poalopaik ia grof Tirolski kot deželni grof in drugi grofi, vsi v največcm krasu. Eo se vojvoda opirajoč aa palico, krnetu na kamenenem 8edežu približa, praša kmet v sloveasketn jezikn: nEdo je ta, ki tako prihaja?" Okoli sedeči odgovore: BDeželai kaez." Na to poprašaje kmel aadalje: MAli je pravičen aodaik, kterema je blagor domoviae pri srcu?" — nAli je svobodeB?" ,,Ali je prijatelj ia braaitelj pravevere?" V8i mu odgovore: ,,Je ia bode." nAli po kteri pravici", nadaljaje kmet, me aiore z mojega sedeža spraviti?1' Vai mu odgovore: nDobiš 60 beličev, marogaatega bika, koaja ia obleko, ki jo iraa kaez in svobodao stori tvojo hišo vsega davka". Zdaj udari kmet kaeza raklo aa lice in ga opotainja' aaj bode pravičea aodaik, odstopi z eedeža ia vzame oboje živiačet z seboj. Potem stopi kaez aa proatl kaniea, potegae meč, ga zavibti aa vae štiri straBi sveta, glasao obljubuje V8eai biti pravičea aodaik po dolžaosti ia pravici. S tem obredora je tudi še šega aavadaa, da se knez z kmečkega klobaka aapije. Sicer pa je vsakeraa, kteri ga pred cesarja na odgovor ;ove, dolžea le v sloveaskem jeziku odgovarjatj. Zgodovinski spomini. (Priobčuje J. M.) 3. Vstanoviter slorenskib vojvodov na Eoroškem i n sloveiiBki jezik. Opat Janez Vetrinjski, ki je živel od 1230—1340, tedaj za časov, ko je Eoroško sloveasko vojvodstvo, prišlo aa Hababurško rodoviao, nam ustaBovitev sloveaskega vojvoda tako-le popisaje: nPrvega septembra 1286 je bil Majarad Tirohki po starodavfli šegi slovesuo aa vojvodski sedež povzdigBJea. Je Bamreč na znožju kaiaske gore (sab moBte Cariatbiaao) blizo crkve sv. Petra kaaiea, na kterega se svobodea kmet poaadi, ki ima ta častai posel v rodoviai podedovan. Z jedao roko drži marogaatega bika, ia z drugo kobilo jedaake barve. V aivem ra8u ia kmečkih črevljih čaka ne daljee deželai knez z deželao zastavo , obdaa od žlahtaikov in vitezov. Med njimi je grof Goriški kot deželni