Opčine: občutena počastitev ustreljenih kurirk in partizanov /4 V Gorici danes vrhunec festivala folklore s sprevodom po mestu Ravnateljica Miroslava Braini o slovenskih šolah, o vprašanju jezika in identitete V Ročinju poklon Kamenščku K Primorski NEDELJA, 31. AVGUSTA 2008 Št. 207 (19.297) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Amerika sanja v novih barvah? Breda Pahor Barack Obama, sin kenijskega očeta in bele (ameriške) matere samohranilke, je prvi temnopolti predsedniški kandidat v zgodovini ZDA. Ko se je končno zgodilo, ko je Demokratska stranka končno »okronala« 47-letnega senatorja iz Illinoisa, so bila v prvi evforiji -Obama je tudi s svojim nastopom na konvenciji potolkel rekorde gledanosti in navdušenja - skoraj pozabljena dotedanja nesoglasja v stranki in dolgotrajen, neizprosen boj s Hillary Clinton. Zmagal je nov obraz, prvič temne polti, prepričljiv in osvajajoč nastop, zaradi česar - in ne samo zaradi tega - Oba-mo primerjajo z Martinom L. Kin-gom in Johnom F. Kennedyjem. Kingov I have a dream je Obama že takoj »nadgradil« z We can, in kot kaže, se sanje »nebelih« prebivalcev ZDA že začenjajo uresničevati. Zaenkrat kot možnost, da bi Amerika doživela prvega temnopoltega predsednika. Še leto nazaj je večina strokovnjakov napovedovala možnost, da bi se v Belo hišo, tokrat kot predsednica in ne več kot first lady, vselila Hillary Clinton. Ženska torej. Če je v ZDA še prisotna rasna diskriminacija, je nedvomno res, da so zapostavljene tudi ženske. Očitno je bil Obama kot glasnik novega bolj spreten in preprečljiv od Clintonove, zanjo pa je bila v končnem seštevku negativna tudi tesna povezava z možem, nekdanjim predsednikom Billom, o čemer priča tudi ne preveč pohvalna skovanka »Billary«. Prva ženska kandidatka Demokratske stranke za predsednika ZDA je torej pogorela, vendar pa bodo prav ženski glasovi med odločilnimi za zmago na predsedniških volitvah. Hillary Clinton je sicer pozvala svoje, naj podprejo Obamo, vendar je bil prav odziv njene »ženske baze« zaenkrat zadržan. V odločilno težo ženskih glasov je očitno prepričan tudi predsedniški kandidat republikancev John McCain, ki je - na splošno presenečenje - za »svojo podpredsednico« izbral žensko, in sicer guvernerko Aljaske Sarah Palin. To nekoliko kontro-verzno političarko, med drugim odločno nasprotnico pravice do splava, naj bi podprle volivke, ki se zavzemajo za večjo žensko prepoznavnost. Sicer pa imata Obama in Palinova nekaj značilnosti, ki jih ameriški državljani cenijo: gre za nova obraza ameriške politične scene, obenem pa za živa dokaza, da »je v Ameriki vse mogoče«, če vztrajaš, uspeš in sanje postanejo resničnost... O tem, kdo bo prevladal - zaenkrat napovedujejo Oba-mi prednost osmih pik -, bodo odločali (maloštevilni) ameriški volivci, na izid pa (zainteresirano) čaka ves svet. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Berlusconi in Gadafi podpisala zgodovinski sporazum o prijateljstvu Pet milijard dolarjev za kolonialno odškodnino Med infrastrukturnimi projekti tudi obalna avtocesta trst - Včeraj predstavili spored svečanosti Bazovica 2008 Počastitev junakov Osrednja svečanost bo v nedeljo, 7. septembra - Letos v znamenju stoletnice rojstva Ferda Bidovca r- H A/O VIČA TRST - Ob 78-letnici usmrtitve bazoviških junakov bo osrednja svečanost potekala v nedeljo, 7. septembra, pri spomeniku na bazovski gmajni, udeležil pa se je bo tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, medtem ko bosta osrednja govornika Alessan- dra Kersevan in Dušan Jakomin. Spored pobud med 4. in 14. septembrom so včeraj dopoldne v tržaškem Narodnem domu predstavili člani Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici. Letošnje slovesnosti bodo potekale v prvi vrsti v znamenju stoletnice rojstva Ferda Bi-dovca, kateremu bosta posvečeni razstava in okrogla miza, letošnja novost pa je tudi posebni koncert zborovske revije Primorska poje, ki bo posvečen bazoviškim junakom. Na 4. strani BENGAZI - Italijanski premier Silvio Berlusconi in libijski voditelj Moamer Gadafi sta včeraj v libijskem Bengaziju podpisala sporazum o prijateljstvu in odškodnini, ki jo bo Italija izplačala Libiji za rane iz kolonialnega obdobja. Gre za pet milijard dolarjev, kolikor bo Libija prejela v obliki naložb in