Nemirmed šolskimi | Kdojeicradei svetovalci | iz Tajne jame? ob 10. uri SODELUJ IN POTUJ ZrVI KIPI / UMETNIŠKI DOG< HilliiSfr^ UVODNIK Poslednji izhod črni oblaki se že nekaj časa zgrinjajo nad javnimi zdravstvenimi zavodi. Nihče ne more napovedati, kaj se bo z njimi dogajalo u prihodnosti. Načrt zdravstvenega varstva, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, je vse preveč nedorečen, javne zdravstvene mreže še vedno ni na obzorju, privatizacijo razlaga vsak po svoje. Hkraü v sveta medicina skokovito napreduje, pri čemer ljudje tudi pri nas potrebujejo in zahtevajo najboljše. A tega jim ne mnreta zagotoviti le denar, samo najboljša oprema, temveč predvsem ljudje, ki z njo delajo. Zdravniki in ostaU delavci v zdravstvu. Da je zdravnikcw pri nas premalo, ävkajo že ptički na veji. hkrati pa jih vedno več zapušča javne zavode in išče svojo življenjsko priložnost u zasebništvu. Nekateri zdravstveni domovi so že kot hiše duhov, v bolnišnicah nenehno trepetajo, ali bodo po odhodu tega ali onega specialista še lahko zagotavljali vse. kar bolniki potrebujejo. V takšnih razmerah je celjsko bolnišnico prevzel novi direktor Marjan Ferjanc. 'Resda mu je nekoliko lažje kot pre-nekateremu direktorju bolnišnic v Sloveniji, saj mu je zadnja direktorica, Štefka Presker, zapustila bolnišnico v dobri koruiiciji tako s poslovnega kot strokovnega in medčloveškega vidika. A vse to se lahko hitro podre. Tega se novi direktor očitno zaveda, zalo si je zastavil ambiciozne načrte. Poslovaä z dobičkom ne bo lahko, saj to zahteva poleg skrbnega obračanja vsakega evra tudi dodaten denar. Za nove programe. Zanje pa potrebujejo ljudi. To pomeni, da morajo obdržati že zaposlene in privabiti nove. A kako, če lahko v javnem zavodu tudi vrhunskim strokovnjakom, tudi tistim, brez katerih sploh ne gre. ponudijo le skromno dodatno plačilo? Oätno (tako je tudi v svetu) jim je treba ponuditi še nekaj drugega, nekaj več. Delovno okolje, v katerem lahko razvijajo in izkoristijo vse svoje znanje, vse svoje sposobnosti. Th pa smo pri organizaciji in kakovosti. Sprememb v organizaciji se nameravajo v bolnišnici lotiti celovito in organizirano, kar lahko pomeni tudi združevanje bolnßkih oddelkov ali nastajanje novih. Resda Marjan Ferjanc napoveduje v prvi fazi predvsem spremembe pri organiziranosti močnih poklicnih skupin, kot so zaposleni v zdravstveni negi in administraciji, a ko se plaz enkrat sproži, gre rmprej. Bolj varno za prihodnost je vlaganje v kakovost, pa naj gre za poslovodenje ali strokovno delo. Če želi bolnišnica na kar največ področjih izpolniti pogoje za klinične oddelke, jo bo sprva to nekaj stalo. Ambicij, da bi celjska bolnišnica, ki je že učna bolnišnica, tako kot mariborska pridobila status kliničnega centra, sicer v Celju nimajo, a tudi do kliničnih oddelkov je dolga pot Brez vrhunskih strokovnjakov, ki so tudi predavatelji.na medicinskih in drugih fakultetah, pač ne gre. Na srečo je to vsaj za nekatere izziv in cilj. Če jih bo vodstvo bolnišnice podpirab vsaj z nematerialnimi oblikami nagrajevanja, se bo morda celo izšlo. Strokovno delo rm najvišji ravni je namreč tisto, kar lahko pritegne zdravnike, in tisto, od česar bi imeli ruijveč koristi vsi prebivalci tega območja. KRATKE-SLADKE Hkrati z obiskom vlade so se nad Šaleško dolino zgrinjali črni oblaki, pri čemer na srečo sredina toča vlade ni sesula. A tisli, ki niso igrali nogometa, zaradi zaprte ceste Velenje-Arja vas vseeno niso mogli pravočasno domov, Nova, vladna, da ne bo pomote, definicija kvadrature kroga: če bi za 3. razvojno os uspeli najti najkrajšo, najcenejšo in okolju najbolj sprejemljivo rešitev. »Prepričan sem, da se bo Borut Pahor odločil za kandidaturo za predsednika - to vidim v njegovih očeh.« Predsednik SLS-a in minister Janez Podobnik na srečanju s člani stranke »V Sloveniji emonocentrizem, ko Ljubljančani hodijo samo na Šmarno goro in vidijo do Trojan, ne more večno trajati.« Franc Zagožen na srečanju SLS-a MllM »Pritisnite ga!« se je glasil nasvet ministra Andreja Baju-ka ljubenski županji Anki Rakun. Bajuk je govoril o ministru Podobniku, a se je izkazalo, da ni kriv za zastoj pri gradnji infrastrukture v poslovni coni Loke, »V Gorenju sem videl res veliko stvari. Toda straniščnih metlic s kristali Swarovski pa ne.« Minister Žiga Turk S presežki do hitrejšega razvoja bolnišnice Novi direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc napoveduje spremembe v organizaciji Dediščina, ki jo je s soglasjem vlade 24. aprila iz rok zdaj že upokojene direktorice Štefke Presker prevzel novi direktor celjske bolnišnice, 51-letni magister finančnega menedž-menta Marjan Ferjanc, je finančno trdna. »Bolnišnica je likvidna in dobaviteljem tekoče plačuje, pri čemer zaenkrat tudi ni obremenjena s posojili. "Ridi ocena za poslovanje od januarja do aprila letos je dobra, saj prlmanikijaj ne presega 50 tisoč evrov,« je poudaril v torek, ko je predstavil osnovne usmeritve svojega bodočega delovanja. Za izkušenega finančnika je eno od izhodišč delovanja doseganje pozitivnih poslovnih izidov: »Presežki namreč predstavljajo najkvalitetnejša sredstva za razvoj bolnišnice.« A do njih ni mogoče priti le s skrbnim nadzorom nad porabo denarja, temveč predvsem z novimi, s kvalitetnimi in temu ustrezno plačanimi storitvami in programi. Bolnišnica namerava kandidirati za nove programe v specialisrični ambulantni dejavnosti in kardio-diagnostiki. Boljše poslovanje vidi Marjan Ferjanc tudi v dvigu kakovosti poslovanja in zdravstvenih storitev, kar po njegovem pomeni tudi spoštovanje pravic bolnikov in demistifikacijo zdravniškega dela. Že ustanovljena komisija za kakovost bo okrepila svoje delo na področju standardov kakovosti, skrb za kakovost pa bo našla svoje mesto v novem sektorju za organizacijo, informatiko in kakovost. Novi sektor nameravajo oblikovati predvsem zaradi po Ferjančevo nujnih sprememb v organiziranosti bolnišnice. »Drugače moramo organizirati predvsem dve močni poklicni skupini: zdravstveno nego, v katero se vključuje sedemsto zaposlenih, ter zdravstveno administracijo s sto zaposlenimi,« napoveduje najobsežnejšo organizacijsko spremembo. Sicer pa namerava vse organizacijske spremembe Marjan Ferjanc sprejemati v konsenzu s strokovno direktorico Frančiško Škrabl Močnik. Eden od ciljev drugačne organizacije je tudi izboljšanje delovanja poliklinike, kjer želijo skrajšati tako čakalne dobe kot vrste pred vrati ambulant. Izgradnja urgentnega centra predstavlja v celjski bol-- Št. 43-1. Maijan Feijanc nišnici eno večjih naložb, ki bo vplivala tudi na spremembe prostorskega in investicijskega načrta bolnišnice. V bolnišnici namreč ugotavljajo, da bi bili stroški adaptacije prostorov starega dela bolnišnice za ta namen pre-vehki, zato resno razmišljajo, da bi del starih prostorov podrli in postavili nove. Kot enega od virov financiranja predvidevajo sredstva IZ evropskih razvojnih skladov, pri urejanju infrastrukture bolnišnice pa tudi možnosti, ki jih ponuja zakonodaja s področja javno-zaseb-nega partnerstva. Celjska bolnišnica si bo tudi z novim direktorjem Marjanom Ferjancem prizadevala, da bi nekateri njeni oddelki pridobili status kli-ničmh oddelkov, saj to zagotavlja najvišjo raven zdravstvenega varstva bolnikom in hkrati prinaša bolnišnici tudi dodatna sredstva. Poleg nekaterih kirurških oddelkov so najbližje pogojem za kliničnost na od- delku za kardiologijo in intenzivno medicino. Osnova kliničnih oddelkov in kakovostnega dela bolnišnice na vseh ravneh so seveda ljudje. »Že nekaj časa se soočamo s kadrovsko podhranjenostjo, predvsem pri zdravnikih. Najbolj jih primanjkuje za delo na področju žilne kirurgije, kardiologije, rentgenologije in patologije. Skupaj z ministrstvom iščemo možnosti za bolj vzpodbudno nagrajevanje zdravnikov, hkrati pa bo strokovni svet skrbno pretehtal vsako prošnjo za koncesije.« Marjan Ferjanc j e napovedal še odpiranje bolnišnice v okolje in sodelovanje z okoliškimi zdravilišči, s katerimi lahko oblikujejo celovito ponudbo storitev - od priprave na zdravstvene posege do rehabilitacije. MILENA B. POKLIC VISOKA KOMIRCIAIJJA SOIA CEI,JE www.vks-crije.si Izpopolnite svoja znanja in pridobite diplomo visi študijski program KOMERCIALA Strokovni naslov: DIPLOMIRANI EKONOMIST / -KA (VS) INFORMATIVNI DAN ZA VPIS 2007/08 V CEUU/5.6. ob 16.30 Magistrski študijski program KOMERCIALA II. STOPNJA «rokovni naslov: MAGISTER/MAGISTRICA POSLOVNIH VE INFORMATIVNI DNEVI ZA VPIS V 1. LETNIK 2007/2008; CELJE - 8. 6. Ob 16.30 (Inf. 03/428 55 36) LJUBLJANA - 7. 6. oh 16.30 (Inf. 01/5000 318) MARIBOR -11.6. ob 16.30 (Inf. 02/228 35 31) Zagotavliamo vam kakovosten, praktično usmerjen program In dobre štui ^^^^^^^ ENOTE CEUE UUBUANA ««»« mvkeum . . MüRSKASSBOn ^ VKŠ CajE EMONA EFEKTA ACAOEMfA : UWRETlXlNSUL-reiS. .ODNOMSKAaaAUß Lava 7, Celje Stegne 21c, LjuW|ana-.- Glamit^17lJ,Martior ; Ul. Tolminskih W§aslrol£Mašola 03/4285544 (46) 01/5000318 . (32/228 3531 : puntat)» 4. Rfionca - Slovenstell.MS : reterat@vks-celje.si refei3t@acadeniia.5i,. 05/33 33 960 (32/52134SJ www.vks-celje.sl www.vKs-celles.ia«! WN.acaflemaa,: • ' MfttgilainpreKsiisiaiigä' visska^obSgmal.cof^ - vlSÄÄISirefcMBStfeg^ junij 2007 S91 lilii- Novo vodstvo Na volilni konferenci Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje so za novega predsednika izvolili Emila Hedžeta, ki je po štirih letih na predsedniškem položaju zamenjal Emila Pepelnjaka. Celjska pokrajinska zveza je z 71 vključenimi društvi od Kozjanskega do Zgornje Savinjske doline druga v državi in ima 27 tisoč članov. Na konferenci so izvolili nove organe zveze in čla- iiiniiw.novii§iiil{.com ne organov Zveze upokojencev Slovenije, za novega predsednika pa Emila Hedžeta. Že ko je Pepelnjak sprejel položaj, ga je za eno leto, ki se je potegnilo na štiri, predsednik občinske zveze pa je že 14 let. Novi predsednik zveze Emil Hedžel, ki pravi, da se bo zveza pod njegovim vodstvom osredotočila predvsem na nalogo zagotavljanj a pogojev za boljše življenje starejših ljudi. »Pozornost bomo posvetili življenju vseh generacij upokojencev, ne glede na starost. Posebej pa še tistim starejšim občanom, ki so potrebni zdravstvene, socialne in dru-podpore. Za vse pa bomo skušali omogočiti vključevanje v družbo in jim zagotoviti kakovost življenja v poznih letih,« je povedal Hedžet. BS zdaj vodi Emil Hedžat ncevCalje Najvišja kakovost po najnižjih cenah! KJE so NAŠI POSLANCI? SiS vxvjw-v Veliki z napalco v torek smo bUi priča ponovitve poslanske vaje o nei-zvolitvi podpredsed^ce državnega ^ora (D^. Ibkrat-na postranska žrtev političnih igric je bila novopečena poslanka Socialnih demokratov Darja Lavtižar Bebler, ki jo je namesto potrebnih 46 