Vestnik	SFBI
INDUSTRIJA POHIŠTVA „S T O L" KAMNIK
' Številka 2	Duplica, junija 1965
leto VI
VSEBINA: PO IZIDU PRVE ŠTEVILKE "VESTNIKA11 SPOZNAVAJMO PODJETJE MEHANIZACIJA V NAŠI TOVARNI SODOBNA UREDITEV SKLADIŠČA ŽAGANEGA LESA O NORMIRANJU DEL RACIONALIZACIJA KAJ PIŠEJO ČASOPISI O NAS SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
SKRB ZA ŽENE V NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH
USPOSABLJANJE MLADINE ZA POKLIC
STALNE KOMISIJE PRI CENTRAINEM DELAVSKEM SVETU
Vestnik izdaja Industrija pohištva "Stol" Kamnik, Urejuje uredniški odhor. Tisk SOb Kamnik,
Ker je akcija spoznavanja naše tovarne ravno v teku, ne bo napak, še spregovorimo nekaj besed tudi o našem IBM računskem centru. To zato, da bodo sodelavci pobliže spoznali tudi ta, nekoliko odmaknjeni, a pomembni oddelek in ne bodo navezani le na bežni, nekajminutni ogled.
Napori našega podjetja so bili v zadnjem Času usmerjeni predvsem v urejanje tehnološkega procesa in reševanje stanovanjskih vprašanj, postajalo pa je tudi bolj in bolj pereče vprašanje mehanizacije takozvanega papirnatega dela, obračuna o-sebnih dohodkov, materiala, polizdelkov, izdelkov, norm itd. Pri ročnem delu so postajali ti posli vedno bolj komplicirani, zamudni, obsežni in seveda tudi netočni.
Skupni cilj in dogovor treh podjetij, Induplati, Stola in Titana je bil dosežen. Na pobudo in dolgoletno prizadevanje našega podjetja smo s skupnimi sredstvi - vsak tretjino - kupili moderne računske stroje od firme IBM iz Amerike. Stroji so prišli v podjetje septembra 1963 in že po nekaj mesecih smo z lastnimi silami ustvarili potrebne programe - organizacijske postopke za obračun osebnih dohodkov, materiala, polizdelkov in izdelkov, orodja itd. Ljudje, ki s stroji delajo so se naučili tudi samostojnega sestavljanja komand strojem, kar je najtežji del tega posla. Usposabljanje za poklic operaterja je dolgotrajno in zahteva poleg tečajev še najmanj eno leto intenzivnega dela in učenja. Videli ste oziroma boste komandne plošče ob obisku v oddelku IBM, koliko prepletenih žic je potrebno, da lahko stroj opravlja samostojno ukazano delo.
Tudi podjetji Titan in Induplati sta prenesli že precejšnji del svojega poslovanja na stroje, tako, da je njihov izkoristek čedalje boljši. Temu so pripomogli tudi nekateri večji posli, ki smo jih opravili za tuje naročnike. Naj omenim le nekatere: Bedne mesečne raziskave za veliko zunanjetrgovinsko podjetje, izračuni za ekonomski institut, obdelava raznih anket in zadnje, največj e delo - obdelava za Kataster Kamnik, pri čemer smo izračunali nov katasterski dohodek za 60.000 parcel, spisali preko 16.000 posestnih listov in izpisali novo zemljiško knjigo - parcelnik. Ta zunanja dela so tudi dobro plačana, kar znižuje stroške oddelka IBM, včasih pa celo ustvarja dohodek.
Oglejmo si še čisto na kratko delo tega oddelka in stroje:
Vse podatke - listke za delo, odpremnice, nabavnice itd., ki jih Center IBM prejme v obdelavo, najprej prekontroliramo,nato pa podatke iz vsakega listka vluknjamo v posebno kartico.
Le iz take kartice namreč stroji lahko sprejemajo podatke za pisanje in računanje. Zluknjano kartico na drugem stroju po-
novno preverimo, če je pravilna, saj je tudi s temi preciznimi stroji tako, da ne dajo pravilnega rezultata, če jim damo napačne ali pa pomanjkljive osnovne podatke.
