U D K 808.63-5» 17« Jože Toporišič Filozofska fakulteta v Ljubljani G U T S M A N O Y A S K L A D N J A Gutsmanova Skladnja je izvirnejši del njegove slovnice, sicer pa kot vse dotedanje tipa besednih zvez, ne stavčnih členov. Kot neke vrste kontrastivne podstava ji ne služi več latinščina, ampak nemščina. Podaja predvsem kategorije, v katerih je slo- venščina drugačna od nemščine; je zelo konkretna, hkrati pa brez teoretičnih dolo- čitev svojih kategorij. — G. Skladnji so pridružena kritična poglavja h koroškona- rečno utemeljeni morfonologiji koroških besedil in k neustaljeni pisni in pravopisni normi dodatka k Vindski jezikovni knjigi 1758, pa tudi neke vrste stilistika besede ter začetek frazeologije (med drugim je G. tu puristični predhodnik Kopitarja). Gutsman's Syntax is the more original part of his Windische Sprachlehre (1777) ; as all the earlier grammars, it deals with groups of words (constructions) rather than parts of the sentence (i. e. subject, object, etc.). It uses German, and no longer Latin, as a sort of basis for contrastive comparison. It presents most of all those cate- gories in which Slovene differs from German; it is very concrete, but at the same time its categories lack theoretical definitions. — Appended to Gutsman's Syntax are cri- tical chapters on the dialectal (Carinthian) morphonology present in the texts by Ca- rinthian authors and on the orthographic norm in the Supplement to the Windisches Spracbuch (1758), as well as chapters representing a kind of stylistics of words and a beginning of phraseology (among other things, these chapters show Gutsman as a predecessor of J. Kopitar's purism). 0 Gutsmanova S k l a d n j a (Wörterfügung, 81—148) tvori Drugi del nje- govega Slovenskega jezikovnega nauka (dalje SJN, to je Windisclie Sprach- lehre, 1777), obsega pa nekaj manj kot polovico tega priročnika (na prvih 80 str. pa obravnava branje in pisanje /1—4/ ter oblikoslovje /4—81/). Pred- opombi (81—82) v poglavju O skladanju besed in posebnih lastnostih sloven- skega jezika (81—148) sledi nato v 10 poglavjih skladnja, in sicer besednih vrst (82—124): 1. samostalnikov (182—184), pridevnikov (84—87) in števnikov (87—88), 2. zaimkov (89—95), 3. glagolov (96—107), 4. predlogov (108—113), 5. prislovov (114—120), 6. veznikov (120—124), 7. medmetov (124—125); nato pa v 8. do 10. poglavju (126—148) Gutsman obravnava še: 8. Posebne narečne in besednozvezne značilnosti (126—133) in 9. Splošnejše jezikovne napake (133—144) in 10. so Posebne opombe k pravopisu (145—148). Ta dodatek je v bi- stvu oblikoglasen in povzet nekako po zgledu na slovnice, ki so se zgledovale pri Gottschedu. Podobno ima skladnjo v Drugem delu svoje slovnice (126—149) ludi Pohlin , ki v 7. poglavjih najprej obdela vse besedne vrste (imenske, za- m i k e , BI<.K<>I<-, p r e d l o g e , pr is love , m e d m e t e in voznike) , medtem ko ima p r a v o - pis v 5. (lelu, V külerciu S 4, poglavjem prehnjn mi Prozodijo (spevorečnost), kjer obravnava tudi metriko, rimo in Pesniške svoboščine (podobno kot npr. že Gottsched).1 1 Gottscheda pri nas v zvezi s Pohlinom menda prvi omenja / . Grafenauer ( Z g o d o - vina novejšega slovenskega slovstva — dalje ZNSS, 1909, 8): »Važnejša kot ti spisi /namreč neohranjeni abecednik iz 1. 1765, računska knjiga iz 1. 1781 in Kratkočasne Ugunkc i/, 1. 1788/ pa j e zu slovstveno zgodovino njegova slovnica 'Kraynska grammati- ku', das ist: 'Die erainerisehe Grammatik' (1768). Kukor j e hote l p r i N e m c i h G o t t s c h e d Zadnji dve poglavji svoje skladnje2 je torej Gutsman oblikoval bolj po svoje3 (kot bomo še videli, verjetno predvsem iz kritične misli na Slovensko jezikovno knjigo (dalje SJK, to je Windisclies Sprachbuch) iz 1. 1758).4 Da se je Gutsman pri razporedu snovi držal Pohlina,5 nam pove pogled v Slo- vensko jezikovno knjigo 1758, po kateri je sicer Gutsman poimenoval svojo slovnico (z zamenjavo besede knjiga z nauk) in uvedel na njenem začetku ka- zalo, razdeljeno v 6 knjig, od katerih šesta obravnava Slovensko skladnjo (194—246, od str. 203 z napačnim straničenjem, tj. 103), in sicer po načinu Bohoričevih Zimskih uric. 0.1 Y p r e d o p o m b i G u t s m a n bralcu napoveduje obravnavanje samo takih skladenjskih značilnosti,8 ki se ločijo od nemških. S J K 1758 je tu orne- po zgledu francoske akademije s svojo 'pravilno' slovnico ustvariti 'pravilen' jezik, tako pri nas Pohlin. Kakor Gottsched je tudi Pohlin zaničeval ljudsko govorico 'in je delal tako kakor učenjaki in jezikoznanci, ki vedo ceniti kako besedo in si jo prisvojiti' ('Kraynska Grammatika', str. 15). Ker mu je pa manjkalo pri tem še jezikoslovnega znanja1, ni moglo biti iz pokvarjene moke dobrega kruha.« Pod 1 Grafenauer opozarja »na soroden češki vir« za Pohlinovo slovnico. — Glede Gottscheda prim, še M. Orožen sestavek Pohlinovo jezikoslovno delo (JiS 1970/71, 250—254), ki je nekako razširjen del njenega predavanja na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture 1970 (prim. VI. SSJLK, Ljubljana 1970, 86—88 v članku Razvoj slovenske jezikoslovne misli v normativnih opisih, n. d. 81—95, kjer pa se Gottsched še ne omenja): »Prepričan je bil, da jezik v 'kranjskih bukvah' ni pravilen in je hotel nenavadno razdaljo premostiti na način, ki njegovih sodobnikov ni mogel zadovoljiti. / . . . / se je/ Pohlin,/ odločil za novo, sinhronično knjižno /prav.: sodobno, J .T/ podlago ,za 'boljši' govor Ljubljane. Na to določitev pa je nedvomno neposredno vplival Gottsched, ki v uvodu svoje slovnice govori o tem, katero 'narečje' je najbolj primerno za knjižni jezik/./« — Neposredno na skladnjo se nanaša naslednje mesto v članku M. Orožen: »Sintaktični del je izpopol- njeval in pomnoževal z novejšim slovenskim pogovornim gradivom. Pri tem se je že bolj opiral na nemščino kot na latinščino. Osrednja problema sta kongruenca in rek- cija, pri čemer pa ga je že delno vodilo slovensko pomensko izhodišče in so se poka- zale zakonitosti slovenske stavčne zgradbe.« 2 1. Grafenauer (Zgodovina slovenskega slovstva — dalje ZSS, 1910, 103): » S l o v - n i c a je sestavljena na podlagi koroške narodne govorice in jezika 'Evangelijev in listov'; dodal ji opazke o koroških narečjih in vrsto narodnih pregovorov in rekov. Doživela je šest izdaj, poslednjo je 1. 1829 oskrbel U r b a n J a r n i k . « 3 F.Kidrič, Gutsman Ožbalt, SBL I, 1925—1932, 281: »Pohlinova izvajanja o pro- zodiji / je Gutsman/ povsem izpustil; iznova dodal odstavke o narečjih, zlasti koroških, o 'napakah v rabi pravih besed' in o 'napakah v rabi tujk'; Pohlinov prevod iz Katona in Pohlinove razgovore /je/ nadomestil s 'posebnimi frazami', 'reki in pregovori'«. * Glede tega nasprotno mnenje ima F. Kidrič (v 3. op. n. d.): »Bohoriča iz 1584 in Hipolita iz 1715 pač ni imel v roki, poznal pa gotovo celovški prevod 1758, ki pa ni ostavil v njegovem delu skoro nobenih sledov; zdi se, da si je na( neki način omislil nekaj prim. Pohlinove tabele z glag. in cir. alfabetom ter jo priložil nekaterim primer- kom svoje slovnice, prim, v Stud. knjiž. v Lj. signa turo 19111 iz Kopitarjeve bibl.). Boljša izbira paradigem, pravilnejša določitev izjem, jasnejša in smotrenejša razlaga so povsem njegova last.