78. številka. V Trstu, v soboto 30. septembra 1893. Tečaj XVIII.V r- ^ •i*«! „EDINOIT** izhaja dvakrat na teden, THftko sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: za vse loto f. 6.— ; izven Avstrije f. 9.— sn '/, leta „ 3.—; „ „ „ 4.50 za \\ leta „ 1.B0; „ n „ 2.25 a „Novičar"-jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— ■a V, leta „ 3.5U; „ „ „ 5,— za % lota ,1.75; „ „ , 2.50 Posamično štovilko se dobivajo v pro-dajalnicali tobaka v Trstu po B nve., V Gorici in v Ajdovščini po 8 nvč. „NOVINAR" po a nvč. Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obneglo navadnih v rutic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se račune po pogodbi. Vsi dopiHi naj se poiiljajo uredništvu: Piazza Cascruia St. 2. Vsako pismo mora biti frank ovsno, k» r nefrankovana ne ne »prejemajo, Rokopisi ce ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ujtravništvo Piarza Caeorma 2. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „ V rdinomti Je mor !". Viharji se bližajo. Duri državne zbornico odpro bo zopet dne 10. oktobra in gotovo so no motimo, ako prorokujemo že danes, da bode po dvorani našega pnrlamenta treskalo in gro-melo. Saj jp žo prejšnje zasedanje ostavilo dokaj netiva, tako, da treba le male iskrico, da dobimo mogočen plamen. Prodlogi o premembi volilnega reda. zlasti kolikor ho tičejo OeRk« in Koroške, utegnejo raztogotiti in razburiti naše lažilibora'ne Nemce. Poslednji ne bodo z vso močjo upirali vsakoršni premembi volilnega reda, ker vedo dobro, da se zruši v prazen nič vsa njihova slava, kakor hitro pride ob Teljavo zloglasna volilna geometrija, prikrojena le na korist te nepopularne, nižje stanove prezirajoče in zatirajoč« kapitali-■tiske stranko. Koga ima za seboj ta stranka P četo židovskih kapitalistov in pa okostenele podrtine nekdanje vsemožne avstrijske birokracije — pa snio pri kraji. — Nemški kmet jo sovraži, ker jo pobožen in udnn veri katoliški ; nižje urad-ništvo na Dunaji jej je obrnilo hrbet, ker vidi, da nemško-liberalni doktrinarji skrbo le za „velike" { nemško-nacijonalna mladina mrzi to stranko zato, ker vidi, da poslednja no zasluži imena „nemška", ampak bi »o morala nazivati „židovska" * nemški obrtniki jo proklinjajo po vsej pravici, ker je »h svojimi židovsko-liberal-nimi naćeli upropastila malega obitnika, izročivši ga na milost in nemilost velikemu fabrikantu; nemški delavci so joj neizprosni nasprotniki že sč svojega socijalistiš-kega stališča, ki je dijametralno nasprotno bitstvu in ciljem kapitalizma; in slednjič mi Slovani — kolikor nas je, brez razločka politiškega mišljenja — se jej moramo upirati do zadnjega diha zato, ker jej je sovraštvo do nas vodilno načelo, ker zanikuje našo ekzistencijo kot važen činitelj v življenju države, ker nam odreka pogojo za narodni obstanek. Iu ta stranka, ki nima nikogar za seboj, in ki je v strogem nasprotstvu do one velike mase prebivalstva, na kojo jedino so more opirati obstoj države, ta stranka ima v državnem zboru nad 100 poslancev, torej skoraj tretjino. Kako je to mogoče P No, to je prišlo tako, ker bo odločilni krogi nekdaj bili — in so deloma še dandanas — polni predsodkov in krivih pojmov o tem, kar treba Avstriji, ter so menili, da so le nemški liberalci tisti steber, na katerega se more opirati država. Ker pa iz vzrokov, gori navedenih ni bilo mogoče utrditi nadvladja nemško-liberalne stranke po naravni poti, prikrojili so volilni red tako, da se resnično javno menenje ne more preriti na dan. In na tem boleha ves naš parlamentarizem, ker sedanje skupine v državnem zboru po svoji večini ne predstavljajo resničnega javnega menenja. A kaj to briga nemške liberalce! Oni hočejo obdržati v rokah sukno in škarje in zato se bodo srdito uprli vsakemu poskusu pre-meniti sedanji volilni red. Ker se pa bodo z druge strani istotako odločno uprli oni, ki oo čutijo oškodovane po sedanjem volilnem redu, pričakovati nam je vsakako viharnih razprav, ko pride na dnevni red vprašanje o premembi volilnega reda. Kot staro netivo ostalo nam je čeBko vprašanje, odnosno predloga o razdeljevanju okrajev po Češkem, kakoršno je menda določeno v tistih nesrečnih dunajskih punktacijah, v katere so privolili staročeski vodje v slabotnem trenotku ne-umljive slepote, in tako prerezali poslednjo nit, ki jih je vezala z narodom. Ker so PODLISTEK. Mesto Kamnik in njega Kneippovo zdravišče. PiSo „JE". V naših listih čujejo se često pritožbe -o prevladanji nemščine v upravi kopališč po Slovenskem. Da, celo na Bledu, na tem opevanem „biseru Kranjske zemlje" šopiri se nemščina tako, kakor kje tam gori ob Roni! — Temu najlepšemu kraju naše domovine ukazuje tujec — Žid, ki jo lastnik „kinča nebeškega". — Nemščina ima še vedno prvo mesto ne le drugod po Slo-veskem, ampak tudi na Kranjskem! A ni mi nnmen danes govoriti o vfeh onih koptiliščih po slovenski zemlji, kjer je rodni in mili naš materini jezik nuženj — nego izpregovoriti mi je besedo o toplicah v Kamniku, njega Kueippovem sdravisču in slednjič o imenovanem mei-tu samem. So tdraviškega stališča ne bodem obširneje poročal o najnovejšem Kneippovetn zdravišću. Iz lastnega prepričanja bi sodil pa, da se hoče za zdravljenje po Kneippo-vem načinu pač več časa nego si človek misli navadno. Voda tudi ni VHegmuog'.