St. 130 wtiiM mtai urnim on aroti a t» -»mi**®1" - - * "jjp« V Trstu, v soboto Si staja 1924. Posamezna Številka 20 cent ■.etnik XLIX jjhaj*. izvzemii posddjek. vsak dan A«iJit*ga K 20, L nadstropje. Do pista* se n« sprejemno, rokopis^*; Anton Otrbec. — Lastnik jraSa sa mesac L 7.—, 3 m Za inozemstvo mesečno 5 lir Uredništvo: ulica 411jajo uredniih Izdajatelj in o * U. .ost. Tisk tiskarne Edinu* <__ VJ L 82.— in celo leto L 00.— litra in uprave it. 11 «57 DINOST Itevllke v Trsta ta okoOd po 30 cent — Oglasi se radmaje v Hrokostt aaa kolona (72 aa) — Oglasi trgovcev obrtnikov mm po 40 caat uainitiiire, afevale, poslanice le vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglasi po 10 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ta reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trst«, atica so. haofišu AsUkega Štev. 30, L nadstropje. — Tdelon nredniltva In uprava U«M» Državo In ljudstvo General Domenico Guerrini je priobčil v glasilu še le po več stoletjih rimskega političnega gospodstva. To uvedbo j da je težko zlomiti to složnoet. Druga pa, 1 ner&l Guerrini z jasnim pogledom in goda bo to prebivalstvo, ki tako globoko j tovim instinktom kaže na tisto točko, ki ćuti socijalna razvrstitev, politično po- naj bi bila izho<£šče za politiko napram slušno tem bolj, čim bolj bodo zmago-j narodnim ' manjšinam. Hoče pravilno na-valci dokazovali z dejanji, da so jak vo- j čelno razumevanje razmerja med državo dilen organizem- | in ljudstvom. Za sporaeum med narodom General Guerrini zaključuje svoja raz-; in narodom je prvi predpogoj, da se izloči mortrivanja tako-Ie: | načelo moči in silel Drugi pogoj je, da prt- «Italija ima sedaj državno vodstvo, ki se de na jasno, kaj more kak narod dati zaveda svojega cilja. Če se Nemce ▼ Po-' drugemu in kaj more zahtevati od drugega adižju ne bo mučilo, če se jim ne bo klju- naroda. Podlago za sporazum more tvo- bovalo, če ne bodo prikrajšani ▼ sv op pravni posesti, v podedovanem jeziku, kulturi in običajih, potem je upravičena nada, da postanejo polagoma A ostanci na riti formula, Id jo mi vedno zastopamo: Mi da jamo in smo vedno dajali državi, kar je državnega. Zahtevamo pa, da se narodna manjšina ne raznaroduje, ne z na- vzhodu. Na nestrpno vprašanje: kdaj? —! siljem, ne z zakoni I To je naša pravica m odgovarjam: v par ducatih stoletij. Na za-1 naša dolžnost, ki nam jo izrecno priznava ničljivo pripombo: to bi pomenilo puščati tudi general Guerrini. Razmerje med obesi preveč časa! — odgovarjam: lakota !ma plemenoma na našem ozemlju se konja ne more ukazati travi, naj raste I uravna in ustali samo po sebi, če se bedo Tako mislim jaz o Poadižju. Pa še nisem 1 izvajala gornja načela. Modre nauke daja prodrl do najnižje globine tega vprašanja.1 general Guerrini italijanskim oblastnikom, Če hoče kdo vedeti kaj več, naj se zglasi italijanski javnosti in tudi — nam!! Seveda pri meni. Imam povedati še marsikaj in govoril bom z največjim veseljem*. Važno v teh razmotrivanjih je, da ge- ni s to ugotovitvijo še izčrpan naš komentar k razmotrivanjem italijanskega generala. volitvami v zbornici Um razprava o verifikaciji mandatov državne liste - Zbernlco čaka okoli 2-3080 ukazov pa. k mogel Rim dovoliti še le potem, ko je j RIM, 30. Seja zbornice je bila otvorjena j valno delo (med fašistovskimi poslanci se rečeno mesto samo zaprosilo za to!! j 15, ^^ Predsedoval je predsednik opaža velika nervoznoet). Volilci tor®j General Guerrhii pa ne pozna nobenega Rocco Alfredo. Tajnik Bottai je prečita! niso mogli prosto izraziti svoje volje. V -era ^ joj gg bila prilagoditev k poli-___-___X___ __:— 1.1 u:1 1 u. «k dn mnrali trlacrvvati 7. t$Ia- lUnemu tujinskemu gospodstvu vršila titreje z nasilnim ali prikritim vsiljevanjem jezika gospodovalnega naroda, da bi se bili dosegli s tem hitrejši in temeljitejši uspehi! O nasprotnem pa bi mogel navesti mnogo primerov. Po poizkusu, da bi se premagancem odvzel materin jezik, je ostalo politično sovraštvo in je celo naraščalo. Politična prilagoditev, sprijaznjene z novo vladavino se je z nasiljem le zategovalo in se je skoro vsekaar prepre- tore Sacchi-ja. Ravno tako predlaga pred-;sovati drugim osebam mesto onih, ki so sednik, naj se položi venec tudi na grob j bili zadržani Naj ie enkrat neha ta nasilni poslanca De Nava. Predloga se sprejmeta.: režim, ki samo Škoduje življenju in raz-Predsednik sporoči, da je volilni odbor voju italijanskega naroda, kateri ima v proučil pritožbe proti izvolitvi poslancev, sebi dovolj sile m sposobnosti, da se raz-državne liste in da predlaga verifikacijo j vija in vlada t normalnih razmerah svo-vseh mandatov te liste. Popoiar