infrastrukturnih projektov v naslednjih 25 letih. Med zavezami, ki jih je sprejela Italija, je tudi izgradnja obalne avtoceste od Egipta do meje s Tunizijo. Državnika sta se dogovorila tudi za skupni boj proti ilegalnemu priseljevanju iz Afrike v Italijo, Berlusconi pa je svojemu gostitelju ob tej priložnosti vrnil kipec Venere, ki so ga Italijani odnesli leta 1913. Na 22. strani Slovesen začetek Kogojevih dnevov 2008 Na 2. strani Pomoč alkoholnim odvisnikom in njihovom družinam Na 3. strani V Zgoniku zaživel Koncert za mir Na 4. strani Stalno gledališče FJK predstavilo bogato abonmajsko ponudbo Na 5. strani RIM Alitalie formalno ni več RIM - Družbe Alitalia formalno ni več. Italijanska vlada je po ustreznem postopku imenovala komisarja Fantozzija. Nova letalska družba, ki jo bo vodil predsednik Colaninno, bo v bistvu prevzela še zdravi del družbe Alitalia, medtem ko bo moral Fantozzi likvidirati staro Alitalio in rešiti vse probleme z dolgovi in odvečno delovno silo v okviru načrta Fe-niks. Ključni dan bo vsekakor jutri, ko bo srečanje med vlado in sindikati. Na 22. strani PROMET - Zadnji konec tedna v znamenju povratka s počitnic Osem milijonov vozil Na avtocestnem odseku med Vidmom in Palmanovo zabeležili kar 24 kilometrov dolgo kolono RIM - Tudi ta konec tedna je v znamenju gostega prometa. Na italijanskih cestah je bilo včeraj 8 milijonov vozil, ki so ponekod povzročila dolge kolone. Slednje so zabeležili še zlasti na običajnem odseku avtoceste A14 med Pesarom in Rimi-nijem, še najhujše pa je bilo na avtocesti A23 na precepu pri Palmanovi. Na odseku med Vidmom in Palmanovo je bila v smeri proti Benetkam dalj časa 19 kilometrov dolga kolona vozil, ki je sredi popoldneva pokrivala kar 24 km asfalta. Krajši zastoji so bili še na drugih odsekih avtocestnega omrežja. To je vsekakor zadnji konec tedna v znamenju masovnega po-vratka s počitnic. Hud promet je pričakovati še danes, še zlasti popoldne in zvečer. 2 Nedelja, 31. avgusta 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH »JIA-YOU!« vol dir daghe oio! Ossia, Tibet v Pekingu in Jugoslavija v Zagrebu Milan Rakovac Uživam u olimpijadi; u tv-reportažama na HTV Mislava Bage iz prave Kine (marenda od škor-piona, cvrčaka i vrabaca), i kineskom dnevniku Zorane Bakovic u Delu. Piše o ovacijama na divnom pekinškome koncertu (Pucini, Verdi, Massenet, Bizet^), »pojeta Renee Fleming in Ramon Vargas! Je lahko še kaj boljšega?«; a u pauzi publika pred ekranima urla »jia-you«; »'jia-you' pomeni dobesedno 'prilij olja'. Tako spodbujajo športnike na tekmah. Pogledi so prikovani na zaslon in nihče ne sliši gonga, ki nas vabi, naj se vrnemo v dvorano«... Ara, cio! Ma alora anche noi altri christiani Istriani semo Cinesi; che cantemo »machinista, machinista daghe oio, che a Pola semo stuffi«, e dopo, quando defunto Parlov campion del mondo ghe dava legnade ai campioni i muli gri-dava »daghe oio, Teo!«. Ma bravi Triestini, quante medaglie, cio mio! Ma mene me propio intereša če je kakšen tržaški olimpijec slovenske kulture? So, let's make sport, not war? De novo Zorana Bakovic: »Kitajski tokrat ni do tega, da bi dokazala večjo vrednost komunizma, temveč premoč Kitajcev. V vsem. V telesni moči, vzdržljivosti, tehniki, zbranosti. Olimpijske igre so podobne vojaškmu pohodu, 'osvajanje' zlatih medalj pa zares podobno vojaški ofenzivi«. Seveda! Ampak tako delajo vsi, Američani nasproti Sovjetom, včeraj, danes nasproti Kitajcem! I sad se Zapad kiselo smješka kako je Kina au-tokratska i birokratska i zato je stvorila najbolje sportiste svijeta i frapirala naprosto najboljom olim-pijadom u povijesti, a performance zadnjega dana je nešto apsolutno nevideno! Osobno, navijam samo za male i nejake, i žao mi je što crnogorski vaterpolisti nisu osvojili me-dalju. Uživam u trijumfalnim sprinterima s Jamajke, dugoprugašima iz Kenije, Etiopije, Maroka, hrvačima iz Kazahstana i Uzbekistana, dizačima utega iz Gruzije, plivačima iz Zimbabvea, i više zna-če za JEDAN JEDINSTVENI SVIJET po jedna brončana medalja za Mauricijus, Moldaviju, Togo i Venezuelu, nego „sva srebra, sva zlata" (by Ivan Gundulic) velikih nacija! Zorana Bakovic zapisuje u dnevnik i za-nimljiv pekinški razgovor sa svoja tri sina o Tibe- tu: »'Kaj misliš o protestih tujcev za svobodni Tibet?' me vpraša srednji Vid... Prosim ga, naj si predstavlja, kaj pomeni živeti, ki ti ne dovoli biti to, kar si. 