Povišanje mezda po priporočilu komisija lihi* itn rutn nedelj in ptitnikav. PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote Issued d*ily eicept SandAys Miid Folid*ys CHICAGO* ILL. SOBOTA 1L MAJA (MAY) 1918 STEV.—NUMBER IU. letalca rešena na morfoL mi STA O8EIOIAJ8T UR BEBZ JEDI IH VOD«. Arijatika zahteva tudi drugod svoj« žrtve. AtUatiika luka. — Pomorski nporičak Arthur Laverento in (jCColton ata poletela s hidro-jlmom v zrak iu ven na morje, ftfomii se njima je stroj in pri • urana sta bila a hidroplanom šegi at morje daleč proč od suhe pij«. Ko ata bila že nekaj časa p morju, je eden jkdničkov dobil Pjieo in vauj je pričela priha-, voda. Letalca ata bila v ob r apnem položaju, kajti bila sta na jfrju že osemnajst ur brez hrane I vode, igračica morskih valov, in krog so plavali morski vi in prežali na žrtvi. Sila je najvišja, ko se je prikazal na ntu obrežni parnik in ju re-ove smrti. Hidroplan bi pla-aogoee še pol ure in se pogre*-htalea bi pa postala plen mor-Tolkov. Tork, N. Y. — Ralph B. iy, arinadni letalski vajenec, ilegel poškodbam, ki jih je il, ko sta v visočini tisoč čev-r udarili letali skupaj. Jehn B. Ervin iz Muldrowa, je bil na mestu ubit, Julian er iz Washingtona, D. C., zadobil lahke poškodbe. Okla. — Lajtnant Geo. n, ki se je učil za vojaške-vaica, se je na mestu ubil, letalo padlo iz vieočine 300 na tia, Vodja je dobil la-|0Mml « ik šntonio, Tex. — Lajtnant D. May se je ubil, lajtnant l Miller je bil pa težko reko j« padlo letala šeet milj dno od inestajp la .i zapustiti letalsko ker ata dokonšala.nvdje» inl [i. 'i, ?B{*i|H>cj r jfv ui nant KšHfji petnajsti ki je smrtno1 poneatfečll rta fjevem tetafokein poljtt. M1 • D. O. oJ Mornari- šepartft^ent naznanja, da je fd AmgUstus' Hniith, Ur., " ponesrečil z letalom v- ae -Franciji. Nezgoda se je pridne 30. aprila. « ŽENE BO 81 NAVELI-CALE DRLA. i, D. 0. - Mlade že- delajo po pisarnah ln ura -Wa»hlngtonu so pričele za-dolo. Do sedaj je odpoto-iMajov do 3,464 žen. Temu tj krive slabe stanovanj -lUtmei-e. »j je postal tako resen, da tr Z L. Pot ter, šef stano-* >" zdravstvene divizije, hirati Žene, ki l»odo agi svojimi tovaršicami, ki ^ douiotožje, naj vztra » 1'otter pravi, da zadnje <1« sedem sto žen do-1,11 'eden in se vrnejo To nt rasno ovira delo. 148) authoctsed the Aot of Ootober 6, 1917, on fUa al the Poet Office of Ohioago, Dlinoia. By order of the Preeident. A 8 Burleeon. Postmaater Oaaeral ,-'-ii 11 ...... i , 1 —"1 U VARSTVO OTROK »AJVIlJIll SODI-A61M. D 0. — Najvišje ^rtijrfe posluta argumente zakona za varatvo o-"'*> ds ne n« morejo Peo*1 „ k t i ir. države v dr-" jih izdelali otroci pod "fevda je pričela v He-»M Tovarnarji, ki ia- J^ukte ia bombaževi-•■kmjeni pontavi. Zve !i department zegovar- *0VARMO ZA TOPO-»UDE V NOTRANJI DEŽELI M . T. Klber Oarj, " ,'ntted Hteel korpo. He bo družbe ne pričele graditi ve-k m na te aa teiko Plavijo y notranji i<^iro v ga- "*nk«>. «e te ne ve. Hitchcock pride na Stonovo mestOe IZJAVA VOJNEGA .TAJNIKA ZAVEZALA JEZIKE KRI TlOARJEM. Industrijalci ia trgovd zahtevajo kanal med jezerom Erie in reko Ohio. Washington, D, O. - Senator liiitchcock iz Nebraske je postal predsednik odseka za zunanje zadeve. Mr. Hitohcock je bil naj -starejši demokratični Član v odseku, da prevzame mesto umrlega senatorja Stona. Poslovni odsek ae je odločil, da poviša število članov v odseku za vojaške vojaške zadeve za dva člana, kajti ta odsek izvršuje v voj -nem času zelo važno nalogo. Demokratično stranko v odseku bo zastopal senator Smith iz Georgi-je, republikansko pa senator Knox iz P*nnaylvanije. Senator Lewis iz Illinoisa je bil izvoljen na izpraanjeno mesto v finančnem odseku. Predsednik Wilqpn je pisal kongresniku Dentu, predsedniku zborničnega vojaškega odseka, da je bil v zmoti, ko je svoječas-no svetoval odseku, da bi bilo pravilno, če se pri naboru prišteje prostovoljce državi. Predsednik pravi, da takrat ni popolnoma realiziral situacije. Mr. Dent je izjavil, da predlaga zbornioit naj odkloni tozadevne zakonske predloge. Izjava vojnega tajnika Baker-ja, da je v Franciji več kot 500,-000 ameriških vojakov, je mnoge iznenadiia, posebno pa tiete senatorje, ki so v januarju dvomili v obljube v (tj ne ga tajnika in ga kehizirali. Takrat je vojni tajnik dejal, da bo zgodaj letos 500,-080 mož v Franeiji. Nekateri seli* V Odseku za vojaške zadeve so ai li«d napadli Baker j a i^g« letniki ao zahtevaliv da ee yojnl tajnik umakne a avojega piesta-j.