5 -'n % if: f U '
■
Največji dovendd tednik v fcdroienih driavah
lakaj« vMko
ORGAN [ os^oe^ag^
S. Burleson, Postmaster BmwiI.
J-s
The largest Slovenian Weekly in the United State« of America.
iMuad «T«ry
NASLOV uredništva in upi-
mira:
Iff 1 W. 22nd Place Chicago, 111.
No. 7. Štev. 7.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Second-Class Matter January 18, 1916, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
Chicago, 111., 2«. februarja (February) 1M8.
Wednesday

OFFICE: 1981 W. 22nd Placa Chicago, UL
Leto IV. Volume IV.
Razne vesti*
Podaniki nevtralcev bodo oproščeni vojaške službe.
Washington, D. C. 16. feb. Vojni in državni department je izdelal nov zakonski načrt, na podlagi katerega bodo vsi, tu živeči podaniki nevtralnih držav oproščeni vojaške službe, dasiravno imajo že prvi ameriški papir. Ta zakonski načrt je danes predložil v kongresni zbornici kongresnik Dent, načelnik vojaškega odseka.
Državni tajnik Lansing zatrjuje, da bo vsled te postave oproščenih najmanj 30,000 vojaških nabornikov, izmed katerih bi bila polovica sposobna za vojaško službovanje.
Zaeno je državni tajnik pojasnil, da je že več nevtralnih držav uložilo proteste pri naš^ vladi, ker se je dosedaj pozivalo tudi tu živeče podanike nevtralcev pod orožje; predsedniku Wilsonu se je zdelo sedaj umestno da je pod gotovimi pogoji poslal na dopust vse vojake, ki so bili podaniki nevtralnih držav. Na ta način namerava naša vlada ohraniti prijateljstvo z vsemi nevtralnimi državami na svetu.
Smrt znanega letalca.
Port Worth, Tex. 15. feb. Dante se je ubil na Benbrookovem veibališču znani angleški letalec, kapitam Vernon Castle. Pogumni letalec se je hotel s svojim aero-planom umakniti nekemu drugemu aeroplanu; med tem se mu je pa nekaj pokvarila .vodilna naprava, vsled česar je padel na tla kajcih 75 čevljev visoko in je o-bležal mrtev na mestu. Ž njim vred je bil tudi neki zaeetnik, ali učenec zrakoplovnega oddelka; slednjemu se k sreči ni pripetilo nič zalega; le prestrašil se je hudo.
Kapitan Castle je bil eden izmed najbolj priljubljenih učiteljev zrakoplovstva na tukajšnjem vežbalisču. Ko so častniki in moštvo njegovo truplo jemali iz raz bitega stroja, so tekle vsem solze žalosti in sočutja.
Truplo ponesrečenega kapitana Vernona bodo prepeljali y New York, kjer ga bodo pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
Castle Vernon je bil v civilnem življenju najboljši plesalec sedanje dobe; prislužil si je s svojo ženo sleherni dan $1000., kasneje se je pa prijavil angleškemu letalnemu oddelku kjer je služboval 9 mesecev. Med tem je naredil nad 150 zračnih poletov na zapadni fronti nad nemško fron-t; posrečilo se mu je izstreliti številno sovražnih letal. Meseca ok^ tebra 1917 je prijel semkaj v A-meriko po naročilu angleške vlade da je v Fort Worthu učil ameriške letalce .
Praznovanje ponedeljkov odpravljeno.
Minuli ponedeljek dne 18. t. m. se je pričelo v Chicagu zopet delati s polno paro, ali po starem načinu, ker je vlada preklicala odredbo hranjevanja kuriva.
Tekom prvih 5 dni in zadnje 3 ponedeljke, ob katerih je vse de lo počivalo se je v Chicagu prihranilo za $27,486,908 vrednosti ptemoga ozir. kuriva. Pri tem so pa delavci iagubiH na zaslužku $213,757,000, gospodarji pa $381-531,000 na b&gubi časa in dobička.
Strokovni list "Black Diamond "poroča, da je veljala vsaka prihranjena tona »premoga $269. — več kot potrebno. Sedaj •obratuje zopet nad 8000 tovarn i* delavnic v Chicagu. kjer je zaposlenih približno 400,000 delavcev.
Vprašanje glede pomanjkanja
premoga je v našem mestu s tem rešeno;, kajti sedaj prihaja sleherni dan v mesto do 2800 kar premoga, ali 1000 kar več, kot pred tremi tedni.
Vojaštvo straži inozemske parni-ke.
Norfolk, Va. 18. febr. Vsled vladne odredbe stražijo vojaki mornarične rezerve vse inozemske parnike in sicer takoj prvo uro, ko dospejo semkaj do časa odhoda. To se je ukrenilo vsled tega, da ne more uiti nobedena sumljiva oseba, dospevši v Ameriko na kakem inozemskem par-niku.
Gradba lesenih parnikov. 1 Washington, D. C. 18. febr. V
sredo bodo sipustili v vodo v O-range, Tex., največji leseni par-nik, ki bo zavzemal 5000 ton prostornine. V označeni ladjedelnici je sedaj v delu 8 sličnih tovornih parnikov.
Ogrodje takega parnika se lahko dovrši tekom 3 tednov. Ker i-majo razni lesni trgovci na jugu dovolj gradbenega materijala na razpolago, bo vlada lahko zgradila tekom leta tisoč lesenih parnikov.
Zavarovanje vojakov. Washington, D. C. 18. febr. Dosedaj je že 90 odstotkov vojaštva pri ameriški armadi zavarovanih. Državni zaklačLničar McAdoo poroča, da se je odzvalo državnemu zavarovanju 92 o8*totkov vseh vojaških taborišč. Izmed 32 taborišč ima 8 skoro 99 odstotkov vo-!
jaštva zavarovanega. Dasiravno je bil rok zavarovanja določen, samo do 12. februarja, še je čas za to zopet podaljšalo. Skupna zavarovalnina znaša ^8,879,104,-000 ki se ozira na 1,082,099 prosilcev, ozir. zavarovancev.
Billy Sunday gre na Francosko.
New York, N. Y. 18. feb. Billy Sunday, znani apostol prohibicije bo držal danes tukaj svoj zadnji govor; zatem se bo pa podal na Francosko, kjer bo deloval jned ameriškimi vojaki na fronti.
Število nemških podanikov v Chicagu in New Yorku.
Danes teden, ali dne 13. t. m. sc je zaključilo v našem mestu uradno popisovanje nemških podanikov. Glasom poročila policijskega uradnika Conwaya živi v Chicagu 13,264 podanikov kaj^erja.
Iz New Yorka se poroča, da se je ondi registriralo 35,596 nemških podanikov. Policija v New Yorku se je ,v tem precej vštela, ker se je sprva mislilo, da se bo registriralo od 45,000 do 60,000 sovražnih Nemcev.
Rumunska vojna misija v Chicagu.
Minulo nedeljo dne 17.^ t. m. je bila rumunska vojna misija gost mesta Chicago. Nesrečne Rumun-ce je zastopal semkaj došli minister Dr. Angelescu, v spremstvu N. Lahovarija, tajnika rumunske legacije, majorja Teiushana vojaškega atašeja in Walter Brewster j a ; rumunske ga konzula v Chicagu.
Popoldne ob dveh se je vršil v Auditorium gledališču velik manifest acijski shod v Chicagu in okolici živečih Rumuncev; na tem shodu so se vršili razni govori zastopnikov "National Security" lige, rumunske vojne misije in zastopnikov večjih rumungkih društev. Američani so zatrjevali in obljubovali Rumuncem vso pomoč v njih borbi za pravico in svobodo.
novi naborni postavi vpoklicanih takoj 500,000 mož; s tem številom fcta znašala skupna armada Združenih držav 2,400,000 mož. Do 1. julija letos bo znašala naša skupna armada na francoski fronti 1 milijon mož.
Poduk nemščine odpravljen.
Cincinati, Ohio. 18. febr. Vsled priporočila šolskega superiiften-denta Condona, je sprejel mestni šolski svet resolucijo, .da naj se letos po 1'. juniju odpravi pod&k nemškega jezika iz vseh šol mesta Cinciaati.
Obsojen mesarski baron.
Dne 15. t. ni. je zvezni sodnik Land is obsodil znanega mesarskega barona James Dorsey iz Gilberts, 111., v 8-letno ječo, ker je na nepostavni način navijal cene živine.'
Revolucija na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 18. febr. — Po hudem in krvavem boju so boljševiki danes zavzeli Kijev, eno izmed glavnih mest Ukrajine. Predno se je to mesto udalo, je tekla kri v potokih, ker se je vršil na obeh straneh hud boj. Cele kupe mrličev in ranjencev je bilo videti po hudem spopadu na ulicah in cestah. Za časa najhujšega klanja (minuli torek) so mesto bombardirali tudi letalci (boljševiki). Računa se, da je bilo v pouličnih bojih v Kijevu ubitih do 4000 oseb, nad 7000 pa ranjeni:-.. Tako je bilo tudi na stotine ubitih in ranjenih minuli ponedeljek v mestu Odesa; mesto so obstreljevale tudi bojne ladje, katere imajo v posesti boljševiki.
V Bobruiskem so boljševike premagale poljske čete; Bobruisk se nahaja 85 milj južnoiztočno od Minska, sedaj se pomikajo poljske čete proti mestu Smolensk, med tem ko imajo. Rumunci v svoji oblasti akkermansko * okrožje v Besarabiji in se bližajo Odesi.
Pri Kharkovem se je vršila huda bitka med boljševiki in kozaki, pod poveljstvom generala Aleksi-jeva. Boljševiki pošiljajo napram kozakom nove čete, kjer se pričakuje odločilne bitke med obema strankama. Sodi se, da se bo kozakom pridružil tudi general Boris Savinkov, bivši član Kerenskejive vlade.	i
Iz Kijeva v Ukrajini se poroča,
generala Dimitrija Sčerb&čeva, poveljnika ruskih čet v Rumuniji, ki je sovražnik boljševikov.
Rumunska za separatni mir. Amsterdam, Nizozemsko, 17. ber. Rumunska je pripravljena pričeti mirovna pogajanja s centralnimi silami pod pogojem, da »e pri tem ne bo kršilo suvereni-tete Riwrninske. —- Tako poročilo prihaja semkaj z Dunaja.
Rumunska je pri volji odstopiti Dobrudžo Bolgarijo, ako bi dobila za to del Besarabije.
Otvoritev "rajhstaga". London, Anglija, 16. febr. — Neko amsterdamsko poročilo zatrjuje, da se vrši otvoritev "rajh-staga" ali nemškega državnega zbora dne 21. t. m. Kancler Hert-fing bo označeni dan govoril o mirovni pogodbi z Ukrajino; tako bo odgovoril tudi predsedniku Wilsonu, Lloyd George in ministr. preds. Orlando.
Berlinski list " Vorwaerts" zatrjuje, da bosta Hertling in Kuehl-man najprvo poročala v državni zbornici o njunem obisku cesarja v glavnem vojnem stanu v zadevi proglašenja neodvisnosti Litvin-ske, ki se ima izvršiti v najkrajšem času.
Nemško vojaštvo se punta.
Petrograd, Rusija 17. febr. — li Moskve se semkaj poroča, da so se pričele nemške čete v Kovnem in G rodnem puntati, ker so jili mislile oblasti poslati na zapa-dno fronto.'
Puntarji so zavzeli vse dobro u-trjene pozicije; njim se je pridružila tudi artilerija. V spopadu s še lojalnimi nemškimi četami so ostali puntarji zmagovalci.
Neko brezžično brzojavno poročilo poroča, da se je še dne 5. t-m. spuntalo do 25,000 nemških vojakov nastanjenih v Kovnem. Sedaj se torej ne ve, je li bil označeni punt isti, ali se misli na kak ponovni punt?
Nemci izgubili 21 letal.
London, Anglija, 18. feb. Uradno se poroča, da so minuli teden izgubili Nemci pri raznih napadih 21 svojih letal.
Nemški letal<?i so na raznih krajih vrgli minulo soboto na tla nad pet ton bomib. Samo dne 16. t. m. so naši letalci izstrelili 14
» U T	UJ111I OV J/Vl vv	,	.
da se tamošnji meščani skrivajo *iem&kHi letalnih strojev 7 pa od-po kleteh pred tolpo boljševikov,	poškodovali. Naših letal se
ki pleni in mori vse, kar ji prid: , P°S™ša v mmulenl tednu pet
pod roke.	Mirovni delegatje centr. zavezni-
Boljševiki so se ustanovili sedaj	ov se vračajo domov.
tudi v Odesi, odkoder bodo širili svoje tolovajske operacije. O slič-
Berlin, Nemčija, 16. febr. (Preko Londona). Uradno se poroča
nih krvavih . nemirih se poroča da go mipovni ko-misiji centralnih tudi iz Finske. V Helsingfordu je zav(,znik<,v zapustili včeraj Penilo a os Jej umorjenih m ranjemn ^^
in so križali nemško me-
tudi že na tisoče meščanov in delavcev, ki se ne strinjajo z načeli ruskih anarhistov, ali boljševikov.
Bolo paša obsojen na smrt.
Pariz, Francija, 15. feb. — Včeraj se je zaključila pred vrhovnim vojaškim sodiščem senzacionelna obravnava znanega Pavel Bolo paše s tem, da je bil obsojen na smrt vsled veleizdaje.
Bolo paša je vložil danes pred kasačijskem sodiščem ničnostno pritožbo, trdeč, da ima nad tisoč vzrokov za to.
Zatem so Bolo pašo preobleki i v jetniško obleko in ga zaprli v
Za povečanje armade. Washington, D. 0. 15. febr Razni administracijski voditelji kongresa so zvedeli danes od
jo danes zjutraj.
Francija bo zasegla vse parnike.
Pariz, Francija, 18. febr. Francoska vlada bo zasegla dne 10. marca t. 1. vse tovorne pariiike, ki so sedaj privatna last. V to svtfho bo posebna komisija stopila z lastniki parnikov v dogovor glede odškodnine.
Most in predor čez bosporsko ožino.
Amsterdam, Holandsko 18. feb. Turški parlament je odobril načrt za gradbo velikega mostu in predora čez bosporsko ožino, ki
POGREB ŽRTEV "TTJSCA-NIJE."
mrtvaško celu-o L* Kante ječe, bo vezal Evropo in Azijo. L gradbo bo pričela dne 1. aprila letos neka ogrska družba. Most in predor bo dolg 1800 čevljev.
General Kaledines mrtev? Washington, D. C. 16. febr. A-meriški konzul v Tiflisu poroča danes nepotrjeno vest, da je general Kaledines, vodja ruskih koza-kov neznano kam izginil. Splošno se sodi, da je že mrtev, ker so ga
kjer je pod strogim vojaškim nadzorstvom. .
Ruski ultimatom Rumuniji.
London, Anglija, 17. febr. — Ruska vlada je poslala Rumuniji ultimatum, da naj Rumunci takoj evakuirajo Besarabijo, da bo mogoče Rusom transportirati svoje čete cez rumunsko in besarabsko ozemlje. V tem ultimatumu je Ru
Kongresa so zveaeu aaaea	, icw muiuaiumu	,-------
vojnega department^ da bo po'sija tudi zahtevala izgon ruskega spravila boljševiki s površja
Neko škotsko pristanišče, dne 12. februarja 1918.
Do danes, ali teden dni po strašili katastrofi "Tuscanije" je bilo položenih k večnemu počitku že 171 žrtev tega pouesre-če nega transportnega parnika. Te žrtve so pokopane na razlie nih mestih ob škotskem obrežju in se delijo sledeče:
131 identificiranji, in 33 nein-ditifieiranih ameriških vojakov, ter 7 mož posadke ali moštva označenega parnika .
Zadnjih 17 ameriških vojakov je bilo pokopanih danes popoldne. Dasiravno je bilo zelo deževno vreme, je prišlo k pogrebu na stotine kmetov iz bl'ž-njih naselbin ,da izkažejo' s tem spoštovanje in zadnjo čast ameriškim junakom.
Trupla ponesrečenih vojakov se je prepeljalo na nek prostor na velikem motornem vozu; za vozom je korakalo 25 rešenih, ali preostalih ameriških vojakov ter številno domačega ljudstva tako, da je bil sprevod več ti.ilj dolg. Spredaj je nesel n^k ameriški vojak veliko zvezdnato zastavo, poleg njega je pa korakal nek angleški vojak z angleško zaMavo,
Ob skupnem grobu se zapeli a-j uieriški vojaki znano narodno*! himno "The Star Spangled Ban-' ner," nji je sledila še angleška i narodna himna "God Save the King." Predno so spustili žrtve v skupen grob, jim je bil oddan še zadnji pozdravni strel od pričujočih ameriških in angleških vojakov.
Za sedaj se je naredilo začasno ograjo okrog vseh grobov žrtev Tuscanije"; kasneje se bo pa grobe lepo pregradilo in olepšalo, kakor hitro bo mogoče dobiti potrebni materijal za to.
Nek angleški častnik, ki je delal neumorno noč in dan pri po-kapavnju ameriških žrtev "Tuscanije" zatrjuje, da se je pričelo med bližnjimi naseljniki že pobirati prostovoljne doneske za zgradbo velikega in krasnega spomenika ameriškim žrtvam.
Sedaj se nahaja pri raznih far-merjih še 8 ameriških ponesrečenih vojakov, ki bodo šele čez čas okrevali vsled prestalega strahu.
V uradnem izkazu mrtvih so zaznamovana, sledeča imena žrtev iz države 111. in Wis:
Harry Carpenter, Potomac, 111.
Carter N. Orweil, Milwaukee, Wis.
■Raymond Butler, New Richmond, Wis.
Charles Swanson, Rotfhshilds.
Wis.
Russel F. Bennett, Plainfield, Wis.
James O. Hawley, Neenah, Wis.
Fred A. Rudolph, Milwaukee, Wis.
Otis E. Hutchins. Whitehall, Wis.
Otto Mowrey. Kenosha, Wis.
Claire Metzenbauer, Chippewa, Falls, Wis.
Alwin jN. Collins. Markeson,
Wis.
Antony A'bboni, Detroit, Mich.
Skupen grob za pokop teh žrtev se je izbralo ob morskem zalivu 300 čevljev visoko nad skalnatimi pečinami; odkoder se nudi na morje krasen razgled. Zastavo, katero se je nosilo pri pogrebu, so naredile v naglici bliz nje kmetice.
Dognano je, da so imeli skoro vsi ponesrečeni vojaki na sebi rešilne pasove in da je bila njih obleka namočena z oljem, ki se je razlilo iz velikih shramb tor-
pedirane "Tuscanije". Dosti izmed ameriških vojakov je poska-kalo takoj po nesreči v morje ter so plavali nekaj časa v vodi, pomešani z oljem. Nekaj izmed teh je dospelo že prav blizu do obrežja v rešilnih čolnih; dospe v ši pa do nevarnih skalnatih pečin je valovje vse čolne prevrnilo in razbilo.
Ameriški prostak Wilbur Nut t iz Springfield, Ohio se je nahajal v rešilnem čolnu št. 11. Iz med 30 tovarišev se je samo ou rešil.
"Celih 6 ur sem korakal in lezel po pečini dokler me niso rešili. Videl sem na lastne oči, kako so se pred mano moji tovariši drug za drugim potapljali", tako pripoveduje rešeni ameriški prostak W. Nutt.
Trupla 60 žrtev, katere se je položilo prvič k večnemu počitku niso bila tako hudo poškodovana kakor pa skupina trupel (49 m 44) katere je voda metala ob skalnate pečine. Teh nesrečnikov *tploh ni bilo mogoče spoznati, niti po obrazih in niti po obleki, ker so imeli preveč ran.
Ker ni na tem mestu nikakega drevja, je bilo težko dobiti potrebne rakve za pokop teh žrtev; vsled tega se je pokopalo vse žrtve v njih oblekah, zavite v posebno platno. Rakev se je zamo-glo narediti za silo le pičlo število. Nek bližnji pogrebnik je imel pač nekaj rakev, kar pa nikakor ni zadostovalo za vse mrtvece. Vsled tega je ukazal nek veleposestnik iz bližine svojim uslužbencem, da naj posekajo vsa prikladna drevesa več milj na okoli; dobilo se je pa iz teh dreves desk samo za 25 rakev. Ker torej ni bilo na noben način mogoče dobiti več lesa za rakve, se je sklenilo položiti žrtve v rakvah na dno skupnega groba, vrli tega so pa polagali ostale žrtve, zavite v posebno platno po deset in deset skupaj.
Blag in časten spomin vsem žrtvam— "Tuscanije!"
Italijani potopili svražno bojno ladjo.
Rim, Italija 17. febr. Admira-
liteta je objavila danes bolj podrobna poročila o uspešnem napadu treh italijanskih torpednih čolnov, ki so se pojavili v noči 11. febr. v Bucijcariji blizu Reke.
Označeni torpedni čolni so si naredili pot čez kvarnerski zaliv v -gosti megli do reškega kanala, kjer so potopili neko veliko avstrijsko bojno ladjo.
Dasiravno so bile v reškem zalivu napeljane velike torpedne mreže, ki so branile avstrijske bojne ladje, se je nekemu laškemu torpedenmu čolnu posrečilo razstreliti to mrežo ter potopiti sovražno ladjo. Tega napada sc je udeležil znani poročnik Rizzo, ki je lansko leto blizo Trsta tudi potopil avstrijsko krržarko Wien'; v njegovi družbi se je vdeležil tega napada tudi laški pesnik Gabriel D. Annu-nzio.
Ta napad je bil že enajsti, katerega so Italijani izvršili v avstrijskih pristaniščih.
Anton Trstenjak umrl.