« Tisto o nevplivanju SJK na Gutsmana seveda ne drži, kakor bomo še videli. 5 F.Kidrič v pod 3 naved. delu, 279: » /V/ Gradcu ok. 1751—1754.učitelj gramatik, razredov/./ Nedvomno ga je Pohlinova slovnica iz 1768 naklonila še h globljemu raz- mišljanju o slov. pisanju.« 6 Zanimivo je, da skladenjska dela v pravem pomenu Gutsmanove slovnice (izjema je navedeni pasus iz Orožnove) doslej še nihče ni obravnaval, čeprav so o Gutsmanovi slovnici pisali že mnogi. Ne bo odveč, če te obravnave navedemo po časovnem zapo- redju: i . J. Scheinigg, Osvald Gutsman, Kres 1885, 526 -529 , 628—632; 2. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva — dalje ZSS, I, Od početka do francoske revolucije, njala latinščino, nemščino in laščino. Y primeri s Pohlinovim7 je Gutsmanov uvod v skladnjo kar reven. 1 I m e n s k a s k l a d n j a . 1.1 Skladnja s a m o s t a l n i k o v (82—84) najprej (1) obravnava sloven- sko besedno zvezo namesto nemških zloženk: der Stadtrichter — mieftni fodnik. Deloma se tu kaže že paradigmatičnost slovenskih ustreznikov: a) mieftni fodnik, b) fodnik tega mefta (83). Sledi obravnava (2) razmerja med nemško zvezo s von in slovenskim rodilnikom: En mosh velikega bogaftva/nifke po- ftave (v nem. von), nato (3), kakor bi rekli danes, delnega rodilnika: en kofs mefa = Ein Stück Fleisch, govori pa se tudi že o razmerju med tožilnikom in rodilnikom pri zanikanem povedku: jes nemam ma flu, temuzh jaize — J es nemam ognja bol / = 'ali'/ luzhi ali jes nemam oginj bol luzh. To omahovanje je deloma lahko posledica logicizma, tj. racionalizma, ki je pač težko prenesel nelogičnost, kakršna je slovansko spreminjanje vezave na podlagi nikalnice. Navajal je Gutsman tudi rodilnik za zanikanim biti 'obstajati': ni preftora/ni preftor. (83) V (4) je obravnavana samoedninskost glagolnikov (to shelenje, to pitje), in opozorjeno je na izražanje needninskosti s števniki (dooinu ali troinu Dupanje). Gutsman je v primeri z bohoričev(sk)o slovnico res izpustil vse, kar je bilo enako v slovenščini in nemščini in kar je bilo predvsem latinsko: tako ne obravnava člena kot slovničarji pred njim po zgledu na Bohoriča,8 to in ono pa je prenesel od samostalnika k pridevniku. 1.2 Skladnja p r i d e v n i k o v (84—87) obravnava (1) najprej določnost: določna oblika se po Gutsmanu rabi, ko je v nemščini uporabljen člen der, torej: te veliki/gorivseti hlapez — en moder/uzhen zhlovek. Y (2) je govor o izpadanju polglasnika (sladek) proti neizpadanju e-ja ali tudi polglasnika (ershen(i), sgublen(i), podert(i), kar je skladenjsko seveda samo posredno. V (3) je obdelano ujemanje po spolu, številu in sklonu, pri čemer pa so obravnavani le priredno zloženi osebki in določeno ujemanje po najbližji sestavini, npr. kruh, vinu in voda je meni napreiftaulena; Zrieuli inu nogavize fo drage — kar je (v prvem primeru) seveda logicistično. Primer Hlapzi inu dekla fo vedli (4) Gutsman razlaga s formulo »več oživljenih sam/ostalnikov/« in ujemanje 1894, 190—192: 3. 1. Grafenauer, ZNSS, I, Od Pohlina do Prešerna, 1909, 8; 4. isti, Zgo- dovina slovenskega slovstva — ZSS, 1910, 103; 5. isti, ZSS, 1920, 102—103; 6. F. Kidrič, Gutsman Ožbalt, SBL I, 1925—1932, 279—283; 7. isti, Zgodovina slovenskega slovstva, dalje ZSS, 1929—1938, 185—186; 8. A. Gspan, Ožbalt Gutsman, v: Zgodovina slovenske- ga slovstva, dalje ZSS, SM, I, 1956, 366—368; 9. J. Toporišič, Priče neenotnosti sloven- skega knjižnega jezika v 18. stoletju, v: Slovenski knjižni jezik 2, 1966, 36—39, o Gutsmanu str. 37; 10. J. Toporišič, Slovenski jezik, kakor so ga videli tisti, ki so o njem razmišljali, v: Jezikovni pogovori — dalje JP II, 1967, 9—74, konkretno str. 20; 11. B. Pogorelec, Nastajanje slovenskega knjižnega jezika, Od začetkov do konca 18. (sto- letja, JP, II, 1967, 75—105, konkretno str. 94, 97—98; 12. J. Pogačnik. Zgodovina slo- venskega slovstva — dalje ZSS, 1969, str. 125, 155; 13. M. Orožen, Začetki slovenske jezikovne misli, J iS 1970/71, 193—200, konkretno 200: 14. ista, Kultura slovenskega jezi- ka v zgodovini našega jezikoslovja, JiS 1971/72, 139—148, konkretno str. 141; 15. 7. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva — dalje KZSS, 1973, 181; 16. T. Domej, Slovenska jezikovna misel na Koroškem v 18. stoletju, Obdobja 1, Razsvetljen- stvo, 1979, 195—208, konkretno str. 201 in 204. — Na ta dela se bomo v nadaljnjem sklicevali kratično ali krajšavno, npr. ZSS ali Slovenska jezikovna m i s e l . . . ipd. 7 Prim. J. Toporišič, Prva slovenska skladnja, SR 1984, št. 3: Ob 400-letnici slo- venskega jezikoslovja, 159—181, konkretno 159. po »prednostnem spolu«. (Vse 85.) Prim, še ustrezno ujemanje v primerih kot Brat, feftra inu letu moshtvu fo meni fourashni; mosh inu shena [ta modra; fin inu hzhere fo fletne. Spoštljivost: Ozha inu mati fta bouna /.../ fo bouni. (86) V (5) je prikazana količinska raba pridevnika (Gutsman pravilno meni, da gre le za srednji spol pridevnika, ne prislova) tipa Je grosnu fnega, malu to- plute. Še opozorilo, da je v mestniku in orodniku »običajneje« merjeni samo- stalnik sklanjati: 'S'veliku fvinzem, Med vezh ludmi (86—87). Ta »pridevni- škost« prislovov je v slovenski slovnici tu prvič omejena (pri Pohlinu, 134, le tip malu dobreh). Na koncu (87) Gutsman opozarja, da pravila o skladnji pridevnikov ve- ljajo tudi za deležnike (trpne in tvorne), s čimer je nakazana pridevniškost določenih besednih vrst. 1.3 Skladnja š t e v n i k o v (87—88) najprej opozarja na vzporednost s pri- devnikom, sicer pa obravnava (1) razmerje med eden in en (eden gre — en kerft), v (2) pa je govor o ločilnih števnikih (dvoje, zlwetiru). Ima jih za ne- sklonljive, rabili pa naj bi se posebno ob izrazih za mlado, kakor dvoje shrebet bolje kot dva slirebeta. Nenavadno je Dvoje moshtva, zhmetiru shenftva je prifhlu, prav pa Troje goved je pitaneh/pitanu in Petiru/Pet je nafs bilu. — Y (3) meni, da so od glavnih števnikov sklonljivi le »prvi štirje«. S primeri kaže tudi na obliko povedka: Defet ouz/ooez je she oftrislieneh (prim, še zgoraj . . . je naf bilu). Odpadla je vsa vezljivost pridevniških (in že prej samostalniških) besed, izkazana še pri Pohlinu. 2 Z a i m e n s k a s k l a d n j a (89—95) obsega skladnjo »samostojnih zaim- kov« (od tu se je pač razvil naš samostalnik) (89—92), vprašalnih (92—94) in svojilnih (94—95). 2.1 P r i » s a m o s t o j n i h « z a i m k i h kot prvo obravnava (1) ujemanje po prednostni osebi in številu: Jes in ti pojdema itd. Pri vezalnem priredju tako, pri ločnem pa je ujemanje le po zadnji sestavini: Jes al рак ti dobifh; Ti bol рак ona je krivizhna; Ni jes, ni vi, ni on bo frezhen (germanizem: weder —meder — noch ... wird nam. slovenskega podvojenega zanikanja za nikalnim zaimkom, tj. ne bo). Tu je prvič v slovenski slovnici (torej pred Kopitarjem) omenjeno tudi na pol vikanje (Vi fte piu; Vi fte pezh zhudna), češ da se tako govori »tu in tam« (»am ein und andern Orte«). Y (3) je na vrsti povratni zaimek (91): Jes fem fam od febe hudu govoriu. Tu Gutsman opozarja tudi na pogosto sorabo zaimka sam (On je od febe farnega tu mieniu — Mi febi farne- mu terdobo delamo) (91: od česar se je po mojem razvila z jaz sam raba sam: Sam tudi tako mislim, nam. Jaz sam ...). « 2.2 Pri v p r a š a l n i h z a i m k i h (92—94) sta obdelana k(e)du in kai (vsaj prvega ne loči od poljubnostnega: Ali bi htu biu; Al je kdu biu?). Za današnji čigav ima zhega: Zhega je tu ( = 'čigavo'). Opozorjeno pa je na ozi- ralni kar: kar eden ne vie, njemu nizh ne die (prestave predmeta iz tožilnika v rodilnik zaradi zanikanja Gutsman tu spet ni upošteval). 