'Predstavljaj si, da bi Kitajci prišli v Zagreb s transparenti, na katerih bi pisalo 'Živela Jugoslavija!', mislim na tisto nekdanjo, v katero so verjeli', se ne da Vid. Medtem ko starejši brat Davor trdi, da se ne bi nič zgodilo, morda bi jih pretepli obritoglavci, pa najmlajši Lolo doda, kako bi policisti obritoglavcem za hrbti stisnili roko v znamenje podpore in se napotili drugam«. Ah, sve te naše olimpijade, svi ti naši protesti; svi smo mi Tibetanci, Abhazi, Oseti, Gruzijci; dobijem po Internetu američki friški vic; a Alaba-mi rasprodano u nekoliko dana sve oružje i muni-cija. Zašto? Ruski napad; ugrožena je GEORGIA. Na engleskome, američka GEORGIA (Geogria on my mind, by Ray Charles.) i Gruzija pišu se i iz-govaraju isto: DŽORDŽA. Tako da če se Rusi lo-še provesti ako uz Gruziju napadnu i Alabamu!!! I tako sad čekamo London; ma ča da čemo u Londonu nositi transparente FREE SCOTLAND NOW, ossia ONE IRELAND, ovvero DOWN WITH BRITS? Sad ja tuote škercan, a forši se mi drugi Istri-jani krstijani dvignemo na zadnje noge i lipo na no-voj olimpijadi nosimo transpariente ISTRA-DRŽAVA-V-EVROPI-DRŽAV? Sport ni zamjena za rat, sport je rat i biznis i politika, a ča drugega, i tuote se ne rabi maša strši-ti kako i petešiči na gnjojieri,ča ne? I sama bazična ideja je ratna; čovik je in kor-ša doša z Termopila u Atenu i pa doli mrtav, al-troke sport! Pak su došli Cezar e dita bella i porušili po Grčkoj sve monumiente olimpijskih šampioni, altroke šemuncini, i vrgli gori suoje bi-ste. Ča rečete i vi u Trstu za une drvene čavliče postolarske šemuncini? Tko da mi se para meni da te mirotvorne in športne manipulacije je b'lo čist dovolj; it's all about money&glory; in zato lepo prosim nehat' z tem korektnim kripto-športnim moralizmom; kitajska dekleta so premlada, pravijo Američani, a njihovi tru-bo-professional košarkarji kaj iščejo med amateri? Ghe vol vincer, cio mio, e basta, e - vin-ceremo! kanal ob soči - Kogojevi dnevi 2008 Mednarodni festival je tudi letos potrdil svojo evropsko razsežnost Pozno poletje je v Kanalu ob Soči z jasnim in prijazno toplim večerom pozdravilo izredno število gostov, ki so se zbrali na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2008. Odprtje je potekalo v objemu arhitektonskega biserčka na Kontradi pod reflektorji RTVS, ki je prireditev posnela. Zbrane je pozdravil predsednik festivala, večno mladi Ciril Zlobec, ki je kljub poškodovani desni roki izžareval ponos in zadovoljstvo. Kogojevi dnevi bodo namreč prihodnje leto praznovali tridesetletnico, zgodovina festivala pa je dragocena bera umetniških dosežkov, ki iz leta v leto dodajajo knjigi pomembna poglavja, in to po zaslugi glasbenikov in kulturnikov, ki so v pobudo od samega začetka trdno verjeli in jo razširili v mednarodni prostor. Evropska razsežnost je zagotovljena je tudi letos, kajti tako prisotnost izredne umetnice Irene Grafenauer kot razstava Lojzeta Spazzapana dajeta festivalu pečat najvišje kakovosti. Zlobec se je prisrčno zahvalil vsem, ki si delijo zasluge za uspešnost prireditve, od domačih navdušencev, ki delujejo v okviru PD Soča, do neprikritega factotuma, mojstra Antona Nanuta, ki skozi tri desetletja nepretrgoma vlaga svoj bogati umetniški prispevek, ne nazadnje pa tudi občinski upravi, ki kljub političnim spremembam dokazuje nespremenjeno naklonjenost do kulture. Politika je bila zastopana na najvišji ravni, s predsednikom republike Danilom Türkom, ki je bil deležen nadvse toplega pozdrava. Pred najvišjim državnim predstavnikom je zbrane nagovoril kanalski župan Andrej Maffi, upravičeno ponosen na dogodek, ki je v Kanal privabil tudi ministra za kulturo Vaska Si-monitija in ugledno število županov iz bližnje okolice, z Brulcem na čelu. Danilo Türk je s svojimi besedami prijetno presenetil vse tiste, ki smo nekoliko nasičeni s puh-lostjo in nedorečenostjo političnega žargona. Predsednik je dokazal svoj visok kulturni nivo, ki zajema tudi glasbeno področje; Kogoju ni posvetil le nekaj priložnostnih misli, temveč tudi globlje razmišljanje o vlogi glasbe, ki je v 20. stoletju začela odražati tudi družbeno problematiko in njeno kompleksnost. Čeprav se vsi evropski narodi prepozna- Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj m dodelitev sledečih štipendij: • pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedem podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2008. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), in Mariza Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. septembra 2008 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale-Odvetniškapisarna SANZIN,ulica Diazšt. 11,34170 Gorica. Vse najboljše, Boris po Radiu Trst A Radio Trst A bo danes ob 15. uri v okviru oddaje Z naših prireditev predvajal posnetek javnega srečanja s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi 95- letnici. Večer z naslovom Vse najboljše, Boris so v čast jubilantu priredili v ponedeljek, 25. avgusta, v Pokrajinskem muzeju Repnu na pobudo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Založništva tržaškega tiska, Založbe Mladika, Zadruge Naš Kras in Kulturnega društva Kraški dom. vajo v himni, ki sta ji Beethoven in Schiller vtisnila močan izpovedni naboj, je današnji čas potreben tudi drugačnih izrazov, takih, ki skušajo zajeti razdvojenost, shizofrenijo, skratka boleče in bolezenske značilnosti sodobne družbe. To so že v začetku prejšnjega stoletja začutili izbrani umetniki s Schönber-gom na čelu in ni naključje, da je Kogoj ravno pri dunajskem mojstru iskal to, česar v svoji domovini ni našel. Predsednik Türk je svoj govor zaključil s spodbudnimi besedami za vse ustvarjalce, ki si z iskanjem novih umetniških izraznih možnosti prizadevajo za uveljavitev slovenske kulture in istovetnosti v evropskem in svetovnem prostoru. Slovesnost je sklenila izvedenka za likovno umetnost Verena Koršič Zorn, ki je predstavila življenje in delo Lojzeta Spazzapana in ob tem obžalovala dejstvo, da je prvotni načrt razstave nekoliko okrnjen zaradi nerazpoložljivosti novogoriške galerije. Ob 50-letnici smrti je poklon Spazzapanu nedvomno žlahtna izbira, kajti umetnik sodi med tiste, ki s svojim opusom pričajo o problematičnosti njegovega časa. Cerkev sv. Marije Vnebovzete je bila tokrat odločno pretesna za vse goste. Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Anton Na-nut in sijajna flavtistka Irena Grafenauer so si res zaslužili največjo pozornost. Ozračje je bilo nasičeno z visokim pričakovanjem, glasbeniki so to zaznali in že v uvodnem Andante Marija Kogoja v priredbi Karla Jeraja dokazali, da ne nameravajo opraviti rutinskega nastopa. Ansambel, ki je bil ustanovljen l.1993, ima za seboj že obilo uspehov, pomlajen sestav pa umetniški višini dodaja še zanos in navdušenje. Ubrano telo brezhibno deluje tudi brez dirigenta z odločilnim prispevkom mladega talentiranega koncertnega mojstra Janeza Podleska in prvega čelista Igorja Škerjanca. Pohvala gre vsem godalcem, ki so v drugi točki spremljali Ireno Grafenauer v odlični izvedbi Koncerta za flavto in godala št.2 srbskega mojstra Ivana Jevtica. Umetnico je sprejel navdušen in ganljiv aplavz, po hudi bolezenski preizkušnji je flavtistka spet v polnem poustvarjalnem žaru, ki se je nalezljivo razširil na ves ansambel. Srbski skladatelj je svoje delo s podnaslovom Aus der Tiefe ruf Ich Herr, zu Dir (Gospod, kličem te iz globine) spisal leta 1999, ko je deloval v Braziliji kot profesor kompozicije, Gra-fenauerjeva pa je bila umetnica, ki mu je navdihnila skladbo in jo tudi krstno izvedla v Heilbronnu l. 2001. Tehtno oblikovana, domiselna in nikoli banalna glasba je zaživela v bogati sporočilnosti ter ovrednotila interpretacijske in ekspresivne vrline solistke, ki je zablestela v neponovljivosti umetniškega trenutka. Mojster Nanut je partituro vodil z običajnim zagonom in delil aplavze z ansamblom, solistko in skladateljem, ki je bil prisoten in vidno navdušen nad izvedbo. Kanalski mojster je uvodni koncert Kogojevih dnevov, ki bodo letos potovali tudi v Deskle, Gorico, Benečijo, Reko in Trst, oblikoval kot mozaik jugoslovanskih skladateljev: po srbskem mojstru je bil na sporedu makedonski skladatelj Blagoj Canev z Devetimi miniaturami za godala,program pa je sklenila skladba slovenskega mojstra Uroša Kreka, enega največjih mojstrov slovenske glasbe, ki je tudi v mladostni Sonatini za godala iz leta 1956 pustil pečat svoje markantne osebnosti. Živost in pestrost glasbenih misli sta izstopali v prepričljivi interpretaciji odlično razpoloženega ansambla, ki je občinstvu poklonil tudi Gallusovo Ecce quomodo mori-tur iustus. Katja Kralj / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 31. avgusta 2008 3 nabrežina - Združenje Astra Nesebična opora in pomoč zasvojencem z alkoholom Združenje ima na tržaškem teritoriju 21 skupin samopomoči in tri posvetovalnice NABREŽINA - »En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'ljepovabil, še sam ga bom pil...