podprlo le 37 kolegov in kolegic. Tb je povzročilo nekaj (hUnjenega) presenečenja m manjši izbruh jeze sicer dokaj mirnega šefa poslanske skupine SD-ja Mirana Potrča, ki je ogorčeno izjavil, da je to sramotni poraz DZ-ja. Njegov predsednik France Cukjati (SDS) je mimo i^oto-vil, da se da živeti tudi s samo dvema podpredsednikoma ip da to ni nič tragičnega za parlament, Na izzivalna novinarska vprašanja, ali bo izvoljen samo koaliciji povšečen kandidat, pa je dejal, da se »izvoli tisti, ki je večini v DZ-ju«. Prav vprašanje večine pa omogoča zanimiva matematična u^banja. Nasprotovanje Beblerjevi so namreč napovedali samo v Novi Sloveniji, saj kljub njenim bogatim poslanskim i^ušnjam nočejo nagrajevati tistega, ki je prestopil iz ene v drugo poslansko skupino (Lavtižar Beblerjeva je ena do četverke, ki je marcaiz LDS-a prestopila v SD], V ostalih poslanskih skupinah niso imeli pripomb, podporo so napovedali celo v največji vladni stranki (SDS) in v SL3-U. Menda zato, ker je ženska, ker je izkušena poslanka in ker to mesto pripada največji opozicijski stranki. Tako se je v teoriji obetalo kar 81 glasov, očitno pa so pred tajnim glasovanjem številni poslanci držali fige v žepu, saj je od 63 veljavno oddanih glasovnic Beblerjeva dobila samo 37 glasov V SD-ju so jezno ošvrknUi koahdjo, da so bila zagotovila o odgovomem ravnanju in glasovanju prazno besedičenje, kljub temu, da so se v največji vladni stranki čudili takemu izidu. Pred tem je iž njihovih vrst prišla obtožba, da so po prihodu četverice postali nekorekten partner, saj se je k njim preselila arog^ca in ža-Ijivost, zato ne verjamejo, da bi Darja Lavtižar Bebler lahko korektno opravljala podpredsedniško funkcijo. Senca dvoma je padala tudi naposlanski klub LDS-a, ki težko preboleva svojo prepolo- vitev in naj bi ob takšnih priÜ-kah z veseljem malo porova-ril. Hkrati pa so v SDS-u že ob kandidaturi Marka Pavlihe, ki ni zbral dovolj podpore v začetku maja, obtožil socialne demokrate, da tudi vsi njihovi poslanci niso glasovali zanj, čeprav je predsednik Borut Pahor to obljubil. Darja Lavtižer Bebler je de jala, da je izid ni presenetil, saj bi »morda lahko šlo tudi za stare zamere med nekdanjimi kolegi«, vendar pa tudi povsem enotna opozicija ne bi mogla brez glasov iz vrst koalicij e. Takoj po neizvolitvi Beblerjeve so iz vrst SDS-a prišli očitki, da ta sploh ni članica SD ja, kot bi po poslovniku r la biti. In medtem, ko so v SD ju hladili jezo in razmišljali, ali sploh predlagati še treflega kandidata za podpredsedniško mesto, so v največji stranki sprožih vprašanje, ali je SD sploh največja opozicijska skupina, saj četverica prestopnikov sploh ni včlanjena v stranko. V tem primem po mnenju Cukjatija SD ne bi bila največja opozicijska poslanska skupina in bi pravico do podpredsednika še vedno imela stara LDS. »Članstva poslancev v političnih strankah doslej nismo nikoli preverjaK, ampak smo vedno zaupali vodji poslanske skupine, ki sprejema nove člane,« je dejal Cukjati in dodal, da se nekdanji poslanci LDS-a ne bi mogli vključiti v SD, če se hkrati ne bi včlanili Še v stranko, Da gre za neprijemo vprašanje, dokazujetudimolk zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki ne želi javno komentirati zapleta. V SD-ju menijo, da je ugotavljanje, ali so Darja Lavtižar Bebler, Anton Rop, Milan M. Cvikl in Marko Pavliha legitimni člani njihove poslanske skupine po več kot dveh mesecih neodgovorno. Poleg tega so v vseh dosedanjih pogovorih o delitvi vodstvenih mest in članov delovnih teles v DZ-ju upoštevali, da ima SD 14 mest. Zato so v stranki prepričani, da koahcija na ta način išče i^ovore, ker niso upoštevali poslovnika in na tajnem glasovanju podprli njihove kandidatice. Hkrati pa priznavajo, da se četverica ni včlanila, to pa prepuščajo njihovi osebni odločitvi. - SEBASTUAN KOPUŠAR ■hMi -I ^ DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 106 televizijskih in 6.S radijskiL prograitiov [ pSgiNrSPREJEMNIK Ž6 za 37,56 EUR^ 10 plačljive digitalne pakete u , Raztošie TV In RA programov: nipakei, ■ il(i orogram HBO s podnapisi, - SD'eml|an|e inferaktivnifi oddaj, - enostaven način uporaDe. Dodotne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 . .e-maii; lntemet@cekabel.net TU R N S E K v dolino Merinščice nas je vodila cesta iz trga V Prapreče. Na desni sb-ani se na skalni vzpetini strmo dviga cerkev sv. Jeronima na Taboru. V zelenem Jeronimu Jeronim, hribovska oaza pod Dobrofvljami, daje obilo priložnosti za razvoj kmečkega turizma Za JeroDim, hribovski kraj severno nad Vranskim, bi lahko rekli, da je skrita oaza ob vznožju Do-brovelj. Sestavljajo ga zaselki Merinca, Prapreče, Tešova, Vologa, Kale, Klance in Čreta. Njegovo ime naj bi izhajalo iz srednjeveških časov. Kra) se razprostira vse od Tblste-ga vrha pa tja do Motni-ka. Razpoznavne v njem pa so zlasti cerkev sv. Jeronima in Močnikov mlin v dolini Merinščice ter bujni gozdovi in kraške jame v neokrnjeni naravi. V dolino Merinščice nas je vodila cesta iz trga Vransko mimo znane gostilne, ki stoji na odcepu za Zgor- njo Savinjsko dolino in naprej proti vasici Prapreče. Na desni strani se je na skalni vzpetini strmo dvignila bela cerkev sv. Jeronima na Taboru iz 15. stoletja. Sv. Jeronim velja za zavetnika prevajalcev, saj naj bi prvi prevedel Biblijo iz grščine v pogovorno oziroma ljudsko latinščino. Cerkev so v začetku 16. stoletja zavarovali s taborskim obzidjem s tremi stolpi, da so se za njene zidove lah- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali OSREDEK v občini Kozje. Našega novinarja boste našli v torek, 5. junija, ob 16. uri v prostorih KS, k|er mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličitel nikov in potokov s spoštovanjem do dediščine naših dedov, pa sta se kmalu po prihodu iz tujine zavedla Mirjana in Stane Zdešar iz Merince pod Medvedo-hiibom. Posebnost njune domačije je Močnikov mlin, ki je ime ohra-nU po svojem prvem lastniku, prvič pa so ga obnovili že leta 1878. »Je resta-vriran, ob njem pa Merinš-čica, ki s svojim žubore-njem sprošča,« pove Zdešar. V okolici njihove kmetije je veliko talnih voda in zaradi tega energetskih točk, »ki privabljajo tiste, ki iščejo mir«. Ob misli, da bi na tem območju v prihodnje lahko zrasle tudi terme, se Zdešarjeva malce zdrzneta, vendar ostajata optimistična. »Preveč birokracije in premalo pomoči različnih institucij, tako občinskih kot državnih, nam pogostokrat jemlje voljo, čeprav nam optimizma ne manjka,« pravita. »Ni lepšega kot videti zadovoljne obraze tistih, ki so naš-h stik z naravo, uživajo v dobri domači hrani in spoštujejo tisto, kar so nam zapustili naši predniki,« pa za zaključek pove Mirjana, ki je vesela vsakega obiska tistih, ki zaidejo k njim. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Bodo mladi znali bolje izkoristiti naravo, ki jim jo m njihov Jeronim? ko umaknili pred Turki. »Danes je ohranjen le še en stolp in del obzidja,« pravi Albert Predovnik, lokalni vodnik. Pove, da nekateri domačini še danes Jeronimu pravijo Hieronim, kol se je kraj imenoval v preteklosti in da je Krajevni ljudski odbor Sv. Jeronim deloval v obdobju med leti 1945 in 1949, ko je upravno spadal k okraju Celje z okolica. Leta 1946 sta se z njim združila kra-levna ljudska odbora Erode in Ločica, tri leta zatem pa so Sv. Jeronim priključili h krajevnemu ljudskemu odboru Vransko. Sir, medica in žganje Iz Jeronima vodijo številne poti na bližnje planote, planine in hribe, kot so Do-brovlje, Menina planina, Grmada, Čemšeniška planina, Krvavica in Medvedov hrib. V Jeronimu se skrivajo tudi nekatere kapniške jame in pojavi ter brezna, kot so Ška-dovnica, Štebernica in brezno presenečenj. Albert Predovnik in Stane Zdešar pred znamenitim Močnikovim mlinom Okoli tisoč Jeronimčanov odhaja na delo predvsem v Ljubljano, Velenje in bližnje Celje, vzpodbudno za kraj pa je, da se tja ponovno priseljujejo tisti, ki so se nekdaj že odselili. Veliko Jeronimčanov pa se je odločilo ostati doma, na kmetiji. Trudijo se sicer živeti od nje, vendar je slišati, da se jih vse premalo zaveda možnosti, ki jim jo daje narava, v kateri živijo. Živinoreja in les sta premalo, zato bi se za svoj obstoj morali čimprej zavedati pomena turizma na kmetijah. »Kmečki turizem je tržna niša,« poudarja Predovnik. Kar nekaj kmetij prideluje ovčji sir, dela medico in žganje' z različnimi zelišči, kar bi »v kombinaciji z dodatno ponudbo lahko spravili v promet«. Močnikov mlin Kako izkoristiti naravo sredi gozdov, zelenih trav- DOG(»KI PogavifvžiUi knjižnici so iiasMliTudiujeLoiisPetErlE, saj glasbi, načinu rivijanja in čebiiaii, savada pa so se dotaknili tudi politiko. Peterle za Slovenijo Pod okriljem sreCanj Skupaj za Slovenijo je evropski poslanec in kandidat za predsednika države Lojze Peterle v sredo obiskal Savinjsko in Šaleško dolino. V okviru obiska se je sestal z županoma Gornjega Grada Stankom Ogradijem in Mozirja Ivanom Suhoveršnikom, brez vnaprejšnje napovedi pa je obisital mdi Mestno občino Velenje z županom Sreč- kom Mehom. Peterle se j e ustavil tudi v več podjetjih, in sicer je obiskal Vegrad, Termoelektrarno Šoštanj in Gorenje, kjer sta ga sprejela predsednik uprave FranjoBobinac in član nadzornega sveta Ivan Atelšek.V pogovoru je Peterle poudaril, da je za nadaljnji razvoj in rast slovenskega gospodarstva pomembno doseganje gospodarske odličnosti, ki je, če sodi po obiskih v pod- jetjih, v regiji Saša ne primanjkuje. «Uspešna podjetja ne prispevajo samo h gospodarski rasri, ampak tudi k rasti nacionalne samozavesti skozi uspehe, ki jih dosegajo na mednarodnih tr^,« je poudaril Peterie, ki je ob koncu obiska v žalski knjižnici podrobneje predstavil svoje življenje, govorili pa so tudi o politiki. US, foto: IT I^MSl^Il® (jglMB Ljubljanska cesta 93, 3000 Celje Tel.; 03 425 16 00, fax: 03 547 15 10 POPESTRITE SI DNEVE S CVETJEM IN OBIŠČITE NAS V DREVESNICI, RASTLINJAKU TER VRTNIH CENTRIH IN CVETLIČARNAH V CELJU IN ŽALCU. Šepetavc za ravnatelja Mag. Anton Šepetavc bo, predvidoma sredi julija, na mestu ravnatelja I. Gimnazije v Celju nasledil Jožeta Zupančiča, ki je gimnazijo vodil dolgih 31 let. Tako je v popoldanskih urah včeraj sklenU 11-članski svet šole. O nasledniku dosedanjega ravnatelja Jožeta Zupančiča so v minulih tednih že razpravljali profesorski zbor, dijaška skupnost in svet staršev, svoje mnenje pa je izoblikoval tudi Kviaz Mestnega sveta MOC. Kot smo že poročali, sta od kandidature odstopila dva od šestih kandidatov, Ivan Kramperšek in Stanislav Rozman. Profesorski zbor je v drugem krogu podporo namenil mag. Antonu Šepetavcu. Le trije kandidati, vsi profesorji 1. gimnazije, pa so se predstavUi dijaški skupnosti in svetu staršev. Dijaki so se