CELJSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA LETO m. ŠTEV. 22 CELJE 3, C. 195« Pofitnina plačana v gotovini Posamezna Številka 2 dia Glavna naloga organizacij Zveze borcev Temelj naše rarnesti je pripravile- sofrt nas vseh, da vsak na svojem me- sta nudi odpor, če bi kdor koU skušaJ STočati našo mirno graditev. Tovariš Tito nam je dal na ustanovnem kon- gresa Zveze borcev jasen napotek: »Delajmo, kot da bi bil mir sto ali pet sto let, toda pripravljajm« se — pripravimo se — kot da bi se za- •ela vojna že JatrL« Danes ni bližnje vojne nevarnostL vendar bi se vdajali utvaram, če se bi zavedali, da imamo sovražnike. Vseljudska pripravljenost, sposobnost ljudstva na obrambo pa bo najboljši •pomin našim sovražnikom, da bodo krzdali svoje težnje, ker se bodo za- vedali, da bodo naleteli na trdno ste- Mo, ob kateri si bodo lahko polomili samo zobe, ampak tudi svoje vratove. Zato bi bili zelo nestvarni, če ne bi izkoristili vseh ogromnih možnosti, deha pri vključevanju novih članov v zadruge. V zadrugi v Dramljah je bivži predsednik zaviral sam razvoj zadruge. Ko so ga odstranili, so se kmalu raz- mere izboljšale, pokaizali so se tudi u- spehi pri vključevanju ostalih kmetov. Danes je v okraju 16 kmetijsko ob- delovalnih zadrug, v kariere je vključeno 176 družin z 824 člani. Posedujejo 2141 hektarov zemlje 1108 glav živine in 409 strojev. iPoleg zadrug je v okraju 28 za- družnih ekonomij, ki posedujejo 786 ha zemlje, 105 strojev, 20 konj, 144 glav goveje živine, 70 prašičev in 66 krav Upravni odbori kmetijskih zadrug so posvečali premalo pozjornosti zadružnmi ekonomijam. Tam, kjer so gledali pra- vilno na razvoj zadružništva, so bile tu- di ekonomije lepo obdelane. Takšne so ekonomije v Kozjem, Šentjurju ob Ta- boru in na Ponikvi pri Grobelnem, v katere so se vključili tudi kmetje. Te ekonomije imajo že vse pogoje, da se razvijejo v delovno zadrugo. Delajo po brigadnem načinu dela, setvene plana so izpolnili, v Ponikvi pa so ga celo presegU za 60%. Ne dajeta pa lepega vzgleda ekonomiji v Frankolovem m 5t. Vidu pri Planini. Plan v gozdarstvu je presezeii V lesnem gospodarstvu so zadruge presegle plan poseka 101%, v spravilu 103% in v oddaji 112%. Kmetje imajo zaupanje v zadružne kreditne odseke V kmetijskih zadrugah je 26 kredit- nih odsekov, v katerih je vloženo 3,393.000 din. Ta številka nam dokazuje, da imajo kmetje zaupanje v zadružni kreditni sistem. Samo kmetijska zadru- ga na Vranskem ima okrog en milijon dinarjev hranilnih vlog ter zaradi tega ne potrebuje nikakega bančnega kre- dita, čeprav -je njeno poslovanje zelo obsežno. Lansko leto je bilo odobreno kmetij- skim zadrugam n^aj čez pet milijonov investicijskega kredita. Izkoristile so ga le nekaj nad 3 in pol milijonov, in to predvsem za nove gradnje, nabavo živi- ne ter opreme. Ekonomije i>a so izkori- stile od nekaj nad 6 milijonov odobre- nega kredita le okrog 3 in pol milijo- nov dinarjev. Kredit za gradnjo zadruž- nih, domov v višini od 3 in pol milijona dinarjev so izkoristili skoraj v celoti. Porast obrtn* delavnosti Lani so na novo ustanovili' 3« obrt- nih delavnic, v katerih je 115 delavcev. Najboljše obrtno poslovanje je bilo ▼ kmetijski zadrugi na Vranskem, ki ima mehanično, čevljarsko, mizarsko in ši- viljsko delavnico ter domačo obrt im brivnico. Poslovanje delavnic je pravU- no, delavci se plačujejo po efektu dela m na podlagi uvedenih norm. Cene iz- delkov so nižje in kakovost boljša kot takrat, ko so bile delavnice v privat- nih rokah. Trgovsko podjetje je doseglo svojo nalogo ^ Tudi trgovsko .podjetje je izpolnilo plansko nalogo ter jo tudi preseglo. Kljub težavam za dobavo blaga so pre- segli plan blagovnega prometa za 19%, v trgovski mreži pa za 5,2%. Ker je bi- lo trgovsko podjetje prenasičeno z ne- kurantnim blagom, predvsem s pred- meti galanterije in železnine so ga od- premili v druge kraje ali federalne edi- nice, kjer je bilo za takšno blago večje povpraševanje. Zaradi teh uspehov in vestnega poslovanja so sprejeli prizna- nje ministrstva za trgovino kot najbolj- še zadružno podjetje v Sloveniji. Odkupu zdravilnih zelišč so zadruge posvečale premalo pozomosti V preteklem letu niso kmetijske za- druge vršile odkupov poljskih pridel-' kov, krme, sadja ter vina kakor prej- šnja leta, ker so te odkupe prevzela od- kupna podjetja. Odkupovale so le zdra- vilna zelišča, gozdne sadeže, suhe gobe, krmska in zelenjadna semena, oljarice. Najbolj se je izkazala kmetijska za- druga Vitanje, ki je odkupila med dru- gim tudi 150 kg suhih gob. Lepe uspe- he so dosegli pri zamenjavi oljaric, kjer so nekatere presegle plan za 30%. Pri tem so se predvsem izkazale kmetijske zadruga v Žalcu, Sv. Juriju, Rifengozdu, Hudinji, Sv. Petru, Polzeli in Vojniku. Uspeh pri odkupu sončnic je bil izre- den, saj so odkupile 100% več sončnic, kot je znašal okrajni plan. Odkupu zdravilnih zelišč pa so zadruge posve- ^ čale premalo pozomosti. Gradbena delavnost je bila aktivna Gradbeno podjetje, ki je bilo usta- novljeno letos i'n v katerem je zaposle- no 16 delavcev gradi svinjake v ArjI vasi, Vrb ju in Dobrni, v Šentjurju in Škofjivasi pa zadražne domove. V pri- hodnjih dneh bodo gradili v Dramljah, Veliki Pirešici in pozneje na Planini nove hleve. Odsek ima v načrtu izgra- diti 25 do 30 lesenih silosov, kateri sc se lansko leto zelo dobro obnesli. Grad- beni odsek ima lastno opekarno ter dve apnenici v Frankolovem in Vitanju. Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora, ki bo letos še bolj popoln in zboljšal zadružno delo, so sprejeli sklepe za nadaljnje razvijanje m utrjevanje naših zadrug. Novoizvoljeni odbor ter sprejeti sklepi so porok, da bodo napake odpravili ter še 'bolj izboljšali delo na polju pre- obrazbe naše vasi. Popis posejanih povrSin mora biti dosledno izvrSen V dneh od 31. maja do 7. junija se vrši splošen popis j.esenske in spomla- danske setve ter večletnih posevkov. Popis je izredno važen zaradi točnega pregleda, kako je izpolnjen setveni plan posamemih kultur. Glavni cilj popisa je, da se postavi točna baza za odkup- ne plane. Do sedaj gta bila izvršena že dva po- pisa spomladanskih posevkov, katera pa nista bila zadovoljiva. Pri drugem popdsu je bilo ponekod prijavljenih celo manj posevkov kot pri prvem. Popis nam bo pokazal tudi za koliko so posa- mezni kmetje izpolnili plan povečanja ornih iK>vršin s preoravanjem travni- kov, tam kjer so bile nekoč njive, kakor tudi odkriv zatajene piovršine, katerih je v našem kraju kar lepo število. Tako se je pri pripravah v teku tega tedna pokazalo, da kmetje kot krajevni odbo- ri zatrjujejo, da zatajenih ix>VTŠin ni. Medtem pa so v Dobju pri posestnicl Kovačič Julijani odkrili 14 arov utajene pšenice, 7 a ovsa, 12 a krompirja in 63 arov konize. Pri posestniku Salobir Fr. v Repovžu — KLO Dobje pa 127 a uta- jene pšenice, 11 a krompirja in 12 a ko- ruze. Enake primere so ugotovili tudi v nekaterih drugih krajevnih odborih. Vsi tisti, pri katerih bodo med samim po- pisom in po popisu našli zatajene po vršine ali nepravilno prijavljene kul- ture, bodo kazrwjvani po zakonu o go- spodarski sabotaži. Brez dvoma bo glavno težišče proti- IjudsOdh elementov, ki že pet let čakajo na »drugače«, da prijavijo čim manj posevkov belih žit in -krompirja ter čim več krmskih rastlin. Naloga Frontnih organizacij, KLO-jev in popisnih ekip je, da sproti odkrivajo in ra^rinkujejo takšne slučaje. Okrajni ljudski odbor bo talcšne primere takoj kaznoval z najvišjo kaznijo, težje primere bo pa odstoi>al javnemu tožilstvu. Popis .bodo vršile dva do tri članske ekii>e po volivnih enotah. Krajevni ljudski odbor je dolžan pripraviti za- dostno število ekip, ki bodo sposobne izvršiti popis do določenega roka. Dolž- nost Fronte pa je, da aktivno sodeluje in pomaga v tej akciji. Tudi kmetijske zadruge morajo sodelovati pri popisu. Kajti le 2 množičnim sodelovanjem bo popis dobro uspel. Krajevni Ijudsld od - bor mora tudi določiti sposobne ijud: za merjenje, v kolikor popisne ekipe tega ne »bodo mogle same izvršiti. Od dobre organizacije in čuta odgo- vomosti do te važne naloge zavisi uspeh, ki nam bo pozneje prihranil mnogo tru- da. Obenem bodo pa razkrinkani vsi špekulanti ter bodo postavljeni tja ka- mor spadajo. V Laškem so se pripravili za praznih učenčev v gospodarstvu Mladinske organizacije in odgovorni funkcionarji v Laškem so .pravilno ra- zumeli priprave za tako važen dan, ka- kor je Praznik učencev v gospodarstvu 2e v soboto pred samim praznikom bodo na skupni konferenci pregledali in podrobno analilziirali dosežene uspe- he ter skupno ugotovili dobre in slabe strani tekočega šoMcega dela, da jih bodo lahko v prihodnjem letu odpra- vili. Mladinska organizacija bo podala poročilo o svojem delu in pomoči, ki jo je nudila pri dvigu učnih uspehov v šoli. Na dan praznika si ibomo lahko v La- škem ogledali razstavo izdelkov učen- cev, njihov uspeh strokovne praktične vzgoje. Učenci bodo v dopoldanskih virah azvedh fcultumo-^prosvetni pro- gram, objavili bodo rezultate doseda- njih uspeiiov in ob tej priliki najprid- nejšim razdelili primerne nagrade. Po- poldne bodo s fizilculturnim nastopom pokazali svoja prizadevanja tudi v tej smeri. Prav gotovo, da bo ta dan velik praz- nik za učence. Na drugi strani pa bo tudi pokazal pravo pot še mnogim mla- dincem, ki bodo iletos končali obvezno osnovno šolsko dobo ter številnim dru- gim, ki še niso vključeni v uk, ker se še ne morejo odločiiti za stroko, 'katere bi se prijeli. Ta dan naj bo tudi del praziiika novih učencev v gospodarstvu, ki se bodo v prihodnjih mesecih vklju- čili v vrste ustvarjalcev našega plana. Rudarji v Pečovniku so na rojstni dan maršala Tita prekoračili dnevno proizvodnjo za 53 odstotkov Premog je kri naše industrije. Z na- raščanjem novih industrijskih objektov je stalno večja potreba po kvalitetnem premogu za našo težko industrijo s ka- tero si gradimo neodvisnost in domovi- no in socializem. Teh važnih nalog v Titovi petletki se zavedajo tudi pečov- nižki rudarji, ki iz nenehno in vztrajno borbo z nadnaravnimi silami v jami bi- jejo borbo za dosego plana. Pečovniški rudarji razumejo našo socialistično stvarnost, kar dokazuje s svojo uspeš- no borbo za izpolnjevanje plana v pre- teklih treh letih Titove petletke. Po- sebno težavno borbo za izpolnitev plana Imajo rudarji v letošnjem letu, ker jih je do nedavnega stalno ovirala voda v enem delu jame. Plan, ki je bil postav- ljen za celo jamo je bil precej visok, če vzamemo v obzir vse jamske neprilike, katere so ovirale izpolnitev plana. Kljub temu, da delajo sedaj samo v enem delu jame, je mesečni proizvodni plan ostal isti, ki pa je do danes dosežen 90%. Kakor vsako leto, kadar so tekmovali, tako tudi v letošnjem letu niso hoteli zaostajati za drugimi rudniki. Za roj- stni dan maršala Tita so prekoračili dnevno proizvodnjo za 53%, kar je naj- lepši dokaz socialistične zavesti pečov- niških rudarjev. Nasprotno od rudarjev pa delajo na- meščenci v rudniškem konzumu. Tako je nedavno prispel v rudniški konzum kontingent tekstilnega blaga, ki pa ni bil pravilno razdeljen med rudarje. Blago samo so že delili na predvečer predno je bil določen dan prodaje. Ja- sno je, da so se najprej oskrbeli z boljšim blagom nameščenci konzuma, njihovi znanci in prijatelji v bližini konzuma. Razumljivo je, da tudi na- meščenci v konzumu