« Slomškova, kot sicer mnoge druge slovenske narodne pesmi in pa romani, opevajo zakoreninjeno kulturo tako imenovanega »dobrega pitja« pri nas. Vino je namreč predvsem na Krasu pomemben element združevanja in tradicije, marsikatera družina ima še danes vinograd in prideluje nekaj žlahtne kapljice. Vzporedno s tem pa je žal razširjena tudi razvada prekomernega uživanja alkohola, ki prerašča v odvisnost in v vse bolj zaskrbljujoči družbeni in individualni problem. In ravno pri reševanju zasvojenosti z alkoholom je ozaveščenost ključnega pomena; zanjo, med drugimi, skrbijo prostovoljci združenja za zdravljenje alkoholne odvisnosti Astra, ki so prisotni na tržaškem pokrajinskem teritoriju s svojimi 21 skupinami samopomoči, v katerih se danes zdravi 200 alkoholikov, in tremi posvetovalnicami. Le-te vodijo izkušeni operaterji, ki si prizadevajo, da bi osebam pomagali iz zagate, v katero so dan za dnem zabredle. A kaj, ko je oseb premalo ... Združenje Astra prireja v ta namen že vrsto let osnovni izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni tečaj (8 ur dnevno), ki se bo začel v ponedeljek, 6. oktobra, je odprt vsem; oblikovali ga bodo posegi strokovnjakov, priznanih zdravnikov in psihologov, ki bodo udeležencem prikazali sliko alkoholizma, s posebno pozornostjo na zdravniških, družbenih in kulturnih aspektih problema, in jih seznanili z delovanjem skupin samopomoči. »Vsako leto se tečaja udeleži precej ljudi, nadaljnje delo z odvisniki pa marsikoga prestraši. Udeleženci morajo po tečaju namreč še na prakso, se pravi, da jih čaka direkten stik z alkoholiki in z njihovimi realnimi problemi,« Claudio Zaratin in Silvia Callin v nabrežinski posvetovalnici kroma nam je v posvetovalnici v nabrežin-skem zdravstvenem okraju pojasnil ravnatelj združenja Astra Claudio Za-ratin. Prostovoljci med prakso preživijo več ur z usposobljenimi osebami združenja oziroma direktno na Oddelku za alkoholno odvisnost pri sv. Ivanu, po tovrstnem večtedenskem preizkusu pa so vključeni med operaterje. »Če izpolnjujejo pogoje, seveda. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, bolje če je to abstinent. Kandidat mora biti seveda zelo občutljiv do problematike, razumeti mora posledice, ki jih ima tovrstna zasvojenost, kako alkohol uničuje odnose. Razumeti mora, kaj pomeni piti, kaj pa pretiravati, in to primerno posredovati osebi, ki ga prosi za pomoč. Mnogi se takrat zamislijo, ali bodo lahko kos odgovornosti, nekateri avstrija - Na konvenciji BZO v Gradcu Haider s stoodstotno večino znova predsednik stranke Zanj so se izrekli vsi delegati - Napadi na vlado in kanclerja Gusenbauerja GRADEC - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je bil na konvenciji Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) s sto odstotki oddanih glasov delegatov včeraj znova izvoljen za predsednika stranke. Volitev se je udeležilo 611 delegatov, pri čemer ni nobeden glasoval proti, prav tako pa se glasovanja ni nihče vzdržal, poročajo tuje tiskovne agencije.Haider je na položaju zamenjal sedanjega predsednika Petra Westenthalerja, ki mu je vodenje stranke predal junija 2006. »Verjamem, da lahko rečemo, da je 28. september čas za obračun. Dan volitev je dan za plačilo,« je v luči avstrijskih predčasnih parlamentarnih volitev v Gradcu dejal Haider. Rdeče-črna koalicija med socialdemokrati (SPÖ) in konservativno ljudsko stranko (ÖVP) namreč po Haiderjevih besedah v dveh letih ni storila nič proti podražitvam: »To je najslabša vlada, ki smo jo imeli od leta 1945,« je dejal novoizvoljeni predsednik stranke. Posmeha je bil deležen tudi avstrijski kancler Alfred Gusenbauer (SPÖ): »Še vedno pa imamo kanclerja. Tega ne ve nihče več,« je menil Haider, ki je po drugi strani ÖVP očital, da je koalicijo razbila samo zato, da bi izboljšala svoj položaj, kar