ča — a Kneippovoem v Kamniku pripomoro isvestno mnogo tamošnji sveži 7ruk, ter sploh rodno življenje po Kneippovi metodi. Znano mi je o bolnikih, katerim je zdravljenje pomagalo — seveda čudežev ne more delati ni voda, niti župnik Kneipp. — Kneippovo zdravišče v Kamniku, združeno s kopališčem, je lastnina nekega tamošnjega domačina, kateri rabi v podpisu svojega priimka tuji „sch" mesto domači „šM. — Prod časom sem čital v nekem našem listu, da se je napravil na imenovanem zdravišću zraven nemškega tudi slo-vensk napis, ter se je to omenjalo z nekakim zadoščenjem. No, da je nad vhodom v kopališče in zdravišče na čisto slovenski zemlji pod nemškim tudi slovensk napis, zdi se mi „narobe zadoščenje*. — V narodnem obziru — in vrh tega še za drag denar — no bi se smeli zadovoljiti z vsako malenkostjo — temveč zahtevajmo odločno milemu našemu jeziku prvo — če že ne jedino mesto na naših tleh! Na poslopju zdravišča v Kamniku vidiš samo nemšk napis; zdraviške knjižice, listki (marke), vsi notranji napisi — vse to je le v blaženi nemščini! Ako pomislimo še, da sta zdravnik in polivae (Bddemeister) trda Nemca, da ne znata oba skupaj niti ene same slovenske besedice — potem moramo res dvomiti, je-li Kamnik res na čisto slovenski zemlji! — A to še ni vse: gostilničar (čemu rabiti tujko restavrater ?) kopališča je tudi trd Nemec, kateri se je izrazi! pred časom, da bi bilo freba vse Slovence spraviti v velik top ter ga zažgati! so mladočeski poslanci v deželnem zboru češkem ho silo uprli tem nakanam, name-ruje baje vlada državnom zboru predložiti takozvano „lex Trautenau", katera naj bi omogočila vladi snovati nova sodišča preko glave deželnega zbora češkega. Kdor pozna in ve, kako ljubosumno in žilavo ume braniti narod češki sleherno svojih pravic, ta si lehko misli že danes, da poskočijo češki poslanci kakor lovi po koncu, ako pride res na vrsto ta vladna predloga. Torej tudi ob tem vprašanju je vihar neizogiben. K staremu netivu pridružilo se je In novo : izjemno stanje v Pragi in predmestjih. Sodba nana o tem koraku vlade je izvestno znana našim čitateljem in uverjeni smo, da menenje poslednjih o tem vprašanju soglaša popolnoma z našim menenjem. Vladi se sicer ni bati, da no bi večina poslanske zbornice pritrdila nje naredbi; vender pa jej ta zadeva gotovo dela preglavico. Sitnost njo položenja je bolj moralne nravi: kako utemeljiti pred svetom ta dalekosežni korak. Mimo vlade pride pa v hude škripce nemško-liberalna stranka. Nemški liberalci pritrde izvestno izjemnemu stanju, ker jim tako veleva ne-ugasno sovraštvo do naroda češkega, ker jilt že srčni nagon sili do nasilstva in ker je nadvladje židovskih fabrikantov začetek in konec nemško-liberalnoga programa. Oziri na narod češki ali pa na konatituoi-jonalna in liberalna uačela, jim torej ne bodo motili nočnega spanja, a pred m a a o nemškega naroda morajo izgubiti slednjo iskrico spoštovanja, kajti pritrjevati izjemnim na-redbam, zajedno pa bahati se pred svetom liberalizmom, to vender ne gre. Slednjemu dunajskemu bezirksber- gorju morajo se torej odpreti oči, da vidi, da takozvana nemško-liberalna stranka igra komedijo z liberalnimi nadeli ; da je tej stranki liberalizem le plašč, pod katerim so skriva najodurnejša gospodoželjnost na politiškem in narodno-gospodarskem polji: njih lastna čutila pridejo v očito nasprotje z nazori velike in široke mase nemškega naroda zlasti na Dunaju. In tako se utegne prigoditi, da v i h a r, ki nastane pri razpravi o izjemnem stanji, popiše o priliki prihodnjih volitev nemške liberalce raz pozorišče parlamentarnega življenja avstrijskega. In slednjič bodo tudi isti nemški liberalci skrbeli po svoje, da postane prihodnje zasedanjo državnega zbora č m v i h a r n o j š i. Po svojem poveljniku in voditelju prijavili so že namreč neslovao-skirn narodom, da jih hočejo osrečiti s posebnim jezikovnim zakonom. Slovanskim narodom menda ne trebA posebno razkladati, kaj da pomenja „jezikovni zakon" v ustih nemškoga liberalca, Baj vedo lehko že iz stare skušnje, da ta mora po-menjati le nemško supremacijo, katere znak bi bil nemški državni jezik, posledica pa polagano ponemčenje nenemških narodnosti. Jezikovni zakou iz rok nemških liberalcev znači torej vsikdar eminentno nevarnoat za narodno bodočnost nenemških narodov, denimo tudi, da ae nam pokažo v blagi in navidezno dobrohotni obliki. In v polnem obsegu moramo pritrditi „Slovanskemu Svetu", kateri trdi, da nauierovani jezikovni zakon bi tudi tedaj bil nevaren za narodnost našo, ako bi iz njega besedila sledila popolna