odločili za Juano Robido, ki jo je podprl tudi svet staršev, le en glas manj pa namenil Šepetavcu. Kviaz Mestnega sveta MOC je izbral Šepetavca. Na včerajšnji seji sveta zavoda je za Šepetavca glasovalo osem članov. Zdaj bo svet šole o izbranem kandidatu za mnenje zaprosil še ministra za šolstva. Ne glede na mnenje, ki ga mora minister podati v 30 dneh, pa bo zatem svet šole o novem ravnatelju dokončno odločil na svoji naslednji seji. IS, PM Za nadvoz izbrali CMC Pristojna komisija agencije za železniški promet s sedežem v Mariboru je v torek med petimi ponudniki za gradnjo nadvoza v Što-rah izbrala najugodnejšega. Člani so ocenili, da je to družba CM Celje. Kol je povedal direktor agencije Rajko Satler (ki je glavni investitor), so obvestilo o takšni odločitvi takoj poslali vsem petim ponudnikom. Ti lahko v zakonitem roku desetih dni zahtevajo revizijopo-stopka javnega naročila. Vpri-meru, če ne bo nobenega takšnega zahtevka, lahko takoj sledi podpis pogodbe z izbranim izvajalcem, to je s CM Celje. »To je za naše podjetje dober posel, v naši največji bližini. Ponudbo zanj smo dolgo pripravljali,« je v sredo, takoj po obvestilu o takšni odločitvi, povedal direktor CMC Marjan Vengust, ki je bil na službeni pori v Bosni in Hercegovini. CMC ima veliko podobnih izkušenj, saj je med drugim zgradilo nadvoz na Hodošu ter dva mostova za Dars. V Štorah ima še druge velike načrte, saj namerava na kupljenem zemljišču na Lipi jeseni začeti graditi približno petdesetih blokovskih stanovanj. BJ Celjski sejem Altermed Na celjskem sejmišču bo 2. in 3. junija že 3. sejem Altermed. Vsebina sejma je letos razširjena, tako bo poleg zdravilstva, zeliščarstva in zdrave prehrane predstavljeno tudi področje zdravega načina življenja in naravne kozmetike. Sejem, ki se letos predstavlja s sloganom Düi življenja, bo tokrat večji in bo v dvorani E ter v ceiotm dvorani D od 9. do 19, ure. Na sejmu se bo predstavilo 185 razstavljavcev in 23 zastopanih pod-jerij. Tam bo tudi 15 športnih draštev in zvez, ki bodo predstavili zdrav način življenja. Sejma se bo udeležilo tudi 40 ekošol iz celotne Slovenije, ki bodo predstavile zdravo prehrano, zelišča in naravno kozmetiko. Obiskovalcem bo na voljo približno 62 predavanj, okro- glih miz, delavnic in demonstracij. Pod pokroviteljstvom Športne unije Slovenije bo potekala tudi tradicionalna akcija Veter v laseh. Letos je poseben poudarek namenjen starejšim obiskovalcem, za katere bo v soboto od 9. do 12. ure poseben sklop predavanj, v soboto zvečer pa se bodo obiskovalci sejma lahko preizkusili tudi v hoji po žerjavici. KŠ Priznanja zadnjič po starem v štorah je bila včeraj osrednja prireditev letošnjega občinskega praznika, ki je bila v znamenju podelitve obänskih priznanj. Prejemnike so dokončno izbrali v sredo na seji občinskega sveta. Po te) odločitvi je letošnje najvišje priznanje. srebrni grb Občine Štore, prejelo podjetje Ravago. katerega nagrajeni objekt daje Što-ram viden krajinski pečat. Bronasta grba so namenili podjetju Živex, ki pomaga različnim društvom in igralcem malega nogometa, ter Francu Mačku, ki med drugim deluje na gasilskem področju. Plaketi Občine Štore so izročili Ivani Tofant (za prostovoljno pomoč starejšim) ter Samu Lorgerju, ki je v svoji kategoriji državni prvak v karateju. Na seji občinskega sveta je prišlo v zvezi z obstoječim načinom podeljevanja občinskih priznanj do razUčnih mnenj, ki so se pred tem pojavila že na sestanku komisije za odlikovanja. Ta se je morala med osmimi prejetimi predlogi za letošnje prejemnike priznanj na koncu odločiti s pomočjo tajne^ glasovanja. Na neustreznost veljavnega občinskega odloka za to področje so nato opozarjali še svetniki, ki so omenjali različna protislovja ter to, da se je med dobitniki priznanj že znašlo podjetje, ki po drugi plati slabo ravna z delavci. v okviru praznovanja občinskega praznika Štor bo danes, v petek, predstavitev policije, ki bo razstavila svojo opremo in orožje. Prireditev, ki bo na nogometnem igrišču v Štorah, se bo začela ob 11. uri, po njej bo ob 16. uri sledila nogometna tekma ined ekipo policije m Nogometnega kluba Kovinar Štore. Čra teden dni, to je 8. junija, bo sledila podobna predstavitev Slovenske vojske. Problem bodo rešili s sprejetjem posebnega pravilnika, s čimer so se svetniki strinjali. Pripravljen bo pred prihodnjim občinskim praznikom. BRANE JERANKO Od rokometaša do državnega seicretarja Vlada 36 na vCerajinji seii razrešila Aadrijano Starina Kosem s položa/a državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo, za novega državnega sekretarja pa imenovala Celjana Tomaža Jeršiča. Andnjana Starma Kosem je v ponedeljek podala pisen predlog za razrešitev s položaja, državne.sekretarke zaradi nezdružljivosti političmh položajev ter položajev v gospodarstvu. sflj je postala predsednica nadzOTH^ sveta časopisnega podjetia Delo. Vlada je Tomaža Jersiča, ki . je bil od leta 200S direktor družbe ProHoIdmg iz Celja, prej pa odličen rokomeias. z 31. majem imenovala -na polož^ državnega sekretaria na predlog mimstra za gospodarstvo Andrea Vizjaka. IS G<^ODARSTVO O cetis- Premier Janez Janša in minister Andiei Vizjai« spremstvu Iztolca Pidkriiniiia med Janša tudi pri Podicrižiiilcu Med odmevnim obiskom vlade v Saša regiji sta se premier Janez Janša in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ustavila tudi v podjetju Podkrižnik na Ljub- Gre za zasebno družinsko podjetje, ki zaposluje skoraj sto delavcev in je eno večjih in najuspešnejših podjetij v Zgornji Savinjski dolini. Pri Podkrižnikovih združujejo dejavnosti proizvodnje, ti^o-vine in posredništva. Osnovna dejavnost je mehanska obdelava specialnih kovinskih izdelkov, ki se vgrajujejo v različne končne izdelke - zlasti v belo tehniko in reguk-cije daljinskega ogrevanja. Glavni proizvodi so elementi ventilske tehnike iz medenine in nerjavečega jekla ter jeklene gredi elektromotorjev. Zahtevne izdelke že več let v milijonskih serijah prodajajo svetovno znanim na- ročnikom, medtem ko specialne kovinske izdelke izdelujejo po naročilu. Imajo lasten razvoj, v katerem so razvili nekatere specialne namenske stroje. Približno 95 odstotkov proizvodnje posredno ali neposredno izvozijo. Naročniki iz tujine, s katerimi neposredno poslujejo, so podjetja oziroma divizije koiporacij BSH in Dan-foss, večinoma v Evropi, izvažajo pa tudi v Ameriko in na Kitajsko. V zadnjih petih letih beležijo več kot 30-odstotno povprečno letno rast prodaje. Lani so izdelali 10 milijonov kosov in 324 sklopov namenskih orodij in s prodajo ustvarili 7,5 mihjona evrov prometa. Pohvalijo se lahko tudi z nagradami, doseženimi na mednarodni ravni, med katerimi je tudi lanska nagrada poslovnega sistema Bosch-Siemens, ki podeljuje naziv najboljšega dobavitelja leta. Uspešno poslovanj e nadaljujejo tudi letos, saj so vprvem četrtletju zabeležili za 62 odstotkov večjo vrednost prometa. Končni cilj je za petino višja prodaja, saj bodo lahko tako financirali naložbe in razvoj izdelkov, kar je pogoj za uspeh v globalni konkurenci. Vse te rezultate šo predstavili tudi premierju Janši in ministru Vizjaku, ki sta si z zanimanjem ogledala proizvodne prostore na Ljubnem. »Predvsem smo spregovorili o prihodnosti, torej nadaljnjem razvoju, v olodru tega pa tudi o pridobivanju evropskih sredstev za nove tehnologije,« je povedal lastnik in direktor Iztok Podkrižnik, za katerega obisk predstavnikov vlade pomeni svojevrstno priznanje in spodbudo, namenjeno vsem zaposlenim v podjetju Podkrižnik. US Poteza tudi v Celju Poteza, d. d.. Je na Ljubljanski cesti 3a (v drugem nadstropju) odprla novo poslovalnico. Eno največjih slovenskih podjetij za upravljanje premoženja in borzno posredovanje tudi v Celju ponuja celoten spekter svojih storitev, od finančnega svetovanja do celovitega upravljanja premoženja, nudi pa tudi možnost neposrednega trgovanja z vrednostnimi papirji na vseh finančnih trgih. Kot svojo prednost v Potezi izpostavljajo dve hitri, pregledni in varni elektronski aplikaciji P4net in TradePort za trgovanje preko svetovnega spleta. Mikein predsednik, Pušnik še naprej direictor Območna gospodarska zbornica Celje je pred dnevi dobila novo vodstvo. Upravni odbor, ki se je z doz-dajšnjih 15 povečal na kar 21 članov, je za svojega predsednika izvoUl Aleša Mikelna, sicer predsednika uprave zreškega Cometa. Direktor območne zbornice pa bo, kot je bilo pričakovati, še naprej Jože Pušnik. Zaradi obilice dela, ki čaka celjsko zbornico v prihodnjih mesecih in tudi letih, so na predlog Aleša Mikelna izvolili kar štiri podpredsednike upravnega odbora. To so Milena Brezigar, direktorica Aera Celje, Hugo Bo-sio, direktor družbe Bosio, Robert Ribič, namestnik predsednika uprave Unioija Zreče, in Aleš Zupane, direktor celjske Klime. Kljub precejšnjim spremembam v organiziranosti in vsebini delovanja gospodarske zbornice, se sestava novega upravnega odbora ne razlikuje veliko od prejšnje, kar pomeni, da se je v celjsko zbornico vrnil velik del »starih« članic. Kot je dejal Jože Pušnik, so s stanjem članstva zelo zadovoljni, saj je njihovo število večje, kot so pričakova- li, predvsem pa je v zbornici spet večina največjih podjetij v regiji. Imajo pa precejšnje težave s plačevanjem članarine. Za prve tri mesece bi s članarinami, če bi jo plačala vsa podjetja, vključena v zbornico, morali zbrati 68 tisoč evrov, a so dobüi le za 27 tisoč evrov članarin. »Celjska gospodarska zbornica bi za normalno poslovanje potrebovala na kvartal okrog 46 tisoč evrov. Če podjetja ne bodo začela redno plačevati članarine, utegnemo zaradi tega imeti kar nekaj težav,« opozarja Pušnik. JI Po korakih do prodaje znanja Direktorja Premogovnika Velenje (PV) in njegovega hčerinskega invalidskega podjetja HTZ, dr. E\^en Der-varič in dr. Vladimir Malen-kovič, sta s predstavniki tuz-lauskega rudnika Kreka podpisala pogodbo, ki je zelo pomembna za obe strani. Pogodba zajema revitalizacijo dela stare odkopne opreme v jami Mramor, nadgradnjo dela stare opreme z novo opremo, zagotavljanje rezervnih delov, izobraževanje delavcev ter uvedbo nove tehnologije v jamo. Vrednost projekta, ki bo trajal približno dve leti, je 3,55 milijona evrov, slovenski podjetji pa sta bili izbrani na mednarodnem razpisu- Ob podpisu pogodbe je dr. Dervarič v Tuzli predstavil tudi rezultate prestrukturiranja velenjskega premogpvnika, saj so v BiH potrebe po obnovitvi ali modernizaciji premogovništva in energetike ogromne, ob tem pa je PV v tej državi ce-njen poslovni partner in pre-poznavna blagovna znamka. Po besedah dr. Dervariča si v PV-ju že dolga leta prizadevajo za prenos in prodajo tehnologij in znanja v druge premogovnike, predvsem v JV Evropi. Pogodba s Kreko je