pa po njegovem ni nikakršen državotvoren položaj, ampak čista strankarska taktika. Novi predsednik BZÖ ni pozabil niti na temo priseljevanja in je priložnost izkoristil za napad na avstrijsko ustavno sodišče: »Mi že pazimo na to, da (avstrijskih) državljanstev ne bo- mo podelili napačnim,« je dejal: »Kdor je tukaj kot gost, se mora znati obnašati, in kdor se ne zna, mora takoj spet zapustiti državo,« je Haider napadel tudi prosilce za azil v Avstriji. Za Haiderjeva namestnika sta bila na kongresu izvoljena Stefan Petzner in Herbert Scheibner. Westenthaler je že pred volitvami napovedal, da bo ostal v politiki. Haider je dolga leta vodil desničarsko svobodnjaško stranko (FPÖ), ki je leta 2000 sestavila vladno koalicijo z ljudsko stranko pod takratnim vodstvom Wolfganga Schüssla. To je v Evropi sprožilo plaz kritik, zaradi katerih se je moral Haider umakniti. Leta 2005 je ustanovil novo stranko, BZÖ, medtem ko je bil iz FPÖ izključen. Maja 2006 je vodstvo BZÖ predal nekdanjemu osebnemu tajniku Westenthalerju. Že od ustanovitve mala stranka uživa podporo treh do štirih odstotkov Avstrijcev, tudi pred tokratnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami je resnično močna le na avstrijskem Koroškem. Predčasne volitve bodo v Avstriji potekale zaradi razpada velike rdeče-črne koalicije. Zadnje raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da sta SPÖ in ÖVP pred skorajšnjimi volitvami pri državljanih približno enako priljubljeni. Gallupo-va raziskava, ki je bila v petek objavljena v tabloidu Österreich, je namreč pokazala, da niti SPÖ niti ÖVP na volitvah - če bi te potekale sedaj - ne bi osvojili absolutne večine glasov. SPÖ bi osvojila 27 odstotkov glasov, ÖVP pa 26 odstotkov. (STA) pa verjamejo, da so lahko koristni,« je pojasnil Zaratin. Potrebni pa so seveda tudi slovenski operaterji. Na Krasu delujeta danes dve slovenski skupini samopomoči v Nabrežini (tu je tudi ob sredah od 11. do 12. ure odprta posvetovalnica) in v Saležu, ki ju vodi Silvia Cal-lin. »Ko bi se mi pridružil še vsaj ena usposobljena oseba, bi lahko delo na tem prostoru še dodatno okrepili in razširili,« nam je zaupala Callinova in nam pojasnila delovanje operaterja, ki se enkrat tedensko srečuje s skupino alkoholnih odvisnikov in njihovimi družinami. »Delo temelji na pogovoru, na izmenjavi mnenj in izkušenj, saj člane skupine družijo iste težave, skupaj se z njimi soočajo in si pomagajo, kar jim naposled olajša povratek v družbeno tkivo. Dinamika skupine torej pozitivno učinkuje na človeka in ga spodbuja k ozdravitvi: s petletno rehabilitacijo alkoholik doseže in ohrani vzdržnost od pitja ter se spet vključi v družbo,« je pojasnila Callinova. Vpisovanja so že v teku, prošnje za udeležbo lahko oddate do torka, 30. septembra, na sedežu združenja Astra, Ul. Abro 11 oz. po telefonu/faksu 040/639152 od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure, na voljo pa je tudi elektronska pošta astra-ts@libero.it. Tistim, ki bodo redno obiskovali tečaj, bodo na Jesenskem prazniku (18. okt- obra) v dvorani Don Sturzo na Trgu Rosmini podelili posebno potrdilo o udeležbi. Kdor se bo odločil za obiskovanje tovrstnega tečaja in nadaljnje delovanje kot prostovoljec, se bo odzval pomembnemu izzivu: pomagal bo lahko drugemu, hkrati pa si pridobil bogato življenjsko izkušnjo. (sas) Ukve z obnovljeno cerkvijo in zvonikom UKVE - Danes dopoldne bodo slovesno predali namenu obnovljeno cerkev in na novo zgrajen zvonik v Ukvah, ki ju je poškodovala oz. uničila povodenj 29. avgusta 2003. Cerkev in zvonik sta bila dokončno obnovljena s pomočjo prispevkov dežel Veneto in Furlanija-Julijska krajina ter Italijanske škofovske konference, medtem ko je Pokrajina Bocen darovala cerkvene klopi, oltar, spovednici in nekaj omar, ki bodo našle prostor v zakristiji. Oltar, ki bo našel mesto v kapelici, pa je delo mladega domačina. Današnja slovesnost se bo začela ob 10.30 s slovesno mašo, ki jo bo daroval videmski nadškof Pietro Brollo ob soma-ševanju domačega župnika Maria Gariupa in drugih duhovnikov, drugače so se pobude začele že v petek z odprtjem obnovljene Srenjske hiše in predstavitvijo knjige Maria Gariupa o ukljanski skupnosti skozi naravne nesreče, vojne in roparske pohode. Pri Bellunu ranjena tržaška alpinistka