V Ljubljani je umrl znani slovenski književnik Anton Trstenjak. Rojen je bil leta 1859., v Krčevini pri Ormožu. Gimnazijo je dovršil v Varaždrnu, na Dunaju pa je študiral klasično slovansko filozofijo. Kot dijak že je začel delovati na literarnem polju ter je ustanovil na Dunaju Slovensko literarno društvo. Pri pov-Tatku v Ljubljano je bil najprej učitelj na trgovski šoli, pozneje pa uradnik pri Mestni hranilnici. Z njegovo smrtjo so izgubili Slovenci vrlega kulturnega delavca.
sv. Štefana B se tem potom da naj vsakdo od zadnje dru-_______„___prihodnji društveni seji, to je v nedeljo dne 3. marca. Kdor tega ne stori do o-mCnjene seje, bode moral tiket vseeno plačati "tyrez" ozira na kake iagovore.
Tiket se lahko pošlje tudi po kakem sobratu, ali pa po pošti, kdor ga osebno ne more vrniti.
Žal, da je pri našem društvu ta razvada, da se taka stvar rada vleče kar po celo leto; nazadnje se pa le ne more priti do kakega zaključka. __________
Upam, da bodo vsi tisti člani, ki še niso oddali tiketov, upoštevali moj opomin in si s tem prihranili sitnosti.
Bratski pozdrav vsem članom društva sv. Štefana št. 1.
A. Stonich, II. tajnik.
1630 W. 22 Str.
ZA PIRUHE NAŠIM ČLANOM VOJAKOM
I
Cleveland, O.
Cenjeno uredništvo:—
Naznanjam, da je naše društvo sv. Vida št. 25 na svoji zadnji seji odločilo darovati $5,00 za pi-ruhe za člane K. S. K. J., ki se nahajajo pri vojakih, ali v službi strica Sam-a. Naše društvo ima sedaj 7 članov v armadi Združenih držav. Prosim, da to označite v imeniku in priobčite v Glasilu.
S sobratskim pozdravom
Josip Russ, tajnik.
NAZNANILO.
Članom dr. sv. Frančiška Sal. St. 29 Joliet, 111., se tem potom naznanja, da se bo vršila posebna, ali izvanredna seja dne 23. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer.
Ta seja ge sklicana zaradi tega, da se bodo prečitala in odobrila nova društvena pravila,. Za-*to prosim vse člane našega društva, da se te seje v obilnem številu udeleže.
Kadar se nova pravila društva odobravajo, preden so oddana v tisek, je najboljše, da je vsak član društva navzoč, kadar se či-tajo in potrjujejo. Ako ne bi bil kak stavek članu po volji, se lahko stvar črta, ali popravi. Člani, ki se ne udeleže te seje, zapadejo kazni po pravilih društva.
S sobratskim pozdravom Martin Težak, predsednik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., se naznanja, da se je na zadnji redni seji dne 10. feb. od vseh navzočih članov sklenilo, da bomo imeli običajno velikonočno spoved v soboto ,dne 2. marca popoldne in zvečer; skupno sv. obhajilo pa v nedeljo, dne 3. marca pri prvi sv. maši.
Torej se vsi člani prosijo in o-pozarjajo, da se te dolžnosti u-deležijo in vpoštevajo društvene sklepe.
'Naposled, da se naj vsi brez izjeme gori omenjenega dne zberejo ob pol 8. uri zjutraj v naši cerkveni dvorani, odkoder potem skupno odkorakamo v cerkev.
S sobratskim pozdravom
.Mihael Majerle, preds.
Panl K. Madronich, Rajnik.
pisuje zatorej je na(ice) Prav je lieo v
žemo in seznanimo. Naše šteje veliko število članov (ic) in je še morebiti dosti takih, da se medsebojno ne poznajo; na tej veselici boste imeli za to lepo priliko.
Nadalje hočem danes malo pojasniti, zakaj, ali čemu se je začetkom tega leta povišalo ases-ment K. S. K. J. da mora sedaj vsaik 61an(ica) plačevati po 20c več na mesec. 5 centov je povišan asesment za upravni sklad, 5c je povišan asesment za operacije in 10c znaša asesment za Patrijoti-čen sklad. Slednji asesment bomo plačevali le toliko časa, dokler bo trajala vojna. O tem ste že dostikrat čitali tudi poročilo gl. tajnika K. S. K. J.
Kar se tiče bolniške pcdpore našega društva vam je znano, da se je plačevalo od začetka po $5.
—	na teden. Vsi dobro veste, da $5. — ne zaleže dosti v teh hudih časih draginje; torej je naše društvo na gl. seji meseca dec. zaklju čilo, da se plača zanaprej po $7. — bolniške podpore na teden oziro ma za vsak dan po en dolar. N. pr. če je kdo bolan 15 dni, dobi $15.
—	podpore, če je kdo bolan 16 dni se mu plača $16. — itd. Poprej so plačevali člani po 50c v bolniško blagajno društvu, zdaj pa 70c, ali 20c več. Člani, ki imajo soproge, plačajo še 5c za I. R. S. D. skupno 40c več, samci oženjeni 85 centov.
Mislim, da je s tem naše društvo naredilo najlepši korak kot še kedaj poprej s tem, da se plača za vsak dan $1. — bolniške podpore in je absolutno pravilna podpora na teden; poprej se je v tem oziru godila ikrivica članom (icam); plačevali so mesečno za mesec; po mojem se mora tudi podpora dobiti za mesec.
Dasiravno ima naše društvo precej veliko blagajno, si morebiti nekateri člani mislijo, da nam ne bi bilo potreba nič večjega bolniškega asesmenta plačevati; boljše je vedno, da blagajna raste, nego da pada. Vzemite si za zgled kako društvo z malo blagajno. Ali so člani onega društva sigurni, da bodo dobivali redno vso boln. pod poro? Treba je vedno na isto ča kati in skladati. Dokler imamo pa močno blagajno, smo lahko za gotovljeni, da bomo dobili v slu čaju bolezni sigurno podporo od društva.
Pozdrav od vseh članov (ic) K S. K. J.
Frank Trempns, tajnik 4628 ITatfield Str. Pittsburgh, Pa
V nedeljo, dne 24. februarja: S. K. J.
Stya v Chicagu korpo-* in sicer v slede-
sv. Štefana, štev. 1, K.
-V nedeljo, dne 3. marca: Društvo Marije Pomagaj, štev. 78, K. S. K. J. in društvo sv. Neže W. C. O. F.
V nedeljo, dne 10. marca: Moška bratovščina Najsvetejšega Imena Jezus.	(
V	nedeljo, dne 17. marca: Društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J.
V	nedeljo, dne 24. marca (cvetna): Društvo sv. Jurija štev. 960. C. O. F.
ČLANI IN ČLANICE!
Predno greste določene nedelje k svetemu obhajilu, se zberite pol ure ali vsaj 15 minut spodaj v cerkveni dvorani, da se pome-iiite, v kakšnem redu boste pristopili k mizi Gospodovi. Razume se. da vsak (a) mora prinesti s seboj regal, ker vsakdo mora biti ponosen na regal svojega društVa pri vsakem javnem nastopu.
Spovedovanje se prične v soboto ob 3. popoldne pred vašo nedeljo. Prihajajte k spovedi popoldne in hitro boste opravili. V sobotah zvečer bo spovedovanje, dokler ne bodo vsi opravili. Ob nedeljah zjutraj me pa vi, člani in članiee katoliških društev nikar ne nadlegujte v spovednici, ker v Chicagu je na stotine in stotine Slovencev, ki daleč od cerkve stanujejo in ki niso pri/nobenem društvu in vsaki pot ob nedeljah zjutraj radi mimogrede spoved opravijo. Zato je v teh razmerah čisto mogoče, da člani društev, ki odrivajo spoved na nedeljo zjutraj, ne bodo prišli na vrsto za spoved in ne bodo mogli kOrporativno z društvom prejeti svetega obhajila Sveta maša se bo pričela vselej točno ob 8. uri.
Opomin! Vsak član(ica) , Katoliških društev mora prejeti od spovednika spovedni listek, s katerim se bo pri prvi seji uradnim potom skazal, da je opravil svojo versko dolžnost, sicer bo društvo prisiljeno suspendirati ali izključiti takega nekatoliškega člana na njegovo lastno sramoto, ker bo jaVno v časopisih naznanjen vzrok njegove suspendacije. Kdor ni katoličan, ni iti nc more biti naš brat in ne naša sestra.
Za Veliko noč dne 31. marca pa vabim vsa naša bratska društva da se korporativno zberejo k 10. sveti maši v cerkvi sv. Štefana da javno pokažemo, kako močna je katoliška zavest slovenskega naroda v Chicagu.
j	(Rev.) ANTON SOJAR,
župnik cerkve sv. Štefana. Chicago, 111.
in tudi člani-^^^^^^^■Pa bo vsak daroval
m
Ko sem ravno pri društvenih naznanilih, prosim 'cenjeni g. u-rednik naj mi bo dovoljen prostor, da poročam Se za naše Oltarno dr. sv. Ane, da me ne zadene ista usoda kakor že zgoraj omenjeno.
Za leto 1918 so bile izvoljene sledeče članice: Predsednica Mrs. Ivana Farlic; pod preds. Miss. Cecilia Karzhisnik, blagajničarka Mrs. Frančiška Fartuna, zapisni-karica Miss. Mary Leskovec. Nadzorni odbor Mrs. Mary Novak Mrs. Cecilia Farlic Mrs. Terezia Sedej; dr. šteje 56 Članic s premoženjem se ne moremo bahati, ker kolikor imamo dohodkov, toliko je izdatikov za te namene, iz katerih je dr. ustanovljeno namreč skrbeti v vseh ozirih za olep šanje slovenske cerkve
Priredile smo kakor po navadi letno veselico ki se je vršila dne 2. febr. t. 1. z velikansko udeležbo; sodelovali so z nami otroci slovenske šole in pa cerkveni pevski zbor. Otroci so priredili igro "Kmet in vrag/' Kako izvrstna je bila ta prireditev more povedati le oni, kdor je bil navzoč; ccr-kven pevski zbor je pa nam zapel par slovenskih pesmi. Ves program se je tako izvrstno obnesel, da je bil zadovoljen vsakdo izmed udeležencev, tako tudi glede prebitka, kajti prebitek te veselice je bil $800.00 beri osem sto dol.
V imenu dr. sv. Ane se zahvaljujem vsem skupaj in vsakemu kateri je nam kaj pomagal na katerikoli način, da se je vse tako zadovoljno izvršilo v vseh ozirih in za vse.
S sosestrskim pozdravom
Apolonia Mrak, tajnica obeh društev.
VABILO NA SHOD.
NAZNANILO.
Ia urada dr. "Marije Sedem Žalosti" štev. 50 K. S. K. J. N. S. Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da sem zopet prevzel na seji dne 10. t. m. posel I. društev, tajnika. Zatorej prosim člane, da naj se obračajo name, kar se tiče uradnega dela I. tajnika.
Drugim tajnikom je bil izvoljen sobr. Frank Golobic, 5212 Natrona Alley, Pittburgh, Pa. Tudi to naj članstvo upošteva pred vsem bolni člani, da se naznanijo pri II. tajniku, ko zbolijo, tako tudi ko ozdravijo. (Glejte stalen oglas našega društva priobčiš v tem listu!)
Ka seji meseca decembra m. L se je zaključilo, da se ima prirediti letos zopet društveno veselico. Ta veselica se vrši dne 1. aprila, to je na velikonočni pondeljek v prostorih K. S. Doma, na 57 Str. Pbgh, Pa. Vstopnina bo znašala 25c. Ker naše društvo ne raz-
VAŽNO NAZNANILO.
Članicam društva sv. Srca Marije štev. 86 v Rock Springs, Wyo se uradno naznanja, da jc društvo sklenilo na zadnji seji dne 10. febr. da bomo imele skupno spoved in sv. obhajilo dne 3. marca, to je prvo nedeljo v marcu. Spovedoval bo Father Judnič iz Leadville, Colo.^ ki bo tukaj žc v soboto, dne 2. marca. Tako bo i-, mela vsaka članica priložnost o-praviti spoved že v soboto in tudi v nedeljo pred sv. mašo.
Sv. maša se prične ob 9. uri in se bo brala za baše društvo sv. Srca Marije. In iker bo skupno sv. obhajilo, se spodobi, da imamo regalije; torej ne pozabite istih s sabo vzeti in pripeti na prsa.
Glasom sklepa društva se prosi vse članice, da se vdeležijo skupno kolikor je le mogoče; seveda kar je nemogočega, tega društvo ne zahteva. Prosim in priporočam pa, če je le mogoče potrudite se toliko, da opravimo to dolžnost skupno ali vse, ki spadamo k društvu živeče v mestu Rock Springs.
S sestrskim pozdravom
Apoloni j a Mrak, tajnica.
V POJASNILO.
S tem, hočemo poročati članstvu društva sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans., da ni bil enoletni, račun, ki se je poročal na seji dne 13. jan. t. 1. pravilen. Vsled tega so se knjige še enkrat preračunale in se je natančen račun poročal pri redni mesečni seji dne 10. febr. t. 1.
Ker je bivši nadzorniški odbor od strani nekaterih članic hudo na/padan. posebno jaz, kot nadzornica, torej še enkrat omenjam
V pondeljek dne 25. febr. zvečer ob tri četrt na 8 bo velik shod v dvorani cerkve sv. Štefana. Shod se vrši v imenu tukajšnje moške bratovščine Najsvetejšega Imena. Iz mesta bodo prišli trije znameniti go'vorniki, ki nam do razložili, kaj je namen te bratovščine in koliko je ta bratovščina že dobrega storila za zane-
marjeno moško mladino v našem velikem mestu.
Ob enem se bodo kazale občinstvu premikajoče slike (Moving pictures), ki bodo pojasnjevale vsebino govorov.
Na ta shod so vabljeni vsi katoliški Slovenci in Slovenke, o 11
cetjc in matere, fantje in dekleta* m tudi otroci. Stvar bo jako zanimiva. Pridite vsi, ker vstopnina je prosta!
Župnik.
istim v odgovor in pojasnilo: da ni bil prvi račun pravilen. To pa ni bil vzrok nadzornega odbora,
to je vzrok bivše tajnice!--
Če bi bila ona nadzornemu odboru predložila pravilen račun, bi ga bil taisti tudi pravilno sklenil. (Ne bom hvalila sebe, ker držim se vedno gesla, da je lastna hvala, cena mala.)
Rečem le toliko, da sem imela odbor, ki je ibil dobro izvežban v račustvu in ni potreboval nobenih krogljic! — Toliko v pojasnilo.
. Pozdravljam vse odkriitoisrčne članice gori imenovanega društva, kakor tudi članstvo K. S. K. J.
Trezija Novak.
S tem pojasnilom se strinjamo.
Zofi Zupan, Marija Guštin,
bivše nadzornice.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni sobrat urednik: —
Prosim Vas priobčite to poročilo, katero je žc res precej zakasnelo. Krivdo imam za pripisati sama sebi, ker sploh nisem mislila tega poročila objavit!, zato, ker so bile z malo izjemo še vse stare odbornice ponovno izvoljene za odbor za leto 1918. Ker je pa društvo taiko zahtevalo na redni seji, da se mora to poročilo objaviti, drugače se tajnica kaznuje s $5.00 se pokorim društv. sklepu, cenjene članice pa prosim, da mi opfo-ste to, in obljubim da hočem biti v prihodnje v vseh jednakih ozirih bolj točna.
Za društvo sv. Srca Marije št. 86. K. S. K. J. so bile izvoljene na decemberski seji sledeče članice v cdbor za leto 1918,:
Predsednica Mary Kershišnik, podpreds. Ana Mrak - podta jnica in zapisnikarica Miss. Mary Leskovec; zastop. Frančiška Mrak; blagajničarka Ivana Farlic: Katarina Stalic predsednica nadzornega odbora, II. nadz. Ivana For-tuna III. Mary Oblak. Bolniške o-biskovalke in poslanke: Rozalija Sushtar in Marija Božnar. Da bo navzoča pri zdravniški preiskavi novih kandidat in jah je izvoljena
za to Ivana Farlic; dr. zdravnik Bj. S. Lauzer; dr. seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem domu. Društvo je napredovalo zadnje leto za $85.00, 4 članice in za 27 otrok. Skupno društveno premoženje jc bilo ob zaključku leta $625.25; poleg tega ima društvo obrestno vloženo na banki $33.00 za reveže v stari domovini; kadar bo vojne konec, se bo ta svota porabila za omenjene namene. Društvo je štelo 48 članic in 58 otrolk. Kakor je razvidno je bil napredek zadnjega leta razmerno po vol jen, zlasti pri Mladinskem oddelku. Ponovno prosim cenjene sosestre, zavarujte svoje otroke v Mladinskem oddelku K. S. K. J. za to ne bo vam žal. Ne prigovarjam vam zato, ker so gl. odborniki priznali tajnikom nekaj nagrade, to bomo žc vporabili tako, da bo prav; ampak zato vam svetujem, ker je ta oddelek očividno vreden priporočila.
Lepo se zahvaljujem članicam našega društva za njih vestno plačevanje mes. ases. Vtem oziru nimam nobenega nepotrebnega dela, kakor se pritožujejo drugi tajniki; želim le da ostanete še nadalje tako redne kakor dozdaj.
.Obenem tudi naznanjam, da se jc na redni seji dne 10 febr. sklenilo darovati iz dr. blagajne $5.Q0 za piruhe našim sobrat om voja kom, kakor je gl. tajnik dal oklic na vsa društva K. S. K. J. $5.00 so pa članice še posebej darovale za ta namen in se jc skupno svoto $10.00 poslalo na gl. tajnika Jos. Zalar-ja.
Prav lepo se zahvaljujem vsem, katere so še kaj darovale v ta namen; obenem pa še prosim, če bi bila katera še voljna darovati, da to lahko stori; jaz sprejmem vsaki najmanjši dar in ko bi se kaj spravilo skupaj, bom odposlala na pristojno mesto. S tem pokažemo nekoliko bratske ljubezni do naših vojakov; gotovo, da bodo veseli že zato, Iko bodo videli, da mi njih sobrati in sestre še mislimo nanje; upam, da ne bo nobeno dr. K. S. K. J. prezrlo tega
na zadnji konvenciji ukrenili in nO bi bilo zdaj te sitnosti. Ali ne
bi bilo dobro, če bi se člani lahko zavarovali za bolniško podporo pri društvu in jednotito se pravi pri takšnih društvih, katera bi mogla plačati podporo in tista društva katera ne bi mogla, bi pa članom plačala bolniško podporo Jednota. Res, da bi imel več dela glavni kakor tudi dru-števni tajnik "Well," če pa eden več dela, je pa tudi deležen do s večjega plačila. Zatorej bi bilo pravilno, da se ukrene o tej stvari vde kaj je mogoče, samo ne več nazaj ko smo prišli že tako daleč. In gotovo če bi dobro napredovali v tem oddelku, bi vsak član rad pristopil in tudi cela društva ko bi bil enkrat zagotovljen uspeh. Ako pa sedaj prenehamo s tem oddelkom, eno je gotovo, da večina teh 435 članov (ic) bo pustilo Jednoto ker vsak se zato zavaruje pri društvu, da v slučaju bolezni dobi podporo. Zatoraj je za premisliti in nc tako kratek čas dati za odločitev te stvari, ker vsakdo ve, da če se ni društvo odločilo do 1. jan. se tudi zdaj ne bo v par tednih. In mislim, da bi bilo jako pravilno, da bi se kaj več o tem razpravljalo v Glasilu in da bi prišli do uspešnega zaključka, če bi bilo mogoče, če pa ne, potem se pa naj za vselej preneha z delovanjem za bolniško centralizacijo pri K. S. K. J.
Ino Kuzma
Član dr. sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J.
O naši bolniški centralizaciji.
Eveleth, Minn.
Veliko je bilo zanimanje in dosti razprav, o centralizaciji bolniške podpore, pred zadnjo našo konvencijo. In kar je resnica, da mala društva že zdaj težko in tudi ne bodo mogla obstati brez centralizacije v prihodnosti, je jako čudno, da se je tako malo število članov,(nic) zglasilo k temu oddelku. In zdaj, ko je začetek že storjen, sem videl v Glasilu objavo gl. tajnika, da je že tako malo število članov v tem oddelku, da se jc isto skrčilo vsled izstopa 4 društev že na 435. članov in Članic. In nadalje opominja gl. tajnik vsa ona društva, katera želijo pristopiti v bolniški centr o.ddelek, da se naj v to takoj odločijo in mu poročajo do zadnjega feb. Če se število ne zviša na 500 članov se bode s poslovanjem 1. marca popolnoma prenehalo. Ne, to se ne bi smelo zgodoti. Zdaj, ko se je že začelo potovati in naredilo Jed-noti že precej stroškov, potem pa prenehati? to bi bil slab vtis na člane (ice), kakor tudi za Jednoto bi bilo slabši. Res, da tista društva katera so zdaj odstopila niso prav ravnala ker s tem so postavila v neprijeten položaj tudi druge člane in članice v tem oddelku. Ali na to se ne sme gl. tajnik ozirati, amipak treba je premisliti kaj bo pa teh 435 članov (ie) zdaj naredilo ie se preneha s poslovanjem? Na konvenciji je bilo sklenjeno, c*a se prične delovati s tem oddelkom če se zglasi zadostno število društev, ki morajo skupaj šteti najmanj 500. članov in članic gotovo, da tega si niso pričakovali delegati na konvenciji in noben član ne, da bodo ta čas ko se začne s poslovanjem jan. meseca takoj v začetku 4. društva izstopila iz bolniške centralizasije. In tudi mislim, da ni imel nobeden član ali društvo namen potegniti delegatov "za nos" kakor se je izrazil gl. tajnik. Vsakdo, kateremu je za uspeh Jednote si je mislil, da bomo s tem storili velik korak k napredku, če se vpelje bolniško centralizacijo in s tem pomaga malim društvom ki težko zdržujejo svoje bblnike. Zato ni še. vse zamujeno in mislim da se še nekaj la'hko popravi če hočemo delovati za prospeh in napredek Jednote. Jaz mislim, da zdaj ko je začetek storjen, da je najboljši, da se gre naprej in začne poslovati s tem oddelkom ali z 435. člani. In drugo, da se bi dala priložnost vsem članom in članicam K. S. K. J. kateri bi hoteli prostovoljno pristopiti v ta oddelek. Čudno se mi vidi; kako da niso delegati kaj o tej stvari
La Salle, 111.