prvi konkretni korak na tej ' poti. BiH razpolaga s 4 milijardami odkopnih rezerv premoga in premogovnik Kreka je eden največjih potencialov v tej državi. PV bo prvič v zgodovini delovanja podjetja prevzel vodenje odkopa in zagotavljanje proizvodnje v drugem premogovniku. Ob tem bo invalidsko podjetje HTZ opravilo kompleten remont in dodelavo opreme za odkopavanje v jami Mramor. US [QtOll patinainajboljšim dimom Odslej le serviserji? Bojazni društva svetovalnih delavcev, da bodo postali zgolj zunanji sodelavci »Medtem ko smo ministrstvu za šolstvo in šport konec lanskega leta v dobri veri posredovali predloge za uresničevanje programskih smernic šolskih svetovalnih delavcev v zakonodaji, so nas v zameno kot strela z jasnega udarile ideje o organiziranju svetovalnih služb kot izključno zunanjih,« pravi Klara Urbane. Urbančeva je socialna delavka, zaposlena v svetovalni službi OŠ Gustava Šiliha Velenje in članica izvršnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, v katerem so ogorčeni iii šokirani. »Prve informacije so do nas pricurlja-le v začetku leta, in sicer v okviru sprememb in dopolnitev zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zavoljo racionalizacije naj bi se svetovalno delo reorganiziralo v nekakšno servisno dejavnost,« pravi predsednica društva Tjaša Siter Jegrišnik iz Šentjurja, ki je zaposlena v celjskem Vrtcu Tončke Cečeve. V društvu si ne znajo predstavljati, kaj naj bi to pomenüo za zaposlene in za ustaljeni način dela. Po najbolj črnem scenariju, kot ugibaj o, bi se v praksi zgodilo, da bi se v neki stavbi izven vrtcev in osnovnih šol zaposlilo kakšnih deset odstotkov sedanjih svetovalnih delavcev, ki bi tako zapustili svoja delovna mesta. »Skrbi nas, da bo kljub našim glasnim opozorilom vse skupaj čez poletje v okviru svežnja novel romalo vpo-trditev in bo brez ustrezne razprave tudi sprejeto. Kar bi pomenilo. da bi z novim načinom dela začeli že v šolskem letu 2008/2009,« dodaja Urbančeva. Racionalizacija na račun otrolc? Društvo se je z nizom raznolikih argumentov na javno razpravo ob spremembah zakonodaje že odzvalo konec aprila. Vendar je naletelo na gluha ušesa tako s strani ministrstva kot tudi javnosti in medijev »Bojimo se, da bodo posledice resne. V časih, ko vse več govorimo o socialnih stiskah družin, stiskah mladih, povečanem nasilju v šolah, na drugi strani pa poudarjamo ne le izobraževalno, ampak tudi vzgojno funkcijo šole, država načrtuje iz šol umik kadrov, ki se ukvarjamo ravno s temi področji. Svetovalne delavce, torej pedagoge, socialne pedagoge, psihologe, socialne delavce in defektologe, bi preprosto vključili v nekakšne svetovalne centre izven šol. Dva takšna primera že imamo v Mariboru in Ljubljani, o centrih pa že govorijo tudi druge občine. Skoda, ki bi ob tem nastala, tudi na račun otrok, je, kotpoudarja društvo, neizračun-Ijiva,« razmišlja Urbančeva. Svojevrstna ironija ob tem je, da je društvo na ministrstvo še v začetku aprila pošiljalo predloge za izboljšanje svojih delovnih pogojev in opozorilo na nekatere pomanjkljivosti. Splošno mnenje svetovalnih delavcev na primer je, da so obstoječi normativi (20 oddelkov na enega svetovalnega delav- Klara Urbane ca) za zaposlovanje v osnovnih šolah previsoki, zato so predlagali zni-žanje na 16 oddelkov na enega svetovalca, kot naj bi to načeloma veljalo za svetovalne službe v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in dijaških domovih. Opozorili so še, da ima nekdo, ki dela na šoli z 20 oddelki, popolnoma enako plačo kol drug, ki dela s 40 oddelki. Pripomb je bilo še več, precej pa je izstopala ugotovitev, da se kompleksnost njihovega dela v šolah povečuje, problematika obravnavanih težav pa poglablja. Ministrstvo očitno meni, da jih bodo v bodoče sposobni reševati svetovalci zunanjih svetovalnih centrov »Zunanji sodelavci ne morejo biti učinkoviti!« Kakšno pa je trenutno stanje? »Nekje od konca 60. let prejšnjega stoletja je število svetovalnih delavcev, ki so jih začeli zaposlovati zaradi težav pri šolanju osnovnošolcev, začelo skokovito rasti. Primarna naloga je bila in je skrb za osebnostni razvoj otrok in mladostnikov, osrednja funkcija pa koordinacija in spod-buj anj e vseh vidikov razvoj nega dela v šoli. Dandanes je v svetovalnih službah po Sloveniji zaposlenih okoli 800 svetovalnih delavcev različnih profilov,« pravi Urbančeva. Njihove naloge vključujejo tako delo z učenci kot tudi z njihovimi starši in učitelji. V društvu so zato prepričani, da je nujno, da svetovalna služba živi in Hiha s šolo. »Zdaj se z otroki v šoli srečujem vsakodnevno. Vsak dan me vidijo, so me navajeni. Tudi jaz lahko spremljam njihov razvoj. Pomislite pa, kako bi zadeve funkcionirale z zunanjimi svetovalci. Bi nas poklicali le. ko bi se pojavila potreba, problem? Kako pričakovati, da ti bo otrok, ki že tako ima težave, pa jih ali ne zna prepoznati, ali ne upa povedati, ali pa se jih celo sramuje, zaupal? Kako se bo pogovarjal z nekom od zunaj? Kako bo svetovalec lahko razbral, za kaj gre, za učne težave, nerazumevanjezvrst-nDd, družinske zadeve? Seveda so tukaj še učitelji, ampak njihova vloga je drugačna. Oni ocenjujejo, posredujejo znanje, niso pa izobraženi. strokovno usposobljeni, niti ob vseh svojih nalogah nimajo časa za opravljanje našega dela,« ^vne pomisleke društva povzema Urbančeva. Omenjena vprašanja smo tudi sami naslovili na ministrstvo za šolstvo, kjer so se položaja svetovalnih delavcev le skopo dotaknili: »V predvidenih spremembah ZOFVl gre za to, da bi se več šol povezalo v center šol, kjer bi direktor prevzel poslovodno delo in s tem razbremenil ravnatelja, ki bi se lahko posvetil pedagoškemu delu. Združila bi se lahko računovodstva in si drugače organizirala delo, čistilke bi se lažje medsebojno nadomeščale, hišniki bi del časa lahko krožili po šolah v centru in opravljali dela v skladu s svojo smerjo izobrazbe in tako prihranili denar za plačilo zunanjih izvajalcev storitev. Nadaljnja racionalizacija bi bila pri javnem naročanju, nabavi enega samega programskega orodja za vodenje plač v računovodstvu. Svetovalni delavci ostanejo v svojih šolah, za njih se ne bo spremenilo nič, se bodo pa laže strokovno povezovali v aktivih in celostno obravnavali otroka.« Vpleteni strani spremembe zakonodaje tako inteipretirata dokaj različno. Katera je bliže dejanskemu stanju, bo jasno šele, ko in če se bodo spremembe udejanjile tudi v praksi, »Upamo, da ne v škodo otrok. In da ne bo kdo rekel, da nismo pravočasno opozarjali, ko se bo treba soočiti s posledicami,« pravijo v društvu. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN . Ljubiteljem mode se obetajo bleščeči časi kajti najbolj vroči trendi za pomlad in poletje so čarobni in osupljivi kot Gisele Bündchen, letošnji model Stiefelköniga. Kupončka pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, Celje ali ju oddajte v skrinjico, ki se nahaja ob Čarobni ruleti v Citycentru Celje. Najboij pnviačni magneti sezone za stlino oblečene dame so visoke pete m žlahtni sandali ekskluzivno kovinskega videza. Zlato in srebro preobrazita vsako žensko v kraljico, ki pritegne vse poglede. K temu se prilegajo trendovski dodatki v kovinski in mornarski barvi. To so obvezni stilski dodatki vseh žensK ki spremljajo trenutne modne trende. . Bodisi na delavnem mestu ali vprost&n času modno osveščen ; . moškiljubl sproščenost. Trend pri elegantnih moških čevljih so i čevlji v odtenkih bež barve, v prostem času pa so najbolj prilju- bljeni poživljajoči in lahkotni športni čevlji. ] ' Pustite se zapeljati najnoveßlm modnim trendom ! ~5tiefelköniga, obiščite jih in se tako prepričajte v pestrost r^fUm/e ponudbe. Ponovno bomo gostili pripadnike slovenske vojske - tokrat na vrhnjem parkirišču parkirne hiše Citycentra. Na ogled bo tudi oprema vojaške policije in civilne zaščite, na posebni info točki pa boste lahko izvedeli vse o poklicu vojak in vojaklnja. Sobota, 02.iunij 2007 ob 11. ter 17.uri ZA...UUBUENA PREDSTAVA v izvedbi Andreje Zupančič Za naše najmlajše obiskovalce pred trgovino Zara. i Boste uspešni v službi, šoli, boste našli ljubezen svojega življenja, j boste zdravi ali zadeli na lotu? Na vsa ta vprašanja vam bodo j brezplačno odgovorili priznani slovenski vedeževakiz različnimi I vedeževalskimi pripomočki. Naj vam pogled v zvezde odkrije del I skrivnosti, ki vam jih prinaša prihodnost. Z vami bodo Meta Malus, Gordana In Dolores, Majda Goiubovič, Suzana Trglavčnik In ostall... WWW. city-cen ter.si 8 ^.M^M/JU IWI TiMÜ »Naredite mi iz Rimsicili Toplic Mionte Carlo!« Z Dragom Zupanom o dolgoletni zgodbi oživljanja Rimskih Toplic - Kraj še ni pripravljen na množice turistov Zupan % Je rodil 23. julija 1952. Že četrti man-•edsedniškihfunk-uilmrnaidtuštvo Slavka Av- ^«a 1998.do 2002 LaSa}.%d letoma 1996 in Rimske Toplice, od leta 20Q3 je odbora za oživitev Rimskih To-J^mske terme pogodbeno sode-vseh področjih revitalizacije Rimskih Toplic. V zadnjih petnajsüh letih je veliko akterjev, ki so se podali v boj za obuditev zdravilišča v Rimskih Toplicah, iz različnih razlogov odnehalo in vrglo puško v koruzo. A Dr^o Zupan še vedno vztraja. Se več - reševanje zdraviUšča pred propadom je tako rekoč postalo njegov način življenja. Na pamet pozna vse datume, ko se je z zdra-. viliščem zgodilo kaj pomembnega (in tudi manj pomembnega) , pozna tudi vsa ozadja, spletke in zlobna podtikanja. Vseh še noče javno razkriti. A enkrat jih bo, pravi. Razmišlja celo, da bi napisal knjigo, ki bi nedvomno bila velika uspešnica gle-deiiato,da Slovenijapodobne zgodbe ne pozna. »Oživljanje Rimskih Toplic tako n •rietn; ljudje od drugod ne morejo verjeti, kako je sploh mogoče, da kompleks s tako bogato zgodovino in z naravnimi danostmi že toliko let propada,« razmišlja Zupan, ki že vseh petnajst let vodi arhiv aktivnosti, dogodkov, povezanih z oživitvijo zdraviUšča. Do danes se mu je nabralo že za več kot 12 kilogramov gradiva, med katerim je tudi veliko časopisnih člankov in drugih medijskih prispevkov. Kot kaže, se bo zgodba o le srečno končala, tudi po vaši zaslugi. Po moji zaslugi zagotovo ne, temveč po zaslug mnogih akterjev, ki so bUi in so ševtej zgodbi prisotni. Zgodba namreč še ni končana. Zame bo končana, ko bo zdravilišče polno gostov. Kar se -tiče mojega delovanja, pa je tako, da sem ves čas delal po načelih vztrajnosti, prizadevanja in ves čas verjel v končni Kako se je pravzaprav začela vaša zgodba sodelovanja z zdraviliščem? Zdravilišče mi je pri srcu že od malih nog. Kot otrok mo vsako nedeljo hodil v zda-vilišče v kino. To je bilo zame nekaj izjemnega, kajti v petdesetih letih minulega stoletja so büe kinodvorane prava redkost (in še to le v veü-kih mestih), v Rimskih Toplicah