jezikovna ravnopravnost. Kaj nam pomaga na pr. §. XIX OBtiovnih zakonov, ako nimamo organov, ki bi ga hoteli zares izvrševati P Kaj b Nad stanovanjem lastnika kopališča, zunaj mesta, kaže nam nemšk napis lastnika, kot častitelja blaženo nemščine. Na istem poslopju kaže ti napis v nemščini pot v gozdno sprehajališče (Waldpromo-nade) ter naznanja čudečemu se rodoljubu, da je tu selo (vas) Miinkeudorf (Mekine). — Vso je toraj tako kot kje tam gori v Germaniji, da bi človek moral misliti, da je na krasni naši zemlji Nemeo gospod, Slovenec pa — zuženj! — V tekočem letu je obiskalo do dne 15. septembra imenovano kopališče čez 650 bolnikov, po ogromni večini Sloven-oev, med katerimi lepo število gg. duhovnikov. — Nemcev je bilo primeroma malo (ako ni morda vodstvo toplic prištevalo k Nemcem vse tiste Slovence, ki kaj radi in brez vsake potrebe čebrnjajo po nemški). Izven tega jo bilo še nekaj druzih Slovanov, Italijanov ter l.ak posamezen Fran-ooz ali Anglež. Ker je bilo toraj ogromno število gostov toplic in Kneippovega zdravišča Slovencev, odnosno Slovanov, zdi se mi še posebe čudno, da se od vodstvene ter ob enem lastnikove strani ne daje nikaka veljava našemu jeziku. — Neki naš svečenik (ako se ne motim, zelo odličen duhovnik) mi je rekel v polivališči : „Žalostno res, da si jo moči tu pomagati edino le z nemščino 1" — V moji in pa nekega Nemca navzoč- nosti tožil je neki kmet od Cerkuega samemu sebi: „Da bi človek znal le par nemških besed, bilo bi že bolje, nego tako hoditi po avotu!" (brez znanja nemščine namreč). — Temu našemu kmetu (kateri je gotovo tudi mene smatral — za Nemca), sem odgovoril, da umejo Nemci po najvoč le avojo materinščino, a ai vsejedno pomagajo po svetu. — Ako on ne znade nemško, mora pa kdo drugi znati slovensko I — Navzoči Nemeo, kateri je slučajno razumel moje besede, oglasil se je rekoč, da je pač dobro več jezikov govoriti, ter da bi sam rad n. pr. govoril italijansko. — Kratek moj odgovor temu Nemcu je bil, da jo ros dobro, ako govorimo več jezikov, a pred VRem je treba poštovati rodni svoj jezik. — Imenovani kmet moral se je posluževati tol mačiće, ako je hotel govoriti se zdravnikom — in to za drag denar — na čiBto slovenaki zemlji! Kakor ae mi je pravilo, ima dotični zdravnik uprav lepe dohodke — ali ne bi se morda našel zdravnik domačin, kateri bi napravil potrebno prakso gori pri očku Kneippu, ter se potem nastanil V enakem zdravišču P Kakor se mi je pravilo napraviti hočejo za bodoče leto Še eno Kneippovo zdravišče v Kamniku. Sicer me pa ta vest ni razveselila. Lastnik namerovanega novega zdravišča ima biti namreč neki Kam- nam istotako hasail tudi pravičen jezikovni zakon, dokler ni mam o organov, kateri bi naoi mogli jamčiti za točno izvrševanje istega P Tako jamstvo pa nam more dati jeci no I« — da ponovimo staro pesem — narodnu avtonomija, to je, taki organi, katerim jedinim bi bilo v narodnih in jezikovnih stvareh odločevati za vse Slovence brez razločka, ali bivajo na Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem. Dokler pa naiu bodo rezali jezikovni in narodni kruh sedanji deželni zastopi, bilo hi abotno pričakovati, da bi poslednji zares izvrševali poštene jezikovne zakone. SI ovenskim poslancem je toraj pomisliti dvojno: prvič, da od nemških liberalcev ni pričakovati poštenega jezikovnega zakona, in drugič, da ako nam tudi dajo tak zakon, ne bi imeli nikakega dobička za obstanek nAroda, ker nimamo organov, ki bi hoteli resno izvrševati istegn. Iz navedenega nastaja našim poslancem dolžnost, brezpogojno odkloniti jezikovni predlog g. Plonerja! Niti to jih ne sme motiti, da utegne g. Plener s svojim predlogom nastopiti v pohlevni, ovčji, in navidezno spravljivi obliki. Kfijti jed ro ostane vedno isto in njihova „zmernost* gotovo ne bode imela dru/ega namenu, nego tega, da bodo potem tem ložje rohneli proti nespravljivosti Slovanov, vprizarjali viharje in nas sumničili luvzgoraj. Ali to vse nas ne sme zbegati ; ravno zato, ker vemo da tu gro za naš narodni obstanek, moramo stati trdno — tudi v viharjih. DOPISI. Izpod Nanosa, dne 24. Beptembra. [Izv. dop.J Zadovoljstvom Yaui javljamo, da se je pri nas na Razdrtem otvorila brzojavna postaja. Na tem se iskreno zahvaljujemo »lavnemu poštnemu in brzojavnemu vodstvu. S to naredbo je pač ustreženo vsestranski potrebi, a še veče važnosti bi bilo za nas, da bi se vender enkrat izvršila železniška proga: Škofja-1 o k o - R a z d r t o - D i v a č a. Le po tej progi mogli bi si nekoliko opomoči v gospodarskem oziru naši kraji in vsa južna Kranjska. Te dni se otvori Dolenjska železnica in mi se veselimo od srca na tej pridobitvi naših Dolenjskih rojakov. A camolčati ne moremo, da bi bila proga Škofjalok a-R a z d r t o-D i v a č a ve-! likanske važnosti tako za vso deželo, kolikor niški gostilničar, kateremu se zdi nemščina edino zveličavna, kajti napis njegove gostilne glasi se edino le — nemški! Moje