Bilo je dne 6. jan. t. 1. ko se je vršil kljub strašnemu snežnemu viharju in burji ustanovni shod Slovenske Narodne Zveze v šolski dvorani Sv: Roka La Salle, 111. Na shodu je bil glavni govornik in organizator gosp. Rudolf Trošt. Kot navdušeni narodni boritelj za svobodo Jugoslavije nam je gosp. govornik predočil krvavo potrebo združitve Slovencev v Ameriki v narodno organizacijo potom katere bodemo pomagali k svobodi našim trpečim in teptanim bratom v domovini preko oceana.
Podružnica Slovenske Narodne Zveze je bila toraj ustanovljena v La Šalile, 111. dne 6. jan. 1918. V odbor, so bili ■ izvoljeni sledeči: Rev. Francis Šaloven, predsed. Mihael F. Kobal tajnik, g. Math Komp blagajnik, gg. Math Povše, Ant. Strukel, John Pražen, nadzorniki.
Tajnik podružnice je dobil uradne knjige za poslovanje katere so zdaj urejene.
Obenem se tem potom naznanja da-se bode vršila prva redna mesečna seja podružnice v nedeljo dne 24. febr. po drugi sv. maši v slovenski šolski dvorani Sv. Roka.
Prošeni so vsi člani, da se te seje vdeležijo; tajnik bode dal vsem onim pobotnice ("receipts") kateri so plačali članarino in vpisal bode tudi imena vseh tistih članov S. N. Z. kateri še niso ameriški državljani; dotični bodo dobili od Jugoslovanske Kancelarije Washington, D. C. "legitimacijske" karte. Kdor bode imel namreč tako karto ga A-meriške oblasti ne bodo nadlegovale zato ker ni državljan in bode imel prost dostop vsepovsod, kar se sovražnim tujcem zabra-njuje. Vabljeni so še drugi Slovenci, da pristopijo k S. N. Zvezi.
Rojaki, prišel je naš dan, Zatorej vsak Slovan na plan. Zvezo trdno naredimo, Da naš rod osvobodimo.
M. F. Kobal, tajnik. 1240 —3rd Str. La Salle, 111.
V BLAHOTNO UVAŽEVANJE.
S tem naznanjam vsem cenj. društvom v Chicagu in okolici, da priredi Slovensko Mladeniško Samostojno Podp. društvo "Danica piknik, dne 30. maja 1918 ali na Decoration Day, in sicer o tem bo poročano kasneje.
Toliko v blagohotno pojasnilo vsem društvom, da ne bodo delala izletov ta dan in da ne bi v tej zadevi eden drugemu nasprotovala.
S sobratskim pozdravom
John Terselich, tajnik.
2300 So. Hoyne Ave.
Italija odpoklical:, letnik 1900.
Rim, Italija, 18. febr. Danes je bil v uradnem listu objavljen poziv, da morajo iti pod orožje vsi, 1. 1900 rojeni mladeniči.
B) SKRBI
"Vsi *mo otroci zraka.'
Napoleon.
Vsakdo ve, kako potreben je človeku zrak. 'Najdeš ljudi, kateri so svoje telo navadili na daljši post, tako da ne zauživajo ne jedi ne pijače, a nobenemu ni mogoče živeti niti pet minut brez zraka. Kar je voda za ribo, to je zrak za človeka, in vse živali na zemlji. Zrak obdaja kakor neizmerna o-deja našo zemljo. Naša pljuča do bivajo iz zraka kisik, dušik, ogljik in vodeni hlap. Vse te snovi so za življenje potrebne, neobhodno potreben je pa predvsem kisik. V tem oziru imenuje že stari pisatelj Hipokrat zrak: "jed za življenje/ Iz tega izvira za nas potreba, skrbeti za zrak, kateri je nam zares v jed, ki ima torej dosti potrebnih snovi, in to nam tudi pojasni, v kolikor more postati zrak škodljiv našemu zdravju.
I. Skrbi za svež zraki
Odveč bi se skoraj zdelo govoriti o tem, in vendar je silno potrebno, ker je dosti nespameti tako v mestih kakor na deželi. —x lie svežega zraka potrebuje naše telo, izpriden je nam v škodo in nakoplje nam bolezni. Pregovor veli: "Zdrava voda in čvrsta sapa sta pol kruha.' Skrbeti mora torej vsak človek, da bo pljuoam preskrbel dobrega zdravega zraka. Zrak se pa hitro izpridi ali porabi. V izbi, kjer je najboljši zrak, je treba samo nekaj minut kaditi, in zrak je za nekoliko porabljen. Tem prej se izpridi zrak v prostorih, kjer je veliko ljudi skupaj. Sveži zrak, vsaj večinoma je v j>riprosti naravi. Skrbeti nam je torej, da bo tudi v naših izbah in posebno v spalnicah dobiti tega zraka. Velika skrb naj bi se porabila že pri zidanju stanovanj; zrak in luč morata ji mbiti pristopna, ako nočejo postati prebivalcem povod vednega boleba-nja. Stanovanja, kamor ne pride^ ta solnce in zrak, so 'bolj podobna zaporom, in ljudje, ki morajo v njih stanovati, so obžalovanja vredni. Vsak si feicer ne more izbirati stanovanja, kakršno bi želel, posebno revnejši ljudje pri mestih morajo biti zvsem zadovoljni, ali eno morejo storiti vsi, namreč da svoja stanovanja redno v zadostni meri zračijo. Kjer imajo posebne spalnice, naj ibi o-bračali skrb, da bi bile spalnice dobro prezračene. Iz stanovanja gre človek večkrat na svež zrak, v spalnici pa ostane neprenehoma 8 do 10 ur. Noč mora nam tudi prinesti obrabljene moči, zato je pa zrak neobhodno potreben. Truden od dela se vleže človek in treba mu je posebno kisika. Če je torej spalnica zaduhla, neprezračena, ako je tam zrak izpriden, potem je zaželjeni počitek nemogoč ; spanje bo nemirno, Človek o-stane truden in duri so na stežaj odprte raznim boleznim.
»Na kmetih so navadno stanovanja, delavnice itd., tudi spalnice ob enem. A le malo bo hiš, kjer bi se posebno p ozimi ne delale grozne zdravju škodljive napake. Navadno je v takih prostorih čez dan več oseb; človek sam z dihanjem okuži zrak, vrh tega pridejo še razni vzduhi pot, mokrota, nesnaga, dim od gnoja ali tobaka itd. Zrak je, kakor pravijo, da bi ga lahko z nožem rezal; vse dobre snovi so porabljene in zdaj na večer se vležejo v takem stanovanju k počitku, navadno še več oseb! -Zjutraj se na zračenje zopet ne misli in tako gre dan za dnevom. Ali je tu mogoče, da ibi se prebivalcev sčasoma ne polotile strašne bolezni? Mnogokrat se zgodi, da zboli cela družina; bolezen traja tedne in mesece, delo zaostaoja in mnogo denarja se mora izdati Vsemu temu je pa dostikrat kriva le nespamet, ker se ne skrbi za to, kar je telesu za zdravje neobhodno potrebno, za svež zrak.
Tu velja pred vsem: Stanovanja in spalnice na solnčni kraj, Lah pravi: "'Kamor ne pride solnce, tja pride zdravnik.' — Ravno tako: Zračite vsak dan in kadar je potreba. V spalnicah naj so čez dan okna vedno odprta, po letu vedno tudi po noči. Noč je od narave odmerjena za počitek m telo se ravno po noči najbolj trudi nadomestiti porab-
ravno
ponoči človeku potreben..Francoz pravi: "Kdor spi, je." Ali kaj ibo jedel ter se okrepčal, če je v spalnici ali stanovanju zrak že popolnoma izpriden?
Po zimi in ob mrazu je treba sobe in stanovanja kuriti. Tudi tukaj se dostikrat prekoračijo prave meje. Mnogi nimajo nikoli dosti toplote in zraven jih trese mraz Naše telo se mora utruditi, da se more ustavljati toploti in mrazu, a z nespametnim ravna-nanjem postane mehkužno in pri najmanjšem prehlajenju se ga polotijo raznovrstne bolezni. Mnogo ljudi je ravno zaradi tega po zimi vedno bolnih. Če je v sobi visoka toplota in pride človek naenkrat na čisto mrzel zrak, tako je ta velikanski razloček za telo nepremagljiv. Mnogi ljudje morajo varčevati s kurjavo, in izkušnja uči, da so taki veliko bolj utrjeni in manj bolehajo.
Posebno nespametno je preveč netiti spalnice. Marsikje je še navada, da spalnic tudi v najhujšem mrazu ne netijo, in to je pametno. Mrzel, čist zrak je za kri najboljši, in kdor spi v mrzlih, dobro prezračenih spalnicah, bo utrdil svoje telo in ostal vedno zdrav.
Reči moramo še eno in drugo o posteljah samih. Bili so časi vojsk, lakote in pomanjkanja, ob katerih so ljudje bolj občutili revščino kakor dandanes. Niso i-meli toliko, da bi si priskrbeli dobrih postelj; ležali so na slami in zadostovala jim je ena odeja. A zdravi so bili ibolj kakor dandanes v najboljših posteljah in odpočili so se v popolni meri. Pce-mehka postelj in pretopla odeja zabrartita zraku pristop, v postelji ostane ves vzduh in človek ne more dosti odpočiti. Mnogi s^ še tako nespametni, da pote^iejo o-dejo čez glavo, ali da si glavo pokrijejo; to telo omehkuži in o-slabi. Glavobol, zobobol, trudnost, sl|rnina itd. so nasledki takega početja.
Nekateri dandanes tndi ne morejo se vleči, ne da bi si prej zgreli postelje, odeje. . .; mnogi zgrejejo vodo in jo denejo v steklenico ali zgrejejo kako opeko itd. Izvzemši slučaj kake bolezni je tako početje smešno in zdravju škodljivo. Jako na slabem mora biti že z onim, kateri ne more z lastno toploto ogreti postelje. Taka umetna sredstva ga pa le še bolj slabijo. Pri priprostih ljudeh na deželi o tem ni duha ne sluha. V prejšnjih časi<h in v mnogih krajih še dandanes ne vejo o tem nič; spe v prostorih, v katerih ni nobene peči in vse zmrzne, in ven dar so zdravi kakor riba v vodi.
Mnogo ljudi noče zračiti, posebno po zimi, ker menijo, da bo potem mrzlo v sobi. Ali motijo se v svojo lastno škodo. Svež zrak se šestkrat prej ogreje kakor izpriden, potrebuje torej le šesti del toplote od ognja. Koliko se prihrani s tem Mrv! Torej le odpiraj okna v najhujšem mrazu! V 2 do 3 minutah je soiba prezračena in in jako prijetno je v takem stanovanju; človek se prav oživi.
Zraku škodljiv je tudi prah, dim in razni strupeni plini. Kdor hoče torej ostati zdrav, mora skrbeti za najboljšo snažnost. Ali kakšna so y mnogih krajih stanovanja! Zdi se človeku, da se ravno v stanovanjih zbira nesnaga celega poslopja; in upšmo se po lastni izkušnji^trditi, da so mno-gokje hlevi čednejši kakor stanovanja ljudi. Nihče naj ne pravi: Ljudje so revni! Nesnaga ni znaV menje ali nasledek revščine, temveč grešne lenobe! Revščina ni sramota, a sramota je nesnaga. Čuda bi bfio, če bi se v takih stanovanjih ne rodile raznovrstne bolezni; tem pa sledi zopet revščina,^ korenina je v nesnagi. Za snažnost je treba le vode in to daje ljubi Bog vsem ljudem zastonj. Vsakemu naj torej velja:
Srbi, da bo stanovanje snažno, čedno, hiša pobeljena, oprava večkrat omit a, odpravljeno vse sme-tje; treba bo za to nekaj časa in truda, a zabranil boš s tem marsikatero bolezen in drugo neprili-ko.
Le zdrav človek more biti veselega srca. Za zdravje je pa neobhodno potreben svež zrak. Zato je nam ravno neumljive, kako se morejo ljudje razveseljevati v storita*, kjer ni niti sledu o čistem zraku. In to je v naših pivalnicah
lo in
naravi!
Konečno more biti človeku tudi v škodo, če pljuča ne dobijo do sti zraka. To se more zgoditi, ako je obleka pretesna, tako da je krepko dihanje nemogoče; kri se izpridi in nasledek so razne bolezni. To se zgodi tudi pri nepresta nem sedenju, če se prsi naslonijo na mizo. Kdor mora večinoma se deti, naj večkrat vstane in naj diha pri odprtem oknu nekateri krat prav krepko. Zato je ravno takim in sploh vsem jako korist na telovadba, plavanje in posebno pametna turistika ali hribolažfcvo. Pot na sinje vrhove naših krasnih gora ojači telo in okrepi srce, kakor poje že M. Vilhar:
Na goro, na goro, Na strme vrhe. Tja kliče in miče In vabi srce!
2. Skrbi za primerno obleko!
Zlata mama moja, Glej, sirota tvoja
Tu stoji; Nima kaj obleči, Nima kam se vleči, Glad preti.
Fran Cegnai.
Obleka mnogovrstno vpliva na naše telo in s tem na zdravje. Za-ibranjuje ali pospešuje, marsikatero bolezen ter povzročuje tako mnogo občutljivih stroškov; razen tega je sama na sebi precej draga. Treba je torej, da tudi o obleki rečemo nekaj besedi, ko iščemo prave poti do častne sreče.
Bog sam je dal prvim starišem obleko in zato je njen namen dvojen. Pred vsem nosimo obleko, da pokrijemo nekatere dele telesa in tako dhranimo pravo in potrebno dostojnost. Vsaka obleka, katera temu namenu ne zadostuje in žali sramežljivost, je nedostatna in grešna. Drugič naj nas pa obleka tudi varuje pred mrakom toploto, dežjem in viharjem. Zato je za zdravje potrebna; postane
tudi mnogokrat po nespameti judi zdravju škodljiva.
Iz česa naj je obleka ? O tem se ne more kaj strogo določenega povedati, ker imajo razni časi in razni stanovi posebne potrebe. Vobče pa velja: Naj obleka ne bo čez stan, torej ne predragojena in naj ni zdravju škodljiva. Z o-bleko se mnogo greši in dela pohujšanja. Omenili smo že, kako nespametno je če se kdo oblači ka kor kaka šema; tak človek je sam cebi v smeh. Naši predniki naj bi nam bili tudi v tem v vzgled. Prej so se držali možki in ženske str re narodne noše. Obžalovanja vredno je, da se narodna noša vedno bolj opušča. Ne trpi samo narodna zavest, ker tuja noša prinese navadno tudi tujega duha, trpi posebno tudi mošnja. Dandanes je v obleki neko tekmovanje; ljudje ne vedo, kako bi se oblačili, da 'bi prekosili eden drugega. Tako ravnanje požre ogromne svete in na glavni namen obleke se Često pozabi. Ta namen pa izpol-nuje obleka, ako je pred vsen. priprosta, snažna, kakor je bila o-bleka naših prednikov. Prej so nosili, in v mnogih krajih še zdaj nosijo, spodaj srajce iz domačega trpežnega platna, zgoraj domače sukno, katero so si delali večinoma sami, in hlače iz irhovine. Za nedelje in praznike so si preskrbeli kaj boljšega, a trpežnega, tako da so eno tako^suknjo nosili včasih do trije rodovi. Taka obleka je telesu v zdravje, ker človeka ne stori mehkužnega. Dandanes mora ibiti vse iz volne, nobena obleka ni dosti debela in topla, ljudje se zavijajo v razne plahte, hadre, šale, da se ne morejo gibati, in vkljub temu jih zebe, da je joj!
(Dalje prihodnjič.)
Ne obupaj Špeliea, če zahteva tvoj izvoljenec zaročni prstan nazaj. Ojači se, da boš dobila drugega.
Občuj le z onimi sosedi, ki občujejo radi s teboj; ne občuj pa vedno ž njimi.
Pri stiskanju desnice, poznaš prijatelja, kaj misli v svojem srcu.
KaT kdo v svojih kosteh čuti, to je revmatizem.
izn a v a, da je !'katoliško versfco navdušenje 13, 14., ia 15. stoletja obraznifn umetnostim dalo življenje in rast. . Mračtfe meniške ideje — kakor se kaže — malo ovirajo umetnika, saj jih on obdeluje, razvedru-je in polepšuje. Če pogledamo lepo stopnjo, ki so jo obrazne umetnosti dosegle ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, si lahko mi-slim o, da bi na tem potu še napredovale; pa dvigajoča moč je oslabela in jim ustavila napredovanje; sicer je še našla mogočne zavetnike, pa ti niso mog!< nadomestiti s vetega. Rafael je slikal dvorane in sobane. Mich,»lange-lova poglavitna kiparska dela so nagrobni spomeniki. Nočemo reči, da je bilo to delo nedostojno teh velikih mojstrov, vendar je že pripavljalo propadanje umetnosti. Umetnost ni našla več polnega dela v tišini in prostosti oltarjev.
Ko se je renesansa odtegnila verskemu vplivu in gojila lo klasično formo brez primerne vsebine, je umetnost naglo propadala. Ive na Španskem je versko navdušenje 16. in 17. stoletja rodilo velike umotvore. — Sicer so pa )ila stoletja, ki so nastopila za renesanso, v umetniškem oziru /ako suha in omejena. Gothe in Schiller sta se morala mnogo boriti z omenjenimi, neumetniškimi nazori svoje dobe. Gothe ni mogel poolnoma premagati predsodkov; najlepše umotvore Fra Amgelica je na svojem popotovanju po Italiji malomarno prezr1. — Vendar je Gothe spoznal ugodni vpliv katoličanstva na umetnost; in v najdrznejšem delu svojega uma se je uklonil pred ponižno katoliško Marijino lepoto.
Zlati časi svete umetnosti so minili.
Le redki so trenutki, ko krščanska luč še posije v umetnike in jih navdihne za velika dela.
Katoliška poezija je v 19. stoletju nekoliko zacvetela med Poljaki (Mickiewiez), ki so v svoji nesreči iskali tolažbe v veri in Bo£u.
Verlain je svoje najlepše pesni ("Sagesse') zapel, ko je v njegovo dušo posijala luč katoliške vere.
Toda zdaj, ko krščanstvo izpodrivajo iz javnega življenja, ni več mogoča ona umetnost, ki je privrela na dan pod vplivom narodove duše in se spet v navdušenju razlila med množice.
iBrezina, veliki umetnik češki, bi morebiti bil v ugodnejši dobi pesnik; čigar pesni bi šle od ust do ust in odmevale v srcih množic; — zdaj pa mora bežati na skoraj nedogledne vrtiunce u-metnosti in se zatekati k maloštevilnim "izbranim dušam", da ne bi druhal poteptala njegove svete umetnosti.
Podobno tudi prvi češki obrazni umetnik Frančišek Bilek. . . V samoti se ozira nazaj v ono dobo, ko je cvetela umetnost, "ki je privrela svetnikom iz duše. ."
O, da bi spet krepkeje zadihalo krščansko življenje med človeštvom, gotovo bi vzcvetela tudi krščanska umetnost!
Umetnost in življenje se ne da ločrti, sieer "bi bila umetnost suha. mrtva. . .
Brez krščanskega življenja krščanske umetnosti! •
ni
IV.
Z umotvorov krščanske umetnosti nam sije in se nam smehlja lepota krščanstva in nas vabi, da pohitimo in se v veri, ki je navdihnila to umetnost, napijemo vode zveličanja. Tudi neverno srce, ki gleda to veličastno in prelepo umetnost, bolj in bolj čuti privlačnost te vere, ki svojo resnico kaže v tako čisti lepoti. Pod vplivom krščanske umetnosti se začne srce odpirati resnici, umetnost na giblje k veri — deluje apolo-getiČno.
(V prvih stoletjih krščanstvo še ni moglo v umetnosti pokazati svoje lepote, ker se je moralo še skrivati in boriti. Zato so pa ne-verniki gledali lepoto krščanstva v življenju prvih kristjanov; saj so lahko gledali toliko idealnih potftav, ki so bile preši-njeae od krščanskih idej. Skozi čutno življenje prvih kristjanov je bolj kakor kdaj pozneje prose-valo višje idealno, versko življe-
nje. Krščanski junaki, polni bo žjih idej, so bili kakor živi umotvori, ki so se izkušali približati vzoru krščanske lepote — Jezu su Kristusu. Prvi kristjan je so bili junaki velike božanstvene tragedije, ki jo je krščanstvo i-gralo na odru poganskega sveta. ApologetiČni vpliv, ki ga je imelo na pogane življenje prvih kri stjanov, je bil včasih morebiti podoben vplivu umetnosti.
Sv. Auguštin pripoveduje, kako ga je očarala sveta zgovornost sv. Ambroža. Pri izpreobrnjenju sv. Avguština so gotovo tudi sodelovale prekrasne himne in melodije, ki so jih prepevali milanski kristjanje. Sam pripoveduje, kako je po svojem izpreobrnje-nju prelival solze ob himnah, ki so se v cerkvi razlegale Bogu v čast.
V	srednjem veku je bila umetnost tesno združena z verskim življenjem; umetnost je eerkvi pomagala vzgajati verno ljudstvo, bila je nekak tolmač verskih resnic in skrivnosti.