Prekontrolirane - verificirane kartice gredo nato v računski stroj, ki izračuna in vluknja v kartico željene rezultate. Hitrost računanja je npr. pri osebnih dohodkih 5ooo operacij množenja na uro« Tudi ta stroj sam preverja pravilnost rezultatov, ki jih je sam izračunal. Kontroli in popolni točnosti se torej posveča največja možna pozornost« V Centru sta še dva aortirna stroja s hitrostjo 40.000 kartic na uro. Tu kartice sortiramo v želj eni vrstni red npr; da so vse kartice enega sodelavca skupaj in zložene po zaporedju datumov.
Najbolj je zanimiv končni stroj - tabelirka, kjer težko čitljive luknjice v karticah spet dobijo običajno obliko tiskanih črk in številk. Na tem stroju izpisujemo vse potrebne tabele in poročila, od izplačilnih vrečk do razdelilnikov stroškov materiala, tabel doseganja norm itd. Ta stroj je poleg pisalnega tudi računski ter opravlja lahko veliko število zamotanih računskih nalog. Piše s hitrostjo 9ooo vrst na uro, v vsaki vrsti je lahko loo znakov. Če bi izpisovali vse bi lahko rekli, da na uro zmore izpisati 900.000 številk.
V IBM računskem centru so še drugi pomožni žijo računanju, shranjevanju, izpisovanju, podatkov in rezultatov.
Delo v oddelku je zelo zahtevno je pa tudi pestro, neprijeten je le velik hrup, ki ga premajhni prostori. Toda tudi te stvari se du z možnostmi vseh treh podjetij.
stroji, ki tudi slu-mešanju ali čitanju
zelo zanimivo in delajo stroji in bodo uredile v skla-
MŽ
MEHANIZACIJA V NAŠI TOVARNI
Tudi v naši tovarni se zavedamo, da je za napredek tovarne potrebna večja mehanizacija in kjer je le mogoče naj primitivno delo zamenjajo sodobno izpopolnjeni stroji, v kolikor nam to dopuščajo finančna sredstva.
V drugi polovici leta 1964 je bil dobavljen nov stroj IMA za nalep furnirja po robu. Ta stroj nam je bil nujno potreben,če hočemo zmanjševati stroške izdelkov in se tako tem bolj uveljavljati v mednarodno delitev dela.
Do nedavnega so se uporabljali za po robu nalimki iz masivnega lesa, v nekaterih primerih pa smo tudi ročno furnirali po robu. To nam je vsekakor občutno podražilo izdelke.
Stroj IMA
Čeravno ni bilo mogoče nabaviti za to obstoječo kompletno opremo, ampak se bo to nabavilo postopoma, je kljub temu lep napredek. Vsi stroški za dobavljeni stroj pa znašajo 7,195«696»-din.
Omenim naj nekaj zanimivih tehničnih podatkov«
1» Furniranj e se lahko vrši eno ali dvostransko.
?• Furnirajo se lahko od 2o do 2oo cm široki komadi.
3.	Podajna hitrost je do 3o m v minuti«
4.	Za lepljenje furnirja se uporablja lepilo RAKOLL K 8oo.
5.	Za ultra pas pa RAKOLL expres S pri temperaturi 2oo do 23o° C«,
V kolikor bo več ploskovnega pohištva v proizvodnji se nam bo stroj IMA prav kmalu amortiziral. Za moderno proizvodnjo nam je vse to premalo, treba bo, ne samo dopolniti, ampak tudi stare stroje zamenjati z novimi modernimi stroji.
