Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 20- leto XIII - 1. junij 1974 2. zasedanje skupščine ZP 23. 5. je bilo v Kranju pod vodstvom predsednika V. Logarja 2. zasedanje skupščine ZP Iskra. Poročilo o poslovanju ZP v lanskem letu je podal v.d. direktorja področja za ekonomiko in finance Edi Delopst. Predsednik odbora za razvojno in programsko politiko Franc Somrak je v poročilu odbora menil, da je poslovanje v primerjavi z ostalimi podjetji elektroindustrije v Jugoslaviji uspešno, da pa je situacija v nekaterih TOZD kritična. Nujno potrebno je branžno organizi-ranje Iskre. V.d. generalnega direktorja Jože Hujs je poudaril, da bo letos morala biti realizirana izenačitev rezultatov vseh TOZD. 85 % izpolnjeni plan v prvih štirih letošnjih mesecih pomeni realno možnost izpolnitve letnega plana. V drugi točki dnevnega reda je bil obravnavan gospodarski plan ZP Iskra za leto 1974. Tudi predlog gospodarskega plana je v kratkem obrazložE Edi Delopst, stališče vseh odborov skupščine (kolektivnih izvršilnih organov ZP) pa je podal F. Somrak in poudaril neskladje med planirano proizvodnjo m planom zaposlovanja, ki kaže na tendenco ekstenzivnega zaposlovanja, kar bi vsekakor lahko negativno vplivalo na predvidene rezultate poslovanja ZP v letu 1974. V razpravi, ki se je razvUa okoli posameznih poglavij plana, so delegati TOZD Industrije elementov in zabavne elektronike sporočEi, da ne morejo glasovati za poglavje 13, ki se nanaša na prispevke za skupne službe in osta- BRZOJAVNA Čestitka PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ DRAGI TOVARIŠ TITO! TITO delega ti dela vcev iskre, zbrani NA ZASEDANJE SKUPŠČINE združenega podjetja iskra kranj, ti v svojem in v IMENU VSEH 25.000 DELA VCEV ISKRE ISKRENO ČESTITAMO K TVOJEMU ROJSTNEMU DNEVU IN TI IZREKAMO SVOJO ODLOČNOST, DA S TEBOJ IN OB TEBI NADALJUJEMO REVOLUCIONARNO PREOBRAZBO NAŠE DR UŽBE IN NAS SAMIH. DELEGA TI SKUPŠČINE V Kranju, 25. 5. 1974 ZP ISKRA KRANJ Skupščina je nato soglasno ugoto- le prispevke,.ker da so postavke pre- vEa, da je ZP Iskra v letu 1973 v glav- visoke. V.d. gen. direktorja J. Hujs je nem dosegla zastavljene naloge. Uspeh v obrazložitvi povedal, da se višina v je še toliko večji, če upoštevamo ničemer ne razlikuje od postavk dolo- močan porast cen repromaterialov in čenih v smernicah, ki jEr je DS ZP ostalih stroškov in predstavlja rezultat sprejel oktobra lani. Razlike pa so v dela in močne angažiranosti samo- obremenitvah posameznEi TOZD, ker upravnih in poslovodskih organov ter je bE s samoupravnim sporazumom družbenopolitičnih organizacij. ZP spremenjen ključ in kriteriji za ^kgati skupščine ZP Iskra med zasedanjem. Mladi o poklicih Maj je mesec, ko se bodo mladi ločili za študij na srednjih in viso-* ^olah. Znano nam je kako neod-" smo, ko je potrebno narediti očilen korak, ki nam pomeni umerjenost za vse življenje. ,Ob teh težavah pa se je KŠI odločil in *j>0moč mladim v želji, da jih realno točno informira o možnostih štu-‘Ja na tehničnih fakultetah. Popol-°ma se zavedamq kam vodijo želje in Ugledi mladih, ki se odločajo za štu-‘J družbenih ved. Vsi podatki razen fehiVč ^UC^a 80v0rU0 v prid študija rari^ tem smislu je bila tudi akcija na m študent, ki so jo pripravili naši i