V	stoletjih renesanse je propadalo krščansko življenje, in ž njim tudi čut za krščansko umetnost. Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja so pa umetniški duhovi začutili, da v poganski lepoti ne more najti utehe nemirno hrepeneče človeško srce; začeli so se zatekati nazaj h krščanski umetnosti srednjega veka; mnogi so v nji našli uteho in pot k pravi veri.
Ob meji 18. in 19. stoletja so se vršili resni dogodki, ki so globoko pretresli vse tedanje duševno življenje. Stare zgradbe so se rušile, povsod je zavladala ne-stalnost in vznemirjenost. . Človeštvo je začelo nad to nestalno-stjo in vznemirjenostjo iskati stalnega, kjer bi se moglo odpoči ti srce: človeštvo je zahrepenelo po idealih. . . Romantiki — pesniki" one dobe — so čutili, da klasicizem ne more izpolniti njih srca in njih duši ne more dati o-pore; njih srce je začelo iskati novih umetniških idealov, ki bi mogli izpolniti praznoto, ki jo je zapustil klasicizem.
Romantiki so se odvrnili od klasicizma in se zatekli h krščanski umetnosti srednjega ve« ka; v nji so iskali utehe svojemu umetniškemu čustvu in mnogi so jo tudi našli — pa le v zvezi s katoliško vero. Res so romantiki ostali le bolj pri zunanji lepoti katolicizma; pa to nam je umevno, če pomislimo, da je bila takrat zgodovina srednjega veka še premalo preiskana, in tudi krščansko svetovno naziraiiie ro-mantikom še ni bilo dostopno v vsi svoji globokosti, ker je še debel prah teme in predsodkov pokrival srednjeveške foliante. Vr-hutega jim je tudi prevelik notranji nemir in preburno mlade-ško čuvstvovanje branilo, da se niso mogli zamisliti dovolj glo-
boko; zato pa tudi niso ustvarili tako velikih umotvorov, kakor bi jih bili lahko po svojih falen-tih. — Vendar lahko rečemo, da v romantičnem gibanju veje katoliški veri prijazen duh; katoliška n metnost je nagibala duhove h katoliški veri.
Med romantiki, ki so bili najbolj občutljivi za umetniške vti-ske, je umetnost katoliške cerkve dejansko pokazala svojo apo-logetično moč. Pod vplivom katoliške umetnosti so se izpreobr-nili (protestantje): Friderik Schlegel, grof Kristian Stolberg in visoko nadarjeni dramitik Ca-harija Werner. Ljubeznivi pesnik Novalis je bil po svojem mišljenju in čuvstvovanju že popolnoma katoliški; toda prezgodnju smrt ga je pokosila, preden je mogel napraviti odločilni korak.
Na Francoskem je v oni dobi pesnik Chateaubriand pisal svojo pesniško apologijo: "Le gende du christianisme." V pesniškem jeziku, bliščečem in duhovitem slogu dokazuje, da je krščanska (katoliška) vera "najbolj pesniška, naj bolj človeška, najbolj u-godna z prostot, umetnost in vedo." Knjiga je imela velik uspeh Po revoluciji poteptana Francija se je spet začela živo zavedati jesvoje katol. preteklosti. Krščan ska umetnost in krščanska lepota, ki jo je Chateaubriand v svoji knjigi tako navdušeno opisoval, je mogoče vplivala na duhove in jih nagibala h katoliški veri.
Na meji 19. in 20. stoletja se
vrši nekaj posebnega kakor pred sto leti. Človeški duh je vznemirjen ; na razvalinah svojih nad se oizra po boljšem življenju.
Umetnost je še globlje vzbur-kana kakor pred sto leti. Ne samo poezija, ampak tudi druge u-metnosti so začutile, da je treba novih potov, novih ciljev in novih idealov. Mnogi umetniki so se zamislili; zahrepeneli so po u-metnosti, ki bi jih mogla utešiti in jim izpolniti praznoto, ki so jo začutili v svojem srcu. Zanimanje za srednjeveško umetnost je spet oživelo.
Srednjeveška umetnost je bolj dostopna, kakor je bila pred sto leti. Misleci so obrisali prah s starih foliantov, in svet občuduje visoko filozofijo srednjega veka. Ono življenje in naziranje, ki je navdihnilo srednjeveško umetnost, nam kaže zgodovina v jasnejši luči kakor prej. — Dasi se je moderna nevera in negacija' vsega idealnega globoko zajedla v človeška srca, vendar ima verna umetnost srednjega veka ve-ik vpliv na ueminftke duše. Krščanska umetnost je v zadnjem času spet pokazala svojo apologe-tično moč.
Ob umotvorih krščanstva je Joergesen zbiral razvaline svojega srca. Obupan in nesrečen je potoval po Italiji; najdalje se je mudil v Umbriji, domovini sv. Frančiška. Tu mu je včasih v duši vstala ona osrečevalna poezija, ki ji je sv. Frančišek dal življenje in toploto. V lepi umetnosti krščanskih stoletij se je zdaj pa zdaj zbral njegov razdvojeni duh in za'hrepenel po veri, ki je navdihnila tako .lepo umetnost. Poslušal je petje menihov, občudoval slike, ki ž njih sije svetost lepota in resnica katoliške vere. Zdelo se mu je da se mu smehlja nova sreča. . . Njegovo srce se je začelo odpirati resnici. . . Vrnil se je domov in prestopil iz protestantizma v katoliško cerkev.
Še bolj je krščanska umetnost . sodelovala pri izpreobrnitvi francoskega umetnika Huysmansa. Huysmans ima skoraj bolestno razvit čut za umetnost. Njegova duša se je vedno zatekala le k u-metnosti; njegovo srce je bilo vedno najbolj vzprejemljivo za umetniške vtiske. V umetnosti je Huysmans iskal utehe in življenja svoji duši. Moderna umetnost se mu je kmalu pristudila; začel se je ozirati nazaj v preteklost. In začel je občudovati u-ratnost krščanskega srednjega veka; vanjo se je izkušal vglobi-ti, zatopiti, zaživeti ... In prej se ni mogel zaživeti v to umetnost, dokler se ni njegovo srce odprlo veri, ki diha iz te umetnosti.
Huysmans je polagoma »po,-znal, da je ta umetnost pila svoje življenje iz vere. V tesni zvezi, ki spaja srednjeveško umetnost s katoliško vero, je zrl najlepšo a-pologijo katoličanstva. Sam priznava, da mu je njegova strastna ljubezen do umetnosti ugladila pot h krščanstvu. Po umetnosti je prišel do vere; umetnost ga je pripeljala k Bogu.
"Pravi dokaz katoličanstva je umetnost, ki je ni še nič prekosilo. V slikarstvu so bili primitivi (prerafaeliti), mistika v poeziji in prozi, koral v glasbi, v stavbarstvu romanski in gotski slog. Tn vse to se je združevalo in v e-nem samem vršičku plamenelo nad istim oltarjem; vse to se je objemalo v enotnem namenu: častiti, moliti, služiti Delivcu in mu pokazati kakor v natančnem o-gledalu še brezmadežno posojilo Njegovih darov, ki odseva v duši Njegova stvari." (Huysmans: Pages catholiques, str. 33.)
Ljubkovanje je začetek ali predigra zakonske borbe.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiKiir
Išče se šivalke
ženskih slamnikov
Sprcfeaaf* se trii metnkt za (• obrt. Plača za časa ečeifa.
Lippert-Green
1038 W. Huron St.
: Chicago. IU. HIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIH
"i 4V
-yvi- • r.> '-v?-'" ■ 'W^m ^--

Sfi-i
' i
Telefon: Canal 2487.
, *	naročam«.	S0.96
uie, na leto............................................. 1 50
iiane —	"j"'.;;;;;;!!!!!!!!*.!1 2:00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
Issued every Wednesday.		
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
1051 West 22nd Place,	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
For Members, per year	Subscription rate:	...........$0.96
For F ore i am Countries .	...........................	»••••••*•••• 2.00
		__—_
GEORGE WASHINGTON
Mesec februar ima sleherni domoljubni Amerikanec dobro zatte-lježen, ker obhajamo v tem mesecu rojstna dneva dveh največjih mož, kolikor jih pozna zgodovina Združenih držav.
Dne 12. t. m. smo obhajali spominski dan rojstva mučeniškega predsednika Abrahama Lincoln-a; v petek, dne 22. febr. bomo pa praznovali 186, rojstni dan očeta Združenih držav — George Wash ingtona.
George Washington je bil rojen dne 22. februarja 1. 1732 v okraju Westmoreland v državi Virginia. Njegov oče Auguštin je bil dvakrat oženjen in sicer prvič z Jane Butler, drugič 1. 1730 pa z Many Ball. Iz prvega zakona sta se naredila dva otroka, Lovrenc in Auguštin, iz drugega zakona je bilo pa 7 otrok: George, Betty, Samuel, John, Auguštin, Karol in Mildred. Ko je bil George komaj 12 let star je že izgubil svojega ljubljenega očeta; po očetovi smrti je prevzel Mount Vernon zvano gospodarstvo sin Lovrenc, bližnje domovje pri Frederickburghu je pa dobil kasneje naš George.
O zgodnji mladosti George Wa-shingtona ni v zgodovini dosti znanega. Znana je nam le povedka o Wash in gt ono vi sekirici in čreš-njevehi drevesu; v tej povedki se kaže odkritosrčnost mladega Washingtona, ki se ni nikdar zlagal. V šolo je hodil mladi George le površno in za silo, ker tedaj še ni bilo glede šol tako dobro urejeno po državah kot je dandanes, pri tem se je Washington posebno rad sam učil računstva do katerega je imel posebno veselje.
Ko je bil George 16. let star, ga je mislil njegov polubrat Lovrenc poslati kot prostovoljca k mornarici; a njegova mati je to zabra-nila. Pač je bil pa imenovan George Washington, dasiravno komaj 16 let star zemljemercem na velikem Fairfax posestvu, kojo službo je naslednja tri leta vestno 0-pravljal.
Tedaj so se pričeli pojavljati na jugu, osobito v državi Virginia, indijanski nemiri. Toda j komaj 19. let starega George Washingtona je vedno mikala vojaška suknja in posrečilo se mu je, da je bil imenovan majorjem domačih čet, ki so imele nalogo braniti domovino pred francoskimi in indijanskimi napadi. L. 1753 torej, komaj 21 let star, je bil George Washington imenovan že vrhovnim poveljnikom vojaškega okrožja v severni državi Virginia. Tedaj je imel George Washington tlo-sti dela in posla, da je uspešno iz raznih trdnjav zapadne Penna. odbijal napade Francozov in Indijancev. Prvič je zmagal sovražnika 1. 1755 pri Fort Necessity. Kasneje se je pridružil Braddoeko^i kampanji, kjer je povsod kazal svojo neustrašen ost, korajžo in sposobnost pravega vojaka in stratega. Ni se bal sovražnih kro-gelj tudi v najhujšem ognju. Za dobo 1 leta je s svojimi 700 jezdeci branil in čuval 350 milj dolgo obmejno črto; 1. 1758 se mu je posrečilo podjarmiti si trdnjavo Fort Du Quesne, katero
vdovo Mrs. Martho Custis, ter se naselil za stalno v Mt. Vernonu. Na tem posestvu je živel George Washington mirno in zadovoljno prihodnjih 20 let.
Leta 1774 je stopil Washington zopet v javnost, ker je bil izvoljen delegatom države Va. za kontinentalni kongres. Njegovi tovariši (kongresniki) so ga visoko čislali kot državnika, politika ter vojaka, vsled tega se mu je istočasno (1775) ieročilo vrhovno vodstvo armade, ker so pričeli Angleži napadati tedanje iztočne kolo-nijalne državice. V teh vojnah sc je izkazal Washington za izborne-ga generala, ker je pri Lexingto-nu, Concordu, Cambridge, Bunker Hill, Bostonu premagal sovražni ka. Istotako se je hrabro zadržal tudi v bitki pri Trentonu, Prince-tonu, Valley Forge (1777—1778) Monmouthu, Yorktownu in Corn-wallies. S padcem Cornwallisa, je bil sovražnik popolnoma premagan ; George Washington je pa 0-stal še vseeno do 28. dec. 1783 vrhovni poveljnik tedanje ameriške armade, nakar je to visoko čast cdložil in se podal zopet na svoje posestvo v Mt. Vernon.
L. 1787 meseca maja je bila sklicana v Philadelphia federalna konvencija, ki naj bi sestavila skupaj ustavo Združenih držav; George Washington se je te konvencije tudi udeležil kot delegat države Va. Ko se je vršila 1. 1788 volitev predsednika je bil George Washington izvoljen enoglasno prvim predsednikom Združenih držav. Tako je bil zopet izvoljen v ta urad 1. 1792; tudi tretjič je imel George Washington čast in priliko, da bi bil lahko izvoljen predsednikom, je pa to visoko čast hvaležno odklonil.
L. 1797 se je George Washington umaknil v zasebno življenje, na svojem obsežnem posestvu v Mt. Vernon. Dne 10. dec. 1799 se je na neki ježi prehladil, kar mu je povzročilo hudo pljučnico vsled katere je podlegel dne 14. dec. 1799.
Ko je George Washington umrl, je zavladala po naši širni domovini nepopisna žalost. Vse je ob jo kavalo izgubo rešitelja in očeta domovine. Saj je vendar umrl mož, ki je bil prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih svojih pod-ložnikov.
Časten spomin in slava nepozabnemu George Washingtonu!
m.
ruske-
Pod tem naslovom je priobčil list "Chicago Daily Journal" dne 13. t. 111. uvodnik sledeče vsebine : "Včeraj je došlo pričakovano potrdilo zadnjega mirovnega gibanja boljŠevikov. Lenin — Tro-ckijeva vlada je proglasila torej, da se mora z vojno na vseh frontah prenehati, dasiravno se ni podpisalo nikake formalne mirovne pogodbe; odredilo se je tudi raz-oroženje (demobilizacijo) celoku pne ruske armade.
Ta vest ne povzroča niti razočaranja, niti skrbi v krogu zaveznikov; tudi se tega koraka ne pripisuje v bistvu ruski revoluciji. Vsi opazovalci ruskega gibanja priznavajo, da bi- se bilo lahko sklenilo separatno premirje že minulo spomlad, ali tedaj, ko se je na Ruskem izpremenilo stari vladarski režim; sedanja ruska mirovna deklaracija samo pripozna-va in odobrava stara dejstva.
Rusija se ni bojevala že tekom zadnjih 4 mesecev; med tem časom je Nemčija in Avstro-Ogrska spravila svoje najboljše čete na zapadno fronto; zelo dvomimo, če ima Avstrija in Nemčija sploh še kaj na razpolago čet v rezervi. Izpuščeni vojni ujetniki bodo armado lahko zdatno povečali; seveda bo preteklo nekaj časa, predno bo mogoče vse ujetnike spraviti preko meje domov in iste reorganizi rati, pri tem je treba pomisliti, da je mnogo ujetnikov, ki se bodo iz gotovih vzrokov branili iti domov. Za številne vojne ujetnike bo treba skrbeti še s prehranjevanjem, ki bedo morda še ostali 11a Ruskem.
Pri vsem tem lahko trdimo, da
1019 in do tedaj bo že vae prepozno.
Zapadne demokracije morajo u-gonobiti centralne. Sedaj se je pa to načelo vsled ruskega premirja zelo izpremenilo. Treba je torej nastopiti z vsemi vojaškimi in mo-raličniini silami, da dosežemo ta namen- Ako se bomo držali vsi tega načela In ako bomo tudi po tem načelu delovali, potem nam ni treba več o tem oziru-dvomiti"
Cesar Karel za svetovni mir.
George Washington, prvi predsednik Združ. držav.
Lakota bo zmagovalka.
Washingtonski dopisnik nekega cihieaškega angleškega dnevnika poroča, da bo lakota nadkri-lila topove in kro^lje pri dosegi zopetnega miru. Življenske potrebščine v centralnih in drugih državah so namreč že popolnoma pošle. Pred vse je položaj glede lakote v Italiji obupen.
Na Nemškem ne more dobiti noben tujec kake hrane, ne da bi mu za to posredovala policija; nek nemški bogatin je dobil nedavno preko meje 100 funtov bele moke, za katero je plačal 750 ,	je pre- dolarjev. Doslej je vsak moaki
krstil v Fort Pitt. Ker so tedaj na Nemškem izgubil že 18 fun-nemiri v Virgmiji »ponehali, je tov na teži vsled podhranjeva-George Washington pustil voja-inja.
sko službo in se je oženil z bogato! Velika gospodarska kriza pre-
ti tudi Avstro-<0 grški, kajti ondi! se kmetje odločno upirajo obde-, lovati polja, češ, saj nam vse vlada pobere. ,V Bosni, Hercegovini in v Istri vlada tak glad, da se ljudje hranijo že z zelišči, koreninami in drevesnimi skorjami,, samo, da si rešijo življenje.
Tudi na Švedskem, (Norveškem in Danskem čutijo posledice lakote, ker ima vse vlada pod svojim nadzorstvom. Iz teh držav se je lansko leto pošiljalo preveč živeža na Nemško, vsled tega trpijo sedaj posledice sami.
V	mestecu Aalberg na Dan-se je nedavno ustanovila neka družba, ki vporablja kri iz klavnic; to kri se na umetni način suši, ter prodaja predelano v praških; 25 delov ,te suhe krvi in 75 delov moke, daje baje izvrsten kruh.
'Na Švedskem je že več mesecev kava prava redkost. Če pride kaj kave na trg, se isto lahko proda po $5. — en funt; dosedaj se je vporabilo Že nad 15,000 ton raznovrstnega blaga kot nadomestilo kave in sicer: želod, korenine regrata, cikorijo in praženo sladko peso.
Na Norveškem je surovo maslo popolnoma zginilo s trga. Namesto tega dajejo hotelirji v Kri-stijaniji zmečkan kropir pomešan s smetano.
(V Italiji bo kmalu zmanjkalo žita in moke. Od septembra do decembra 1917 se je uvozilo v I-talijo samo 500,000 ton moke, porabilo se je pa iste 1,500,000. Da je prišlo v Italiji tako naglo do splošnega pomanjkanja žita in moke, se pripisuje uspešni invaziji sovražnika v severne dele I-talije, ki je velike zaloge moke in živil zaplenil za svojo armado in vojne vjetnike.
Zavezniki so naprosili I Združene države, da naj jim dopos-Ijejo za jan. in februar t .1. 1,600,-000 cerealij; doslej se je odpre-milo za zaveznike že 700,000 ton živeža, 900,000 ton je pa šč na zaostanku, ker primanjkuje vladi Združenih držav potrebnih tovornih ladij. Amerika mora rešiti zaveznike iz te »tiske.
Semkaj v Washington smo dobili zadnje poročilo o položaju Avstro.Ogrske po Srbski misiji. To poročilo je posneto iz ust Dr. Franc Markič-a socialista iz Bosne; ki se je z dovoljenjem dunajske vlade mudil zadnje dni v Stoek-holmu. Dr. Markič se nahaja sedaj v Londonu in poroča o ibednem položaju v Avstro-Ogr-ski sledeče:
V	Avstro-Ogrski je bil pokli-
can pod orožje vsak mož od 18 do 50 leta, v. Bosni pa od 18—60 leta. V Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Istri ji mre ljudstvo vsled lakote tako, da ni mogoče vsega opisati. 'i$Kmetje se zoiperstavljajo delati na »polju. "Naj pride nad nas Še najhujše", in mislijo, samo da bo vojna tem preje končana. Čemu naj bi delali in kopali na plan našo bedo t — Žendarji in policija mora te kmete z bajoneti tirati k delu; lahko si mislite tonej, da za te nesrečnike ni nič boljše kot bi bili na fronti. Na lastne oči sem videl na Dunaju, in v Pešti, kako so gladni vojaki prosili kruha na cestah. Avstrijska armada je duševno in telesno popolnoma izdelana.
Tamkaj vidite po cele vrste ljudBtva stoječe na cestah, ki ča kajo po ure in ure na hrano ;ne kateri morajo čakati v takih vrstah, po ves don, a se vrnejo brez kruha k gladni družini domov, Nekateri izmed teh so že tako u-trujeni, da kar posedajo, ali po-legajo po tleh. Zadnjič sem se peljal na nekem vozu in sem ra bil ,5 minut ,da sem videl prvega in zadnjega moža v tej vrsti.
Cena navadne obleke v Avstriji je sedaj $150. — Dosti upli-va pri tem tudi dejstvo, da avstrijsko ljudstvo podcenuje vrednost denarne valute, in ima pri izmeni srbskih "dinarjev m rumunskih "lejev" občutno izgubo.
Na Nemškem ima samo policija pravico izdajati razne karte za živifo; brez kart se sploh ne more ničesar kupiti; vsaka izmed teh kart je veljavna za 8 dni; lahko bi pa lačen človek predpisa blago ža 8 dni en sam dan po-užil. Vsled tega se vršijo po vseh večjih nemških mestih neprestane demonstracije.
Tudi v Perziji se pozna draginjo. Glasom nekega poročila stane ondi sedaj: 1 tona detelje $80 —J— 1 bušelj ječmena -$6.—, pšenice $7.-9. — moke 100 lb. $50.— $60. — jabolk 1 bušelj $12.— $15.—; par čevljev $18.—$50. — mehki premog tona $50.—$55. — kerosin 1 gal. $1.60, drva $30. — $50. tona.
Ker manjka v Evropi mila, so se jele pojavljali razne nadležne kožne bolezni, kraste, grinte itd. V nekaterih krajih Belgije sploh ni mogo«e kupiti košček mila."
Razni listi na Holandskem poročajo, da je izdal avstrijski cesar Karel dne 14. febr. t. 1. sledeči razglas:
"Mojim narodom!