Janko Leskošek
SODOBNA UREDITEV SKLADIŠČA ŽAGANEGA LESA
če bi se vrnili nazaj v leto 1959, bi si težko predstavljali, kako bi mogli pri takratnih pogojih opraviti vsa dela, katera so pri skladiščenju žaganega lesa potrebna, posebno še, če u-poštevamo, da se je povprečni dnevni dohod žaganega lesa na
skladišče v sezonskih mesecih povečal od 55 m3 v letu 1959 na 74 m3 v letu 1965» Obratno pa se je poraba časa za manipulacijo e-nega m3 svežega žaganega lesa znižala od 4,2o ure v letu 1959 na 2,2o ure v letu 1965»
Glavni faktor za zgoraj navedeno znižanje časa za 1 m3 je meha-niziranje dela na skladišču z uvedbo stranskih viličarjev, Nabava teh vozil je pomenila pravi preobrat v načinu dela pri vskla-diščenju in transportu žaganega lesa,
Ker pa viličar sam tehta 6,8 t in lahko vozi oz. dviga tovor 3*5 t kar predstavlja skupno težo lo,3 t in ker način zlaganja in transportiranja žaganega lesa z njim zahteva dobro utrjen in zrav-nan teren, je bil glavni strošek in delo ureditev terena, kakršnega mehaniziran transport in vskiadlščenje zahtevata»
Skladišče se je urejevalo v treh etapah®
Prva tri polja t»j» 12»6oo m2 so bila urejena do avgusta X96o, Istega leta v maju je bil nabavljen tudi prvi viličar«
Druga tri polja tudi 12.6oo m2 so bila gotova v aprilu 1961, letos maja pa je bila zaključena tudi zadnja etapa v izmeri 14»400 m2 za skladišče žaganega lesa in na južnem delu še lo.ooo m2 za skladišče hlodovine®
S to zadnjo etapo je urejanje terena, razen asfaltiranja glavnih cest zaključeno.
To je najmodernejše skladišče žaganega lesa v naši državi in tudi med najmodernejšimi v srednji Evropie
Kapaciteta skladišča je lo»5oo m3 žaganega lesa, v slučaju potrebe pa se z zlaganjem na južni del, ki je namenjen za hlodovino lahko poveča na 12®5oo m3, kar bi popolnoma zadostovalo za povečano kapaciteto žage.
Iz zgoraj navedenih podatkov se vidi, da rabimo za en m3 žaganega lesa eea 3*75 m2 skladiščne površine,računano z vsemi cestami vred.
Geste na skladišču je treba redno vzdrževati in celoten teren vsako spomlad poškropiti z preparati za uničevanje rastlinstva, ker rastline ovirajo normalno sušenje lesa. Stroški za ta dela so v primerjavi a prednostmi, ki jih tako skladišče nudi zelo minimalni=
Kljub temu, da je ta prostor res sodobno in praktično urejen,nas čaka še veliko delo in tudi veliko stroškov,
To so: stalne strehe v obliki kozolcev.
S tem bi bil 2 as stalno in popolnoma zaščiten proti vremenskim neprilikam, ki precej zmanjšujejo njegovo kvaliteto,
Ker bi skupna dolžina strehe znašala eca 5 km in površina cca 2o,ooo m2 je jasno, da je to z ozirom na stroške nemogoče na-
- 5»
praviti v enem ali dvyh letih. Morali bi graditi postopoma v daljšem razdobju.
^e računamo, da se kvalitet31 lesa zaradi vremenskih vplivov poslabša. samo za 1 # znaša to pri lo„ooo m3 letno c ca 4 milijone dinarjev. Če prištejemo še osebne dohodke oz.stroške za pokrivanje in odkrivanje streh,ki znašajo z vsemi dajatvami najmanj 3 milijone dinarjev je to skupno 7 milijonov dinarjev in obenem dokaz, da bi se stalne strehe kljub visoki investiciji sorazmerno hitro amortizirale.
Da skladišče lahko sprejme lo.ooo m3 žaganega lesa, rabimo za to cca 9i5oo komadov betonskih podstavkov, cca 85 m3 moralov lo x lo, oea 55o m3 letev za letvičenje in cca 5oo m3 smrekovih desk za pokrivanje, katere se potem porabijo za sredice oz. zaboje.
Ob koncu še nekaj zanimivih številk o količinah hlodovine in žaganega lesa, ki gredo letno skozi žago in skladišče žaganega lesa?
V letu 1964 je bilo razžaganih l8.5oo m3 hlodovine.