menenje je, da ako res mislijo graditi novo zdravišče (ki naj bi bile prostornejše od sedanjega), združi naj se v ta namen veče ali manjšo število imovitej-ših rodoljubov — ali pa naj so kar ustanovi primerno društvo. Uprava takega zdravišča bila bi potem gotovo slovenska — in kot taka — žal — prva med kopališči na slovenski zemlji ! — Za zgradbo enacega kopališča in zdravišča pač ni treba velicega kapitala, in troški za njega vzdrževanje so zelo majhni. — Uprav ko sem napisal te le vrstice, čital sum v „Slov. Narodu14 brzojavko iz Kamnika, s katero se naznanja, da je voda (Bistrica) odnesla tamošnji most ter da je tamošnje kopališče uničeno, Dal Bože toraj, da bi se z obnovljenjem tega zdravišča uvela v njega upravo naša slovenščina, da bi zamogla ogromna večina gostov Slovencev občevati na lastni zemlji v lastnem jeziku ! O mestu Kamniku samem je pa res le reči, da vzorno napreduje. Ko sem ugledal Kamnik, spomnil sem se nehote na razna istrska pomorska, „primerno* umazana mesta. Kak razloček v tem pogledu med temi in Kamnikom ! Čisto in res prijazno je mestece Kamnik ter kaže na prvi pogled (posebno i za mrežo državnih zeleznic in pa tudi za mesto Tržaško. Žalostno bi bilo zares, ako v kratkem ne dobimo te železnice, potom ko je pričakujemo že celih 20 let in se je žo na vso mogoče načine in od najrazličnejših činiteljev dokazala nje potreba. Pred letom dni govorilo se je mnogo o progi od tu na V i p a v o-C o 1-Č r n i-v r h-G o d o v i č. Smatrali smo za gotovo, da se da prednost taki zvozi Skofjeloke z Divačo, Četudi bi bila oddaljena od južne železnico, ker bi prav dobro služila Ljubljani in Trstu kot zveza z Vipavsko dolino v smčri proti Gorici. Sedaj pa se gubi čas in denar s proučevanjem proge Ja-vornik-Podbrdo (7000 metrov nad morjem) Sv. Lucija-KanaUGoricrt. S to poslednjo progo ne bi se Trst oslobodil južne železnico, ampak pokopala bi našo železnico Sk ofialoka-Razdrto-Divača. V zadnjih čsaih je neknko zamrlo naše železniško vprašanje in to najbrže po uplivu južne železnice. In ako tu zoput povzdigamo glas svoj, ne storimo tega le v na ko korist, ampak v občo korist in mesta tržaškega še posebej. Slavno vlado poživljamo torej, d« vzame v poštev te glasove javnega monenja in da stori to. kar bo strokovnjaki in razne javno korporacije pripoznale kot potrebno. Politični pregled. Notranje dežel*. Nj. Velič. c os ur in nadvojvoda Karol Ljudevit sta dušla une 28. t, m. zjutraj v Inomost. Na postaji sta so jima poklonila ministra Taaffe in Welsersheiinb, navzoči so bili tudi ces. namestnik, deželni glavar, generali, knezo-nadakof, župan Falk in načelniki oblastnij. Ob 10. uri odkril se je spomenik Andreju Hoferju ua griču Isel. V svojem govoru je rekel eeBar med ostalim : „S tem spomenikom je odplačalo Tirolsko prebivalstvo stari dolg hvaležnosti spominu tega moža, ki je bil najplemeni-tejsa personifikacija junaškega duha tirolskega naroda. Sililo me je Moje srce priti k odkritju tega spomenika v Inomost, da se hvaležnost vladarjeva združi z hvaležnostjo ljudstva." — Potem si je cesar s spremstvom ogledal razstavo v Inomostu. — Ob tej priliki priobčil je ofioijozni „Fromdenblatt" uvodni članek, v katerem čitamo : „Italijanski živelj uživa v Avstriji, na Tirolskem kakor v Trstu, Istriji in Dalmaciji toliko dobrohotnosti, vzvišene kar se tiče napisov) narodnejšo lice, nego stolica — Ljubljana. — Nemce, bivajoče v Kamniku, sešteje se menda lahko na prste polu roke. — Proč toraj (vsaj s časom) i z dosedanjimi nemškimi napisi — t. j. takimi, kateri so postavljeni poleg slovenskih napisov ! Učimo bo v tem pogledu od Italijanov in Nemoev ter posnemajmo jih! — Več časa se že razpravlja v mestnem županstvu Kamniškem o napravi uličnih imen, katerih do sedaj mesto Kamnik šo nima. Imena ulio bodo le v slovenskem je-»iku — kar je popolnoma umljivo. V tem obziru bi svetoval jaz, da bi se dalo kaki ulici imo „Sv. Cirila in Metoda". — Napisi pred uhodom v mesto naznanjajo, da je prepovedano „z bičem pokati" in „beračiti*. — Jaz bi pa temu še dostavil, da je prepovedano i „prehitro voziti". — Videl sem namreč vozove, ki so kar dirjali skozi mesto, in se pri tem čudil, da se ui prigodila kaka nesreča! V mestu Kamniku zdelo si mi je vse preveč gostiln in krčem, kar so mi priznavali tudi tamošnji rodoljubi. Začuditi se moramo, ako pomislimo, da šteje Kamnik komaj nekaj nad 2000 prebivalcev, a ima do 36 gostiln ali krčem. Po mojom me-nenju bi bilo dobro, da bi slavno županstvo vsaj za več let ustavilo nadaljno odpiranje novih krčem in gostilnio. — Vredno i se mi zdi omenjati, da izdaje Kamuiško nad vsakim sumom; neguje se v šoli in uradu, v meščanskem in vojaškem življenju.