Hvala milostni pomoči Boga, da smo sklenili mir z Ukrajino. Naše zmagonosno orožje in iskrene mirovne težnje katerim smo sledili z neutrujeno vstrajnoetjo so pokazale sedaj prvi sad defenzivne vojne, katero vodimo za naš obstanek.
V zvezi z mojimi, hudo prizadetimi narodi upam, da bo po prvi sklenitvi miru — ki je tako povo-ljen slučaj za nas — nastal tudi vesoljni mir za vse trpeče človeštvo.
Z ozirom na sklenjeno premirje z Ukrajino, se mi obračamo polni sočutja do tega stremljivega mladega naroda, v kojega srcu se je pokazala prva sosedna ljubezen, dasiravno so bili preje naši nasprotniki. Dasiravno so le ti svoje junaštvo kazali v številnih bitkah, so imelf pri tem še toliko sa-moodločnosti, da so pred celim svetom priznali še svoja boljša prepričanja. Torej je bilo najpr-
. VMMVcm munu lIul"^Jvo treba zapustiti šotorišča naših se je z ruskim premirjem do^glot M^iko/namenomil in v pri.
Bolj umestno in koristno je za vsakega dekleta, da se uči namesto klavirja — kuhanja in šivanja.
moralo in vojaški uspeh za Nemce. Hindenburg in Ludendorff lahko sedaj mirita nezadovoljno nemško ljudstvo, ter isto navdušujeta za ponovne uspehe slede-j če: "Poglejte, kaj smo za vas dosegli tam na iztoku! Držali smo z omagujočimi in jim pomagali, da se več ne bojujejo. Dajte i^m proste roke samo še za nekaj časa in dosegli bomo še večje uspehe na zapadni fronti."
Če bodjševiki ne bodo zamogli vzdržavati miru; kaj bo nastalo potem? Kaj bo postalo sedaj z Ru-munsko. Ali bo ruska demobiliza-cija odprla zopet Turkom proeto pot v Armenijo t Kaj se bo zgodilo s Poljaki, ki so se toliko časa in tako junaško bojevali pod rusko zastavo T Kaj se bo zgodilo z Rusijo samo?
Odgovori na vsa ta vprašanja so odvisni od drugih in nihče ne more še danes dati pravega pojasnila na to, ali drugo vprašanje. Gotova je stvar, da bo enkrat (morda že kmalu) tudi boljševizem padel. Iz ust nekega dobrega ruskega politika in poznavalca ruskih razmer posnemamo, da Leninova — Trockijeva vlada in slava ne bo trajala dlje časa kot še tri mesece. Vse to je mogoča stvar. Med tem se lahko omenja samo nekaj činiteljev, ali faktorjev sedanje ruske situacije.
Samo malo število kozakov se je navdalo in oprijelo boljševizma; ostanek kakih 700.000 bojevnikov se strinja še s starimi in zmernimi strankami Rusije; med temi so v prvi vrsti konštitucio-nalni demokratje. Med voditelje kozakov moramo prištevati gen. Kornilovega in gen. Kaledines-a, oba skušena stratega. Ž njima drži tudi Aleksijev morda največji ruski vojaški ženij. Slednji ima pod sabo še 30,000 najboljših vojakov in številno častnikov, ki so pobegnili svoječasno cd razpušče-nih polkov na fronti in doma. Mi-ljukov spada tudi v to vrsto ter se ga smatra vodjem ustavnih demokratov.
Tudi Rumunci in Poljaki odobravajo to koalicijo.
Rusko ljudstvo zahteva, da naj vlada boljševikov preskrbi žito za mesta, kajti še lani meseca septembra je stalo rusko ljudstvo v vrstah po raznih mestih in čakalo na kruh. Dokler te zahteve vsaj deloma ne bo izpolnila sedanja ruska vlada, ji je padec vedno zagotovljen ; izvršila se bo zopet pri tamošnji vladi izprememba, iki bo sedanje voditelje vlade nadomestila z drugimi. Pri tem pa ne smemo misliti na vojaško pomoč v slučaju take revolucije. Padec boljševizma na Ruskem je torej neizogibno dejstvo; če se pa to zgodi že jutri, Rusija ne bo zamo-
log, da se je naglo doseglo skupne cilje, in da se je te vspehe združilo z našo močjo.
Kakor sem čutil prvi trenoteik, z mojimi narodi, ali tedaj ko sem zasedel prestol svojih pradedov in sem trdno sklenil nadaljevati bojevanje dokler se ne doseže častnega miru, tako čutim tudi danes, ali ob tej uri, ko se je ukrenilo prvi korak za uresničenje tega cilja. ■
Jaz gledam danes s popolnim zaupanjem v bližnjo in bolj srečno bodočnost ter občudujem s pri-poznanjem vse nadčloveško trpljenje in vse nepopisne žrtve.mojih junaških čet kakor tudi onih, ki ne kažejo doma nič manj požr-tvovanja.
Naj nas Vsemogočni Bog blagoslovi še za naprej, da bomo ostali močni in stanovitni in sicer ne samo za se in naše zaveznike, temveč da bi dosegli 'končni mir tudi za vse človeštvo!"
Tri sestre.
Narodna pripovedka..
Drava mirna in živahna Soča Sestri bistre Save sta obe, Vse tri hčere krasne imenitne Drage nam slovenske so zemlje.
Razgovarjale nekdaj se sestre — Luna plavala je vrh neba — Ktera njih dospela bi najprva Jutri v širi naročaj morja.
Savo po objemale in Sočo Skoro svetle sanje presladko, A potuhnena začenja v daljo Drava teči tiho in skrivno.
Probudivši se zagleda Sava Sestro proti morju se valeč, Vsa srdita dere čez skalovje In se spušča v divji tek šumeč.
Kvišku plane še živahna Soča Ki prekanili sta jo zaman, Ker z močjo zažene silovito Ona se takoj v .nasprotno stran.
Skozi ozke struge tam bobneča Te>r prodirajoč goram srce, Vzpenja v temnih se duplin soteske
In napaja prva vseh morje.
Lnjiza Pesjakova.
IZ
JUGOSLOVANSKE CELARUE'.
KAN-
Prosimo svoje prijatelje, naj pisem, ki se tičejo poslovanja Jugoslovanskega Narodnegk Sveta, oziroma Jugoslovanske Kan-celarije, ne pošiljajo na posamezne osebe, temveč na "Jugoslovansko Kancelarijo", 932 Sou-then Building, Washington. D.
gla nastopiti z vojno pred letom C."
<IIIIIIIUIIW
K. S. K.
Ustanovljena v JoHetu, 111., dne 2. april« 1894. Inkorporirana t Jolietn, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI UfcAD: JOLIET, ILL. T«l«(oa 1048
od ustanovitve do 1. januarja 1918 akupna izplačana podpora
tlMVŽUM
GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, HI.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm 8t., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI.
Pomožni tajnik: Josip Bema, 2327 Putman Ave., Brooklyn, N. T. „ Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, (J20—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HI, Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. 111.
NADZORNI ODBOB: * Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. , Martin Nemahich, 1900 W. 22 St., Chieago, 111. Math Kostain&ek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. .
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. a K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glav* noga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
URADNI POPRAVEK.
V Jednotinem Glasilu štev. 4, z dne 30. januarja t. 1. priobčena so bila imena umrlih člpnov in članic pod naznanilom 'Ases. štev. 2—18, za mesec febr. 1918.
Med temi imeni se nahaja ime umrlega člana 20892, Martin Čer-ne-ta, od dr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. Vzrok smrti je bil pomotoma naveden: "Jetika." Ta neljuba tiskovna pomota se tem potom uradno popravlja, ter naznanja, da je pokojnik umrl vsled ponesrečbe pri dedu.	•
Za gl. urad K. S. K. Jednote:
JOS. ZALAR,
gl. tajnik.
URADNO POTRDILO.
Uradno se potrjuje, da sem do sedaj prejel darila za piruhe članom-vojakom, cd sledečih društev:
Dr. Vit sv. Jurija 3, Joliet, 111.....................$ 5.00
Dr. sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. ................ 5.00
Dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa......... 5.00
Dr. Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr......... 2.00
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis................. 2.00
Dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.......10.00
Dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa. (posamezna imena darovalcev sledijo v prih. številki.) . *........ 5.35
Skupaj...............................$34.35
Vsem cenjenim darovalcem in darovalkam izrekam v imenu glavnega odbora Jednote najlepšo zahvalo. Upajoč, da se tudi ostala cenjena društva v polnem številu odzovejo in prispevajo v ta na men po svoji moči. Vsak najmanjši dar se z veseljem sprejme, do-brovedoč, da bede napravil pri naših dragih sobratih-vojakih najlepši utis in spomin na članstvo K. S. K. Jednote, kakor hitro prejmejo malo darilo poslano jim za piruhe. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Joliet, 111. 15. februarja 1918.
JOSIP ZALAR,
gl tajnik.
Pozimi.
Spisal Lovro Kuhar.
• Dninar Premišljenik se je ustavil vrhu stopnic, si otrl sneg z zamrzlih škornjev in počasi odrinil vrata v čakalnico. Boječe jih je zaprl za seboj in ves sključen komaj prestavljal utrujenih nog pq mokrotnih tleh, ne da bi se o-zrl izpod povešenega klobuka. Na najbližnji klopi je <zapazil svojega prijatelja iz sosedne vasi. Podviza. ,ki je čepel sam na širokem sedežu in mu očividno namigoval s svojimi sivimi, malimi očmi. Počasi se je splazil tja in sedel poleg njega.
Premišljenik položi svojo palico za hrbet, se nagne nazaj, dvigne glavo in pogleda preko visoko zavihanega ovratnika okoli sebe.
Čakalnica je velika, svetla dvorana, ob stenah so okrog in okrog postavljene široke, udobne klopi z mehkimi naslonili iz črnega usnja. Nad njimi je v istem redu vrsta lesenih klinov in druge take reči. Že misli sneti svoj klobuk in ga obesiti na klin, tedaj pa vidi, da je pokritih veliko drugih, med njimi tudi njegov prijatelj. Zaradi tega obsedi mirno na mestu in gleda dalje. Ljudi je veliko, večinoma so moški; eni sede, slone in leže po klopeh, drugi zopet stoje in korakajo sem ter-tja. Govore malo tiho, zamolklo vmes kašljajo in sope jo z bolestnimi presunljivimi vzdihi. Le nekaj j« takih, ki kažejo ravnodušno, zdravo razpoloženje in se s
pomilovalnimi, celo s premetenimi pogledi ozirajo po drugih. Iz dvorane vodi na različne strani četvero vrat.
Pri vratih v urad in k zdrav niku je vedno velika gnječa, in dolg, suh sluga z napomadenimi lasmi hodi med ljudmi ter jih u-ravnava skozi vrata. Včasih, kadar za hip zavlada molk, se sliši jo iz laboratorija ostri, zveneči glasovi zdravnika, ali ihteči, proseči, vzklikajoči vzdihi preiskovalnega bolnika. Pa vselej utonejo vzkliki v vrvečem šumu po dvorani.
Od zdravnika se vračajo ljudje z izpremenjenimi obrazi, spremljani od prestrašenih pogledov čakajočih. Oči se jim krešejo v čud nem, kalnem svtyu.
Premišljenik gleda in vidi vse to. Pol iz groze, pol iz tajnega strahu se strese in zakašlja.
"Ali greš k zdravniku!" vpraša tovariša.
"K zdravniku in potem še k blagajni," mu odvrne Pod viz — "Pred osmimi dnevi sem bil pri njem in tedaj mi je uikazal, da moram priti zopet. Potem dvignem iz blagajne nabrani znesek.
Premišljenik se skloni čisto k prijateljevemu ušesu rekoč: Kako pa kaj ta zdravniki Menda je nov t Pri tem še nisem bij.
"Hm! Tako! — Postrežljiv, ne smem reči ..." šepeta prijatelj.
"To bi se torej reklo —pravi Premišljenik važno in vzravnan nadaljuje glasneje: "Jaz moram najprej še v urad, — P* je še toliko ljudi."
sli-
"E -dil" "Da, dal_
"Huda! Huda!" viz in se strese kakor bi- to čutil v sebi.
Mimo njiju koraka čvrst, zdra-voličen mož, spremljevalec nekega pohabljenca.
"Ta je zdrav!" reče Premišljenik, ko se mož oddalji.
"Blagormu . . .!"
Oba vzdihneta bolestnof,zavistno. Odslej molčita in napol drem-ljeta na sedežih. Le včasih kateri zakašlja. Ljudje odhajajo, dvorana se prazni vedno bolj in končno pride vrsta tudi na nju. Sluga jima namigne, in Premišljenik sune Podviza: "Kliče te!"
"Pojdi ti prej! Imaš več opravka."
"Ali res?" se zavzame Premišljenik vznemirjeno in začne vstajati. V svoji razburjenosti misli, da je vzel s seboj palico in v tej slutnji giblje in maje z životom na smešne načine. Pddviz gleda za njim in komaj duši v sebi prisrčen smeh.
V tem pristopica bolnik do sluge, ki ga porine skozi vrata urad.
Premišljenik pozdravi s botnim glasom. Vsled prevelike raztresenosti niti zdaj ne sname klobuka.
"Kdo pa ste!" ga vpraša eden izmed uradnikov.
Premišljenik seže v kožuhov žep in izvleče oguljeno delavsko knjižico, v njej je na zadnjem listu kratka zaznamba njegovega poslednjega dela z delodajalčevim podpisom. |
"Aha, dninar Premišljenik!" reče uradnik položi knjižico predse in mu izpolni izkaznico. Pre* mišljenik si oddahne in odide. Pred vratmi ga čaka sluga in mu pokaže k zdravniku.
"Toda prej odložite butaro^* mu veli z nasmehom in še preden utegne -vprašati, kakšno butast, že vleče sluga za rokav njegovega kožuha. Slečeta ga torej, sluga ga obesi na prvi prosti klin in bi še rad pridal klobuk, a ker vsled prevelike slabosti ne more dvigniti roke, se ga usmili sluga, da obesi še klobuk ter mu celo odpre vrata. Premišljenik se »grbi, eno roko položi na prsi, v drugi drži zganjeno izkaznico in tak stopi k zdravniku. Obraz mu je vpadel, mučeniški, spodnja ustnica se mu povesi brez moči, v prsih mu hrešči in nogi ga komaj držita pokoncu. Sredi sobe zakašlja tako krčevito, da priskoči zdravnik in ga rahlo strese za rd-mi. Popolnoma je brez moči in hoče se zgruditi v zdravnikovo naročje. Zdravnik ga posadi na mehak naslanjač in čaka, da minejo slabosti. Napadajo ga še hudi prsni sunki in včasih mu hoče popolnoma vzeti sapo; takrat začne krčiti pesti, stresati glavo, dokler se slednjič ne odprejo usta na stežaj, nakar je dobro. Polagoma mine tudi to, Premišljenik odpre zasolzene oči in zdravnik ga prične izpraševati.
"Jako slabe prsi imate," mu reče prijazno. "Ali že dolgo bolehate?"
"Ne! Par dni šele. Prej 3em bil zdrav ..." vzdihuje Premišljenik. "Ne vem — morda nisem že dalje časa popolnoma trden. Prej šnji teden pa sem se prehladil, a kljub temu sem se še silil z delom . . . Haaa . . .! Včeraj sem omagal . . . Šel bom — sem mislil, naj bo kakor hoče . . . zdravnik mi pomaga. Tu notri je vse drobno, tu . . Dalje ne more govoriti, ves se trese od slabosti in z obema rokama se grabi za pr si.
Zdravnik sedi nepremično pred njim, posluša ga in gleda vanj. Tedaj prime zdravnik njegoyo roko in tiplje v zapestju, mu položi dlan na prsi, otipava sem in t je in nastavlja uho.
"Da!" izpregovori zdravnik končno, "vi imate zelo bolna pljuča." Nato ga začne izpraševati, kakšen tek ima, kaj je s spanjem in s počitkom. Premišljenik mu odgovarja z veliko natačnost-jo; skrb in strah zvenita iz sle heme besede in vsak dvoumen gibljaj na zdravnikovem obrazu se mu zdi uaodepoln ter ga tira v obupnost.
"Oh! Gospod . . . povejte, ali je bolezen nevarna . . .? Bojim se ... Ali bom se ozdravel? Strašno se bojim . . . pomagajte, pomagajte, če še ni prepozno . . ." stoka v naslonjaču in plašno vije z rokama.
se zasmili in pogo-ga s sočutnimi besedami.
je še in usmiljenega, blage-arca. •;- * V .'
"Torej še ni zamujeno . . .!" zaihti Premišljenik potolaženo. "Hvala vam . . . ljubeznivi gospod! Ni kaj dobrega na svetu — trpljenje . . . a silno se bojim umreti, jfcena" in otroci ... kaj bi počeli reveži brez mene? Vi razumete naše gorje . . . vedno vam bom hvaležen, molil bom za vas; jaz, žena in otroci ..."
Zdravnik hiti pisati recept. Nato mu jame razlagati da naj gre ž njim v lekarno in kako naj rabi prejeta 2dravila • trikrat na dan po tri kapljice redno tako mu dopoveduje. V štirih dneh pa naj zopet pride; boji pa naj se nič. ker ni ravno nevarno in on upa najboljše.
Bolnik se topi od same hvaležnosti a ko zasliši, da naj pride v štirih dneh, se skremži v bolestne gube in iznova prične ihteti.
". . .V štirih dneh, gesped!... A jaz imam tako daleč ... slab sem in težko hedim v snegu . . . Če bi prišla namesto mene žena . . . . kaj?"
"Pa naj pride enkrat! dovoli zdravnik. "Toda drugič morate priti sami, da vas preiščem."
"Drugič pridem . . . gotovo pridem!" obeta bolnik s tiho radostjo in prične vstajati. -"Pa na toplem morate biti in tobaka ne kadite, če hočete ozdraviti. Razumete!?
"Da! Na toplem in tobaka za božjo voljo ne. Še pogledal ga ne bora, veste . . . to pa vržem proč" — in pred zdravnikovimi očmi se pojavi prazen tobačni mehur.
"In kolikor mogoče pijte mle-
|ko, sveže mleko. To je za plju-i i»»
J
o ozdravim, če ne, pa vle Jj ObrafllbO UŠIh M' kak teden. Zdravnik nam-	ouiuv umiii ua
rodnih interesov.
ca.
"Sveže mleko! Dobro . . . Kozje boni pil, to jfe najboljše . . . I-mam koze, rdeče koze. Ubogal vas bom. Nikoli ... do smrti vas ne pozabim ... vi ste moj dobrotnik!" zagotavlja Premišljenik s solznimi očmi in ginjen poljublja zdravnikovo roko.
Temu se stori milo. Nikoli in pri nobenemu bolniku še ni zapazil toliko neprisiljene hvaležnosti V tem trenutku se mu zazdi njegov poklic blag vzvišen . . .
Pred vrati sreča Premišljenik svojega prijatelja. Ošine ga z bo-drilnim pogledom in odkrevsa na svoje staro mesto.
Ko se je prijatelj vrnil in opravil tudi pri blagajni, odideta na ulico. Premišljenik stopi mimogrede še v lekarno kjer kaslja vzdihuje in stoka, da se zasmili celo lekarnarju. Potem se qj>rne-ta proti domu. Molče, zavita v svoje sive kožuhe in opiraje se na palice, korakata po krivih, kratkih ulicah; njuni borni, sključeni postavi vzbujata pri prebivalcih sočutje, delajo jima prostor in vozniki vozijo mimo »z veliko pre vidnostjo. Kmalu prideta iz mesteca na, široki, gladki saninec Nekaj časa se še vidijo hiše, po tem se pogreznejo v sneženo poljano, nazadnje se skrije z gozdom tudi zvonik in odslej se širi okrog njiju enolična zimska narava samotno cesto, v katero tonejo redki potniki.
In čudno! Njiju neznatni, gr-basti postavi začneta rasti in se vzravnavati, njuni negotovi kora ki postanejo določnejši, njuna bolehna obraza z medlimi očmi se izpreminjata v dvoje resnih lic z lokavimi, od tihega zadovoljstva se smejočimi očmi. Kašelj mine in le včasih kateri zahrka. Iz bolnikov postaneta krepka moška, na katerih ni niti sledu prvotne bolniške razdvojenosti. Spočetka se ob srečevanju redkih popotnikov ali voznikov še pribuljita, a pozneje ju niti to ne vznemirja več in ravnodušno korakata dalje Dolgo časa molčita, ki bi se nečesa sramovala, končno pričneta govoriti, sprva tiho, oprezno, a čedalje glasneje in s smehom.
"To je pravzaprav komedija, ali drugače ni mogoče," izpregovori Premišljenik in zaničljivo pljuije v sneg. "Zima je, dela ni... ali naj poginemo od lakote? Ce bi bil človek brez družine, bi bi lo lažje, tako pa si prisiljen. Za nas zdaj itak nikjer nič ni. Kmetje so zmlatili, drugega dela pa še ni. To se bo držalo takole mesec dni. Po pustu se bo odprlo in potem zopet ne bo mogoče vsem u-streči. Zdaj te nihče ne vidi! — Kako si jo ti izvozil?"
"Tako! Osem dni bom še gotovo bolan," cd vrne Pod viz zadovoljno/"Če bi se slučajno prej kaj nastavilo . . . lahko preje
cem
reč verjame . . . Štirinajst dni sem cepil drva in zdaj mu pravim, da sem si posilil križ, boli me neznosno . . . mu pravim, delati ne morem, pravim, še oblečem se komaj ... In zdravnik! Bog mu daj dobro ... me vsakikrat namaže po hrbtu z nekim mazilom. To je sicer neprijetno, a kaj si hočem ... S seboj mi daje praške. Vsak dan naj snem enega ... mi ukaže, a kaj boš, zlonuka, jedel, ko ti ničesar ne manjka! Zadnjo škatljico imam še nedotaknjeno doma sedaj nesem še drugo Vraga!"