Če vzamemo, da so v enem m3 približno 4 hlodi dolžine 4 m, bi to bilo 74»ooo komadov, kar bi znašalo, če bi bili hlodi položeni v ravni črti eden za drugim 296 km dolžine ali zračna linija: od Kamnika do mesta Jajce v SR Bosni,
Če pa računamo, da dobimo iz enega hloda povprečno lo komadov desk iste dolžine in če jih položimo po istem sistemu, bi dosegli dolžino 296o km ali 4-kratno zračno linijo od Kamnika do Skopja.
Če bi pa iste deske zložili ploskoma po tleh drugo poleg druge v kvadra, bi bila stranica kvadrata dolga 912 m,
Vsekakor so to zanimive številke, katere šele dajo pravo predstavo o količinah s katerimi letno operiramo.
Franc Štebe
Urejanje
skladišča
žaganega
lesa
V sedanjem času mnogo govorimo o ugotavljanju in izkoriščanju rezerv v gospodarstvu in s tem v zvezi v "boljšem izkoriščanju delovnega časa, materiala in strojev. Ena izmed osnovnih nalog v tej smeri je sistematični študij časa in dela ter normiranje del v podjetjih.
Naše podjetje je že pred leti pristopilo k reševanju problema sodobnega načina normiranja del. Izmed različnih sistemov merjenja časa oz. normiranja, je izbralo sistem, ki najbolj u-streza organizacijskim pogojem v tovarni, hkrati pa temelji na najnovejših dosežkih na tem področju. Prizadevanje kolektiva ob novem sistemu normiranja je prineslo uspeh. Produktivnost se povečuje, kar je med drugim omogočilo tudi uvedbo skrajšanega delovnega časa.
S pomočjo določenih tehnik in opravil, (tabele) prehajamo na predračunavanje časa izdelave (norm), ne da bi ga bilo treba v vsakem primeru ugotavljati na delovnem mestu, ko se je delovni postopek že začel. Sistem normiranja vsebuje tudi potrebne metode za razne analize in oblikovanje dela, čemur naj bi v bodoče (hli več poudarka.
RACIONALIZACIJA
ss
Včasih smo rekli: "Čas je zlato"! Danes pa moramo reči v lesni industriji: "Les je zlato"! Zakaj? Prvič, ker je drag kot že-fran in drugič, ker se ga bo, če bo šlo tako naprej težje dobilo kot zlato.
Les pa ima v kalkulaciji za naše izdelke zelo visoko postavko. Povprečno je v enem stolu ali fotelju 12 dm3 decimiranega lesa, ki stane po današnji ceni 1 m3 84«.000 din. Tako stane les za 1 stol lol8,- din, ali cca 3o 1» vrednosti stola. Če z lesom slabo gospodarimo, kaj hitro povečamo stroške lesa v izdelku in s tem zmanjšamo dohodek.
Na primer: Če rabimo za nek stol 2 kom vezi dimenzije po prire-zovalni listi 45o x 55 x 25 mm in grobi rez ali temperirnica slučajno nimata te dimenzije, se uporabi najbližja večja dimenzija npr.: 5oo x 60 x 25 ali 45o x 55 x 32 mm; razlika v kuba-turi znaša v prvem primeru o.26 dm3 ali 22 din, v drugem primeru pa 0.35 dm3 ali 29.- din.
Pri tem nastanejo še dodatne normalno nepotrebne operacije,dodatno prižagovanje na dolžino, ter dvakratno skoblanje na širino ali debelino. Vse to so odvišni stroški in prekomerna poraba lesa.
Vzemimo drug primer:
Noga za stol, decimiranega lesa 480 x 38 x 38 mm znaša 0.693 dm3
in stane kot decimiran les din 59.- To nogo obdelujemo in se na primer pri tretji ali četrti operaciji Če ne že preje pokaže napaka.
To nogo "bi morali odvreči že pri tisti operaciji, ko se je pokazala napaka, mi pa jo obdelujemo do kraja, in jo odvržemo šele takrat, ko nas stane 8o„- din.