Presutti bode in pravice. Radi tega zahteva Ma.t-predlaga, naj se verifikacija mandatov od- teotti v imenu svoje partamentarne sku-loži. Farinacci, predsednik volilnega odbo- i pine, da se vrnejo listine volilnemu od-čilo."Vsakdo bi moral vedeti, kake sedeve ra nastopi proti predlogu, češ pritožbe; boru. Je rodilo slepo besnflo Prusov, da bi svo- ne' navajajo nikakih dokazov. Modiglianij Predsednik volilnega odbora Casertano o^ijoL-^ »»nniis if»rilcf zahteva natančnejša poročila o pritožbah i je ugovarjal predgovorniku, češ da so v od volilnega odbora. Predsednik stavi na j volilnem odboru tudi zastopniki manjšine jim Poljakom narinili nemški jezik! V boljše razumevanje navaja general Guerrini printer iz svoje lastne dežele. V dolini Acsta živi ljudstvo, ki je francosko 00 svojem pokoljenju. Državna modrost mu je pustila materin jezik in kulturo glasovanje predlog posl. Preautti-ja; pred- log je bil zavrnjen. N< ato se oglasi k besedi unharec Mat-teotti, ki trdi, da je zelo dvomljivo, da je njegovih prednikov. • Nepoznavalec, ki je dosegla državna lista «kvorum» [25% od-Lznen da prišel tjakaj, bi prisegel, da se j^g gia90v]. Saj izvolitev državne liste ^ahaja v Franciji- Vendar je ljudstvo v tej bila gotova kakor hitro so fašisti izja- gl asov ali za verifikacijo mandatov državne liste, ker glasovi, ki jih je dosegla državna lista, za mnogo prekašajo kvorum, ki ga zahteva zakon. Sicer pa tudi pri-t02.be proti nasiljem med volitvami so popolnoma neosnovane. Nato je povzel be- ____________________ _ sedo on. Giunta, ki je začel napadati opo- blini po svojem političnem mišljenju obdržali oblast v svojih ro- ■ zicijo; komaj je izpregovoril par stavkov, Ivesio vdano Italiji. Neomajno je v tem j kah s volitve ne izpadie njim že je nastalo med opozicijo izredno raz- svojem mišljenju, kar je dokazalo z de- v p^ jšum jn ropot na desnici, ploskanje burjenje in ropot. Med desnico in levico janji, ko so irrancozi v 16. stoletju zasedli I na iev4ci)# ta način je bila kršena svo- so frčale psorvke najmodernejšega kova, ves Pijemont in gospodovali v njem četrt boda volilcev, ki niso mogli prosto voliti! poslanci so začeli zapuščati svoja mesta, stoletja. _ tudi radi nastopa državne miHce (odobra- j Predsednik je moral prekiniti sejo. Ob Na podlagi tega zgodovinskega dejstva, vanje), ki — v nasprotju z vojsko — ima 17.10 se je seja spet nadaljevala. Giunta je p avi general Guerriri: edino nalogo, da brani načelnika vlade nadaljeval svoj govor. Opozicija je na novo Zato pripisujem jeziku in kulturi veliko (r0p0tanje, medklici). V nekaterih volilnih zagnala krik prodi Giunti. Mnogo poslan-pomembnost, ker je ravno v tem občut- j 0kr02jib jc bila celo zabranjena s siio se-1 cev je zapustilo dvorano, i ivost ljudstva največja! Kar sledi iz tega, Ltava notarskih listin za predložitev kan- j Končna je predsednik stavil na glaso-je enostavno samoobsebi razumljivo. Mi- j dj^atskih list (ropot, krik, medklici); teh vanje predlog poslanca Matteottija. Zbor-slim tu politiko, ki naj se izjavi napram, na3iij n{ bilo mogoče legalno naznaniti niča je zavrnila predlog z 285 proti 57 gia-' n^ki manjšini v Poadiitu. Ta politika ra nji:i obstoja. Od tod njih vpliv na ljudstvo, ne da bi se mu narisali kot vo-diteli' Ne da si or»i pcd»?rmli?1: ljudstvo, marveč tc s!eJ: :z lastne pobude. Lju- Skup>ščina se sestane dne 20. oktobra, da se prečita ukaz o razpustu zbornice, nakar dobi Pašič volilni mandat. ' Opozicija je na današnji seji razpravljala predvsem o predstojećem interparja-mentarnem kongresu v Bruselju, katerega se udeleži tudi Jugoslavija. Med opozicijo in vlado se je vnel namreč prepir radi števila zastopnikov, ki naj jih pošlje vlada, oziroma opozicija na kongres. Radikali so Izmed Radičevih poslancev niso še prisegli: Scnoljaic, Cizmeko^rić, Stupa rič, dr. Hadžija, Do&en, Koftutić, Vandekar in Pancer. Radić aabteva republiko ZAGREB, 39. Zadnji Radićev .Slobodni Dom« priobču^e sledečo Radftčevo izjavo: Danes bi bito brez sirilih, da vodstvo no oredsedniku narodne skupščine Jova- HRSS ponavlja svoje dosedanje izjave, v f. 1, . «■ _ - __!