BELLUNO - Po večmetrskem padcu v hribih blizu Belluna se je včeraj lažje ranila 44-letna tržaška alpinistka L.O. Slednja je utrpela razne udarce v rebra in v medenični predel. Alpinistka je bila v spremstvu moža. Reševalci so jo po prvi negi s pomočjo helikopterja peljali v bolnišnico v Bellunu. dentro Esami TRINITY ® ¿LCAUN5UA "1r= L E.I4P--: u dr i. - ilh & O • < t S t ENGLISH FRANÇAIS DEUTSCH ITALIANO PORTUGUÉS ESPAÑOL) Študijski center "Miguel de Cervantes" Tudi: GLEDALIŠKE DELAVNICE V ANGLEŠČINI ter INFORMATIKA BREZPLAČNI VPEUEVALNI TEČAJI ZA OTROKE, NAJSTNIKE IN ODRASLE Samo predavatelji v materinščini ul. F. Venezian, 1 (2. nad.) - Trst/urnik tajništva: od ponedeljka do petka 10.00 -13.00 in 16.00 - 20.00 Info. 040 300588 0i Turistična agencija za vse potrebe, okuse in žepe Poslanstvo Turistične agencije First & Last MinuteAdriatica.net iz ulice San Lazzaro 13, v Trstu, je ustvarjati pogoje za kakovostno preživetje prostega časa posameznikov ali skupin, ki si želijo katerokoli vrsto oddiha; z letalom, ladjo ali avtobusom; predhodno organiziranim ali izbranim v zadnjem hipu. Turistična agencija Ilirika Last Minute Center, ki že peto leto zapored uspešno posluje v strogem mestnem središču, in sicer v ulici San Lazzaro 13, je v zadnjih mesecih prelevila svojo podobo, kot to narekujejo trendi sodobnih tržišč. Preimenovala se je v First & Last Minute Adriatica.net in stopila tako v grupacijo družbe Adriatica.net. Nov lastnik predstavlja namreč največjega spletnega operaterja za Hrvaško. Že samo novopečeno ime turistične agencije kaže na široko izbiro turističnih programov, ki glede na želje in potrebe posameznika, družine ali skupine, omogočajo različne načine uživanja prostega časa, predhodno organiziranih počitnic ali v zadnjem hipu (možni so tudi odhodi iz tujine). Za vaše dobro počutje na počitnicah skrbijo: Vesna, Martina K., Saša, Michela, Vlasta, Nataša, Martina B. in Tina. Kupci z lahkoto pridejo do potrebnih informacij,saj jim strokovno usposobljeni prodajalci svetujejo (tudi v slovenskem jeziku) na podlagi osebnih izkušenj, ki jih zaposleni redno pridobivajo na študijskih potovanjih. Kot hčerinsko podjetje družbe Adriatica.net si je tržaška poslovalnica zagotovila direktne pogoje prodaje po prvotnih cenah proizvajalcev. Družba Adriatica.net je namreč v zadnjih letih uspešno združila pod isto streho največje turistične operaterje iz Slovenije in Hrvaške, kot Kompas, Atlas, Odisej, Rivo, in Iliriko turizem. Posebna povezava s Kompasom omogoča tudi prodajo njihovih aranžmajev po cenah, ki veljajo za slovensko tržišče, in po dogovoru, prilagojenih za italijanske potrebe. Kupci imajo na razpolago tudi tedensko lestvico najboljših ponudb slovenskih, hrvaških in italijanskih operaterjev. Cene so torej iste, kot v matičnih agencijah. Poleg izjemnih last minute ponudb, agencija First & Last Minute Adriatica.net nudi tudi celotno turistično ponudbo Sredozemlja in Balkana, organiziranje izletov ali počitnic po naročilu (sanjskih, rekreativnih ali športnih), rezervacijo letalskih kart, križarjenje po rekah in morjih (po Sredozemlju, severni Evropi, Južni Ameriki, Aziji itd), organizirane ture po Evropi in svetu, darilne bone in posebne popuste za mladoporočence, rezervacije za sejemske aranžmaje, učenje tujih jezikov v tujini itd. Tržaška agencija slavi po tem, da je odlična poznavalka termalnih centrov. Poslovalnica First & Last MinuteAdriatica.net, ulica San Lazzaro 13, Trst, obratuje od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za informacije lahko pokličete na 040 637025 ali si ogledate spletno stran www.lastminutecenter.it. / TRST Nedelja, 31. avgusta 2008 575 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it BAZOVICA 2008 - Predstavitev svečanosti ob 78-letnici ustrelitve bazoviških junakov V znamenju Bidovca Ob stoletnici rojstva ustreljenega tigrovca tudi razstava in okrogla miza - Osrednja proslava v nedeljo ob prisotnosti slovenskega zunanjega ministra Rupla - Letos tudi poseben koncert revije Primorska poje Ne samo 78-letnica ustrelitve bazoviških junakov, ampak tudi stoletnica rojstva enega od njih, Ferda Bidovca. V znamenju teh dveh obletnic bo potekal letošnji niz svečanosti Bazovica 2008, v okviru katerega bodo poleg tradicionalnih stekle tudi nove pobude, o