* To izjavo treba zabeležiti za poznejšo eventuvalno uporabo, kajti moramo misliti, da je oficijozni list dobro premislil, kaj piše. Značilno je tudi to, da se je naša „Triesterica" požurila ponatisniti besede „Fremdenblattove". Na Dunaju so začeli anarhisti (P P) blatiti cesarske orlo na poštnih zabojčkih. Po mestu so se trosile anarhiške proklamacije, tiskane v češkem in nemškem jeziku pod zaglavjeui „Maščevanje !" Praski mestni zastop imel je dnč 27. t. m. zopet burno sejo. Svetnik S t o r c h jo namreč predložil, da se naprosi državno zbornico za preklicanje izjemnega stanja. Župan je na to izjavil, da je imela vlada popolno pravico proglasiti izjemno stanje. Svćtnik Podlipny mu mu je zaviknil : „Vi ste klečeplazili, da ste dosegli proglašenje izjemnega stanja !" Na to jo nastal silen hrup. Storchov predlog jo bil odbit. Vnanje države. Ruski odposlanik v Parizu, baron Mohrenheim, se je posvetoval z ministrom Devollom glede prihodnjih slovesnosti. Izjavil je baje o tej priliki, da ne pride v Tulon, ako ne bi prišel tje tudi predsednik Carnot. — Mogočo je, da Car-not res no pride v Tulon, ker je bolehen. Nemški cesar je imenoval nadvojvodo Albrehta za vojnega pruskega maršala. „Beri. Tagbl." pristavlja k temu, da nemški cesar ni mogel bolje ovreči govoričenja o omahljivosti zvestobe AvBtro-Ogr«ko kakor s tem, da je s takim imenovanjem odlikoval vso avstro-ogrsko vojsko. Dodaje, da so vojaške vajo v Kiseli u dokazale v sijajnem svitu silo avstrijske vojske in da je Avstro-Ogrsda zaveznica, na katero se more računiti v stiski. Inozemstvu naj služi to imenovanje v dokaz, da je trozveza nerazrušljiva. Italijanska zbornica so odpre še-le dne 27. novembra, ker prej ne bodo izvršene priprave za preosnove, katere objavi Giolitti v svojem govoru v Drou-eru dnč 16. oktobra. V Barceloni so zaprli z nova 22 anarhistov, v Madridu 9. V prvem mestu našli so nekoliko že pripravljenih bomb. Tulonski načelnik biva sodaj v Parizu. Prod svojim odhodom je ukazal slavnostnemu odboru za sprejem Rusov, da opuste vse daljnje priprave, ker priredi vse potrebno za sijajen vsprejem vlada sama.' veteransko društvo vabila k svojim veselicam (ali tomboli) le v slovenskem jeziku. Tako jo prav ! — Prav se mi pa ne zdi, da je napravilo to veteransko društvo svojo „tombolo" dne 3. sept. t. 1. — t. j. onega dne, ko jo priredilo pevsko društvo „Lira" svojo veselico. — Zdi se mi, da v takih malih mestih no bi smela društva tekmovati mej sabo. To pa omenjam le blagohotno in mislim, da v korist, obeli društev. Vrlo pevsko društvo „Lira", katerega pevovodja je neutrudljivi, okoličanskim in tržaškim pevcem predobroznani gospod Fr. Štele, ima med svojimi udi izvrstne pevce; posebno so se mi dopadali II. basi in I. tenorji. Imenovauo društvo prireja izlete tudi v tužno Koroško, da vzbuja tam s krasnim svojim petjem ljubezen do domo-vine, ljubezen do slovanske pesmi! Konečno mi je še omenjati postrešče-kov, znanih tudi v Ljubljani, ki nosijo ru-deče kape z nemškim napisom! — Čemu zopet blažena nemščina P Ali nimamo domačo primerno besede. Kompetentni krogi nsj skrbe toraj, da se tudi na tem uaestu enkrat odpravi smolnata tuj-fičina — ter da Kamnik pokaže v vsakem obsiru edino le pravo, narodno lice! Različne vesti. Župnijski izpit položili so prošlega tedna v tržaško-koperski škofiji nastopni duhovniki : g. Fran Štefan uti, žup. uprav, v Draguču ; g. Ljud. Zvaček, žup. uprav, v Gologorici; g. F r a n K &• čok, žup. uprav, v Šterni ; g. J o s i p Velharticky, upr. kuracije v Ricma-njih in g. Anton Ulcigraj, duhovni pomočnik v Trstu. Poroka. Danes je poroka gosp. d r a. D r a g o t i n a Treo-ta. odvetnika v Postojni, z gospodičino Mici M a h o r č i č o v o, hčerjo dež. poslanca in župana Sežanskep«, g. Rajmunda Mahorčiča. Cvetoči dvojici naše najprisrčnejše čestitke. Nemško pravicoljubje. Nemški list „Grazer Tagespost" je poznan po svojem divjem sovraštvu do nas Slovencev; v svoji pangermanski srditosti proti Slovanom dirja vedno nekoliko streljajev prod vsemi dunajskimi listi. Strupene jezo graških Ve-likonemcev deležni smo soveda tudi mi tržaški Slovenci, posebno za to, ker ne moremo uvideti potrebe, da bi ae moral ravno v Trstu postaviti steber, na kojega naj bi »o oslanjal tisti veliki nemški most, kateri naj bi so spenjal od baltiškega do adrijanskega morja. Ali naša pregreha je še hujša : ne le, da nočemo pripoznati te potrebe, ampak v svoji trmoglavosti sto* rimo vhh mogoče, da le mečemo polena na pot veiikonemškim sanjam. Vsak razumnik mora torej pripoznati, da je jeza „Grnzer Tagesposte" proti nam tržaškim Slovencem povsem opravičena. V svoji številki z dne 27. t. m. jo pa tako slabe volje, da jo v nuglici mahnila poleg nas Slovenoev tudi po Italijanih, češ, da so poslednji skupno se Slovenci demonstrovali proti — državnemu gimnaziju, in sicer s tem, da su jednoglasno dovolili potrebne stroške, da se v mestnem gimnaziji postavi kip — pesnika Danteja* To jo „Grazer Tagesposti" demonstracija. Pojdi no, šema graška ! Ne slutiš-li, da se mora smejati ves svet nerodnosti tvoji v sumnjičenju P Kdo-neki ti bode verjel, da so Slovenci hoteli demoustrovati v prilog