznaiife. Zahtevajte posebni cenik štev. 452a za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistiice grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd. Več kot 700 svetinj in prvih dari! itd. Ph. Mayfarth &C.o. Špecialna tovarna strojev za trtne In sadne vinske pridelko 1500 delavcev. Dunaj, II., TabOsStraSSe 71. Iščejo se zastopniki. »»a „Ljubljanske kreditne banke" ------so bavi 2 vsemi v banöno stroko spadajoöimi posli.------ DIode na Kniizice obrestuie do tv*%. vloac v tehocent ratunu pö dogovoro. TllOI Dclnlika glavnlea K 9.0OO.0OO. Centrala V ljubljani. - *«"""< *aklad K 80O.00O. ¦ PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. ====== Dili vdobe jako dobro sta- novanje in hrano pri družini v bližini šol. C>ovori se slovensko in nemško. Naslov pri upravništvu. ä v i vsake kovosti natanjčno poy* zdravniških predpisih, dalnoglede in druge f' optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠUU60J, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici.