VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2023 .........................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2023 ........................................................................................................... 26 Poletje 2023 ........................................................................................................................................... 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v avgustu 2023 ........................................................................... 52 AGROMETEOROLOGIJA 61 Agrometeorološke razmere v avgustu 2023 .......................................................................................... 61 HIDROLOGIJA 66 Vodnatost rek v avgustu 2023 ............................................................................................................... 66 Temperature rek in jezer v avgustu 2023 .............................................................................................. 74 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2023 .................................................................................... 77 Količine podzemne vode v avgustu 2023 .............................................................................................. 83 KAKOVOST VODOTOKOV PO POPLAVAH 89 ONESNAŽENOST ZRAKA 94 Onesnaženost zraka v avgustu 2023 .................................................................................................... 94 POTRESI 104 Potresi v Sloveniji v avgustu 2023 ....................................................................................................... 104 Svetovni potresi v avgustu 2023 ......................................................................................................... 106 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 107 FOTOGRAFIJA MESECA 112 Fotografija z naslovne strani: V začetku avgusta so Slovenijo prizdele doslej najhujše poplave z uničujočimi posledicami za pokrajino, stavbe in infrastrukturo. Dol pri Ljubljani, 24. avgust 2023 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: At the beginning of August, Slovenia was hit by the worst floods ever with a devastating impact on the landscape, buildings and infrastructure. Dol pri Ljubljani, 24 August 2023 (Photo: Marko Clemenz). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2023 Climate in August 2023 Tanja Cegnar dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko tudi v drugi polovici avgusta zelo vroči. V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil avgust 2023 na državni ravni za 0,6 °C toplejši, padlo je kar 209 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, s čemer se mesec uvršča na drugo mesto najbolj namočenih avgustov, sonce pa je sijalo toliko časa kot normalno. Povprečje obdobja 1991–2020 v tekstu označujemo kot normalo. V Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, August 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Avgust 2023 je bil vse prej kot običajen poletni mesec. Že prvi dan meseca je tornado pustošil v Ilirski Bistrici, izjemne padavine med 3. in 6. avgustom so povzročile uničujoče poplave in zemeljske plazove, v dneh od 19. do 27. avgusta smo imeli najdaljši vročinski val poletja 2023, izdatno deževje pa nas je ponovno zajelo 28. avgusta. Avgust je bil povsod toplejši od normale, v Julijskih Alpah za nekoliko več kot eno °C, v veliki večini države pa je bil odklon med 0,5 in 1 °C. Le po nižinah Primorske, na severovzhodu države, ponekod v Ljubljanski kotlini in delu Dolenjske ter Bele krajine je bil presežek nad normalo manjši od 0,5 °C. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije in v pasu od Idrije do severa Ljubljanske kotline in meje z Avstrijo, ponekod je mesečna vsota padavin presegla 500 mm, na več merilnih mestih pa 450 mm. Na vzhodu in severovzhodu države so večinoma namerili manj kot 180 mm. Povsod je bilo več dežja od normale, ponekod je bil presežek izjemno velik. Najmanjši presežek, ponekod manjši od petine normale, je bil na vzhodu in deloma na severovzhodu države. Z največjim presežkom izstopa Obala, območje Snežnika in pa območje od Idrije proti severu Ljubljanske kotline in naprej do meje z Avstrijo. V Kopru je padlo kar 489 % običajnih avgustovskih padavin. V večini države je bila osončenost blizu normale, odklon je bil v mejah ±10 %. Na severu in jugu države so prevladovali pozitivni odkloni, drugod pa negativni. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. Avgusta je bila povprečna dnevna temperatura v prvi tretjini meseca večinoma nižja od normale (slika 1). V Visokogorju se je povprečna dnevna temperatura občutno dvignila nad normalo že v začetku druge tretjine, po nižinah pa večinoma z nekajdnevnim zamikom. Nadpovprečno toplo obdobje je prekinil dotok hladnejšega zraka 28. avgusta in zadnji trije avgustovski dnevi so bili hladnejši od normale. Slika 2. V drugi polovici meseca nas je zajel vročinski val. Celje s Celjskega gradu, 26. avgust 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. A heatwave marked the second half of August. Celje from Celje castel, 26 August 2023 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 21,5 °C, kar je 0,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,3 °C, s 17,5 °C mu je sledil avgust 1965, desetinko °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,6 °C). Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledi mu avgust 1992 (23,6 °C). V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 16,5 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,9 °C, najtoplejša pa leta 2003 s 17,8 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 27,7 °C, kar je enako normali; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,9 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,8 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, primerljivost podatkov za celotno obdobje zagotavljamo s pomočjo homogenizacije podatkov. Temperatura ( C) 34 30 26 22 18 Ljubljana 14 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 14 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu; prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in August Avgust 2023 je bil tudi v visokogorju toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,8 °C, kar je 1,3 °C nad normalo. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,3 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,6 °C) in 1969 (3,8 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,1 °C, 10,0 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, na tretje mesto se je uvrstil avgust 2017 s povprečno temperaturo 9,7 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani in dopolnjeni podatki. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni naše merilne postaje v nižini avgusta 2023 niso zabeležile, en tak dan je bil na Kredarici. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali je bilo 29 takih dni, v Biljah pa 27. V Ratečah je bilo 18 toplih dni, Babnem Polju 17, Novi vasi 18, Slovenj Gradcu 19. V večini krajev je bilo 21 ali 22 toplih dni. Tudi v Ljubljani je bilo 21 toplih dni; največ takih dni je bilo avgusta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj pa avgusta 1976, ko sta bila topla le dva dneva. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, v Biljah in Portorožu jih je bilo 17, na Bizeljskem 13, v Ljubljani 12. V prestolnici (slika 4) je bilo največ vročih dni avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov, večinoma v prejšnjem stoletju. Po deset vročih dni je bilo avgusta 2023 v Črnomlju in Lendavi. Dan manj, torej devet vročih dni, je bilo v Kočevju, Metliki, Novem mestu, Celju, na Letališču 5 Agencija Republike Slovenije za okolje ER Maribor in v Murski Soboti. V Slovenj Gradcu je bilo osem vročih dni, v Novi vasi sedem, v Babnem Polju šest in pet v Ratečah. Najdaljši vročinski val poletja 2023 je v večjem delu države trajal od 19. do 27. avgusta. 32 Ljubljana 28 Vroči Topli Št. dni 24 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih dni v avgustu Figure 4. Number of warm and hot days in August Temperatura ( C) 4 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 18 Temperatura ( C) 16 14 12 10 8 6 4 Ljubljana 2 Murska Sobota Portorož 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najnižja avgustovska temperatura Figure 5. Absolute minimum air temperature in August Najhladnejše jutro je bilo v Biljah že 7. dne, temperatura se je spustila na 11,1 °C. V Postojni je bilo najhladneje 9. dne z 8,3 °C. Večinoma so najnižjo temperaturo izmerili 8. avgusta. Na Kredarici se je temperatura spustila na −0,1 °C; v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je temperatura spustila na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Ratečah se je ohladilo na 3,9 °C, v Kočevju na 6,8 °C, v Slovenj Gradcu na 5,4 °C. Večina merilnih mest je poročala o najnižji temperaturi med 8 in 10 °C. V Biljah je bila najnižja temperatura 11,1 °C, na Letališču Portorož 12,3 °C. V Ljubljani se je temperatura spustila na 10,8 °C, kar je občutno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). Najvišja temperatura v avgustu 2023 je bila izmerjena med vročinskim valom, in sicer v dneh od 21. do 26. avgusta. Na Kredarici se je ogrelo na 18,1 °C, v preteklosti so avgusta izmerili najvišjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršča avgust 2017 z 19,3 °C, z za visokogorje visoko 6 Agencija Republike Slovenije za okolje temperaturo pa mu sledjo še avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C) in 1960 (18,4 °C). V Ljubljani se je ogrelo na 34,9 °C. Precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), druga najvišja vrednost je iz avgusta 2017 (38,1 °C). V Ratečah je temperatura dosegla 31,4 °C, v Postojni 33,8 °C. V Črnomlju je temperatura dosegla 36,6 °C, v Biljah 36,8 °C. Na veliki večini merilnih postaj je bila najvišja temperatura med 32 in 36 °C. Temperatura ( C) 20 18 16 14 12 Kredarica 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 42 Temperatura ( C) 40 Ljubljana Murska Sobota Portorož 38 36 34 32 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najvišja avgustovska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in August Na državni ravni je bil avgust 2023 0,6 °C toplejši od normale. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši avgust 2003 s presežkom 3,1 °C nad normalo. Avgust 1992 je bil 2,5 °C toplejši od normale. Najhladnejši avgust od sredine minulega stoletja je bil leta 1976, bil je kar 4,8 °C hladnejši od normale, drugi najhladnejši je bil avgust 1965 (odklon −3,8 °C), tretji pa avgust 1978 (odklon −3,5 °C). Povprečna temperatura na državni ravni kaže trend naraščanja vse do začetka sedemdesetih let. Od takrat so avgusti že skoraj tri stopinje C toplejši. Slika 7. Vipavska dolina je letos tudi sredi poletja ostala bujno zelena, 5. avgust 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. The Vipava valley remained green this summer, 5 August 2023 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 25 Ljubljana 23 21 19 17 15 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 28 26 Portorož 24 22 20 18 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 Let. ER Maribor 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Kredarica 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 8. Mean air temperature in August 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 38 20 Kredarica 17 35 Ljubljana 32 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 14 11 8 5 29 26 23 20 17 14 2 11 8 -1 1 35 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Celje 32 35 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 26 23 20 17 14 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 29 26 23 20 17 14 11 11 8 8 1 35 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 Let. ER Maribor 32 33 29 30 26 27 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 Novo mesto 32 29 23 20 17 14 Murska Sobota 24 21 18 15 11 12 8 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 36 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 38 33 35 Portorož Bilje 32 Temperatura ( C) 30 Temperatura ( C) 3 38 27 24 21 18 29 26 23 20 17 14 15 11 12 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, avgust 2023 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), August 2023 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon povprečne avgustovske temperature na državni ravni od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 10. August temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 Največji temperaturni odklon od primerjalnega obdobja je bil v Julijskih Alpah, kjer je za nekaj desetink presegel eno °C, v veliki večini države je bil odklon med 0,5 in 1 °C. Na zahodu države, po nižinah Primorske, na severovzhodu države, ponekod v Ljubljanski kotlini in delu Dolenjske ter Bele krajine je bil presežek nad normalo manjši od 0,5 °C. Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2023 od normale Figure 11. Mean air temperature anomaly, August 2023 Slika 12. Vodostaji rek so v drugi polovici meseca opazno upadli. Reka Sava pri vasi Sava, 26. avgust 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. River water levels dropped noticeably in the second half of the month. River Sava near village Sava, 26 August 2023 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za avguste v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, avgust 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all August in the period 19502023 Razsevni prikaz odklona temperature in padavin na državni ravni kaže, da je bil avgust 2023 na mesečni ravni precej drugačen od vseh preteklih avgustov. Obilno namočeni avgusti v preteklosti niso izstopali z nadpovprečno temperaturo, saj se del toplote pretvori v latentno toploto. Izrazito nadpovprečno topli avgusti so bili v veliki večini sušni. Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2023 Figure 14. Precipitation amount, August 2023 Avgustovske padavine so prikazane na zgornji sliki. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije in v pasu od Idrije do severa Ljubljanske kotline in meje z Avstrijo. Na postajah Jelendol in 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Vogel so namerili nad 500 mm dežja, na še nekaj merilnih mestih pa so padavine presegle 450 mm. Najmanj padavin je bilo na vzhodu in severovzhodu države, kjer so večinoma namerili manj kot 180 mm. Med najmanj namočene postaje se uvrščajo Lendava (94 mm), Sromlje (112 mm), Brod v Podbočju in Podčetrtek (116 mm), Podsreda in Jeruzalem (118 mm). Slika 15. Višina padavin avgusta 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 15. Precipitation amount in August 2023 compared with 1991–2020 normals Povsod je bilo več dežja od normale, ponekod je bil presežek izjemno velik. Najmanjši presežek nad normalo je bil na vzhodu in deloma na severovzhodu države. Tako je bila normala presežena za manj kot petino na merilnih postajah Lolice, Brod v Podbočju, Smlednik – Raka, Sromlje in Lendava. Z največjim presežkom izstopa Obala, območje Snežnika in pa območje od Idrije proti severu Ljubljanske kotline in naprej do meje z Avstrijo. Z velikim presežkom izstopajo Koper, kjer so padavine dosegle 489 % normale, Seča s 407 %, Letališče Portorož s 399 %, Poljane nad Škofjo Loko s 364 % in Jelendol s 360 %. Na državni ravni je bil presežek padavin nad normalo izjemno velik in avgust 2023 je drugi najbolj namočen avgust, saj je bila normala presežena za 109 %. Samo avgust 1969 je bil s presežkom 116 % nad normalo bolj namočen. Tretji najbolj moker avgust je bil leta 1963 (presežek 106 %). Najmanj padavin od sredine minulega stoletja je bilo avgusta 2001, ko je padlo le 24 % običajnih padavin. Na državni ravni ni izrazitega linearnega trenda avgustovskih padavin, saj je spremenljivost iz leta v leto velika. Obilno namočeni avgusti so bili pogosti v šestdesetih letih minulega stoletja in drugi polovici osemdesetih let. Slika 16. Odklon avgustovskih padavin na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 16. August precipitation anomaly at national level, reference period 1991– 2020 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 Padavine (mm) Ljubljana 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Let. ER Maribor 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Padavine (mm) 300 Murska Sobota 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 400 Padavine (mm) Portorož 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 600 Kredarica Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 17. Padavine v avgustu Figure 17. Precipitation in August Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava Murska Sobota Mačkovci Ptuj Maribor Podčetrtek Metlika Celje Črnomelj Slovenj Gradec Kum Dravograd Mežica Kočevje Kočevje Gornji Grad Luče Domžale Babno Polje Ljubljana Nova vas na Bl. Tržič Postojna Lesce Žiri Nanos Idrija Slavnik Vojsko Kredarica Vogel Godnje Trenta Rateče Tolmin Soča Bilje Portorož Predel Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala Avgusta 2023 0 100 200 300 400 500 600 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 18. Monthly precipitation amount in August 2023 and the 1991–2020 normals Avgusta je v Ljubljani padlo 298 mm padavin, kar je 241 % normale, s tem se avgust 2023 uvršča na tretje mesto najbolj namočenih. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 259 mm padavin. Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasičen način, med obema meritvama občasno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različnih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. Na sliki 19 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V večini države je bila osončenost blizu normale, odklon je bil v mejah ±10 %. Na severu in jugu države so prevladovali pozitivni odkloni, drugod pa negativni. Največji negativni odklon, in sicer 13 % je bil v Vedrijanu. Največji pozitivni odklon je bil na Kredarici, in sicer 6 %. Najmanj dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Obali, našteli so le pet takih dni, največ pa jih je bilo na Kredarici in v Kamniški Bistrici, kjer jih je bilo 14. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2023 Table 1. Monthly meteorological data – August 2023 Postaja NV Kamniška Bistrica Brnik - Letališče JP Zgornje Jezersko Predel Soča Trenta Kneške Ravne Nova vas Sevno Ptuj Lendava Mačkovci Padavine in pojavi RR RP 615 362 876 1155 485 622 739 720 501 343 190 274 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) 430 414 419 436 320 266 434 256 181 164 94 155 SD 245 320 276 215 171 153 248 185 163 187 119 170 14 10 11 ─ 11 11 10 7 10 9 8 10 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals in % SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − altitude (m) Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 297 ur, sledijo Bilje z 272 urami. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici (169 ur) in v Ratečah (208 ur). Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 19. Bright sunshine duration in August 2023 compared with 1991–2020 normals V Ljubljani je sonce sijalo 262 ur, kar je odstotek manj od normale. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršča avgust 2017 (324 ur), le malo manj sončnega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Na državni ravni je bilo avgusta 2023 toliko sončnega vremena kot v avgustovskem povprečju obdobja 1991–2020. Zaradi velike spremenljivosti iz leta v leto v zadnjih treh desetletjih ni opaziti značilnega trenda osončenosti. Najbolj sončen je bil avgust 1992 s presežkom 23 % nad normalo, sledi mu avgust 2012 s presežkom 22 %. Najbolj siva oz. najslabše osončena sta bila avgusta 2006 in 2005, ko je bilo sončnega vremena le za 65 % normale. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Odklon avgustovskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 20. August sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991–2020 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ takih dni je bilo na Obali (19). Po 14 takih dni je bilo v Biljah, Črnomlju in Murski Soboti. Tudi v Ljubljani je bilo 14 jasnih dni (spodnja slika), kar je največ do zdaj. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, po 13 jasnih dni je bilo v avgustih v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. Avgusta 2023 je bilo na Kredarici le pet jasnih dni. 16 14 12 Ljubljana Oblačno Jasno Št. dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v avgustu Figure 21. Number of clear and cloudy days in August Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 10, po osem jih je bilo v Postojni in Kočevju. Najmanj takih dni je bilo na Obali, le dva. V Ljubljani je bilo šest oblačnih dni (zgornja slika). Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan je bil zapisan v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003, 2009 in 2011 ter 2019. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 2,4 desetin neba. Največja je bila povprečna oblačnost v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,7 desetin neba. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 Let. ER Maribor 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 200 100 0 1961 1965 1969 1973 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v avgustu Figure 22. Bright sunshine duration in hours in August 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 165 72 12 132 54 9 36 6 18 3 90 15 Kredarica 5 7 66 6 33 3 90 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 150 72 12 120 54 9 36 6 18 3 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož Padavine (mm) Osončenost (ura) 0 1 3 5 7 12 90 9 60 6 30 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 75 0 1 15 9 30 6 15 3 Padavine (mm) 45 Osončenost (ura) Padavine (mm) 12 0 3 5 7 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 60 12 45 9 30 6 15 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 5 Novo mesto 60 1 3 75 Celje 0 0 1 15 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 15 Let. ER Maribor Murska Sobota 36 36 12 12 30 18 6 12 3 6 0 Osončenost (ura) 9 24 3 5 7 9 24 18 6 12 3 6 0 0 1 Padavine (mm) 30 Padavine (mm) 15 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) 9 Osončenost (ura) 3 99 0 0 1 12 Osončenost (ura) 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2023 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2023 Table 2. Monthly meteorological data – August 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS 8,8 17,3 23,0 19,7 18,8 21,5 21,2 21,0 21,3 20,2 21,1 19,1 20,8 19,4 23,3 TOD 1,3 0,7 0,4 0,8 0,8 0,2 0,5 0,5 0,3 0,6 0,7 0,6 0,6 0,3 0,3 TX 11,5 24,0 30,0 26,3 26,5 27,7 28,2 27,7 28,6 27,4 27,1 26,0 27,3 25,1 30,0 TM 6,6 11,9 17,2 14,8 13,6 16,5 16,2 15,9 15,8 14,9 15,4 13,7 15,6 14,6 17,8 Temperatura TAX DT 18,1 22 31,4 25 36,8 23 33,8 23 34,0 25 34,9 25 34,7 26 35,5 25 36,6 26 35,0 26 34,4 26 32,9 21 34,5 26 32,5 26 35,3 21 TAM −0,1 3,9 11,1 8,3 6,8 10,8 9,6 9,2 8,8 8,1 8,2 5,4 9,0 7,2 12,3 DT 8 8 7 9 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 SM 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 16 27 21 21 21 22 22 23 21 21 19 21 16 29 TD 290 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 169 106 208 94 272 95 244 92 ─ ─ 262 99 ─ ─ 265 99 ─ ─ 251 102 263 102 251 104 269 102 ─ ─ 297 95 Oblačnost PO SO SJ 5,7 10 5 ─ ─ ─ 3,5 5 14 4,7 8 10 5,1 8 8 4,1 6 14 4,6 5 7 3,8 7 13 3,5 5 14 ─ ─ ─ 3,8 6 13 ─ ─ ─ 3,2 4 14 ─ ─ ─ 2,4 2 19 RR 406 286 196 265 260 298 124 178 209 226 133 307 137 362 284 RP 198 184 191 264 223 241 140 159 193 199 131 242 145 310 399 Padavine in pojavi SD SN SG SS 14 11 16 0 9 2 2 0 8 9 0 0 10 8 2 0 9 5 9 0 10 8 2 0 8 3 18 0 10 5 11 0 8 4 0 0 11 8 1 0 9 5 0 0 11 4 5 0 10 5 2 0 8 7 ─ ─ 5 6 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ─ 0 DT 6 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Tlak P 754,7 ─ 1006,8 953,0 ─ 980,3 ─ 989,1 996,3 ─ 984,0 ─ 993,0 956,4 1012,4 PP 9,1 ─ 20,0 17,6 ─ 18,7 ─ 20,3 20,2 ─ 18,3 ─ 19,3 17,3 19,7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra m/s Slika 24. Vetrne rože, avgust 2023 20 Figure 24. Wind roses, August 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo 56 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 52 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 30 %. V Biljah je močno prevladoval vzhodni veter s sosednjima smerema, pihali so v 58 % terminov. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 13 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 31 %, 14 % je bilo brezvetrja. V Murski Soboti je prevladoval veter z zahodno in severnovzhodno komponento smeri, sicer pa je bil veter dokaj enakomerno porazdeljen po vseh smereh. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 34 %. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature in padavin od povprečja 1991–2020, avgust 2023 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1991–2020, August 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M −3,5 1,6 3,1 0,5 −3,6 2,7 2,8 0,7 −3,4 2,4 2,1 0,4 −3,3 2,5 3,0 0,8 −2,3 1,4 3,2 0,8 −4,4 1,6 3,0 0,2 −3,6 1,3 3,5 0,5 −3,5 1,3 3,3 0,5 −3,3 0,8 3,2 0,3 −3,2 1,4 3,2 0,6 −3,8 1,8 3,8 0,7 −3,4 1,6 3,4 0,6 −3,6 1,0 4,0 0,6 −4,1 2,1 2,7 0,3 I. 837 506 345 595 450 359 442 398 337 427 332 559 421 818 Padavine II. III. 26 209 2 111 0 221 13 243 4 235 5 334 0 81 1 133 0 246 85 115 1 71 13 161 17 68 4 213 M 320 184 191 264 218 241 140 159 193 199 131 242 145 310 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Prva tretjina avgusta je temperaturno zaostajala za normalo, odklon je bil večinoma od −4 do −2 °C. Padavine so bile izjemno obilne, skoraj povsod je padla vsaj trikratna normalna količina padavin, ponekod pa tudi osemkratna količina običajnih padavin, tako je bilo na primer na Letališču JP Ljubljana in v Lescah. Osrednja tretjina mesca je bila nekoliko toplejša od normale, odklon je bil večinoma med 1 in 2,5 °C. Padavin v osrednji tretjini marsikje ni bilo ali pa so bile zelo skromne, le tu in tam je padla omembe vredna količina padavin, na primer v Celju. Zadnja tretjina meseca je bila opazno toplejša od normale. Odklon je bil od 2 do 4 °C. Padavine so bile v primerjavi z normalo zelo neenakomerne. Tako je na Obali padlo več kot šestkrat toliko dežja kot običajno, ponekod pa je bilo padavin manj kot normalno. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 25. Vlažne razmere so bile ugodne za rast gob. Pokljuka. 6. avgust 2023 (foto: Katarina Žgajnar) Figure 25. The moist conditions were favorable for mushroom growth. Pokljuka, 6 August 2023 (Photo: Katarina Žgajnar) Največja debelina (cm) 40 30 Kredarica 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 26. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 26. Maximum snow depth in August 10 Število dni 8 Kredarica 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Število dni s snežno odejo v avgustu Figure 27. Number of days with snow cover in August Na Kredarici avgusta 2023 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Osem takih dni je bilo v Postojni, Celju in Ljubljani. Samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o številu dni z nevihto in/ali grmenjem. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 28. Number of days with thunderstorms in August Vreme nam avgusta ni prizanašalo. Že prvi dan meseca so Slovenijo zajele nevihte. Izstopala je samostojna nevihta nad Brkini, ki se je kasneje nad ilirskobistriško kotlino okrepila in s tornadom prizadela Koseze pri Ilirski Bistrici. Več o tem vremenskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_30jul-in-1avg2023.pdf Najhujša vremenska ujma nas je zajela le nekaj dni kasneje. Glavnina padavin je bila zbrana v šestintrideseturnem intervalu. Prvi pasovi obnavljajočih se padavin so bili že pozno dopoldne 3. avgusta. Proti večeru so se padavine na severozahodu Slovenije okrepile, izrazit padavinski pas z nalivi je med 19. in 22. uro prešel severno polovico Slovenije. Nevihte so ponekod spremljali močnejši sunki vetra. Proženje ploh in neviht se je zlasti nad alpsko-dinarsko pregrado nadaljevalo in se sredi noči zgostilo na območju od Trnovskega gozda prek Gorenjske proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Tu so se nalivi obnavljali več ur zapored in se pomikali naprej proti Koroški, severu Štajerske in jugovzhodnemu delu Avstrije. Glavnina padavin je padla v manj kot 6 urah. Šele okoli 7. ure zjutraj 4. avgusta se je burno vremensko dogajanje začelo umirjati, težišče padavin pa se je dopoldne pomaknilo v jugozahodni in južni del Slovenije. Občasne padavine, sprva tako v obliki krajevnih nalivov kot večjih padavinskih območij, kasneje pa v obliki enakomernega dežja, so bile po Sloveniji tudi v drugem delu 4. avgusta in sprva še 5. avgusta. Popoldne 6. avgusta so bile zlasti v zahodnem, osrednjem in južnem delu Slovenije plohe in nevihte, ki pa so le tu in tam prinesle večjo količino dežja in ponekod tudi drobno točo. Zvečer se je vremensko dogajanje povsod po Sloveniji umirilo. Na območjih najobilnejših padavin v zahodnem in severnem delu Slovenije je bila višina padavin praviloma statistično najbolj izjemna za 6–12 urni časovni interval. Še posebej izjemna je bila višina padavin na merilnih mestih Pasja ravan, Suha pri Škofji Loki, Letališče JP Ljubljana, Kamniška Bistrica, Luče in Zavodnje, kjer je bila izmerjena višina padavin celo daleč nad srednjo oceno za 250-letni povratni nivo. Drugod po Sloveniji je bilo deževje manj izjemno in je le redkokje preseglo desetletno povratno dobo. Le tu in tam so bili izraziti kratkotrajni nalivi, k veliki skupni količini padavin so večinoma prispevali obnavljajoči se zmerno močni nalivi. Na številnih merilnih mestih so na območju najobilnejših padavin 4. avgusta izmerili rekordno ali skoraj rekordno dnevno višino padavin. Več podatkov o tem vremenskem dogodku je v poročilu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine_3–6avg2023_v29sep2023.pdf Najdaljši vročinski val poletja 2023 je zaključil prihod izrazite hladne fronte, na kateri se je v severnem Sredozemlju razvil izrazit ciklon, v središču se je zračni tlak spustil na 995 mb, kar je za poletje nenavadno nizka vrednost. Nastanek ciklona je upočasnil napredovanje hladnega zraka in povzročil v 23 Agencija Republike Slovenije za okolje naših krajih izdatno deževje. 28. avgusta so bile plohe in daljši nalivi najbolj izraziti v pasu od Slovenske Istre proti Zgornjemu Posočju. Na merilnem mestu Koper Markovec so izmerili kar 185 mm padavin, kar je daleč največja dnevna vsota na tej postaji. Naslednji dan je ponekod ob dolgotrajnih nalivih padlo več kot 50 mm dežja, drugod je bilo dežja le nekaj mm. Tretji dan so bile padavine časovno in prostorsko enakomernejše, le v Slovenski Istri so bili tudi močni nalivi, obilno je deževalo tudi na Dolenjskem. Skupna višina padavin je v večjem delu južne, zahodne in osrednje Slovenije znašala od 60 do 150 mm, v Slovenski Istri okoli 200 mm. Vzhodneje od črte Novo mesto–Logarska Dolina je bilo padavin večinoma med 30 in 70 mm, ponekod v Pomurju pa le okoli 20 mm. Na nekaterih merilnih mestih je povratna doba nalivov dosegla ali presegla 100 let, daleč najbolj izjemne pa so bile padavine na postaji Koper Markovec. Tam se je skoraj tri ure dolgo obdobje nalivov začelo s »stoletnim« desetminutnim nalivom, v katerem je padlo 33 mm dežja. V 160 minutah je bilo padavin kar 164 mm, kar močno presega celo srednjo oceno za 250-letni povratni nivo in je ena najvišjih doslej izmerjenih vrednosti v Sloveniji za takšen časovni interval. Več podatkov o tem vremenskem dogodku je v poročilu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-padavine_28–31avg2023.pdf 24 Št. dni z meglo 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 29. Število dni z meglo v avgustu Figure 29. Number of foggy days in August Kredarico so vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 16 dnevih, na Bizeljskem so pojav megle opazili v 18 dnevih, v Novem mestu pa v 11 dnevih. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo šest avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001 ter 2017), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je bil zračni tlak okoli 975 mb, nato pa je hitro narasel in 11. dne dosegel 988,8 mb, kar je največ v tem mesecu. Po manjšem upadu je 21. avgusta dosegel 986,9 mb, nato pa je sledil hiter padec na 968,5 mb 29. avgusta. Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vodne pare je bilo v zraku 6. avgusta, ko je delni tlak vodne pare znašal 12,1 mb. Najvišji je bil z 23,8 mb 24. avgusta. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Delni tlak vodne pare (mm) 990 Zračni tlak (mm) 985 980 975 Ljubljana 970 965 22 20 18 16 Ljubljana 14 12 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2023 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2023 SUMMARY At the national level, August 2023 was 0.6 °C warmer than normal; with 209 % of the normal precipitation this august was the second wettest at least since 1950. The sunshine duration was equal to the normal. August 2023 was anything but a normal summer month. Already on the first day of the month, a tornado wreaked havoc in Ilirska Bistrica, exceptional rainfall between August 3 and 6 caused devastating floods and landslides, and in the days from August 19 to 27 we had the longest heat wave of the summer of 2023, and on August 28 it was again heavy rain. August was warmer than normal everywhere, in the Julian Alps by slightly more than one °C, and in the vast majority of the country, the anomaly was between 0.5 and 1 °C. Only in the lowlands of Primorska, in the northeast of the country, in some places in the Ljubljana basin and in parts of Dolenjska and Bela krajina, the anomaly was less than 0.5 °C. Most of the rain fell in the mountains in the northwest of Slovenia and in the belt from Idrija to the north of the Ljubljana basin and further to the border with Austria, in some places the monthly total of precipitation exceeded 500 mm, and at several measuring points 450 mm. In the east and northeast of Slovenia, mostly less than 180 mm was observed. Everywhere there was more rain than normal, and in some places, the surplus was extremely large. The smallest anomaly, in some places less than a fifth of the normal, was in the east and partly in the northeast of the country. With the largest anomaly, Obala, the Snežnik area, and the area from Idrija to the north of the Ljubljana basin and further to the border with Austria stood out. As much as 489 % of the usual August precipitation fell in Koper. In most of the country, the sunshine duration was close to the normal, the anomaly was within ±10 %. Positive anomalies prevailed in the north and south of the country, while negative anomalies prevailed elsewhere. In August, there was no snow cover observed on Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2023 Weather development in August 2023 Matija Klančar 1. avgust Pogoste plohe in nevihte, tornado v Kosezah pri Ilirski Bistrici Hladna fronta je dosegla Alpe in je zvečer prešla Slovenijo. K nam je pred njo v višinah z jugozahodnim vetrom dotekal topel in vse bolj vlažen zrak (slike 1–3). Že dopoldne je prvo padavinsko območje zajelo severno Primorsko in se pomikalo proti severovzhodu. Zgodaj popoldne so nastajale nove nevihtne celice v pasu od Nanosa do Kamniško-Savinjskih Alp. Kasneje se je glavnina nevihtnega dogajanja preselila v severno polovico države. Zvečer je nastala samostojna nevihta nad Brkini, se nad ilirskobistriško kotlino okrepila in s tornadom prizadela Koseze pri Ilirski Bistrici. Glavnina neviht je bila zvečer nad južno Slovenijo, na severozahodu je dež ponehal. Najvišje dnevne temperature so bile na severozahodu okoli 24, drugod od 26 do 31 °C. Več o neurjih 1. avgusta pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_3julij2023.pdf 2. avgust Dež do jutra ponehal, večinoma sončno, šibka burja ponehala Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka z vremensko fronto, ki se je pomikala čez zahodno Evropo proti Alpam. K nam je od zahoda dotekal razmeroma topel zrak. Do jutra je pri nas dež povsod ponehal. Dan je bil povečini sončen. Šibka burja na Primorskem je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem do 30 °C. 3. avgust Sprva večinoma jasno, proti večeru plohe in nevihte, jugozahodni veter, ob morju jugo Višinska dolina s hladnim atlantskim zrakom se je iznad zahodne Evrope pomaknila proti jugu nad zahodno Sredozemlje, vremenska fronta je valovila prek Alp. Dan je bil sprva večinoma jasen, popoldne se je začelo oblačiti. Nad našimi kraji se je krepil jugozahodni veter, ob morju jugo. Proti večeru so na zahodu Slovenije nastajale predfrontalne padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31, na severozahodu okoli 20 °C. 4. avgust Močni nalivi, obsežne poplave Višinska dolina je zajela tudi severno in osrednje Sredozemlje. Ob tem je nad severnim Sredozemljem nastalo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta pa se je nad Slovenijo zadrževala od noči na 4. avgust pa vse do 6. avgusta dopoldne (slike 4–6). V noči na 4. avgust so se padavine z nevihtami in močnimi nalivi, ki so se stalno obnavljali, zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Polhograjsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino. Krajevno izdatne občasne padavine so se po vsej Sloveniji nadaljevale še ves dan. Težišče padavin se je počasi pomikalo iznad zahodne in osrednje Slovenije nad vzhodne in jugovzhodne kraje. Zapihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, na Primorskem do 24 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 5.avgust Krajevno še vedno izdatno deževalo, šibka burja Ciklonsko območje z vremensko fronto se je iznad severnega Jadrana pomaknilo nad Panonsko nižino. Nad naše kraje je od severa dotekal nekoliko hladnejši in vlažen zrak. Krajevno izdatne občasne padavine so se po Sloveniji nadaljevale tudi v prvi polovici sobote. Dež je s pomikom ciklona proti vzhodu v soboto popoldne oslabel. Na Primorskem je dopoldne še pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 6. avgust Nova fronta s krajevno obilnimi padavinami, prehodno zapihal veter severnih in zahodnih smeri Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodno Evropo. Z vetrom severnih smeri je nad naše kraje dotekal hladnejši, a še vedno dokaj vlažen zrak (slike 7–9). V noči na nedeljo je dež prehodno ponehal. Čez dan nas je od zahoda prešla nova vremenska fronta s plohami in nevihtami, a so bile padavine le krajevno obilne. Prehodno je zapihal okrepljen veter severnih in zahodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na Primorskem okoli 25 °C. Več o nalivih in obilnih padavin od 3. do 6. avgusta pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine_3–6avg2023.pdf 7.–8. avgust Prvi dan delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, drugi dan sončno, severni veter Ciklonsko območje se je iznad srednje Evrope pomaknilo nad severno Evropo. Od zahoda se je nad zahodni in osrednji del stare celine širil vpliv območja visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je s severnimi vetrovi dotekal razmeroma hladen in postopno bolj suh zrak. Prvi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so nastajale krajevne plohe in nevihte. Zapihal je veter severnih smeri. Temperature pa so bile od 18 do 25 °C. Drugi dan je bilo zjutraj po nekaterih nižinah nekaj megle, večji del dneva pa je bilo sončno. Ponekod je zapihal veter južnih smeri. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 21 do 27 °C. 9.–10. avgust Popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami je počasi slabelo, srednjo Evropo je dosegla hladna fronta. Po prehodu višinske doline hladnega zraka se je nad večjim delom Evrope počasi krepilo območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je v višinah s severnim vetrom dotekal hladnejši in prehodno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo sprva delno jasno, čez dan zmerno do pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Padavine so se nadaljevale v noč na drugi dan. Zvečer je na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. Drugi dan čez dan se je delno razjasnilo. Predvsem v vzhodni polovici države je nastalo nekaj ploh. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 28 °C. 11.–15. avgust Sončno vreme, vedno topleje Nad večjim delom Evrope je bilo v tem obdobju območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam z vetrom severnih smeri dotekal dokaj suh in topel zrak. Pri nas je prevladovalo sončno vreme. 13. avgusta je bilo popoldne nekaj kratkotrajnih ploh v gorah severne Slovenije. Najvišje dnevne temperature 27 Agencija Republike Slovenije za okolje so bile vsak dan kakšno stopinjo višje. V notranjosti države so se temperature gibale med 25 in 30 stopinj, na Primorskem od 30 do 33 °C. 16.–18. avgust Večinoma sončno vreme, popoldne od severa plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in suh zrak. V obdobju je prevladovalo večinoma sončno vreme, popoldne so se od severa pojavljale plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile v notranjosti države od 25 do 30 °C, na Primorskem do 33 °C. 19.–22. avgust Zjutraj megla, čez dan sončno, šibka burja, drugod nekaj severovzhodnega vetra Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je dotekal postopno toplejši in bolj suh zrak. V tem obdobju je prevladovalo sončno vreme. Na Primorskem je pihala šibka burja, drugod prvi dan obdobja severovzhodni veter. Zjutraj se je ponekod pojavljala kratkotrajna megla. Najvišje dnevne temperature so bile vsak dan obdobja višje. 19. in 20. avgusta so bile med 28 in 34 °C, 21. in 22. pa v notranjosti med 30 in 34, na Primorskem okoli 36 °C. 23. avgust Sončno vreme, popoldne v severni polovici nevihte Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je pritekal k nam topel zrak. Prevladovalo je sončno vreme, popoldne so se predvsem v severni polovici Slovenije pojavljale nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 34, v Vipavski dolini in na Goriškem do 36 °C. 24.–26. avgust Visoke temperature, suhi dnevi, jugozahodni veter Nad večjim delom Evrope je še vedno vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Nad južno polovico Evrope in nad našimi kraji se je zadrževala razmeroma vlažna in vroča zračna masa (slike 10–12). Vsi dnevi v tem obdobju so bili suhi, prvi dan zjutraj je bilo ponekod nekaj kratkotrajne megle. Drugi dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. Prav tako je jugozahodni veter pihal 26. avgusta. Nadaljevale so se visoke temperature, ki so se gibale med 30 in 37 °C. 27. avgust Delno jasno, nekaj več oblačnosti na zahodu, jugozahodni veter Območje visokega zračnega tlaka nad južno in srednjo Evropo je slabelo. Hladna fronta je dosegla Alpe, srednjo Evropo in zahodno Sredozemlje. Pred njo je k nam dotekal precej topel in razmeroma suh zrak. Pri nas je bilo sprva precej jasno, nekaj več oblačnosti je bilo občasno v zahodnih krajih. Ponekod je sredi dneva pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v alpskih dolinah okoli 28, drugod od 30 do 34 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 28. avgust Na zahodu močnejše nevihtne linije z dolgotrajnimi nalivi, toča, vzhodni veter, ob morju jugo Nad severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se je počasi pomikalo proti vzhodu. Z močnimi južnimi vetrovi je nad naše kraje dotekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 13–15). Dopoldne je bilo v vzhodnih krajih še deloma jasno, na zahodu pa so se pojavljale močnejše nevihtne linije z dolgotrajnimi nalivi. Zgodaj popoldne je zlasti na ajdovskem pustošila debelejša toča. Padavine so se popoldne počasi širile tudi proti vzhodu. Pihal je veter vzhodnih smeri, ob morju povečini jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27, ponekod v vzhodni Sloveniji tudi do 29 °C. 29. avgust Deževen dan s pogostimi plohami in nevihtami, ponekod vzhodni veter, na Primorskem šibka burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom se je zadrževalo ciklonsko območje. Vremenska fronta je vztrajala v bližini naših krajev. Z vetrovi južnih smeri je k nam pritekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. Ponoči so padavine prehodno ponehale. Dan je bil večinoma deževen. Večji del dneva so po Sloveniji nastajale plohe in nevihte, glavnina neviht je v drugem delu popoldneva prečkala severovzhodni del Slovenije. Zvečer je deževalo v delu zahodne, osrednje in južne Slovenije. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 25 °C. 30. avgust Oblačno s padavinami, ob morju močnejši nalivi, severni veter, na Primorskem šibka burja Nad severnim Jadranom se je zadrževalo ciklonsko območje, ki je počasi slabelo. Od severovzhoda je nad naše kraje dotekal hladen in vlažen zrak (slike 16–18). Dan je bil večinoma oblačen s padavinami. Najmočnejše so bile v južnem delu Slovenije, ob morju so bili popoldne tudi močnejši nalivi. Občasne padavine so bile tudi drugod po državi. Pihal je severni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18, na Primorskem do 22 °C. O neurjih in obilnih padavinah od 28. do 31. avgusta pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-padavine_28–31avg2023.pdf 31.avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne nekaj ploh Nad Alpami, severnim Sredozemljem in srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Vremenske motnje so se pomikale severno od Alp. Od zahoda je nad naše kraje začel dotekati bolj suh in postopno toplejši zrak. Ponoči so padavine postopno ponehale, od zahoda se je začelo jasniti. Dan je bil delno jasen s spremenljivo oblačnostjo, popoldne je nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Najvišje dnevne temperature so bil od 20 do 25 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 8. 2023 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 8. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 August 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 August 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 8. 2023 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 August 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 4. 8. 2023 ob Slika 5. Satelitska slika 4. 8. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 4 August 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 4 August 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 4. 8. 2023 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 4 August 2023 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 8. 2023 ob Slika 8. Satelitska slika 6. 8. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 8. Satellite image on 6 August 2023 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 6 August 2023 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 6. 8. 2023 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 6 August 2023 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 8. 2023 Slika 11. Satelitska slika 24. 8. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 24 August 2023 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 24 August 2023 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 24. 8. 2023 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 24 August 2023 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 8. 2023 Slika 14. Satelitska slika 28. 8. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 28 August 2023 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 28 August 2023 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 28. 8. 2023 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 28 August 2023 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 8. 2023 Slika 17. Satelitska slika 30. 8. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 August 2023 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 August 2023 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 8. 2023 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 August 2023 at 12 GMT 32 POLETJE 2023 Climate in summer 2023 Tanja Cegnar eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec. K visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, vroči dnevi pa se lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote. Poletje je bilo na državni ravni 0,8 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1991–2020. Vsi meseci poletja 2023 so bili toplejši od normale, najbolj je izstopal julij. Do zdaj je najtoplejše poletje 2003 s presežkom 2,4 °C nad normalo. Od leta 1950 je bilo najhladnejše poletje 1978, ki je bilo za 3,2 °C hladnejše od normale. Padlo je kar 163 % toliko dežja kot normalno in poletje 2023 je daleč najbolj namočeno poletje vsaj od leta 1950. Najbolj sušni sta bili poletji 2003 in 2013, le malo manj sušno je bilo poletje 2022. Sonce je sijalo 101 % toliko časa kot normalno. Do zdaj je bilo najbolj sončno poletje 2017, najmanj sončno pa poletje 1975. M Povprečje obdobja 1991–2020 je v tekstu navedeno kot normala. Na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev, v nadaljevanju pa poletja kot celote. Junij 2023 Na državni ravni je bil junij 2023 za 0,8 °C toplejši od normale, sonce je sijalo 103 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo pa je 96 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Povsod je bilo topleje kot normalno. V veliki večini države je bil odklon nad normalo med 0,5 in 1 °C, nekoliko manjši je bil na severovzhodu države, nekoliko večji pa v delu Zgornjega Posočja. Junijski vročinski val je bil kratek, a precej izrazit. Največ dežja je junija padlo v Kamniško-Savinjskih Alpah, delu Karavank in na Pohorju, ponekod tudi več kot 200 mm. Najmanj dežja je bilo ponekod na Štajerskem, Dolenjskem, jugozahodu države in skrajnem severozahodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le okoli 50 mm dežja. Junija so bile tri epizode vremenskih neurij z znatno gmotno škodo. Več dežja od normale je bilo na Koroškem, v delu osrednje Slovenije, Gorenjske, Štajerske in Prekmurja. Večina presežkov na omenjenih območjih je bila do 30 %, bilo pa je tudi kar nekaj merilnih mest z več kot 50 % presežkom nad normalo. Na več kot polovici ozemlja je bilo manj padavin od normale, primanjkljaj na veliki večini merilnih postaj ni presegel 30 %, na nekaj merilnih mestih pa je padla le okoli polovica običajnih padavin. Glede na normalo je sončnega vremena primanjkovalo na severovzhodu in vzhodu države, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji presežek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 30 % več sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja, v nižini pa odklon ni presegel desetine normale. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca z 290 cm. Sneg je tla prekrival 23 dni. Julij 2023 V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil julij 2023 na državni ravni za 1,0 °C toplejši; padlo je 189 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 99 % normale. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. V severni polovici države je bil presežek nad normalo večinoma med 0,5 in 1 °C, na nekaj območjih tudi nekoliko večji. V južni polovici je presežek nad normalo večinoma presegel 1 °C, v visokogorju, na Kočevskem in v Beli krajini pa je bilo 1,5 do 2 °C topleje od normale. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu severne polovice države. Precej krajev je poročalo o več kot 300 mm, ponekod pa so padavine presegle 400 mm. V nekaj krajih julija še nikoli ni bilo toliko dežja. Na jugu in severovzhodu države padavine večinoma niso presegle 200 mm, na nekaj merilnih postajah so namerili od 95 do 130 mm. Julija je bilo več zelo močnih nevihtnih dogodkov, ki so z močnimi sunki vetra, točo in nalivi povzročili znatno gmotno škodo v več krajih širom Slovenije. Povsod je bilo več dežja kot normalno. Na manjših območjih na skrajnem severozahodu in delu Krasa ter še ponekod drugod so padavine presegle normalo za desetino ali petino, na posameznih merilnih postajah pa je padlo tudi do trikrat toliko padavin kot normalno. Trajanje sončnega obsevanja je normalo najbolj preseglo v visokogorju, na Kredarici za 18 %. Drugod po državi je bil odklon od normale v intervalu ±10 %. Pozitivni odkloni so prevladovali na severu in jugu države, območje z negativnim odklonom je iznad Trnovske planote segalo prek osrednje Slovenije nad Dolenjsko in velik del Štajerske ter nad Prekmurje. Na Kredarici so poročali o enem dnevu s sledovi snežne odeje. Slika 1. Slovenske gorice z Gomile (352 m), 17. avgust 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. Slovenske gorice, view from Gomila, 17 August 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Avgust 2023 V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil avgust 2023 na državni ravni za 0,6 °C toplejši, padlo je kar 209 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, s čemer se mesec uvršča na drugo mesto najbolj namočenih avgustov, sonce pa je sijalo toliko časa kot normalno. Avgust 2023 je bil vse prej kot običajen poletni mesec. Že prvi dan meseca je tornado pustošil v Ilirski Bistrici, izjemne padavine med 3. in 6. avgustom so povzročile uničujoče poplave in zemeljske plazove, v dneh od 19. do 27. avgusta smo imeli najdaljši vročinski val poletja 2023, izdatno deževje pa nas je ponovno zajelo 28. avgusta. Avgust je bil povsod toplejši od normale, v Julijskih Alpah za nekoliko več kot eno °C, v veliki večini države pa je bil odklon med 0,5 in 1 °C. Le po nižinah Primorske, na severovzhodu države, ponekod v Ljubljanski kotlini in delu Dolenjske ter Bele krajine je bil presežek nad normalo manjši od 0,5 °C. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije in v pasu od Idrije do severa Ljubljanske kotline in meje z Avstrijo, ponekod je mesečna vsota padavin presegla 500 mm, na več merilnih mestih pa 450 mm. Na vzhodu in severovzhodu države so večinoma namerili manj kot 180 mm. Povsod je bilo več dežja od normale, ponekod je bil presežek izjemno velik. Najmanjši presežek, ponekod manjši od petine normale, je bil na vzhodu in deloma na severovzhodu države. Z največjim presežkom izstopajo Obala, območje Snežnika pa tudi območje od Idrije proti severu Ljubljanske kotline in naprej do meje z Avstrijo. V Kopru je padlo kar 489 % običajnih avgustovskih padavin. V večini države je bila osončenost blizu normale, odklon je bil v mejah ±10 %. Na severu in jugu države so prevladovali pozitivni odkloni, drugod pa negativni. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. Poletje 2023 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2023 Slika 3. Odklon povprečne poletne temperature na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 3. Summer temperature anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Poletje 2023 je bilo povsod toplejše od normale. V veliki večini Slovenije je bilo poletje 2023 od 0,5 do 1 °C toplejše od normale (slika 2). Presežek nad normalo je bil nekoliko manjši na skrajnem 35 Agencija Republike Slovenije za okolje severovzhodu države. V velikem delu Notranjske, deloma v Beli krajini in v gorah je povprečna poletna temperatura presegla normalo za več kot 1 °C. V tem stoletju prevladujejo nadpovprečno topla poletja, poletje 2023 je že deveto nadpovprečno toplo zapored. V zadnjih petih desetletjih se poletja v povprečju segrevajo in od takrat so toplejša že za skoraj 3,5 °C. Od sredine preteklega stoletja je bilo najtoplejše poletje 2003 (presežek nad normalo 2,4 °C), drugo najtoplejše je poletje 2022 s presežkom nad normalo 2,1 °C. Vsa najhladnejša poletja so bila v preteklem stoletju, najhladnejše je bilo poletje 1978, ki je bilo kar 3,2 °C hladnejše od normale. Slika 4. Odklon povprečne mesečne temperature od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 4. Anomaly of monthly mean temperature in the last twelve months Vsi trije meseci poletja so bili nadpovprečno topli, najbolj pa je od normale odstopal julij. Povprečna najnižja dnevna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje (slika 5). Velika večina odklonov je bila med 0,5 in 1,5 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil prav tako pozitiven (slika 6), in sicer je bil presežek nad normalo v nižini večinoma med 0,5 in 1 °C, v visokogorju pa so bili popoldnevi v povprečju za 1,6 °C toplejši kot običajno. Ptuj Maribor Tolmin Cerklje Kranj Portorož Metlika Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Mežica Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vojsko Breginj Bovec Rateče Kredarica Ptuj Maribor Tolmin Lendava Cerklje Kranj Portorož Metlika Lesce Murska… Slovenj… Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vojsko Bovec Rateče Kredarica 0 0,5 1 1,5 2 Slika 5. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka od normale v °C poleti 2023 Figure 5. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2023 0 0,5 1 1,5 2 Slika 6. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka od normale v °C poleti 2023 Figure 6. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2023 Najvišja izmerjena temperatura v poletju 2023 ni segla rekordno visoko. Vroči so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C. Po njihovem številu močno izstopa Goriška regija, v Biljah je bilo tokrat 46 vročih dni, v poletju 2022 pa je bilo rekordnih 80 vročih dni. Le nekoliko 36 Agencija Republike Slovenije za okolje manj, in sicer 42, je bilo vročih dni tokrat na Obali, za primerjavo podatek, da jih je bilo 54 poleti 2022, v preteklosti pa tudi že več. Preglednica 1. Najvišja izmerjena temperatura in število vročih dni poleti 2023 Table 1. Absolute maximum temperature and number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in summer 2023 Postaja Št. vročih dni Absolutni maksimum 36,8 34,5 35,1 37,0 35,7 32,9 35,9 35,3 Bilje Murska Sobota Ljubljana Črnomelj Let. Portorož Slovenj Gradec Novo mesto Celje Postaja Rateče Nova vas Bizeljsko Let. ER Maribor Lendava Postojna Kočevje Maribor – Vrb. 46 25 31 30 42 17 29 25 Št. vročih dni Absolutni maksimum 11 13 31 24 26 16 25 21 31,7 33,0 35,6 34,4 34,5 34,1 35,0 33,0 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Tudi po številu toplih dni tokratno poletje ni bilo tako izjemno, kot sta bili poletji 2003 in 2022. Na Obali je bilo tokrat 87 takih dni, v Biljah 85. Za primerjavo podatek, da je bilo poleti 2022 in 2003 v Biljah in na Obali 91 toplih dni. Drugod je bilo poleti 2023 toplih dni manj, po nižinah večinoma od 60 do 75. Manj pogosti so bili topli dnevi v krajih z nadmorsko višino okoli 500 m ali več. V Ratečah je bilo 41, v Slovenj Gradcu 51 in v Lescah 44 toplih dni. 90 80 Ljubljana 70 Slika 7. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 °C Figure 7. Number of days with maximum air temperature above 25 °C Št. toplih dni 60 50 40 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 2023 60 Ljubljana Št. vročih dni 50 Slika 8. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 30 °C Figure 8. Number of days with maximum air temperature at least 30° C 40 30 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Na Kredarici se je poleti 2023 temperatura povzpela najvišje 17. julija, takrat so izmerili 18,4 °C, najhladneje je bilo 17. junija, ko se je temperatura spustila na −1,2 °C. Na Kredarici so bili poleti 2023 štirje hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bilo najbolj vroče 17. julija, ko je temperatura dosegla 35,0 °C, najhladneje je bilo 8. avgusta, ko se je ohladilo na 10,8 °C. V Murski Soboti je bila najvišja temperatura, in sicer 34,5 °C, izmerjena 26. avgusta, najhladnejše jutro je bilo 8. avgusta, ko se je ohladilo na 9,0 °C. Na Letališču Portorož je bilo najtopleje 18. julija, izmerili so 35,7 °C, najhladnejše jutro je bilo 27. julija, ko se je temperatura spustila na 11,7 °C. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 36 Portorož Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 12 8 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 30 4 9 julij 14 19 24 29 19 24 29 19 24 29 19 24 29 avgust 20 Kredarica Temperatura (ºC) 16 12 8 4 0 -4 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 30 4 9 julij 14 avgust 36 Ljubljana Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 12 8 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 30 4 9 julij 14 avgust 36 Murska Sobota Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 12 8 1 6 11 16 junij 21 26 31 5 10 15 julij 20 25 30 4 9 14 avgust Slika 9. Potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature poleti 2023 v Portorožu, na Kredarici, v Ljubljani in Murski Soboti. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 9. Daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2023 38 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (°C) 9 8 Kredarica 7 6 5 4 3 1955 24 1960 Temperatura (°C) 23 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Ljubljana 22 21 20 19 18 17 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 24 Temperatura (°C) 23 Murska Sobota 22 21 20 19 18 17 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 26 Temperatura (°C) 25 Portorož 24 23 22 21 20 19 1951 24 1956 Temperatura (°C) 23 1961 1966 Novo mesto 22 21 20 19 18 17 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Slika 10. Povprečna poletna temperatura zraka Figure 10. Mean air temperature in summer Potek povprečne poletne temperature od sredine minulega stoletja je prikazan za pet merilnih postaj. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za poletja v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, poletje 2023 je označeno z rdečo barvo. Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all summer seasons in the period 19502023 Poletje 2023 je močno odstopalo od vseh poletij od sredine preteklega stoletja. Bilo je rekordno namočeno in toplejše od normale. Navadno so obilno namočena poletja hladnejša od normale, nadpovprečno visoka temperatura pa je značilna za sušna poletja, ko je delež energije, ki se porabi za izhlapevanje, manjši. Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2023 Figure 12. Precipitation amount, summer 2023 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ dežja je padlo na območju od Idrijskega hribovja prek Ljubljanske kotline in KamniškoSavinjskih Alp proti Koroški. Ponekod je vsota poletnih padavin presegla 1000 mm, na primer na Zelenici (1112 mm), v Jelendolu (1031 mm), Podpeci (1022 mm), na Voglu (1021 mm) in Martinj Vrhu (1012 mm). Najmanj padavin je bilo na jugozahodu, vzhodu Bele krajine in Dolenjske, jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju, kjer je večinoma padlo manj kot 500 mm dežja, na nekaj merilnih postajah le od 300 do 350 mm (na primer v Kadrencih, Strunjanu, Podsredi in Metliki). Slika 13. Višina padavin poleti 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 13. Precipitation in summer 2023 compared with 1991–2020 normal Povsod je bilo več padavin kot normalno, najbolj so normalo presegli na Obali in na območju, ki je segalo iznad Idrijskega hribovja nad Ljubljansko kotlino in nad Kamniško-Savinjske Alpe nad Koroško, v teh krajih so padavine presegle 180 % normale. Največji presežek je bil na Obali in v Lescah, kjer je padlo 230 % toliko padavin kot normalno. Veliko je bilo krajev, kjer je padlo več kot dvakrat toliko dežja kot normalno. V nekaj krajih so padavine komaj dosegle ali le malo presegle normalo, na primer na postajah Kadrenci, Podsreda, Ložice in Smlednik. K rekordno namočenemu poletju 2023 je največ prispeval avgust, nekoliko manj pa julij; v prvem mesecu poletja so padavine na državni ravni nekoliko zaostajale za normalno. Slika 14. Odklon mesečnih padavin od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 14. Monthly precipitation anomaly in the last twelve months Na državni ravni je bilo poletje daleč najbolj namočeno od sredine preteklega stoletja, normala je bila presežena za 63 %. V drugem najbolj namočenem poletju leta 1989 je bil presežek 45 %, v letih 1969, 2005 in 1975 je poleti padlo dve petini več dežja kot normalno. Najbolj sušna so bila poletja 2013, 2003 41 Agencija Republike Slovenije za okolje in 2022, ko je padlo le okoli tri petine toliko dežja kot normalno. Izrazitega linearnega trenda poletne količine padavin ne opažamo. Slika 15. Odklon poletnih padavin na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 15. Summer precipitation anomaly at national level, reference period 1991– 2020 800 Padavine (mm) 600 Ljubljana 400 200 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 30 4 julij 9 14 19 24 29 19 24 29 avgust Slika 16. Vsota dnevnih padavin v Ljubljani od začetka do konca poletja 2023 Figure 16. Sum of daily precipitation in Ljubljana from beginning to the end of summer 2023 1000 Padavine (mm) 800 Kredarica 600 400 200 0 1 6 11 16 junij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 4 julij 9 14 avgust Slika 17. Vsota dnevnih padavin na Kredarici od začetka do konca poletja 2023 Figure 17. Sum of daily precipitation in Novo mesto from beginning to the end of summer 2023 Za štiri postaje je prikazana kumulativna vsota poletnih padavin v letu 2023. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavine (mm) 400 300 Murska Sobota 200 100 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 30 4 julij 9 14 19 24 29 19 24 29 avgust Slika 18. Vsota dnevnih padavin v Murski Soboti od začetka do konca poletja 2023 Figure 18. Sum of daily precipitation in Murska Sobota from beginning to the end of summer 2023 500 Padavine (mm) 400 Portorož 300 200 100 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 junij 15 20 25 julij 30 4 9 14 avgust Slika 19. Vsota dnevnih padavin v Portorožu od začetka do konca poletja 2023 Figure 19. Sum of daily precipitation in Portorož from beginning to the end of summer 2023 Poletje 2023 je izstopalo tudi po pogostosti in intenzivnosti vremenskih ujm. Zaznamovalo ga je več močnih nevihtnih dogodkov, eno izmed neviht je spremljal tudi tornado. V več nevihtnih dogodkih so gmotno škodo povzročali sunkovit veter, močan naliv in včasih tudi toča. Zaradi obilice padavin in posledično razmočenih tal so se ponekod prožili zemeljski plazovi. Najhujše razdejanje in škodo je povzročil padavinski dogodek in posledično poplave v dneh od 3. do 6. avgusta. Dogodki z večjo gmotno škodo so omenjeni v mesečnih podnebnih poročilih, podrobnosti pa v posebnih poročilih o izrednem vremenskem dogajanju. 50 Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Ljubljana 40 Slika 20. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm v Ljubljani Figure 20. Number of days with precipitation at least 1 mm 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 2023 Samodejne merilne postaje podatka o številu neviht ne beležijo. Vsekakor vse toplejše ozračje lahko sprejeme tudi več vodne pare, kar omogoča, da se lahko razvijejo tudi močnejše nevihte. Vendar labilnost ozračja ni odvisna zgolj od temperature v spodnji plasti zraka, izpolnjeni morajo biti tudi drugi pogoji, zato je bilo na primer v izjemno vročem poletju 2003 malo neviht. 43 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Kredarica 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 600 Portorož Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 600 Novo mesto Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 Slika 21. Poletna višina padavin Figure 21. Summer precipitation 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava M. Sobota Mačkovci Ptuj Bizeljsko Maribor Podčetrtek Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Velenje Slovenj Gradec Kočevje Gornji Grad Luče Kamn. Bistrica Babno Polje Ljubljana Nova vas na Bl. Zg. Jezersko Kranj Vrhnika Il. Bistrica Postojna Lesce Žiri Idrija Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kn. Ravne Lokve Trenta Rateče Tolmin Koper Soča Krn Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala 0 100 200 300 400 500 600 700 Poletje 2023 800 900 1000 1100 Slika 22. Poletne padavine v letu 2023 in v povprečja obdobja 1991–2020 v mm Figure 22. Sumer precipitation in summer 2023 and the summer 1991–2020 normal 60 Slika 23. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm na Kredarici Figure 23. Number of days with precipitation at least 1 mm Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Kredarica 50 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Kredarica Št. dni s snežno odejo 50 Slika 24. Poletno število dni s snežno odejo na Kredarici Figure 24. Summer number of days with snow cover 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 500 Slika 25. Največja poletna debelina snežne odeje na Kredarici Figure 25. Summer maximum snow cover depth Največja debelina snežne odeje Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 V visokogorju lahko sneži kadarkoli, tudi poleti ob prodorih hladnega zraka. Prvi dan poletja 2023 je bila snežna odeja na Kredarici debela 290 cm, a je nato hitro skopnela že pred iztekom prvega meseca meteorološkega poletja. Največja debelina snežne odeje je bila poleti 2021, znašala je kar 470 cm. 300 Snežna odeja (cm) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 21 julij 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika26. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici poleti 2023 Figure 26. Daily snow cover depth on Kredarica in summer 2023 Največji presežek sončnega vremena glede na normalo je bil v visokogorju, na Kredarici je bil presežek nad normalo 12 %. V nižinskem svetu je bil odklon od normale v intervalu ±10 %. Poletje 2023 je bilo na državni ravni le za odstotek bolj sončno od normale. Od sredine sedemdesetih let preteklega stoletja osončenost opazno narašča. Najbolj sončno je bilo poletje 2017, in sicer je osončenost normalo presegla za 15 %, drugo mesto najbolj sončnega poletja si delita poletji 2000 in 2021 s 13 % presežkom nad normalo, za 12 % več sončnega vremena od normale pa je bilo poleti 2013. Najbolj sivo je bilo poletje 1975 z 20 % primanjkljajem glede na normalo, poleti 1989 je bil primanjkljaj 17 %, v poletjih 1980 in 2005 pa 16 %. Poletje 2005 je bilo zadnje poletje z velikim primanjkljajem osončenosti glede na normalo. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 27. Bright sunshine duration in summer 2023 compared with 1991– 2020 normals Slika 28. Odklon sončnega obsevanja poleti 2023 od normale (v odstotkih) Figure 28. Bright sunshine duration anomaly in summer 2023 (in %) Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju; na Kredarici je sonce sijalo 560 ur. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 949 ur, kar je en odstotek več od normale. Murska Sobota Let. ER Maribor Lisca Celje Semič Novo mesto Slovenj Gradec Iskrba Ljubljana Let. JP Ljubljana Šmarata Postojna Boh. Češnjica Kredarica Godnje Rateče Bilje Portorož Vedrijan -5 0 5 10 15 20 Slika 29. Odklon poletnega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 29. Summer sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991– 2020 V Ljubljani je bil zračni tlak najvišji 11. avgusta z 988,8 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil že kmalu proti koncu poletja, 29. avgusta je bilo dnevno povprečje 968,5 mb. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 Osončenost (ura) 1000 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Ljubljana 800 600 400 200 0 1951 1956 1961 1966 Osončenost (ura) 1000 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Murska Sobota 800 600 400 200 0 Osončenost (ura) 1951 1956 1961 1966 1971 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1976 1981 Portorož 1955 1960 Sončno obsevanje (ura) 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2011 2016 2020 Novo mesto 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 Slika 30. Poletno trajanje sončnega obsevanja Figure 30. Summer bright sunshine duration 48 1996 2001 2006 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2023 Table 2. Meteorological data, summer 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož Temperatura Sonce nv ts tod tx tm tax tam sm 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 8,0 17,2 22,9 19,5 18,9 21,6 21,3 21,4 21,8 20,3 20,9 19,2 20,9 19,4 23,3 1,4 0,7 0,9 1,0 1,2 0,5 0,8 1,0 0,8 0,7 0,6 0,7 0,7 0,5 0,7 10,9 24,1 29,6 26,0 26,5 27,6 28,1 27,9 28,6 27,6 26,9 25,8 27,2 25,1 29,5 5,3 11,4 16,7 13,8 13,4 16,3 15,9 15,7 15,7 14,6 15,1 13,7 15,3 14,2 17,6 18,4 31,7 36,8 33,8 34,4 35 35,6 35,9 37,2 35,3 34,4 32,9 34,5 32,5 35,7 −1,2 3,9 10,2 6,7 6,8 10,8 9,6 9,2 8,8 8,1 8,2 5,4 9 7,2 11,7 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sx 0 41 85 58 60 65 73 67 74 65 60 51 64 44 87 obs ro 560 675 857 834 ─ 784 ─ 783 ─ 763 788 713 806 ─ 949 112 103 101 108 ─ 97 ─ 97 ─ 103 99 97 101 ─ 101 Oblačnost Padavine in pojavi po so sj 6,1 ─ 3,6 5 5,5 4,5 4,5 4,2 4,1 ─ 4,2 ─ 4,1 ─ 2,5 29 ─ 13 20 24 19 11 17 14 ─ 16 ─ 15 ─ 4 7 ─ 34 18 15 28 23 27 28 ─ 27 ─ 32 ─ 47 rr rp sd sn 938 599 480 485 552 701 406 393 452 604 426 699 386 832 480 149 130 154 155 154 189 148 125 142 168 137 178 135 230 230 47 43 31 29 34 32 30 31 31 40 34 42 35 35 21 28 12 36 29 20 28 21 19 19 35 26 15 18 30 17 sg 54 3 0 5 22 3 29 24 1 1 1 6 5 ─ 0 Tlak ss ssx p 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 290 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 754,6 ─ 1007,5 953,5 ─ 980,7 ─ 989,5 ─ ─ 984,3 ─ 993,3 956,7 1013,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 49 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihto in/ali grmenjem − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) pp 8,9 ─ 19,2 16,7 ─ 17,5 ─ 19,1 ─ ─ 17,8 ─ 18,5 16,6 19,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bilje Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče hitrost m/s Slika 31. Vetrne rože, poletje 2023 Figure 31. Wind roses, summer 2023 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 32. Odklon osončenosti od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 32. Monthly sunshine duration anomaly in the last twelve months 990 Zračni tlak (mb) 985 980 975 Ljubljana 970 965 1 6 11 16 21 26 1 6 junij 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika 33. Potek zračnega tlaka poleti 2023 Figure 33. Mean daily air pressure in summer 2023 SUMMARY At the national level, the summer 2023 was 0.8 °C warmer than normal. In most of Slovenia, the anomaly was from 0.5 to 1 °C. The anomaly was slightly lower in the far north-east of the country. In large parts of Notranjska, parts of Bela Krajina and in the mountains, the average summer temperature anomaly exceeded 1 °C. At the national level, 163 % of the normal precipitation fell, this is by far the wettest summer since at least 1950. Most of the precipitation fell in the area from the Idrija hills through the Ljubljana basin and the Kamnik-Savinja Alps towards Koroška. In some places, the sum of summer rainfall exceeded 1000 mm. The least rainfall was recorded in the south-west, east of the Bela krajina and Dolenjska, south and east of Štajerska and in Prekmurje, where the rainfall was mostly less than 500 mm, with only 300 to 350 mm observed at a few gauging stations. Everywhere the precipitation exceeded the normal, the highest surplus was on the coast and in the area extending from the Idrija hills above the Ljubljana basin, Kamnik-Savinja Alps and further above Koroška, where rainfall exceeded 180 % of normal. On the coast and in Lesce 230 % of the normal rainfall fell. There were many stations where more than twice as much rain fell as the normal. The summer of 2023 stood out for the frequency and intensity of severe weather events. It was marked by several severe storm events, one of which was accompanied by a tornado. Several storm events caused damage by gusty winds, heavy rain and sometimes hail. The heavy rainfall and the resulting waterlogged ground triggered several landslides. The worst devastation and damage were caused by the heavy rainfall event and the resulting flooding from 3 to 6 August. Nationally, the sun shone 101 % of the normal time. The highest surplus was in the high mountains. In the lowlands, the anomaly was in the range ±10 %. On Kredarica, the maximum snow cover depth was 290 cm; the snow cover completely melted before the end of June. 51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V AVGUSTU 2023 Climate in the World and Europe in August 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v avgustu 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje, ki ga priporoča Svetovna meteorološka organizacija, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon povprečne temperature avgusta 2023 od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for August 2023 relative to the August average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske avgustovske temperature v letih od 1979 do 2023 od povprečja obdobja 1991– 2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each August from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna avgustovska temperatura je bila (slika 1) v večjem delu Evrope nad normalo. Nadpovprečno toplo je bilo v južni Evropi, območje od Portugalske prek Francije do Italije je avgusta zajel vročinski 52 Agencija Republike Slovenije za okolje val. Milano je zapisal najvišjo povprečno dnevno temperaturo 33 °C v nizu podatkov, ki sega v leto 1763. Vročina v južni Evropi je segala v severno Afriko/Magreb, v Maroku so izmerili 50,4 °C. Tudi v Turčiji, vzhodni Evropi in nad Karskim morjem južno od Nove zemlje je bila temperatura občutno nad normalo. Na območju s središčem v južni Skandinaviji, na Nizozemskem in v južnem Združenem kraljestvu je bila temperatura blizu ali pod normalo. Tudi drugod po svetu je bila večina zemeljske površine znatno toplejša od normale. Osrednji in južni del ZDA je prizadela vročina, ki je bila na številnih območjih skoraj rekordna. V New Orleansu so izenačili temperaturni rekord 38,9 °C. Topleje od normale je bilo tudi nad Aljasko, severozahodno Kanado, Hudsonovim zalivom in Grenlandijo. V severni in osrednji Afriki je bilo večinoma nadpovprečno toplo, opazne temperaturne odklone so zapisali v Eritreji, Etiopiji in Demokratični republiki Kongo. V Aziji je bila temperatura večinoma višja od normale, zlasti na Japonskem so bili vročinski valovi in preseženi številni temperaturni rekordi. V Južni Ameriki je bilo večinoma nadpovprečno toplo. V Braziliji se je temperatura povzpela blizu 42 °C in občasno je vročinski val zajel 19 od 26 zveznih držav. Tudi v Boliviji, Paragvaju in delih Argentine je bilo topleje od normale. Avstralija je bila večinoma toplejša od normale, avgust je bil drugi najtoplejši od leta 1910. Sydney je imel najtoplejši zimski dan (27,5 °C) v zadnjih osmih letih. Hladneje od normale je bilo le na majhnem delu kopenske površine, negativni odklon ni presegel 1 °C. Kopenska Antarktika je bila glavna izjema z mešanico temperatur nad in pod povprečjem, kot je tam pogosto pozimi. Hladneje od normale je bilo tudi v delu zahodnih ZDA in na severovzhodu Kanade. Pojav el niño se je še naprej razvijal nad tropskim vzhodnim Tihim oceanom. Temperatura zraka je bila nenavadno visoka okoli Antarktike, kjer je pokrov morskega ledu še vedno precej manjši od običajnega. Območje z relativno nizko temperaturo se je od Antarktike raztezalo proti severu čez večji del južnega Atlantika, Indijskega in Tihega oceana. Temperatura zraka je bila višja od normale v večini tropskih območij in severnem Tihem oceanu, izrazito velik je bil temperaturni odklon vzhodno od Japonske. Temperatura je bila nižja od normale na zahodu in jugozahodu južne Južne Amerike, ob zahodni Avstraliji, na jugozahodu mehiškega polotoka Baja California in severovzhodno od Islandije. Slika 3. Odklon povprečne svetovne avgustovske mesečne temperature v letih od 1979 do 2023 od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each August from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Odklon evropske povprečne temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv od svetovnega odklona (slika 2). Povprečna evropska temperatura avgusta 2023 je bila za 1,36 °C višja od normale, tako je bil avgust tokrat v Evropi za 0,36 °C hladnejši od avgusta 2022, ki je v Evropi najtoplejši avgust. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Na svetovni ravni je bil avgust 2023:     0,71 °C toplejši od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020; najtoplejši avgust v razpoložljivem nizu podatkov; za 0,31 °C toplejši od avgusta 2016, ki je drugi najtoplejši avgust; za 1,5 °C toplejši od povprečja predindustrijske dobe. Poletje 2023 Slika 4. Odklon povprečne poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal summer from June to August 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odklon povprečne evropske poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 5. Boreal summer (June to August) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1880 to 2023, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Nad kopnim je bilo poletje 2023 večinoma toplejše od normale, kar je še posebej velja za Evropo, kjer je bil le del zahodne Rusije hladnejši od normale. Na Antarktiki so bile razmere mešane. Poletje je bilo hladnejše od normale v Pakistanu, delu severnih ZDA, na vzhodnem Nunavutu, v osrednji Braziliji ter posameznih območjih Afrike in Azije. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna poletna temperatura je bila 19,63 °C, kar je 0,83 °C nad normalo; to je peto najtoplejše poletje v Evropi in približno 0,5 °C hladnejše od najtoplejšega evropskega poletja, ki je bilo leta 2022. Svetovna povprečna temperatura za obdobje junij–avgust 2023 je bila bistveno višja od vseh preteklih. Znašala je 16,77 °C, kar je 0,66 °C nad sezonskim povprečjem obdobja 1991–2020. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od septembra 2022 do avgusta 2023. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for September 2022 to August 2023 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna temperatura v dvanajstih mesecih od septembra 2022 do avgusta 2023 je bila:       0,41 °C nad normalo; nadpovprečna nad večino zemeljskega površja; blizu povprečja v večjem delu vzhodnega ekvatorialnega Tihega oceana, kjer je med obdobjem prišlo do prehoda iz pojava la niña v pojav el niño; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; pod povprečjem v več drugih oceanskih območjih, vključno z velikim delom južnega Tihega oceana; pod povprečjem nad Avstralijo, zahodno Antarktiko in deli zahodne Severne Amerike, vzhodne Južne Amerike in osrednje Azije. Povprečje dvanajstmesečnih obdobij izravnava kratkoročne odmike v regionalnih in svetovni povprečni temperaturi. Povprečna svetovna temperatura zadnjih dvanajstih mesecev je bila 0,41 °C nad normalo. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016 ter maja in junija 2020. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,3 ºC nad povprečjem predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta bili leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Leto 2021 je bilo peto najtoplejše, a le malo toplejše od let 2015 in 2018. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to August 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,90 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo najtoplejše koledarsko leto v Evropi, odklon je bil 1,19 °C. Padavine Avgust 2023 je bil v velikem delu srednje Evrope in Skandinavije bolj namočen kot normalno, pogoste so bile obilne padavine, ki so povzročile poplave. Bolj namočen od normale je bil tudi ozek pas ozemlja od severa proti jugu v vzhodni Evropi. Nad Pirenejskim polotokom, južno Francijo, Islandijo in večjim delom vzhodne Evrope, vključno z južnim Balkanom, je bilo bolj suho od povprečja, požari v naravi so bilo v Franciji, Grčiji, Italiji in na Portugalskem. Severovzhod in zahod Severne Amerike je bil bolj namočen od normale, orkan Hilary je prizadel Kalifornijo in zahod Mehike ter povzročil poplave. Več območij v Aziji je bilo bolj namočenih od normale, padavine so povzročile zemeljske plazove v Tadžikistanu ter delih Čila in Brazilije. Bolj sušno kot normalno je bilo na jugu ZDA in v severni Mehiki, na dveh območjih v Aziji, in velikem delu Južne Amerike. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Poleti 2023 so bile padavine v večjem delu zahodne Evrope in Turčije nadpovprečne. Nalivi so presegli dosedanje lokalne rekorde in v nekaterih primerih povzročili poplave. Nasprotno pa je bilo na Islandiji, v alpskem loku, severni Skandinaviji in večjem delu srednje Evrope padavin manj kot normalno. Sušne razmere, ki so jih spremljali vročinski valovi, so botrovale požarom v naravi. Bolj namočeno kot običajno je bilo v obdobju od junija do avgusta 2023 v zahodni in severovzhodni Severni Ameriki, delih Azije, severozahodni Avstraliji ter delih Čila in Brazilije. Na jugu Severne Amerike je bilo bolj sušno kot normalno, prav tako pa tudi velikem delu Kanade, kjer so izbruhnili uničujoči gozdni požari. Bolj sušno od normale je bilo tudi na velikih območjih v Aziji in večini Južne Amerike. Morski led V povprečju se je avgusta 2023 arktični morski led raztezal na površini 6,1 milijona km2, kar je 0,7 milijona km2 (ali 10 %) pod normalo. Ta obseg se uvršča na deveto najnižje mesto za avgust v satelitskem nizu podatkov, ki se začenja leta 1979, in je opazno manjši kot je bil julija. Arktični morski led se približuje svojemu letnemu najmanjšemu obsegu. Obseg avgusta 2023 ostaja znatno večji, kot je bil v avgustih 2007, 2012, 2019 in 2020. Najmanjšo površino je morski arktični led prekrival avgusta 2012, ko je bila ledena površina 22 % pod normalo. Slika 8. Levo: povprečni ledeni pokrov avgusta 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega avgustovskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na avgustovsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for August 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for August 2023 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Ker se je arktični morski led približeval svojemu letnemu najmanjšemu obsegu (običajno je opažen septembra), je bil pokrov morskega ledu v avgustu večinoma omejen na osrednji Arktični ocean. V prostorski porazdelitvi anomalij koncentracije morskega ledu so prevladovale podpovprečne koncentracije, zlasti v Vzhodnosibirskem in Beaufortovem morju. Nasprotno pa je bil razpon nadpovprečnih koncentracij, ki so bile prisotne že julija, izrazit med vzhodno obalo Svalbarda in severnim morjem Laptev. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za avguste od leta 1979 do 2023 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Avgusta 2023 je bila površina morskega ledu na Antarktiki v povprečju 16,0 milijona km2, kar je 2,2 milijona km2 (12 %) pod normalo za mesec avgust. To je zdaleč najmanjša avgustovska površina antarktičnega morskega ledu v 45-letnem nizu satelitskih podatkov in precej manjša od prejšnjih najmanjših površin v avgustih 1986, 2002, 2017 in 2022. Avgust 2023 je šesti mesec v letu 2023 z rekordno majhno ledeno površino. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za avguste od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Vzorec odklona koncentracije morskega ledu na Antarktiki avgusta 2023 kaže največji negativni odklon v severnem in severozahodnem Rossovem morju. Koncentracija je bila pod normalo tudi v sektorjih južnega Atlantika (severno Weddllovo morje) in Indijskega oceana, čeprav manj izrazito kot julija. Koncentracija je ostala nadpovprečna v širokem sektorju, ki se razteza čez Bellingshausenovo in 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Amundsenovo morje, v manjši meri pa tudi v zahodnem tihooceanskem sektorju vzdolž obale vzhodne Antarktike. Podpovprečna koncentracija v severnem Rossovem morju je povezana z nadpovprečno temperaturo zraka, ki je na nekaterih območjih presegla celo 10 °C nad normalo, kar je največji temperaturni odklon na svetu v mesecu avgustu 2023. Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov avgusta 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v avgustovskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for August 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for August 2023 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 12. Dnevna površina antarktičnega morskega ledu, leto 2023 označuje črna črta. Vir: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 12. Daily Antarctic sea ice extent from 1979 to August 2023. Shades of blue are used for years up to 1999, and shades of red from 2000 onward. The year 2023 is shown with a thick black line, the year 2022 with a thick red line, and the median for 1991–2020 with a dashed grey line. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Dnevni odklon arktične površine morskega ledu, leto 2023 označuje črna črta. Vir: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 13. Daily Antarctic sea ice extent anomalies from 1979 to August 2023 relative to the daily climatology for the 1991–2020 reference period. Shades of blue are used for years up to 1999, and shades of red from 2000 onward. The year 2023 is shown with a thick black line, and the year 2022 with a thick red line. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT. Ozonska luknja Avgusta se je nad južnim zemeljskim polom začela razvijati ozonska luknja. Na spodnji sliki so razmere konec avgusta 2023. Slika 14. Celotna debelina ozona nad Antarktiko v DU 31. avgusta 2023 (levo); odklon debeline ozonske plasti od normale nad Antarktiko v % 31. avgusta 2023 (desno); vir: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https://www.canada.ca/ Figure 14. Total ozone in DU over Antarctica on 31 August 2023 (left) and deviation from the normal in % on 31 August 2023 (right); source: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https:// www.canada.ca/ 60 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2023 Agrometeorological conditions in August 2023 Marko Puškarić vgust je bil nadpovprečno topel ter izjemno namočen mesec. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 19 in 23 °C. Temperaturni odklon na državni ravni je znašal okoli 0,6 °C. Najtopleje je bilo v prvi polovici tretje dekade meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 23 in 27 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je v večini nižinskih krajev povzpela nad 35 °C. V avgustu smo v celinskem podnebju zabeležili en vročinski val, ki je vztrajal osem do devet dni. Na Primorskem pa smo zabeležili en do dva vročinska valova s skupno dolžino trajanja trinajst do petnajst dni. A Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2023 Postaja pov Bilje Celje Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 3,4 2,7 3,0 2,6 3,4 2,9 2,8 2,4 2,7 3,2 2,9 2,8 2,9 3,0 3,0 2,9 3,7 4,4 3,1 2,9 2,8 2,7 2,9 2,4 2,8 2,4 I. dekada max  4,7 34 4,1 28 4,5 30 4,4 26 4,6 34 4,2 29 4,4 28 4,3 24 4,6 27 4,9 32 4,6 29 4,1 28 4,3 29 4,5 30 4,3 30 4,2 29 5,0 37 5,4 44 4,4 31 4,6 29 3,9 28 4,3 27 4,5 29 4,3 24 4,4 28 3,7 24 II. dekada max 5,0 5,3 4,3 4,6 4,0 4,3 4,1 4,4 4,8 5,2 4,2 4,4 3,9 4,3 3,8 4,2 4,3 4,8 4,6 5,0 4,2 4,7 4,1 4,7 4,3 4,6 4,3 4,5 4,3 4,5 4,0 4,3 5,3 5,7 5,4 5,9 4,9 5,3 4,3 4,6 4,2 4,6 3,9 4,1 4,3 4,9 4,6 5,1 4,2 4,5 3,9 4,5 pov 61  50 43 40 41 49 42 39 38 43 46 42 41 43 43 43 40 53 54 49 43 42 39 43 46 42 39 pov 4,0 3,7 3,6 3,5 4,1 3,6 3,4 3,5 3,6 4,2 3,6 3,6 3,9 3,9 3,8 3,6 4,7 4,7 3,9 3,7 3,5 3,5 3,8 3,4 3,6 3,5 III. dekada max 5,2 4,7 4,6 4,6 5,5 4,4 4,5 4,4 5,0 5,5 4,8 4,8 5,1 4,8 5,2 4,4 6,1 6,0 5,4 4,7 4,7 4,2 4,9 4,7 4,7 5,1  44 41 39 39 45 39 38 39 39 46 40 40 43 43 42 40 52 52 43 41 38 38 41 38 40 38 pov 4,1 3,6 3,5 3,4 4,1 3,6 3,4 3,2 3,5 4,0 3,6 3,5 3,7 3,7 3,7 3,5 4,6 4,8 4,0 3,6 3,5 3,4 3,7 3,5 3,5 3,3 mesec (M) max  5,3 128 4,7 112 4,6 110 4,6 106 5,5 127 4,4 110 4,5 106 4,4 102 5,0 109 5,5 123 4,8 110 4,8 108 5,1 115 4,8 115 5,2 115 4,4 109 6,1 142 6,0 149 5,4 123 4,7 113 4,7 109 4,3 104 4,9 114 5,1 108 4,7 109 5,1 102 Agencija Republike Slovenije za okolj e Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad izbranimi pragovi (0, 5 in 10 °C) so bile za nekaj deset stopinj višje od običajnih vrednosti. Največje odstopanje od povprečja je bilo zaznano v nekaterih višje ležečih krajih in v delu Podravja, kjer je bil mesečna akumulacija temperature zraka nad 10 °C za 20 do 26 °C višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 4). Tudi letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 10 °C je konec avgusta presegla dolgoletna povprečja. Največja odstopanja na letni ravni so bila na Primorskem, Kočevskem in v Podravju, kjer so konec avgusta znašala od 74 do 92 °C. Nadpovprečno mokremu juliju je sledil izjemno namočen avgust. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 212 %. V večjem delu države je bilo od 8 do 15 padavinskih dni. Prostorsko gledano so bile padavine precej neenakomerno razporejene. Največ padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo na Obali, v delu Gorenjske ter na Snežniškem. Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 320 % običajne količine padavin, v Kopru pa kar 489 %. Povprečna dnevna količina izhlapele vode v mesecu avgustu je znašala od 3,2 do 4 mm, na Obali, Krasu in Vipavskem od 4,1 do 4,8 mm. V najbolj vročih dneh meseca je v večjem delu države izhlapelo več kot 4,8 mm vode (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila po večjem delu države nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za avgust 2023 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. avgusta 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in August 2023 and for the vegetation period (from 1 April 2022 to 31 August 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2023 I. dekada II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada Mesec (1. 4. 2023–31. 8. 2023) Bilje 58,1 −49,8 61,5 69,8 29,5 Ljubljana 99,1 −39,2 113,9 173,8 345,2 Novo mesto 86,2 −42,8 14,0 57,4 59,3 Celje 117,0 −15,1 9,9 111,9 295,9 Šmartno / Slovenj Gradec 193,3 −37,9 34,2 189,6 344,4 Maribor - let. 79,2 −45,5 −18,2 15,6 140,4 Murska Sobota 74,3 −37,2 −20,6 16,6 14,8 Portorož - let. 29,2 −53,8 154,5 129,9 −100,7 Mesečna meteorološka vodna bilanca za avgust je bila pozitivna s presežki od 16 do 190 mm. Tudi meteorološka bilanca za obdobje vegetacije je ostala pozitivna, z izjemo Obale, kjer pa se je primanjkljaj glede na pretekli mesec zmanjšal za 130 mm (preglednica 2). Glede na zadnjih deset let je bil po stanju vodne bilance letošnjemu avgustu do neke mere podoben avgust 2014, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna, manjši pa je bil tudi presežek. Povprečne temperature površinskega sloja tal na globini 5 cm so se v mesecu avgustu gibale med 21 in 24 °C, na Obali in Goriškem pa med 25 in 26 °C. Temperatura površinskega sloja tal se je čez dan občasno povzpela čez 30 °C (preglednica 3). Temperatura tal se je gibala blizu dolgoletnega povprečja. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2023 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 23,1 23,1 30,5 28,9 16,6 17,6 28,1 27,8 35,5 33,7 19,5 20,4 27,6 27,5 38,0 35,5 18,3 19,1 26,3 26,0 Bovec - let. 19,8 20,0 23,1 23,5 16,4 17,0 23,2 23,1 26,9 26,0 18,4 18,9 23,1 23,1 28,0 26,9 17,9 18,5 22,1 22,0 Celje 20,5 20,5 24,6 23,6 17,0 18,0 23,0 22,5 26,4 25,1 19,2 19,8 23,6 23,4 27,4 26,0 19,1 19,8 22,4 22,0 Črnomelj 22,4 22,6 27,1 26,3 19,3 20,0 24,0 24,0 26,8 26,4 21,1 21,5 24,8 24,9 29,0 28,5 19,4 19,9 23,8 23,0 Gačnik 19,9 20,1 26,7 24,9 14,9 16,6 23,5 23,2 29,3 27,4 16,9 18,2 24,2 24,1 30,0 28,2 18,2 19,1 22,6 22,0 Ilirska Bistrica 19,0 19,0 21,8 21,2 16,6 17,0 21,9 21,5 25,2 23,9 17,5 17,8 22,1 21,9 25,8 24,5 18,0 18,4 21,1 20,0 Lesce - let. 19,1 19,2 21,8 22,6 17,1 17,3 21,7 21,7 24,6 24,6 18,8 18,9 21,8 21,8 25,2 25,1 18,1 18,3 20,9 20,0 Maribor - let. 19,8 20,2 28,7 25,9 13,5 15,8 24,9 24,5 33,5 30,4 16,2 18,3 25,4 25,4 34,3 31,4 17,6 18,9 23,4 23,0 Ljubljana - let. 20,3 20,4 27,9 26,2 14,1 15,7 23,6 23,3 30,0 27,9 17,2 18,4 23,7 23,6 31,7 29,5 17,5 18,2 22,6 22,0 Ljubljana 21,6 21,7 25,6 25,0 18,2 18,7 25,0 24,6 29,3 28,0 20,4 20,7 25,2 25,1 30,0 28,7 18,8 19,4 24,0 23,0 Maribor - Vrbanski Plato 19,1 19,3 28,8 25,0 11,8 14,4 25,5 24,7 38,5 33,0 14,6 16,7 25,9 25,7 39,3 33,6 16,1 18,2 23,6 23,0 Murska Sobota 21,1 21,1 27,8 26,4 16,3 17,3 24,7 24,2 30,7 28,5 16,9 17,9 26,3 26,1 31,1 29,8 19,8 20,4 24,1 23,0 Novo mesto 21,5 21,8 31,6 27,9 16,2 17,8 23,4 23,2 30,4 27,2 17,3 19,1 24,1 24,1 31,6 28,4 17,8 18,9 23,1 23,0 Portorož - let. 24,2 24,4 29,7 28,4 20,5 21,6 25,7 25,7 29,8 28,6 21,7 22,5 25,3 25,5 30,1 29,1 18,4 19,6 25,1 25,0 Postojna 20,2 19,8 27,9 24,8 14,8 15,4 23,2 22,3 28,7 25,9 17,6 17,8 22,6 22,1 29,8 27,4 16,6 16,7 22,0 21,0 Šmartno / Sl. Gradec 19,4 19,4 30,8 27,6 11,6 13,7 23,9 23,4 33,7 29,6 15,1 16,8 23,8 23,6 33,9 30,4 16,0 16,9 22,4 22,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2023 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C I. II. III. M Portorož - let. 215 242 265 722 Bilje 203 250 259 712 Postojna 167 215 229 612 Kočevje 167 194 222 583 Rateče 143 193 201 Lesce 163 212 Slovenj Gradec 162 202 Ljubljana - let. 170 Ljubljana Novo mesto Vm Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2023 > 0 °C > 5 °C 9 3742 2559 1571 13 3628 2460 1500 25 2837 1803 1013 26 2679 1718 935 227 21 2273 1390 737 117 292 10 2788 1778 1009 119 282 20 2688 1726 972 109 123 302 16 2833 1839 1067 81 130 144 356 6 3264 2185 1306 82 119 140 341 15 3188 2146 1280 11 88 120 144 352 11 3298 2233 1341 472 18 76 112 129 317 18 2983 1953 1129 498 22 77 123 143 343 22 3073 2018 1189 491 18 78 114 144 336 18 3114 2049 1209 I. II. III. M 9 165 192 210 567 13 153 200 204 557 25 117 165 174 457 27 117 144 167 428 537 22 93 143 146 227 602 10 113 162 229 592 20 112 152 209 233 612 16 120 181 230 254 666 6 182 219 250 651 15 Črnomelj 188 220 254 662 Celje 176 212 239 Maribor - let. 177 223 253 Murska Sobota 178 214 254 Vm I. II. III. M 9 115 142 155 412 13 103 150 149 402 25 67 115 119 302 27 67 94 112 273 382 22 43 93 91 172 447 10 63 112 174 437 20 62 102 159 178 457 16 70 131 180 199 511 6 132 169 194 496 15 11 138 170 199 507 627 18 126 162 184 653 22 127 173 198 646 18 128 164 199 Vm > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 64 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Obilno deževje, ki se je začelo 3. avgusta in ki je zajelo večji del države, je povzročilo katastrofalne poplave. Na najbolj prizadetih območjih so voda, mulj in zemeljski plazovi uničili domove, gospodarska poslopja in pripadajočo opremo. Poplave so terjale tudi človeške žrtve. Porušeni mostovi in ceste so onemogočali transport ter dostop do prizadetih območij. Na nekaterih območjih je voda je odnašala krmo ter ponekod tudi živali. Poljščine in vrtnine, ki so bile dlje časa pod vodo, so bile popolnoma uničene ali pa so zaradi onesnaženja postale neprimerne za prehrano. V sredini meseca so zgodnje sorte jabolk dosegle tehnološko zrelost, v Slovenski Istri pa so tudi že pričeli s trgatvijo nekaterih zgodnjih sort, kot npr. chardonnay, sivi pinot in rumeni muškat. Nestanovitno vreme s pogostimi padavinami je ustvarjalo ugodne pogoje za razvoj nekaterih bolezni in škodljivcev, kot so krompirjeva plesen, bučna pepelovka, paradižnikova plesen, oidij, gniloba, češpljev zavijač, resarji ter drugi. Letošnja sezona cvetenja pelinolistne žvrklje ali ambrozije se je začela približno 7 dni kasneje kot preteklo leto ter le kakšen dan kasneje od dolgoletnega povprečja. Prvi odprti cvetovi so bili v nekaterih delih države opaženi v začetku meseca, drugod pa se je cvetenje večinoma začelo v sredini meseca. Ambrozija je invazivne tujerodna rastlinska vrsta z visokim alergenim potencialom. V skladu s predpisi so jo imetniki zemljišč dolžni odstranjevati tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih, s čimer je mogoče zmanjšati njene škodljive vplive na zdravje ljudi. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY August was warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive all over the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 21 and 24 °C in warmer regions between 25 and 26 °C. In August catastrophic floods strike Slovenia. The flowering time of common ragweed came a few days later than usual. 65 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V AVGUSTU 2023 Discharges of Slovenian rivers in August 2023 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek oplave med 4. in 8. avgustom so vplivale na izjemno velike srednje mesečne pretoke rek. Vodnatost slovenskih rek je bila skoraj štirikrat večja kot v povprečnem avgustu primerjalnega obdobja 1991–2020. Pred letošnjim avgustom je največji avgustovski kazalnik vodnatosti od leta 1961 naprej znašal 2,7 leta 1969, največji mesečni kazalnik vodnatosti v kateremkoli mesecu pa 3,5 februarja 2014. Izjemno vodnate, kar pet- do šestkrat bolj kot običajno, so bile reke v Podravju ter v porečju Savinje, Sora in Reka (slika 1). P Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v avgustu 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between August 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Kar na 70 odstotkih reprezentativnih vodomernih postaj je bil letošnji srednji avgustovski pretok največji od leta 1991 naprej. Med njimi so bile tudi vodomerne postaje na rekah, ki avgusta niso poplavljale, npr. Soča v Kršovcu in Solkanu ter Kolpa v Petrini. Tudi drugod so bili srednji avgustovski pretoki blizu največjih. Pretok pod 95. percentilom je imela med prikazanimi vodomernimi postajami le Rižana (slika 2), pa vendar je dosegla 4. največji srednji avgustovski pretok od leta 1981 naprej. Za primerjavo je bil lanski srednji avgustovski pretok Rižane pri Kubedu, ki je znašal okoli 120 l/s, za kar dobrih 20-krat manjši od letošnjega. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek avgusta 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in August 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v avgustu 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v avgustu 2023 in v primerjalnem obdobju. Na vseh merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji mali avgustovski pretoki (najmanjši srednji dnevni pretok v mesecu) nadpovprečni glede na male avgustovske pretoke primerjalnega obdobja. Največja razmerja med letošnjimi in obdobnimi malimi avgustovskimi pretoki, okoli 2,5, so dosegle Sava v srednjem toku ter Savinja in Ljubljanica, katerih mali avgustovski pretok je bil tudi največji od leta 1981 naprej. Nadpovprečne vrednosti avgustovskih visokovodnih konic glede na primerjalno obdobje so bile dosežene na vseh rekah. Na Sori v Suhi je bila povprečna avgustovska konica pretoka presežena kar štirinajstkrat, na Savi v Litiji pa desetkrat. Pri tem so bile na mnogih vodomernih postajah dosežene največje konice pretokov ne le v avgustu, pač pa v celotni zgodovini meritev. Te so bile zabeležene v Podravju na šestih vodomernih postajah na Dravi, Meži, Suhodolnici, Bistrici in Oplotnici, v Pomurju na dveh vodomernih postajah na Muri, v porečju Save pa kar na triindvajsetih vodomernih postajah v na Savi, Mostnici, Kamniški Bistrici, Nevljici, Pšati, Poljanski Sori, Sori, Kokri, Gradaščici, Šujici, Savinji in Dreti. Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki so opisana že v uvodnem delu besedila. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v avgustu 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in August 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Avgustj/August 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 28. 8. 134 359 1461 6. 8. Drava Črneče 26. 8. 301 552 1356 5. 8. Dravinja Makole 28. 8. 2,70 15,4 113 5. 8. Sava Radovljica 26. 8. 28,1 97,3 585 4. 8. Sava Litija 27. 8. 122 388 2571 4. 8. Sava Čatež 27. 8. 121 567 3399 5. 8. Sora Suha 27. 8. 4,86 43,5 797 4. 8. Sotla Rakovec 28. 8. 1,35 9,73 48,6 6. 8. Kolpa Metlika 28. 8. 17,2 71,5 626 5. 8. Ljubljanica Moste 27. 8. 19,2 88,1 278 5. 8. Savinja Laško 27. 8. 21,8 143 1450 4. 8. Krka Podbočje 28. 8. 23,3 78,4 302 6. 8. Soča Kobarid 27. 8. 15,7 46,0 382 4. 8. Soča Solkan 26. 8. 28,6 149 1451 4. 8. Idrijca Hotešk 27. 8. 7,33 43,9 607 4. 8. Vipava Miren 27. 8. 3,25 24,2 194 5. 8. Reka Cerkvenikov mlin 1. 8. 1,67 11,6 157 5. 8. Rižana Kubed 27. 8. 0,172 2,70 24,7 5. 8. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Avgust/August 1991–2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 46,0 55,1 136 108 167 425 180 345 1350 110 177 241 184 270 569 283 396 1428 0,430 0,631 1,10 1,33 3,14 27,5 3,10 9,41 93,2 8,36 15,5 35,4 17,2 29,9 101 28,5 61,5 241 28,7 33,0 64,9 52,0 82,7 242 101 196 687 48,3 52,0 67,2 81,1 140 442 137 356 1276 2,14 2,83 7,00 4,18 8,04 58,5 8,54 23,2 235 0,337 0,383 0,513 1,02 2,95 19,2 2,08 11,2 82,3 5,94 6,67 8,77 9,58 20,4 112 19,4 77,3 594 4,39 5,60 11,2 8,52 18,2 72,7 17,5 51,4 216 3,74 5,02 8,10 9,04 22,6 160 15,8 77,9 508 4,44 5,06 10,4 11,6 24,5 81,0 25,1 83,2 269 6,64 10,2 14,2 11,6 20,2 106 17,5 48,6 358 13,7 23,6 90,7 22,7 44,3 238 39,9 119 666 3,60 4,24 6,19 5,54 9,90 64,8 15,3 41,8 252 1,20 1,31 2,23 2,09 5,04 28,6 4,89 26,4 210 0,252 0,371 0,526 0,896 1,86 16,6 1,80 10,0 161 0,074 0,083 0,126 0,162 0,879 6,28 0,544 5,86 35,9 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 68 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(avgust)/sQnp razmerje pretokov vQs/sQs nQs/sQs KUBED CERKVENIKOV MLIN MIREN HOTEŠK SOLKAN KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qs(avgust)/sQs 7 6 5 4 3 2 1 HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED KOBARID PODBOČJE SOLKAN nQvk/sQvk LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ vQvk/sQvk SOLKAN razmerje pretokov LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Qvk(avgust)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v avgustu 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in August 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio V prvih dneh avgusta so imele reke v večje delu Slovenije srednjo vodnatost, ki pa se je že 3. avgusta zvečer začela povečevati. Sprva so prehodno močno narasle posamezne manjše reke v povirjih Meže, Pake, Dravinje, Idrijce, Save Bohinjke in Kučnice. Pri tem so nastopila prva razlivanja. V noči na petek 4. avgusta in v petek zgodaj zjutraj pa so silovito do izjemnih pretokov narasli številni hudourniki, manjši vodotoki in reke v porečjih Meže, Savinje, Kamniške Bistrice, Kokre, Tržiške Bistrice, Sore in Gradaščice. Nastopile so obsežne poplave ob vodotokih z uničujočim delovanjem voda in plavin, zlasti ob Meži, Mislinji, Suhodolnici, Savinji, Lučnici, Dreti, Kamniški Bistrici, Nevljici, Pšati, Sori, Poljanski 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Sori in njihovih manjših pritokih. V povirjih Meže in Savinje se je uničujoče delovanje voda zaradi močno spremenjenih odtočnih lastnosti rečnih strug ohranjalo tudi več kot 24 ur po vrhu poplavnega vala. Drugod se je voda s poplavljenih površin umaknila prej, a je za seboj ravno tako pustila razdejane vodotoke, stanovanjske in gospodarske objekte, ceste in mostove. V petek, 4. avgusta, zjutraj sta posledično močno naraščali Sava dolvodno od sotočja s Soro in Savinja v spodnjem toku, močno pa sta naraščali tudi Mura in Drava. Sava je že dopoldne v velikem obsegu poplavila na območju Ljubljane, pozneje pa tudi v Zasavju. Popoldne je obsežno poplavila tudi Savinja na območju Laškega. Mura je poplavljala med nasipi, Drava pa zlasti dolvodno od jezu Markovci. Obe reki sta še naraščali, kot tudi Dravinja in Pesnica. Ob večkratnih hitrih porastih so poplavljali tudi posamezni manjši vodotoki v Prekmurju. Popoldne in zvečer so ponovno prehodno narasle številne reke, ki so dopoldne obsežno poplavile. Savinja v spodnjem toku je pričela upadati, Sava dolvodno od sotočja s Krko pa poplavljati. Razlivali sta se tudi Ljubljanica in Krka s kraškimi pritoki. V soboto, 5. avgusta, dopoldne je Sava v srednjem toku že upadala, v spodnjem toku pa je poplavljala in dosegla vrh pri skoraj 3400 m3/s. Pri tem je zajezila reko Krko, ki je s svojimi pritoki še naraščala. Mura je bila v zgornjem toku ustaljena pri okoli 1360 m3/s, v spodnjem toku pa je še naraščala. Naraščale so tudi Drava pod jezom Markovci, Dravinja, Pesnica in Ljubljanica. V popoldanskih in večernih urah se je naraščanje Ljubljanice, Krke s pritoki v zgornjem toku ter Dravinje in Pesnice ustalilo. Mura je v spodnjem toku pri Dolnji Bistrici predrla nasip in ogrožala tamkajšnje vasi na levem bregu. V nedeljo, 6. avgusta, dopoldne sta po vnovičnem porastu vrh poplavnega vala dosegli še Mura v zgornjem toku, pri okoli 1460 m3/s, in Drava v spodnjem toku, pri 1900 m3/s. Popoldne je vrh poplavnega vala dosegla tudi Krka v spodnjem toku, pri okoli 300 m3/s. V spodnjem toku reke Mure so uspeli sanirati poškodovani nasip z betonskimi bloki, a so se poplavne razmere na tem območju pričele izboljševati šele v ponedeljek, 7. avgusta, popoldne. Na poplavljenih območjih ob Dravi se je voda zadrževala še v torek, 8. avgusta, ob Muri, Krki in Ljubljanici pa tudi v sredo, 9. avgusta. Slika 4. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah v času poplavnega dogodka med 4. in 8. avgustom 2023. Figure 4. Exceeded high water values of discharges or water levels at gauging stations during the flood event between 4. and 8. August, 2023. V celotnem trajanju poplavnega dogodka med 4. in 8. avgustom 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 122 vodomernih postajah Agencije RS za okolje na 74 rekah po 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Sloveniji (slika 4). Za kratek čas se je 5. avgusta razlilo tudi morje ob slovenski obali. Tretja visokovodna vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega, je bila presežena na 41 vodomernih postajah na 22 rekah. Druga visokovodna vrednost, pri kateri reke začnejo poplavljati, je bila presežena na dodatnih 33 vodomernih postajah na 28 rekah. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo razlivanja ob vodotokih, pa je bila presežena na dodatnih 48 vodomernih postajah na 42 rekah. Reke Sotla in Soča ob tem dogodku niso prestopile bregov, a so največje mesečne pretoke prav tako dosegle v prvih dneh avgusta. Dragonja in Drnica sta največje pretoke dosegli ob koncu avgusta, ko sta se tudi razlivali. Ob poplavnem dogodku je bila izrazito povečana tudi motnost Sore in Dravinje. Na vodomernih postajah, kjer zvezno spremljamo motnost vode, je bila ta najbolj povečana 4. avgusta. Tako smo izredno povečanje motnosti vode zaznali na Savinji, Mislinji, Muri, Dravinji in Sori. Zaradi izrednih razmer ob vodotokih in v bližini vodomernih postaj, podatki iz posameznih vodomernih postaj vključeni v monitoring motnosti vode žal niso na voljo, ustrezno pa so zabeleženi podatki na Sori in Dravinji. Na vodomerni postaji Suha na Sori je bil opazen porast motnosti vode zabeležen že 3. avgusta zvečer, ko je motnost vode ob 21.50 uri dosegla 1024 NTU (Nephelometric Turbidity Units). Po prehodnem zmanjšanju, se je motnost vode ponovno povečala v noči na 4. avgust, ko je ob 1.30 uri presegla 1550 NTU in še enkrat ob 11.50 uri, ko smo izmerili največjo motnost vode v tem visokovodnem dogodku, 1594 NTU (slika 5, levo). Kljub izrazito povečani motnosti vode v avgustu, pa smo največjo motnost Sore izmerili 14. julija 2023, 1880 NTU. Prav tako je bila močno povečana motnost Dravinje. Ta se je hitro povečala zgodaj zjutraj 4. avgusta in je bila največja ob 5.50 uri, 1176 NTU (slika 5, desno). Po še ne dokončno preverjenih podatkih za leto 2022 in 2023 je ta vrednost obenem največja izmerjena motnost Dravinje v Makolah od začetka izvajanja meritev leta 2018. Izraziti porast motnosti Dravinje v Makolah ne sovpada z vrhom površinskega odtoka, temveč bolj z spremembami v zaledju vodomerne postaje ob močnih padavinah ter spiranju zemljine. Slika 5. Povečana motnost Sore in Dravinje med 4. in 8. avgustom 2023. Figure 5. Increased turbidity of Sora and Dravinja between 4. and 8. August, 2023. Poročilo o izjemnih poplavah med 4. in 8. avgustom 2023 je objavljeno med analizami izrednih hidroloških dogodkov, ki ga lahko najdete na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/ poro%c4%8dila%20in%20publikacije/. Po poplavnem dogodku se je vodnatost rek zmanjševala. Reke so imele srednje pretoke, ki so se zmanjševali tudi do malih, sušnih razmer pa nismo zabeležili. Najmanjše pretoke so reke dosegle med 26. in 28. avgustom, le Reka pri Cerkvenikovem mlinu je imela najmanjši pretok že 1. avgusta. V zadnjih dneh avgusta se je vodnatost rek ponovno prehodno povečala. V zadnjih dneh avgusta se je vodnatost rek ponovno prehodno povečala, v večjem delu države do velikih pretokov. Vodnatost rek na severozahodu in skrajnem severovzhodu pa je ostala srednja. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 6 in 7 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v avgustu. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. pretok pretok Mura Gornja Radgona I [m3/s] 2000 1500 1500 1000 1000 Drava Črneče [m3/s] 500 500 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok Dravinja Makole [m3/s] 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Radovljica [m3/s] 700 600 500 400 300 200 100 0 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 1 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok Sava Litija [m3/s] 3 Sava Čatež I [m3/s] 4000 3000 2000 1000 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 1 5 7 9 pretok Sora Suha I [m3/s] 3 Sotla Rakovec [m3/s] 1000 800 600 400 200 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 1 Kolpa Metlika [m3/s] 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ljubljanica Moste I [m3/s] 300 250 200 150 100 50 0 700 600 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 5 7 9 pretok Savinja Laško [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Krka Podbočje [m3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 2000 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Urni pretoki v avgustu 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 6. Hourly discharges in August 2023 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje 72 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok Soča Kobarid I [m3/s] pretok Soča Solkan [m3/s] 2000 500 400 300 200 100 0 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 700 600 500 400 300 200 100 0 5 7 9 pretok Idrijca Hotešk [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vipava Miren I [m3/s] 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 5 7 9 pretok Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 3 Rižana Kubed II [m3/s] 200 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 25 20 15 10 5 0 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Urni pretoki v avgustu 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 7. Hourly discharges in August 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Slika 9. Kamniška Bistrica na Viru ob poplavnem dogodku, 4. avgusta 2023 Figure 9. Kamniška Bistrica at Vir during the flood event, 4 August 2023 SUMMARY Devastating floods in early August caused also extremely high mean monthly discharges of Slovenian rivers. The August water abundance of Slovenian rivers was almost four times higher than in the reference period 1991–2020. Extremely water-abundant rivers, as high as five to six times higher as in the reference period, were rivers in the Drava, Savinja, Sora and Reka river catchments. On 70 % of representative gauging stations, the maximum mean monthly discharge for August from 1991 on was exceeded. Among them were also gauging stations on rivers, where there were no floods, such as on the Soča and the Kolpa rivers. Even the mean monthly discharge of the Rižana River at Kubed was the 4th highest from the year 1981 on and about 20 times higher than last year. Also, low and high monthly discharges were above the long-term average on all gauging stations, moreover on 31 gauging stations the highest peak discharges in the measurement history were observed. 73 TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v avgustu 2023 v povprečju 1,1 °C nižja od srednje avgustovske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,3 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 0,3 °C višjo (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem avgustu 6,4 °C. T Že v prvih dneh avgusta so se reke počasi ohlajale. Med 3. in 6. avgustom pa je bila ohladitev večine rek velika. Še nekaj dni so se reke počasi ohlajale ali pa so imele ustaljeno temperaturo, nato pa so se ponovno segrele. Večina rek je imela najnižjo temperaturo 8. avgusta, najvišjo pa 25. ali 26. avgusta. Sledila je ponovna ohladitev. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v avgustu 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average August 2023 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero AVGUST 2023 17,5 20,9 17,4 15,7 18,8 20,3 12,9 14,8 18,7 16,0 11,3 19,5 16,5 15,8 17,4 13,6 18,2 17,9 10,3 14,5 17,9 17,3 13,9 12,5 18,6 23,3 obdobje / period 1991–2020 17,7 20,3 19,2 17,1 21,0 18,5 13,8 16,1 22,0 16,8 11,3 22,3 17,2 10,7 19,1 16,1 19,8 21,1 10,5 15,9 20,9 18,7 15,8 13,9 19,9 23,0 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 74 razlika / difference −0,2 0,6 −1,8 −1,4 −2,2 1,8 −0,9 −1,3 −3,3 −0,8 0,0 −2,8 −0,7 5,1 −1,7 −2,5 −1,6 −3,2 −0,2 −1,4 −3,0 −1,4 −1,9 −1,4 −1,3 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Mura G. Radgona Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 25 Dravinja Videm 30 25 Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 15 20 15 10 10 5 5 1. avgust 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Sava Šentjakob Sava Čatež Sora Suha 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Radovljica 15 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 15 10 10 5 5 1. avgust 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Ljubljanica Moste 15 Dreta Kraše Paka Rečica 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 75 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (°C) 25 20 15 10 5 avgust Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v avgustu 2023, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in August 2023 in °C Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se je v prvih dneh avgusta počasi zniževala. Sledilo je kratko obdobje precej ustaljene srednje dnevne temperature. Najnižja srednja dnevna temperatura je bila 8. in 9. avgusta, 21 °C. Po tem datumu se je Blejsko jezero do 25. avgusta segrevalo. Srednja dnevna temperatura je bila najvišja 25. avgusta, nato pa se je jezero do konca meseca ohladilo za skoraj 3 °C. Bohinjsko jezero se je med 3. in 5. avgustom ohladilo za skoraj 7 °C. Sledilo je sprva hitro, nato počasnejše segrevanje, vse do 25. avgusta, ko je imelo Bohinjsko jezero najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Nato se je, do konca avgusta, jezero počasi ohlajalo. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila v avgustu kar dobrih 12 °C, Blejskega jezera pa 4,5 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu 2023, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in August 2023 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in August 2023 was 6.4 °C, The average observed river’s temperature was 1.1 °C lower as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 °C lower and Bled Lake was 0.3 °C higher as a long-term average. 76 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2023 Sea dynamics and temperature in August 2023 Špela Colja rednja mesečna višina je bila avgusta letos najvišja avgustovska višina glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Morje se je v petih dneh dvignilo nad visokovodno višino 300 cm, izmerjeno na mareografski postaji Koper, in se razlivalo po nižje ležečih območjih. 28. in 30. avgusta je ob neurjih zaradi sovpadanja visoke gladine morja in močnih nalivov poplavilo številne ceste, ulice in med drugim tudi Veliki trg v Izoli in Prešernov trg v Kopru. Temperatura morja je bila večinoma nadpovprečna, srednja mesečna je bila 26,6 °C, kar je 4. najvišja avgustovska temperatura v primerjavi z leti 1991–2020. V prvem in zadnjem tednu avgusta so pihali močnejši vetrovi, večji del meseca pa so bili vetrovi šibki in morje je bilo le rahlo vzvalovano. S Višina morja Na mareografski postaji v Kopru je bila srednja mesečna višina morja 233 cm, ki je višja od vseh srednjih avgustovskih višin v primerjalnem obdobju 1991–2020 za najmanj 3 cm. Tudi najvišja izmerjena višina v letošnjem avgustu je bila nadpovprečna, in sicer je morje doseglo 312 cm višine v zadnjem tednu v avgustu. Prav tako je bila izmerjena avgustovska minimalna višina najvišja do sedaj izmerjena glede na primerjalno obdobje (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja avgusta 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in August 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Avgust 2023 Avgust 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 28. 8. 18.10 5. 8. 5.40 233 312 158 213 269 98 222 293 140 230 320 155 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Večji del avgusta je višina le malo odstopala od pričakovane astronomske, v prvem in zadnjem tednu pa se je gladina morja v Kopru dvignila tudi nad visokovodno višino 300 cm, in sicer trikrat v prvem tednu (1., 5. in 6. avgusta) ter 28. in 30 avgusta. Takrat je bila zaradi nizkega zračnega tlaka in vetrov rezidualna višina največja in je višina odstopala za več kot 30 cm od pričakovane astronomske višine. Največja rezidualna višina je bila 28. avgusta, in sicer je bila izmerjena višina morja 65 cm nad pričakovano astronomsko višino (slika 1). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 80 40 0 -40 1 .8. 2 .8. 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 16. 8. 3 .8. 4 .8. 5 .8. 6 .8. 7 .8. 8 .8. 9 .8. 10 .8. 11 .8. 12 .8. 13 .8. 14 .8. 15 .8. 16 .8. -80 17 .8. 80 40 0 -40 -80 17. 8. 18. 8. 19. 8. 20. 8. 21. 8. 22. 8. 23. 8. 24. 8. 25. 8. 26. 8. 27. 8. 28. 8. 29. 8. 30. 8. 31. 8. 1. 9. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) avgusta 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in August 2023 Valovanje morja Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 4 4 3 3 2 2 1 ↙ ↙ ↙↙ ↙ ↙↙ ↗ →↙ ↗ ↗ ← ↗↗↗↗↗↗ →↗↑ ↗↖→ ↗ ↗ ↗ ↖↑ ↗ ↗ ↗ ↗ →→↗↑ ↗ ↗→ ↗↗↗↗↗↗↗→← →↑↗↗↑↗↗↗→↑ ↑→↑↑↗↖↗↑→↗↗↖↑↗↑→↗→↑ ↑→↗↑↗→→↑↗↗ ↗→↗↑ ↑ ↑→↗→↗↗↗↗↗↗←↖↗↗↗→→↑ ↑↗ ↑ ↑→ ↗↗ →→↗ ↗↑ 0 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (maksimum) 30 25 20 15 5 ↙ ↙↙ ↙ ↑ ←↙ ↑ ↑↑ ↑ ← ↓↓ ↖ ← ← ↖ ↙ ←↙ ↙↙ ↙ ↓ ↑ ← ↑ ↖ ↖ ←↘ ← → → → → ↗ ↑ → ↙ → ↙↘ ←← ↙ ↙ ↘↙← ↗ ↙→ ↖ ↗ ↙ ↙ ↗ ↙→↖ ↖ ↘↖ ↖↘→ ←← ↑↖→→← ↑ ↑↙ ↑ ↑→ ↖↑→ ← ↗ ↖ ↙ ←↙ ←↖↖ ↑↖↖ ↙ ← ↑↗↖↑↗→↖↑↗↗↖↖→→↖↖↑ ↖ ↘↖↑ ←← ↑ 10 ↑↑ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) avgusta 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in August 2023. The arrows present the wave and the wind direction 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Značilna višina valov je bila avgusta 0,23 m. Valovanje je bilo najvišje 30. avgusta, ko je najvišji val, izmerjen na oceanografski boji Vida, segal 1,64 m visoko. Valovi so segli čez 1 m višine še v prvem tednu meseca, večino avgusta pa je bilo morje mirno do rahlo vzvalovano. 