_•,/» »i. 1__A_____1_ul. J. _______ noviču predlagali, naj se sestavi 10-član-ska delegacija parlamentarcev, ki naj jo katerih je povdsrjalo, da je davno sporazum v vprašanjih refima in aobre uprave tvori 5 č'anov iz vladnih strank in 5 iz in da se potem v vprašanja državne obH-opozicije. G oozicija pa je predlog odklo- ke ne bomo razšli, sedaj ko je med ostalim nila ćeš da ima v-zbornici večino in radi — — --------——-t- iega zeh^ev? zase 6—7 mest v delegaciji, med 1 en ko bi debila vlada 5 zastopnikov, ■ Itako di bi se število članov delegacije n i zvijalo. bi ■ h v resnici. Jedro vsepa je — pravi Guerru*1 — tem, da im .jo fleroci v Poadižju rročan trden čut nerazdružljivosti. Iz lega izhajata J Po odgoditvi zbornice vel&o razprav-dve posledici velikega pomena- Prva ie liaio o di»evnic? ooslancer. Predse c o 7,Tnilta Nr^cna varnosti in da se ne bo dalo prav nič re- rišče kraljevske palače, se zanika. Nobena granata ni eksplodirala, niti ni zapustila območje municijske zaloge. Kraljevska palača se zrušila T Nad 80 milijonov frankov škode PARIZ, 30. Iz Bukarešta brzojavljajo, da je včeraj začelo goreti v zalogi municije osrednjega vojaškega skladišča v Buka-' reštu. Ogenj se je razširil z neverjetno brzino in silo, mogočne eksplozije so sledile ena drugi skozi ves dan. Mesto nesreče je oddaljeno le en kilometer od kraljevske palače, ki je zelo trpela radi eksplozije ter se deloma tudi porušila. Strop v prostorih, kjer biva kralj, se je porušil. Kralj je moral s svojo družino zapustiti palačo. Vsa skladišča so zaprta. Borza se je šiti. Nihče ni skušal premeriti grozo nesreče, vsi so si z begom iskali rešitve, ki se je zdela nemogoča. Občila so obstala na svojih mestih zapuščena, voznike je zanesla hrupna množica, ki je v divjem be<*u bežala, vsa v strahu in temnih slutnjah. Najlepši del mesta, okolica kraljevske palače, je bil opustošen. Druge podrobnosti PARIZ, 30. Takoj ko je prva zmeda ponehala, se je podal kralj v spremstvu vojnega ministra na pogorišče. Ogenj je zajel tudi dekliško šolo, ki leži v bližini arzenala. Zdi se, da so delavci, ki so de-__ _ lali v skladišču, prišli cb življenje pod ru- popolnoana zrušila. Telefonske zveze so j ševinami> Usoda deklic, ki so bile v času pretrgane. Vse prebivalstvo je vznem^- neznana. Arzena! je bil teno m se boji še hujših nesreč. Skoda je ' _r . . . . ogromna in prekaša svoto 80 milijonov: popolnoma porušen. V njem se je nahajalo frankov. Število žrtev je še neznano. Tudi j kakih 1000 železniških vagonov in 12.000 šola za vojaške inženirje je postala razva- i težkih projektiiov. Po prvih cenitvah se lina* povzročena škoda giblje okoli 100 milijo- Sftrašsai prizsrl nov frankov. Število žrtev je Še neznano. Parlament je takoj prekinil zasedanje. , 4 . ... Prebivalci bežijo v dele mesta, oddalje- Eksplozije so oškodovale tudi nekoliko nejše od mesta nesreče. 1 vasi v okolici mesta. Rusija bojkotira nsmško blago Za 11 milijonov rabljev blaga zavrnjenega MOSKVA, 30. Agencija «Rosta» poroča: Vsled znanih incidentov v Berlinu sc bila preklicana vsa dovoljenja za uvoz nemškega blaga v Rusijo. Tako je bilo do-sedaj zavrnjenega nemškega blaga za 11 milijonov rubljev. Zato so pa poskočila naročila Rusije v Angliji, Italiji in na Će-hoslovaškem, Ravnotako je bilo tudi blago iz Rusije, katero je bilo prvotno namenjeno za Nemčijo, usmerjeno proti drugim državam. Organizacija rudnikov v Do-necu, podjetij, ki se cenijo na več milijonov, je bila odvzeta Nemčiji ter poverjena Angliji in Italiji. Ker se predvideva, da se spor z Nemčijo ne bo tako kmalu poravnal, je začel komisar za trgovino z inozemstvom in industrijskih trustov predelovati načrte za izvoz m uvoz. Sploh predstavlja zadržanje ruskih trgovskih in industrijskih krogov napram Nemčiji pravi bojkot. Odmevi ruskega bojkota v Nemčiji BERLIN, 30. Listi objavljajo poluradno noto, ki pravi: Krasin je po rusko-nem-škem incidentu hotel dokazati, da bo Nemčija po pretrganju trgovskih zvez z Rusijo trpela veliko škoda Treba pa je j poudariti, da predstavlja nemški izvoz v j Rusijo le 1.9% celokupnega izvoza Nemčije, medtem ko predstavlja ta številka 41.3 % celokupnega ruskega uvoza, ter da iznaša ruski uvoz v Nemčijo 2.2% celokupnega nemškega uvoza, medtem ko predstavlja 32^ vsega izvoza Rusije. Liberalci rešili laburistično olado v/slabljen položaj MacDonalda. LONDON, 30. V doljnji zbornici se je sinoči razpravljalo o resoluciji konservativcev, kjer se graia brezbrižnost vlade z ozirom na vpra- j sanje bre^>oselnosti. V imenu konservativcev je sir Robert Home izvajal, da so labouristi ob svojem prihodu na vlado obljubili delo brez-posehaim, medtem ko niso dosedaq storili nič drugega, kakor razdeljevali podpore. MacDo-nald je pri tem zaslutil vso težo trenotka in je brez drugega stavil na glasovanje vprašanje zaupnice. c Resolucij a konservativcev — je rekel — pomeni nezaupanje do vlade, in ako jo bi parlament odobril, bi to pomenilo spremembo vlade in splošne voHtve. Ako hoče opozicija to doseči ter si naprtiti riziko novih volitev, naj naa vrže.» Ta grožnja je manj uplivala na konservativce, kakor na liberalce, ki smatrajo, da ni Se prišel pravi trenotek za zrušitev vlade. V imenu liberalcev je namreč vstal Asqtdth, ki je rekel, da hoče pustiti vladi ie časa, da pokaže svoje zmožnosti z rešitvijo vprašanja brezposelnosti. Izjavil pa je, da m to stališča liberalcev končnoveljavno m da ostane sodba parlament s o delovanju vlade Se vedno neizrečena. limm države ns botlo odgovorne povoljno Hu iroissino spomenico Jsuonske PARIZ. 