To so primeri, ki se stvarno dogajajo in ne samo pri nogah in vezeh marveč pri raznih polizdelkih. Če odvržemo komad lesa pri operaciji takoj, ko se je pokazala napaka, se ta les lahko še porabi v druge namene, Če pa ga obdelamo do kraja pa navadno ni več uporaben ali pa manj uporaben«
Dobro bi bilo posvetiti čim več pozornosti pri predelavi in obdelavi lesa, ker to je denar« Vsakdo naj bo poučen ih tudi sam se naj zanima in prevzame čut odgovornosti, da ve kaj je pravilno ali dobro in kaj ni« S tem lahko prihranimo ogromno na materialu in času.
F.U.
KAJ PIŠEJO ČASOPISI 0 NAS
Delo 18. maja 1965 :
LJUBLJANA; nagradi za sodobno opremo - Na šestem mednarodnem natečaju za sodobno opremo, ki ga vsako drugo leto razpisuje Mostra Seletti e Concorso Internazionale del Mobile v italijanskem mestu Cantu, je bilo razpisanih šest različnih natečajnih tem. Docent ing. arh. Niko KRALJ je dobil v sodelovanju z razvojnim oddelkom Industrije pohištva "Stol" Kamnik (sodelavca arhitekta ing. Uršič in Romih) in v sodelovanju s študentom arhitekture Starcem dve enakovredni nagradi izmed 22 podeljenih. Natečaja se je udeležilo 549 elaboratov 334 avtorjev iz 25 dežel vsega sveta.
Rezultate mednarodnega natečaja v Cantuju je objavilo več kot 2o strokovnih revij iz celega sveta.
Poročilo z isto vsebino so objavili 18. in 19. maja po Tanjugovem posredovanju še "Borba”, "Vjesnik", "Politika", "Oslo-bodjenje" in vsi ostali dnevniki v državi. Podobno vsebino so objavile vse radijske postaje v državi.
Revija "LES" 3-4.1965
Revija "Les" je objavila na naslovni strani sliko upognjenih elementov s pripisanim tekstom;
"Krivljeni elementi sedežnega pohištva Industrije pohištva "Stol" Kamnik.
Ing. Niko Kralj
SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
Nimam namena polemizirati in se spuščati v razpravo ali ima naša dežela pogoje za skrajšani delovni čas ali ne, temveč želim samo ugotoviti, da tisti pisci, ki so v začetku propagirali in tudi uzakonili skrajšani delovni čas, sedaj pišejo popolnoma drugače.
'Nedavno je v zvezi s tem neki humorist napisal: ‘'Sprejeli smo zakon o 42-urnem delovnem tedniku, smatram pa, da hi hilo tre-t	ha sprejeti tudi zakon o manj govorenju in diskutiranju". Da
je temu tako se lahko prepričamo že iz televizijskega programa, saj ne mine dan, da ne hi videli kakšne konference, sestanka in podobno, kar pomeni, da vse preveč govorimo in diskutiramo.
Mi šmo sposobni organizirati samoupravljanje, krajevne skupnosti vršiti razne reorganizacije itd., večkrat pa se ustavimo pri proizvodnji. Včasih se zaustavimo pri zelo majhnih problemih, ki pa jih ne'moremo ali ne znamo rešiti. Dogodi se, da se zaradi pomanjkanja navadnega vijaka ustavi celotna proizvodnja, ker enostavno ni podjetja, ki bi proizvajalo takšne vijake ali pa jih proizvaja v premajhnem obsegu.
Sindikati pa priporočajo, da morajo biti minimalne plače toliko in toliko. Istočasno pa tudi povedo, da se mora to doseči z večjo produktivnostjo. Rezultati vsega tega so pa določila o zamrznjenih cenah.
Ker pa že sam naslov pove, o čem sem nameraval pisati, moram o tem spregovoriti nekoliko več.
Nekatere poslovne enote niso samo nadomestile skrajšani delovni čas s povečanim trudom in požrtvovanjem, temveč so tudi povečale produktivnost, druge pa so ostale na istem nivoju. Iz tega sklepam, da je treba večjo intenzivnost in produktivnost zagotoviti z ustreznimi organizacijskimi ukrepi. Organizacijski ukrepi naj bi bili v obliki izboljšanja načina dela, tehnične izboljšave, načrtna priprava dela, specializacija proizvodov, večje izkoriščanje, kapacitet, organizacije prodaje itd.