^. ••• 111 v, Vojnega tajnika so se apoinile in kritiki zdaj molče. Koliko ntož nad 500,000 je v Fran -ciji, se ne more povedati iz vojaških razlogov. Ravnotako se ne more povedati, koliko mož je bilo transportiranih v prvih štirih mesecih, ker bi take informacije služile sovražniku, da izve, kako hitro so prevažali čete. Senator Hitchcock je po izvolitvi predsednikom odseks za vojaške zadeve podal ostavko kot predsednik odseka za Filipinako otočje. Njegovo mesto prevzeme najbrž senator Saulsburg iz De-fawara. Senator Robinzon iz Ar-kan^sa pa pride v odsek za vojaške zadeve. Williani L. Frierson, pomožni justični tajnik, kl vodi preiskavo o prolukeiji letal, je pričel zbirati vsa poročila ln dokumente, ki so potrebni za preliminarno pre-iakavo. Mr. FrierOon bo mogoče porabil teden, da preštudira do kumente, preden popolnoma razvije načrt, po katerem se bo vrši la preiskava. Trgovci in industrijami ao odposlali poaebno deputacijo k zbor. ničnemu odseku za uravnavati e rek in pristsnov, da tapoeluje gradim kanala med jezerom hrie in reko Ohio. Deputaeija je iz j v vile, da bi kanal v normalnih ča-nih »tal $65,000,000, toda aeda bodo troški mnogo višji. Ce kanal opremijo le t enimi vretrni, ted U prepeljejo po njem v enem letu :»,000,000 t4»n tovore Ako ps zgrade kenel z dvemi vretmt, te-dej bodo prepeljali polovieo msnj tovore. _ VOZVIKI tO ttVOJEVALl OSKMURin DELAVNIK, geettlt Waah. — Pred nekaj leti bi se'vsakdo amejel, če bi kdo zahteval osem urni " voznike. Danea se ne smeje nihae. kajti lokalne organizaetja vozni kov št 174 ga je priborila Nihče naj ne miali A* »oče podjetniki podarili o^murd delavnik voznikom Organizacij" šteje JI,000 članov in to govori, zakaj ao podjetniki priznali o^em -umi delavnik kot enoto za plavanje mezde p Delo železniške mezdne mw " komisije končano. Povišanje ie od 1 do 43 odstotkov. Nekatere organizacije niso zadovoljne ■ povišanjem. Waahington, D. 0. — Železniška mezdna komisija je dokončala svoje delo. Po njenem odloku dobi povišauo mezdo 1,939,39«* uslužbeneev. Povišanje je tako u-rejeno, da najslabše plačani uslužbenci dcrbe povišano mezdo za 43 odstotkov, dobro plačani pa za en odstotek. Nekateri cenijo, če bo sprejeto priporočilo komisije, da pojde za poviftanje mezde do i|i300-000,000 na leto. Vodje gtirih železniških bra * tovfičin, v katerih so organizirane najboljše plačane ielezni&ke kategorije, niso zadovoljiti s povišanjem. Zahtevali so za člane povprečno, da se mezda poviša *a nekoliko manj kot štirideset od-stoikov, komisija jim je pa prisodila povprečno nekoliko manj kot dvajset odstotkov. Voditelji železniških organizacij, katerih člani niso dobili per-entuelno tako visokega povišanja kot so ga zahtevali, so apelirali na železniškega upravitelja za povišanje, kajti mr. McAdoo ima moč, da poviša mezdo. Povijiaige nji inesee zna- ša od $,do fSiiiP1 nu po4 ti agi ki so jo uslužbenci reiemiffl.dne UL decembra 1915. 1; lii M V fert^fasu efeiti-1n>oviS«n(je' mezderab deležni do d1fer^n^re|uelube. Vakt je la, da ao ushiHbe«ei„ki urge^zi- ranit še pmovojih.boditoijihi IM.M .. IM.M . lil.44 IM.II 4* 111*« .. IM.fl . III 7» ««1*1 dO IM.M .. 144*1 . IM.M «14*1 do ««I.M ,. «41*« . 144.4» ««•*! 4* «••*•. 1411! , IM M 114.41 do (•I.M „ «4» U , IM.II ««l*l dO IM.M .. 141*1 . 1*1.M «M*I do IMM . . IM M . 111*1 «•«*! 4* M4*i „ IM M . lll.ii IM It do IM.M ,. 144 14 . IM.M li»*l do IM.M .. «47*4 . IM 4* I IM.II dm Ml M .. 144.14 . lll.M ••7*1 4* IM.M „ «4i*» . UMi til.il do IM.M „ «44 M . IM.M i fM*l do 144 M 144 M . IMM «4**1 4* «41*4 i, •••*• . 14444 «41*1 dm «««*• „ IMM . IMM 1 «4« 41 dm IMM .. IM.M . IM.M , 144 41 4* «44 .44 „ IM.M • lll.M i !44*i e* 141 *• .. t »»M • IMM 444 41 dm 144 M .. IM M . IM.M 1 14441 4* «47 M M «•• M * IM 1» 141*1 4a «44*4 144.M . IM 44 «41*1 4* «44*4 144 44 , lil.41 1 IM*I a* »MM M IMf NAJMANJ DESET MRTVIH IN 150 RANJENIH. ftkoda na imetku znaša na ito tieode dolarjev. Ohiaago, 01. — Strašen vihar, ki je ruval drevje, odnašal stre he, lomil brzojavne drogove v cent rajnem lllinoUu lu severovzhodni iu centralni lowl, je aahte-val najmanj deset človeških žr-tev, 150 oseb je pa dobilo požkod* be. Na stotine oseb je bilo podrtih in škoda na imetku je velika. Mrtvi sot New llampton, la., .......... 4 Nashua, Io................... Toulon, 111., ...........'...... i Franklin, III., ............... Atfvllo 0 žrtvah viha ris ui po polno, kajti do sedaj 6e § ^ai\es ljlvHi poročil U krajev, piek ka terih je divjal vihar. Dee Molnei, Ia. Do satlaj si je iavodelo, da je valed "viharja, ki je divjal prek okraja (Mtlcka *aw in Winneah!ek, Šest oseb tu rt-vih in več ranjenih. Okraja ae nu-bajata v severovzhodni lowl, Hrozjuvue zveze so pretrgane iu splošno pričakujejo, da je šte vilp Šrtev viharja mnogo višje Pravo število se izve, ko bodo uh pravi jene aveze meti mesti iti Ir gl, v katerih je razsajal vikat Do sedaj se je Izvedelo, da s« vihar ni dotaknil velikih mest, Govorice se Širijo, da je velik« število mrtvih v Calumrju, okraj VVioneshick. Te govorce niso 6o trjeue, kejti direktne mse e Cel tuerjem ni. Vrtinec ie zadal f vao ailo mesti Heyfirld in lltlrMge. Dvajaet oseb je ranjenih v Kldrid|{u, neka šena je sedobiU zelo težke po škodbe, V Hayfleldu »o ranjen' je napravi I v\)\M m pol h mlljonai dolarjev Wavertjr, IU. — 70-letna Ane H ure It Mart iu njena gŠ-letjuM^i Idrtja Hehaie Uart stalili ubiti, ko eta spali iu je vihar »odri d|lui 4 nik, kl jO padel akozi aln li«. iu J« na mestu ubil, V tukajšnjem okolišu je žkotb ua imetku za $100,000. Toulon, 111. — Hotvar^ Klatet in njegov slu sla bila ubita, ko je vihar zrušil hišo . Vrtinec je podrl mnogo hiš Ir več glav živine je-ubitlh. Deoatur, IU. - OkreJ Hltelby je obiskel strsŠen vihar, kl je po bit mnogo živine