Ivo Krajnčevič, Janez Uratnik Stojan Grgič. Oddaja naj na pre-°st način razloži delo in možnosti a tudj študij bodočega inženirja Tej ein k° sledil obisk po nekaterih dazijah. Vendar pa je zasnova raz- (Dalje na 7. strani) prispevke. Te obremenitve pa so za večje delovne organizacije nekoliko višje, kot za delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo TOZD. Plan za Jeto 1974 torej vsebuje samo izračune, ki si jih itak vsaka TOZD lahko sama izračuna iz že sprejetih in veljavnih dokumentov. Skupščina je sprejela- planska dolo-čUa za leto 1974 soglasno, pri čemer je bUo poglavje 13 iz navedenih razlogov izvzeto. V tretji točki je poročal Jože Hujs o izvedenih ukrepih za sanacijo Polprevodnikov iz Trbovelj. Za kritje izgube v višini 946.000 je skupščina odobrila sanacijski kredit, ki pomeni enodušno solidarnostno pomoč vseh TOZD Iskre tovarni Polprevodniki Trbovlje! Ž. Abramovič, v.d. direktorja Polprevodniki, je podal poročEo o poslovni situaciji tovarne in o ukrepih, ki jih je podvzel ta delovni kolektiv, da bi svoje težave premostil in končal poslovno leto s primernim ostankom dohodka. Optimizem, ki je prevladal pri delegatih, v celoti zadolžuje vse odgovorne činitelje, da bodo načrti tudi v resnici v celoti izpeljani. V organe upravljanja Šolskega centra Iskra so bili nato imenovani člani in potrjen je bE statut centra. V dodatni točki je bEa podana informacija o poteku združevanja Iskre in Gorenja. Ob koncu so poslali delegati čestitke predsedniku Titu za rojstni dan ter pozdravno poslanico 10. kongresu ZKJ., Pred dnevom Iskre Le še dober mesec nas loči od dneva Iskre, ki bo tokrat v Celju. Priprave na to prireditev so iz dneva v dan bolj intenzivne, Celjanom pa so zdaj priskočili na pomoč tudi predstavniki drugih Iskrinih podjetij. Organizirati dan Iskre ni namreč tako lahko, saj se ga udeleži več tisoč Iskrašev z družinami. Letos pričakujejo, da bo prišlo v Celje najmanj 10.000 ljudi, zato je treba prireditev res dobro pripraviti in je nikakor ne prepustiti nekemu stihijskemu toku. Prepričani smo, da se bodo Celjani potrudili, saj gotovo ne želijo zaostajati za organizatorji v Semiču. Horjulu. Kranju in drugod, kjer so bila minula leta ta najbolj množična srečanja delavcev ZP Iskra. Na dan Iskre bo tovarna EMO proslavila tudi 80-letnico obstpja, tako da (Dalje na drugi strani) Pozdrav X. kongresu PREDSEDSTVU X. KONGRESA ZKJ, BEOGRAD V imenu komunistov in 25.000 samoupravljavcev ZP Iskre Kranj po- šiljamo prisrčne čestitke in najboljše želje za uspešno delo zgodovinskega X. kongresa ZKJ, ki zaseda v času, ko naša družba prehaja obdobje borbe za socializem in samoupravno demokracijo. Prepričani v novo smo, da bo kongres javno opredelfl pot našega nadaljnjega razvoja in z enotno akcijo komunistov zagotovE utrditev dominantne vloge delavskega razreda v naši družbi. Zagotavljamo vam polno podporo in vsestransko prizadevanje za uresničitev zgodovinske preobrazbe naše družbe pod vodstvom ZK in ljubljenega tov. Tita. Organizacija ZK in skupščina ZP Iskra V Iskri-tovarni baterij Zmaj so minulo soboto podelili odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita. Prejeli so jih tovarna Zmaj ob 50-letnici obstoja -ta jubilej je praznovala lani - ter 6 posameznikov za izredne zasluge pri delovanju in razvoju tovarne. Odlikovanja je nagrajenim izročil podpredsednik občinske skupščine Ljubljana-Center Tomislav Tomič. Slovesnosti so se poleg nagrajencev udeležili tudi direktor Zmaja Milan Slemnik, ki je v imenu tovarne prevzel nagrado, namestnik generalnega direktorja ZP Iskra Boštjan Barborič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju in drugi. ISKRA - TOVARNA BATERIJ ZMAJ Razvojno sodelovanje V Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Gradišču v Ljubljani je te dni odprta izredno zanimiva razstava posode, ki jo izdeluje Iskra industrija EMO iz Celja. Razstava, ki nazorno prikazuje najnovejše'dosežke celjske tovarne na področju proizvodnje kuhalnih posod, je ena prvih prireditev in akcij ob 80-let-nid EMO. Ljubljanska tovarna baterij Zmaj sodi med najboljše organizacije našega podjetja, saj je dosegla lani v povprečju najboljše poslovne rezultate. Vsekakor je to posledica dobrega poslovanja, zelo ugodne konjunkture za 'prodajo baterij in tudi stremljenja za nenehno prilagajanje prilikam na tržišču. V minulem letu so povečali napere tudi za zboljšanje dosedanjih tehnoloških postopkov izdelave baterij, avtomatizaciji proizvodnje ter razvojnim raziskavam. V ta namen so se povezali z ljubljanskim inštitutom Jožef Stefan z namenom, da bi razvijalci obeh organizacij raziskali vrsto novBi razvojnih nalog. Že nekajmesečno timsko delo je obrodUo sadove, pokazala pa se je hkrati tudi potreba mnogo širšega razvojnega sodelovanja na dolgoročni podlagi. Zaradi kompleksnosti del, kjer se ni moč izogniti tudi stranskim taziskavam, bo namreč potrebno sofinanciranje oz. kreditiranje razvojnih nalog pri ustreznih inštitucijah oz. skladih — skratka v razvojno‘dejavnost bo treba investirati. (Dalje na drugi strani) Pred dnevom Iskre (Nadaljevanje s prve strani) bo na dan borca, 4. julija v Celju res slovesno in prijetno. Organizatorji so sprejeli že skoraj ves dnevni red proslav, le kraja, kjer bo osrednja prireditev še niso določili. Pravijo, in to jim radi verjamemo, da je okolica Celja tako lepa, da se ne morejo odločiti, kje bi bilo osrednje slavje. V poštev pridejo naslednje lokacije: letališče Levec, Šmartno, Golovec, Petriček in mestni park. Vsak od teh krajev ima določene ugodnosti in seveda tudi pomanjkljivosti. Po mnenju nekaterih se bodo Emovci odločili za letališče Levec, ki je oddaljeno od Celja okoli 5 km in leži blizu ceste Ljubljana—Celje. Dovoz je izredno enostaven, v bližini pa je tudi železniška proga, tako da bi imeli tisti, ki bi se pripeljali z vlakom, le slabih 5 minut do prireditvenega prostora. V enem od hangarjev bi odprli veliko razstavo, Levec ima še to prednost, da so člani celjskega letalskega kluba pripravljeni organizirati letalski miting. Levec je vsekakor primeren za takšno prireditev, žal pa se ne more pohvaliti s kakšnim gozdičkom, v katerem bi se lahko udeleženci, predvsem pa plesalci ohladili, ohladili, če bo seveda lepo in toplo vreme, in upajmo, da takšno 4. julija tudi bo. Seveda pa je ob letaliških poslopjih več dreves, v njihovi senci pa bi lahko postavili mize stole, plesišče in še kaj. dosedanje. Bomo videli. In kakšen je osnutek programa prireditev? Od 8. do 10. ure prihod