Skratka naš cilj ni v tem, da dosežemo ekonomski rezultat skrajšanega delovnega časa s povečanim naporom neposrednih proizvajalcev, temveč mora ekonomično gospodarjenje izhajati iz dela strokovnjakov - organizatorjev podjetja. Potrebno je načrtno in premišljeno delo, ki korak za korakom premaguje težave in ustvarja osnovo za neprestano izboljševanje.
Brez dvoma, da je naša delovna organizacija uspela pri uvedbi skrajšanega delovnega časa, saj se je produktivnost povečala, istočasno s produktivnostjo pa tudi osebni dohodki. Naš nadaljnji cilj pa je, delavcu v času proste sobote nuditi možnost kulturno prosvetne dejavnosti in vzgoje, fizične in duševne rekreacije, o Čemer pa nameravam pisati drugič.
J.K.
SKRB ZA ŽENE V NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH
Novi Zakon o delovnih razmerjih prinaša tudi materam precejšnje olajšave.
Mati - sodelavka z otrokom, starim do osem mesecev ima pravico zahtevati skrajšani delovni čas, ki traja štiri ure dnevno» Za 4 ure je plačana v delovni organizaciji, kjer dela, za ^ostale 4 ure dela pa je upravičena do nadomestila iz sklada socialnega zavarovanja.
Ko otrok dopolni 8 mesecev starosti, ima mati pravico delati po štiri ure na dan, dokler ne izpolni otrok starosti treh let, če mu je po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo zdravstveno stanje, potrebna materina nega. V tem primeru je mati upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu t.j. za 4 ure, kljub temu pa se ji tako delo šteje kot poln delovni čas.
Nosečnici oz. porodnici pripada 133 dni dopusta. Po zdravnikovem mnenju sme delavka nastopiti porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom, ker ima po zakonu pravico po porodu koristiti le lo5 dni porodniškega dopusta.
Še in še je določil o zaščiti žene delavke v novem zakonu o delovnih razmerjih, vendar o tem pa še kedaj drugič.
F. Š.
USPOSABLJANJE MLADINE ZA POKLIC
V uk sprejmemo vsako leto od sedem do deset vajencev za poklic pohištvenega in strojnega mizarja. Po dva mladinca smo sprejeli tudi v uk v kovinsko stroko. Letos bomo sprejeli osem do deset vajencev za poklice v lesno predelovalni stroki ter po enega za poklic obratni električar in strojni ključavničar.
Podjetje sprejema mladino v uk le za poklice, ki jih zahteva kadrovski sestav v proizvodnji in jih po končanem uku lahko namesti na primerna delovna mesta. Veliko imamo delovnih mest za mizarje ter tako sprejemamo mladino v uk predvsem za poklic pohištveni mizar ali pa za poklic strojni mizar, dosti manj pa sklepamo učnih pogodb za uk v poklicih; strojni ključavničar, ta-petnik,kovinostrugar,obratni elektrik in lesostrugar.Za poklice kot so: izdelovalec vezanih plošč, politirka, sušilničar in žagar h kovinsko žago smo se odločili, da bomo mladino usposabljali v podjetju le z nekaj mesečnimi seminarji. Imeli smo že dva taka seminarja. Mladina, ki je obiskovala seminarje se dokaj uspešno vključuje in uveljavlja na delovnih mestih.
To leto uvajalnega seminarja ne bomo imeli,mladinci, ki bodo končali obvezno šolanje v višjih razredih osemletke pa se lahko odločijo, da se učijo za poklice v lesno predelovalni stroki.