30. Državni tajnik Hughes je prejel protestno spomenico Japonske glede zakona o priseljevanju. Pridržal si je vsako tozadevno razpravo do časa, ko bo spomenica popolnoma pojasnjena. Spričo sedanjega razpoloženja kongresa se smatra, da Japonska n«' dobi. % povolj-nega odgovora na svojo protestno spomenico. Smatra se, da bo na neprijetno dirnjenost Japonske v gotovi meri uplivalo ublaževalno dejstvo, da je javnost v Združenih državah, izvzemši v oficijelnih krogih, razpoložena za povoljen cdgovor na noto. Duhovništvo, trgovske zbornice in razne trgovske organizacije izražajo mnenje, na podlagi katerega je mogoče soditi, da večina ameriškega ljudstva ne odobrava postopanja kongresa. Italijanski novinarji v Londonu. LONDON, 30. Društvo angleških lastnikov časopisov so priredili na čast italijanskim novinarjem slavnostno pojedino v hotelu «Sa-voy». Lord Buynham, ravnatelj »Daily telegra-pha», je imel govor, v katerem je hvalil italijanski tisk ter izjavil, da morajo Angleži priznati vrline moderne Italije. Za njim je govoril dopisnik «Giornale d'Italia», dopisnik &Gaz-zetta del popolo« in sotrudnik «Popolo d'Ita-Iia», on. Zimolo, ki se je v svojem govoru spomnil Mussolinijevega novinarskega delovanja ter omenil bujen razvoj industrije v Italiji; konečno se je spomnil činov italijanske mornarice v svetovni vojni in italijanskih kulturnih del. Naposled sta govorila še bivši angleški poslanik v Rimu, Rennel Rodd in lord Liddle; oba sta se laskavo izrazila o Italiji in o Mussoiiniju. ^^^^^^^^ Lord Cecil — kandidat za Noblovo nagrado. PARIZ, 30. »Radio* poroča iz Kristianije, da prihaja med kandidati za Noblovo nagrado za mir najbolj v poštev lord Cecil. Zanimiva statistika o samomorih. PARIZ, 30. Journal d'Hygiene» objavlja statistiko, iz katere izhaja na 1000 samomorov v Franciji sledeča razdelitev na razne letns Čase: 286 spomladi, 300 poleti, 213 jeseni ia 201 pozimi. Med meseci je v tem oziru na prvem mestu junij s 110 samomori na 1000, potem pride julij s 108 in avgust z 91; najmanjše Številke izkazujejo nvrzli meseci: december s 63, november s 65 in januar s 69. Torek in četrtek sta dneva tedna, ki ju samomorilci najraje izberejo. Na splošno se zgodi največ samomorov v nočnih urah. __ Osnovanje poštnih hranilnic na čeho-slovaškem PRAGA, 30. Čehoslovaška vlada pripravlja zakonski predlog za uredbo poŽt-nih hranilnic. Sedanji poštno-čekovni urad se bo pretvoril v poštno hranilnico. Ta novi urad se bo uredil po angleškem in dunajskem vzorcu. Stal bo pod poroštvom države in ne bo predstavljal ni kake konkurence za ostale hranilnice, ampak ima služiti v prvi vrsti tistim slojem prebival-« stva, kateri se nahajajo v slabem socijal* nem poiotžahi. DNEVNE VESTI tt ipojtoraije smetu sete Red za izplačevanje državnih pokojnin, k-plače vanjo državnih pokojnin, ki postanejo Nala akcija, ki ji fe namen doseči, da bodo plačijive 31. maja is 1. junija t. L, se bo vršilo ftugoafeorvenski trgovci pisaii rvoia naročila vj po sledečem rada: •Trst v slo venskem oziroma srboiirvatskem je- I. Civilni in vojaški upokojenci izpod bivše niku, fe začela roditi prve sadove. &e pred par j viade, vfeevšj upokojence južne železnice: a) dnevi eno omenili, da so nekatere ljubljanske Vdove in sirote: 31. maja od fct. 1 do 609; 2. Irrdke začele upoštevati naša priporočila in junija od ŠL 610—1204; 3. junija od št. 1205 uvaževati njih utemeljenost. Toda teh par iz- do 2049; 4. junija od št. 2050 do 3008; 5. junija jem, ki so nam znane, ne more popraviti zla, od 3009 do 8638; 6. junija od 8639 do 10526; od katerega trpijo naši v vsakem oziru uspo- 7. junija od 10.527 naprej. Izplačuje odiočeni so&Lf en i zasebni uradniki t oh ko materijalne oddeiek kr. zakladnice, Piazza Nicolo Tomma-ikode. Dopisovanje v slovenskem jeziku mora seo št. 3. Vbod z ulice Canal Piccolo. postali splošno pravilo, zakaj le tedaj bodo naši trg. uradniki gotovi, da jih ne bodo tuk. trrdke odpuščale in metale na cesto ter nastavljale mesto njili Nemce. Treba torej, da se •gibanic posploši na ta način, da vzamejo agitacijo v svoje roke trgovinske organizacije. Tu ne gre za politiko ne za iredentizem, kakor j bi hotel predstaviti našo akcijo tukajšnji laški b) Nepocj»edni upokojenci: a) 31. maja od »t. 1 do št 1060; 2. junija od 1061 do 2480; 3. junija od 2481 do 7098; 4. jtmija od 7099 do 9998; 5. junija 9999 do 12658; 6. junija 12.659 do 14.339; 7. junija od 14.340 naprej. Vhod s Piazza Verdi. II. Invalidi, vdove in sirote bivše avstrijske predstaviti naso ai&cijo tuicajsnji lasKi armade (in začasne podpore): tisk. Tuai niso to posledice vročine; temveč a) Invalidi: 9. junija cd št. 1 do št. 2100; 10. posledice brezposelnosti in stradanja neštetih junrja od 2101 do 8400; ll. junija od 8401 do naših ijudi, ki imajo pravico do zaslužka in 20.100; 12. junija od 20.101 naprej. Vhod s greb, ki ao Slovenci in udeležili od bJfsu in daleč, Qndje vvih slojev in strank. Dragi Rafael, snratf ▼ miru wčni kh v domači slov enaki zemlji, ki d to tako goreče Mubi^ S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateijem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni fmim ValenflnčlC bli« obč. tajnik t Volčah 28. t. m., ob 8. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 50. letu svoje s-tarosti v Gospodu zaspal. KOZARŠČE, 28. maja 1924. (381) Alojzij, brat, in ostali sorodniki. PREDNO PRODATE zlato ta srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — marno via Gia-ctnto Gallina 2 (nasproti hotela M one en i-sao). Velika izb era ur. Popravila. Cene nizka. 13/2 Krone, srebro, zlato, platin in zlat denar Riipujr Plačam vedno več kot drugI. Zlatarno ALBERT POUil Trst, Via Mazzini 46. rpi OBUVALO Nadaljnje se prodaja po razprodajnih cenafc i A. HA9ER GREGO Corc^ Garbaldi štev. 4 (t*k kinematografa Roja!.) Veliki dohodi n odernega obuvala, ki se prodaja po nakupnih cenah. Izbera sandalov in obuvala z& otroke pc najnižjih cenah. (4) I CS9E389B8I ŽivJjeuja na svoji domači zemlji. Slovenec je potisnjeti od povsod: iz sodnij, soj. s poste, železnice iz vseh državnih in pokrajinskih služb. Naš "človek se zastonj poganja ta kako mesto v državni in sploh javni upravi. Ali naj se naSim ljudem sploh onemogoči obstoj in življenje? In to celo s sokrivdo in sodelovanjem naših sopiemeniakov onstran meje? Kakšna politika }e v tem. kak iredentizem, kako nepriznavanje gotovega dejstva? Akcija se mora torej nadaljevati in sicer na način, kakor smo ga zgoraj omeniii, da bo uspeh tem izdatnejši in popolnejši. Upamo, da nam ne bo treba objavljati imen trdovratnih tvrdk in trgovcev, ki bi hoteli kljubovati zahtevi svojega narodnega ponosa in t-udi človekoljubne obzirnosti napram bratu, ki je v ne- Piazza Verdi. b} Vdove in sirote: 9. junija od št. 1 do št. 700; 10. junija od 701 do 1370; 11. junija od 1371 do 6200; 12. junija od 6201 do 11.000; 13. junija od 11001 naprej. Vhod z ulice CanaJ Piccolo. Pokojnine bivšim avstro-ogrskim duhovnikom se izplačajo dne 2. junija. Sekvestriranc svote in alimenti dne 7. junija. Upokojenci, ki ne pridejo po določenem redu, bodo morali čakati do konca in naj se torej ponovno predstavijo šele po 13. junija. Vsi upokojenci se opozarja-jo, da morajo priti po pokojnino s pokojninsko knjižico, opremljeno s fotografijo, ki je potrjena od občinskega oblastva ali od kr. notarja. Odpre t je javnih kopališč. Mestno županstvo varnosti. Umazanega perila ne obešamo radi i naznanja, da bodo javna kopališča pri svetilna okno. Naj le omenimo na splošno, da grešijo j niku, Sv. Andreiu. Sv. Soboti in v Barkovljah celo občinska podjetja, ki so v rokah čisto odprta občinstvu od 1. junija dalje po sledečem urniku: v mesecih juniju in juliju od 6. do 21. ure. a v avgustu in septembru od 6. do 20. slovenskih občin. Veliko se greši v Ljubljani, a Zagreb je v tem pogledu naravnost grozen grešnik. No, kakor smo rekli, so znamenja, ki kažejo, ure. Kopališče pri svetilniku bo prtdrfcano za vojaško posadko ob pondeljkih. sredah, pet- da se siva* obrača na bolje. Od raznih tvrdk fcih in sobotah od 6- do 8. ure, kopališče pri — posebno iz zaredne Dalmacije — nam pri- ; Sv. Soboti cb pondeljkih, sredah in petkih od hajajo pisana, v katerih nas obveščajo, da so : 7. do S. ure. Kopeiišče pri Sv. Andreju je do-oaše članke prečitale, da priznavajo popolno j ločeno za vzdrževaace roes-tne ubožnice in ob-utemeijenost našega stališča in da bodo v bo- i činstvo z urnikom«, ki je za moške in ženske doče upoštevale življenjske interese dobršnega različen, in sieear: dela našega ljudstva v Trstu in Italiji. Kakor rečeno, pa smo še le pri izjemah. Izdatna pomoč se bo občutila le tedaj, ako postanejo sedanje izjeme splošno pravilo. Jn to se mora zgoditi! _ M p§iej do&č spg Trentinska pokrajina je dobila novega prefekt a v osebi bivšega vrhovnega političnega uradnika v Bologni, gospoda Bochinija. Če se j gostjo ne motimo, je bil razlog za odstranitev dose- j danjega prefekta v Trentu v dejstvu, da je bil j s svojo politiko napram nemški man*šini ne- j ob delavnikih, 6—8 moški, 8—11 mestna ubožnica, 11—14 ženske in otroci, 14—18 mestna ubožnica. 