udeležencev. Ob 8. uri os tvoritev razstave — zgodovine EMO ter likovne in fotografske. Razstava 80 let EMO bo prikazala dosedanji razvoj tega kolektiva, na ogled pa bodo slike, dokumenti in izdelki. Na likovni razstavi bodo sodelovali slikarji in kiparji ter arhitekti. Ob 10. uri se bo začela osrednja proslava. Na njej bodo govorili vodilni predstavniki republike, Iskre in organizatorja, zatem pa bo kulturni program. V njem bodo nastopili pevski zbor, recitatorji, verjetno pa tudi folklorna skupina. Med govorniškim delom in kulturnim programom bodo prispeli na kraj prireditve udeleženci pohoda Po poteh II. grupe odredov; Ta pohod je organizirala v počastitev dneva borca celjska občinska konferenca Zveze mladine, v njej pa so tudi predstavniki Iskra—EMO. Po prireditvi se bo začelo, kot ga nekateri označujejo, veselo rajanje, vmes pa bodo še druge prireditve. Tako se bo okoli 11.30 začel srečelov. Če bo dan Iskre na letališču, si bodo nagrajenci lahko ogledali Celje iz zraka. Člani celjskega aerokluba so namreč obljubili, da bodo vozili nagrajence s 6-sedežnim letalom vrste Piper. Od 12. do 13. ure se bodo zvrstile vse kulturne prireditve med njimi bodo podelili tudi odlikovanja in priznanja za najboljša dela, razstavljena na fotografski oziroma likovni razstavi. Če bo dan Iskre na letališču Levec, bo od 14. do 15. ure miting, ki ga bodo organizirali celjski letalci. Ob 15. uri se bo začel program obiskov Celja in celjskih znamenitosti. Seveda pa to ni vse. Udeležence bodo takoj po prihodu pogostili s partizanskim golažem, v spomin na letošnji dan Iskre in na 80-letnico EMO pa bodo Iskraši in člani njihovih družin dobili tudi lično jedilno skodelo - izdelek EMO Celje, žlico itd. K partizanskemu golažu „paše“ tudi vino, zato organizatorji nanj niso pozabili. Udeležence bosta zabavala narodno-zabavni ansambel in godba na pihala, tako da tistim, ki se boste odločili za odhod v Celje, gotovo ne bo žal. lad Šestdeset let Rudija Jančarja 24. maja je eden izmed štirih „očetov“ elektronske industrije Slovenije Rudi Jančar praznoval svojo 60-letnico v krogu najožjih sodelavcev. Slovesnosti v prostorih Telekomunikacij na Laborah so prisostvovali sta od Celja bolj oddaljeni. Obe „imata“ dovolj sence, le parkiranje bi bilo precej problematično. Podoben problem bi bil tudi v primeru, če bi se odločili za Petriček, ki pa je gotovo najbolj primeren kraj za piknik. Na lepih jasah je dovolj prostora, v okolici so čudoviti gozdovi, le nekaj 100 metrov daleč pa teče Savinja. Petriček bi bil izredno primeren, le da je nekoliko od rok. V poštev prihaja še mestni park, ki je izredno prijeten, njegova „slaba“ stran pa je v tem, da je preblizu mesta. Naj bo kakorkoli že, povsod v okolici Celja je lepo, pa naj se organizatorji odločijo za Levec ali za park. Prepričani smo, da bo dan Iskre uspel, in ne samo uspel, morda celo prekosil Tako kot se nam je letos že nekajkrat zgodilo, smo tudi v tej številki bili prisiljeni odložiti za prihodnjič vrsto aktualnih člankov. Povzročitelja te odložitve gradiva za naslednjo številko sta bila dokaj zajeten sporazum o štipendiranju učencev in študentov ter razpis štipendij ZP Iskra za 1. 