2.3 Pri s v o j i l n i h z a i m k i h v teoriji (1) zapostavlja povratne: mi fmo naf lie perjatele ob ji f kali (moral bi reči svoje, a te izrecno prepoveduje: 'ne fvoje', seveda po nemščini in latinščini), pač pa navaja svoj v prenesenem pomenu: ti ozliefh fam fvoi bili (94). V (2) navaja še vfakiteri vsemi fvoi krish na fvoje rame proti vi bote oblaftnike v'njegovei jifpi nafhli, iz česar sc vidi, da se Gutsman tu drži obsega rabe za nemški sein nasproti mein in dein itd. Poleg rodilniškega svojilnega zaimka njih, nje navaja tudi navade: njihou, njen (95). 3 In že smo pri s k l a d n j i g l a g o l o v . 3.1 V I. razdelku (O s p l o š n i s k l a d n j i g l a g o l o v , 96—100) najprej (1) obravnava ujemanje glagola z več imenovalniki za neživo: On, voda inu shganje meni ne difhi/ne difhijo, vendar samo Denar, fvojobodnoft inu shenftvu je mladenzha isvratalu, pri živem pa Jelen, kofhuta inu tele fo vbieshali; She- nin inu nevefta bota rajala. Nato (2) so na vrsti zveze z zbirnimi samostalniki: Moshtvu fo po red hodili, shenftvu fo fe рак smotile (98), kar je pač logici- zem, prav tako že iz Bohoriča znano En diel ludi fo jedli, saj na koncu Gutsman sam pravi, da je v takih primerih »vedno lahko tudi ednina« in navaja voifka pruti nam vliezhe. V (3) se obravnavajo spoštljivostne določitve med edninskim tretjeosebnim osebkom in množinskim povedkom (98), npr. za 3. os. ed.: Moi koter fo mene profili: ,Svoja Vifokuft fo fe vun pelali — torej podobno kot že prej (svoja = seine). — V (4) govori o večji svobodi slovenščine pri stavi (besednem redu) glagola ( = povedka): Ze/ar je eno okaso vundau; Osdraulenik bouniku pomaga/pomaga bouniku (nemško: Glag + Sam); kir je on djau (po- inožnik pred os. zaimkom). — Pomembno je pravilo o nerabi golega glagola v pogojnem ali vprašalnem stavku: aku tu diete fpi, je enu dobru snaminje (Vez + Sam + Glag, namesto nem. Schläft das Kind, so ist..., tj. Glag + Sam): al konjar s'vosam /lie ne pride? (nem. Kömmt der ...). Pač pa da je taka raba v odgovoru na vprašanje: kai on diela? brufi fvojo kofo (nasproti nem. er schleift...). Glagol brez vprašalnega členka pri vpraševanju mu je primeren za »posebno poudarjanje«: Otepli fte ga? (100) 3.2 Y II razdelku (100—103) Gutsman obravnava g l a g o l s k o d e s n o v e z l j i v o s t (Skladnja glagolov s posebnimi skloni), spet zlasti glede na raz- ličnosti do nemščine: bojim se R/ pred D (nem. T) (pred je iz strah pred), itn. še za D in T. Pri rodilniku so navedeni še naslednji glagoli: lotim fe, navadim fe, navuzhim fe, odder shim fe, sdershim fe, odvadim fe, ogibam fe, potrebujem, fpounam fe, fpoviem fe, fe sdi, vefelim fe, vftrashim se (ali pred O), vshivam/ vshiulam. Posebej so tu navedeni »glagoli dotika«: doteknem fe, primim fe, per- jemem fe (tudi sa T), dershim fe, fe primi, fe dopade, ter glagoli manjkanja: menka, nema, shada (fe navelizha). — Drugosklonska vezavnost je slabše ob- delana. Dajalniška: (sa)mersi, pofmehujem fejfe mu fmejim, (po)ftriesham, sdi fe. Tožilniška: bogam, boli, nahajam (vendar z dajalnikom: Njemu mersliza nahaja), pezhejo, frezham, fpomenem na. Sicer za daj. in or. meni, da se je treba ravnati po nemškem in po nauku o predlogih, za primer pa navaja jes po tiftem jeleni ftavim (— 'zasledujem' ich setze nach)-, vera mure s'nafhemi delami delati 'vera se kaže v naših dejanjih". 3.3 V III. razdelku (103—105) je govor o p o v r a t n i h g l a g o l i h : (1) fmo fe resvefelili, Al fte na zefti frezhali. Navaja torej primer za pomen 'postati' + Prid В ter za recipročnost. Pri stavi tega se (2) navaja besednoredno tipologijo: fem/fi... fe proti fe je/bom oz. je/bom fe; za zadnje navaja primer Ta fant je fe plakau (tj. izenačevanje sem/si... z je); Kdu fe bo s vami pezhau; in ločeno Jes bom s'tebo fe fkufiu. Za se ob velelniku (3) ni uganil pravila: Sa- dershi fe dobru je prav, ne pa llitru obrni fe — pač po načelu, da je se zmeraj za velelnikom. Primer Ne pohujfhai fe nas opozarja na različnost v Ne se po- hujšati. 3.4 Y IV. razdelku (105—107) je na vrsti S k l a d n j a n e p r a v i l n i h i n p o m a n j k l j i v i h (nepopolnih) g l a g o l o v . Najprej (1) se obravnava razmerje med fem in nifem (je — ni), nato prihodnjiški sedanjik (pobeshim 'ich werde fliehen') proti fem pobieshau fem bieshau, vendar v nekoliko »drugačnem pomenu«: Vi bote naf h traunik zielu pojesdili-, On je of o zefto podirjau; Al ne more/h ladjo naprei pognati. Pod (3) so na vrsti neosebni (tu bi bilo prav reči tretjeosebni) glagoli tipa boli, ki pa lahko stojijo tudi v mno- žini: Mene noge bolijo (tako še mer si jo, fo ferbeli, bojo ozhi fhzimile, bojo tlele). 4 V 4. poglavju (108—113) je obdelana s k l a d n j a p r e d l o g o v / p r e d - p o n (108—113), in sicer najprej ob glagolu, nato ob imenskih in zaimenskih besedah. V (1) je opozorjeno na vezavno neujemanje predložene predpone in ustreznega celega glagola: Dofeshem moi konz (čeprav drugače gre do z R, dofeshem s T). V pravilu (2) pa je govor o ločljivih in neločljivih »predbese- dah«: odbieshi, fzer te isklizhe 'Flieh davon, fonft ruft er dich aus' proti kei рак okulihoditejJidi okul. To je seveda po nemščini. Poleg okul so navedeni še mimo, naprei, nasai, proti, fkus, fuper, zhres/zhries, sraven, snotra, fpoda, svuna, sgora, sdolei, preik, poleg. Tu se torej ločijo predlogi od prislovov (raz je vendar predlog), primeri kot proti — proti pa so v bistvu nakazani z na- sprotjem zhres/zhries, kjer je drugo prislov, prvo predlog (prim. Jaz sem proti/za/zoper, Bil sem céz/zraven/poleg). Predlogi so obdelani, kot bi rekli danes, za (1) prostorskost (in sicer me- stovnost in ciljnost: D'/DU Zelouzi — v'Boroule-, na Koratanji — na Oftrovizo, na Lafhkem, v (2) pa za povedkovo določilo: on je sa frednika. V (3) je pri predlogih med, nad, pod, pred Gutsman racionalistično uvedel razliko: pod mojei ftrehi — pod mojo ftreho ena voda tezhe (111); pozneje (112) navaja, da se v 6. sklonu -o »zelo opazno podaljša«, torej kot da je razliko med akutira- nim in cirkumflektiranim -o slišal kot daljše nasproti krajšemu. V (4) navaja še nekaj posebnosti slovenskih predlogov v primeri z nemškimi: Jes grem k'no- gam, Hilamo k'dumu, Od înrasa trepezhe (nein, vor), od sheje (nem. vor), na ptuje(m) (nem. in), na vfe sguda (nem. in), po nozhi (nem. bey), po fili (nem. mit), pa še gladi (vor Hunger), krishama (übers Kreuz), nuzh nu den (bey Tage und Nacht), Buga (jime) dati (Almosen 'miloščino'). 5 P r i s l o v i (114—120). 