in odkrival hiše M rs. K H. Dover in njen sin ati bila poškodovana, ko Jf vihar po drl hlev. / • Jaekeoavllle, IU. H-lelnl Ho ward Nanes je utonil, ko je nadel v globoko vodo, ki je poplevlbi IHilje. Vihar je napravil veliko; škod« v okrajih Morgan, Hluffs iu Seott Ponekod je padale precej debela loče. USPEHI PLESKARJEV IN 80R NIH SLIKARJEV. Ohioago, 111. — Iz lioetona M aaa., poročajo, da ao podjetniki priznali po štirinajstdnevni stav ki šeat dolarjev dnevne mezde v pleakarje, aa dekoraterje pa *i.U> na dan. V Hpriugfieldu, lil, je stavku pleakerjev ln sobnih slikarjev tra jala 14 dni. Zmagali ao ivu#nl slatt laivijal, dali »ts ,o aiigle4ke laiftsineoake<>šete re. t 'ik^jdikle na vsi črti postojanke tfied Vboi iM» /« vltitu to LattJgfctenu i k) ko' jI« I»elt krilih, toda v sretllšču so se u mahnili, medtem ko je poročal meršel llaig, da je bilo zavezniško n red išče ne premaknjeno in le ua krilih so Nemei sprve dobili nekaj pozielj v svoje pesti, kstitee so po-tem Izgubili. Nemei «o včeraj Izgubili trhle -aet eroplauov na Imjlšču In save«. nlžki letalel so vrgli deset ton bomb ns rszne sovražne atrate glčne točke, med katerimi Je tudi pristanišče v Zeebruegu.Aiiglrfi pogrešajo 4iedem eroplanov, la Iterllne poročajo Istočsstio, da «v tudi med nami ljudi, ki ae še danes ne zAVedajo, da je njih mesto na strani demokracije, ko bije boj z avtokracijo na življenje in smrt. Taki ljudje so še pod vtisom starokrajske vzgoje, ker ne čitajo dosti, kaj se godi po svetu. Danea ve skoraj vea svet, mogoče celo zamorci v Centralni Afriki, da ae Slovenci v stari domovini vpirajo habsburški avtokraciji in da zahtevajo samostojno jugo-slovanako državo. Vršile so ae demonstracije v Ljubljani tAl djrugih slovanskih mestih, trgih in vaseh proti dunajaki , kamarili. Ljudstvo je v stari dqmovini klicalo prt t^h de-llhtirtfitracijali^ivels enU-ntal Živijo Wilspn! Pti mn^h takih demonstracijah je čelo tekla- kri in slovenako 1' stvo ae je lipoprijil® ^ avstrijskimi policaji in žand Vse to je H|>oroč|l%nffil Inčasntkf ^"pM^ da jih je lahko vsAlilloveinec v Ameriki čita)* če^na c,\ ali če jih je hotel čitsti. ! r »'r • < PlOtVE** Iz ust njegovih prijateljev, znancev in sorodnikov mu bo pa priletelo v obraz: "Prokleti avstrijakant! Fej te bodi! Kleli ga bodo starši, bratje, sestre in prijatelji, klel Ka bo vea narod. In kadar ae bo prikazal ns ulici ali certi, bodo otroci kazali a prstom za njim in vpili avstrijakant i avstrijakant — avstrijakant. Tako se bo godilo rojaku, ki se po končani svetovni vojni vrne iz Amerike v stari kraj in ni podpiral Združenih držav v tej vojni. In takega doživljaja si menda ne želi noben Slovenec,' ki prebiva v Združenih državah. Kaj torej? Dolžnost veže vsakega Slovenca v Ameriki, da podpira ameriško vlado v vojni proti najbrutal-nejši avtokraciji po svojih močeh in z vsemi svojimi sredstvi, da zmagajo čimprej Združene dr&ave in njeni zavezniki in da bo lahko pogledal v obraz svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem in znancem, če se kedaj vrne .stari kraj. | s Med Slovenci v Amfcrfki ne sme bftt otoahljlvčev v tej gigantični borbi med demokracijo in avtokracijo. Njih mesto v tej vojni je na strani Združenih držav, ki so poslale svoje sinove na bojne poljane, da izvojujejo pravico in svobodo za vse tlačen« narode. Z. DOPIS. Barberton, O. — Prišla je zašiljena spomlad; narava ae probuja iz zimskega spanja, aploh vae je nekako prenovljeno in voaelo. Zakaj tudi nef Saj je ravno pomlad tiati letni čaa, ko ae ga veačli vaako živo bitje, kajti pomlad predstavlja življenje v vsej svoji krasoti. Tudi tukajšnja naselbina ni .tako skrha pred oatalim avetom, da ne bi mogli do'nje topli aolnčui žarki, ki pa še nimajo toliko molči, da bi ogreli mračne pristaše srednjeveške teme. V naši naselbini so verne ovči-ce zelo živahne in beseda ovčiča jim prav nič ne pristoja, kajti i-menovati bi se morsli po kaki bolj bojeviti živsli. Čltaleljem Prosvete je gotovo še v spominu, da so se zarotile proti deviškemu duhovnemu gospodu Berku, ki je takrat tu pasel svojo 'čredo. Je že emole, i«e pridigajo slogo, ki jp, pa 4ftbr},}n>yeral ferani nočejo razu-,me# tsko, kot tii gospfd rpd\. Tre-fra j^.]^|lVaBQ^t'.'pritljagq,.pA l * VVI a« \-a | »»v w»o mm+mm -j ^ . V'▼p Ki pravijo,1AJ bodo pa rškli v. Kdor ee: količkaj ;ganima #a lr> »brazbn, go Ie enakopravne državljane: Naša dobra eerkev ae pa prav nič ns ogrevs za tako demokracijo, ter ve, kadar bo ljudatvo to apoa-nalo, "bosta tudi strsfc in pokorščina, ki mu ju vtepajo v glavo, zgu-lita vao svojo vrednoal) U ase ljudstva ho zaJrrepenele po snanju, po omiki To je tudi vzrok, da se je ljudstvo pričelo zavedati avojth pravic ln se pridružilo svetovni borbi za demokrati-ziranje aveta . ■Obžalovanja v rediti ap ljudje, ki ae is vsega, kahi* god! danes na avetu prav ničeaar ne nauče in Črpajo še vedno znanje iz oerieve in prižnice. Take ljudi ae mora amatrati, ali grozno omejene, aU pa imajo tako "kosmato" vest, da so najbolj potolaženi v avoji mračnjaški duši, če ae jih tolaži z miloectljivim . sodnikom, "ki vae odpušča." Tudi pri nas je