1974/75. Prosimo bralce, da to z razumevanjem upoštevajo. UREDNIŠTVO letih predstavlja njen razvoj največjo stopnjo rasti. Poudaril je, da ob proučevanju faktorjev, ki so vplivali na razvoj elektroindustrije in še posebej V krogu najožjih sodelavcev je praznoval 24. maja svojo 60-letnico RUDI JANČAR, eden od ustanoviteljev slovenske elektroindustrije in elektronike. Med slovesnostjo mu je predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar izročil šopek vrtnic in darilo, tov. Jančar pa se je vsem prisotnim zahvalil za topel sprejem sprejem. Kaj več bomo o R. Jančarju še napisali. Jože Hujs, predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, glavni direktor Iskra Commerce Anton Stipanič, direktor Iskrinega razvojnega inštituta Erik Vrenko in drugi gostje. Po slavnostnem kosilu je Vladimir Logar primerjal deleže elektroindustrije v 1. 1922 (ko je ta zavzemala v slovenskem gospodarstvu komaj 16. mesto) s stanjem v letošnjem letu. Prvo mesto ima sedaj kovinska, elektroindustrija, pa 2. in 3. mesto. V 22 Razvojno sodelovanje (Nadaljevanje s prve strani) Minuli teden sta direktorja Milan Slemnik za tovarno Zmaj in Milan Osredkar za inštitut Jožef Stefan podpisala pogodbo o dolgoročnem razvojnem sodelovnju. Pogodba temelji na dveh osnovnih nalogah. V prvi naj bi raziskovali nove vrste baterij in zlasti možnosti uporabe novih aktivnih elementov za serijsko proizvodnjo baterij. Tako naj bi nadomestili zelo drag cink z mnogo cenejšim aluminijem. Strokovnjaki trde, da so teoretično že rešili ta problem, kaj več pa seveda iz razumljivega razloga poslovne skrivnosti in prijave patenta niso povedali. Druga naloga zadeva raziskave osnovnih surovin zlasti manganove rude. To rudo sedaj uvažamo in trošimo zanjo dragocene devize. Obstoje pa realne možnosti za pridobivanje manganovega oksida iz domače odpadne rude. S tem bi dosegli ogromne prihranke in seveda tudi neodvisnost od uvoza. In še eno možnost so nakazali strokovnjaki inštituta: možnost regeneracije že izrabljenih baterij. Vsekakor so v Zmaju pravilno ocenili, da si določenega napredka pri razvoju baterij ni moč zamisliti brez temeljnih in obsežnih razvojnih raziskav. Podpisana pogodba je zato začetek nove razvojne ere v zgodovini podjetja, ki prav te dni praznuje 50-letnico ustanovitve. Marjan Kralj elektronike, ni mogoče pregreti imena Rudija Jančarja. Priznanje za vloženo delo je izrekel Rudiju Jančarju tudi Jože Hujs. V zahvalnem govoru se je nato Rudi Jančar spomnil dni, ko je v svoje delo vlagal veliko osebne volje, motivov in samoodpovedi; le tako je lahko teklo nemoteno delo v popolnoma nenormalnih okoliščinah. Njega in sodelavce je pri tem vzpodbujal pokojni Boris Kidrič. Po mnenju Rudija Jančarja se moramo tudi dandanes usmeriti v koordinacijo vseh razpoložljivih možnosti. Tehnološki razvoj je zelo pospešen in moramo ga znati predvideVati ter na vseh področjih vložiti ves možen napor v njegovo pospeševanje. Da bo to možno, bo treba bolj kot doslej finančno prispevati k ustrezni kadrovski zasedbi z ustreznim nagrajevanjem. Ob koncu je Vladimir Logar izročil slavljencu šopek vrtnic in darilo, Rudi Jančar pa se je vsem prisrčno zahvalil za topel sprejem in pozornost. V.B.R. ISKRA ŠtevUka 20- 1. junij 1974 Pogodbo o razvojnem sodelovanju sta podpisala direktorja Milan Slemnik za