rabijo blago, kar jim nihče ne oporeka. Pri tem pa, ko so si delili blago, niso pomislili, da za- dostuje za njih tudi tri metre kakor za ostale rudarje in bi bil višek, ki so si ga prisvojili dobrodošel marsikateremu rudarju, ki še danes nosi točke ix) žepu. Jasno je, da so rudarji upravičeni kri- tizirati takšne nepravilne delitve tek- stilnega blaga — dokler ga ni zadosti na zalogi. S. I. T CENTRU PEEDVOJAŠRE VZGOJK V •OČKI SO DOSTOJNO PRIPRAVILI PRAZ- NIK ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Fantje iz Socke, ki hodijo k predvojnski ▼zffoji, so v čast rojstnega dne maršala Tita tekmovali. Tekmovali so, kako bi do podrob- nosti obvladali snov, ki jim je bila predava- na. Za vaje so si naredili lesene puške, ure- dili pa so tudi kabinet, ki bo služil kot uCil- nica in za kultumo-prosvetno udejstvovanje mladincev. Na dan volitev v Zvezno skupšči- so postavili na volišču vse mlaje in stra- žili na volišču. Ob obletnici ustanovitve OF so pripravili kres in sodelovali v pripravah za miting. 21. maja so nosili Titovo štafeto od Socke do Nove cerkve. Na sam rojstni dan maršala Tita pa je bil za fante ie po.sfbno svečan trenutek. Ob na- vzočnosti predstavTiikov ljudske oblasi in or- ganizacij. je predsednik KLO podelil najbolj- šemu mladincu odlikovanje, devet drugih pa je dobilo pismeno pohvalo od komandirja centra. Ob zaliljučku so poslali čestitke maršalu Titu z obljubami za še večje uspehe pri u- čenju in d^u. Kaj bo storjenega v korist matere in otroka oh njihovem tednu v Celju in okolici Po vsej celjski okolici se pridno pri- pravljajo na »Teden matere in otroka«. Otrokom bodo nudili mnogo veselja in zdravniške nege, materim pa bodo zdravstvena in vzgojna predavanja v veliko pomoč pri vzdrži in vzgoji otrok. V Celju bodo v Tednu matere In otro- ka odprli pet novih otroških igrišč Priprave za »Teden matere in otroka« so v Celju precej živahne. Tokrat bodo v Celju odprli pet novih otroških igrišč, in to: v Cinkarni, Medlogu, Tretji četrti, Zavodni in Dolgem polju. Otroško za- bavišče bodo imeli tudi na Drugi četrti. Na vseh terenih bodo pogostili otroke. 5. in 6. junija bodo v Domu ljudske pro- svete nastopali učenci Glasbene šole. V sredo 7. junija bodo pionirji in pio- nirke šli na obisk k Jugoslovanski ar- madi. Pionirji si bodo lahko ogledali tudi lutkovne predstave. Iz Dobrne bo- do pionirji gostovali v Celju z otroško igro »Sneguljčica«. Predstavi bosta za- ključeni za pionirje-cicibane. V petek bo v dvorani ljudske prosvete slavnost- na akademija, naslednji dan pa bodo ^ Ljubljane gostovali naši dramski igralci, ki bodo uprizorili Milerjevo: »Vsi moji sino\n«. V nedeljo 11. junija bo predsednik MLO povabil in sprejel na obisk vse najboljše aktivistke, obiskovalke otrok in mater, kjer bodo sprejele tudi na- grade in pohvale. Po ustanovah, sindikalnih podružm- cah in vseh terenih bodo predavanja in kulturne prireditve. Lutkovne predsta- ve bodo naši najmlajši lahko obiskali v Medlogu, Zavodni, Novem Celju, dram- ska sekcija KID Miloš Zidanšek pa bo z »Zeleno vrvico« gostovala v domu onemoglih na Grmovju. V šoštanjskem okraju so se najbolje pri- pravili za Teden matere in otroka v Ve- lenju V Velenju so v ta namen imeli že več prireditev. Nastopali so odrasli in pio- nirji. l.jimija bodo v Velenju odprli Dom igre in dela. Obenem bodo odprii otroško igrahšče pred zadružnim do- mom. 2ene so pripravile otroški sejen;. Priredili bodo izlet v rojstni kraj Pre- žihovega Voranca. V materinski posve- tovalnici je sedaj še posebno živahno, predavanja so stalno na sporedu, zra- ven pa žene pridno pripravljajo igra- čke za nov DID. V predpripravah se odlikujejo vse množične organizacije, od posameznikov pa tovariš Jenko, u- pravnik velenjske elektrarne. V Žalcu bo otvoritev Tedna združena s pionir- skim dnevom. Uredili bodo pionirsid sejem, na razstavi pa bodo pokazaii pravilno nego dojenčka. Razstava bo ves teden v treh izložbah. Veliko vese- lje bodo naredili otrokom in materim tudi z otvoritvijo otroške restavracije. Priredili bodo roditeljski sestanek, ki bo združen z vzgojnim predavanjem. ObdariU bodo onemogle in bolne žene z živili in denarjem in pogostili šol^^ke in predšolslce otroke. Ljudsko gledali- šče pa bo v ta namen igralo Krajnčevo dramo »Pot do zločina«. V Novi cerkvi so za ta dan pripravili otroško prire- ditev. Matere in otroci se bodo na otvo- ritveni dan napotili na skupen izlet, med tednomipa bodo žene prišle na pre- davanje o higijeni in pravilni negi do- jenčka. Prve v okraju so postavile vzgojno komisijo, ki bo reševala vzgoj- na vprašanja. Tudi pri Sv. Lenartu nad Laškem bodo priredili proslavo z raznimi deklaunacijami in pestrimi pri- zori. Številne matere bodo ta dan de- ležne priznanja in čestitk. Tudi pri Sv. Lenartu bo predavanje za žene, kjer bo govora o higijeni in zdravju otrok. Zaostajati nočejo tudi v Bučah kjer bodo ta teden ustanovili posveto- valnico za matere in otroke. Z otroškim sejmom bodo rsizveselili cicibančke in pionirje. Zene bodo pridno obiskale predavanje zdravstvenega pomena. Naj- bolj pa so lahko veseli, da bo v Bučah končno tudi poklicna in priznana ba- bica. (Nadajevanje na 2. strani) »CELJSKI TEDNIK« Leto III. Ste-v. 22. — Stran 2. Pred pevskim koncertom SKJJD-a „France Prešeren'^ Pisanja in razpravljanja o naši glasbi ia naših glasbenih nagnjenjih povedo, da je na- šemu človeku glasba že od nekdaj priložno- stno sredstvo za dosego vtisov in razpolože- aja. če se je n. pr. t dobi našega narodnega prebujenja po Čitalnicah predvsem pelo, je iskati vzrokov za to v osnovnem gl^benem »agnjenju našega ljudstva, ki je v skupin- skem, innogoglasnem petju zrlo možnost za