5.1 V I. razdelku ( S k l a d n j a , 114—117) so najprej (1) na vrsti tisti, ki samostalnik prestavljajo v rodilnik: dofti, kai, koliku, menje, nizh, telkai, te- liku, veliku, vezh, narvezh, zhistu nizh, pridnu, fstrafhnu kai berazhou fe naide; gre pridnu vode na mlin. To so tudi pri snovnih imenih (pridnu vode) neke vrste merili pridevniki količine (prim, veliko vode, dosti vode ipd.), torej pač tudi ne prislovi. — V (2) je temu dodano, da nikalni prislovi zahtevajo še eno nikalnico: Nizh dobrega ni fo pounali 'imeli v obravnavi'; kar eden ni perkladen (implicitno zanikanje, sicer pa je ta kar pač nikar); Bug obenega fpokornega ne savershe. (Omenjen je tudi kar v pomenu 'niki\r' (115)). Seveda pa so to prislovi v tistem širšem smislu, ko se k prislovom prišteva ves ostanek glede na besedno vrsto nedefiniranih besed. Pravi primer s prislovom bi bil tipa Nikjer na svetu ni lepše. Odstavek (3) obravnava stavo prislova: Tezi sad/sâd tezi, torej prosto; vendar naj bi bila pri nesedanjosti raba prislova pred glagolom boljša: on je delezh odjahau; Jes bom prei pifmu fkleniu. — V (4) je obravnavan enobart, kar pa da je tudi sklonljivo: od enebarti, k'enebarti, (na) enebarii, k(at)iro bart, itd. — Končno je v (5) govor o koliku in koliker, tj. o vprašalnosti oz. oziralnosti. 5.2 V II. razdelku (117—120) se v S e z n a m u z n a č i l n i h p r i s l o - v o v naštevajo časovni, krajevni in lastnostni prislovi, npr.: daue, daunu, ka- derbodi, /.../ kmalu, /.../ podnu, pogoftu /.../, seda, sedai, fkosi /.../ — blisu, blishe, delezh, del, dele, dergam /.../ — bodili, bodifi, dofti / . . . / . V tretji sku- pini so vsi, ki niso časovni ali krajevni, torej tudi členki. Tudi besednozvezni (včasih pisani skupaj kot sklopi): predkratkem, — od kod, fkus no fkus — sa- tvojedelu. 5.3 S k l a d e n j s k o p o m e m b n i so pač le časovni prislovi, ker stavku določajo čas, vendar Gutsman na to ne opozarja, ampak jih razvršča le abe- cedno: dave, daunu, donefs, dopou(d)na itd. (117) Seveda tudi ne misli na kako vrsto glagolskega dejanja, nemara tipa Sedaj prihaja proti Zdajci pride (118) oz. Kmalu pride. Skladenjsko bi bili važni seveda tudi členki, prostorski pri- slovi pa za smer ipd., npr. tipa Sem gre/prihaja proti Od tod gre/odhaja ipd. 6 O v e z n i k i h (120—124). 6.1 Najprej (1) so obravnavani p o d r e d n i v pripovednih in pogojnih stavkih: Jes bom terkau, da meni odprejo — Zhe bi le tudi taku modri bili, de bi oezhnoft bol premifhlovali. Nato (2) je govor o položaju »besedice« li: aku li ti [am, Bug bi nam ne sanefeu. Sledi (Ъ) da v pomenu nem. um (de njega na fvojo ftran perpravi), navaja pa tudi bres da bi za 'ohne zu'. Za primer k um) navaja tudi nedoločniške zveze, s pripombo, da »zvenijo trše«: Jes fem prifhel mojo saftavo riefhiti; Mi vfe fkufimo, njega potolashiti, kjer bi bilo prvo danes namenilnik. — V (4) loči veznike, ki se stavijo spredaj oz. zadaj. 6.2 S t a v a v e z n i k o v je podrobneje obdelana v II. razdelku (122 do 124). Med vezniki, ki stojijo spredaj, je npr. tudi bol 'ali', pri рак pa je opozo- rilo, da se zmeraj zapostavlja (123): Al tu nainu, bol рак vainu, brez k pa da рак stoji »samo v najpreprostejšem načinu govorjenja« (123). Opozarja tudi na zapostavljeni tedaj v pomenu 'tai' (po našem sklepalno vezniško sredstvo), vendar Gutsman zanj primera ne navaja. (Bil bi nemara: Vsi so se zbrali okrog odra, jaz tedaj /'torej'/ nisem mogel ostati sam.) Poleg рак navaja kot veznike, ki stojijo zadaj, še li, namrezh, nifhtermenje, /.../ fai, fizer (fister), sategadelu, ta(da)i, tudi, ounder: ,Si li ti en Prerok-, Al je tu nainu, bol рак vainu. Pri li se mu mešata vprašalni li in li iz glih (li ti fi te narvedlejfhi 'najbolj len'). Za saj navaja le primer na začetku: 'Sai jes [im vain doushnik ( = saj), pa v sredi: Ti [e bofh [aj enobart sadovoljau 'vergnügen': prvič je 'saj', drugič je 'vsaj'. 7 V 7. poglavju je govor o m e d m e t i h (124—125). Definira jih kot raz- položenjske. Opozarja tudi na njihovo vezavnost: Joh tebi, Blagur va?n — kjer pa gre za povedkovnike. Sicer sledijo le še primeri, npr.: A!; hoi hoi!; kai [he; leite!; oja! pezh zhudu!. Poleg naštetih, da jih je še več, a »takih se zaradi grde rabe naučimo še prehitro«. 8 Y 8. poglavju je govor o p o s e b n i h n a r e č n i h z n a č i l n o s t i h in r e k i h (Von besonderen Mund- und Redensarten, 126—133). 8.1 I. razdelek (126—130) ima naslov Posebna narečja (kjer pa narečje po- meni narečno posebnost). Narečno mu je tisto, »kar se sicer loči od splošnega pravila in čednosti, pa ne zveni tako zanič, da v širši skupnosti, ki je tako prevzela, to ne bi imelo veljave« (126). Pod (1) navaja dvojnico tepejo — tepo, vuzhijo — vuzlio (tako še po jo, tepo, bero). Krajše oblike da niso v navadi pri glagolih na -em -ati, pa tudi ne pri tistih s kratkim -i (torej ne bafho ali lubo, 127). Pod (2) je obravnavan -a- namesto -e- kot sedanjiška glagolska končnica (bara/a nam. barate), v (3) je -[э] v končnici -te (daite, kar dobite), v (4) je obravnavan kratki nedoločnik (rezh, bit, jit), v (5) slovensko nebnjenje: Ti oboji imajo naje roke inu noje; drujemu, obojeifhemu, kar pa da lahko vodi k dvoumnosti.8 (Menda doslej pri nas še nihče ni opozoril na to, da so pojavi (2), (4) in (5) pogosti v dodatku k S JK 1758, pri slovenskem nebnjenju predvsem tudi š — с iz h — к.)я — Y (6) govori o h iz g: Gutsman je za etimološki izgovor po zgledu sosednjih Štajercev in Kranjcev, Hrvatov in Ilircev v celoti, nič manj pa tudi Poljakov in Rusov. Tu kaže široko poznavanje tudi v slovanskem okviru (129): »tega /tj. y iz gj ne gre preveč grajati, ker je sprejeto na Češkem, Moravskem, pri Slovakih in Rusnjakih na Ogrskem, ki z g pišejo le j /.../; sicer pa j-ja v njegovem latinskem ali nemškem zvenu ni slišati v vsem jeziku teh ljud- stev.«10 8 O tem je veliko, tudi napačnega, pisanega v obravnavah Gutsmanove slovnice. Navedimo npr. J. Scheinigga (katerega ugotovitve se potem velikokrat ponavljajo in variirajo, redko iz avtopsije dela) : »L. 1768. je izšla slovnica p. Marka Pohlina. Guts- man se je ustavil prvi prav odločno in možato Pohlinovemu 'jezikobrodju'. Zgodilo pa se je to v dvojnem oziru. Jezik sam je bil v Kristjanskih resnicah tako uravnan, da je bil živ protest očetu Marku. Nanašajoč se na koroški govor (dobrega, dobremu; v mehkem oblačili; na svojej duši; pried, vrieden; Buh; den; reku), poskuša vendar približati se tudi drugim Slovencem; zato piše: ciel, terpeu, odgovoriu, sedia, poslu- ša/a, dopadiu, mesto cieu, terpou, odgovorou, sedoa, poslušaoa, dopadou. Hotel je, da bi bila knjiga vsem Slovencem razumljiva; saj pravi v opombi stoječej v predgovoru: dialectus et styli ratio in hoc opusculo usurpata talis est, quae non tantum a Vindis Carintiacis, sed etiam a Styro-Vindis et Carniolis, uti experiantia ostendit, probe intelligitur.« (528) (Podčrtal J. T., tudi niže.) K temu nato (s koristno informacijo o opombah v Kristjanskih resn. in v posebni izdaji teh opomb) dodaja še: »Gutsmanove« /o/pazke v Kristjanskih resnicah obsegajo 10 strani, stran po 29 vrst; ponatis pa ima 16 stranij po 31 vrst. Prvih deset stranij ponatisovih sklada se razven nekaj malen- kostij od besede do besede z opazkami v Resnicah. Na ostalih šestih straneh pa je dodal Gutsmann še pet toček, ki veljajo isto otcu Marku: »namreč 1. čednosti nam. -ste; brumni nam. brumne; lubim nam. lubem; 2. dai -o nam. daii -o; 3. te ta to nam. ta ta to; 4. 