"Ha! Ha! Ha!" se zakrohoče Premišljenik. "Nazadnje bi človek skoraj verjel sam sebi, da je, kar ni. Veš, kašljal sem pred njim, da me je skoraj zadušilo, ker sem pridrževal sapo in se silil. Pravi, da imam pokvarjena pljuča. Seveda jih imam, ker sem si jih nalašč pokvaril. Včeraj ves dan sem kadil in žvečil tobak, a jedel nič, in to vendar nekaj izda. Kako boš drugače kašljal . . . lepo te prosim! Rekel mi je, da moram mleko piti .... slišiš, mleko! Toda jaz bom rajši pustil mleko ženi in otrokom sam pa se bom napil bezgove mezge in potem ne bom kašljal vsaj tako dolgo, da spet ne pojdem k njemu."
Oba se smejeta in se rogata zdravnikovi lahkovernosti. Potem govori Premišljenik dalje:
"Hotel je, da bi zopet prišel v štirih dneh, pa sem ga vendar pre-prosil, da pojde namesto mene žena. Zdravila že prinese. Neprijetno je vseeno zdravemu človeku prepogosto laziti okrog takih ljudi .. . lahko bi storil kako neumnost in se izdal."
Izvlekel je palec dolgo stekleni-čico iz žepa in jo ogledoval od vseh strani. Na ovoju je bijo zapisano: Lekarna pri "Usmiljenem
srcu" in spodaj: Trikrat na dan
po tri kapljice.
"Kakšen okus le ima? je ugibal Premišljenik, motreč črno tekočino. "Proč bi vrgel vse skupaj, ko bi ne bilo kontrolorja. Pride in hoče videti, če pravilno rabiš. No, vsak dan bom odlil tri kaplje ..."
"Ko bi zdravniki vedeli, ikako jih goljufamo? To bi skakali!"
"Vseeno bi jim ne bilo. Zakaj pa so tako neumni! Čemu potem študirajo leta in leta in ne ločijo bolnika od zdravega človeka! To bi znal jaz. A vsi niso tako lahkoverni. Saj veš, kakšen je bil tisti bradati. Srečen si bil, če te je pustil dva dni v postelji ... Pa tu di ni imel polne čakalnice, kakor ta."
"Dobro, da ta ni tak!"
"Kajpada! In kontrolor, ali se ga je treba varovati?"
"Siten je, vedno prede okrog", opomni prijatelj Pcdviz mračno. "Če te najde zunaj postelje: — "Alo, ti si delal, goljufal si podpore ne dobiš," in tako naprej. Torej pazi! Pred tremi dnevi je bil pri meni. Sedel sem za mizo in obrezoval za soseda neke okvirje. K sreči ga zapazim skozi okno. V naglici skočim v posteljo pod odejo, na moje mesto pa sede žena ter mirno nadaljuje z delom. Mož vstopi, gleda grdo nekaj časa, potem pa odide. Zdelo se mu ni prav, a ker ni videl nič, je moral molčati. Sicer pa bi bilo zlo: izgubil bi bolniško podporo, bil bi kaznovan in prišel bi ob kredit pri zdravniku. Le previdno ravnaj!"
"Kontrolorji so zlodje!" se jezi Premišljenik. "Kaj pa je njemu, če me najde pri delu. Molčal naj bi, kakor jaz. Vsak gleda na to, da čim več zasluži, nas eden pa naj bi ne. Bolniška podpora, krono na dan, — ne? In če vja-mem kaj postrani, bi izgubil še to. O, delal bora, delal! Deset parov lesenih cotkelj imam že zdaj zarešenih po vasi, pa jih bom še več. Kontrolor pa naj le hodi gledat, ukanil me ne bo. 'Če sem zdravnika, bom še njega^— Tudi kontrolorji niso vsi enaki. Pred leti je bil eden, ki ni rekel nič, Če tudi si kot "bolnik" šel na dnino. * Prišla sta do razpotja. Saninec se je cepil v dve širši, poljski gazi in po vsaki je vodila pot enega. Ločita se, Premišljenik krene na levo, Podviz na desno.
"Srečno! V osmih dneh prideva zopet skupaj!" kliče Podviz za svojim prijateljem.
"Da, če bo prav!"
"Pa svojo staro mi pozdravi!"
"Ti pa svojo!"
Prijatelja se razideta in kmalu izgineta njuni postavi v Sneženi dalji.
Na prigovor in priprošnjo Če-ške Narodne Zveze in Jugoslovanskega Narodnega Svet, je i-mel kon-gresnik Sobfoath iz Chi-eaga. 111., dne 4. februarja dolgo konferenco s predsednikom Wil-sonom, kateremu je ob tej priliki obširno in temeljito pojasnil in razložil čehoalovaško in Jugo-goslovansko vprašanje;
Predsednik Wilson je poslušal in z velikim zanimanjem spremljal razlaganje kongresnika Sab-batha, a tekom raz>govora je dal jasnih izrazov in dokazov, da ne samo popolnoma pozna naše narodno vprašanje, temvev, da z velikim zanimanjem zasleduje našo narodno stvar.
Istodobno s to akcijo je napravil izvrševalni odbor Jugoslovanskega Narodnega Sveta še druge korake, da bo naše narodno vprašanje prikazano v pravi luči pred merodajnrmi faktorji, ter da bodo naši narodni interesi o pravem času zavarovani.
V ta namen je bila izročena senatorju Stone-u, kot predsedniku sen^tskega odbora za zunanje zadeve, obširna spomenica, s prošnjo, naj se o priliki razpravljajo o pogojih bodočega miru — o katerih ima Odbor za zunanje zadeve svoje seje te dni — o našem jugoslovanskem vprašanju odločuje tako, kakor to odgovarja na.4im pravicam in žrtvam in kakor bo to v korist bodočega trajnega miru, katerega ne bo toliko časa, dokler se slovanskim narodom Avstrije, posebno Jugoslovanom, ne da popolna svoboda in prilika, da razvijejo svoje duševne in umske sile v svoji lastni demokratični državi.
Jugoslovanski Narodni Svet bo v kratkem času, v sporazumu z zastopniki Čeho-Slovakov, napravil še druge korake, da zavaruje opravičene zahteve našega naroda tako, da mu donese bodoči mir vse pogoje svobodnega razvitka in .napredka.
Jugoslovanska Kancelarija.
Iveri.
Začasno, ali kratko prijateljstvo povzroča večkrat dolgotrajne
skrbi.	*
* • •
Po kaki plesni zabavi bo tudi
kak skrben oče malo zadremal. • • •
•Nobena postava ne zabranjuje ženski stati pred izložbenim oknom kake modne trgovine in si is kreno želeti, da bi imela svojo posebno hranilno knjižieo v tofcnki. • • •
Ogibaj se takega človeka, ki ti nekaj ponuja za —nič.
•	<9 •
Če nosi kaka dekle samo eno rokavico, je to znamenje, da ima
na drugi roki nov prstan.
•	* •
Človeka se lahko sodi tudi po smodkah, katere deli svojim prijateljem, in naj si bodo te smod-ke tudi božično darilo njegove žene.
• • •
Dosti takozvanih potrebnih ne-
prilik je nepotrebnih.
• * •
Modrosti se ne more nikdar zadosti uspešno ohraniti v alkoholu.
• * •
Dober prijatelj ti je oni, ki se
brani posoditi, ti kaj denarja. • * •
Dosti žensk se radi tega rado prepira doma z možmi, ker mislijo, da spadajo prepiri k izvrševanju domačih dolžnosti.
• • •
Včasih izvrši tudi kak neznaten ali majhen mož kako veliko stvar.
• • •
Samo veliki, ali pravi feveli se zavedajo, da imajo nekaj pravih prijateljev.
• • •
Gotovo ni usmiljenja vreden tudi oni, ki noče imeti usmiljenja z reveži.
• • *
Žaljivih besed, zabavijivk in laži iz ust ponižnega in molčečega človeka se nikdar ne čuje v sod-
nijski dvorani.
<• • •
Boljše je imeti samo enega odkritega sovražnika, kakor pa cel
ducat zahrbtnih prijateljev. • • •
Če že nimaš usmiljenja s seboj, imej pa usmiljenje z drugimi.

-
večera dne »o se že vra-Dan se je bližal svojemu *<ratm, ko smo bili ob vhodu v neko brerimno selo severno od rudokopov pri Entaiu; bili smo ravno pri večerji. N«k Kitajec je šol mimo nas in hitro nadaljeval pot. Kakor ptice je tudi on bil ob solnčnem zahodu na poti domov. V svoji levici je držal koso in na robu njegove kitajske čelade je solnce odsevalo s svojim zadnjim poljttbom v slovo ; očividno je bil z dnevnega dela namenjen domov. Hodil pa je tako hitro svojo pot, da bi se sko-ro moglo reči, da je tekel. Eden izmed naših štirih prostakov jc zagledal tega domačina in hotel mu je nekoliko pomagati, predno gre domov. Poklical je Kitajca in mu dejal v kitajskem jeziku: "Evo kozarec vode, ako ti je drago; tu je." In ponudil mu je vr"\ Kitajec se je za trenotek ustavil. Vendar pa nas ni niti pozdravil kakor prej, obrnil je svojo glavo proti severu in se napotil dalje. Ne da bi naš vojak potreboval tako posebno njegove pomoči, vendar je mirna pa trdovratna pre-1 šernost naredila majhen vtis rta njega. Morebiti smo bili občutljivi; navadno nismo nikdar bili posebno vajeni vljudno sprejemati tako obnašanje. fNaši meči so bili že mnogo dni naši tovariši, naša narava je postala že ravno tako ostra kakor naše sablje. Eden izmed nas, ki je čital pravi pomen znamenja na hrbtu Kitajca, se je obrnil k nam in rekel: "Um!" in se brez vsake nadaljne besede podal za Kitajcem. Brez vsake ne-prilike ga je došel; ko pa je položil svojo neolikano roko na domačina, je odletela kitajska čelada raz njegove glave in pred našim vojakom je stal v kitajski obleki s kitajsko koso čvrst ruski vojak.
Šest izmed nas, ki smo bili prisotni, ga je naenkrat obkolilo in trenutek pozneje je bil naš ujetnik.
Sledeče sem sestavil iz njegovih lastnih poročil.
Dne 14. septembra, ruskega koledarja, «■— to je sedemindvajse -tega devetega po našem štetju — je bila kompanija, h kateri je spadal, kakih deset vrst severozapa-dno od postaje Entai. Njen položaj je bil skoro brezupen, izgubila je že mnogo mož, toda pogum zaradi tega poveljniku še ni upadel. Kljub vsem porazom, kate -rih število se ne more prešteti, in kljub kritičnemu položaju, ki bi mogel pripraviti zelo pogumno in hrabro srce v obup, je ta povelj -nik še vedno sanjal, da se popravi vse, kar je bilo izgubljenega. Pri vsem ponižanju in porazu je še vedno sanjal o zmagi, o toliko bolj slavni zmagi, ker bi sledila tako velikemu' porazu. Kar je hotel vedeti, je bil natančen položaj našega taborišča, naše pozicije, naše moči, naši okopi in način, kako ga mi nameravamo zajeti. Da bi mo»gel vse to izvedeti, ni bilo nobene druge poti, kakor da pošlje moža, ki -vse to preišče. Poklical je prostovoljce. On se je oglasil prvi. Popolnoma si je bil svest odgovornosti, ki jo je prevzel na svoje rame; njegov zapovednik je vedel, da je kos tej nalogi. Oblekel je obleko nekega Kitajca in se podal proti taborom Nippona. Prišel je že mimo mnogih straž, katerim ne more ni-kdo oporekati pazljivosti; to je dajalo dobra spričevalo njegovemu nevarnemu podjetju in njegovi pozornosti. Potoval in hodil je po deželi, zasedeni po naši vojski; hodil mimo naš?h taborišč tako sveto navidezno nedolžno, kakor otrok, ki hodi po cestah in potih svojega domačega kraja. Dobro in natančno si je ogleda} naše obrambe, število naših mož, okcipe, pozicijo glavnega oddelka ; zdelo se je, da mu nič ni ušlo. Ob času, ko je srečal naše žejne vojake, je bil na potu domov k svojim tovarišem; nazaj k svojemu kapitanu. Toda sreča mu ni bila mila.
Sedaj je stal tu pred našimi častniki; ni bil ravno visok, tudi ne debel ali eelo suh, in njegova vojaška postava se je lepo odlikovala od uniform mož Nipponske armade, ki so tvorile lepo ozadje. Xa njegovih licih je imel rudeče cvetke, kakor se jih bolj pogosto vidi na ženskih licih, zelo redko
no
je salutiral |na vojaško in kazal pri vsakem gibanju in izrazu obraza popojen čut spoštovanja. J^ir je zavladal nad sodiščem. Od tu in tam se je zbralo precejšnje število naših mož, da bi bili priče zaslišanja tega ruskega ogleduha. Drznem si celo reči, da ni 'bilo bolj spoštljive množice pred nobenim sodiščem v Tokio. Skoro bi se moglo trditi, da so se možje komaj* upali di -hati .
.Major Fukuwara, načelnik sodišča je govoril počasi in je z nizkim glasom ponovil vsa dejstva, ki jih je zbral iz izjav, ki jih je podal ujetnik sam in pa iz poročil onih, ki so ga vjeli. Končal je: "Z oziram na postave naše armade je bil ujetnik obsojen In njegova obsodiba se bo prečitala pred njim." Kapitan Hamamo je vstal in čital:
"Doma iz vasi <R—, v okrožju p—v guberniji P—; prostr.k, spadajoč k rezervi 248. polka, 71. divizije, pete armade, Vasilij Lja-pov, star triintrideset let.
"Ujetnik je z namenom, da o-gleda naše razpostavljene arma -de, preoblečen kakor kmet iz Kitajske, opravljal to svoje delo od 27. septembra tega sedemintridesetega leta (1904). Iz postaje v Mukdenu je hodil proti jugovzhodu in prodrl med naša taborišča in si ogledoval naše pozicije in gibanja. Pri ogledovanju je bil vjet. Po pristojnem izpraševanju in opiraje se na dejstva, ki se jih je pri tem dognalo, je ujetnik obsojen, kakor sledi: "Ljapov je obsojen na smrt. "V sedemintridesetem letu od Meiji, tridesetega dne devetega meseca v -Chibanu, v provinciji Mukden, na Kitajskem.
Načelnik sodnikov
Fukuwara Tetsutaro, Major, infanterije in gen. štaba.
Hamamo Matasuke, Kapitan, infanterija gen. Štaba. Major, infanterija gen. štaba.
Tolmač je ponovil ujetniku njegovo obsodbo. -Pri tem sem zelo pozorno opazoval jetnika. Brez dvoma/on je pričakoval to. Vseeno pa sem bil radoveden in sem hotel videti, ako bo smrtna obsodba kaj ganila tega vrlega ruskega vojaka; ali ga ibode morebiti kaj užalostila? Še več, zelo me je zanimalo videti, kakšen vtis zamorc imeti taka obsodba na sentimen -talno življenje bojevnika iz zapa-da. Mnogo sem bil čul o razburljivem življenju ljudij iz zapada. Bil sem nekoliko osupnjen, in da priznam tudi to, moje osupn je -nje je bilo nekoliko podobno razočaranju. Videl sem pred seboj moža, na katerega ni smrtna obsodba niti najmanj vplivala; niti mišica ni ganila, niti ene sence ni bilo videti na njegovem obrazu. Kakor hitro je bila obsodba do konca prebrana, je še enkrat salutiral pred svojimi sodniki. Rekel je preprosto, in njegov glas je bil tako čist kakor nebo nad nami:	1
"Popolnoma zadovoljen sem." In še enkrat so bile njegove ustnice trdna črta odločnosti; nobene druge besede ni spregovoril. Na polju okoli nas so padali zlati žarki zahajajočega solnca na zlato jesenskega listja.
V dolini pri Ohibanu, v senci samotnega drevesa, je stal ruski ogleduh. Sedniki, zdravniki ir: številne priče so tvorile svečano skupino. Na vse je patos večera se (bližajočega jesenskega dne vplival nekako poetično, nek pa tos, ki se ga ne da popisati z besedami. Peljali so ga na kraj, kjer se je imela obsodba izvršiti Zelo pozorno sem ga opazoval, v teni trenutku pa so solz« zalile moje oči, tako da so mi jemale vid, katerim pa se nisem mugel u-stavljati. Videl sem našega vojaka, ki je peljal ujetnika in ipn razvezal vezi in mu drgnil skle]>e na roki, kjer so se videli ^edovi vezij; mati ne bi mogla bolj ne žno drgniti otrple roke svojega otroka. Potem, ko je drgnil skle pe, ga je ta nač. prostak drgnil tu di po roki navzdol. Ujetnik je do volil to zadnjo uslugo, ki je pri čala o dobroti ji vost i človeškega srca; obrnil se je k vojaku in mu razodel zadnjo željo v svojem življenju. Želel je, da "bi se mu dovo lilo, da se spravi s svojim Bogom v zadnji molitvi svojega življenja
tem pa
zdelo se mi je, kakor da se priklanja proti štirim stranem sveta. Mi, ki smo ga opazovali, smo skoro zamorili svoje dihanje!
Pod tem nedolžnim nebom pri zahajajočem solncu «e je štabni kapitan Hamano, spremljan s tolmačem tiho približal k ujetniku. Ko je gledal v oči ruskemu ogle-duhu, je rekel: "Ali mi dovolil, da stavim nekoliko vprašanj?" Kapitanov glas je bil nizek, ponižen in poln spoštovanja. Raz ujet-nikovega obraza sem bral, da je bilo v kapitanovem glasu nekaj, kar mu je segalo gloibolj^i* srce. Rus je pokorno dovolil.
"Ali imate ženof" "Da."
"Otroke t"
"Dva."
Oh, da, njegov glas se je tresel, ko je spregovoril zadnje besede. Zamogel sem videti, ka so bile poteze in barva njegovega obraza, ki je bil tako stanoviten in miren prej, pod vplivom mrzlih besedi njegove obsodbe, sedaj prava podoba zatrtega viharja. Kapitan pa je s še večjim spoštovanjem v svojem glasu rekel:
"Dovoli mi, da povem, da gledam danes v obraz enemu najvr-lejšiii mož vsake armade; morebiti najvrlejšemu vseh vojakov carske Rusije. Gotovo imam Čast, da govorim z enim najbolj zvestih podanikov ruskega carja. Žal nam je, da moramo z ozirorn na vojne postave, kakor so v veljavi v nipponskem cesarstvu, kakor tudi po celem svetu, da smo priče tvoje smrti. Kot človek pa se ne morem premagati, da ti ponižno iizrečem svoje spoštovanje in ob • čudovanje za tvojo hrabrost. Dovoli mi tudi, da te zagotovim, da ne morem najti besed, da bi ti iz rekel svojo sočutje do tvoje žene in otrok. Drznil sem se izreči svoje spoštovanjem svoje sočutje in rečem ti: Ali imaš kaj, kar bi rad povedal svoji ženi in sporočil svo-lim otrokom! V teh zadnjih trenutkih tvojega življenja, ali imaš ,iaj na srcu, kar želiš, da bi se sporočilo tvojim ljudem, ki čakajo tvoje vrnitve? Kot sovojak, in pri moji časti, jaz prevzamem ee-o stvar, ne oziraje se na to, koliko utegne veljati, da najdejo tvoja zadnja sporočila one, kojim jih iseliš poslati."
In videl sem, da je tok solza žalil oči ruskega vojaka, katerih ni rilo mogoče ustaviti tudi z negoj-heroično odločnostjo. Videl sem solze v kapitanovih očeh, ki so bile ravno tako odkritosrčne. Bili so trenutki, ki bi raztrgali tudi srca najhrabrejših. Nato je sledil kratek molk, ki je ustavil naša srca. Navsezadnje se jc o-brnil ujetnik h kapitanu. Luč njegovih oči se je tresla skozi tok solza in rekel je:
"V onem času, ko fcera bil vjet, sem si bil popolnoma svest, da pride ta trenotek; vseeno pa so me vaše sočutne besede globoko ganile. To svoje življenje sera >oložil Gospodu v roke in v tem trenutku nimam ničesar sporočiti svoji ženi, svojim otrokom doma. Zahvaljujem vas samo na vaših besedah sočutja in prijaznosti." In s temi besedami je iztegnil svojo roko proti kapitanu. In verujte, roka kapitana je naglo segla v ono tam na mandžurski'h poljanah sta si stresla roke, ruski vojak in nipopnski častni^.
Zavezali so mu oči s koscem bele tkanine; stal je v senci nekega drevesa. iPet vojakov je stopilo naprej in majhen častnik jim je z golo sabljo dajal povelja. Vseh oči so bile obrnjene na ujetnika. Edini glas ki se je čul, je bilo šli menje padajočega listja. In zaeul se je signal in poročilo in eden najbolj junaSkih ruskih vojakov se je podal k dolgemu spanja.