izražanje in povdarjanje svojih načel. Ome- na vokalno glasbo v našem prvem za- »reunem glasbenem ustvarjanju je bila nujna tudi, ker naše ljudstvo v pomanjkeuiju indi- vidualističnih teženj v umetnosti in v priro- jenem podrejanju osebnosti skupnosti, mma nobenh narodnih instrumentov, nobenih — recimo — gusel ali guslarja, ki bi godel na svoje gusli in z njimi spremljal neskončno dolgo junaško pesem. Tudi potem, po ziomu avs^ro-ogrske monarhije, ko »je oblast leiala na cesti«, a si jo je prisvojila buržoazija. ker delavstvo Viez revolucionarne orgaiii/atije t«;- jTii ni moglo storiti, je ostala reoi.;ni, pesem delavskih pevskih zborov med drugimi de- Javskimi Ralturnimi •^'•.'ronizacijumi i;;raz no- vih revolucionarnih prizadevanj delavskih '-možic. S pesmijo so izražali svoja močna in pestra občutja tudi naši partizani; pesem jim je bila naravna nujnost, ki jih je spremljala l a dolgih pohodih, v bojih in ob tabornem ognju. Pesem — najzvestejša spremljevalka uašega malega naroda, je vedno tolmačila njegove misli in čustva, bodrila ga je v nje- govih težkih dneh, da ni obupal, da se. je ©hranil pod silo viharjev, ki so hrumeli nad njegovim »larodnim telesom skozi sto in sto let. Partizanski borbeni pesmi, ki bo našim potomcem večno govorila o naši borbi za svobodo, se danes pridružuje še pesem de- lovnih brigad, obe pa še nadalje dopolnjujejo pevske umetnine tako iz zakladnice našega r>aroda, kakor tudi ostalih narodov Jugosla- vije m celo iz zakladnice občečloveike kul- ture, vse pa povezane v nov splet pesmi na- vdušenja nad vsem, kar je na svetu lepega in dobrega, pesmi, ki morejo s svojo vsebino in melodijo prispevati k omiki našega duha in srca. Pevski zbor »Prešemovcev«, ki priredi v prihodnjih dneh svoj drusi samostojni kon- cert, iivi že od vsega začetka v načrtu, da se ob vsakokratnem zaključku svoje poslovne dobe predstavi z nekim zaključnim pevskim programom. Tako je izvedel lanski koncert pod naslovom »Od partizanske do sodobne pesmi«; letos pa stopa na pevski oder s pro- gramom celjskih skladateljev Ipavcev, An- tona Schwaba, Risia Savina, Slavka Mihel- čiča in Radovana Gobca. Sledeči tretji kon- cert naj bi po načrtu pevskega vodstva ob- segal jugoslovansko narodno pesem, a četrti sodobno, to je od 1940 naprej. Zakaj tokrat celjski skladatelji? Ali res iz lokalpatriotizma,. kakor ga bo pevcem in pevskemu vodstvu gotovo očital ta ali oni spremljevalec celjskega kulturnega življenja? Xe, ampak, ker so domačemu pevcu in po- slušalcu najlaližji. Ti skladatelji so ustvar- jali na našem teritoriju, to je iz njega so čr- pali in njemu tudi naprej vračali ter tako navezali nase najprej glasbeno razpoloženega človekci iz svoje okolice. S tem pa hi rečeno, da so njih skladbe le last celjskega okoliša, temveč nasprotno — njih pomembnost in u- metniška v.ednost je njih avtorje uvrstila bodisi med tiste velike tvorne sile na glas- benem področju, ki jih je rodila prebujena rarodna zavest, bodisi med nove tvorne sile, ki so se zlasti po osvobojenju prelile v ce- ioLni tok slovenske glasbe. Od naših skladateljev uživajo Ipavci naj- večji sl-jves v zgodovini slovenskega glasbe- nega ustvarjanja. Z Benjaminom Ipavcem (1829—1909) je dobila ljubljanska Glasbena Matica (1872) svojega zvestega sotrudnika že ob začetku svojega kulturnega delovanja, ena- ko kasneje (1901) Novi akordi, čeprav je skladatelj tedaj štel že 70 let, a med svoje ustvarjalce ga šteje tudi naša operna glasba. Njegove skladbe, raztresene po raznih pesma- ricah, so peli vsi slovenski pevski zbori, iz- vajale so se tudi izven Slovenije ter se po- jejo še danes. ' S pesmimi skladatelja in narodnjaka Gu- stava Ipavca (1831—1908) so se otvarjale te- danje čitalnice (Celje, Maribor). Njegove l»esmi so preproste, toda melodijozne, segajo v srcc in so se zato hitro razširile. Josip Ipavec (187»—1921), sin Gustavov, je pel in muziciral ie kot dijak, kot graški študent se je uveljavljal kot komponist in pevovodja v akademskem dništvu »Triglav«. Dičila ga je še večja muzikalna nadarjenost in temeljitejša glasbena izobrazba od očeta in strica. Ime skladatelja Antona Schwaba je tesno povezano z nekdanjim Celjskim pevskim dru- štvom, predhodnikom današnjega »Prešerno- vega pevskega zbora. Zapustil nam je ne- katera kvalitetna vokalna dela. harmoniza- cije ljudskih pesmi itd. itd. Risto Savin-širca (1869—1949) stoji na pragu dobe po letu 1918, ki je rodila prve poklicne operne skladatelje, ne sicer še kot poklicen, vendar pa kot izrecen operni tvo- rec. Vse njegovo kompozicijsko delo se je že od vsega začetka zgostilo ob tej veji glas- bene umetnosti. Novoromantični slog svojih opernih skladb je izdelal tudi v svojih šte- vilnih zborih in samospevih in ostalih kom- pozicijah. V slovensko moderno glasbeno snovanje spadata Slavko Mihelčič (1912), čigar dela med drugimi njegovimi sodobniki razkrivajo snovanje, ki je vsrkalo vase nove spodbude modemih gleisbenih smeri, stremečih po sa- mosvoji glasbeni orientaciji ter Radovan Gobec (1909), ki sklada predvsem vokalna de- la in se uveljavlja kot skladatelj in zboro- vodja (Pevski zbor LMš Ljubljanske uni- verze), njegove skladbe pa se odlikujejo po moči novega doživetja. Pogoji v katerih je zbor pod vodstvom pevovodje Jureta Vrežeta pripravil svoj pro- gram. so enaki pogojem dela drugih kultur- no-umetniških skupin, torej pogojem v kate- rih imajo svoj delež težave in ovire, ki jih povzroča mnogostranska zaposlenost pevcev in njih obloženost z delom na najrazličnejših sektorjih, na drugi strani pa pomanjkanje pevcev (tenoristov!), torej nezadosten dotok novih, mladih moči, kar vzbuja strah pred zastojem ljudsko-prosvetne