6 sklonov I R D T M O ; 5. c, w in y so proglašeni za nepotrebne, le y 'naj rabi oinehčanju črke j', npr. oginy = oginj, a nikdar se ne sme staviti y namesto i, kakor je to zahteval in rabil Pohlin.« (E-jevski refleks za dolgi polglasnik neupravi- čeno, enako za c, m, j ; prim, mojo razpravo Gutsmanove slovnica.) — Scheinigg še navaja: »,/A/ ker je pisal za prosto ljudstvo, prisiljen je bil /Gutsmann/ pisati: gledau, peu, lubiu ('doch ist man gezwungen dem Schwalle nachzugeben')с (Vse 529.) In še en razlog za narečnost: »Pomisliti pa imamo tudi še, da slovnica ni bila namenjena samo slovenskim rojakom pisateljevim, temveč isto tako i nemških sodeželanom, ki bi se naj iz nje učili jezika, kakor ga narod govori. Iz teh prav premišljenih razlogov ohranil je Gutsmann v slovnici več narečnih oblik, da si je sam pri sebi znal pravilno pisavo. Ni se hotel predaleč oddaljiti od narodovega govora. Pisal je torej: biu / . . , / , gledau / . . . / jes bom baran gratau / . . . / . Rabil je člen, katerega se prosto ljudstvo še do današnjega dneva ni moglo iznebiti.« (528—529) • O tein bo podrobneje govor pozneje. 10 V zvezi s tem se res lahko govori o širši Gutsmanovi razgledanosti po slovanskih jezikih. Prim, k temu iz Glaserja: »Po slovenskem tekstu od strani 236 naprej slede opombe: 'Anmerkungen / . . . / ' ; tù pripoveduje v nemškem jeziku, da ne prihajajo te opombe od jedne osebe, nego od mož, ki dovoli znajo češki, hrvatski, kranjski in slo- venski (windisch), in ki se ustavljajo Marku Pohlinu. Uže jezik sam, v katerem je bila pisana ta knjiga, je živo nasprotoval Marku; želel pa je, da bi knjigo razumeli tudi Slovenci iz drugih slovenskih dežel.« (190) 8.2 R e k e l (130—133) iz Gutsmanove slovnice se je bilo treba pač le na- učiti, čeprav tu in tam katero tudi popravi: (1) Jes fe doushen dam. (ne doush- nega); Oni fe vriedni fkashejo; Ona fe sdrava snaide; On fe njim mozhen sdi; Ti ni fi kufs...; grede inu ftoje; fmo molili nam. gredejozh, ftojeozh.11 Razen v zadnjem primeru so glagoli teh stavkov pomožniki. Y bistvu pa gre tu za posebnosti v povedkovnem delu (prim, še En pou ludi je sadi ftalu, vendar z opombo, da je pou moškega spola). Pod (2) so navedeni »lični reki in izrazi«, tj. res frazeološko blago. Rekla: dobre Dole, bob v'fteno metati, rakam shoishgati, enemu v'ozhi vtekniti/vtiku- vati, norze pafti, na koga vfekati, siale predajati. Rečenice: Dobre vole mofhne kole; Kar mazhka rodi, radu mifhi lovi; Gofte flushbe riedke fuknje; Shena je v'pot fhla; Lug vliezhejo 'es geht stark die Rede'; Bug te primi; Bug te shivi; Mafti Bug iz mafai tebi Bug; Bogu fe fmili; ,Sram te bodi; Vela, kamer ferze pela. S tem Gutsman začenja frazeologijo kot posebno vedo jezikoslovja.12 9 V 9. poglavju (O s p l o š n e j š i h j e z i k o v n i h n a p a k a h , 133 do 144) imamo dva razdelka. 9.1 V razdelku N a p a k e v u p o r a b i p r i s t n i h 1 3 b e s e d (133 do 140) so v 8 točkah obravnavani: (1) edninska oblika moškega deležnika na -l: fem tliekeu, ne tliekuv; fkerbeu, ne fkerbou; fhlifhau, ne -uv: tu torej zago- varja večjo etimološkost glagolske pripone in neobstojni polglasnik. Y (2) se upira švapanju (Befieda je v 'nami prebivava),14 izgovoru in temu primerni pisavi etimološke zveze polglasnik + џ iz trdega l za samoglasnikom in hkrati na koncu besede ali pred soglasnikom (torej proti kosuv in za kosel oz. vsaj koseu), kjer navaja za primere še mi/el, sibel, kopel, debel, vefiel. Ne eno ne drugo seveda ni skladenjsko, ampak gre za normativno oblikoglasje. 11 Rekla pri Gutsmanu omenja in hvali I. Grafenauer (KZSS, 1973, 181): »Pouk ponazarjajo pristno domače rečenice in narodni pregovori.« To je povzel Gspan (ZSS, 1956, 367) tako: »ДЈ/porablja k pravilom dobro izbrane in številne zglede, in sicer ljudske pregovore in reke.« 12 Glede tega prim. J. Toporišič, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, J iS 1973/74, 273—279; rekla imajo besednozvezno podobo (lahko tudi stavčno), rečenice podobo povedi, Prim, še istega avtorja Vsebinska podstava primerjalnih frazeologemov v slovenskih zbirkah pregovora in rekov, X X I . SSJLK, Ljubljana, 1985, 31—46. 13 O pomenu besede »pristen« (pri Scheiniggu »pravilen«) prim. T. Domej. Slo- venska jezikovna m i s e l . . . , 1979, 204: »Veliko prostora Gutsman posveti jezikovni pra- vilnosti. Predvsem mu gre za razmerje govorjenih teritorialnih narečij do pismene in govorjene oblike standardnega jezika. Ne dopusti nobenega dvoma o tem, kaj je zanj dana stvarnost in kakšna bi morala biti nadaljnja razvojna pot in cilj na področju slovenskega standardnega jezika. Normirani knjižni jezik Gutsman v nasprotju s teri- torialnimi narečji označi kot 'pristni jezik'. Vendar mora ugotoviti, da je 'večina izda- nih spisov polna pisnih napak, ker v njih ni bilo nobenega pravila' / . /« V zadnjem delu ne preveč določno ali jasno. 14 K temu M. Orožen, Z a č e t k i . . . , JiS 1970/71, 199: Njej je, implicitno, švapanje tudi izgovor trdega / kot џ na koncu besede v deležniku, pridevniku in samostalniku. O švapanju pa govorimo samo tedaj, ko se trdi 1 izgovarja kot т / џ pred nesprednjimi samoglasniki. Glede tega prim, še iste avtorice Kultura slovenskega j e z i k a . . . , JiS 1971/72, 141: »Vendar pojem «Pöbelssprache' ne pomenja pri nasprotnikih [namreč P o - hlinu in Gutsmanu] istih pojavov. Pohlin je npr. hud nasprotnik koroško-gorenjskega švapanja, ki je po Gutsmanovi presoji in odločitvi deloma prevladalo v pisavi (bil biu) /.,/« — Se o opombi Orožnove (Začetki . . . , JiS 1970/71, 199) »Izredno zanimivo je, da se 'Celovčani' sami izrekajo proti 'švapanju'. ki je vendar v koroških narečjih splošen pojav.« — Prim, k temu iz J. Toporišiča Slovenski jezik, k a k o r . . . , JP II, 1967, 16: »Ravno zaradi vnašanja izrazito narečnih prvin v knjižni jezik opozarja oče Hi- Tako tudi v (3) : na namesto ne, v (4) e namesto a (ne marei), v (5) a na- mesto e (tepam/tapam, vuzhan, ta) — to je grajal, kot smo videli, tudi že prej. Y (6) protestira proti nosnikom pri Velikovcu (ali je to prvo obvestilo o ohra- njenih praslovanskih nosnikih na Slovenskem?) in o â namesto čistega a. V (7) je proti opuščanju i, o in и na koncu, v (8) pa opravičuje koroško premeno u — o (muft — mofta), ie — e (liefs — lefa), češ da to »upravičuje splošna raba« (240). Vse to je v veliki meri kritični odziv na jezik dodatka v SJK 1758, kjer imamo naravnost velikansko število narečnih posebnosti, ki so prav malo v skladu z jezikom v prevedenem delu Hipolitove prireditve Bohoričeve slov- nice. Poglejmo si najprej eno skupino teh posebnosti: (1) švapanje: megva 248. te muajshi 258, puamen 269. Silama 271, pukoaft 273, puaninja 276, daoati (delati) 284, pofhuatati 284: pa še oblikoglasne po- sledice švapanja: od Zerkle 283, lufh 'uš' 276, pofhufhali 280 (analogno raz- širjeni l, izguba u-ja v u); (2) slovensko nebnjenje: prafnizhi 252, fhishni gofpod 261; (3) ejevsko akanje: lateti 284, prânefti 268, davati 'delati' 284, pojuterfhnam 250; (4) dalje premenjeno zvezo polglasnik + и: Рекой 247 (kolikor ne gre celo za srednji spol peklo), sebou 257, bukou 273; (5) mehki n pisan različno: ogen, ogain 247 (pri čemer so neenotnosti tudi pri Gutsinanu, saj ni točno vedel, kdaj imamo mehki n in kdaj ne); (6) prehod o v ue: potuep 249, nuezh 249; (7) prehod e v ö: öbahtnik 241, pök 271; (8) neenotno pisan џ iz /: stou/stol 253, fou 236, Stou 269; (9) neenotna pisava fonema /v/ ob samoglasniku: fou 236, bidrou 255, Ouo- ezh (ovec) 255, sebou 257 — fuezhinza 253, 256, uudoviz 260, vudova 260; sem gre še izgubljeni u: glonik 263, unfhati 'želeti'; (10) glas k zapisan tudi s črko c: capaun 'kopun', cura 'kura' 255, jacob- nik 249; (U) tako imenovani dolgi polglasnik v različnih odrazih: dan/deri 249, vefs/vafs 277. S presojo teh stvari glede njihove primernosti za knjižni jezik15 je Gutsman nekak predhodnik Kopitarjevemu razpravljanju o gorenjsko-dolenjskem obli- polit na začetku 18. stoletja, natančno: 1. 