4. avgusta v jutranjih urah je bil veter najmočnejši, pihal je vzhodni veter s sunki do 27,3 m/s. Konec meseca je najprej zapihal zmeren jugo (28. avgusta), nato pa 30. avgusta zmerna burja s sunki malo nad 15 m/s (slika 2). Temperatura morja Srednja mesečna temperatura na mareografski postaji Koper je bila 26,6 °C, kar je 4. najvišja avgustovska temperatura v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Najnižja temperatura letošnjega avgusta je bila druga najvišja v primerjavi z najnižjimi avgustovskimi temperaturami, višja je bila le leta 2004. Najvišja izmerjena temperatura je bila za 0,9 °C višja od povprečne najvišje avgustovske temperature v letih 1991–2020 (preglednica 2). Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja avgusta 2023 in značilne avgustovske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in August 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Avgust 2023 Avgust 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk 24,4 5. 8. 12.10 17,8 Ts 26,6 — 23,4 Tvk 29,2 26. 8. 17.50 25,6 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous 20,9 25,3 28,3 25,4 27,4 30,6 Na mareografski postaji Koper izmerjena temperatura morja se je v prvem tednu avgusta s 27 °C znižala za 2 °C in 5. avgusta dosegla najnižjo mesečno temperaturo 24,4 °C. Od 7. avgusta naprej se je morje postopoma ogrevalo vse do druge tretjine meseca. Ko je 20. zapihala šibka burja, je nekoliko premešala plasti vode, zaradi česar se je temperatura znižala s približno 28 na 26 °C. V naslednjem tednu se je morje segrelo do 29,2 °C, v zadnjem tednu pa je prišlo do izrazite ohladitve za okrog 4 °C zaradi zmernih vetrov (slika 3). Na oceanografski boji Vida je bilo morje najhladnejše med 5. in 10. avgustom in zadnji dan v mesecu, ko je bila povprečna dnevna temperatura pod 25,5 °C. Najvišja izmerjena temperatura, in sicer 28,8 °C, je bila izmerjena 25. avgusta. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 30 29 28 27 26 25 24 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 30 29 28 27 26 25 24 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) avgust 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in August 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Prvi in zadnji teden avgusta je bilo nad Slovenijo območje nizkega zračnega pritiska in pihal je nekoliko močnejši veter, večinoma vzhodnik s sunki tudi čez 25 m/s ob obali v Kopru. Višina morja se je v teh obdobjih dvignila tudi nad 300 cm na mareografski postaji Koper, pri čemer se je morje razlivalo po nižjih delih obale. Morje se je takrat ohladilo zaradi mešanja toplejših zgornjih plasti s hladnejšimi spodnjimi, znižala pa se je tudi temperatura zraka. Srednja dnevna temperatura je 6. in 30. avgusta padla pod 20 °C. Sredi meseca je bil zračni tlak višji od 1013 mbar in prisotni so bili le šibki vetrovi, zaradi česar je bilo morje dokaj mirno in se je temperatura vode počasi zvišala za dobre 4 °C. Višina morja se je v tem obdobju ujemala s pričakovano astronomsko višino (slika 4). 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 80 1033 40 1023 0 1013 -40 1003 -80 993 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (mediana) 30 25 20 15 ↙↙ 10 ↙ ↖ ↙ ↖↖ ↖ ↙ ↘↘ ↘ ↖ ↖ ↑ 5 ↖↖ ↑ ← ←← ↙ ↓↓ ↙↙ ↖ ↙ ↙ ↓ ↖ ↙ → ↙ ↗ → ↙ ↙ ↙ →↙↙ ↖ ↗ ↙ → ↙→ ↗ ↓ ↙ ↗ ↗ ↗ ↑ ↙ ← ↙ ↗ ↖↖ ← ↖ ↗ ↙ ↙ ↖ ↖ ↙ ↑ ↙ →←↑ →← ←→→ ↙ ↖←↗→↙ ↖↖ ↖↗←↖ ↑ ↗←↖ ↑ ↖←↗→←←↑ ↖ ↖ ←↖→ ↙ ↑ ↖ ↖↖ ↙→↖ ↓ ↙↙ ↓ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 30 400 27 300 24 200 21 100 18 15 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) avgusta 2023. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in August 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Oktobra bodo izrazite razlike med višinami plime in oseke glede na astronomsko plimovanje 1. in 2. oktobra, od 14. do 18. oktobra, ko bo astronomska višina ob oseki presegla −50 cm odklona, med 27. in 30. oktobrom pa več kot −60 cm odklona od srednje višine morja, 224 cm (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopnih na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja oktobra 2023 na mareografski postaji Koper. Figure 4. Tidal predictions for October 2023 at the Koper mareographic station. SUMMARY The mean monthly sea level in August was the highest August sea level in comparison to the 1991– 2020 period. On 28th and 30th of August, during the storm event, the high sea level and intense rainfall flooded many roads, streets and, among others Veliki trg in Izola and Prešernov trg in Koper. Sea temperatures were mostly above average, with a mean monthly temperature of 26,6 °C, the 4th highest August temperature compared to 1991–2020. In the first and last week of August winds were stronger, but majority of the month winds were weak and the waves were only slightly choppy. 82 KOLIČINE PODZEMNE VODE V AVGUSTU 2023 Groundwater quantity in August 2023 Urška Pavlič aradi obilnih avgustovskih padavin, predhodne namočenosti tal in nadpovprečne založenosti s podzemno vodo v mesecu juliju, smo v prvih tednih avgusta spremljali izrazito povečanje količin podzemne vode, pri čemer se je vodna gladina v delih plitvih medzrnskih vodonosnikov Murske in Savinjske kotline dvignila vse do površja. V tem dogodku so bile mestoma v vodonosnikih Ljubljanske, Savinjske in Murske kotline izmerjene rekordno visoke gladine več 10 letnega, mestoma pa tudi več kot 50 letnega obdobja meritev. Izraziti dvigi gladin podzemne vode so z le malo časovnega zaostanka sledili silovitim avgustovskim poplavam površinskih voda, ki so zajele severozahodno in vzhodno Slovenijo do izjemnih razsežnosti. Povprečne mesečne gladine podzemne vode so, z izjemo vodonosnika na območju Vipave in Ajdovščine, povsod po državi presegle običajno visoke avgustovske gladine. Tudi kraški vodonosniki po državi so bili v prvi polovici meseca nadpovprečno založeni z vodo, vendar v teh vodonosnikih nismo beležili rekordno visokih količin podzemne vode v primerjavi s preteklim obdobjem meritev. Z Slika 1. Poplave na območju Kokrice pri Kranju, avgust 2023 (Foto: Mestna občina Kranj) Figure 1. Floods in Kokrica near Kranj, August 2023 (Photo: City of Kranj) Višina padavin na državni ravni je bila avgusta velika, količine napajanja vodonosnikov so bile prostorsko neenakomerno porazdeljene. Povsod po državi so količine mesečnih padavin presegale običajne avgustovske vrednosti, največje količine pa so prejeli medzrnski vodonosniki na severu Ljubljanske kotline, kjer je mestoma padla preko trikratna količina običajnih avgustovskih vrednosti. Znatne količine napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin so bile zabeležene tudi v kraških vodonosnikih po državi, v medzrnskih vodonosnikih na južnem delu Ljubljanske kotline in na območju prodnega zasipa Kamniške Bistrice. Relativna količina padavin se je proti vzhodu zmanjševala. Večina padavin je padla v prvih dneh avgusta, ko smo bili priča silovitemu porastu in poplavljanju številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek. Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče poplave, sprožili so se tudi številni zemeljski plazovi. Padavine smo beležili tudi v zadnjih dneh meseca, intenziteta in razsežnost tega padavinskega dogodka pa ni dosegla dogodka iz začetka avgusta. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Poplave na območju vodomerne postaje Pšate v Topolah 4. avgusta 2023 (Foto: Arhiv ARSO) Figure 2. Floods at gauging station of Pšata in Topole, 4 August 2023 (Photo: ARSO archive) Vodnatost večine kraških izvirov po državi je bila avgusta velika (slika 3). Vodostaji na reprezentativnih merilnih postajah so v času intenzivnih padavin med 4. in 8. avgustom izrazito presegli dolgoletne povprečne vrednosti. Ekstremno visokih vodnih količin v teh vodonosnikih avgusta nismo beležili. Zaradi manjše količine padlih padavin na jugozahodu države v prvih dneh avgusta, zvišanje pretokov tamkajšnjih kraških vodnih virov niso bili tako izraziti kot drugje po državi. Količine podzemne vode na območju kraških vodonosnikov so se ponovno povečale v zadnjih dneh avgusta. Specifična električna prevodnost vode (SEP) se je v času intenzivnih padavin na večini merilnih postaj znatno znižala zaradi hitrega iztoka nizko mineralizirane padavinske vode iz vodonosnikov. Izjemo sta predstavljala kraška izvira Veliki Obrh in Krupa, kjer smo v času padavin spremljali zvišanje vrednosti SEP in s tem iztok bolj mineralizirane vode iz vodonosnikov. Tudi na območju Krasa smo spremljali postopno zviševanje SEP vode z viškom približno teden dni po padavinskem dogodku. Temperatura vode na območju izvirov je bila ustaljena, mestoma pa se je postopoma zviševala. Tudi medzrnski vodonosniki so se avgusta znatno obnavljali z vodo. Intenzivne padavine, ki so padle na predhodno namočena tla, so intenzivno polnile sicer z vodo že julija dobro založene vodonosnike. Visoke povprečne mesečne gladine podzemne vode so prevladovale v vseh medzrnskih vodonosnikih z izjemo vodonosnika območja Vipave in Ajdovščine, kjer te niso presegle običajnih višin avgustovskih gladin podzemne vode (sliki 4 slika 6). Gladine podzemne vode so se v medzrnskih vodonosnikih v prvih dneh avgusta na večini merilnih mest v razmeroma kratkem času dvignile visoko nad običajno raven in marsikje po državi dosegle rekordno visoke vrednosti (slika 5). Nove ekstremno visoke gladine podzemne vode, ki so presegale najvišje višine več 10 let dolgega niza meritev, smo v prvi polovici avgusta izmerili mestoma v vodonosnikih Ljubljanske, Savinjske in Murske kotline. Največji presežek visokega ekstrema na merilnih postajah s preko 40 letnim nizom meritev je bil zabeležen v Segovcih na Apaškem polju (meritve od leta 1981) in v Britofu na Kranjskem polju (meritve od leta 1970), sledili pa so presežki stare ekstremne vrednosti v Svetem Duhu na Sorškem polju (meritve od leta 1972) in v Polju pri Vodicah (meritve od leta 1981). V delih vodonosnikov Pomurja, Savinjske kotline in območja Vipave in Ajdovščine, kjer se podzemna voda nahaja blizu površja terena, se je podzemna voda v prvi polovici meseca dvignila vse do površine terena oziroma se je le-temu približala, ter ob tem povzročala nemalo nevšečnosti zaradi poplavljanja objektov. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Very high groundwater quantitative status prevailed in most alluvial as well as in karstic aquifers in August due to abundant amount of precipitation, which caused flooding of major rivers in northwestern and nastern parts of the country to the exceptional proportions. Groundwater levels rose to the extremely high levels in parts of Ljubljana, Savinja and Mura basins and exceeded long-term extreme values at some measuring points. In parts of shallow alluvial aquifers of Mura and Savinja basins as well as in some other parts of the country, where the groundwater occurs close to the surface of the terrain even under normal hydrological conditions, flooding due to groundwater occurred in first half of August. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede mesečnih gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; avgust 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; August 2022 88 KAKOVOST VODOTOKOV PO POPLAVAH QUALITY OF WATERCOURSES AFTER FLOODS Brigita Jesenovec, Irena Cvitanič, Mateja Poje, Lucija Janeš lovenijo so 4. avgusta 2023 zaradi dolgotrajnih močnih nalivov prizadele obsežne poplave. Najbolj prizadeta so bila območja na porečjih Mure, Drave in Save. Visoke vode so s seboj odnašale raznovrstna onesnaženja, zato je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izvedla izredna vzorčenja vodotokov po poplavah na najbolj prizadetih območjih. S Vzorčenje se je izvedlo na 16 merilnih mestih vodotokov (slika 1). To je na nadzornih merilnih mestih v porečju Mure, Drave in Save ter na dodatnih merilnih mestih na vodotokih, ki so poplavljali v večjem obsegu (Idrijca v Hotešku, Sora v Medvodah, Meža v Podklancu, Mura v Orlovščku, Sava v Podnartu, Sava v Šentjakobu, Kamniška Bistrica v Beričevem). Slika 1. Merilna mesta za izvedbo izrednih vzorčenj vodotokov po poplavah Figure 1. Measurement sites for emergency sampling of watercourses after floods Vzorčenje vode se je izvedlo v obdobju od 16. 8. 2023 do 24. 8. 2023, ko se je hidrološko stanje vodotokov že nekoliko normaliziralo in se je večina vodotokov že vrnila v svoje struge. V vseh vzorcih vode je bil analiziran enak nabor parametrov. Izvedene so bile kvantitativne analize težkih kovin in mineralnih olj ter identifikacija organskih spojin s plinsko kromatografijo z masno selektivnim detektorjem (GC/MS) in s tekočinsko kromatografijo z masnim detektorjem visoke ločljivosti (LC/HRMS). 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Rezultati analiz vzorcev vode na vsebnost težkih kovin v vodotokih so pokazali, da na večini merilnih mest vsebnost kovin ni bila večja od predhodnih meritev v letu 2023. Po poplavah pa je bila v vzorcih vode povišana koncentracija svinca in kadmija v Meži v Podklancu in svinca v Dravi Ormož most. Nobena od omenjenih dveh težkih kovin pa v avgustovskem vzorcu vode ni presegla mejne vrednosti za največjo dovoljeno koncentracijo (NDK-OSK; slika 2 in slika 3). V okviru državnega monitoringa, ki ga ARSO izvaja že vrsto let, je bilo na podlagi rezultatov kemijskih analiz ugotovljeno slabo kemijsko stanje Meže v Podklancu tudi v običajnih hidroloških razmerah do vključno leta 2020. K onesnaženju Meže s svincem in kadmijem namreč prispevajo industrijske odpadne vode, ki odtekajo v Mežo neposredno, in vsebujejo omenjeni težki kovini, kot tudi nekateri pritoki Meže, ki odvajajo onesnaženo vodo z območja rudarskih odlagališč v Mežo, kar za Mežiško dolino predstavlja staro breme. Onesnaženje se iz Meže širi v Dravo, kar potrjuje tudi rezultat za svinec v avgustovskem vzorcu vode. V Dravi, na dolvodnem merilnem mestu v Ormožu most, je namreč koncentracija svinca skoraj 6-krat višja od koncentracije svinca na gorvodnem merilnem mestu v Tribeju, ki se nahaja pred izlivom Meže v Dravo (slika 2). Slika 2. Vsebnost svinca v vodi porečja Drave v mesečnih vzorcih od januarja do avgusta v letu 2023 Figure 2. Lead concentration in the water of the Drava river basin in monthly samples from January to August in 2023 Rezultati analiz mineralnih olj so pokazali, da vodotoki po poplavah niso bili onesnaženi s tem onesnaževalom. Mineralna olja so bila sicer prisotna v Dravi na merilnem mestu Ormož most, vendar v zelo nizkih koncentracijah. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Vsebnost kadmija v vodi porečja Drave v mesečnih vzorcih od januarja do avgusta v letu 2023 Figure 3. Cadmium concentration in the water of the Drava river basin in monthly samples from January to August in 2023 Kvalitativna analiza organskih spojin na podlagi posnetkov z metodama GC/MS in LC/HMRS je pokazala prisotnost organskih spojin v posameznih vzorcih vode. Le-te so predvsem pokazatelj onesnaženja s komunalno odpadno vodo, ki vsebuje kofein, sredstva za osebno nego in splošno rabo. Posnetki so pokazali, da so bila z organskimi snovmi bolj obremenjena merilna mesta Kamniška Bistrica v Beričevem, Ljubljanica v Zalogu, Krka v Krški vasi, Meža v Podklancu in Idrijca v Hotešku. Na nekaterih merilnih mestih vodotokov so bili prisotni tudi pesticidi in disperzijska sredstva, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Slika 4. Prikaz opozorila na aplikaciji Karti kopalnih voda Figure 4. Displaying an alert on the Bathing Water Map application V času vremenskih ujm in poplav je vsake 14 dni potekalo tudi spremljanje kakovosti kopalnih voda na mestih, kjer so uradno določene kopalne vode. Deroče in motne vode ob višjih vodostajih za kopalce že 91 Agencija Republike Slovenije za okolje same po sebi niso vabljive; kljub temu je ARSO na previdnost pri kopanju in drugih vodnih aktivnostih opozarjal javnost preko Karte kopalnih voda, s pomočjo dnevnih informativnih oddaj in drugih socialnih omrežij (slika 4). Mikrobiološka kakovost vode je bila na večini kopalnih voda v času vzorčenja primerne kakovosti, z izjemo zelo spremenljive kakovosti vode na kopalnem območju Idrijca v Bači pri Modreju ter na Soči v Kanalu. Povečano motnost Soče in Idrijce je bilo zaznati že po prvem neurju, ki je porečje Cerknice zajelo sredi julija (slika 5). Že takrat je prišlo do intenzivnega naraščanja vodotokov, prestopanja bregov in poplavljanja ter zelo intenzivnega erozijskega delovanja visokih voda. Na celotnem prizadetem območju je voda izpirala erodirani material. Na izrazito motnost vode so vplivala tudi intenzivna sanacijska dela v strugah vodotokov v zaledju Idrijce (odstranjevanje podrtega drevja, urejanje razdejanih strug, odvažanje nanešenega materiala), ki so sledila in so potekala tudi v avgustu (slika 6). Slika 5. Povečana motnost vode na kopalnem območju Idrijca v Bači pri Modreju, julij 2023 Figure 5. Increased turbidity of the water in the bathing water Idrijca v Bači pri Modreju, July 2023 Slika 6. Sanacijska dela po ujmi na Cerknici in pogled na sotočje Cerknice in Idrijce, julij 2023 Figure 6. Remedial works after the flood on Cerknica and a view of the confluence of Cerknica and Idrijca, July 2023 Zaradi posegov v vodotoke ter intenzivnega spiranja zaledja ob neurjih je bila na kopalnem območju Idrijca v Bači pri Modreju zaznana prekomerna prisotnost fekalnih bakterij že konec julija, zaradi česar je bilo kopanje na tem delu odsvetovano (slika 7) in je iz previdnostnih razlogov veljajo do zaključka kopalne sezone. 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Opozorila o odsvetovanju kopanja na aplikaciji Karta kopalnih voda in na informacijski tabli Figure 7. Warnings against bathing on the Bathing Water Map application and on information boards SUMMARY Following the floods that affected mainly the northern and central part of Slovenia on 4 August 2023, the Slovenian Environment Agency carried out emergency water sampling on watercourses that flooded on a large scale. Sampling was carried out at 16 measurement sites. Water samples were subjected to quantitative analyses for heavy metals and mineral oils, as well as identification of organic compounds based on GC/MS and LC/HRMS scans. The results of the analyses showed that the watercourses were not contaminated with mineral oils after the floods. However, qualitative analysis of organic compounds based on GC/MS and LC/HMRS scans showed the presence of organic compounds in individual water samples, indicating contamination by urban wastewater. The results of the analyses of water samples for heavy metals in most watercourses did not deviate from the results of previous samples this year. The exceptions are the Meža River in Podklanc and the Drava River in Ormož most, where lead and cadmium concentration were higher compared to the previous samples this year. Pesticides and dispersants used in agriculture were also present at some of the watercourse measurement sites. Storms and flooding during the summer also affected bathing water, the quality of which was monitored regularly during the bathing season. With the increased water level and subsequent remedial measures after the floods, increased turbidity of the Idrijca and indirectly also of the part Soča River was detected in mid-July. At that time bathing in the Idrijca v Bači pri Modreju was advised against due to the presence of faecal bacteria. We warned the public to be cautious about swimming and other water activities due to high water levels and turbidity through daily news broadcasts, the Bathing Water Map app and other social media. 93 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2023 Air pollution in August 2023 Tanja Koleša deževnih dneh je bila kakovost zraka dobra. Ravni delcev so bile na vseh merilnih mestih nizke, razen v Žerjavu, kjer je bila v zraku zaradi prašenja posušenih poplavljenih površin večja količina prahu. Na tem merilnem mestu je bilo zabeleženih šest preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Na ostalih merilnih mestih po Sloveniji ni prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca avgusta še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila avgusta na vseh merilnih mestih pod dovoljeno letno mejno vrednostjo. V Sredi meseca avgusta je bilo več dni suhega vremena z visokimi temperaturami, ki so se gibale med 30 in 37 °C. Takrat so nastali ugodni pogoji za nastanek ozona. Najvišje vrednosti ozona so bile izmerjene na Primorskem in na višjeležečih predelih Slovenije. Do preseganja opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3 ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Na Otlici je bila v avgustu zabeležena najvišja urna (165 µg/m3) in najvišja 8-urna vrednost (153 µg/m3). Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v avgustu nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Ptuj 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V avgustu so bile ravni delcev PM10 in PM2,5 nizke povsod razen v Žerjavu. Med 4. in 12. avgustom v Žerjavu ni meritev PM10, ker je zaradi obilnega deževja in obsežnih poplav prišlo do izpada električne energije. V drugi polovici meseca je bila v zraku v Žerjavu večja količina prahu zaradi prašenja posušenih poplavljenih površin. Po 13. avgustu so bile ravni delcev na tem merilnem mestu mnogo višje, kot na ostalih merilnih mestih po Sloveniji (slika 2). Zabeleženih je bilo 6 preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna raven 78 µg/m3 je bila izmerjena 16. avgusta. 28. avgusta je Slovenijo prešla vremenska fronta z močnejšimi nalivi, ki so sprale ozračje in tudi v Žerjavu so se ravni delcev znižale. Na drugih merilnih mestih v avgustu ni prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti. Od začetka leta in do konca avgusta je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti (17). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Ravni delcev PM2,5 so bile v avgustu, na vseh merilnih mestih kjer potekajo meritve, nizke. Najvišja dnevna (26 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna (14 µg/m3) raven PM2,5 sta bili v avgustu zabeleženi na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V deževnih dnevih so bile ravni ozona nizke, ob sončnih dnevih pa so ponovno narasle. Do preseganj opozorilne urne vrednosti ni prišlo na nobenem merilnem mestu, je bila pa na večini merilnih mest presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3. Največ 13-krat v Kopru. Najvišja urna (165 µg/m3) in najvišja 8-urna vrednost (153 µg/m3) sta bili v avgustu zabeleženi na Otlici. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (99 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (31 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, so bile nizke. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 27 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Sv. Mohor, ki je pod vplivom Termoelektrarne Brestanica. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v avgustu na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve ( LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v avgustu na štirih merilnih mestih, kjer so potekale meritve, bistveno nižje od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven benzena je bila avgusta izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, in je znašala 0,7 µg/m3. V Medvodah zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v avgustu 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in August 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju** MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav* LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 71 100 97 100 100 100 100 93 100 Cp 16 14 16 17 14 14 15 15 18 17 16 17 12 15 14 14 17 14 16 13 14 16 37 22 15 14 10 15 12 28 15 Cmax 27 27 37 27 26 26 26 30 30 30 29 32 24 30 29 23 26 25 30 24 26 25 78 38 25 24 17 26 21 48 27 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 10 7 1 4 2 0 12 5 10 13 9 1 0 17 4 11 13 0 6 4 0 4 6 15 3 0 0 0 0 5 4 UT — — — — 7 ST RB RI RI 100 100 100 97 17 13 12 12 30 23 32 20 0 0 0 0 14 0 6 9 * Izpad električne energije zaradi obilnega deževja in poplave. ** Meritve na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju so potekale do 1. 5. 2023. Število preseganj mejne dnevne vrednosti je podano za prve štiri mesece leta. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v avgustu 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in August 2023 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 93 100 100 100 100 9 10 8 10 9 11 10 12 10 8 8 10 9 8 10 10 9 10 14 9 7 8 7 17 20 18 17 19 20 17 21 19 18 17 20 20 15 19 19 18 19 26 17 14 14 15 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v avgustu 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in August 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 99 100 100 69 78 95 54 56 90 99 56 66 58 60 55 96 49 86 61 50 71 57 82 57 133 136 160 160 149 132 136 158 133 165 133 140 153 124 134 137 124 123 97 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 120 131 148 135 131 123 122 133 117 153 114 130 128 112 125 130 117 114 0 2 13 11 3 1 1 3 0 7 0 6 4 0 1 2 0 0 >CV ∑od 1. jan. 10 9 49 44 18 8 10 34 4 44 6 18 11 8 6 13 3 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v avgustu 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in August 2023 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 98 100 99 99 100 100 97 95 11 11 11 21 17 3 4 14 4 10 31 7 3 2 6 2 7 9 40 64 55 58 59 18 20 78 28 29 99 26 19 14 24 8 31 49 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 13 17 32 27 6 5 20 4 18 51 11 3 2 8 3 13 12 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v avgustu 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in August 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 97 86 100 100 100 88 100 100 100 100 100 100 98 0 2 2 2 4 6 3 7 5 7 8 4 9 5 1 4 7 6 20 5 15 17 14 19 15 18 22 17 21 27 12 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 4 3 8 8 7 10 9 9 11 6 12 11 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v avgustu 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in August 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,2 0,3 0 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v avgustu 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in August 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode* Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 92 92 92 100 — 0,1 0,3 0,3 0,7 — 0,2 2,7 1,3 2,1 — 00 0,3 0,2 0,0 — 0,1 0,9 0,9 0,5 — 0,0 0,3 0,3 — — *Okvara merilnika Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v avgustu 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in August 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v avgustu 2023 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in August 2023 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v avgustu 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in August 2023 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v avgustu 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in August 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v avgustu 2023 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in August 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v avgustu 2023 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in August was on the level of July. This is typical summer relatively low level of pollution except Ozone. The limit daily concentration of PM10 was exceeded 6-times in Žerjav due to dusting of dried flooded areas. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. In the first eight months the yearly allowed number of exceedances was not exceeded at any measuring site. Ozone in Augusty exceeded the target 8-hour value at almost all stations, while the 1-hour information threshold was not exceeded. The highest one hour concentration of ozone was measured in Otlica (165 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 103 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2023 Earthquakes in Slovenia in August 2023 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2023 zapisali 140 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 21 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 8 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je avgusta 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2023 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 1,2 Črešnjevec ob Bistrici 1,2 Malunje, Hrvaška 0,7 Lepena 13 1,1 Florjan 14,45 11 1,3 v bližini Gomanc, meja Hrvaška - Slovenija 46,17 14,33 20 1,7 Lipica 30 45,61 14,52 15 čutili 1,9 17 6 45,50 14,46 10 III–IV* 2,4 9 18 44 45,51 14,46 16 III* 2,3 8 9 23 0 46,60 13,89 7 2023 8 10 5 54 45,50 14,45 10 2023 8 11 6 12 46,13 14,39 2023 8 12 1 16 45,94 15,43 2023 8 17 2 10 45,26 14,68 2023 8 18 9 40 45,72 2023 8 18 15 16 2023 8 18 15 2023 8 19 5 2023 8 19 2923 8 2023 2023 8 1 5 34 46,05 15,63 5 2023 8 1 9 27 45,69 15,61 8 2023 8 2 15 5 46,30 13,65 7 2023 8 3 6 54 46,40 14,98 2023 8 7 12 33 45,51 2023 8 8 15 39 2023 8 9 5 2023 8 9 2023 8 2023 čutili III Babno Polje, meja Slovenija - Hrvaška v bližini Gomanc, meja Hrvaška - Slovenija v bližini Gomanc, meja Hrvaška - Slovenija 1,0 Villach (Beljak), Avstrija čutili* 1,4 v bližini Gomanc, meja Hrvaška - Slovenija 8 III–IV 1,3 Vaše 1 III 0,7 Senuše 17 1,7 Drivenik, Hrvaška 15,01 4 1,0 Podstenice 46,19 14,79 12 1,0 Selce 23 46,18 14,28 12 1,1 Vešter 44 46,24 14,38 18 1,0 Hrastje 5 13 45,83 15,21 7 III–IV 0,6 Žihovo selo 19 18 33 46,28 13,65 11 čutili 0,9 Drežniške Ravne 8 20 4 48 46,48 14,29 15 III* 2,0 Zell (Sele), Avstrija 2023 8 24 21 34 45,87 15,23 6 III 0,2 Šmarješke Toplice 2023 8 25 14 53 45,87 15,22 1 III 0,5 Šmarješke Toplice 2023 8 26 7 16 45,44 14,42 16 2,2 Studena, Hrvaška 2023 8 26 16 31 45,52 15,73 14 2,6 Koritinja, Hrvaška 2023 8 28 7 44 45,53 15,72 9 1,4 Koritinja, Hrvaška 2023 8 28 21 57 45,81 15,13 2 čutili 0,3 Novo mesto 2023 8 29 7 15 45,88 14,84 5 IV 1,2 Kitni Vrh 2023 8 29 11 5 45,78 15,09 6 III–IV 0,8 Jurka vas Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Avgusta 2023 so prebivalci Slovenije čutili 16 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočnejši (MLV = 2,4) je bil potres, ki se je zgodil 9. avgusta ob 17.06 po UTC v bližini državne meje med Hrvaško in Slovenijo, približno 2 km jugovzhodno od opuščenega gozdarskega naselja Gomance. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa v Sloveniji je bila III–IV EMS-98. 105 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2023 World earthquakes in August 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2023 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 16. 8. 12.47 13,89 S 167,23 E 6,5 188 17. 8. 17.04 4,35 N 73,58 W 6,2 10 28. 8. 19.55 6,81 S 116,53 E 7,1 500 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, območje Vanuatov 2 Restrepo, Kolumbija pod morskim dnom, območje Indonezije USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2023 106 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 V avgustu 2023 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V Lendavi manjkajo podatki od 1. do 6. avgusta. Kljub manjkajočim meritvam smo največ cvetnega prahu namerili v Lendavi, in sicer 13.510 zrn, v Mariboru smo našteli 4.254 zrn, v Ljubljani 3.034 zrn in najmanj v Izoli, 2.529 zrn. Mesečni seštevek cvetnega prahu je bil nadpovprečen na merilnem mestu v Izoli in Ljubljani, v Mariboru povprečen primerjavi z obdobjem 2013–2022, za Lendavo pa ne moremo podati ocene. Zapisali smo cvetni prah 22 skupin rastlin. Prevladovale so koprivovke, ambrozija in konopljevke, delež koprivovk se je gibal od 52 % do 70 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, ambrozije od 6 % v Izoli do 37 % v Lendavi in konopljevk od 4 % do 8 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah trav, trpotca, pelina, metlikovk in amarantovk. Začetek sezone cvetnega prahu izbrane vrste je definiran kot datum prvega dne petdnevnega obdobja, ko se je cvetni prah zaporedoma pojavljal v zraku. 1200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2023 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2023 Prvi avgustovski dan so zaznamovale pogoste plohe in nevihte. Sledil je večinoma sončen dan, šibka burja na Primorskem je ponehala. Sprva je bilo 3. avgusta sončno, pihal je jugozahodni veter, ob morju pa jugo, proti večeru so na zahodu države nastale prve nevihte, ki so naslednji dan zajele vso državo. Na Primorskem je 5. avgusta še pihala šibka burja, dež je popoldne oslabel. Naslednji dan je zapihal okrepljen severni do zahodni veter, znova so nastajale plohe in nevihte. V prvih šestih dneh avgusta je bila obremenitev zraka s cvetnim prahom nizka, največ cvetnega prahu so prispevale koprivovke. Opazili smo še cvetni prah pelina, konopljevk, metlikovk in amarantovk, trav in trpotca. Cvetni prah trav je bil v zraku ves mesec, s poletnimi nizkimi obremenitvami. Prav tako so bila ves mesec v zraku prisotna zrna trpotca, metlikovk in amarantovk. Žal v tem odboju v Lendavi ni bilo meritev. Deloma sončno je bilo 7. avgusta, več sončnega vremena je bilo naslednji dan, pihal je severni veter. Na ta dan smo v Lendavi zabeležili nizko obremenitev z ambrozijo, že naslednji dan se je obremenitev dvignila in na visokih vrednostih vztrajala do konca meseca. Na vseh merilnih mestih se je začel pojavljati cvetni prah konopljevk. Pelin je z nekaj dnevno prekinitvijo nadaljeval sezono, ki se je začela že v juliju. Sledila sta dva spremenljivo oblačna dneva z občasnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem je pihala šibka burja. Količina cvetnega prahu v zraku se je v tem obdobju počasi dvigovala, kolikor je dopuščalo 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 107 Agencija Republike Slovenije za okolje vreme. V Mariboru se je 8. avgusta, v Ljubljani 10. in v Izoli 14. avgusta začela sezona ambrozije. Začela se je tudi sezona konopljevk. 30 Izola Število zrn/m³ 25 Lendava Ljubljana Maribor Trave 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2023 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2023 Od 11. do 15. avgusta je bilo sončno in topleje. Sončno in toplo poletno vreme se je nadaljevalo tudi v dneh od 16. do 18. avgusta. Še topleje in še vedno sončno je bilo od 19. do 22. avgusta. Na Primorskem je pihala šibka burja. Tudi 23. avgusta se je nadaljevalo sončno in poletno vroče vreme, na severu države je bilo nekaj neviht. Na Obali se je obremenitev z ambrozijo močno znižala, dva dni kasneje tudi v Ljubljani. Do konca meseca smo na obeh merilnih mestih beležili le posamezna zrna z izjemo Ljubljane, ko je bila obremenitev 28. avgusta nekoliko povečana. Tudi cvetnega prahu konopljevk in koprivovk je bilo v zraku vse manj. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, avgust 2023 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, August 2023 Izola Ljubljana Maribor L e n d a va ambrozija 6,1 8,5 12,3 36,7 pelin 2,5 3,3 1,8 1,0 metlikovke amarantovke 1,3 0,9 0,6 0,6 konopljevke 7,9 4,4 8,6 5,4 košarnice 0,3 0,5 0,6 0,5 trpotec 3,8 4,7 1,9 0,7 trave 11,3 4,2 5,1 1,9 koprivovke 61,8 70,2 67,2 52,4 Preglednica 2. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2013 — 1101 2008 — 2014 1731 3588 5239 — 2015 1972 2081 4113 — 2016 2755 3480 3558 — 2017 1492 2813 4873 14773 2018 4481 2911 4723 16996 2019 3227 3970 5018 17266 2020 3139 3408 5803 — 2021 1321 2077 3292 — 2022 1871 2660 3922 9576 2023 2529 3034 4254 13510 Ob sončnem vremenu se je nadaljevalo sončno in vroče vreme do vključno 26. avgusta, začel je pihati jugozahodni veter. V Lendavi smo 25. avgusta zabeležili najvišjo mesečno obremenitev s cvetnim prahom, prevladovala je ambrozija, nekoliko več je bilo tudi koprivovk. Na Primorsko je jugozahodni veter 27. avgusta postopno prinesel nekaj oblakov, še je bilo vroče. Količina zrn konopljevk in koprivovk se je zmanjševala tudi v Lendavi, tu je še vedno prevladoval cvetni prah ambrozije. Ob morju je 28. avgusta pihal jugo, padavine so se iznad zahodnih krajev popoldne razširile tudi na vzhod države. V notranjosti države je pihal vzhodni veter. V suhem obdobju dneva smo v Ljubljani in Mariboru namerili najvišjo mesečno obremenitev zraka z ambrozijo, medtem ko so se na Obali nadaljevale nizke obremenitve. Ob vzhodnem vetru je bilo 29. avgusta deževno. V Lendavi je bila še vedno visoka obremenitev z ambrozijo in je vztrajala do konca meseca, na ostalih postajah smo izmerili vse manj zrn cvetnega prahu v zraku. Tudi predzadnji dan meseca so zaznamovale padavine, v notranjosti je pihal severni veter, na Primorskem pa šibka burja. Zadnji dan avgusta je bil deloma sončen z nekaj 108 Agencija Republike Slovenije za okolje spremenljive oblačnosti. Avgust se je zaključil z visoko obremenitvijo z ambrozijo v Lendavi, drugod so bile obremenitve nizke, njena sezona se bo nadaljevala še v septembru, medtem ko se je sezona drugih vrst cvetnega prahu iztekala. Avgust 2023 je bil na državni ravni temperaturno rahlo nadpovprečen, izjemno namočen in povprečno osončen. V avgustu poteka prva polovica sezone cvetnega prahu ambrozije, pomembne alergene vrste. Njen mesečni seštevek je bil na vseh merilnih mestih podpovprečen, začetek sezone pa pozen. Hirstova volumetrična metoda sledenja cvetnemu prahu, ki je v splošni uporabi v Evropi ima omejitve. Analiza vzorcev poteka s pomočjo svetlobnega mikroskopa na 400-kratni povečavi. Vendar so zrna cvetnega prahu nekaterih taksonov rastlin zaradi morfološke podobnosti zrn določljiva le do taksonomske kategorije družine. Tako je bil v avgustu v zraku cvetni prah konopljevk (konoplje in hmelja), koprivovk (koprive in krišine), metlikovk in amarantovk – v eno kategorijo je uvrščen cvetni prah dveh družin. 120 Konopljevke Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2023 Figure 3. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2023 800 Ambrozija Število zrn/m³ 600 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2023 Figure 4. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2023 V avgustu je potekala sezona poletno jesenskih alergij s cvetnim prahom ambrozije in pelina. Obe košarnici sta vetrocvetni vendar pelinovega cvetnega prahu beležimo v zraku občutno manj kot zrn ambrozije. Strokovnjaki so ugotovili, da je koncentracija cvetnega prahu pelina 1,2 do 6,8-krat višja na nivoju tal od tiste, ki so jo izmerili z vzorčevalnikom nameščenim na strešni terasi na višini 25 m. To dejstvo pripomore k razumevanju pomena pelina za razvoj alergijske bolezni navkljub izmerjeni nizki obremenitvi zraka. Z alergološkega stališča so pomembne dnevne povprečne obremenitve, ki lahko sprožijo simptome alergijske bolezni pri večini ljudi senzibiliziranih za alergene ambrozije. Meja je za Slovenijo postavljena administrativno za vrednost 20 ali več zrn v kubičnem metru zraka. V letošnjem letu smo v Ljubljani in v Primorju zabeležili štiri take dneve, v Mariboru 10. Za Lendavo ni podatkov za prvi teden meseca, v preostalem delu avgusta pa je bilo 22 takih dni. 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Cvetoča pelinolistna ambrozija (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 5. Blooming Ragweed (Ambrosia artemisiifolia) (Photo: Andreja Kofol Seliger) Preglednica 3. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 3. Monthly pollen integral of Ragweed in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 218 189 443 — 2016 338 370 421 — 2017 155 398 727 8235 2018 1083 498 805 7036 2019 864 1120 1084 6779 2020 92 242 547 — 2021 75 312 449 — 2022 192 336 492 3723 2023 153 258 523 — Preglednica 4. Število dni z vsaj 20 zrn cvetnega prahu ambrozije/m3 v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 4. Number of days with at least 20 grains of Ragweed/m3 in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 4 0 8 — 2016 5 5 8 — 2017 2 5 13 31 2018 10 10 15 31 2019 9 10 15 27 2020 1 2 9 22 2021 0 7 10 — 2022 3 4 6 29 2023 4 4 10 — 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor Koprivovke Število zrn/m³ 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2023 Figure 6. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2023 110 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Pelin Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2023 Figure 7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2023 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v oktobru 2023 Sezona cvetnega prahu alergenih vrst rastlin se bo iztekla v septembru z izjemo ambrozije v panonskem svetu. Tu se lahko cvetni prah v ugodnih vremenskih razmerah pojavlja še v oktobru. Do sredine meseca so lahko obremenitve občasno dovolj visoke, da vplivajo na zdravje preobčutljivih oseb. V neposredni bližini rastlin smo lahko izpostavljeni večji obremenitvi s cvetnim prahom kot so izmerjene vrednosti. Zrna ambrozije zaradi jesenske vlage dalj časa ostajajo na rastlinah in na bližnjih površinah. Ob gibanju med rastlinami se cvetni prah oprime obleke in čevljev in z njimi zrna nevede prenesemo v notranje prostore. Po parkih bodo cvetele cedre, velike količine sproščenega cvetnega prahu se posedejo na tla v bližini dreves in okolico obarvajo rumeno. V zraku bo nekaj malega bršljanovih zrn. Cvetni prah obeh vrst ni prepoznan kot inhalatorni alergen. SUMMARY The pollen measurement in August 2023 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 111 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Voda je znotraj nasipov ob Muri ostajala tudi še po poplavah. Veržej, 15. avgust 2023