18—21 moški: ob praznikih: 6—8 moški, 8—13 mestna ubožnica, 13—18 ženske in otroci, 18—21 moški. Županstvo opozarja, da je absolutno prepovedano se hoditi kopat s pomolov in sploh z obrežja, ki se nahaja izven kopališča. Proti prestopnikom se bo postopalo z največjo stro- Dr»§Sveiia vesti Slov. akad. ler. društvo «Balkan» javlja čla-kak vrstnik videmakega Pisentija, najneugod- : nota in starešinam, ki se udeležijo današnjega neiSega spomina napram slovanski manjšini. Zato utegne biti pravilna domneva, da je Mussolini odpravil dosedanjega prefekta v Trentu iz istega razloga, ki je odnesel Pisenti-ja iz Vidma. Oba »ta s svojo brezglavo politiko postala menda v nadlego za rimsko vlado. O novem prefektu pravi «Der Landsmann=>, da je na glasu po svoji energiji, inteligenci, sijajnem govorniškem daru in modri taktiki. *če je tako, je novi prefekt prava antiteza prejšnjega. Tirolski list pripominja: «Vse to so lastnosti največje vrednosti, če bo znal biti z&ajniškega irlets, da se odpeljemo z vlakom ob 17.25 (postaja Sv. Andrej). — Kdor še ni prejel vidiranega potnega lista, ga prejme z gotovostjo v vlaku. Nasvidenje! — Odbor. Srednješolska skupina Saftfb. Danes ob 16. uri točno sestanek. Ker je na dnevnem redu izlet na Nanos in ker je to zadnji sestanek v tem Šolskem tetu, se vabijo vsi člani, kakor tudi oni, ki se nameravajo vpisati, da se ga gotovo udeleže. Odborova seja odpade. — Vodja. M. D. P. — Sv. Jakob. Hazenasice se zbe- pravičen napram nemškemu prebivalstvu!* Res . rejo jutri ob 6. uri pri cerkvi. Priporoča se toč- je. Inteligenten bodi uradnfk, ki je v njegovih »ost! rokah usoda ljudstva: razumen, predvsem, da Nogometni odsek S. D. A- Jutri ob 7. uri more pravilno presojati stvari. Energičen bodi, zjutraj se zberejo nogometaši pred gostilno da tudi izvaja dosledno in smotreno, kar je spo- DKD, odkoder se podajo na Igrišče, znal za pravo in pravično. In moder taktik J Priporoča se navzočnost vseh komponen-bodi tudi? To je: da zna primemo postopati ! tov nogometnega odseka, ker bo navzočen pri x vsakomer, da zna tudi v najkočijivejtih po- i vaji *trainer». _ ložajih s primemo besedo miriti in ugla jati - le _ JEgesP S ADfc 5 ^ navzkrižja. Le poiiiični uradnik s takimi svoj- |£ 1.5 &iWSj6nJInoč mu je podal na Kce mesta pokli-nik v narodno mešanih krajih tudi jezikovno i cani ^a^k rešilne postaje, usposobljen, je tako naravno, da razumnim ; y karbolne kisline. Radi nesrečnih ljudem niti ni treba še le pojasnjevati te po- (jr^jnsk^ razmer je hotel napraviti konec trebe. Saj je nedavno temu celo fašistovsko : svo^rau življeaiju 45-letni kinematografski glasilo -BrenneTO* izrecno priznavalo to. na- j TJSlužt,encc Ivan Carletti, stanuioč v ulici Ame-Ao ct> Javori, da Vespucci št. 6. S tem namenom je včeraj IV _ !___i ^ ^ __ l^m ■ m ■ ■ 9 MAlmnUA ZAHVALA Gingeni valed toHJrih dokazov sočutja ob izgubi našega nepozabnega sina m brata Rafaela Miklui-a izrekamo najiakrenejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku. Posebno se zahvaljujemo cenjeni družini Pavlinovi, gdč. Reyi« mladini, uči-teijsivu in šolskim otrokom, godbi iz Pevme, pokojnikovim prijateljem in kolegom, raznim korporacijain ter vsem darovalcem vencev in cvetia. PEVMA, 29. maja 1924. (380) Anion, Frančiška starši, Gabrijela sestra. Nall oglasi HIŠNA, od 18—20 let, «e iKe za takoj. Timeus 7/III., desno. 687 PRVOVRSTNA harmon&a na prodaj pri čevljarju via Arcata, 6. 683 Trpovii v msste in no deželi! Priporočamo Vam domačo tovarno naravnega in vinskega BRUSCHINA a COMP. — TRST »50 Via Umltaneo it. 213 (vogal Scttsfontase) KiSA KISA Parcele na Bledu na Drodaf »75 na najlepšem kraja in ob sami obali Jezera, z izrednim pogledom t neposredno sosedstvo kraljeve vile. Parcele so pod jelovim in borovim gozdom, pripravne za gradnjo vil, a vsled velekega obiska goetov in ugodnega podnebja, sa hotele an zdravilišča. — Cena od 20 do 70 dinarjev sa 1 m3. Pojasnila daje Aloma Com-pany, Beograd, Kolarčeva 7 (Jugoslavija) GOSPOD, sam, h^mCt išče gospodično aH vdovo od 20 do 30 let staro, prosto, brez ob ve«, kot vodite^ico ▼ svoji zalogi. Naslov pri upravništvu. 684 SINGER-JEV šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se s taci »troji. Acque- j dotto 60, 685 PRODAJALNA zsfenj&v* ae proda radi od: potovanja. Via Mofino a vento 70, 686 ZLATO, srebro, briljaate, plača po oamijUi * ~ " " is, n. cenah, Pertot. Via S. Fi 26 KROriE zlato in srebro plačujem 5 cent, več kot drugi. Via Pondare« *t. 6/1 desno. 