Leta 1808 so imeli Angleži v bitki pri Vimieri posebno srečo. Cele - vrste sovražnika so se morale umakniti; ko se je pa končno boj no polje pregledovalo in se je hotele dognati skupno število pad* lih, tedaj se je dognalo, da so imeli mrtveci in ranjenci več krogelj v sebi, kolikor se je zamoglo sploh istih oddati. Te številne kroglje so bile raznim častnikom in vešča-kom prava uganka; nihče ni ve-
ji verovati, so pa vsf
h čeravno t pa bila morda lahko resnična in da je treba posvetiti tej atvari največ pozornosti. Nekemu Anglelu se je namreč posrečilo najti hačin, da je izdelal bombo napolnjeno s številnimi pulkinimi krogi jami, in take bombe se je v oni bitki uspešno metalo v francoske vrste. Vest o takih bombah je stopala vedno z večjo gotovostjo v francosko javnost; ljudje so že ugibali ime izumifelja te bombe, ki je bil neki angleški polkovnik Mr. Shrapnel. Zatrjevalo se je, da je Mr. Shrapnel delal poskuse s takimi bombami že leta 1803. Slednjič, o-ziroma po bitki pri Vimieira so veščaki dognali, da številke smrtonosne kroglje niso bile izstreljene iz pušk.* Leta 1811 se je to za-gonetko v bitki pri Albueri do cela rešilo. Tedaj so našli Francozi nekaj teh čarodejnih, nerazstre-1 jenih krogelj. Preiskalo se je vse te kroglje z največjo pozornostjo vsled kake preteče nevarnosti. Končno so pa dotični preiskovalci proglasili to novost za sleparijo, in goljufijo. V nekem železnem o-voju, ki je bil tanjŠi kot ovoj navadne bombe, je bilo nabitih in naloženih vse polno svinčenih krogelj pomešanih s smodnikom, da se niso druga ob drugo zadevale. To je bila vsa skrivnost tega. novega razstreliva. Francoski častniki vso se tem bombam navadno posmehovati. Samo kakemu bedastemu Angležu bi padlo v glavo, da bi napolnil bombo s krogljami pomešano z malo smodnikom, ko je vendar smodnik glavna reč pri razstrelbi. Tedaj se je pa našel med višjimi francoskimi častniki mož, ki se je s posebno vnemo zanimal za to novo angleško iznajdbo. Ta častnik je bil poseljen ve-ščak topničarske stroke in je od-redil posebno komisijo, ki je imela nalago preiskati novo angleško bombo. Še predno je bila pa ta tyomisija gotova s svojim delom, so ntaatali na Francoskem veliki po-ltiČni preobrati in se je vsled tega iji ono komisijo ter preiskavo popolnoma pozabilo. L. 1813 se je vršilo obleganje trdnjave San Sebastian v Gornji Španiji; tudi tedaj so zmagali Angleži. Francozi so pa morali častno podleči. Skoro dve tretjine vojaštva v oni trdnjavi je obležalo mrtvih na mestu, ali so bili ranjeni še predno se je trdnjava udala sovražniku. Francoski zgodovinar M. ! ielmas nam piše o tej vojni in o krvavih dogodkih, ki so se vršili v oni trdnjavi, predno se je uda-a: "Naslednji dan," piše Belmaa, 'so pričeli Angleži iz svojih baterij spuščati smrtonosne bombe na zakope trdnjave in na mesto. Tedaj je padlo v trdnjavo brezštevilno bomb, ki so imele nekatere po 400 skritih krogelj v sebi Te kroglje so povzročile na naši strani mnogo gorja in smrti. Prav in umestno bi bilo, če bi naši inženirji te bombe dobro preiskali ter skušali narediti »lične izdel ke. Cela nevihta takih granat je spravila našo obrambo v atome; tako hudemu artilerijskemu og nju se ni mogel nihče ustavljati. Končno smo skušali tudi mi rabiti take granate, ki pa niso imele dosti uspeha." * Seveda niso bile te granate uspešne, ker Francozi niso pridejali istim smodnika, pa tudi na vžigal-» no vrv so popolnoma pozabili. — Z raznimi izpremembami se poslužuje dandanes že vsaka armada šrapnelov. Kako smrtno in po-ffuboncuno učinkujejo šrapneli do-Hro vemo. Sestava šrapnela se ne razlikuje pri tem, ali onem modelu dosti; glavno jedro, ali vsebina istega je pa povsod jednaka. Tanika železna posoda v obliki bombe je napolnjena s krogljami, smodnikom in opremljena z vži-galno vrvico; ta vrvica se vname strelu iz topa in čez nekai se-Čumd se razpoči bomba, ki dona-šn oogubo m smrt povsod, kamor zadene. H?
rek o*; Skoči na vrt kokoši, kajti oče bo zelo td, če imi bodo kokoši razkopa ravrfo s solato zasejane gredi-
Mladi Charlie je stekel takoj as vrt ter se kmalu vrnil rekoč: "Mati, kokoši so zbežale z vrta, a se vračajo zopet nazaj. Ravno sedaj si brišejo noge na čebulni gredici."
Tat s umetno roko. Mlad in še neizkušen odvetnik N. je zagovarjal prvič pred sodni jo nekega zloglasnega vlomilca in tatu sledeče:
"Gospod sodnik, jaz obstajanr pri tem, da ta človek ni vlomil \ hišo. Našel je slučajno le cdprtr okno parlor sobe, skozi katero jf pomolil svojo roko in premakni' nekaj malenkostnih stvari. Same ena roka mojega obtoženca ni šf
sin kota I —*** ves obtoženec. Čud-
se mi torej zdi g- sodnik* kako zamorete tega človeka obaoditi radi kakega prestopka, katerega je izvršil samo z enim svojih telesnih udov (z desnico)." ^ "Vaš dokaz g. zagovornik je precej dobro sestavljen," mu zatrjuje sodnik. Ravnal se bom torej logično po vaši izjavi. Torej obsodim desno roko vašega obtoženca na 1 leto dni zapora v ječi. Lahko torej obtoženec svojo desnico spremlja v zapor, ali kakor mu drago!"
Obtoženec je poln veselja odve-zal z levico svojo umetno desno roko, jo položil na mizo pred sodnika in odšel z zagovornikom vct< vesel iz sodnijske dvorane.
Znan je nam pregovor, da pes, ki močno laja ni nevaren. Ne vemo pa, č„e tudi pes ta pregovor razume, ali
je taka hiša, velikost 16x24 (12 feet Studding) in 40 akrov zemlje, vse skup«j za $860.00.
Plakati je treba eno četrtino, drugo pa na 10 let po 6%. obresti vsako leto.
Ta zemlja se dobi v Price County, Wisconsin. Lastnik zemlje in prodajalec iste je znana družba Good Land Company v Phillips, Wise.
Mi tu živimo, jo proda jemo; tu je naš dom.
Zato Vam lahko povemo, kaj vse naša zemlja obrodi in kaj se vse lahko pridela na nji. Mi imamo čez 70,000 akrov zemlje. Tudi imamo farme vsake mere, ki so že obdelane.
Zemlja, na kateri je bilo drevje že pred več leti posekano velja eii aker samo $15.00. Kdor noče iti takoj na farmo, lahko kupi zemljo brez hiše. Hiša je tako priročno zgrajena, da jo lahko vsakdo rabi takoj za domovanje, ali stanovanje. Hiša velja samo $250.— to pa samo za onega, ki od nas zemljo kupi.
Kdor po hoče o tej izvanredni in ugodni kupčiji le kaj več zvedeti, naj se obrne na našega slovenskega zastopnika:
FRANK JERMAN, 1403 Clement St., Joliet, lil.
Mi smo mu poverili zastopništvo za prodajo naše zemlje da Vam bo on vse lahko prav natanjko razložil v slovenskem jeziku, osobito še zato, ker je dotičnik sam živel tukaj na farmi.
GOOD LAND COMPANY, Phillips, Wis.
SEVEROVA DR UŽINSKA ZDRAVILA
so obče priljubljena domača zdravila, katera se rabijo že zadnjih sedemintrideset let. So tedaj preiskušena
in vredna vašega zaupanja.	*
Severa's Balaam for Lungs
HA
»Nekega pomladanskega jutra je bila Žirmerica Mrs. Johnson zelo zaposlena na dVorinču pri kurjadi, med tem ko je njen mož okopaval gredice na bližnji njivi.
Naenkrat se začuje z vrta vrišč kokoši, vsled česar pokliče far-
(Severov Balzam za pljuča) prijetno zdravilo zoper kašelj, prehlad, hripavost, kašelj pri vnetju sapnikov, krčevito davieo in kašelj pri
hripi.	Cena 25 in 50 ceutov.
Severa's Regulator (Severov Regulator) dragoceno splošno kre-®	pilo za ženske, ki trpe vsled bplesti lastnih
njihovemu spolu.	Cena $1.25.
Severa's Kidney and Liver Remedy (Borovo zdravite za
*	* obisti in jetra) zoper
vnetje obisti in mehurja, zadržanje sealnice, gosto scalnico, scalne nepri-like, otekanje nog vsled obisti bolezni, zlatenieo in kisel želodec.
Cena 75c in $1.25.
Severa's Skin Ointment (Sevsrovo Mazilo za koine bolezni)
zoper garje, kraste, lifts j, slani tok, spahki, luskine in razdražbe.	Cena 50 centov.
Severa's Balsam of Life	«ivijen«ki balam) sptešno
krepčilo in zdravilo zoper jetrne ne-prilike, neprebavnost, dolgotrajno zabasanost in težko prebavo.
Cena 85 centov.
Severa's Nervoton (Severov Nervoton) uspešna pomoč pri duševne
potrtosti, nespečnosti, živčne onemoglosti, histeriji in nervosnosti.	Cena $1.25.
Severa's Gothard Oil (Sevcrovo Gothnrdsko olje) dobro mazilo
ali liniment za revmatizm, nevralgiji, iz-vijenje, odrga, otekline, otekle žleze, bolečine, krče, okorelost, posledici revmatizma ali pakostnice.	Cena 30 in 60 eentov.
(Severovo Zdravilno milo za kožo) čisto, antiseptično kožno milo, za lobanjo, lase in obraz. Izvrstno za otroško kopelj, in za umivanje lobanje, las in kože.	.	Cena 25 centov.
j Severa's Medicated Skin Soap
Pišite po cenik Severovih zdravil. Severova družinska zdravila so na prodaj po vseh lekarnah, ako jih ne dobite pri vašem lekarnarju, obrnite se direktno na nas. Ali ved-ntfcse prepričajte in vprašajte prvo pri vašem lekarnarju.
W. F. Severa Co.
Cedar Rapids, Iowa.

t * j!

nice
ee
ki pa
drži
k sebi in
V	krasnem šotoru Sulcjniana II. je vladala nevarna separica. Xa dragoceni z zlatom pretkani preprogi je počival suHan naslonjen na mehkih, svilenih prepro-gah-
Tresoč se, zavil se je tesneje v krasno škrlatno ogrinjalo ter str
mel premišljajoč in sanjajoč v u gašajoči žar oglja, ki je ležal na kovinasti posodi
V	skrajnem kotu šotora je ee-pel veliki vezir. V strahu in trepetu je gledal na sultana, kate rega je obseval krvavordeei svit dragocene svetilke.
Težek, nevihto obetajoč oblak je visel nad že osivelimi obrvi Su-lejmana; le včasih so se mu trudno dvignile trepalnice, razganile so se temne modre sence na obrazu, — potem pa so se tresle in svetlikale kot daljni bliski, ki naznanjajo nevihto.
"Ivan!" ostro je začul glas iz tenkih sultanovih ustnic.
Boječe je skočil veliki vezir kvišku in se ugriznil s svojimi belimi zobmi do krvi v spodnja ust nico. Počasi je prilezel iz svojega poltemnega kota. Vrgel se je pred sultana ponižno na zemljo poljubil rob njegove obleke ter se udaril s čelom na tla.
4'Poslanec Alahov! Najmodrej-ši vladar!"
"Molči!" zatulil je sultan. "Čuj, Ivan," glas mu je postal bolj mehak in mil,/'Ivan, čuj, Dunaj mora pasti! — Čuješ — Za vsako ceno! Danes aH jutri — toda pasti mora! — Ali mogoče misliš, da sem zaman žrtvoval svoje čete? Davno že bi moralo biti to vražje mesto v naši posesti, ali tvoji ugovori so mi vedno prekrižali moje načrte! — Toda čuj, Ivan! Jaz hočem pozabiti, kar si zagrešil, milostno ti bom odpustil, kot ukazuje Mohamed, ali čuješ? Imel te bom kot za svojega sina, — Kot svojega lastnega sina . . . Denar, zlato zakladi — neprešteti zakladi — ampak Dunaj mora pasti! . . . Najlepšo deklico mesta ti bom podaril — deseti del plena naj bo tvoj ... Toda čuj, danes ali jutri mora biti Dunaj v mojih rol^ah, ■—{če ne, Ivan, bo pojutrajšnjim riataknje-na tvoja glava na ostrem kolu L. Zberi vse svoje ljudi, obljubi jim gore zlata, draguljev, vse, kar hočeš! Mojo največjo ladijo bom napolnil z zakladi za onega, ki bo prvi zasadil prerokovo zastavo na obzidje, povej jim to! Tri noči in tri dneve smejo pleniti in moriti tri noči in tri dneve, ali čuješ? Pusti jih z biči in z žarečim železom goniti v boj! Stori, kar hočeš, teda ne hrani nobenih sredstev, čuješ, Ivan, nobenih sredstev,! Gre se za tvojo glavo!"
"Poslanec Alahov! Najmodrej ši vladar!" Glas se mu je tresel. "Gospod! Samo dva dneva poča kaj, samo dva dneva! Tvoji vojaki so preveč utrujeni, brez pogu
lje, da so dolgi lasje, ki so izpod turbana kot sv vodopadi držali naprej na tla.
Počasi je prijel Sulejman Zalkovo desnico in ga potegnil k sebi na blazine.
"Zalko govori, po kaj si prišel?"
"Blagoslovijenec Alahov! Solnce vzhodno gledati, ogreti se ob žarku tvojih oči . . ."
"Dovolj!" prekinil ga je sultan. "To slišim vsak dair od svojih ljudi, — od tebe, Zalko, hočem slišati drugo. Imaš li dobre vesti?"
"Da, gospod! Ti veš, o gospod, da nikdar ne klepetam nepotrebno. Dobro premišljen je moj načrt. Gospod! Vsak večer jezdim okolu mesta, da se prepričam čuječnosti straž. — Bilo je pred tremi dnevi, štiri ure po solnčnem zahodu; po svojem navadnem po tu nisem mogel iti, k$r vsled množice trupel ..."
"Zalko!" Očitajoči pogled je zadel Zalka, da je vztrepetal.
"Šel sem po drugem potu. Poslušaj, gospod! Čuj, kaj sem zapazil! Vsak večer ima na gotovem mestu, ki ga dobro poznam, mlada ženska prvo nočno stražo na obzidju — bržkone mesto svojega utrujenega moža ali ljubim-. Jaz se bom vtihotapil ped
(Certifi-
marsikaterega

? Čim več skrbi ima kaka žena
v svoji glavi, tem manj ji jc niaf, kar nosi na glavi.
tali v sili na naskakajoče Turke, mlada žena, tesno odeta v gorko obleko; lica so ji idela od ledenega vetra.
Že eel teden je opravljala tu gori prvo nočno stražo, da si je mogel njen zaročenec privoščiti par ur spanja. .
Utrujeno* vsled prenapornega dela v bolnišnicah, so jo neprestano silile kot svinec težke trepalnice k »panju. V velikem turškem taboru je gospodoval čuden, skrivnosten mir.
Naenkrat je zaropotal na dnu jarka Ikamen. Bržkone omajanega od kakega strela, ga je zagnal vi har v globočino, se ji je zazdelo^, ter je prijela za bodalo, ki je ležalo poleg nje in poskušala s prsti njegovo ostrino.
zatisnil usta, z desnico za pas po bodalo. Dva- trikrat jc sunil.
Lahek trepet, zadnje umirajoče grgrajanje . . . iz ran se je vlil potok temne krvi.
Kratek pogled na tiho turško taborišče — in Zalko je pričel svoje delo.
Gorka kri se je držala njegovih prstov. Burno je strgal mrtvi ruto od vratu in prsi. Tenka zlata ve-rižiea se je svetila kot fin obris na belem vratu.
Zalko je zagrabil za verižico, z divjo moŠjo je trgal na nji. Spre-letela ga je vročina. Čemu zapravljati čas za košček zlata, kakršnih mu bo da? sultan tisoče.
Začel je odpenjati njeno obleko. Toda vedno mu je padal pogled na tenko verižico. "Imeti jo hočem — naj bo mo-
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lišao i »dajana pisma, koverte, vabila in vstopnice u vasllcs, ali kaka draga tlskovlaa, obrnite as aa najvačjo slovansko nnljsko tiskana v Ameriki, aa
NARODNO TISKARNO, 2110-50 Blue Islaad Ate., Chicago, m.
Ta Vast bode isgotovila vsa tiskovine v popolno aadovaljaoat glad« sane, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo salo priprava« Vplačilno knjižice sa člane in ilaaiee, izdelano v malem šepnem formata ia trdo vesaae. Palje imamo v salogi zelo prikladno Hakasnloa sa blagajnike aa isplaievaaje bolniško podporo in dragi) botoico. Tiskane imamo tudi I ' pals za vodstvo članov, da so taačaa pregled števila članov po
cr Na sahtavo pošljemo tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: T naši tiskani sa tiska "Glasilo K.B.L Ji
poro in dragik izdatkov, tor Po-
lolnlška listo, večjo ia manjšo ia psssk— ima aa podlagi tok pol lakka vodsto napo skladih, ali razredih.
Začul se je praskajoč šum na! jc plačilo!" prišlo mu je čez ust-
ma.
"Urez poguma T M oslini brez poguma? Ivan, varuj se!" Strašen pogled je zadel velikega vezirja.
"Da, ker je njihov vodja bojazljive«, ker se ti bojiš krščanskih psov!''
Ivan je vedno vztrepetal.
Tiho jc potegnil svoj široki desni rokav do rame navzsror. Slabo zaceljena, krvavo obrobljena brazgotina se je vlekla po celi roki.
"Pes!" Pretrgano in reza joče kot stal*" jeklo izpregC/Toril jc sultan. "Kri mi hočeš kazati? Kri? Bahati se s svojimi dejanji? Ko najslabši mojih sužnjev več premore proti Dunaju kot ti! Za to se mi boš še pokoril! Bahati se z eno prasko, ko ti tisoči prekla-nih glav leže po jarkih? Proč izpred mojih oči! Poberi se k vragu! . . . Toda jutri, Ivan, jutri hočem imeti svoj slavnostni vhod v Dunaj, jutri, Ivan — pomisli na svojo glavo!"
Težka zavesa, ki je razdeljevala šotor, se je odgrnila.
Počasi, z negotovimi koraki, se je približal Zalko sultanu.
Hipen naameh je švignil preko Sulejmanovega obraza in za tre* notek je vzplamtelo v temnih očeh.
"Zalko-" Z dobrohotnim glasom ga je vzpodbudil sultan da je pristopil bližje.
"Zalko, moj dobri sin kaj te jc privedlo k meni?"
Premišljeno se spusti visoka po-
ca
obzidje — Alah mi bo dal levjo moč in lisičjo zvitost — ter neopazen preplezal zid . . . Zaklade, bisere, vse, kar imam ji bom obljubil.— moja žena naj postane, ali . . ." nehote je prijeL za bo-dalce za pasom, potsuto z dragocenimi kamni, "moje jeklo malokdaj ne zadene . . . Svojo obleko bom vrgel proč in jo zamenjal z njeno, gospod! Preoblečen v žensko obleko, bom šel v mesto — preslepil straže — in pognal smod-nišnico v zrak ... Pota poznam dobro ... Ti veš gospod, predno sem našel milost v tvojih očeh, sem bil uporen krščanski pes. Deset let sem imel ko sem dopadel tvojim janičarjem, solnce tv/oje milosti se mi je smehljalo od tedaj, naj ti povrne Alah, naj ti da čaist, slavo - in zmago za to kar si mi storil. Moj oče je bil potujoč trgovec, s katerim sem šel zgodaj na potovanje. Vrnila sva se rav-"liotk&r z Dunaja v svojo domovino ob Jadranu, ko so nas srečali tvoji janičarji. Dva cela meseca sem bil na Dunaju in bilo je prvič, iko sem videl večje mesto. Ostalo mi je vse dobro v spominu. Skoraj se mi zdi, kot da bi bil šele včeraj v mestu. Moj oče je pustil takrat v mestu mojo mlajšo sestro; gotovo je morala že davno umreti, nihče od vjetniikov je ne pozna grom in dim razstreljene vojašni ce naj bo znamenje k naskoku ... Kaj porečeš k temu, gospod?"
Molče je pogladil Sulejman plave lase Zalkove za ušesa in mu Ukazal, naj nadaljuje.
"Sedaj je ena ura po solnčnem zahodu, v treh urah bo čas tu... Daj Ivanu povelja! — in jutri se boš lahko Alahu zahvalil za zmago v krščanski cerkvi!"
Z lahko tresočo roko je božal Sulejman Zalkovo desnico in ukazal, naj vstane.
"Naj bo Alah s teboj! Zgcdi naj se, kakor si govoril!"
Ponižno se je priklonil Zalko k zemlji.
"Zalko, je li to tvoje?"
Sultan je držal v rokah tanko, zlato verižico, na kateri je visel majhen križ; pobral jo je na blazini, na kateri je Zalko sedel.
Lahka rdečica je spreletela Zal kov obraz kot oblakova senca, ki hiti čez polje ob solnčnem dnevu; zagrabil je hlastno po nji.
"Vrzi proč!" je silil sultan v njega.
"Gospod! Košček zlata brez vsake vrednosti, od moje umirajoče matere; moja sestra ima ravno takega."
"Alah naj bo s teboj, Zalko! Ob četrti uri!" . Vrnil mu je verižico.
Tuleč je gnal mrzel vihar nakopičene oblake po nočnem nefou.
Drevje je ječalo in stokalo pod pritiskom vetra, ki jc nosil z divjim šumom po zraku orumenele jesenske liste.
Nad Dunajem in okolico je ležala črna tema.
Semtertja je gorel na cesti stražni ogenj in semtertja se je cul kak zaspan klic i« tihih ulic.