pa smo že vse to imeli. Zato je bil zame pravi praznik, ko sta me starža peljala vkino. Zaradi tega sem zdravilišče že takrat dojemal kot nekaj posebnega, dragocenega. Takrat sem prvič začutil njegovo veličino. Leta 1991, drugi dan po odhodu jugoslovanske vojske iz zdravDiš-ča, pa sem doživel nekaj, kar me je z zdraviliščem še tesneje povezalo. Tisto popoldne sem šel skozi zdraviliški paik v gozd po gobe. Ko sem se čez eno uro vračal, je bUo vse prepleteno z bodečo žico, vojaki slovenske Teritorialne obrambe pa so me v jarku pričakali z avtomati v rokah. Sledilo je preverjanje identitete in dolgotrajno zasliševanje. Obravnavali so me kot vohuna. Po tem dogodku se je v moji glavi začela odvijati vizija o oživitvi zdravilišča, h kateri sem kasneje tudi aktivno pristopil. Ko ste se začeli aktivno vključevati v projekt oživitve zdravilišča, ste pri tem potrebovali tudi podporo in-štitucij. Kot posameznik verjetno ne bi imeli tolikšne moči. Res je. Najprej sem imel podporo v Kulturnem društvu Slavka Avsenika, čigar ustanovitelj sem bil. Seveda sem bil deležen očitkov, da s kulturnim društvom, ki s politiko nima tako rekoč nobene zveze, nastopam v politični zgodbi. Naj povem, da smosKD-jemzačeUtako,da smo s takratnim obrambnim ministrstvom podpisali pogodbo o uporabi dvorane v zdravihšču. To je bil tudi vstop KD- ja v zdraviliško zgodbo. In iz tega se je potem začela rojevati moja vizija prizadevanj po oživitvi zdravilišča. KD je bilo tudi sklicatelj in organizator javne tribune leta 1994, na kateri je bilo podpisano famoz-no pismo o nameri med Krko, Petrolom in obrambnim ministrstvom. Zaradi zdravilišča ste se kasneje podali tudi v politiko. Je bilo to nujno potreb- Že takoj na začetku sem ocenil, da brez poUtične podpore ne bo nikc rešitve Rimskih Toplic, saj ji politika v to dogajanje vpet, že ves čas, kot na lokalni sem se včlanil v; kar mi je precej lovanjepriproje marsikatera vra teres, in to iskren in pošten: oživiti Rimske Toplice in spraviti kraj v razvoj. Pri čemer je jasno, da kraj brez zdravDišča nikoli ne bo stopil na razvojno pot. Če bi zapravili zdravilišče, bi zapra-vUi celoten kraj in tudi prihodnost za mlade. Pri tem so bili seveda razni poskusi zru-)rojekta oži\ protni i že z zu, da zmagajo. Ste v teh petnajstih letih doživeli veliko razočaranj? Ves čas se je pojavljal interes za oživitev zdiavUišča in interes proti, kar je bUa glavna ovira, da se aktivnosti revitalizacije niso začele že prej. Vedno so bili prisotni nasprotni interesi oživljanja. V doiočenem obdobju je bila prisotna absolutna podpora s strani države in lokalne skupnosti, v drugih situacijah je bilo to spet popolnoma obratno, tako da smo imeli težave na lokalni ravni, na državni, velika ovira pri oživitvi je bila tudi menjava po- litikov, Naj povem, da sem v teh petnajstih letih sodeloval s petimi predsedniki vlade in sedmimi obrambnimi ministri. Kar pomeni, da smo z nekom že prišli do rešitve, ko pa se je zamenjala oblast, smo bili spet na začetku. Kakšna je trenutno podpora lokalne skupnosti, kar se oživitve zdravilišča tiče? Precej boljša, kot je bila, čeprav Še ni v takšni obliki, kot bi si želel oziroma kot bi morala biti. Župani, ministri in državni uradruki so v Rimske Toplice z raznimi obljubami vedno prihajali pred volitvami, da so si nabirali točke. Ko so volitve minile, so pozabili na nas, tako lokalni kot državni funkcionarji. A nič se ni konkretnega zgodilo - do zdaj. Ko so se stvari vendarle začele premikati na bolje. Pri tem se moram osebno in v imenu kraja še posebej zahvaliti direktorju Rimskih term Maksu Breč-ku, ki je edini v teh petnajstih letih resno pristopil k uresničitvi oživljanja zdravilišča, Vsi drugi predstavniki podjetij, ki so poskušala zdravilišče postaviti na noge, so namreč v tem času odstopili od projekta. Kako pa so kraj in krajani pripravljeni na prihod turistov v Rimske Toplice? Rimske Toplice v vsem času od druge svetovne vojne ne. Tu je bila prisotna jugoslovanska armada, ne pa turisti. Odkar je zdravihšče zaprto, pa so Rimske Toplice popolnoma obstale, zaspale in križem rok Čakale na rešitev. In ravno to je najbolj šibka točka kraja. Prav zaradi tega je toliko bolj potrebno, da sedanja lokalna skupnost izdela strategijo razvoja kraja in da kraj vsaj približno pripravi na odprtje zdravilišča in prihod turistov. Trenutno Rimske Toplice na množice turistov še niso pripravljene. !, da V ežec grozil vojaški zapor? Ja, to je bilo leta 1997, ko sem kot predsednik KS-ja organiziral rušenje stare stavbe pred mostom čez Savinjo v Rimskih Toplicah, Stavba je bila že nevarna za mimoidoče, zato smo jo hoteli odstraniti, pri čemer dovoljenja za rušenje nismo imeli. V vrstah takratne slovenske vojske je zaradi rušenja na do a državi vni. Zato mko LDS, aišalo de- A brez spletk in podtikanj pri poskusu oživitve zdravilišča vseeno ni šlo, kaj- Tega je bilo ogromno. Veliko se jih je šlo umazane igre, pri čemer je bil v Rimskih Toplicah vedno le en in- črno nastal precejšen revolt, prav tako na državni ravni. Kar trikrat sem moral na zagovor k obrambnemu ministru, takratni državni sekretar Bogataj pa mi je pravosor-no zabrusil: »Zdaj pojdite s svojimi stroji pa še gor rušit!« V mislih je seveda imel zdravilišče. No, na srečo sem jo odnesel brez kazni. Ste se kdaj tudi počutili ogroženo, ste se bali za svoje življenje? Tudi. Tega še nikoli nisem javno povedal, zdaj pa mislim, da že laliko. 7. septembra 2005 je bila v Rimskih Toplicah na obisku vlada. Tri dni za tem sem dobil klic, naj v ponedeljek ob 13. uri čakam na istem mestu, kot sem sprejel ministra Žagarja, in to popolnoma sam. Ko sem dobil tri ista sporočila, sem se ustrašil, da se me nekdo želi znebiti. Tri dni sem razmišljal, ah bi šel čakat na določeno mesto ali ne. Razmišljal sem tudi, da bi o tem obvestil policijo, a sem se odločil, da bom s seboj raje vzel.dva prijatelja, ki sta se z daljnogledi skrila v gozd, jaz pa sem se postavil na dogovorjeno mesto. Nekaj časa sem čakal, nakar sem zajedal dva črna audija, ki sta se peljala proti meni, v enem izmed njih pa ministra Viranta, ki je tajno prišel na ogled zdraviliškega kompleksa. Po tem dogodku se je zgodba zdravilišča začela zelo hitro odvijati. Menda si prizadevate, da bi zdravilišče oziroma Rimske Toplice spremenili v Monte Carlo. V kakšnem smislu? To je seveda tnišljeno v prispodobi, Je pa res, da lokacija zdravilišča na hribu vizualno spominja na Monte Cario, Vemo, da je Monteno Carlo mon-den kraj in take naj bi bile tudi Rimske terme, namenjene predvsem visokim, premožnejšim gostom. Vse to asocii-ra na Monte Carlo, pri Čemer sem direktorju term Maksu Brečku tudi že v šah omenil, naj mi iz Rimskih Toplic naredi Monte Carlo. A se je samo zasmejal in me čudno pogledal, češ do zdaj si me samo prosil, naj oživim zdravilišče, zdaj pa od mene že zahtevaš Monte Carlo. Sicer pa so se tujci v preteklih letih kar precej zanimali za nakup zdraviliškega kompleksa v Rimskih Toplicah. Kaj jih je najbolj pritegnilo in zakaj ni prišlo do kupčije? Za nakup so se zanimali Američani, Nizozemci, tudi šef kabineta monaškega kneza Alberta je bil med njimi. ZdravUišče so hoteli kupiti predvsem zaradi mikavnih ko vnih C toü- objektov. Do k čije ni prišlo zaradi zakona, ki ni dovoljeval prodaje državnega premoženja. BOJANA AVGUŠTINČIČ z BiigiU Fižulita so nail »hiijšaiji. osvajali prve korake aordiiska hoie. Potenje po nordijsko Kilogrami so se v torek topili tudi na račun nordijske hoje. ki so jo korak za korakom osvajali naši udeleženci. Nordijska hoja izhaja iz Finske, kmalu pa • so jo za svojo vzeli Avstrijci, Švicarji in Nemci, počasi jo osvajamo tudi Sloven-cL Profesorica športne vzgoje Brigita Fižuleto je celo povedala, da naj bi z njo izgubili med 20 in 40 odstotkov kalorij. Pristaše gibanja je tovrstna hoja že našla med »hujšarji«. »Nordijska hoja je sproščena hoja s koordiniranim delom nog in rok,« je dejala Fižuletova. »Pomembno je biti zravnan in delati nekoliko daljše zamahe in korake.« Pri nordijski hoji dela celo telo, kar 90 odstotkov mišic, kiepi dihalni in srčno-žilni sistem, zmanjšuje bolečine v vratu, ramenih in križu, zaradi nje pa je drža pokonč-nejša in hrbtenica bolj gibljiva. »Dekleta, tudi vaše zadnjice bodo bolj čvrste, fantje pa zaradi nje ne boste raz-dražljivi in utrujeni,« jih je v smehu vzpobujala Fižuletova, medtem ko so se hoje učili na dvorišču Zavoda za zdravstveno varstvo. Pomembna pri nordijski hoji je dobra palica. »Mora biti lahka. čvrsta in vzdržljiva, da ublaži tresljaje in ne utruja sklepov in ne sme biti deljena,« poui^a Fižuletova. Ima posebej oblikovan ročaj in paš-ček, ki omogoča pretok krvi in dober odriv ter jekleno konico pod ustreznim kotom. »Ko postavite palico pravokotno na podlago, naj bo kot v komolcu 90 stopinj. Pazite, saj si lahko z nepravilno uporabo naredite več škode kot koristi," jim je svetovala. Za nordijsko hojo se je ogrelo že veliko ljudi in veliko takšnih, ki se jo lotevajo povsem napačno.»Hitro lahko vidimo, da nekdo ne hodi prav, ne hodi po nordijsko.« Nordijska hoja torej ni hoj a z neaktivno uporabo pa- krčenim držanjem palic in tudi ni planinarjenje s planinskimi palicami. »Tudi smučarska hoja in smučarski tek s palicami ni.« Hojo lahko osvojite že v petih šolskih urah, zaenkrat pa jo učijo na delavnicah v celjskem zdravstvenem domu. Vmesni postaji 8 in 16 Nad nordijsko hojo se je navdušila tudi Darja Viher, ki se je celo življenje bojevala s kilogrami in z neuspe- Društvo za promocijo in | vzgojo za zdravje Slovenije i želite polepšati dan. podariti podporo in sredstva za vzpodbudo rakavih bolnikov ter za preprečevanje bolezni? Vabimo vas. da ne zamudite 4. slovenske javne 24-urne prireditve Tek-hoja za življenje za preživele z rakom ACS" 15. junija 2007 od 16. ure dalje na štadionu v Žalcu. Vabimo vas, da se teka udeležite kot skupine. Rezervirajte si čas! Skupaj zmoremo vse. tudi premagati In obvladovati z NOVIM TEDNIKOM IN RAOiEMCEUE šnimi dietami. »Ko sem bila na dieti, so šli kilogrami dol, kmalu zatem, ko sem jo za-ključOa, so poskočili.« Viher-jevijebilo gibanje tuje, manj pa kruh in čokolada. »K sreči lahko sedaj j em vse od začetka s poudarkom na zdravi in sveži hrani, kilograme pa bom ohranjala le z znanjem, ki sem ga osvojila na delavnicah in gibanjem v naravi in v fitnesu.« Viherjeva je nad delom v skupini in ostalimi »trpini« navdušena. Pravi, da rivalstva ni čutiti, pač pa dobro voljo. Za huj-Šanje se je odloČila pri 76 kilogramih, trenutno jih ima 68, »rada pa bi spravila na 63, ampak se ne mudi.« Tudi Sonja Planinšek se je venomer trudüa z dietami, ki so obljubljale kratko in lažno zadovoljstvo. »S 16 izgubljenimi kilogrami se počutim izvrstno.