20 PISALNI stroj se proda. Sprejemajo se popravila šivalnih strojev, dvokoles itd. Delo točno, cene zmerne. Lado Pvtrič, mehanik Trnovo. 656 KOLAR, izurjen dobi delo pel -Orehu < it. 19 (2a vije). 681 BABICA avtorizšrana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 F. BUDA URARNA- ZLATARNA Trs« — Corso Garibaldi 35 i Vla Scalinala 1) Knpaje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Brezpo9iiknnocensli. Blago, izdelki po meri tn perilo na obroke „AlBuonMčrcoto" Via Ghesa 7, §1. 30 ZA (359) Ne Mite zlatarne Alojzija Povha v Trstu, Piazza Garibaldfi SI. 2 Ve!ika izbera, MMMMMMM linZMRMiLO. Podpisana naznanjata sJav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Gorici, vla Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) L nadstropje pravno pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tlčočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil. Vkiko €uk, bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici, Anton Trampui, 3 bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji. f^ □□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ d □ □ □ □ □ □ □□□oa □□□□ □ □ □ □ □ n o □ □ □ □ a □ glasujoč, da je nespametno, če se govori v Italiji ni treba uradniku poznati dTugega je-zi-ka razen italijanskega! Če uradnik — ie izvajal rečeni list — pozna jezik Sudstva, more s svojim takte m kmalu pridobiti naklonjenost ljudstva. Tudi ni potrebno, da bi se drugorod-ci hitro naučili italijanskega jezika. Zato ie zeio važno poznavanje krajevnega jezika. Sedaj pa vprašamo: koliko uradnikov pri političnih obJastvih v naši pokrajini se more ponašati z označenimi svojstvi — z inteligenco, energijo in modrim taktom? Sai mora naše ljudstvo dan za dnem občutiti pomanjkanje teh svojstev pri političnih uradnikih. Energijo ima pač marsikateri, samo da se ne uveljavlja v smeri, ki bi bila v skladu z modrim taktom. Koliko pa jih je, ki bi mogli direktno občevati * ljudstvom, to je: v njegovem jeziku?! Koliko jih je, ki bi z modrostjo in taktom združevali ludi neogibno potrebno Jezikovno usposobljenost?! Kako na^ bo uradnik moder in takten pri občevanju s človekom, če ga pa ne razume? Ne more tudi pri najboljši volji. Pa še ta je le redka prikazen. Kako na? ima ljudstvo polno zaupanje do njega?! S tem pa je v ne-razdružni zveri tudi velik interes državne uprave same: nje ugled pred ljudstvom! To je tisto žalofltno poglavje iz sedanjega življenja naše narodne manjšine. Kajti mnogo mnogo nevšečnega in krivičnega, kar greni tivljenje našega ljudstva, bi se ne bilo dogodilo, če bi na oblastvih^oznali jezik prebivalstva! PfvsRI zbor Zveze slov. nflteOstva bo imel na binkoštno nedeljo 8. junija koncert ▼ Trstu, s programom, ki se j« izvajal lansko fes en v Benetkah m Boloop. Vse podrobnosti se bodo Se pravočasno javile. Za daces prosimo društva v mestu in okolici, naj bi blago-frotta upoštevati to naznanilo v toliko, da ne bi istega dne prirejala lastnih prireditev. C«ptjea)e ko*. Tukajšnji občinski urad javlja, da se bo vršilo od 1. junija dalje vsak delavnik od 11—12 v občinskem zdravstvenem uradu (al. Pitteri 2/1) javno brezplačno cepljenje kos. karbolne kisline. Njegovo bolestno ječanje je vzbudilo pozornost domačih. Ko so uvideli, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je zastrupijencu izpral želodec. Nato je bil Carletti prepeljan v mestno bo4nišnico. Njegovo stanje ni nevarno. Iz triaSke pokrajine Zadruga rokodelskih in sorodnik obrtov t Postojni priredi v nedeljo 1. junija ob 2 popoldan ponovno predavanja v prostoru postojnske čitalnice. Predavanja bodo vsestransko zanimiva, ker se bo predavalo o obrtnem redu in posledicah, ako se v našem ozemlju uveljavi dosedanji italijanski zakon. Vesti z Goriškega Iz Peli V nedeljo pop. srno spremili k večnemu počitku 31-letnega Rafaela Mikluž, ki ga je po 2 in pol letnem bolehanju in zdravljenju spravila v prezgodnji grob za vratna bolezen tuberkuloza, posledica vojne in napornega dela. Bil je uslužben pri Delavskih zadru-gah. Pokojnik je bil stalen čitatelj «Edin os ti» in -Noviczaveden Slovenec ter hudo občutil sedanje zatiranje. Ker je zadnji čas oslabel, se je bal, da ne bo mogel voliti pri zadnjih volitvah in z največjim naporom se je vlekel do volišča ter tam glasoval. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov po- Borana poročila. ogrske krone ...........0.0250 avstrijske krone.........0.031R češkoslovaške krone........66.90 dinarji ............. leji ......................H. 75 marke ..............— dolarji. ...................2180 —-•■ . francoski franki..........U9.— 11*75 vesto švicarski franki....... • • .403.