kak ducat takih ljudi. Po odhodu bivšega tu-kajšnega pastirja ao bili vai iz sebe. Ker je vest postajala težja in težja, ao se napotili k milosti j i vi mu škofu v Cleveland, in ga ia božjo voljo prosili, naj jim pošlje-karkega gospoda, ki bo reševal grešne barbertončane večnega pogu bljenja. Gospod škof je usmiljen človek, pa je nam poslal precej razupitega Ažba. Kuko je opravil svoj posel, me sploh ne briga, toda vem le toliko, da ni še nobe nega kozla epreobrnil; še več, ce 10 mnogo tiatih', ki so bili zvesti iBerku, so Ažbi obrnili hrbet. Sicer ta gospod ni prišel za stalno "preobračati tukajšne kozle temveč prišel ie le, da pobožne" ov čice v naši naselbini očisti gre hov. s AŽba je že lahko izprevldel, da je za izvrševanje njegoVe obrti Barberton zelo alabo mesto, prav nič podobno "dobri fari". Poleg tega je imel priliko opazovati ime niten dogodljaj, kako so junaške Slovakinja z metljami tolkle njegovega kolega, ki pase slovaške ovčice. Celo Ažba sam je prišel •'fcri tert ^iieVirnost in W baAer tonski policiji se ima zahvaliti, dajj -tudi on nI dob« kafkega "pečata;;^ z metljo. aiotnškl duhovnik jefe jfbirttl denar aa'korito v, šolo al) kar že, setdnj- pa ni-tistih tisofiakpv nlkjeK "Ker pa • »lovski« ne verja-tnejd,4k siti je denar «tepil, Slovaki izganjajo lavo je i dnšne pastirje, ker ee" končno spoznali, dd ao dovolj v letih, da sami rešujejo svoje zadeve. Slovenci^par'hodijo moledovsti k škofu, naj jim vendar pošlje gospoda, ker brez njega jim ni prestati. Radi pešči ce zagrizenih tercijalcev se nam celo Poljaki posmehujejo, dasi-ravno je splošno znano, da so poleg Ircev in Litvincev najbolj kle-irikalen narod. Škofu ao ae zaamilile "uboge reve, ki v dolini eolz zdihujejo" pa jim je obljubil gospoda, katerega bo poelel enkrat sredi maja. Kako velika areča še čaka slovenski Barberton; v najlepšem letnem času dobimo "odrešeni-ka". Dolžnost cerkvenih očetov je, da preskrbe palmove veje in plašče, da mu bodo napravili slavnosten sprejemno'pri jezdi v naše mesto. Ce se bo pa pripeljal, potem pa palmovS veje nimajo pomena. Človek se včasih čudi, kako je mogoče, da se še v danažnjih čaaih dobe ljudje, ki tavajo v temi, daairavno je okolj njih veepolno svetlobe, ki jim daje priliko apro-gedalti dan, tak kakoršen je. Am pek ne, tega ne morejo, kajti vid jim je popolnoma opešal. Poznam par tncatov takih slovenskih junakov teme, ki fc danea ne vedo, zakaj se Združene države nahajajo v vojni. Oni ne vedo, da je naša republika šla v vojno, da pomaga isvojevati zmago nad avtokracijo, ki jo predat u vi ja jo mili-ta rišem, imperializem, kronatici ln podobna reakcija: oni tega ne vedo, ker mielijo, da eeaarjl ln kralji morajo biti, da se morajo prestolonasledniki "fajtati", predno se jim pololi krono na glavo. Po mnenju tekih ljudi je tsko kot je sedsj na svetu, rsvno prsv.,ker baje nI bilo nikdsr drugsče. Pre-vijo celo, ds je bilo v starih časih boljše, ker nI bilo toliko hres-vercev, kakor jih je sedaj, ki se upirajo ceaarjn hi samemu bogu. Sedaj se pa hočejo postavljati ljudje, ki so do prevčersjšnete mo- 11 zs ceaarja ln dmge njegove pri v rake, na Čelo gibanja ss osw»h,> ditev Slovencev. Ali ni bil avatrijaka vlada iu žandarjiT^ krat, kot ste dan za dnevom ^li, za vso to golaaen, ravno tako iT ražen Slovencem in deiuokr«njl kakor dandanes? Ali niste i,a»« dati vsakega, ki ae je drznil' , stopati proti trhli Avstriji, ^ ma njenemu trhlemu drfavm,,,, sistemu. Tisočkrat so vodilni k|0 venski duhovniki in dru*i politi ki v duhovniški stranki povda,m li, da inm oeaar v Slovencih nsi večjo oporo. "Pripravljeni MU( preliti zadnjS kapljo krvi za «e aarja. . ." To je bila navaltia fn za med Slovenci, g Sedaj ae je ta politika maii-ev.l, nad tistimi, ki so jo izvajali. Ki čaa nfed to vojno je ljudstvo .sit dilo njihovi stari politiki. Tod, ko ao videli, kako se,morejo Žrtvo vati za vladajočo kasto in u ra? ne tuje intereee, ko so videli, kat vlada preganja vse tiste Sloven« ki so imeli svoj laatni poiio« ii pogum izraziti, da je vojna kri vična in proti-demokratična, j pričelo v maso polagoma prodira ti spoznanje, ki je bilo toliko ve^ je, Čim dalj je trajala vojna. T« daj ao se tudi \ njihovi la«tr stranki nazadnjaštv*vzdignili,, površje ljudje, ki niso brerpogoj no trobili v rog farizejskega ku ŠterSiča in korarja Lampeta, li sta točila grenke solze nad vm kim Slovencem, ki se odtujuj "slavni habsburški dinastiji." Demokracija £re svojo pot n« prej preko vseh takih pismarje ln farizejev. Ljudstvo bo žnjim obračunalo po zaslugah, ki »o i jih pridobili, nc za ljudstvo, neq za nadaljevanje in vzdržavanj avtokracije. Slovenci v Barbertonu, pusti' vse rimsko mračnjaštvo v *koti kamor spada in se pridružite I stim, ki delujejo in pomaga Združenim državam do čim hitu še zmage, ki bo pomenila svoIkm narodov izpod avtokracije in | pod inštituclj, ki so pomagale d drža vati to avtokracMo. I Martin Železnikar. ZADNJE VESTI. r j j. i/t >i>' f. in1 * *' i m o. i FOOH IZVOJKVAL ZMAGO. Parta>i rn aikja.Vajni it poroda, ida se frsncoAe čete vi r*j osvojile Ooivssnea, U je mmiUh Tokkh. Pri opendjkj Vtasaoesi