luškemu iredentizmu P! Slovenci niso storili druzegn, nego kar dola ves ostali civilizovani cvet: upog-nili so glavo svojo pred genijem, pred velikim duhom pesnika Danteja. Na državni gimnazij pa izvestno niti mislili niso pri tej priliki. In kje imat, zlobna duša, dokazov, da Slovenci s o-v r a ž i j o državni gimnazij P Kje, vprašamo te še enkrat P Pač Baj si navel svoj „dokaz" ; povedal si namreč, da agitujemo že več let za Blovenskb paralelke na tem zavodu, a hvala Bogu — tako praviš — brez vspeha. Torej ti nemški poštenjaki vsklikajo „hvala Bogu", ako se večini prebivalstva v deželi odreka to, kar jej je zajamčeno v postavah — ako se slovenski mladini odteza priložnost izobraževati se v svojem materinem jeziku! Tako je nemško pravicoljubje! A mi bi mislili, da to ne kaže sovraštva, ampak le ljubo z en do zavoda, ake delamo na to, da se uredi tako, kakor zahtevajo resnične potrebe prebivalstva in pa vspešni ra/.voj zavoda samega. Tako sodimo mi in le logika nemških srditežev more priti do drugačnega zaključka. Brca pa, katero je „Grazer Tagespost" naklonila mestnemu munioipiju, nas ne briga ni najmanje; gospoda naj se pobotajo sami, saj so sicer zelo intimni — prijatelji. ,11 Oiritto Croato* jo dovršil s 50 številko dno 27. Beptembra V. leto svojega jadnoga življenja. O tej priliki motri v posebnem članku trnovo svojo prošlost, konstatujoč, da je preživel v toj kratki dobi nič manj kakor 117 zaplon! Izšel jo torej nezaplenjeu samo 143 krat v vseh peterih letih! Kor smatra glavnim vzrokom tej omejenosti tiskovna svobode dejstvo, da izhaja v P u I j u , v mestu-trdnjavi, preseli se počotkom prihodnjega leta med nas v Trst, kjer se nadeja svobodnejšega zraka. Da bi bili vsi taki! Iz Trsta se nam pifie : I)ne 25. t. m. prišla je neka 13-letna deklica k nekemu tukajšnjemu trgovcu-Slovencu kupovat razno blago. Obgovorila ga je slovenski. Ker pa dotičnik nekoliko diši po „cikorjaštvu", vprašal je deklico, zakaj ne govori italijanski. A deklica mu je odgovorila : „P a č z n a m, a ker sem Slovenka in kristijana, govorim slovenski, a ne o...... Gospodu trgovcu se je sicer zmračilo čelo vsled tega odgovora, a molčal je in jej dal, kar je zahtevala. D« bi le bili vsi tako odločni, kakor dotična deklica, ki je pokadila pod nas narodnemu — mlačnežu. Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku vabi na veselico, katero priredi jutri, dne 1. oktobra 1893. ob 41/g uri popoludne v prostorih gostine „Lukša". Veselice udeleži so prigodom avojega izleta slavna „Slovanska Čitalnica" iz Trsta. Po koncertu bode prosta zabava ter se bodo uži-gali umeteljni ognji. Uatopnina k veselici 20 nov. za osebo. Veselica ae bode vršila le pri ugodnem vremenu. Iz Rocola se nam piše : Jako uns je razveselilo, ko smo čitali v „Edinosti", da je g. profesor MandiČ pri veliki skupščini sv. Cirila in Metoda priporočal glavnemu vodstvu, da so alavnoiHto spomni tudi našega zapuščenega okraja. Za Rocol, Kaditi in Hrib bila bi res slovenska šola propo-tr«*btia, kajti ti kraji so v najveći nevarnosti, da so polaščijo. Prisrčna hvala torej g. prof. Mandiču, da ee je »pomnil tudi nos. Seveda, g. Mandić je še lo namignil nit potrebo, ali upaiuo, da ne zastonj in d u *e kmalu uresniči naša in njegova želja — de bodeuin nkgru svoje otroke pošiljali v flovensko čudo. To našo nado po nam utrdile tudi besede g. prvomest-uilga prosi, da bi slavno vodstvo odprlo jodiiorazrednico vsaj za šolsko leto 1894/1895. In kako naj skažemo svojo hvaležnost slavni družbi na nje veliki skrbi zh nas P Po mojem menenju bila bi najprimernejša zahvala ta, ako bi se zbrali rodoljubi našega okraja — in teh je hvala Bogu se nekaj —■ ter nam osnovali „P o d r u ž n i o o sv. Cirila in Metoda z a R o c o 1, K a d i n in liri b". Rojaki, jaz mislim, da je prav. primeren moj nasvet: ako ga izvršimo, skažimo hvaležnost t-lavni družbi in zajedno koristimo sebi. Seveda so to še le sanjo nekaterih dobrotnislečih ; kakor se pa mnogokrat uresničijo tudi sanje, tako se utegne uresničiti tudi ta naša želja. V to pmoo/,i Bog iti pa sveta verooznanovaloa! Iz spodnje okolice se nam piše: V ponedeljek dno 2. t. m. otvorijo se ljudske šol o, in na to jo treba opozarjati domače starise spodnje okolice. Dotični organi delajo na vse kriplje, posebno v Rojanu in v Barkovljah, da se upiše čim več našo deco v italijansko razrede. — V Barkovljah, kjer se je upisnlo v minolrm letu res žo preveč otrok v italijansko razrede, bila je agitacija neza-sliSena v ta namen. Nekaterim starišem se je reklo, da v slovenskih razredih ni več prOHtora, da naj upištjo toraj otroko v italijanske razredo; drugim so je reklo zopet, da so njih otroci „dobre glave", treba jih je za to upisati v italijanske razrede; tretjim se je zopet omenjalo, da otroci, obiskujoči italijanske razrede, dobć brezplačno obloko in obutalo itd. Ker se je bati, da ne bi se dotični organi v Bar-kovljah tudi letos