— snfilcfld fanti papirnati......Ob.70 0-03 0.0325 67 40 37.96 10.25 2*96 O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ BAN Ustanovljena leta 1903. DftMika glavnica Ltt. 15.000.000*- popolnoma vpSačaaa. C Trst, Vfa S. Nlcol* 9 (Lastna palacaj Podružnici s A38AZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgowsiio operacijo s JugoslavEJo m s vztiocf^isni deželami >7 - Dale subvencije na bla&wf efekte in vrednosti — Inkssl>f«kts« ha rabinov* Informacije. — Kupuje !n prodaja valute. Jamstven« pisna h« drage operacije po najugodnejših pogoji*, r Brak na hranilne knJIfKe In jih obrestuje po »etno netto, a vloge na tekočI raffan po 4»/,*/, y vstsss vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovora. v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po c /oru. tzvriuje nakazila v Ura* In dfnsrfHa sa Jugoslavijo l D □ □ □ O □ □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□ □□□ □ □ d o n □□□□□nag a □ □ d o POD Llltlt W. Collins* 3 REZ IMENA (40) novo skrbjo--------_ , , , Hčerki sts tuK ie vedno v svo£h sobsk. Uko so }i po ve d aH. Hotels ju ie is potolažiti s kakSno besedo, predno fo. trm. aoč zapusti. Noiina soba yt Ua bttte. Tiho m odprla an pogledala notri: klečeče dekle pole* postelje ji ie dokazalo, da je sirot« naila tolajfco ▼ Bogu. Solze hvaležnosti so ji napolnile oči pri tem pogledu in zaprla je »pet deri za seboj. Na pragu pred Magdalenino *Ao ee je nekoliko obotavljala. Cula je enakomerno šumenje po tleh drsajoče obleke. To iumenje je bilo vztrajno in je prihajalo e bilo pričakovati po prejšnjem večeru. Norin vzgled in njene prijazne besede so ublažiie njeno bolečino. 0obrode*ne solze niso prišle svoje mrzle ustnice m vzgojitelfičino Hce. »Pustite, da sama prenašam gorje,» je rekla In tiho zaprla duri za seboj. Zopet je gospodična Garth prisluškovala na pragu, zopet je zašumela obleka, gori in doli mirno, ampak izbruhnile s silo na dan, ioria — zdaj bliže, zdaj bolj oddaljeno — gori in Nora je ni pustila, dokler se ni nevihta po-doli, v grozni mehanični umerjenosti. j legla m se je sestra umirila. Sedaj končno si' Preila je noč, in ker ni nastopilo nobeno je tudi gospodična Garth privoščila malo počitka, ki ga je bila tako potrebna. Med tretjo in Četrto uro so jo zbudili. Frank je oddal zanjo pismo, na ovoju katerega je bil naveden kot od pošiljatelj: William Pendril. Odvetnik je torej prišel. Pisal je sledeče: «Če se je ^o-spe Vanslone obrnilo na bolje in četudi bi to bilo le tre* notno zboljšanje^ vas prav lepo prosim, dr mi to takoj sporočite, oilne važnos.i je, da z me le pet mi.tu t mogla svoje ime. Prosim v; * sporočite to mojo prošnjo zdravnikom strog« Gospodična Garth se ie vrnila k bolnici z* zboljšanje, so brzojavili londonskemu zdrav-^^^ " nik o, pri katerem je bila gospa Vanstone spomladi. V teku jutra }e prišel Frank, da bi vprašal, kako je. Njegov prepaden obraz je pričal, da se je oče tudi napram njemu podotnio izrazil kakor napram gospodični Garth, i mu ni zaupaj. toda kaj več Prvo Frankocvo vprašanje po Magdaleni je dokazovalo, kako ga je nesreča pretresla, jecljsje j« govoril m solze so se mu ; ^ gcyvorim in Č€ ti vble po licih. Gospodična Garth je prvič ču- „i^tj ^ podpisati tila z njim; trpljenje popkmenlti Človeka m tft 40».— t mofiini ; 98.95 S te ie ocgo^orua osm . Ko ys iel ▼ Mrt. |a bS zaposlen s ne pa * NorinimL gs napravi sprejemljivega sa simpatije, naj pridejo od koderkoli Rekla mu je nekaj bo-dnhuh besed in mu pri slovesu podala roko. $e pred poldnem je bil zopet tu in sporočil, da bo on sprejel na kolodvoru gospoda Peu-drila, odvetnika, ki eo ga pričakovali danes, ter ga odvedel v očetovo stanovanje, kjer bo prenočil. To poročilo je presenetilo gospodično Garth. Umrli fe torej povedal prijatelju, da pričakuk gospoda Pendrila. Ali je bila ponudba gospoda Clarej« samo izraz prija-tsljske uslužnosti, sli pa je bila v zvezi s tajno, ki js ostala družina ni ie poznala? Posedala je Franku, da se odvetnik pripeke ob treh in ga poslala nazaj, potem ko ma js iz- I« pritisnila j rekla svojo zahvalo. zaupno. Oni m vi boste razumeli, ds je mc^ pogovor z gospo Vaastone velike važnostk sicer ne bi se hU odtrgal od ostalih opravkov, da morem biti vsako uro po oče vi in po noči pripravljen, ko me pokličete.» S temi besedami je zaključil pismo. Gospo« dična Garth ga je prebrala dvakrat, in ko ga |e drugič prebrala, se ji je zasvitalo, de je med odvetnikovim ro t en jem in obnaianjem gospoda Clareja neka zveza. Očividno js šlo ie za neko drugo važno stvar pri skrbi rs življenje goape Vanstons. Koga ss js tfltaia? Morda otrok? AK iima js grozila kskfais sreča. Id bi (o mogla n«fli mat« odvrnHI t «v