1715 v svoji izdaji Bohoričeve Slovnice, naj se nikar ne govori namesto glasu l glas m po načinu Gorenjcev in Korošcev tudi pred samoglasniki kakor v primeru kobima. masrou in pruatnu, ker je edino prav kobi/a. mas/u in p/utnu.« — Celovčani so torej tisto o švapanju verjetno povzeli iz Hipolita, katerega izdajo Bohoričevih Zimskih uric so prevedli v nemščino. Hipolit že kot Do- lenjec švapanja ni mogel odobravati. 15 Pretirane pa so oznake, da bi bil Gutsman s to svojo inorfonologijo posebno prispevul h knjižnojezikovni vseslovenskosti. I. Grafenauer sicer dokaj previdno (KZSS, 1973, 181): »Oblike in glasovi ustrezajo njegovi poti do obnove občeslovenskega knjižnega jezika, le Korošcem je treba to pot z nekaterimi prilagoditvami olajšati.« (Kar je nekako povzeto po Scheiniggu.) — J. Scheinigg (O. Gutsmann, 628): »V Krist- janskih resnicah vidimo ga še na stališču celokupnosti slovenske, tekom malih let pa se je vzpel že tako visoko, da je vsaj slutil literarno vzajemnost vseslovansko.« — Prav ima I. Grafenauer (ZSS, 1910, 103): »Slovnica je sestavljena na podlagi koroške govorice narodne in pismenega jezika 'Evangelijev in listov' / , /« — K. Glaner (ZSS, 1894, 191): »Gutsman stoji na stališču slovenske celokupnosti in je pozneje bil navdu- šen za slovansko vzajemnost. Ker pa je slovnica bila namenjena tudi nemškim . . . « koglasju v slovenski knjigi do dobe, ko je Kopitar pisal svojo slovnico, zlasti pa neposrednega trenutka. (Zgled za to bo treba iskati pri Gottschedu, ki je enako obravnaval dvojnice zlasti gornje- in dolnjenemškega pisnega jezika svoje do- be.) — Obravnava številnih narečnih posebnosti pa dela Gutsmana tudi prvega koroškega narečjeslovca. Tudi sicer je mogel Gutsman najti dovolj gradiva za svoje kritične pripom- be k pisavi v omenjenem dodatku SJK 1758, kakor nam kaže naslednja lista značilnosti: (12) glas s je pisan zelo različno: fufhez 251, liftognoj 251, dones 250, mef- fenz 250, kofapersk 252, jefenski 252, mefsenz 252, nebiefs 251, oufs 271, skle- da 236; (13) sičnik z: fimez 251, kofoperz 251, fima 250, kofapersk 252, prafnizhi 252, na miff i 256; (14) zlitnik c: gnilz 251, fhlizha 236, Ouvezh 255; (15) šumevec š: pojutershnam 250, fufhez 251, fiukl 253, fphéh 257, fooger 259, kleshzhe 269, Fleishkar 271, shdfhtar 272, fhribar 277, fhpilat, fiurmali 286; (16) šumevec ž: po juffini 250, fhlizha 236, rofse 272; (17) šumevski zlitnik č: fviezhnik 251, kleshzhe 269 (vendar enotno). In ven- dar so bili sičniki in šumevci že v Bohoričevi slovnici, ki so jo Celovčani sami prevedli v isti knjigi, tako lepo urejeni, četudi v rahlem neskladju glede pisa- nja nezvenečega trajnega sičnika med samoglasnikoma. — So pa še druge ne- enotnosti v pisavi: (18) pisava jata z ei in drugače: veiter 248, letjo 252; (19) ustnični pripornik f je kdaj pisan tudi z v: viertel 236; (20) nenavadno (po nemščini) pisan samoglasnik i: viertel 236, vjnje 256; (21) svetli drsnik j pisan z i: tudi pred samoglasnikom skurianz 256;le (22) mehkomembni pripornik h pisan s ch: richte 255; (23) zapisovanje nekakega nemega h: teleth 255, fphéh 257, antvarth 279; (24) dvojni soglasniki (poleg ff): tetta 259. S tega stališča bi bil torej Gutsman lahko bolj kot Pohlina, ki ga vsi, ki pi- šejo o Gutsmanu v tej zvezi, tako radi omenjajo, ošteval jezik tega dodatka SJK 1758, vendar tega izrecno ni storil. Ali iz strahu pred jezuitskimi pred- stojniki (saj so SJK vendar izdali jezuiti, ne pa kak bosonogi avguštinec)? 9.2 Y II. razdelku tega poglavja ( N a p a k e v s p r e j e m a n j u t u j i h b e s e d , 141—144) je Gutsman t. i. purist: Ljudje »iz okolic mest in trgov« ter tisti, ki mejašijo z Nemci, sprejemajo precej besed, pa ne zaradi siroinaščine (Prim, še op. 8.) — Prim, še Kidričevo oznako Gutsmanovega pojmovanja besede Win- disch (tu op. 22). — J. Pogačnik (ZSS, 1969, 125): »Vse to / t j . biele, nedoužnost, gledau, teku/ so bile posebnosti koroškega narečja, s katerimi je nameraval premostiti raz- ločke med središčem in koroško jezikovno rabo.« (Seveda so nedolžnost, gleday, teku govorili tudi v središču.) — Za konec še T. Domej (Slovenska jezikovna misel . . . , 201): »Leta 1761 srečamo Gutsmana kot prevajalca, ki še povsem zagovarja močno pokra- jinski, na Koroško omejeni pisni jezik.« Ob prevodu Parchammerjevega katekizma ugotavlja, da »je bilo potrebno jezik prilagoditi narečju na Koroškem živečih Slo- vencev«. 16 Glede napačnosti odločitve, da Gutsman piše fonetično variante fonemov D in j (za j niti ni gotovo, da bi bil na Koroškem imel fonetično varianto) prim. J. Toporišiča sestavek Gutsmanova slovnica, v: Wiener Slavistisches Almanach, Sonderband 13, Wien 1984, posebni naslov Protestantismus bei den Slowenen/Protestantizem pri Slovencih, str. 209—227. slovenščine.17 Za primer daje besedo herfhaft, ki da jo slovenščina lahko po- daja z gofpodfhina, gofpodftou (141). Nato navaja precej nemškim besedam slovenske ustreznice, in sicer za Andacht, Bauer, Bediener, Barbierer, Bestand- mann, Bettler itd.: poboshnoft, kmet, ftrieshaunik, brivez, najemnik, barazh ... Prevzete nadomestke za te besede imenuje barbarizme (143) in napake (141). Tudi v tem je nekak odziv na SJK 1758 (dodatek), kjer imamo npr. upo- rabljene naslednje iz nemščine prevzete besede: laihter 236, Diertl 236, richte 255, fphéh 257, fvoger 259, pauer 261, kragen 'šal' 262, montl 262, ftumfi 262, fhnole 263, zungel 263, Fleishkar 271, shnidar, shuftar, kramar, mauar, zimer- man, shloffer (vse 272), pukvast 273, (pod)fhribat 277, fhrajat 287, plaûdràti 278, antvath dati 279, fhpilat 282, fehtat 'mečevati se' 282, fhoûtuati 'bitka', ordnati, plindrati, rulati, [tdrmali (vse 286). Gutsman je dajal tudi besedilne primere za prevajanje, pri katerem so se ponujale prevzete besede: Der Edel- mann hat von seinem Schreiber Rechnung gefordert — shahtnik je od sooiga pifarja razhun tirjau; Das Volk will sich die Freiheit ertrotzen — ludftvu ozhe febi fooibodnoft perfiliti (143). Y tem oziru, tj. v purizmu, je torej Gutsman izrazit predhodnik Kopitarja, na kar naj bi pomislili tisti (B. Urbančič), ki v Kopitarjevem prizadevanju za odpravo po nepotrebnem prevzetih besed (in skladenjskih lastnosti besed ter skladenjskih vzorcev) vidijo samo negativno ali celo vpliv Metternichove reak- cionarnosti.18 Tak spisek besed je nujno deloval kot program za odpravljanje nepotrebno prevzetega in to ni moglo ostati neopaženo ne pri Vodniku ne pri Kopitarju. Torej je Gutsman prvi, ki je po Hipolitu (morda prav iz poznanja Hipolitovih idej o vzrokih nemčevanja pri Slovencih)1" tako odločno in določno dvignil glas proti nepotrebnemu nemčevanju. 