« Hvaležna je svoji prijateljici, ki jo je prijavila IS 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 3S 36 na hujšanje, saj sama dvomi, da bi našla dovolj volje in časa. Na delavnico je prišla s 97 küogrami, rada bi jih iz-gubüa okoli 21 in prišla na številko 66. »Mislim, da smo kot velika srečna družina, kar je redkost in ne znam ter ne smem si predstavljali, da bi se vrnila na stara pota.« MATEJA JAZBEC POZOR. HUD PES Za oslovo senco Spornekdanjega predsednika Kučana in predsedm-ka vlade Janeza Janše še nova poiitična limonada, ki smo jI ptiča te dni. Ob are-tacaji Janeza Janše sem služil vojaški rok m -spominjam se, ko sem prišel domov, se je pojavil nek novi piš, neka skoraj erotična potreba po svobodi govora,, izražanja, piš; ki smo ga pred tem, takrat mladi, želeli živeti polilo. Naj si izposodim pnmerjavD Vada-va Havla, kite opisal podobne razmere, na Češkem v ti-stem obdobju kot ptoces: na katerem si nista sah nasproti dve politični sili, temveč dvoje doieitianj živ- • Ijenjai na em strani stenlra puntanizem. posttotalitar-. aega estabkšmenta in na drugI strani neznam mladi Iludje, ki niso hoteli mč drugega, kakor živeti v resnici; Igrati glasbo, kr so jo imeh radi, prepevati o tem, kako so v resmci živeh, svobodno, dostojno m bratsko. To so bih ljudje brez politične preteklosti, mkakršni nekdanji politiki, izključeni IZ oblastnih, struktur. Ti ljudje so uneh. vse možnosti, da bi se prdagodih da-raiti okoliSčiršm, da bi^re-jeli »žlvljaiie v laži« ter da bi živeli v miru m varnosti. Vendar so se odloCih drugače. Kljub temu - ali natančneje povedano prav zato - je naletel njihov primer na poseben o&iev, saj se je dotikal-praroaprav vsakogar, ki še m resigniral. Ob tem je prišlo do novega.pri-mera v času, v katerem se je po letdi čakanja, apati-je. skepse n^proü raznim obhkam Idjubovania začel pojavliau nov fenomen; nekakšna »utrujenost od utru-lenosli«. ko so ljudje začenjali imen dovolj neplodnega čakanja m pasivnega životarienja. v upanju, da bi se okoliščine vendarle utegmle izboljšati. Številne skupine m tokovi, ki so 1 Piše; MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com bih dotlej izohrani in za-držam ali so se angažirali na težko združljiv način, so nenadoma začutili skupno stvar, da je svoboda .nedeljiva.« Tako na Češkem in tudi sam se spominjam, da 80 pri nas stvari potekale na podoben način. Verjetno se še vsi spominjate predsednika Havla, ki je s svcyim Šarmom dvigovd ugled Češki. v notranjo politiko Češke pa vnesel visok standard etičnih normativov in politične kulture, nevsiliive ko-munikadjein častnega umika. Ob vsem tem in ob prebiranju zgornjega citata Vaclava Havla se sprašujem, kalini so vzgibi in motivi naših poHtlkov, kulturnikov in določeiuh posameznikov, ki se nenehoma napihujejo in nas nadlegujejo s svojimi »zaslugami za narod«. Neprestana politizacija in dosükrat zlonamerna polarizacija družbe postaja postopoma utrujajoča, počasi smo že »utrujeni od utrujenosti« in 81 že nekako želimo, da bi si že končno vsi ti junaki postavili svoje spomenike po vseh vaških trgih, si priskrbeli vsak svoj odstavek v šolskih učbenikih, da se bodo lahko v miru naslajali v prebiranju o svoji vehčini m nespregle-dljivosti v tem velikem svetovnem toku zgodovine. Kdo pa je pri vsem skupaj imel večje zasluge, naj rešijo po sodni poti in nam prihranijo z njihovo nedvomno vehčastnostjo, mka-kor pa naj ne pozabijo, da je svoboda, kot je reke! Vaclav Havel, nedeljiva! raxpiiiffio Jod«v 25.6., t ie zeliščnega čaia, IS % p^usl za člane Kluba zdravja Zdravilišče Laško. Tel.: 03 7345166 www,iilravilisdosko.si a £lane Kluba zdravja Zdravilišče Laška že za 168,30 EUI?/i0.33i,40SiT Gumbi in gumbici za srečno poletje Vedno bolj poredko, a vendarle - ko srečamo dimnikarja, se nekateri še vedno samodejno primemo za gumb. Za srečo! Malo zdravega vraževeiia pač ne more škoditi, kajne? Nenazadnje, tudi simbolika in zato pomembnost gumba ni povsem iz trte zvita. Ker je gumb običajno okrogel, ima že v zasnovi pozitivni predznak. K temu pripomore dejstvo, da so gumbe ljudje čislali že od 14. sto- letja naprej, čeprav so jih takrat izdelovali še ročno kot nakit. Na začetku 19. stoletja so sicer že obstajali strojno izdelani gumbi iz blaga, keramike, stekla, papirmaše-ja ... toda tedanja moda jih ni kaj dosti upoštevala. Šele konec 19. stoletja so postali sestavni del modnega oblikovanja. Briljirali so gumbi iz zlata in srebra, školjk, biserne matice, črnega stekla, stisnjenega jekla, medenine in zdrobljene ro- ževine, kasneje pa so bili najbolj priljubljeni gumbi iz emajla in porcelana. V 30. letih prejšnjega stoletja so z gibanjem art deco postali gumbi pravi mali modni fetiši, ustvarjeni iz lesa, plute, pleksi stekla in sintetičnih plastičnih mas. Če drži anekdota, si je prav po zaslugi gumbov pridobila legendarno slavo modna oblikovalka Elsa Schiaparelli, ko je leta 1938 oblikovala nepozabno in že neštetokrat Pripravüa: VLASTA CAH ŽEROVNIK posnemano bluzo z gumbi v obliki akrobatov. Zgodb o gumbih in gumbkih zgodovina seveda beleži za debelo knjigo, v pariškem muzeju mode je celo razstavljena cela zbirka unikatnih gumbov, ki niso bili zgolj v funkciji zapenjanja, temveč izdelani kot pravi umetniški izdelki. Znane so tudi dražbe unikatnih gumbov, na katerih ti menjajo lastnike za osupljivo čedne vsote denarja. In, če še niste vedeli, letošnja poletna moda se, zaradi sreča ali zaradi lepšega, znova zelo rada drži za guinb. En vehk, ali več manjših, v funkciji zapenjanja, kraše-nja, vzorčenja ... Popestrite ah iansko oblačilo modni dodatek z no-gumbi. Prišijte jih tam, kjer morajo biti, in tam, kjer jih vi žehte - kot gumb kasto borduro, reliefni barvit akcent. « tedenska astrološka . napoved / Petek, 1. jiinij: Dan bo Čarobno obarvan, prepleten z nenavadnimi, usodnimi okoliščinami. Ob 3.05 nastopi polna luna ali ščip v Strelcu. Čustva bodo močnejša od razuma, zato se jim toläat lahko prepustite z vso silo. Marsikaj se bo spremenilo ob tem močnem vplivu. Izogibajte se vsem negativnim drastičnim ukrepom, Previdnost velja v prometu, saj boste nestrpni in ne-potrpežljivi. Domišljija bo delovala 2 vso silo, v sebi pa boste občutili večji nemir. Pazite se slepega optimizma. Sobota, 2. junij: Zaradi napetega aspekta Sonca v opoziciji z Jupitrom dan ne bo spontan in vesel. Kljub temu, da ne bo vzroka za slabo voljo, vas bodo bremenile skrbi in napetosti. Komunikacija ne bo spontana in sproščena, izo©-bajte se ostrim debatam. Veliko malenkosti lahko gre narobe, zato morate biti strpni in razumevajoči. "Ibdi ti vplivi bodo minili, z dobro boljo in optimizmom jih boste lažje presegli, pri tem lahko pomaga sekstil Saturna in Sonca. Popoldne bo malce bolj spontano, saj bo Luna v praznem teku in ne bo tvorila negativnih blokad. Zvečer Luna preide v Kozoroga. Nedelja, 3. junij: Dopoldne bo minilo mimo, malce ka-snge nastopi opozicija Merkurja in Lune. Sumničavost in neprilagodljivost bo močno povečana. Modro je, da aktivirate pozitivno komunikacijo in na življenjegledate optimistično in veselo. Povečana bo strast in vročekrvnost, porabite jo za kaj zares osremjoče6a.Pr«.b-čudjivost bo na visoki ravni, na vsak način boste želeli zaščititi ljudi, ki vam pomenijo nekaj več. Popoldne bo umirjeno, zato boste načrtovali, kako preživeti konec dne. Večer bo čaroben zaradi Lune v tri-gonu z Marsom, zgodijo se lahko nepričakovane spremembe. Ponedeljek, 4. junij: Razpoloženje bo nestabilno (Luna v kvadratu z Marsom), za to se morate boriti za uskladitev med razumom in čustvi. Nepričakovano vas lahko obidejo nenavadne ideje, kako izboljšati delovne aktivnosti, odkrijete lahko kakšno skrbno varovano skrivnost. Odnosi bodo na preizkušnji, kajti primanjkovalo vam bo potrpežljivosti in ne boste se znah vživeti v čustva in občutja drugih (zaradi Lune v opoziciji z Merkurjem). Popoldne bo zaradi Marsa v kvadratu s Soncem od napete ener^je kar prasketalo. Občutljivi boste in nezadovoljni, kar bo sproščalo raz-dražljivost in nemir. Čas ni primeren za akcije. Torek, 5. junij: Zjutraj Luna prestopa v Vodnarja, kjer bo aktivirala originalne zamisli. Sicer bo razpoloženje nihajoče, izpostavljen bo samosvoj način delovanja. Primerno je za druženje, dogovore, v poslu za realiziranje nenavadnih idej in zamisli. Samosvoji boste in želeli boste zbežati pred rutino ah dolgočasjem, zato lahko povzročite kar nekaj težav s svojim vedenjem. Zvečer bo Luna v opoziciji z Venero aktivirala strahove in blokade. Izogibali se morate ostri kritiki in lastni strogosti, veliko pozornosti pa nameniti pozitivnim odnosom. Sreda, 6. junij: Zaradi napetega aspekta Venere in Lune, se morate izogniti tveganju. Moč presoje ne bo najboljša, še posebej dopoldne in zjutraj. Na finančnem področju se lahko pozitivno uredijo zadeve, ki stojijo že nekaj časa pred zaprtimi vrati. Lahko pričakujete novice, spremembe. na katere ne morete sami vplivaü. Večer bo pod prijetnim vplivom (Luna v trigonu s Soncem) domišljije in prijetnih, romantičnih občutkov. Čas bo primeren za umetnost, modo, pisanje in izražanje globjih čustev. Zaradi močne^ vpliva Dvojčka, bo zelo povečana komuiükacija, trgovina, potovanja bodo dobila pravpo-seben pomen. Četrtek, 7. junij: Dopoldne bo počutje izredno nihajoče. Luna ob 7.23 prestopa v Ribi. Močno boste čutili energijo ljudi okoli sebe, zato se lahko na trenudce počutite ogrožene zaradi nerazumljivih razlogov. Reakcije morajo biti strogo nadzorovane, kajti obremenjeni smo lahko z nejasnimi strahovi. Tekmovalnost bo ve-hka, zato skušajte delovati v skladu s pozitivnim načinom vedenja, ^zno popoldne in večer bosta pod lepim vplivom (Luna v trigonu s Saturnom), zato bo počutje polno energije Lune, Dosežete lahko lepe uspehe, predvsem v ljubezni. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404 935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siof.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrotoginja^lores.si www.dolores.si 24 Z^VTOMOBILISTE IWI tqiii Opel antara na slovenskem trgu Nemški Opel je imel pred dolgim leti veliko uspeha s svojo terensko frontero. Potem je avto odpeljal s trga, sedaj ga nadomešča antara. Vsekakor je treba povedati, da je Opel antara zelo bližnji sorodnik chevroleta captive, vozila, ki nastaja v juž-nokorejski tovarni Daewoo Chevrolet. Sorodstvo ni posebej presenetljivo, kajti tako Opel kot tudi Daewoo Chevrolet sta sestavni del velikega General Motorsa. Tako captiva kot antara nastajata v Južni Koreji in v isti tovarni, zanimivo pa je, da naj bi antara veliko bolj kot captiva navdušila evropske kupce, saj računajo, da jih bodo na trgih stare celine v letu dni prodali najmanj 40 tisoč. Opel antara je za sedaj na voljo samo v petvrat-ni izvedbi, pripravljajo pa tudi trivratno izvedenko OPC- V ponudbi so štirje motorji, in sicer dva bencinska in dva dizelska. Osnovni bencinski je 2,4-litrski Sü-rivaljnik, ki ponuja 103 kW oziroma 140 KM, sledi pa precej zmogljivejši 3,2-litr-ski bencinski šestvaljnik s 167 kW ali 227 KM. Dizelska motorja imata oba enako gibno prostornino (2,0 litra) , pa različno moč, saj prvi zmore 93 kW/127 KM, dru- inoMii ifs^i'" MERILCI PgrOKA ZRAKA VW,AUDI,SK0DA'1,9TDI KATAUZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KUME 1,1.: 1131 4!l. J!.7i TURBO KOMPRESORJI ; .».