dejavnosti, ki bi se z odpovedjo njenih najstarejših nosilcev* lahko sploh končala. Tudi v »Prešernovem« pevskem zboru temelje namreč načela in u- spehi na sodelovanju dolgoletnih pevcev, med katerimi nekateri že 30 do 40 let svojega iz- venpoklicnega dela posvečajo slovenski pesmi. Taka zvestoba in predanost ni le svetel vzgled mlajšim pevcem, marveč tudi okvir, ki ujedinjuje zbor v tak ljudsko-prosvetni kolektiv, ki lahko beleži tudi tak primer pri- klenjenosti, da pevca, ki mora že ob 3. uri zjutraj nastopiti službo, vendar le še sreča- mo tudi na pozni večerni pevski vaji. Svojiin sodelovanjem na najrazličnejših kulturnih prireditvah. gostovanjem med gozdnimi brigadami, po celjskih tovarnah in zdraviliščih, dodaja pevski zbor drugi samo- stojni celovečerni koncert, porojen v želji, da izzveni kot časten doprinos k ljudsko-pro- svetni, posebej pa k pevski dejavnosti našega mesta. G. Grobelnik AMBULANTA V LAŠKEM JE PRE- JELA PRIZNANJE Na zadnjem zdravniškem sestanku jc bilo pregledano delo in uspehi tekmo- vanja, ki so ga imeli zdravniki okraja Celje-okolica. Najboljši v tekmovanju je bil upravnik sektorske ambulante v Laškem dr. Mrmolja Zdenko, kateri je dobil v merilu LRS prvo mesto in zato tudi zaisltiženo pismeno priznanje. Na obisku pri gozdni brigadi na Ojstrici z vso brzino je drvel kamion po gladki novi cesti in puščal za seboj bogate hmelj- ske nasade, njive in polja n£^e sončne Sa- vinjske doline. Iz kamiona se je slišala ve- sela pesem mladih kulturno imietniških de- lavcev iz Celja, ki so šli na obisk h gozdni brigadi na Ojstrico. Posekani hlodi, ki so se kljubovalno postavljali na pot, da so jih morali mladi kulturniki s svojimi močmi spra- viti s ceste in nadaljevati pot, so naznanjali, da je v bližini brigada. Komu od vseh se ni ob pogledu na široki, prostor naloženih debel porodila želja, da bi tudi on bil med njimi, poslušal glas sekir in žag in zvečer z zanosom povedal, da je presegel normo . . . Brnenje avta je opozorilo skrbnega ko- mandanta brigade, da nas je pričakal že na pragu. Z nasmejanimi, zarujavelimi obrazi pa so pozdravljali brigadirji. Najprej je bilo treba najti primeren pro- stor za nastop, kajti plesalci folklorne sku- pine so morali imeti pod seboj trdna tla. predvsem za »svatovsko polko«. Komandant je povedal skupini, da je brigada povabila tudi vaščane. Okoli 200 ljudi, med njimi mnogo vaščanov iz št. Jurija, Lok, celo iz Ojstriške vasi, je željno ob določenem času pričakovalo začetka prireditve. Brigadirje in vaščane je v imenu skupine pozdravila tov. Marica Frecetova in jim ob zaključku dejala: »Naj vam današnji popol- dan prinese mnogo notranjega razvedrila, da boste duhovno bogatejši stopali z delom v nov jutrišnji dan in se vrnili na domove z zavestjo, da ste dali domovini to. kar smo ji vsi dolžni dati.« _ Po nastopu, ki so ga izvajali člani SKUt> »Ivo Ključar-Kožuh« in člana Ljudskega gle- dališča. se je razvila prijetna zabava, čla- nice folklorne skupine so se v narodnih no- šah zavrtele z brigadirji, pridružili so se jim ljudje iz vasi, daj je harmonika in -vriskanje rajajočih odmevalo po gozdu . . . Ob odhodu se je skupini zahvalil koman- dant in zagotovil, da bodo brigadirji nada- ljevali z uspehi, da se bodo vrnili na domove z zavestjo kot je dejala tov. Frecetova, — da so dali domovini vse moči in sile, ker so ji dolžni dati. Ta lep popoldan je tesno povezal z neiz- brisnimi spomini brigadirje, vaščane in kul- turnike. S. T. Cesa me smemo vec opustiti Živimo v velikem času obnove na vseh področjih našega gospodarstva, zato je nujno potrebno, da posvetimo vso pažnjo tutdi našemu sadjarstvu. Vsako leto stoje pred našimi sadjarji ogromne naloge. Naša ljudska obiast posveča vso skrb za dvig tmmega sa- djarstva, ker je splošno znano, da je Slovenija dežela sadja, ki slovi dal€(^ izven mej naše domovine. Velikanske vsote, ki jih izdaja naša država za pobijanje sadnih škodljiv- cev, za zboljšanje drevesnic, ureditve sadovnjakov itd., bi morale naleteti pri vseh naših sadjarjih ne samo na odobravanje, temveč na skrbno in toč- no izpolnjevanje predpisov, uredb in zakona, Id ga v svojih neštetih prika- zovanjih in opozorilih z lepaki in po- jasnili na množičnih zborovanjih uvaja naša ljudska oblast. Neizpodbitna je resnica, da je posa- mezno sadjarstvo takšno, kakršen je sadjar, oziroma gospodar. Ugotovljeno je, da so napredni in pridni sadjarji celo ob težkih terenskih prilikah, ob pomanjkanju marsičesa, kar bi bHo potrebno za dvig sadjarstva, pri še ne- urejenih povojnih pi^ikah, skrbeli za svoje sadovnjake, jih budno čuvali pred škodljivci, se zalagali s skrbnim delom čiščenja in škropljenja ter vse- stransko dvigali njih donosnost. Poftrebno je, da iznesemo nekaj pri- merov odličnili in marljivih sadjarjev, ki zaslužijo vso i>ohvalo in priznanj« naše ljudske oblasti. Za vzgled vsem sadjarjem na območju Celje-mesta naj bodo tovariši: Boži-č Samo, Zorko An- ton in Kodela Jožef iz Polul. Njihovi vzorno urejeni sadovnjaki, predvsem sadovnjak tov. Boždča, kateri navzlic najtežjim terenskim pogojem posveča veliko skrb in ogromno truda, doka- zujejo velike in odlične usi>ehe v sad- jarstvu. Ne moremo pa tega trditi. • drugih sadjarjih ilz Ostrožnega in dru- gih vasi, M še daleč ne dosegajo u- spehov sadjarjev iz Polul, toda me^ najbolj zanemarjene in zapuščene sa- dovnjake pa l^ko uvrstimo sadovnjak tov. Pavlin Jožefa iz Košnice, oeiprav štejemo Košnico med izrazito sadjarski predel. Tov. Pavlin, Stvarnik Frančiška iz Košnice in Deželak Jože in Lednik Marija iz Lokrovca niso kljub strogim naredbam odstranili suhih vej s sadnega drevja in niso a'li nočejo doumeti, da s svooim malomarnim