sajeli 208 Nemoer| preesj vojnega'materijala: se sa Pranooea naperili hod niški ogenj, da jim iztrgajo bljeno pozicijo, toda uspeha dosegli. siJ^v ■ NSSOODA VA ŽELEZNICI, UBITIH. Oolnmbia, S. O., 10. maja. -1 vojakov je bilo na mestu dva sta bila teko težko da sta na potu v bolnišnico 18 vojakov je bilo ranjenih, skočil vos ras tir, v katerem wj peljali vojaki 821 pešpolka in kompanije strojnih pnškarjav. VIHAR JS UBIL 19 Ohioago, Dl. 10. maja-P®J rodilih U osntralnsga oentralne in ssverovzhodne je pri včerajšnjem viharju bik devetnajst oseb življenj« AVSTRIJA JE Bi London, 10. msjs. -m "Morning Pest" Js prej« javko is Oarlha, ki pran finančen in poiMčsn poV Avstriji obupen Državni zbor j« prad njem oposoril vlade na sUnjs finano v Avstro 0| Odsek sa aadssrevanje _ ai sperodl ia js dolg d tndi. da Js povzročilo kritičen | la ss TEKSTILNA nn>UWSUA llliglili ji poročal «s trošile denar j« jih 10 izjavil PROSVETA •LT XJqV LMarp lt. jamja leut t i , » *»4 lUiaoia LAVM1 «T4JI. aa,*-* «U UAWNUAL» AVa, OHKUUU ILIJJIOJ* ' . omavm oawai Joka Vagrtt, bo« MU, U tfaUa, Ui # t " ."J' *• * D. 4, bo« ee, Olrord, Ui lwU« Ave, H*. CM«*ga. Vertforbar, ITOI Bo. Lawadal« A v*, Okkut. ili A.U. i. Tarbovae, K O. Uo« I, Otoaro, UL ■apbaibari Joka Melak, 400« Ii.t »t., Ofci«awe Jeatfea. Pri awl n afrevt vaHbo Mortle Moveoaev. Uretae Chicago, DI. - (Jeorge V. Vart derveer, fl«vnl zagovornik čla nov f. W W , je natavll 112 ob toženih članov I. W. W.t ko m imeli zapnatiii dvorana. ZAJEDAVCI. Spisal Iran Molek. 4 (Nadaljevanja.) Dva dni potem jc pa Martin spoznal, da ee vara ll.dezei* ni hotela izginiti, kakor je upal, )Nič pa se jc hujšala. Pojavila se je mrzka otekli- ^ ^ ________^ __________ na In Martin je začutil bolečine, ki so ga ovirale ^ ^na gU wu kar ve-eU Uga pri delu. LotU se ga je nepopisni atrah,Jn v tem | ^ .Martina mi je 4,!» zen tega se je bil tndi Martin izpremeiiH v tem času. BU je molčeč in zamiiljen in nikomur v hiši se ni upal pogledati v oči. Iz tega je sklepal Barbič, da Ima Rožnik kaj grdega na veati in da nieta c Mucom tisto noč lovila rib v jezeru . . . Martin je pa bil toliko trmoglav, da se ni hotel s nikomur v hiti pričkati, Če eo leteli vanj zbadljivi dovtipi, temveč je najrajši pokazal vsem skupaj hrbet. Dva dni potem je Muc zapustil Barbičevo hišo in drugi dan mu je sledil Martin. Barbič in Ww M , , Mli i "Zs Martina Bolnika mi je žal" — je re- atrah? k sklenil, da razodene svojo tattofo Mu- ko ^ { ^ okrog ,u lu ga vpraša za svet. Muc> aa ia dolgčaaa « • ^ ^^ ^ ^ q ■Klali po svetu in vrhutega je bil vojak, torej bo I » * gotovo vedel, kako je a to rečjo. Ko je torej pri-šel M ue pozno zvečer domov, mu je Martin povedal h tresočim glasom, kako in kaj in ga vprašal, kaj mu je storiti. On je edini človek v Ameriki, kateremu zaupa in koncem konca sumi Martin, da jc to posledica tiste neumne noči. troka, in tudi za cerkev je rad dajal, dokler ni prišel izprideni Muc k nam. Prav je, da sta šla; zdaj vsaj ne bo več pohujševanja v hiši." Rudarji so prikimali. Edina Mirni je bila nekam žalostna. Rada je imela Muca, ki se je tako rad šalil in vsak čas povedal kaj novega; in rada je dražile mirnega Martina, ki je tako rad ..... Mu« ie SS poslušal ^ZZti^unl^^* ni vedel, kaj M rekel. Toda v drugem treootku P™ 9 nsdleina, kakor eo delali * ježe zavedal in nagnil ^ v ^rezbrižen ^^»jg™ mortla m^atl ia msti je hiiicbljaj, kakor je bila njegova navsda. "To ni niči — Koliko je moških, ki se nalezejo tega — in da ti povem resnico, jaz aam sem že bil tako bolan. Jutri ti kupim "žavho" v lekarni in parkrat se boš namazal, pa bo dobro... Torej le brez skrbi, Martin." Martinu sc je odvalil velik kamen od srca. Torej se ni motil! Muc ima izkušnje v vseh ne-krščanskih rečeh in ve, da ni to nič. Kupil mu bo "žsvbo" in stvar bo končana. Kako je doberl. .. In Martin je hvaležno pogledal prijatelju v oči' in se smejal, kakor da hI ga bilo sram, da je tAko bojazljiv in neveden. Nič ni — in 011 ae rszUtil-ja . . . Ali ni bedskt "Kako ae pa reče tej bolezni, Jbhnt"1 ' Muc ga pogleda nekoliko resno in takoj nato zamahne malomarno z roko. -"-Nt vredno, dahl govoril o tam. Le J?0tr# par dni, pa bo vae dobro. bila vesela, da ne bo več deklica izpostavljena pohujšanju. Martin »e je preselil k drugemu Slovencu, ki je imel v najemu kompanijsko hišo kakih dvajset minut hoda od mesta. Tja mu je svetove! njegov tovsriš, u katerim je delal v jami, ko ga je Martin vprašal, če ve za kakšno stanovanje. Niti malo mu ni ugajalo novo bivališče, ali Martin je mo-rsl molčati, ker ni vedel, ksm drugam bi ae bil obrnil. Uazen goepodarjs in njegove žene, ki sta imela deklo in armado otrok, je bilo v hiši dva-uajst najemnikov z Martinom vred, in vsi so bili ffisfceni1 v dve večji sobi v zgornjem nadstropju, kjer so se menjali ns štirih posteljah. Čim ao zjutraj vstali dnevni delavci in odšli v jsmo, ao legli ns njlhovs še gorke mesta nočni delavci, ko so jirišli zjutraj z dela. Dekla je'zrahljala postelje jntta rjuhe le enkrat na teden — ob so- , , . . 1 , . . 