Zunaj na široki ravnini, kjer so stali nešteti turški šotori, je vladala globoka tišina. Noben glas fn žvenket se ni čili,
stava na kolena, pritisne spoštlji- taboriščni ognji so bili pogtšenij
zunanji strani obzidja; zopet en kamen je v velikih lokih odletel v jarek. Nad obrambnimi kamni zidu se je pokazala s turbanom pokrita glava.
" Nazaj 1 Ti si<mož starti, če za-klieem pomoč!"
Odskoeila je in zavihtila bodalo.
Zagnal se je v drznem skoku čez pomolje in stal je nekaj korakov pred njo.
"Bodi tiho!" Zalko je govoril votlo. "Nisem prišel kot Turek, ne kot sovražnik, ampak--"
"Nazaj, slepar!"
"Ne vpij tako! . . . Bodi tiho! Poslušaj me! . . . Ali ljubiš bisere?"
"Ha! To je tvoj namen!"
"Tiho! Čuj me vendar — hotel sem te samo izkušati."
"Med nami ne najdeš izdajalca. Nazaj! Zadnjič, če ti je življenje drago!".
"Poslušaj me vendar konečnoT Nisem ne kot Turek, ne kot so-! vražnik prišel sem. Čuj me; jaz sem kristjan kot ti! — Kot deoka so me ugrabili janičarji in me odpeljali iz domovine k sultanu. Nakopičil je name čast in "bogastvo, imenoval me je svojega sina, toda' nekaj sem moral storiti: odpovedati sem se moral svoji veri, moliti sem moral Alaha in njegovega preroka Mohameda ... ne glej
lodec v neredu ter vam bo olajšamo tako neverjetno . . . toda pod Jo vse bolečine. To vino vam bo
A___XI- _	• L:i_ 1 '»X____»MO.rll/. -sv^va* tr nno.M 4!» flllli
turško obleko je bilo krščansko srce . . . Vsako uro, vsak dan sem delal načrte, kako bi ušel sultanu in njegovi napačni veri — zaman. &ele danes je uslišal Krist mojo molitev. Natvezil sem Sulejmanu, da sem našel skriven dohod v mesto .. . da hočem zažgati smod-nišnico in jo pognati v zrak. Verjel mi je. Tako sem tu . . . Do-brotljivost sem poplačal z nehva-ležnostjo, toda dalje se nisem mogel več bojevati proti svojim bra torn . . ."
Spustila je grozeče dvignjeno roko z bodalom nizdol.
"Lažeš!"
"Govorim resnico!"
"Prisezi pri • krščanskem Bo gu!"
"Glej sem! Pod turško obleko sem nosil, križ!"
Zalko je odvezal vozel svilene o vratne rute.	*
"Poglej sem in boš verjela! Ali vidiš križ?"
nice.
Z vso močjo je trgal za verižico, en člen je odjenjal in tiho žven-ketajoč je padel košček zlata na tla.
Zalko se in tehtal "Križ!"
Potipal jc po verižico na svojem vratu.
Bil je ravnotak križ kot ga nosil sam.
Zalko se je opotekel k zidu, potem pa se je vrgel divje na Ijo . . .
S tresočo roko je pogladil u-morjeni lase raz čela . . . dolg. ljub je zagorel na bledih ustnah.
"Sestra! Magdalena! Jaz sem — tvoj — brat!"
Dve veliki solzi sta pritekli po Zalkovih licih, da bi ohladili bolest ločitve.
Trenotek potem pa je švignil črn predmet ob obzidju v globočino, votlo je zadonelo iz dna jarka — potem pa je bilo vse tiho.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaška
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. )
Mleko razvažam strankam 4» hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Ne izgovarjajte sel
Ne izgovarjate se, če trpite hude bolečine v želodcu. Lahko namreč dobite Trinerjevo ameri ško grenko zdravilno vino v vseh lekarnah in to zdravilo vam bo zanesljivo pomagalo, «e imate že
JOSITVEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal 20C.
8e priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to jc moje geslo.
t
1	Telefon: Canal 80
2

spravilo zopet v pravi tir tudi črevesje. Če jemljete redno Tri nerjevo ameriško grenko zdravilno vino, vas ne nadleguje ne-rprebava, zabasanost, glavobol, slabo spanje, nervoznost, i. t. d. To zdravilo izčišča želodec, pospešuje prebavo in povračuje zopet dober tek (okus.) Cena 1.10. — Trinerjev Liniment in Sedative za kašelj (Cougih Sedtive) naj bi imel vsakdo doma pri rokah, ker s temi zdravili se 1'ihko ozdravi raznovrstne bolezni, ki nastajajo v tej sezoni (letni dobi). Trinerjev Liniment je izbor-no zdravilo proti m razen ju, tiz-palikom, nevralgiji in revmati-zmu; Trinerjev Cough Sedative daje pa zanesljivo odpomoc pri prehladih, kaslju, vnetici sapnika, itd. Cene: Liniment 35 in G5c v lekarnah, po pošti 35 in GOc. Joseph Triner Company, Mfg. kemisti, 1333—1343 So. Ashland Ave, Chieago, 111. Advertis.)
<aiiiiiiiiiiii«iiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii«tiiiiituiitif»»i«cfiiitiaiiiiifiiitiiuaKtifinuiiiiuiiiii»
I	"HRENQLA" NAJSŠE GRAMOFONI I
=	ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka
I	FR. HREN & CO.
=	14 W. Kinsle St., 352 N. State Chieago, I1L
=	NaSi gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po slovenski cenik. — s
S	Iščemo zastopnike.
CENA JE 135.00
Vsak, ki kupi en stroj št. 191« dobi prosto: "S»o«i sem na vssi bil", "Veseli godee", "Odpri dekle kamrieo", "Srečna mladost" plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali. gotov denar v priporočenem pismu.
»KOV
— ,XWXVWVV\XV\\\X\V\XXXX\VVWVVVW\XXXXWXV» \\\\\\\\.
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chieago, IU.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine,
Prva in ae|starejša domača Ivrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.	_
~ 396
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako z?pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežepi po svojem rojaku.
Nasa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naia koaVr jo dopositni urad so xreno poštno hranilnico, sa mosto Joliot, sa okraj Will, sa državo Illinois ia sa vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,900. Rezervni sklad $360,000.
SEDEM ZK.
». C J.



i^nnpH
Poslovenil • • •
S. J
■r^* »
Le s težavo smo potegnili nazaj most, ko je bil de la Roziere zunaj in naši talniki zopet notri. Šiloma je rinilo ljudstvo za njimi tako da so prdenji skoro v jarek popadali. Besen krik se je ozval, ko smo potegnili roiljajoče verige. "Bastijo hočemo!" je donelo,iz tisočerih grl, vse pa je prevpijal neki dolgin, ki se je zdel vcdnik sodrge — Hulin (b. Hileen) se je imenoval, kakor sem zvedel: "Ba-
stijo ali smrt!"
"Le kričite!" sem si mislil, ko sem stoječ poleg de Launaya z male line notranjega stolpa ob vratih razgledoval vrevo med napadalci. Tu so ustrelili s stotinami pušk. Zasmejal sem se na glas: "Kaj hoče ta otročja igra zoper trideset čevljev debelo zidovje?"
"Že postaja resno!" je rekel poveljnik. "Glejte, tu plezajo tesarji na streho čuvajnice, da bi prebili verige, ki zadržujejo most na škripcih."
Res so bili smeli delavci bližnjih tesališč po brunih splezali preko jarka na nizko streho čuvajnice, prislonjene k vnanjim vratom, ter so od tam silovito mahali na verige.
"Doli, pri tej priči, ali pa dam ustreliti na vas!" jim je zaklical de Launav.	v * *
A že je z močnim žvenketom počila prva veriga, in ko j se je druga utrgala sama od sebe, ko mogla držati cclega bremena; gromko je stekel most navzdol. Besen krik zmagoslavja se je raz-legel. S krikom: "Odprite! Odprite!" se je usula množica k vratom. Zagrmeli so udarci s sekirami in kladivi. Toliko da smo še u-tegnili spustiti v notranjo trdnjavo dvanajstorico invalidov, ki so bili branili vhod, ko sta že padli kfili vrat iz tečajev, in je množica poplavila vnanji dvor, da tudi drugi most in notranja vrata z naskokom vzame. >
A tu je bil most tako napravljen, da je bilo nemogoče od zunaj priti do verig. In zdaj so invalidi koj ustrelili na napadalce, ne da bi čakali povelja; razdražila jih je bila smrt tovariša, ki je bil padel pri obrambi vnanjih vrat. Nekaj napadalcev se je zgrudilo; bili so zadeti. Besno vpitje se je oz-valo z dvora, in kakor blisk se je raznesel po vsem Parizu klic: "Izdajstvo! Ljudstvo morijo!" Za hip je drhal osupnila. Hulin je zatulil: "Naprej! Jaz vas popeljem v Bastijo!" In zopet je razbesnela svojat drla naprej. Toda mi smo bili v naglici privlekli tri topove. Dva smo bili postavili v pritličju obeh stolpov/ ki sta zajemala vrata, in sicer tako, da sta dohed križem obstreljevala. Tretjega smo pripravili za pustno rešetko na mostovžu, vodečem 'k vratom, tako da bi pozdravil sovražnika z železno točo, ako bi se mu posrečilo, priti čez prekop in ulomiti vrata.
Ko je zdaj Hulin zopet pripeljal svoje čete, in so se pripravljali, da porinejo bruna preko jarka, smo jih sprejeli s strelom iž topa. U-činek je brl strahovit. Nikoli ne pozabim tega prizora. Dasi sem pozneje gledal prav tako in še bolj krvave boje, vendar je bilo to prvič, da sem zagledal strahoto vojne. Ko se je izgubil smodnikov dim, smo videli več kot sto mrtvih in ranjenih ležati na vna-njem dvorišču, in tla so se naglo rdečila cd človeške krvi. V mozeg mi je rezalo vpitje ranjencev, in besen "krik umikajočih se množic je stresal ozračje.
Zdaj se dalje časa niso več tvegali tako blizu ter so iz male razdalje s puškami in topovi obstreljevali naše zidove. Toda grom topov, klic, da more ljudstvo in da bodo iz Bastije ves Pariz zažgali, mrliči in ranjenci, ko so jih na kozarah nosili po cestah, so zvab-ljali vedno novih čet na trg pred Bastijo in jačali naše napadalce "Svobodo hočemo izvojevati Parizu! Kri svojih bratov hočemo maščevati! Tiranov grad mora biti do tal porušen!" Tako je bilo zdaj geslo drhal-i.
Štiri ure je že trajal boj. Trikrat je bila mestna hiša poslala poziv na vdajo. Tu je nastopilo
proti nam redno vojaštvo: kraljičin polk, ki je bil prelomil svojo prisego, in ga je zdaj Elie, eden izmed polkovih častnikov, vodil zoper nas. Poslopja krog vnanje-ga dvora so zažgali; veliko množino drv in slame so nanosili in zanetili. Veter je gnal ogenj in dim čez prekop, in plameni so švigali po zidovju. Zaman! Nič niso mogli škodovati kameni temu orjaku, ki. je bil videti nepremag-
smrt v taju Toda sa£vni še izgubljenega!"
"Jaz sem izgubljen!" je jadi-koval nesrečnež. "Raztrgajo me na kose. A storite kar hočete."
Docela strt je pustil, da sva ga peljala nazaj. Ko smo zopet prišli na svetlo in stopili ven k invalidom, ki so z našimi vojaki še vedno stražili vrta, smo na prvi pogled spoznali, da se je obrnilo močno na slabše. Poveljnikov obup se je bil polastil tudi invalidov, in zdaj so zahtevali, da se vdamo. "Meni je vse prav. Sicer me bodo raztrgali na kose. A radi mene se vdajte," je venomer ponavljal de Launay. Zaman smo si pri-
most, potegnili in odprli vrata, zmagovalni krik je na-ozračje, se Siril preko množice ljudstva ter se nadaljeval dolgo v noč: "Zmaga! Zmaga! Bastija se vdaja!" A že mej ta prvi zmagoslavni klic se je mešalo iz tisočerih grl divje vreščanje lensk in bojazljivcev, ki so bili med bojem ostali zadaj: " Maščuj-mo! Maščujmo! Smrt poveljniku«! Smrt tiranom rabljem! Smrt! Smrt!"
(Dalje prihodnjič.)
Kdor potuje po slabi poti, se bo kmalu ustavil.
ljiv. Tudi kroglje peterih topov, ki jih je bil gardni polk s seboj zadevali od Flue m jaz m nekov
star častnik od posadke, če se ne motim z imenom de Losme, da bi vdahnili moštvu novega poguma. "Dovolite mi vsaj še en strel s topom, in boste videli, kako bodo ti nezvesti gardisti pokazali pete," je prigovarjal FlUe. A nič ni pomagalo. Velika večina je vstrajala na tem, da se "vdamo.
"Dobro, pa se vsaj častno vdaj-mo,' 'je zaklical cd Floie. " Zahtevaj mo prost odhod z vojaškimi častmi."
Ta predlog jim je bil po volji, in poslali smo bobnarja na ploščad, ki je dal znamenje, da se želimo dogovarjati. Mej tem časom je nam spregovoril vrli Unterwal-dnec po nemško: "Zdaj pa, ljubi rojaki, pride težka ura. Po moji misli je ta drhal tu zunaj čisto zmožna, vse nam obljubiti, a.v.;c obljube prelomiti ,kakor so prelomili kralju dano prisego. Priporočimo se ljubi Materi Božji z Rickenbacha in mojemu dedu, blaženemu bratu Nikolaju v Ran-ftu, da nam pomoreta v tej sili s svojo prošnjo. Brat Nikolaj ima srce za poštene vojake; zakaj sam se je v marsikaterem pravičnem sporu boril za domovino in še nikoli me v sili ni zapustil. Jaz za vas vse zaobljubim en post in eno l)ožjo pot na Ric/kenbach in v Ranft. Vi pa potem storite, kakor hočete. Tako, zdaj pa si stisnimo roke in zmolimo krepak ocenaš kakor naši dedje, kadar so sli v boj. To ne nasprotuje ne zvestobi ne junaštvu!"
Bog plati poštenjaku te vrle besede! Kakor so bile preproste, 80 mi zvabile roso v oči. Prisrčno sem mu stisnil roko, zmolil svoj oČenaš, zaobljubil romati v Ein-siedeln, ki je bliže Žuga ko Riv ckenbach, in sem tedaj bil docela umirjen; pripravljen na življenje in smrt.
Medtem so bili oni zunaj opazili naše znamenje; grom topov je utihnil, in poročnik Elie od kraljičinega polka, orjaški Hiulin in nekateri drugi so se bližali našim vratom.	- ,
"Spustite takoj most in odprite!" je vpil Hulin.
"Čim nam s častno besedo zagotovite prost odhod v orožju isi z vojaškimi častmi," se je glasil odgovor.
"Morilcem ljudstva, ki so kri naših bratov v potokih prelijali? Nikdar!" je odgovoril Hulin.
"Ali naj torej gremo pod nož?" je zaklical de Launay.""Prav. A z nami pojdete tudi vi. Imamo 200 centov smodnika. Ž njim poženemo Bastijo v zrak in sebe in vas, ako vderete s silo."
"Vdamo se vam, ako zanesete našemu življenju," so se zdaj odzvali mnogi glasovi iz Čete invalidov.
Vojaki od zunaj so zaklicali:
pripeljal, in so jim zdaj stregle vešče roke, so brez moči odletava-le cd trdnjave.
Toda naš poveljnik je bil ves zbegan. "Moramo se vdati!" je vpil.
"Kako to?" mu je zaklical vrli od Flue. "Šele eden je mrtev in dva ranjena. Zidovi gradu lahko več tednov vzdrže proti močnejšim topovom. Vsaj do jutri hočemo kralju držati trdnjavo."
"A ves Pariz je zoper nas! Ozrite se vendar po nepregledni množici!" je kričal de Launy. Res sem pozneje čul, da so ljudstva, ki se je bojevalo ali zvedavo gledalo, cenili na 100.000 glav.
"Kaj hočejo vse te ženske in otroci in vsa sodrga!" je odgovoril od Flue. "Jaz vidim le telesno stražo, ki je prelomila prisego z njenimi topovi, ki so kralju u-kradeni. Dajmo jim okusiti še en karteč." Ne! Prepovedujem! Nihče naj več ne ustreli!" Tako je zaklical in iztrgal topničarjU tlečo lunto iz roke. Divje vrteč oči je planil v notranjščino gradu in za vpil: "A-ko se nočete vdati, dobro! Pa u-mrite vsi z menoj. Jaz sem vseeno izgubljen!"
"Kaj hoče?" sem vprašal podčastnika Bequarda, stoječega poleg mene.
"Trdnjavo pognati v zrak, in s tem nas in te napadalce in polovico Pariza pogrebsti pod razvalinami! 200 centov smodnika je shranjenega v kleteh onega stolpa," je dejal Bequard, bled od groze.
"To se ne sme zgoditi!" sem kriknil. " Alo! Pokažite mi pot — za njim!"
Skoz temačne, ozke hodnike po stopniščih gori in doli, in zopet po strmih, opolzelih zavitih stopnicah navzdol, sva dospela v temne prehode, kamor ni prodirala svetloba dneva. Tu je moj vodnik padel na vlažnih tleh, ki so bila prevlečena — kakor tudi stene — z zelenim glenom, in baklja v njegovih rokah je ugasnila.
"Naprej, naprej!" sem zaklical v smrtnem strahu. Zakaj v temi sem čul Launayeve korake in videl, kako se ognjena iskra kakor kresnica zibaje pomika naprej. "Poveljnikova lunta!" sem jek nil. "Ako pade v smodnikovo klet, zleti v zrak Bastija in mi —!" Nisem hotel misliti do kraja; stisnil sem zobe; zmolil pol češče-namarijc;" zdelo se mi je, da vidim ubogo staro mamico, in prišla mi je na misel nekova nora otročarija, s katero sem jo bil nekdaj kot deček užalil. — a Bog vedi! kesa menda sploh nisem o-budil. Tu je ognjena iskra maho ma izginila, in slišal sem, kako so se zaprla vrata.
"Naprej!" je zaklical zdaj tudi moj tovariš, ki se je bil pobral, naprej, ali pa pridemo prepozno!"
"Jeli v kleti?" sem vprašal, tipaje v tem ob vlažnem zidu in pospešuje korake, čeprav v nevarnosti, da padem po kakšnih neznanih stopnicah.
"Ne vem prav, kje smo," je odgovoril podčastnik. "A mislim, da se mora hodnik tu nekje zaviti na desno ,in potem smo čisto blizu kleti."
Komaj je bil izgovoril, ko sem z naprej tipajočo roko začutil, da se zid v topem kotu obrača, in okrenivši se na desno sem videl le nekaj korakov proč gorečo lunto. Poveljnik je pri njenem svitu pravkar iskal odprtine za ključ v nizkih vratih. S krikom sva planila nanj, in dočhn ga je Bequard prijel, sem mu jaz iztrgal vrvico iz rok ter jo pohodil na vlažnih telh.
"Gospod poveljnik,'5 sem rekel,
Kranjske klobase
priznano najboljše, dobite pri meni sveže vsaki dan.
Priporočam svojo grocerijsko trgovino vsem rojakom in rojakinjam v Chicagu, posebno pa članom in članicam naše K. S. K. J. Vaš sobrat
IVAN GOTTLIEB 1821. W. 22nd St. (med Wood in Lincoln Str.) Chicago. 111.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Bntlsr St.
mii.i----1-
ntcsDurgn, ra.
Uradniki sa leto 1918:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trem pus, 4628 Hatfield St,, Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij GerguraS, 5164 Butler St., Pittsburgh, Ps.
Droit zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh,
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. Ista; posmrtnina je 11000., $500. aH $250. Naše društvo plačuje
vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri fte niste
OLCktVGLBL
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (6EVLJI)
v Chicagu, 111.
Andrej Ogrln, lastnik 1845 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi
MARIJA SLUGA
182S W 22ad SI.
Chlctfe* UI.
Tilwbm C—1 47SS izkušena in s državnim dovoljenjem -potrjena BABICA
M nljudno priporoča CSo-▼en§kim in ihrvaftkim ia-UB in osrrskim Slovenkam
ri nobenem društvu, spadajoče h K.
L K. J. se uliudno vabijo pod zastavo Ego raj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na if»-raj imenovane uradnike drnfttva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega
društva oglasiti pri II. tajniku- Frank Golobi?, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Tvrdka E. BachmaiUnkorp
ZASTAVE, REGALUE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI. Telefon: Lawndale 441.
Liniment.
Za dobro in uspeioo domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v krilu, t kolku. aH kjerkoli . si is bodi. «e so te bolečina na-stale vsled revmatizma, ali pre* hlada.
S
evera's
Gothard Oil
(Severovo Oothardsko olje) je .mazilo
kot izbomo mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To je zelo uspešen lek. kojeganajbi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so na steklenici.
/ Cena SO in 60 oentov. Ha prodaj v vseh lekarnah.
CEDAR RAPIDS, IOWA
v	~
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro £e 30 lot se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo ae dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo peno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve* plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujojo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo In vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhittcj$a
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. ✓
JOSEPH TRINER
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
ZE 6 O LEX
je ta banka varno tavala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena jo bila lota 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje nnaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v povb-nem laMitnem »klado.
N&loiite torej V&ie prihranke ▼
NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOt ITU. . w f
OQL Narastli obresti si polletne pripisujejo k glavnici, OQfa O7U in pa izplačujejo ne hranilne uloge oi $1.00 naprej. 'u
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET,
aJoliet,	Illinois«
"LJUDSKA BANKA". . %
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEOINJENIH DRŽAV.
Nacljonalizirana leta 1864
Ustanovljena leta 1857
\r