oskrbovanjem sadovnjakov povzročajo razvoj sadnik škodljdvcev in raznih bolezni, katere se prenašajo na ostale zdrave sadovnjake. Mestni ljudski odbor bo proti takim malomarnim odnosom nekaterih sa- djarjev postopal po uredbi o eaščit« sadnega drevja. ' V. B. FIZKULTUR CRVENA ZVEZDA, MLADOST, PROLETER V BORBI S KLADIVARJEM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Po štirih uspelih nastopih v začetku atlet- ske sezone je moštvo AD Kladivarja temelji- lo, bolj kot kdaj poprej, pripravljeno za Zvezno atletsko ligo, katere prvo kolo se vrši v soboto 3. in nedeljo 4. junija v Celju na Glaziji. Lani je v istem tekmovanju domači Kla- divar dosegel sedmo mesto, njegova nasprot- nika v letošnjem prvem kolu pa Mladost dru- go, Proleter pa osmo mesto. Po temeljitih predpripravah v predsezoni, si je domača ekipa utrdila vrste šprinterjev, zaprekašev in metalcev tako. da je trenutno v ekipi večja \Tzel le na dolgih progah. Zagrebška »Mladost« ima v svojih vrstah več državnih rekorderjev in prvakov, od katerih je treba zlasti omeniti državnega rekorderja v dese- leroboju Davorina Marčeljo, rekorderja na 110 m zapreke Ervina Srpa, rekorderja v sko- ku v daljino Marjana Urbiča ter državne reprezentante Galina v kladivu. Kraljeviča in Reljo na 400 m. Osješki »Proleter« je pridobil od lani mnogo novih atletov, ki poleg Mar- jana Slanaca (100 m 10,8!). Totha in Petra tvorijo zelo močno ekipo. Zlasti na dolg-^ proge bo vsem trd oreh Mustapič. bivši član Partizana. Borba za prvo mesto se bo kljub vsemu vodila me-d Mladostjo in domačim Kladivarjem, ki bo s svojimi rutiniranimi člani Hancem, Zupančičem, Zagorcem, Peter- ko, Golcem, Ferlugo in Kopitarjem ter z mladimi sprinterji Lorgerjem, Mljačem i» Hribarjem skušal vzeti zmago »Mladosti«, ka- teri je papirnata računica bolj naklonjena. Slučaj je nanesel, da se že v prvem kolu ženske konkurence srečata lanski prvak »Kla- divar« in drugoplasirajia Crvena zvezda. P« izgubi šestih glavnih tekmovalk, bo domača ekipa šla v borbo z mladimi silami, ki bodo, kot to pričakuje vsa naša športna javnost nudile čim večji odpor. Prav gotovo bo naj- lepša borba na 80 m zapreke med Spomenk* Koledinovo (12,8) in Ivanko Knezovo (12.7). Državna rekorderka v skoku v daljino Spo- menka Koledinova (CZ) bo imela v Milki Majcenovi veliko nasprotnico in presenečenje ni izključeno. Meti bodo domena državnih re- korderk Matejeve in Radosavljevičeve (obe CZ), dočim bo štafetni tek prinesel zmago p« vsej verjetnosti domačinkam. Prireditev se bo pričela v soboto 3. junija ob 17. uri. v nedeljo pa ob 9. uri 30 minut dopoldne, obakrat na Glaziji. Pozivamo celjsko športno občinstvo, da 3 svojo prisotnostjo na prireditvi obeh dni, s športnim bodrenjem in odobravanjem daje priznanje borečim se ekipam, ekipi domačega Kladivarja pa še posebej daje vzpodbudo za čim lepši uspeh v tekmovanju za naslov naj- boljše atletske ekipe v naši domovini. ZMAGOVALEC V ODBOJKI JE SPET KOVINAR Tekmovanje v odbojki je letos zajelo samo 20 moških in 10 ženskih moštev, medtem ko je lani tekmovalo preko 50 odbojkarskih mo- štev iz 46 raznih fizkulturnih aktivov. Odveč bi bilo govoriti o kakovosti igranja, saj so nekateri fizkulturni aktivi skoraj celo leto počivali in prišli popolnoma nepripravljeni na igrišče. Vsekakor je bilo tekmovanje raz- pisano prezgodaj, zategadelj je Mestni telo- vadni odbor, ki je vodil tekmovanje sklenil, da bo ponovno tekmovanje v poznejših me- secih. tako da bo tekmovanje bolj kakovostno in množično. Do takrat se naj aktivi teme- ljito pripravijo, posebno tisti, katerim manj- ka najosnovnejšega znanja, tako tehnično, kakor tudi, da se seznanijo z novimi pravili igranja. Že po šestem kolu tekmovanja je bilo vi- deti. da bo tudi letos borba za prvo mesto med igralci Kovinarja, Betona in CSnkarne, ki so pokazali prav lepo igro, medtem ko drugi aktivi najbrž niso zadosti upoznani o načinu igranja in kot že rečeno, premalo tre- nirajo. Pri ženskah je lanskoletni prvak FA Tkalnica hlačevine moral Kloniti nad leto« dokaj boljšimi igralkami Železnice, ki so na tesmovanju sigurno zmagale, medtem ko s« igralke drugih moštev pokazale predvsem začetno znanje in se bodo morale še precej potruditi, da bodo konkurent železnici ali Tkalnici hlačevjne. V bodoče bodo morali igralci pokazati tu- di več discipline in resnosti pri igranju, kar je prvi pogoj, da se bo ta panoga športa dvignila na višjo stopnjo. Končno stanje tekmovanja je naslednje: MOŠKI: 1. Kovinar I., 2. Beton, 3. Cia- karna. 4. Kovinar II.. 5. Tkalnica hlačevine, 6. Grafičar. 7. Železnica. 8. Komunalna ban- ka, 9. Kovinarska šola, 10. MLO Fina meha- nika. ŽENSKE: 1. Železnica, 2. Tkalnica hlače- vine, 3. Mestni magazin, 4. MLO Celje, 5. In- dustrijski servis. J. U. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Kladivar : Gregorčič (Jesenice) 6:2 (1:2) Malo nerodno je bilo pri srcu navijačem iz Celja, ko so bili prisotni na prvenstveni no- gometni tekmi slovenske lige med Gregorči- čem ter Kladivarjem in so domačini ie vodili z dvema goloma. Da bi bila nesreča Š« večja, je storil Pleterski nenamerno roko in sodnik je prisodil enajstmetrovko proti Kladivarju. Toda domačini so jo aastreljali. Potem se jo slika bistveno izpremenila. Celjani so se opomogli in dosegli še v prvem polčasu lep gol i)o Floreniniju. medtem ko še enega tudi I po Floreniniju sodnik ni priznal. V drugem I polčasu se je moštvo Kladivarja zelo popra- a vilo ter predvedlo premišljeno igro, ki je bila kronana z uspehom. Trije zaporedni goli Flo- jf reninija, ki je odlično igral na desnem krilu, so povedli Kladivarja krepko v vodstvo. Zadnja dva zgoditka sta dosegla Dobrajc ter Bernard. Posebno poslednji gol je bil izre- den, saj ga je Bernard dosegel iz komerja. Kladivar je dal zadovoljivo igro 8elc v drugem polčasu, ko so vse vrste odlično funkcionirale. Najboljši mož na terenu je bil čoh. zatem Petelinek ter čater. Tudi ostali 90 aadovoljili. Sodnik iz Ljubljane je bil skrajno pri- stranski ter je sodil t škodo Celjanov. Drugi gol. dosežen za Gregorčič je bil nepravilno Posojen, ker je bil dosežen iz čiste ofsaid l»ozicije, prav tako Floreninijev gol, katerega »i'priznal, je bil regularen. Rezultat 7:1 za Kladivarja bi odgovarjal i)oteku igre, čeprav so igralci Kladivarja zastreljali še nešteto ugodnih prilik. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Kladivar : Železničar (Maribor) 2:1 (l:t) Nasa reprezentanca je to nedeljo dosegi* zavidanja vreden uspeh, saj je nastopila proti nasprotniku, ki je bil ojačan s petimi igralci lige, ki je bila to nedeljo prosta. Gostje 9» igrali na zmago in bili v njo tudi prepričani. Ali le skrajna požrtvovalnost Kladivarjevih mladincev je bila kriva, da gostje, ki so po- kazali nekoliko boljšo igro, niso zmagali. Ce- ljani so se odlikovali s pravočasnimi starti na prvo iogo in dosegli Mauerju in Mah- kovcu dva lepa gola. Kolikor so mladinci za- tajili na zadnji tekmi proti Proleterju, s* bili topot uspešni ter borbeni, želeli bi, d» bi se mladina vselej zavedala svojih dolžnosti in se borila v vsaki tekmi tako, kot proti Železničarju. Sodil je Drvarič iz Celja. Boio VSd«nselc NAVIJAČI FOZOB! Prijav« aa obiak prvenstvene tekme Ko- i-otan (Kranj) : Kladivar (Celje) zadnje«« kola Slovenske lige sprejema »Jugoreklam« Celje do 7. junija. Odhod iz Celja ob 5.K ajutraj. Cena vožnje tja in nazaj samo di» 90.—. Pohitite a prijavo v čim večjem šte- vilu, da našega predtavnika bodrimo k amaa- gi spomladanskega prvenstva. Godalni erk^ter SKUD »Ivan Caakftrc priredi v nedeljo 4. junija 1950 ob 17. mai v Laškem v Prosvetnem domu koncert. Lj«- bitelji glasbe vljudno vabljeni! JAVNA POT S PREHODOM CEZ POTOK BREZ BRVI Na področju KLO štore vodi v smeri št. Jurja ob desni strani Voglajne vzporedno z slavno cesto pešpot, ki se odcepi od glavne cesta na Opoki, kjer se nedaleč od tod izliva v Voglajno potok, ki ima dokaj globoko strugo. Tik ob hiši posestnika Gajšeka vodi omenjena pot preko navedenega potoka po brvi, katera je bila že dalje časa v zelo sla- bem stanju. Obstojala je iz dveh strohnelih hlodov, ki sta se delno stikala na sredini, medtem ko sta bila ob koncih vsa od troh- nobe zglodana in zljuknjana tako, da si lahko zdrknil z nogo skozi. Pešci so bili primorani broditi vodo, da se izognejo nezgodi. Kon- čno sta strohnela hloda zdrknila v strugo in ležita v vodi že drugi mesec. Pripomniti je treba, da so vezane na ome- njeno pot oziroma brv vse naselbine od O- poko tja do št. Jurja in jo uporablja ra- zen drugih prebivalcev tudi številno delav- stvo tovarne štore tako podnevi kot ponoči. Odveč bi bilo omenjati nešteta ogorčenja, ko se spenjajo pešci s polnimi čevlji vode po V ŠKGFJI VASI SO SE PREDRAMILI Zbudili smo se, ko je sonce posijalo in smo srečno prespali aprilsko deževje. Delo smo odprli na gradilišču zadružnega doma, katero pa ne napreduje tako kot bi moralo, ker se nekateri še ne zavedajo pome- na kulture in prosvete na vasi. Predvsem bi morala mladina pristopiti k temu velikemu delu, da si čimprej osnuje svoj streho, kjer se bo izživljala na kulturno prosvetnem polju. Tudi vaščani na Lahovni so se odločili, da bodo v maju in juniju popravili svojo cesto. Delo jim gre kar pridno od rok po zaslugi tov. Žuželj Antona, odbornika KLO škofjavas. Če bi bilo pri nas še več tako agilnih lju- di bi preobrazba naše vasi bolj hitro na- predovala. Kritizirati pa moramo vse Frontovce in vaške OF odbore na področju KLO Skofja- vas, zaradi premale udeležbe pri pregledo- vanju krompirišč. Vsak frontovec bi lahko več sodeloval pri tej akciji, kar bi omogočilo vodjem ekip lažje zbiranje pregledovalcev in boljši pregled krompirišč. Aktivist iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEČLOVEŠKO MUČENJE ZlVALI Nekega lepega majskega dne je sin kmeta Jelen Viktorja iz Gomilskega neusmiljeno pretepal svojega konja, katerega je privezal k stebru pod kozolcem. Da bi še bolj zado- voljil svojo strast pri trpinčenju konja, je poklical na pomoč še dva hrabra junaka. Vsi trije so pretepali konja z dolgimi koli, tako dolgo, da so ga pobili na tla. Ko se je konj zdramil in dvignil, so ga vpregli v težlii voz. Sosedje so se zgražali nad tem početjem, nihče pa se ni toliko oju- načil, da bi tem trdosrčnežem preprečil tako dejanje. Kmet sicer pravi, da je bil konj nevaren ljudem, zato ga je tudi naslednjega dne za- klal. Konj je bil lepe reje in dober za vožnjo, zato se nam zdi čudno, zakaj se je Jelen hotel konja znebiti. Ni izključeno celo, da je hotel s tem svojim dejanjem špekulirati, ker je imel baje tudi konja življenjsko zavaro- vanega, bregu potoka. Pritožbe na naslov KLO so rodile sicer že pred meseci komisijski ogled, bojimo se le, da nas bo pred uresničenjem dejanske gra- ditve brvi zopet prehitela zima. Želeti bi bilo. da se zgradi široka brv, ki bo varna pešpot posebno še za nočni prehod. (Nadaljevanje s 1. strani) KAJ JE STORJENEGA V KORIST MATERE IN OTROKA OB NJIHOVEM TEDNU V CELJU IN OKOLICI Iz Preverja bodo v tem tednu prišli na obisk v bol- nico Novo Celje. Pionirji so se v Pre- vorju za ta teden pridno pripravljeili, saj so se naučili igro »Vedež«, ki go- vori o zaščiti matere in otroka. Pripra- vili so tudi deklamaicije, .i>evski zbor pionirjev pa bo zapel nekaj pesmi. Na zaključku bodo otroke obdariU. V Petrovčah bo pionirska akademija poleg tega bodo uredili otroško