Zmaj (na sliki na levi) in Milan Osredkar za inštitut Jožef Stefan. TOVARIŠU TITU IN DELEGATOM X. KONGRESA Z K J BEOGRAD Komunisti Iskra Elektromehanike iz Kranja vam pošiljamo ob otvoritvi X. kongresa najprisrčnejše pozdrave z željo, da kongres dokončno izbojuje bitko za samoupravljanje in razvoj takšnih družbeno-ekonomskih odnosov, kakršni so opredeljeni v novi ustavi. Komunisti Iskre Elektromehanike smo v obdobju uresničevanja i vsebine 21. seje predsedstva ZKJ ter pisma predsednika TITA in Izvršnega biroja ZKJ ter v predkongresnih pripravah uresničili zadane naloge. V tem času smo v naše vrste sprejeli 111 novih komunistov in z akcijskim programom uresničili izvajanje ustavnih amandmajev ter ustanovili 9 temeljnih organizacij združenega dela. Dokumenti, ki so bili sprejeti v času pred kongresom, so postali tudi naša naloga in podlaga za idejno politično akcijo. Komunisti Iskre smo prepričani, da bo kongres pod vodstvom tovariša Tita sprejel take zaključke kot delovni ljudje Jugoslavije in komunisti pričakujemo in zato podpiramo odločitve kongresa in se obvezujemo, da jih bomo izpolnjevali tako kot smo zaključke vodstva ZKJ izpolnjevali : tudi doslej. Podpiramo predlog, da se na čelo Zveze komunistov ponovno izvoli tovariš TITO, ki ima za delo in uspehe organizacije ZK neprecenljive zasluge. y imenu komunistov sekretar organizacije ZK BOJAN KLEMENČIČ Odlikovanja najzaslužnejšim delavcem in tovarni baterij Zmaj FRANCKA VRBEG, upokojenka, se je zaposlila v Zmaju že 1. 1929 in kljub tedanjim razmeram v podjetju dočakala dan, ko so ji zaupali predsedovanje v delavskem svetu. Ze 1. 1941, ko sta z možem začela aktivno sodelovati z OF, je postala članica KPJ. Zaradi aktivističnega dela v podjetju je postala „nevama“, vendar so jo odkrili in 1944. leta poslali v taborišče, odkoder se je vrnila bolna in izčrpana. Vendar je pp vojni v podjetju opravljala posebne funkcije ter se morala 1958.1. upokojiti. Njen možje bil kot partizan in Zmajev sodelavec ustreljen pri Sv. Urhu. Njeno celotno delo se je odražalo tudi v prizadevanju, da so delavci med okupacijo delali v Zmaju le toliko, da so obdržali podjetje, poleg tega pa prispevali finančno in v obliki baterij materialno pomoč. V prvih letih samoupravljanja — bila je namreč prva predsednica DS -je bila njena samoupravna in družbenopolitična aktivnost usmerjena v uspešen razvoj tovarne. Prav v teh letih je podjetje doživelo največje uspehe v svojem dotakratnem obstoju. Prejela je red zaslug za narod s srebrno zvezdo. RUDOLF FRANCELJ je v Zmaju že od 1957 na delovnih mestih izme-novodje, tehničnega vodje in vodje nabavne operative. Poleg predsedovanja •j delavskem svetu, upravnem odboru in sindikatu je izredno pogosto sodeloval v raznih komisijah zaradi vsestranske aktivnosti in delavnosti. Kot sposobnemu strojnemu tehniku in tehničnemu vodji je v 1. 1964 uspešno izvajal rekonstrukcijo v Zmaju ter tudi zaradi kasnejše zagnanosti in dobrih rezultatov dela bil 1972 ponovno pohvaljen. Ves čas je na svojih delovnih ntf stih energično reševal probleme if mnogo zaslug pripada prav njemu, dt se je Zmaj obdržal na nivoju do zadnji! rekonstrukcije 1. 1967. Prejel je medaljo dela. MIHAEL KAMNIKAR, delovodji depol. paste je v tovarni Zmaj zap