1 **„.. i botsh nonoldne. Martin, kl je delal stalno po dne 5f5e sc c dobro zavedal da frnalagaMar- *** ™ t§ nafintedw drugega tova- t „a. Kljub temu, da se e že od m ^ih lct vla- ^ kar m« -eveda ni č» z ženskami vsake vrste in je bil zadnje čsee | ^ ^ ^^ H0 bili nje. govi novi nočni tovariši zelo čudni ljudje. Prvi je imel navado, da je v spanju kričal in otepal z rokams, kakor da naklada rudo v vozičke; pri tem je takoj prvo noč oplazil Martina z dlanjo stalen gost v zloglasnih hišah, je imel srečo, ds ni nikoli dobil take bolezni. Poznal je le bolezen, kstera aa je pri njem ponavljala že lepo vrsto let, dasiravno je že izdal lepe groše, da bi se je iznebil. Imel pa je toliko izkušnje, da je vedel, kaj ima Martin. Poznal je tovariše pri vojakih, ki so trpeli na taki bolezni, in tudi v Ameriki je imel prijatelje, kl so si jo tkuplli v hišah prostl-1 urijo:(Kalo gs je naravnost preteesjp, ko< je videl Martina tako narečnega* toga nI pričakoval nikdart Očital al je na tihem, da je nakopal ne* srečo Martinu,in to mu-je bilo salo neljpbo. Kazni tega jo dobro fvedel, ds jej bolesen nalezljivo -^ itii a Martinem imsts eno posteljo . . . Muc j« bil r veliki -zadregi, 1 toda ,tf»Mre)t% .j* znal zatajiti svoje notranje pb&ake in njegov ,*klgp,je Idi, da nc sate Martin vedeti,reanioa. Poaio^ati mu pa mora na jml* ngčiiv Mu<\ je bU froprttefb d* gotovo vrsi« vžaviia" pralene MMtataaJ. jfi.vir del druge, ki so ae.ipeaall fn kolikor je.pjemu znano, jim jo pomagalo. ju*!*' bnpNifn • •a Martin je ree dobil piapilo, katero mu je prinesel Muc. is 1 lokama 1 takoj drugi dan, hi7.(fclo ae mu* jtvda mu pomagali Oteklina je pojemala in tudi; bolečine ao se amanjšalo. Krasta je pa do* Irils suho in trdo skorjo. Tedaj je bil Rožftlk uver-jen, ds Ima Muc prav — da res nI nič. Najrajši bi bil objel dobrega prijstelja, ali ts se je le smehljal ln nalahko odrinil Martina, kakor da bi se ga bal dotakniti. Rožnik ga je začudeno pogledal. fte bolj je oeupnll Martin, ko mn je Muc povedal, da ao ho preselil v drugo stanovanje. Za vzrok jo navedel, da mu je predaleč na delo ln da je že sit kislih obrazov, kl jih reže Barbič in oatala "pudingarija" v hiši. On hoče biti avo* hoden in nlltčo nima pravlee spotikati se nad njim, ie ne gre vsak večer spat a kokošmi in če katem nedeljo izostane od maše. Olavnl vzrok je pa Muc samolčal — in ta je bil, da ni hotel biti v M ari i novi bližini, ker ne je hal, da dobi bolezen od njega. Tega mu naravno nI hotel povedati in p«» njegovem mnenju je bilo najbolje, da zapu-sli hišo. Tolsill je Martina, da se lahko anldteta o prnatem času v "Narodni gostilni" in da Im ie 011 skrbel, da prijatelju ne zmanjka "žavbe;" dokler no ozdravi. • Na Martina je alabo vplivala ta tolažbs. Klali iu natnrdnjenl obrazi ao rea dober razlog, da m< jih iznehl človek, ali toliko alaltše bo ssnj, ker tulimo *ain m«d njimi. Konui ae bo potožil, kadar sa bodo zbadali hi pikali? In zdsj Še ts sitima! ! Kaj naj počne aam, zapuščen in bolan.. John je vendar edini človek na svetu, ki ve za njegove težke skrivnosti, in kako bo potem, ko njega ne I mi več IrliroT — Mucu ae je pa zdela ametns Martinova imtrtoat. Saj ae nista poročila, ds bi morala biti vedno akupaj. Če Martinu nI ohatatl •samemu na atarem mestu, naj ae še on preaell; aaj ni Barbič edini Človek v kraju, kl ima hrano ln l»ere atanovanj«, a onadva o-staneta dobra prijatelja, čeprav ne bosta več skupaj upala. Martinu je odleglo. Saj rea, rakaj ae ne hI tudi on prcaelil T Ker je bival pri BarhlČu, .nikar ji- prišel v Ameriko, ni aploh nikdar mlalil, da hi m- Ud«j selil; preveč ae je bil vdomaČil tam in /•I<1<> ne mu je, da Id užalil K<»spodarja, ako bi • mU< 1 ir hUc Toda i zadnjimi dogodki ao ae Izpre-menile ranmere. Itarblč in njegova lena ala očitno karala, da mu itlepa ne odpuati'e greha, ki ga ir narrdil na radnjl plaČilnik. Sieer niata nič vedrin. kje Je bil Martin z Mueom in kaj je pi>- • «•!. uii fr dejal vo, da se je potepal \ ao noč a sna-mIiii ponočnjakom kot je M ur, jc rndoatovalo, da -is uuuMla vero vanj. Imela ata \ta ra dobrega t loveka. kl rnd dela In moli in ki je vrhutega o-teujen — pa m- p*i«ll, da sa vlači (mtepuškl fan \»n noč ha«»kti>f ... To je le preveč? Ra- Spisal (Nadaljaraaja.) | Ko ga je kraljica proaila, naj ji odpusti, da velike njegove ljubes-ni dobrotljivoeti ni niti vredna, da je oče Dobrogost njen pčitelj izza uajneinejšega detinstva in da nedaleč od tod širi vero križa med Bodrci in sosednimi rodovi, kjer je pred nedavnim časom sa ma našla pribežališče in goetoljub-je, ae je nasmehljal, kar najpri jaznejše je mogel, in rekel: "Če prav ta ne blagoslovim na oltar-jevih stopnicah, če prav ne ovi-jem vajinih rok pred celiju naro dom s posvečeno štolo, te Uodem vendarle blagoslavljal v duhu celo svoje življenje." H kraljevski svatbi se je pripravljala vsa dežela kar najsveča-nejše je mogla. Za slavnosti je bil določen Bu kovec ali nekdanja Ljubica, ki se je zdaj že oblekla v najkrasnejše oblačilo. Z Ljubico, poznejšim Bukov cem je bilo v spominu Bodrcev najneločljivejše zdrnženo ime Gotšalkovo. In če so prej appmin na tega kneza preklinjali, so ga v poslednjih dneh proslavljali. Če prej imena tega vladarja niso hoteli niti imenovati, so je izza ne davna vbijall v glave tudi svojim otrokom. m? so ae prej Ljubice izogibali, če niso hoteli v to stran niti pogledati, so zadnji čas n*j-& vraanjH. Orugi toVartl je sieei< mh-ndrtoda v^ttio Jfe kmrdei \k> žgartj 11 IcakoV! Igahii kottel Vri» rf'ktru-pom je Vedno 'ktaH W ^tljoi< id čith jt' tervttf riš *jiltraj- zlezel11 i«postelje, je segel po njem, in MeH*ia jK hratlej amidU gUlttio ©Hu-n-#%Hi ga-Hfki-grlnkl Ihinreden jt|zvate*»4egtl;'j«'«0Plrt|od. mnto l|Huka*3e^t|at dne- vom .. . Martina jt to 4lno bolelo: »akltl aa ja, dt trtkdar več ^.paglada^ž^aja^i^afga tihraH prapori Kri dfeflktfRradoarf pogoeje vojr. ¥od# I***,'!