10 Y 10. poglavju ( P o s e b n e o p o m b e o p r a v o p i s u , 145—148) Guts- man pravi, da se pri zapisovanju jezika ne moremo »ravnati po preprostem iz- govoru, temveč po jezikoslovnih merilih«, kar na svoj način spominja na Po- hlinove tozadevne nazore. Takih »razlogov« navaja Gutsman nekaj: (1) ne piši (Ivo-, tro- in štiričrkij s c, ampak le s h, k —• fh, sh — zh; (2) ne mešaj o in и in torej piši vmero, vero, a udou, oliekeu; (3) ne mešaj j in i, torej: djanje, konj, a v dvoglasnikih dai, poidem, oei; (4) prav je pisati smieh ipd. Da sc to očitno nanaša na SJK 1758 (dodatek), primerjaj zgoraj naštete ne- doslednosti v pisavi tega dodatka. Gutsman seveda ni imel prav, ko je fonem /v/ v nasprotju s Pohlinom (in enako fonem /j/) pisal na dva načina, tudi pi- sava jata z ie je bila neustrezna, saj za pozneje podaljšani akytirani jat ni ve- ljala, ipd.20 17 Ta Gutsmanova misel je s strani naših slovstvenih zgodovinarjev velikokrat citi- rana, pa nikoli prav ponazorjena in postavljena na trdna tla jezikovne prakse na Ko- roškem konec 18. stoletja. 18 Prim. J. Toporišiča oceno Urbančičeve knjige O jezikovni kultliri: O Urbanči- čevi jezikoslovni kulturi, SR 1977, 359—371. O Gutsmann kot puristu prim. M. Orožen, Kultura . . . , J iS 1971/72, 141. 10 Prim, mesto o Hipolitu v mojem sestavku Slovenski jezik v luči tistih, ki s o . . . , zgoraj v opombi 14, str. 16—17. 20 Popolnoma pretirano pa je v tem smislu staviti Gutsmana nad Pohlina. J. Scheinigg (Kres 1885, 632): »Poleg tega pa se je /Gutsmann/ še bavil z jezikoslovno theoretiko, v katerej je učinil prvi napredek ter podrl očeta M. Pohlina, da mu ni bilo 11 K pregledu besed po oblikoslovnih tipili (149—158) bodi pripomnjeno le, da samostalnikom in pridevnikom sledijo le 4 prislovi, ki pa so vsi poved- kovniki: shau, treba, prau in /Vam.21 12 G u t s m a n o v a s k l a d n j a 2 2 je torej v primeri z Bohoričevo (boho- ričevsko, če primerjamo še Hipolitovo in celovško jezuitsko) po obsegu veliko skromnejša, načeloma pa pogosto veliko bolj prirejena potrebam slovenskega jezika že zaradi tega, ker se je močneje ozirala na nemščino, tj. na jezik, ki je slovenščini bližji od latinščine. Seveda pa je Gutsman pri tem beležil le stvari, ki so bile v obeh jezikih različne. Torej gre tu za protistavno nemško- slovensko skladnjo, hkrati še zmeraj le na ravni besednih vrst, ne pa morda že tudi stavčnih členov. V tem okviru je Gutsman podal skladnjo besednih vrst v zaporedju snovi podobno kot Pohlin, vendar v konkretni izbiri obravnavane snovi izrazito slo- venistično. Pri samostalniku posebnosti slovenskega rodilnika, neštevnost in še kaj, pri pridevniku določnost, ujemanje prilastka in pridevniškega povedkove- ga določila (česar v nemščini ni, ker se tam v povedku spol, število ne izražata, več moč vzdignoti se.« Bolj prav je sodil I. Grafenauer (KZSS, 1920, 102—103) v zvezi s Chri /t ian/kimi re/nicami: »V posebnem, nemški pisanem dodatku / . . . / pa ugovarja zoper Pohlinov pravopis in utemeljuje nekatere historično-etimologične oblike proti fonetičnim oblikam, ki jih je rabil Pohlin, deloma pa že drugi.i (Podčrtal J. T.) Misli pa tu Grafenauer tudi na morfonologijo, kakor se vidi iz ustrezne opombe, ki navaja katerega, dober, nevolen, dai, prav. (Ožje pravopisne pa seveda niso histo- rično-etimologične, prim, i — j, И — D idr.) — V tem smislu je deloma napačno, če M. Orožen ( K u l t u r a . . . , JiS 1971/72, 141) piše: »V pojmovanju vnetih poznavalcev slovnice in raziskovalcev jezika se pojavi značilna dvojnost. Japelj in Gutsman vztra- jata pri kolikor toliko tradicionalni, že s študijem jezika utemeljeni pismeni pravil- nosti (uveljavljenje etimološkega načela v pisavi), ki Slovence vsaj delno združuje, Pohlin pa se odloči za novo, sinhronično izhodišče , / . . . / « Tu se lahko reče le, da sta prva dva, zlasti prvi, v večji meri upoštevala zgodovinsko pisavo, Pohlin pa glede polglasnika sodobno stanje v osrednji Sloveniji. Glede Gutsmana prim, moj članek Gutsmanova slovnica. » K temu gl. K. Glaser (ZSS, 1894, 191): »Od četrtega natisa 1799. leta izpadel je Verzeichniss einiger windischen Stammwörter, 149—164, ker je bil /Gutsman/ med tem izdal svoj slovar/./« Seveda je s tem iz slovnice izpadlo oblikoslovno zbiranje besed določenih vrst, ki se je sicer ohranjalo od Bohoriča sem. 22 Dejansko smo pregledali le prvo izdajo te slovnice, od šestih, ki so izšle (pa menda niso vse ohranjene): »Kako je /Gutsmanova slovnica/, ki je izšla 1. 1777 /ustre- zala/ praktičnim potrebam po Koroškem, vidiš iz tega, da je doživela šest natisov, od katerih pa so nain ohranjeni samo štiri. Zadnjega je pripravil U. J a r n i k 1. 1829. Od četrtega natisa (1799) začenši je izpadel 'Verzeichniss . . . ' (J. Scheinigg, Kres 1885, 628). O 2. izdaji poroča A . Gspan (ZSS I, 1956, 367): »Slovnica je doživela 6. izdaj, ena med njimi je izšla tudi v Celju (1786)« Ta je po mojem prav lahko vplivala na Zagaj- ška. To je menda 2. izdaja te slovnice. Prim, še iz Kresa 1885, 628 pri J. Scheiniggu o 6. izdaji: »Istemu oziranju na narodni govor imamo pripisovati, da je Jarnik na- pravil v šestem natisu samo nekaj malenkostnih opazek in popravkov ter prezrl no- vejša preiskavanja kranjskih in štajerskih jezikoslovcev, naimer Kopitarja, Vodnika, Metelka in dr. / . . . / Dà , celö očividne pomote Gutsmanove niso se izpahnole/./« Tu se kaže neka konservativna zuprtost v koroški jezikovni krog, na katero F. Kidrič posredno opozarja, ko (ZSS, 1929—1938, 185) piše: »Gutsman sicer ni naslavljal svoje slovnice na 'Kranjce in Slovence', kakor je storil to pri 'beležkah o slovenskem in kranjskem pravopisu', ampak samo na 'Slovence' (Winden, Windisch), torej v smislu takratne terminološke rabe na izvenkranjske Slovane v Notranji Avstriji, v kolikor mu ni šlo sploh samo za slovenske Korošce.« na kar pa Gutsman ne opozarja posebej). Gutsman je tudi zelo določno vzpo- stavil povezanost vseh pridevniških besed (npr. tudi števnikov in deležnikov). Pri zaimkih opozarja na načelo prednosti pri ujemanju povedka v osebi, po- daja izražanje spoštljivosti npr. z množino in še kako, pač pa se pri povratnem svojilnem zaimku preveč ravna po nemščini in latinščini (marsikaj pa urav- nava tudi raeionalistično, s čimer beži od nevtralizacije v oblikah ipd.). Pri skladnji glagola opazuje leve delovalnike ( = imenovalnike) in njihovo delova- nje na glagol, če so v različnih prirednih razmerjih (npr. vezalnem ali ločnem). Desni imenovalnik je pri Gutsmanu nekoliko zanemarjen, pač pa so kar dobro zajeti drugi »skloni« ob glagolu. Kar precej pozornosti je tu posvečeno tudi besednemu redu (naslonk in povedja nasproti udeležencem, kakor bi rekli da- nes). Svojo vrednost imajo tudi Gutsmanova opažanja značilnosti besednega reda. Pri predlogih zanimivo rešuje vprašanje predpon in tem podobnih pri- slovov (racionalističnost pa ga vodi v oblikoslovno nasilje, npr. pri razlikovanju mestovnosti in ciljnosti). Vezniki in medmeti, še zlasti prvi, so slabše obdelani. Kar bogata so zadnja tri poglavja Gutsmanove