Mavricij Kotnik
lo
STALNE KOMISIJE PRI CENTRALNEM DELAVSTTRM SVETU
KOMISIJA ZA ZAŠČITO ŽENA IN MLADINE
1.	Anžin Anton - predsednik
2.	Šuštar dr. Julka
3.	Zamljen Mimi
4.	Grudnik Francka
5.	Horvat Ervin
KOMISIJA ZA OCENITEV LEL.MEST
1.	Lužovec Franc - predsednik
2.	Leb Alojz - dip.oec.
3.	Kiš Janoš
4.	Kotnik Mavricij
5.	Brleč Pavle
KOMISIJA ZA PREMIKANJE IN RACIONALIZACIJE
1.	Adamič Marjan - predsednik 2.	štefula ing. Dušan 3.	Kališnik Karl 4.	Romih Mirko 5.	Šepec Franc KOMISIJA ZA HIGIEN.TEH,VARSTVO KOMISIJA ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA	
1. Anžin Anton - predsednik	1. Tomšič Riko - predsednik
2. Pristov ing. Miloš	2. Rovtar Anton
3. Glažar Andrej	3. Štebe Franc
4. Benda Slavko	4. Uršič ing. Branko
5. Sušnik Jože	5. Moneta Lojzka
KOMISIJA ZA OCENITEV NEKURANTNEGA BLAGA	
1.	Kiš Janoš - predsednik 2.	Glažar Andrej 3.	Topolovec Danilo 4o Vavpetič Ivanka 5. Koželj Andrej ml.	
KOMISIJA ZA PROMETNO VARNOST PODJETJA	
1. Robežnik Janez - predsednik	
2.	Vehovec Jože 3.	Završnik Zdravko KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST	ARBITRAŽNA KOMISIJA
1. Štebe Franc - predsednik	1. Benkovič Karl - predsednik
2. Semen Ivan	2. Poravne Janez
3. Špenko Anton	3. Koritnik Anton
4. Krznar Franc	4. Leb Alojz - dip. oec.
5. Bergant Jakob	5. Pristov ing. Miloš
UPRAVNI ODBOR IZOBRAŽEVALNEGA	CENTRA
1.	Skušek ing. Peter - predsednik
2.	Pristov ing. Miloš
3.	Kotnik Mavricij 4o Podjed Jelka
5. Jurjevec Sonja
UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKEGA DOMA
1.	Volčanšek Ivan - predsednik
2.	Kralj Silvo
3.	Tomšič Riko
4.	Kropar Jože 5« Anžin Anton
PO IZIDU PRVE ŠTEVILKE "VESTNIKA"
Led je prebit in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je izdaja "Vestnika" naletela na simpatije večine sodelavcev. To nam dokazujejo Številna pisma, ki jih je uredništvo prejelo.Na žalost so bila ta pisma anonimna vsled česar jih ne objavljamo, iz njih pa povzemamo, da si takšnih informacij kot smo jih objavili v prvi številki še želijo in smatramo, da je takšen način obveščanja najprimernejši* Bralci "Vestnika" so izrazili željo, da bi imel naš list stalne rubrike s področja produkcije, delovnih razmerij, kadrovskih vprašanj, racionalizacije, kaj pišejo časopisi o naši tovarni in še in še je bilo predlogov« V glavnem smo že v tej številki skušali zadovoljiti predlogom bralcev, upamo pa, da bomo to tudi v bodoče uspeli realizirati, Precejšnje število bralcev je tudi izrazilo željo, da bi bila ena stran lista rezervirana za anekdote iz tovarne, V kolikor bomo prejeli primerno gradivo bomo tudi takšne prispevke objavili.
Vsem dopisnikom pa še kratko sporočilo: Honorarji za objavljene članke bodo izplačani v najkrajšem roku«
Uredništvo
OB PRILIKI MANJŠEGA POŽARA, KI JE BIL DNE 4« JUNIJA, KO SE JE VNEL BUNKER ZA ŽAGOVINO IZREKAMO VSE PRIZNANJE GASILCEM, KI SO V TAKO KRATKEM ČASU USPELI ZADUŠITI POŽAR* S SVOJIM NESEBIČNIM POŽRTVOVANJEM SO PREPREČILI ŠKODO, KI BI LAHKO NASTALA*
ISTO PRIZNANJE ZASLUŽI TUDI PGD TERENA DUPLICA«
DELAVSKI SVET in
UPRAVNI ODBOR PODJETJA