■..l.d.li,.si SERVOVOIANSKEČRPALKE Opel antara gi pa 110 kW oziroma 150 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Antara ima običajen štirikolesni pogon, ki v optimalnih okoliščinah večino moči prenese na prednji kolesni par, na spolzkem pa gre zadnjemu kolesnemu paru do največ 50 odstotkov moči. Opremski paketi so trije, že v osnovnem ima avto klimatsko napravo, Prodaja novega oplovega terenca je že stekla, v najcenejši izvedenki [2,4 ecotec) je avto na voljo za 27.530 evrov. Audi R8, ki bo stal več kot 122 tisoč evrov. Vrsta za audi R8 Nemški Audi je pred časom začel ponujati športnega R8, kupeja, ki se uvr^a v najvišjo in s tem zelo drago kategorijo. Za pogon tega vozila skrbi bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 4,2 litra s 420 KM, vsaj na slovenskem trgu pa naj bi stal malenkost več kot 122 tisoč evrov. Kot pravijo pri Porsche-ju Slovenija, naj bi dobili kvoto petih avtomobilov, imajo pa vsaj 16 naroČil. Če bo frekvenca dobav takšna, kot jo napoveduje Audi, bo treba torej na avto pri nas čakati skoraj dve leti. Naredili 50(Ktisočo octavio Iz Škode neprestano prihajajo novice o dobri prodaji in obsežni proizvodnji. Pred dnevi je tovarna naredila 500-tisočo octavio. To številko so dosegli v 26 mesecih. Tudi passat in golf bluemotion Pri nemškem Volkswagnu povečujejo število avtomobilov serije bluemotion, kar pomeni, da gre za okolju prijazne pogone. Tako se polu pridružujeta še golf in passat bluemotion. Mercedes prenavlja CLS Pred dobrimi tremi leti je nemški Mercedes Benz postavil na svedo CLS, štirivratni kupe oziroma limuzino. Doslej je tovarna prodala več kot sto tisoč vozil, kar pomeni, da je avto uspešen. Prav zaradi tega bo v začetku prihod- njegaletana voljo nekoliko prenovljeni CLS. Malenkost bodo prenovili prednji in zadnji odbijač, prav tako bodo komaj opazno dni-gačne prednje luči. Tüdi v notranjosti bo sprememb malo, medtem ko naj bi nekoliko spre- menili podvozje. Tako naj bi šnih deset odstotkov bolj neposreden, avtomatski menjalnik naj bi bil nekaj hitrejši... Pri motorjih ne bo sprememb, leta 2009 pa bo na trge pripeljala nova dizelska izvedenka. Pravijo, da bo passat bluemotion na voljo od junija naprej, ponujali bodo Ümuzin-sko in karavansko izvedenko (variant), cena naj bi bila okoli 27 tisoč evrov. Po septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu bo stekla mdi prodaja golfa bluemotion. Napovedujejo, da bodo tem modelom sledile še druge izvedenke, in sicer touian, caddy in celo toua-reg bluemotion. Nekaterih stvari ne morete razumeti, če jih ne preizkusite. Občutite Fordovo vozno dinamiko in preverite, kal,140kg,350EUVede>iadva bikio, si«i, 400 kg, 820 EOR/edeo, prodom. TeleToR 031 201-507 L240 KIIAVasimentilko,pašne,dobromlekarico, strimeseinim bikcem, predem lelefoo 041832-552. 278S 1EUC0slmenlollgiamlo- lanja. Vrariški izpit E-kst egorlje Informacije 03/42S.f pon.-peiod9.do 19.30 ure. ^ C, M, 3000 Celje. DODATNA železna kolesa za kosilnico Bücher kupim.Telefon548B-195,zvečer. TELE, staro do 3 tedne in mlin za žita šrator, kupiin.Telefon041 968-562, Celje. BLAGAJNO za gostinstvo, s programom vodenja zalog, kupim. Telefon 041 650- 737 2778 ODDAM PRIKOUCO za kampiranje, na otoku Mur-terju, ugodno oddam od 1.6. do 30.9. Telefon 041 663-226. 2658 vodjo izmene v strežbi. natakar je ter dostavuača pic v piceriji. Delovna mesta so v Celju in Žalcu. Delo v prijetnem kolektivu. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov spd 11.0.0., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel št: 03/703-3»«2. GSM: 041/393-002. le, ki jih veseli delov tro rastočem podjet- rostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja VINO, belo, mešano, sortno, tiaminec, ker-nerinmodrofitinkinjo,prodani.Telefon 040161-329. 2688 BELO vino, laški rizling (beli pinot) prodam. Telefon (03) 5760-594,041 87M63. 2706 . KAKOVOS1NObeiovino,soitalaškirizling, souvignoit, chordonoy, po 1,10 EÜR/I, iz okolice Vintanjs, prodom. Telefon 031 TRI sadike velike rumene paprike Babtim prodam.Telefon 5772-960. 2736 JEČMEN, koruzo, slamo prodam. Telefon TREND LIMEX SI d.o.o., Šlandrov trg 23, 3310 Žalec za prodajalni v Celju in Slovenski Bistrici vabi k socJelovarju NOVE SODELAVCE in sicer: TRGOVINSKEGA POSLOVODJO za PE Celje in PE Slovenska Bistrica - z najmanj V. stopnjo izobrazbe in opravljenim poslovodskim izpitom - zvsaj triletnimi izkušnjami na podobniti delovniti mestiti PRODAJALCA za PE Celje In PE Slovenska Bistrica - z najmanj IV. stopnjo izobrazbe in opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti: Še posebno se od kandidatov pričakuje: komunikativnost in odprtost do ljudi, samostojnost, poštenost in odgovornost ter pripravljenost do dodatnega izobraževanja. Delovna razmerja bomo skleniliza določen čas 6 mesecev s kasnejšo možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Svoje ponudbe za navedena delovna mesta pošljite po pošti v 8 dneh po objavi na naslov: LimexSl.d.o.o., Šlandrovtrg 23, 3310 Žalec . Vponudbi navedite prosim tudi svojo telefonsko številko. INTEIPU»KT, d. 0. o, Pnkorie ti, 3211 ŠkoHa las iipotll ii nedoloien čas fanta za batvanie cestnih ozna(b,pro-mttniznakl.Itltion04i;4IH71. n WIEOTHKI, 1 a. a, Prekari. 61,3211 Šk.l|a™s-,r.».tnasi,nafea,ii.-laposli za aedolačen čas prometnejia Inhaika ali mehaaikaJnIalan 041 74(1- iŠiEM delo: poma< v gospodinjstvu stareiši gospe, ki živi samo. lelelen 041 159-503, 2685 Wostidadei., ,a,.d,a,i.,ad.nia ■e,»ai5let inih dolih in ZiPOSUMveideloiiev zaporna! pri zidarskih delih laračnibdolib v gradto- 2, (elle, teleion |03| 5482-913,041 650-737, 2719 041337-715, |03)5461-24l,Stanisl.. Kroiiek,s.p-,Zadabi.va6B,aaf|o»s- ZtPOSUM deklo ah ženo do 35 let za ni ins do 041 547-996. Društvo abrinlko. in pod-letnlkov,Tnu>veliskoi.2,Colio. 2736 WSEIIisi>buauruaodelo|ül|e-i>lo<|. Teleion 040646-387- 2770 ISblbeneremadolovgrodbonlilvu-Tele-lon04l57H50. 2781 I2,liubeina- določoa fus, kasneje mažnusl zojioslilve zu nedeluten čas. Ourku Trbovc, s. p., Hudujumu 18, Uška,telelaa 041 680-732. DU (03) 5461-.p-,l)lKtnišku 2786 deluvre ze pomoč v kuhinji In strežbi, liihketudištud»i«.ZdrovkaŠešb,s,p, ljubljanska 7, Celje, telelea 051 680- IZDEIOIEIIO preiekto steno.aajsklh hiš, guspudurskih in poslovnih ebjektev in podebno. Telefon (03) 8104-182,031 393-568. ARSPrejektiranje, Anton Strniše, s. p., Gehrwec i o, 324i Podplat. HlREDIsi nilSpi »i stroji ir SVETOVANJE, MONTAŽA, POPRAVlU ^or Senlčar s.p.. Gorica tel:03)S45-2e!S,GS(l:M1/4tW24 brQtovDohrotinškovl3,Hudinja,(elje, telefon (041)629-644,(03) 5414-311. IZDELUJEMO Strojne omete, estrihe in vse fosDdepokonkurenčnih cenah. Telefon 031S98-355.Tr-giod,d.o.o., Bukovje priSlivnici24,GoritDpriSlivnid. 2043 STRELOVODI! Izdelava, montažo In meritve strelovodov. Jože Kline, s. p.. Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.1788 RAČllN0V0DSKEsto4i^ezo|)odjetja In obrtnike opravljamo cenovna ugodno in ažurno. Dokumentocijo lahko prevzamemo pri vas in jo vrnemo v nojkrojšem (osu. Prvi mesec vodenju je zastonj. Neva, s. p., Ljubljanska t. 20, Celje, telefon 031210408, 2027 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnib cenah izdelujem peči in bojierje zo centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne zo divo. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc,s.p.,Prekorje29a,Škofiavas, telefon 541-5011,041 531-976. 2764 Celje V celjski porodnišnici so rotUle: 22. S.: Simona PETELIN-ŠEK s Ponikve-deklico, Lea JURAK iz Vojnika - cJečka, Darja MELINC MIKLIČ iz Celja - dečka, Medina HUSKIČ iz Celja- dečka dvojčka, Stanka BRGLEZ iz Rogaške Slatine - deklico, Biljana STEVA-NOVIČ iz Celja - deklico. 23. S.: RENATA KRAGL iz Krškega - deklico, Katarina ŠUFLAJ iz Celja - dečka, Jasna KURAJ iz Rogaške Slatine - dečka, Mateja ZAGRU-ŠOVCEM iz Nove Cerkve - deklico, Polonca ZGONEC iz Šentjiirja pri Celju - deklico, Darja CVELFER iz Zreč -deklico. 24. 5.: Klavdija DIMEC iz Podčetrtka - dečka, Alojzija PETEK iz Šmartnega v Rožni dolini - deküco, Tanja PUR-NAT RAJTER iz Šmartnega ob Dreti - deklico, 25. 5.: Klavdija ŠKODNIK iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Eva STROPNIK iz Velenja - dečka, Darja HVALA z Grobelnega - dečka, 26. 5.:PetraP0LUTNIKiz Celja - dečka. Živa ZUPANC BUSER s Ponikve - dečka, Branka RIBIČ iz Dramelj -deklico, Spelca GOLOB iz Šmarja - dečka, Urška NOVAK iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico, Klementina POBEŽIN iz Rogaške Slatine - deklico, Tanja ŽOL-GAR iz Šmarja pri Jelšah - 27. 5.: Jasmina OBLAK iz Šentjurja pri Celju - dečka, Snežana BATLJAN iz Rogaške Slatine - dečka, Helena BEDENICKI iz Celja - deklico, Špela LUKANC iz Laškega - deklico, Dijana HASAN-BEGOVIČ iz Šoštanja - dečka, Tina LONČARIČ iz Velenja - dečka. 28. 5.: Lea OBRVAR iz Celja - dečka. Monika OŠLAK iz Griž - deklico, Andreja ILUAŠ KUNC iz Celja - de- klico, Lučka KIRN s Polzele - dečka, Uršula JAGER iz Šentjurja pri Celju - deklico, Teodora TAJNŠEK iz Velenja - dečka, Mihelca OCVIRK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Mojca RAZ-GORŠEK iz Velenja - dekli- Celje Poročili so se: Tomaž KMECL iz Celja in Katja GORENC iz Ljubljane, Rok RIHTER iz Celja in Jasna ČUKIČ iz Braslovč, Sebasti-jan VREŽE iz Laškega in Natalija DIVJAK iz Vojnika. Laško Poročili so se: Jože VREČKO in Milena AŠKERC, oba iz Dobja, Matevž RAZTOČ-NIK in Damjana LAH, oba iz Šentjurja, Stanko SLANA in Nikolaja KOK, oba iz Vojni- Velenje Poročili so se: Senad HOD-2lČ in Šejla AVDIČ, oba iz Šentjurja, Marjan MERZLAK in Vida KLEMENCIČ, oba iz Šoštanja, Anton VUZEM iz Velenja in Simona HROVAT iz Radeč, Peter LIKEB iz Velikega Vrha in Simona PARADIŽ iz Raven na Koroškem, Samir VELIČ iz Avstrije in Mirzeta HUSEJNOVlC iz Velenja, Goran BOJČEVSKI iz Celja in Barbara RAVNIKAR, oba iz Celja. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala Štefanija in Pavel ŽERJAV iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Marjan PLAÜ-STEINER iz Slivnice pri Celju, 50 let, Pavel RIBIC iz Starih Ogeč, 81 let, Karol POD-KRIŽNIK17. Primoža pri Šentjurju, 88 let, Frančiška BRECL iz Žalca, 82 let, Frančiška IRŠlC iz Gotovelj, 74 let, Marija ŽEROVNIK iz Šmiklavža pri Mozirju, 77 let, Marija MERNIK iz Teharij, ä Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami žived, odšla sem. da bi nehala trpeä. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in babice FRANČIŠKE ROBIDA iz Liboj (28.2.1919-4.4.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše in da ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeno zadnjo pot, Hvala patronažni službi - ge. Cvetki, dr. Djuriču, g. župnike Jožetu Planincu, g, Mlinariču za izrečene besede, godbi Liboje za odigrane žalostm"ke, pevcem Idila za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Z lepo mislijo nanjo: njeni najdražji Je čas, kida, in je čas. ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka in brala JOŽEFA BOBNARJA iz Celja, Mencingerjeva 10 (28.3.1931-2L 5.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospreniili na zadnji poti. Posebna hvala prim. dr. Andreju Žmavcu za obiske na domu in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Enaka zahvala medicinskemu osebju, posebej sestri Vesni. Hvala patronažni sestri Dragici za obiske in besede tolažbe. Hvala ljubemu prijatelju Güntherju in njegovi ženi Maggi, ki sta se iz daljnega kraja spomnila na nas in ponudila pomoč. Iskrena hvala g. Dušanu Zgajnerju za vse molitve, s katerimi smo ga pospremili v njegov svet miru in počitka. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. FRANC SKET -MAM iz Jenkove ulice 16 a v Celju (27.7.1935-23.5.2007) Vsem, ki ste bili in ste na kakršen koli način z nami -h vala- Zahvaljujemo se za iskreno izražena sožalja, pomoč ter darovano cvetje in sveče. Žena Marija, sin in hčerka z družinama 96 let, Henrik TEŽAN iz Štor, 64 let, Ljudmila AHČAN iz Arclina, 93 let, Zdenko Ma-tijašič iz Celja, 82 let, Marija BREŽNIK iz Brezove, 78 let, Janez LOVEC iz Celja, 93 let, Leopold ŠMON iz Celja, 74 iet, Ana KUGLER iz Rožnega vrha, 55 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanislava ŠULI-GOJ iz Šentjurja, 82 let, Emil RAJTMAJER iz Celja, 65 let, Ana. JAGER iz Šentjurja, 81 let. Velenje Umrli so: Ivan BURGER Nazarij, 74 let, Silvana GOR JANC iz Velenja, 46 let, SU va SIMONIC iz Celja, 73 let Jožefa RAMŠAK iz Galicije 80 let. a ZAHVALA V 52. letu je umrl dr^ sin, ati, brat in stric MILAN LONČAR Ob prezgodnji izgubi sc saJivalJoijcmo '/sem sßrodni-kom, prijateljem, sc'swdüra. iin zr:aiscsrn .«t izri'&ne besede sožalja, darovane sveče iri sv. maše. Hvala g. župniku za darovano sv. mašo, govorniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči vsi njegovi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so biU ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, svakinje in tete TEREZUE ZDOLSEK iz Svetelke 8 v Dramljah (6.10.1934-22.5.2007) izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem," ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih izkazali sočutje in pomoč ter z nami delili bolečino. Hvala za darovane sveče, cvetje, darove za svete maše, za cerkvene potrebe ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvaležni smo osebni zdravnici dr. Hildi Prebil in sestri ge. Jožici Krč ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, posebej oddelku Planika III, kjer je preživela zadnje trenutke svojega življenja. Hvaia domačemu duhovniku g. Milanu Strmšku za obiske na domu in v bolnišnici ter za večerne molitve ob krsti pokojne. Srčna hvala duhovnikom g. Milanu Strmšku, g. Lojzetu Kačičniku in dominikancema patru Vančiju in patru Viktorju za svečan pogrebni obred s sveto mašo, Iskrena hvala govorniku g. Žvlžeju za izbrane besede slovesa od domače hiše in pri odprtem grobu. Lepo se zahvaljujemo drameljskemu cerkvenemu pevskemu zboru za pesmi slovesa od doma, v cerkvi in na pokopališču. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Žalujka za opravljene pogrebne storitve. Se enkrat izrekamo vsem in vsakemu posebej iskreno zahvalo. Z lepo mislijo na nanjo: vsi njeni Naš dom je prazen, nič več iitužev, očetov gUis ne vabi tias okrog poslopij pridnih rok v svoji rodni vasi. ZAHVALA ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANISLAVA SAMCA (28.3.1930-17.5.2007) od katerega smo se 21. maja 2007 poslovili na pokopališču v Vojniku. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter izrazili sožalja. Hvala g. župniku Alojzu Kostanjšku za lepo opravljen obred, govorniku Francu Ofentavšku za besede slovesa, pevcem za lepo petje in trobentaču za odigrano Tišino, za molitev Dra^ci Arčan, za neizmerno pomoč Branki Trobiš in Alenki Maren ter pogrebni službi Raj. Žalujoči: neutolažljiva žena Pavla, sin Stanislav z družino, hčerka Danica z družino ter ostalo surods- ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojnega ROBERTA MAJCNA iz Celestinove ulice 6 v Celju pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku 'g. Planinšku za lepo opravljen pogrebni obred, posebej hvala g, Štefanu Koprivcu za njegovo nesebitoo skrb in pomoč Robiju v času njegove težke bolezni. Teta Fanika v imenu sorodnikov Celje, 24. maja 2007 Če bi te naša solza obudila, ne bi te črna zemlja krila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice ANE ČANŽEK iz Pečovja nad Štorami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in vsem darovalcem v korist obnove župnijske cerkve sv. Martina na Teharjah. Hvala govorniku g, Janiju Sivki za izrečene besede slovesa. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Jesenkovi in patronažni sestri Jožici iz ZD Štore. Posebej hvala dr. Kočaijevi iz bolnišnice Topolšica za lajšanje zadnjih bolečin in prav posebej hvala Alojziji Čanžek. Hvala gospodom župnikom g. Ivanu Korenu, g. Slavku, g. Matjažu, g. Kancijanu, pevcem Idile za prelepo zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Z žalostjo v srcu: sin Vlado z ženo Marjano in sin Branko z ženo Danica ter vnuki Matej, Andrej, Uroš, Jernej in Anita z možem Markom in pravnukinjo Živo Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete JUSTINE SAFRAN (8.10.1922-23.5.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v času njene težke bolezni in ob smrti pomagali, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, z nami delili bolečino, izrazili pisna In ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Zahvaljujemo se dr. Šmidu in dr. Kuž-nerjevi za lajšanje bolečin, gospodoma župnikoma Vengustu s Planine in Petru Grešniku za opravljen obred, gospodu Cerkveniku za besede slovesa, pevcem s Kalobja, pevcem in trobentačem za odpete in odigrane žalostinke ter pogrebni službi Žalujka. Posebna zahvala gasilcem in KS Kalobje, sodelavcem Štore Steel in Acer furnirnici in spajalnici ter kolektivoma Akvonij in Meja Šentjur. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: sinova Franci in Anzi ter hčerki Anica in Marica z družinami KINO 21.00 Plesni forum Ce^e 21.00 Ukovni salon Celje Spilter-MsnS 13.20.16,10. laso DrMn 2m.23.S0 . Fivnm MliliM 14.00.18.20/2ft50, 73JB Pnti s KaribBK Urahn mu 11.2D. 12.00. f^-«. 17.00, 18.00,1 21.20. 2140 Zodisk 13.0Q. 17.30.20.40. ?3g0 SiirtliTni^- sMhroiaziran sfsdxaia . Avtoitopir «.30.16.30. MJO. 20.30,22.30 . Uro0tev/meaiiaisiiig.Večinedih ski zvočno-vizualni ambient v 4 delih odprtje razstane SOBOTA,2.6. 8.00 do 12.00 SrediŽčeGotovelj Kmečka tržnic» pod lipami 8.00 tio 12.00 Mestna tržnica 2alec 9.00 MNZ Celje - podbalkom muzeja Bolšji sejem za otroke Knjižnica Vojnik: olja na platnu Verice Rihar. možitje in pokrajine, do 30. 6. ^odovinski arhiv Celje: Žičkakar-tuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega ariha avtorice Nataše Golob, do Galerija Nikca Celje: otroška dela druitva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje - Upida-rij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem pušWco, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka mjamBadovinac. do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: Mavrični svet Schützovih glazur, avtor razstave Rolanda Fugger Germadnik. do oktobra 2007. 11.50.15.10.18.30, 21.50 Zodiik 13.0a 16.00. 19m 22.00 SpUt-Mto 3 12.30, I5i0.18.10 GkNriU 2)1 21.00.23.00 Favno« laUrätt 14-00.16.30, ma. 2140, aos md^ thvn kidgska nemsts . 1240. M.40.18.40, 18.40.20.40,22.40 PE1tK.S080TÄin töDEUA 19.00 BnitabM imdama 21.00 Zadnji IkBtsM kra| SREDA 2t.00 Skrivno äv««^ b»*d SOBOTA T900 Ghcbaml 21.00 300 PRIREDITVE 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje....... Demonstracija obrti .1.00 Muzej novejše zgodovine Celje Modna ogrlica obrtniška ustvarialniai 19.00 Galerija Mozirje Aleksander Videčnik; Iz m zapisov 9.30 Narodni dom Celje 8.30 Domkulture Velenje Stopinje na odru 2007 14- zaključnaprodukdja 19.00 Dom krajanov Gahdja Gališki dnevi som v poletje nastop pevskega zbora ne skupine RAZSTAVE Galerija železarskega muzeja 'A-harje: fotografska razstava Natoie Müüer, Ljudje brez maske, se zaradi ter Pozabljena železnica, razstav; rih dokumentov in načrtov o progi Sedraž-Rimske Topli 10, pesmijo in ple- folkhr- 20.00 Glasbeni šola Rista Savina Žalec Mešani planinski pevski zbm-Ža-lec in ŽPZ KUD Svoboda Griže koncert Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks vmesni) Dmštva likovnih umetnikov Celje z gosü iz tujine in Slovenije, do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje-avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: raziskovalci za Celje kot kulUimo prestolnico 2012, do 30.6. Galerija Volk Celje: slike v mešani tehriiki Zorana Rožiča, do 6. 7. GalerijaMik Celje: slikeAndT^Zu-panca iz Velenja, do 6.9. Knjižnica Gimnazije CeljeCenten Razstava o Ani Frank (Milena Jontes, Tatjana Ti-atenšek), do 30.6. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: kolaži v akrilu na platno ter akvareli ing. Jureta Godca, do 31.5. Galerija sodobne umetnosU Celje: 3. študijskarazstavalikovnih del dijakov umetniške gimnazije likovne sme-riGimnazije Celje-Center, do 9.6. Galerija sodobne umetnosti - Likovni salon Celje: Uročitev/mesmeri-sing, veCmedijsW zvočno-vizualni ambient v 4 delih, do 22. 6. Ra^Uvni prostor Cinkarne Celje: razstava Potovanje po Južni Ameriki, fotografije Mire Corenšek, do 3D. 6. Avb Mošne bolnišnice Ce^e - Srednja zdravstvena šola Celje: Rekreacija -prosti čas, gradiva dijaknv.'?rerfn;vnlkjEŽeodiiakda{sanjilaolasUi»itJičami.Saiiie^ onitvo. odprta cvstličam Pri Ka$. Njina priiatspla Erigita Frišek MjepnHiletipelanaRiRCoalDemoTopuRadia Celje. Pred odprtem sta s Kartiao Mlioarič |dasna| pomagali Katji pri ndnjih oprevilili. DeUi(»Zdesenionjasponintteizaloäje Vaše sloiteželjeiiresiKita Novi tedoik In Radio Celje>o smo po nieoizasligi obiskali Nišo ntaloUinlio. kijeioielveasiiligovioomiHini-aji,zdajjeusp.šeop«ij.tnikOba sta ji laieleladaln poslovanje. 041/A51 OSO ii« 03/490 O 222