Skladnje, čeprav sicer ne- skladenjska. Y njih rešuje vprašanja slovenske narečnosti v knjižnem jeziku (utemeljuje njegovo koroško vejo v smislu normativnosti), zavračajoč preindi- vidualna ali preozka odstopanja od neke zlate sredine, določeno večjo stopnjo modernega samoglasniškega upada, poleg tega pa se odločno zavzema za red v zapisovanju glasov. On je pač prvi Korošec, ki se je res naučil Bohoričevega pisnega sistema (odstopanja od njega so zavestna, ne morda napake). Druga važna stvar v dodatkih skladnji je Gutsmanov purizem, s konkretno nakazano potjo za odpravo po nepotrebnem prevzetega besedja, zanimiv pa je tudi njegov smisel za stalne besedne zveze (tudi povedne), tj. za rekla in rečenice. Y purizmu je izrazit predhodnik Kopitarja (in morda tudi že Vod- nika, kolikor se ga ta ni navzel kje drugje). Glede na dodatek, ki »tolče« (če- prav neizrecno, tj. drugače, kakor glede Pohlina) po koroški neenotnosti v knjižnem jeziku, Gutsman nekako razbremenjuje svojo ostro pisanje zoper Pohlinovo pisno reformo, ko pa je bila njegova jezikovna praksa, tj. raba jezika in slovnice, neprimerno višje od celovške jezuitske. Y celoti vzeto, je tudi glede Gutsmanove Skladnje mogoče za Kopitarjem reči, da »sicer malo pove, pa nič napačnega«, tj. v resnici malo napačnega,23 kakor je gotovo mislil že Kopitar. V primeri z Bohoričevo skladnjo, ki smo jo imenovali prvo, bi bila Gutsmanova lahko imenovana stara slovenska skladnja: Ta bi zajemala tudi vse novote Pohlinove, Zagajškove (ki se ravna po Pohli- novi) in še katere slovnice 18. stol., v 19. pa bi zajela vsaj še Vodnikovo. Vse te avtorske skladnje 18. stol. do neke mere označuje tudi racipnalističnost. 23 Nepravična je torej oznaka Gutsmanove slovnice, kakršno najdemo pri A . Gspanu (ZSS, 1956, 367): »Gutsmanova slovnica pomeni v primeri s Pohlinovo pre- cejšen korak naprej, saj gleda avtor na dolžnosti slovničarja že povsem pravilno: slov- ničar naj ne bo samozvan zakonodajalec, marveč vesten opisovalec jezika.« Saj je vendar tudi Gutsman raeionalistično prirejal jezikovne značilnosti po načelu razlo- čevalnosti, uvedel pa tudi značilne pokrajinskosti, pač ne manj kot Pohlin. Kako je mogoče biti vesten opisovalec jezika v njegovi različnosti, kot je slovenska, je tudi posebno vprašanje. To Gspanovo mnenje je v neki zvezi z naslednjim mestom pri F. Kidriču (ZSS, 1929—1938, 186): »Vsak pazljivi čitatelj je moral opuziti, da merijo na Pohlina besede Gutsmanovega uvoda /v Slonico/ o 'nesreči, da so hoteli dati oni (ki jim ni bilo do posnemanja vseh napak pokvarjene kmetiške izreke), jeziku drugi okret in drugo obliko le po svoji samovolji'.« S U M M A R Y Ožbalt Gutsman's Syntax is in extent much more modest than Bohoric's one (or the Bohoričian one, if the grammars written b y Hipolit and the Celovec (Klagenfurt) Jesuits are also drawn into comparison). However, it is, in principle, much more adapted to the needs of the Slovene language simply because it pays more regard to German, a language closer to Slovene than Latin is. To be sure, Gutsman put down only what was different in the two languages. W h a t he achieved was in fact a con- trastive German—Slovene syntax, but still one on the level of parts of speech, not functional sentence elements. Gutsman organized the subject of his syntax of parts of speech in a similar sequence as Pohlin had done, but he selected the concrete material in a markedly slovenistic way . The section on nouns includes special uses of the Slovene genitive, the uncountables, and some other minor things; the section on the adjectives mentions the feature of definiteness, the congruence of the attribute and the congruence of the adjectival predicative modifier (which is absent in German, where gender and number are not expressed in the predicate adjective; however, Gutsman does not explicitly call attention to this fact). Gutsman also quite unmistakably established the together- ness of all the adjectival words, including, for instance, the numerals and participles. Dealing with pronouns, he mentions the principle of priority regarding the agreement in person of the predicate, as well as the respectful use of the plural (and other means of expressing deference); his treatment of the reflexive-possessive pronoun is, on the other hand, too dependent on German and Latin (there is also much rationa- listic regulating, like avoiding the neutralizations of forms). In the syntax of the verb, Gutsman observes the actants 1 ( = nominatives) and their effect on the verb when they are in various coordinative relationships (such as the copulative or the disjunctive one). The nominative on the right (the predicate noun) is somewhat ne- glected; but the other "cases " next to the verb are again covered rather well. Sufficient attention is payed here also to the word order (the order of clitics, and of the predicate as opposed to the participants — as we would say today). Describing prepositions, he finds an interesting solution regarding prefixes and adverbs similar to them (though his rationalistic mind leads him into morphological tyranny, e. g. in dif fer- entiating locality and goal). Interjections and conjunctions (these especially) are less elaborately discussed. The last three chapters of Gutsman's syntax are quite rich, even though non- syntactic. Here he tackles the question of dialectalisms in the Slovene literary lan- guage (arguing that its Carinthian variety be normative) : he rejects too individual or too narrow deviations from the golden mean and a higher degree (of a kind) of modern vowel reduction, while energetically claiming order in the representation of speech sounds. Gutsman was, indeed, the first Carinthian who actually learned Bohoric's system of spelling (his deviations from it are intentional and should not be interpreted as mistakes). The second important thing in these addenda to the Syntax is Gutsman's purism, with his concrete suggestions how to get rid of unnecessary loans; he had a surprising command of idiomatic phrases, including the sentential ones. A s a purist, Gutsman is a distinct forerunner of Kopitar (and possibly Vodnik, unless Vodnik absorbed purism from elsewhere). The addendum in which Gutsman "lashes out" at the Carin- thian disunity in the literary language (even though not explicitly, i. e. not in the w a y he docs at Pohlin) somehow takes a w a y the sharpness directed against Pohlin's spelling reforms, when, indeed, his linguistic practice, i. e. his use of the language and grammar, was so much superior to that of the Celovec Jesuits. O n the whole, one can repeat after Kopitar that Gutsman — in his Syntax as well — " s a y s little, but nothing wrong" , i. e. very little wrong, which is also what Kopitar really meant, no doubt. In comparison with the syntax of Bohorič, which we called the first, Gutsman's could be labelled the old Slovene syntax : this syntax would encompass all the innovations of the grammars written by Pohlin, Zagajšek (whose grammar is modelled on Pohlin's) and whomever up to Vodnik in the 19th century, inclusively. All these authorial 18th century grammars are more or less marked also b y the rationalist approach.