* šetfe izzš.nec|evnf *q se b*lffltftn nfcaipih» praporiAralijtr Valdemara. "'fdtfttHa jpfeila-pf»pb>0Dia)jpan dtfbnk levlnjn, kaleči ao X zasmeji preVltHlfc1 #avqjtoi>ptoa PVfijo JUfMP'"1™ "•TolUetto je.ibila naisijajnejte slikn i*nlehjatrs^ M je vjadolo v Sodčki,deictl.'*n.kattka.> M\o da tega, da,.b: v Hukbveu zavarovali, so pričale v ht biatije i brant«^ kakor ŠAih tlred tetn v tnkajšnjih kha-jlh ni bilo videti Se nikdar. Že ta krat je bilo tu srediiče kupčije, in v mestu ao imeli svoja akladišča tudi trgovci a Francoskega in Spanekega. Slovanske glaaove je bilo slišati tukaj šele Izza onega čaaa, ko je Jltrenec postavil na stolpe in bastlje danske prapore. Prej je bilo tn ališati le nemški govor; budi v cerkvah ae ni govorilo drugače. Zdaj je bilo vendar zopet vse po stsrem. Tujci, ksterim se Ui ljubilo od tod, ao bili ponižni. Po tukajšnjih ulicah je bilo polno vašlkega ljudatva v nsjprsznič-nejših oblačilih. Tudi z Damkega je prihajalo poelanatvo za pozlat^-stvom . . . Mesto take množice ni niti moglo sprajeti pod svoje strehe. Mnofrl tisoči so se ptaborill v šotorih pod gradom . . . Poletni dnevi so bili najrazlie nejši. Niti oblačka ni bilo na tem-nomodrem nebu, in če ao pihali vetrovi, ao prihajali od poludan ake strani. . Med množlesmi. ki so prišle v mesto s dežele, nsjbrie ni bilo ni ti enegs ataroverea več. Ljube sen, kstere oznsnjevalec je bil o-če Dobrogost, je premagala vae, povsod! je nsšls pristop, omeeila jo tudi srce, ki je bilo trše od ha-zalts . , , OČe Dobrogost je bil znan po eeli bodraki deželi . . . Tukajšnjemu ljodatvu je rea poatal Me tod. aeveda ne brez aovrainikov.. Najzagrisenejši njegovi aovraini kl eo bili sosedje Nemei, ki ao se is aame krščanske ljubezni druii II s vlhevei, jih iaksll in ščuvali kar najetnipenejše ao mogli . . A ž ree i so ss aam i zbali pek len skih aredstev, katera ao jim nu dill proti Dobrogost u njihovi d« sedanji najzagrisenejši sovrstniki •• • , V Ljubici je bilo cvetočegs vi-teŽtva od vaeh stranij, celo la Anglije in Francije . ... Nemcev je bilo med gosti, ds bi jih lahko ae- štel na prste. Pred stanovanji tujih vitezov ao bili obešeni ščiti z njihovimi znaki in prapori s njihovimi barvami. Raz oken ae pa«h> e skoro do tal dragocene preproge z bajnimi okraski; v njih eo bile izšite velikanake rože, katerih vaak list je bil drage barve, na vejah je bilo sadje mavričnih barv ptiči so imeli prečudne oblike Po ulicah ni bilo skoro niti mogoče hoditi, kaj šele jezditi . . . Pred meatom med šotori je bilo polno popotnih pevcev, katerih lripavi glasovi ao se ališali že od daleč, manjkalo ni niti glumačev svojimi vratolomnim .znanjem. Na ravnini na dragi atrani meuta je bil pripravljen velik proator za prvi turnir v tukajšnjih kftjih. Zemlja je bila zravnana kakor miza in boauta * peskom, in vse okoli je bilo ograjeno z leseno ogra- In ko se je zvečer bliial mestu kraljevski sprevod, «0 zadoneli rogovi, zapele trobente, zaropotali bobni, oglasili ee zvonovi, in tem glaeovom se je pridružilo vriskanje dobrih atotisoč ljudij. . . In teiko je povedati, ali je večerno nebo žarelo v poslednjih žarkih zahajajočega solnca ali v zlatu in srebra, demantih, biserih in dru gih dragih ksmenih na dragoce nih svatovskih oblef&h . . . Udeleženec, ki bi bil vse opazovsl z lastnimi' očmi, ds bi ftodočim čs wom natančno popisal, kakšna je bila svatba danskega krsljs z Da gmsro ali DragomlrO, hčerjo reškega vojvode Premisla, — bi ne bil vedel, kje flaj prej prične in kottča, ker bi mu bile kje naj prej vsled leska vse te krasote odpovedale oči in mu v zmesi najrazličnejših glasov ne hotela slnžiti ušesa, ksj šele pisstelj zs polsedmlh sto let pozneje Kraljeva nevesta je že od daleč skrbnim pogledom iskala obličja, ki se ji je neizbirljivo vtisnilo v hvaležen spomin, toda nemogoče ji je bilo pregledati tolike mno žice. Pretežko je bilo vzdržati p rdet'prehod . . . D*nsW vitezi so' morali a trudom tvojemu kralju delati pet.!T0dt ljttdttvo^e ni moglo umikati nazaj; <> M sc bilo Šfc rajše t .. . '-<" Šolane je Mašto, predno to pHštf do bra** !'