posluževali take prikrite agitHcij«, opozarjamo na to dotične stariše. Slovenski otroci upišejo naj se le v slovensko razrede, in nko bi ostali italijanski razredi valed tega prazni, toliko bolje za nas. Ljudske šole v Barkovljah, v Rojanu in v Škodnju ho prave babilonske zmešnjavo. Otroci učč se tu treh jezikov, a priuče ee ne nobenemu. Evo vam dokaza k temu : Neka deklica v Barkovljah, hči krčmarja, kateri se je zgubil ob priliki zadnjih volitev v podrti tovarni „cikorije", učila se je le na tamošnjih italijanskih razredih ter ni marala sploh govoriti dru-gači kot v italijanščini. Končavši letos ljudsko šolo, namerovali so jo dati v italijanske šole ali v pripravnico za c. kr. žensko učiteljišče v Gorici. — Pokazalo se je pa, da se revica ni priučila italijanskemu jeziku, zbok česar jo niso hoteli vsprejeti v italijansko pripravnico. Potom so se ae-le spomnili na našo pripravnic o v Kobaridu — kj?r so jo tudi upisali! — To je jasen dokaz, da se otroci na enakih šolah ne priuče nobenemu jeziku in na to opozarjamo slavne oblasti. Na neočito agitacijo dotičnih organov pa bodemo pazili ter prijavimo vsako stvar dotičui oblasti. Vender. „Naša Sloga" naznanja, du je okrajno sodišče v Krku vender-le pričelo preiskavo o izgredih proti Hrvatom. Slovensko gledališče v Ljubljani. Poročila o pripravah za bodočo sezono glaso so jako ugodno. Za dramo vežbale so se dosedanje moči vso poletje in proskrbel se je izboren repertoir; za oporo pa so ne pridobile nove moči mej bratskim nam narodom češkim. Naša iskrena želja jo seveda, da se slovensko gledališče v Ljub-ljnni popne na stopinjo, dostojno kulturnega naroda, da postane zares naroden kulturen zavod, pred katerim so bode morale vender enkrat in definitivno umakniti razne eksotične — pardon, nemške gledališke družbe dvomljive \ rednosti. Popravek, v dopisu iz P o m j a n a, prijavljenem v 70. številki „Edinosti", čitati je mej ostalim nastopno: „Po „Mat-tinovom" prepričanji je prav, čo upijejo ljudje na cesarjev rojstni dan nnsproti našemu „živio cesar" „Evviva nostroRo", in če kriče, kader naši pevci zapojejo cesarsko himno m .... K o smo naznanili te dogodke žandarmeriji, odgovorilo se nam je, da je cesar tudi krulj Ogrski, da je torej »klicati „Evviva noatro R6" ravno tako dobro kot „živio cesar". S kompetentno strani smo naprošeni,ta dopis popravili v tem z rti i-8 I u, da objava o teh dogodkih ni prišla v roko c. k. ž a n d a r m o-r i j o v Kopru. Nekdo jo pač prišel v Koper z nekim listkom, katoreg* pa n i pokazal orožnikom, ampak ii o-k e m u uradniku, kateri poslednji je baje izustil gori navedene nepatrijotiške besede. Žand aruierije no zadevi je torej n i-kaka krivda. Slavnemu poštnemu ravnateljstvu na znanje. Oče frančiškan Kocijančič iz Zadra pisal je svojim starišem u Lo-paru na Pomjanšćini kmalu po Velikonoči in pozneje v meseeu juliju. Ti dve piatni n i s t i prišli na svoje mesto. Nedavno jo zopet pisal, a prišel jo potem prej osebno domov, nego je došlo pismo. Iz Pomjana so nam piše dne 27. septembra 1893. Upal sem, da Vam bom mogel poročati o izvanredno dobri vinski letini. Čeprav nam je na južni in zspadni stnani pokončala us trto in se bodo še-le letos začelo saditi amerikanske trte, kazalo je po vsej županji jako dobro in obetala obilno poplačati kmetu tiud. Sinoči pa prišla jo od Kopra sem huda ura in pobila na pol ure na široko vse, kar jo bilo zunaj. L" nekteri posestniki potrgali so belo grozdje prod ro silo. Črno pa jo bilo še vse zunaj. Posebno hudo prizadeti ste vasi Koštebona in Labor. V Laborju no bode lotos trgatv« več. Gorjž ti ubogi kmet, gorjć I Pa tudi drugod, v šmarji, v Gažonu, v Borštu in v Pom-janu vsipala se je toča, toda napravila ni posebne škode, rekel bi da kakih 10Y„. Danes pa imamo najlepšo vreme. Čisto je nebo in gorko solnce. Vas pa jo tiha. Mužki, žensko in otroci 'odšli so v vinograde, pobirajo po tleh jagode, iz očij pa jiua kapajo solze na tužna tla. Ubogi kmet ! Suša mu je vzela koruzo, fižol, zelje in krompir. Zadnja nada bila mu je lepo obložena vinske trta, pa ena noč uničila mu je up, ena sama noč. Same želostne obraze srečavaš in če se srečata dva prijatelja, pogledate Be solznih oči, pa molče dalje! Ubogi kmet! Zadolžen do grla in polno hišo lačne dece, pa brez pomoči, ne vh se kam obrniti, kako preživeti sebe in svoje. Odprite svoje roke človekoljubi in — pomozite nam ! Ego ille. Iz Šmarja pri Kopru se nam piše! Naznanjamo našim častitim kupcem, da nas je tudi letos Bog — hvala mu — obdaroval z obilnim vinskim zarodom ; pridelek je obilnejši in boljši od lanskega leta. Kapljica bode izvrstna, ker je suša mali) pritiskala in je grozdje lepo in zdravo. Torej se priporočamo našim kupcem, naj blagovolijo nas obiskati, kakor minola leta Oglasijo nnj se pri nasetn rodoljubu Petru K 1 u n u na Krožeri pred Šmarjem. Gosp. Klun pozna našo kraje in ve, koliko pridela ta, koliko oni, zbok česar gro lahko na roko vsakomur. Kupci, kateri niso še pri nas vinu kupovali, naj blagovolijo poskusiti in gotovo no opusto naše štnarske kapljice, dokler jo bodo mogli dobivali. Pri nas je večinoma belo (muškatel) in pa refošk. Škedenjska korenjaška mladina priredi v nedeljo dne 1. oktobra svoj „PleB* v dvorani g. M. Sancina-Vrba, pri katerem se bodeta plesala tudi nnrodni plei-„Kolo* in „Četvorka" pod vodstvom g Lovro Sanoin-a Oruša. — Znčctak plesa bode ob 5. uri zvečer, in kunec ob 2. po* polunoči. — Ust ipniim mebo 40 nvč. — K obilni udeležbi uljudno vabi Skcdenjuka korenjaška mladina. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo mi ju v gustilnici „Pri konjiču* na Prošeku za licitirano šport-eigareto 2 kr. 2 at. — Miha Mavrin podaril 1 krono. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu konča šolsko leto koncem oktobra. Prihoduje šolsko leto prične 3. novembra. Plaču j oči učon-o i ho sprejemajo še do 20. oktobra t. 1., ker je obrok za ulaganje prošenj podaljšan od veleslav. doželriega odbora. Celjski gimnazij. „Domovina" poroča da se je za šolsko leto 1893/94 vpisalo v Celjski gimnazij 870 dijakov, v pripravnico pa 62 učencev. Četudi jo teh gotovo 80"/o Slovencev, vendar ne zna od sedem na novo nastuvljenib moči uikdo slovenski. Tako stališče ima v Celju slovenski dijak, kateri hoče poslušati nauke modric • n se pripraviti za bodočnost. Tudi pripravnica je nekaj vneboupijočega, ker mora Slovenec namesto 8 let, pohajati 9 let srednjo šole. Pogozdovanje. Municipalna delegacija jo naročila stavbenemu uradu poizvedoveti, ali no bi bilo možno po dogovoru z južno železnico in posestniki dotičnih tal pogoz-diti golicave kraj ulice „Miramnr". 0 Bismarku piše „Posoner Ztg.", da je vsled svoje bolezni shujšal za dvajset kilogramov in zgubil v obsegu 11 cm. Izjavil je bnje, da no mara popotovati, kajti straši ga celo vožnja iz Kissengena v Fried-richruhe. Veliko carinarsko ponoverjenje. V Tetschenu (Silezija) našla je financa veliko sisteroatiško carinarsko ponoverjenje, v katerem se je okotistilo do 100 oseb. Država je poškodovana okolo 20 tisoč goldinarjev. Finančna oblast se j* v pokritjo te škode in globo vkojižila na posestva tihotapcev. Glava tihotapske zvezo je nek trgovec v Lanensteinu na Sasonskem. Potopila seje ruska vojna ladija „Ru-salka". izpred sodišča. Mizar Mateja Markovič živel jo z Marijo Bukovičevo „na vero*. Odprla sta bila gostilno „pri mestu Zagrebu" v ulici Farneto. Odnošaji mej njima pa menda niso bili posebno ljubeznjivi, kajti nekega dno pretepel jo Bukovič svojo ljubico ter jej odnesel svoto 75 gld. Vrhu tega jej jo nevarno pretil. Posledica vsemu tetnu je bila ta, da se jo moral v torek lagovarjati pr^d tukajšnjim deželnim so* diščem radi tatvine in nevarnega žuganja in so mu re9 prisodili 14 mesecev težke ječe. Čestite čitatelje opozarjamo na ogla* našega rojska g. Matevža F u r 1 a n a. Podpirajmo svoje! Važno trgovinsko kreditno knjigo zgubil je nekdo dne 20. t. m. na poti od s v. A n e do Trsta. Kdor prinese to knjigo v našo uredništvo, dobi primorno nagrado. Z Bogom! O svojem odhodu na dojansko službo kličem srčni „Z Bogom" vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem osebno poslovil, posebno pa šo bratom .Sokolom'1 srčni „Na zu. 3 — 1 POZOR ! Podpisani priporoča svojo v via Nuova Št. 27 ležočo trgo vino z manifakturnim bhgom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajani raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robca 52—19 M. Milič. dobra krava mlekarica (švicarskega plemena.) Več se poizve pri upravništvu „Edinosti". Poznani prašek za zobe prof dra. Halderja j» najbolje srodstvo v ohviirvunjo zobov prml nu-snngo, ki jlliy Cisti broz da so dotokno njih sto« klonino. — Skatljico po 30 in 50 nvč. en dobivajo izključno v odlikovani lekarni Praxmarer (,Ai duo Mori") mestna palača — Trst. Jah. Klemene TRST Via S. Antonio št. 1. priporoča 40 veliku zalogo liiHnufukturiiega blaga lipi'UT prispelega* za letno sezono in *ioor: perkale, sukna iz volne 7.» ženske in naožke; okrasnike, trake, čipke, podstave 7.a /<-n«k<> in možko ob]t»k<*. /iilane rute, koiičeniuo in platenino, nogo-vice '/.» ženake in naožke; milji' >11 kunca iti volne /.a žoii-ko in ui"žko. srajce za ■>ousko in m«7k , ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce *a turiste i»» bicikliste, narokvice 7.a ženske i7. šved-nkoga krnica in židane, kskor tudi blago nalašč za zastave iri traki v narodnih barvali garantirano kakovosti — vse po jnko nizki ceni. C. kr. notar Dr. Joahim Zencovich odprl je svojo pisarno vTrstu via S. Spiridione št. 3, I. n. i i i ( 4 i i i I 1 4 « KDOR NE VERUJE naj pride pogledat, da ne prepriča o resnici. Cene so znatno znižane in nejsolidnejše blago, n. pr. : blago /a moške obleke, maje, veliki in mali .grfači za zimo, bar-hant (fn»tnjn) raznih vrst, platno, ko-tonina, musolin in razni drugi manu-fakturski izdelki pri T. Viclricliu,