igrišče, kjer bo gugalnica in druge lesene Igrače. Za žene pa so pripravili pre- davanje o negi dojenčkov. Tako pfeda- vanje bodo imeli tudi v Kozjem odkoder bodo šli tudi na obi^ k otro- kom v bolnico Novo Celje, katere bodo obdarili. Zdravniški pregled šoloobveznih otrok v Grižah bo kar dostojna točka tedenskega spo- reda v »Tednu matere in otroka«. S pregledom bo združeno tudi predavanje o negi in zdravstvu. Priredili bodo tudi proslavo z igrico, otroškimi prizori in deklamacijami, zai)el pa bo pionirski pevski zbor. V tem tednu bodo pripra- vili tudi ves material, ki je potieben za otvorite«; DID-a. Dobro so pripravili »Teden matere in otroka« v St. Ilju pri Velenju, kjer bodo imeli kuitumo prireditev z igro. Pionirji bodo šli na izlet na goro Oljko in v Zagreb, kjer menda ne bodo pozabili zaviti v Mafcsimir. Starši bodo imeli roditeljski sestanek, žene pa bodo obiskale dojenčke v domovih. Otroci bodo obiskali kino predstavo v Velenju. V Vojnikn bodo napravili ograjo okoli otroškega igrališča, kamor bodo postavili tudi gu- galnice in vrtiljake. Pripravljajo se na otroško prireditev, na kateri bodo po- gostili male obiskovalce. Pionirska or- ganizacija je pripravila svojo proslavo. Zene pa bodo ta teden prišle na semi- nar, kjer bo govora o negi in hranjenju dojenj^ov. Materinsko posvetovalnico bod« »dprli tudi v Rečici nad Laškem kar bo za rudarske žene velika prido- bitev. Zdravnik bo imel za žene preda- vanje. Očistile in s cvetlicami obsadile bodo spomenik padlim borcem v Zg. Rečici. Za otroke so pripravile tudi ne kaj veselja. Pionirji bodo šli na obisk v enega izmed mladinskih domov, prav tako je zanje in za najmlajše priprav- ljen otroški sejem. GLEDALIŠČE LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Slovenskega narodnega sledališča Ljubljana Sebota IG. junija ob 20. uri: MUler: »VSI MOJI SINOVI« Nedelja 11. junija ob 15,30 uri: Miller: »VSI MOJI SINOVI« Nedelja 11. junija ob 20. uri: Miller: »VSI MOJI SINOVI« Predprodaja vstopnic od srede dalje dnev- no od 16. do 18. ure. Abonenti naj dvignejo vstopnice v sredo za I., v četrtek za II. in v petek za III. abonma, sicer se bodo vse raz- položljive vstopnice prodale. KINO KINO METROPOL Od 1. do 11. junija ameriški film »MOČVIRJE« KINO DOM Od 1. do 13. junija angleški barvni film »SARABANDA« KINO ŽALEC 3. in 4. junija nemški film »AFEBA BLUM« 7. in 8. junija »DOKLER BOM ŽIV« PARTIZANSKI POHOD Mestni odbor 7.veze borcev NOV Celje ob- vešč?. vse člane, da se vrši v nedeljo 4. junija >Partizanski pohod« na Henino pri Jurklo- štru. Zbirališče je ob 5. uri zjutraj pred OF domom, od koder bo odhod s kamioni in vlakom. Ob tej prililci bomo prosla\'i!i šesto ob- letnico osvoboditve Jurkloštra. prvega osvo- bojenega teritorija na Štajerskem. Za zasluž- ne takratne sodelavce je Mestni odbor Zveze borcev NOV Celje pripravil skromna darila. K tej proslaAT vabimo vse partizane in po- litične aktiviste, ki so se nahajali za časa NOB na tem teritoriju. Za udeležence, ki se prljejo z vlakom do Rimskih toplic, bo organiziran prevoz s ka- mioni na kraj proslave. DELOVNI CAS LEKARN V CELJU I. Mestna lekarna posluje ves dan nepre- kmjeno in vrši nočno dežurno službo. II. Mestna lekarna posluje od 7.—12. ure in od 16.—18. ure. III. Mestna lekarna posluje od 8.—18. ure vsak delavnik neprekinjeno. Nedeljsko dežurno službo vršijo I. in II. Mestna lekarna izmenoma. Razpored j« ob- javljen na lelcarni. Poverjeništvo e« Ijadsk* zdravstv« NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 4. junija 1950 tov. dr. Cvrtila Marjan. Stanetova ulica 21-11. — Nedeljska dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. VABILO NA TEKMO KOSCEV IN GRABLJIC ki jo organizira kmečka komisija pri MO OF dne 11. junija ob 15. uri na travniku KDZ Babno (v bližini Zadrui. doma v Medlogu). Vabimo kosce in grabljice. člane KDZ-jev, mladino in kmečko prebivalstvo i« okraja Celje-mesto ,da se prijavijo k tekmovanju najpozneje do 8. jimija na Mestnem odboru OF (II. nadstropje soba 17). Po končanem tekmovanju bo slavnostna podelitev nagrad, pogostitev tekmovalcev in kmečko rajanje. Vabimo prebivalstvo mesla Celja, d« ai ▼ polnem številu ogleda tekmovanje koscev In Crabljic. Kmečka komisija MO OF Celje PUTNIK CELJE obvešča vse člane sindikata, ki nameravajo koristiti svoj redni letni dopust v mesecu ju- niju, da razpolaga trenutno še z dvemi mesti v Opatiji za čas od 9. do 16. junija in 20 mest ob Jadranu in Gorenjski od 16. junija do 1. julija izven kontingenta, ki prii)ada sind. podružnicam v državnih hotelih. Pohitite s prijavami. PUTNIK V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM mi je bila v nedeljo dne 28. maja 1950 od 3. do 5. ure poi)oldne pri kopanju v bazenu ukradena listnica z dolrumenti. Prosim naj mi dotič- ni i>ovme izkaznice, ki mu ne koristijo. Zamenjamo avtogumo 190x20 za 700x16 ali slično. OGZ Celje-okolica, Tomšičev trg 18. PRODAM novo kuhinjsko vago. Naslov v opravi lista. PBI PUTNIKU lahko kupiš vozovnico že danes za naslednji dan. za vse vrste vlakov in v vse smeri. Obveščamo javnost, da bomo od 1. junij« dalje uvedli pov delovni čas ter poslovali a«, stranke od 7. do 12. ure in od 17. do 18. ure. PUTNIK JZaradi utesnitve prostora prodam dva nova fotelja. Gregorčičeva 2-1. desno. Prodam plezalno vrv (iz italijanske ko- noplje). Naslov Ii)avčeva ulica. Nova hiša I. nadstropje levo. V soboto dne 13. maja zvečer se je na«i» aktovka a nožem. Dobi »e v upravi. Na poti od gramoznice do Babneg« sem izgubil očala. Naj se vrnejo na ime Vidlc, pieama aadruJnega doma v Medlogu. Urejuje uredni^ci odbcr — OtJi^mjrai urednik Aoton — T«a. 7. — Titov trg 1 — Tieka Celjska liakaroa