/ ' xn1ceto» »o W vcft »i**dso'tv šlrdkferil" pdli krogn Htatt rcsnS starci; dolga'ki a voeMvattttaa 'oblačita ! sAl ^tdtlk v«fW'#kpM> do tal, in KO bili hrerow>ija - . - Tujcem se je rie-lo, ^akori^t «y t<0 MrittvV daVrtb preteklih čaeov . . . Ljudstvo je Itaeaktilf^tHmHb, 'HvMi&fi t-rnolknm, bolmi, ird^vi in mm-te se prenehali peti. ' '"Pred starci so Obstale nA' straneh device z velikanskim vencem, podobnim onemu, kateregs so zadnjič ovili okoli ladlje, na kateri je bila mlada kraljica; v venec so bile vpletene cvetlice, nabrane po tratah in njivah, po pobočjih in gajih cele bodrske dežele, in mad cvetjem je zelenelo li povo listje, vse tako sveže, kakor da je bilo natrgano šele včeraj.. Bodroke device ao z neizmernim vencem o vile p>vi del avatovske ga spremstva, V katerem sta bila kralj in kraljica . . . In s srebrnimi glasovi so pele atarodavtm pesem ... r. ' l|* P "Vi o venate, — overtett, o j cve- Vnovič ae razvite, nikdsr ne veni-te! Z ljubkim vonjem ovevsjte od pomlsdi tja čez mrzlo zimo glave ljube, bela čels, ne venite nikdsr . . . nikdar . nikdar . . . In še nkso umolknili čsrobni glaaovi deklic, je ie stsl pred Vsi-d cm arom in njegovo nevesto ata ree, ki mu nt msnjkslo mnogo let do eto . . . Okoli vratu mu je čez dragoceni plašč, podšit s sobolje vin oin obrobljen s hermelinovo kožo, visela težka, alsta verižiea... Njegovi al vi lasje eo bili kratko oatriieni, aamo nad gornjo natni-co je imel dolge, pepelnate brke. 1 oda oko mu je bilo ia \edno bi strejM od sokolovega ; mlad mož na njegovi strani v popolni, leske tajoči ae vi tež k i opravi ee je poleg vsneftene starčeve postava ta-korekoč izgubljal . . . (Dalja prihodajil) Zborovanje zaupnikov slovensko napredne stranke. Nadaljevanje 3. Zbor zaupnikov N. N. 8 j*,. zivlja vse rojake naprednega ,„i Šljenja kot zastopnike ideje ,u rodnega zedinjenja, da sc t*di. ni jo v enotno napredno demokru tsko politično organizacijo, ki naj povede v borbo za veliko ju. goslovansko idejo številne in zna tne napredne sile. Naj se osnuje velika edinstvena Jugoslovanska Demokratska Stranka, v kateri naj sodeluj«^ oni člani vseh alojev, ki apreje-Jiiajo program S. N. 8. (Srbov-Hrvatov — Slovencev) kot edin-atvenega jugoslovanskega naro-da, organiziranega v samostojno narodno državo, vsi oni, ki hoče-jo sprejeti načelo doslednjeRa demokratizma v vsej sestavi jav. ne uprave, ki imajo napredne po-glede na svet in ki hočejo delati, odbijajoč enostransko stališč*' na vseh poljih za socializacijo c-konomije. Tretja resolucija govori o po-drobnostih organizacije jugoalo-vanske demokratske stranke. "Dokler obstajajo sedanje du-alistične meje, spadajo v področje stranke cialajtanske jugoalo-vanske pokrajine. Stranke 2 i-stim ali sorodnim programom v ostalih jugoslovanskih deželah se smatrajo za sesterske organizaci- K' V četrti resoluciji ie izraža za-upnica poslancu dr. RaVnihar- ' <<*>< ■ v« '•5. "Zbof UUplUlTOV N. ^ pošilja bratskemu češkemu narodu prisrčne pozdrave in ponavlja prisego zvestobe v borbi na živlejnje in smrt za velike ci-Ije svobode in neodvisnosti." Zbor je zaključil, da ae osnuje fond za podporo žrtev političnega preganjanja na slovanskem jugu in da ae za to stvar podvza-me čim prej, kar je potrebno. Po pozdravnem * govoru predsednika zborovanja, ljubljanskega/ Župan* dk Itaft* Tavčarja, je p*Vi> govoril dr. Vetootriav Knfco-vec:' ' 11 ^4 Vsledr«razdtlitve Avatrfjt m številne 'potrtjine ' nhtmo 1mcH ebttiejnl Slov*flc4 dovolj prilike, stopit*"v te*n*j»0> z^ezo t Ljuli^ ljano ln s tukajšnjimi našimi sw-.mW)jefniki.i< Vnetno ^pa smo! bili vpdnd"k vsemi|(ave|jimi Mi t Kami^zal^dajo^'^, da je l/jut^ ljana - tvsše Xttdifiče. Ba tudi tam, ko se izpolnijo naše želje po kedlnjenju-' vaeh /. «■ JngasloivaBov taa ^dlagi^prog^amal "iadelaiiei« skupno t ostalima dvdma>le«e-ma 3ufeo«k>va»iekegavnaroda, nam je zajamčena naša slovanska personalnost tako, da bo ostala Ljubljana tudi v bodoče nase središče, kjer bomo iskali vsi Sl> venci vedno z zaupanjem pribežališče." Nato izjavlja, da je štajerska narodna stranka zaključila, da * razpusti, kakor hitro ae osnuje Jugoslovanska Demokrati*«« Stranka, ki poživlja vse napred-njake na složno delo: "na ta na čin se bo naš narod afirmiral to di pred inozemstvom." Dr. Tavčar povdarja potrel* Reforme N. N. S. ih razlaga nu-čehinsko postopanje vlade s Slovenci: en sam edini deželni predsednik je znal pravilno sloven-ski, na sodniji in v administraciji se konsekventno provsja *er-manizacja, td. Govori o ustroju dunajske gosposke zbomire: "Ta gornja zbornica je kaj »«•« potrebna. (Vskliki: Doli i njo-> Kljub temu, da ae ts zbornica približuje egiptovski groblji, f vendar zakonodajni faktor, ki m odločujočo beaedo pri vsaken. novem zakonu. . Že pamet - da ne govorim o pravičnosti -hi moral pri veati vlado do tega. da strni« pazi da bi bili v goaposki zbor. » stopanl vsi avstrijski nsrodi ^ avstrijska goaposk. ' sestavljena take, ds ^ v njej dvetretjinsko več.ncs venski narod pa nkns v nj«3 "" ■i pa svatu kot ja t avojo "■ kaj prihrankov, r« bond aaloiHe jih naruu ym --------.. . enega avojega ssatopnika M* je poeta vila kot prin^p. » venee nima mesta v njeJ# _^ Doli s njo t) Avstrijski W smitopani v njej, ni P- slovenski narod. Vlad. as.-W ne eeni, kakor la-tnik- >T Freie Presae na .Dunaju, k> r nea najgnuanejši IW na kontinentu. Zaradi tega da hi bilo prišlo na jot« „ klaraeljake ^Itike, četo^ bila ir bruhnila v^M vanje.) (Dalje)