katerih vlada upanje, da bodo postale stalnica. Niz svečanosti prireja Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni študijski knjižnici v Trstu, katerega predsednik Milan Pahor in drugi člani so na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v konferenčni in razstavni dvorani NŠK v tržaškem Narodnem domu orisali program pobud, katerega vrhunec bo 7. septembra z osrednjo svečanostjo na ba-zovski gmajni, ki se je bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot že rečeno, bo letošnja obletnica ustrelitve sovpadala s stoletnico rojstva Fer-da Bidovca, ki so ga skupaj z Zvonimirom Milošem, Franjom Marušičem in Alojzom Valenčičem 6. septembra 1930 ustrelili pri Bazovici. Zato bo prvi dan pobud, četrtek, 4. septembra, tako rekoč Bidovčev dan. V prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici bodo tako ob 17. uri odprli razstavo, posvečeno Bidovcu in slovenskim mladinskim društvom od leta 1918 do fašistične ukinitve leta 1927, zaobjela pa bo tudi obdobje ilegalnega delovanja do leta 1930, pri čemer pobudniki menijo, da bi v prihodnosti lahko tudi obiskala druge kraje. Ob 17.30 pa bo stekla tudi okrogla miza ob Bidov-čevi stoletnici, na kateri bodo s svojimi pričevanji nastopili tudi nekateri sorodniki bazoviškega junaka. Niz pobud se bo nadaljeval v petek, 5. septembra, ko bo ob 16. uri stekla svečanost pri prvem spomeniku bazoviškim junakom in Vladimiru Gortanu v Prešernovem gaju v Kranju, na kateri bo govoril sovodenjski župan Igor Petejan. V soboto, 6. septembra, na sam dan ustrelitve, bo ob 11. uri spominska svečanost na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu, kjer bo prisotne nagovorila goriška kulturna delavka Alenka Florenin, medtem ko bo zvečer v župnijski cerkvi v Bazovici ob 20. uri maša za-dušnica, ki jo bo daroval župnik Žarko Škerlj, govornik pa bo pesnik David Ban-delj, prav tako z Goriškega. Kasneje, ob 21.30, pa bo pri spomeniku na bazovski gmajni taborni ogenj v organizaciji tabornikov Rodu Modrega vala. Vrhunec bodo slovesnosti doživele v nedeljo, 7. septembra, z osrednjo svečanostjo pri spomeniku na bazovski gmajni. Že ob 10. uri bodo iz Bazovice krenili udeleženci tradicionalnega pohoda v organizaciji Športnega združenja Sloga, s prihodom katerih se bo ob 15. uri pri spomeniku na gmajni začela osrednja svečanost, na kateri bosta glavna govornika zgodovinarka Alessandra Kersevan ter duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin, medtem ko bosta prisotne pozdravila tudi predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor in predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murkovič. Spominu bazoviških junakov se bo primerno oddolžila Republika Slovenija z uradno delegacijo, ki jo bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel. Pri vseh omenjenih slovesnostih bodo s svojo častno stražo sodelovali taborniki RMV in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije ter številni pevski zbori, ki jih bo na nedeljski svečanosti skupaj s Pihalnim orkestrom Ri-cmanje združene vodil Ivan Tavčar. V znamenju zborovskega petja bo 12. septembra potekal tudi večer na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici, kjer bo ob 20.30 stekel koncert revije Primorska poje, posvečen bazoviškim junakom. Gre za novost, ki bi lahko postala stalnica, je menil Pahor, medtem ko v okvir tradicije spada mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov, ki bo v organizaciji ŠZ Sloga potekal 13. in 14. septembra v Repnu in na Opčinah. Ivan Žerjal Milan Pahor (levo) in Karlo Guštinčič na včerajšnji predstavitvi | kroma Obnova cestne • h •• signalizacije Občinska uprava ima v načrtu obnovo cestne signalizacije na nekaterih ulicah. Jutri bodo od 20.30 do 6.30 dela na Ul. Tarabochia, Trgu Ospitale, Ul. Slataper, Ul. Stuparich, Ul. S. Maurizio, Ul. Pieta in na Trgu Garibaldi. V torek bodo z istim urnikom dela na Ul. Giulia, Ul. Kand-ler in Ul. Cologna. V sredo bodo od 20.30 do 6.30 dela na Ul. Giulia, pri Bošketu in na Ul. Pindemonte. Ladje Trieste Trasporti od jutri pri ribarnici Ladje podjetja Trieste Trasporti, ki plujejo iz Trsta proti Miljam in proti Barkovljam-Grljanu-Sesljanu bodo od jutri dalje privezane na pomolu Bersaglieri namesto ob pomolu pri ribarnici. »Rdeč praznik« v Naselju sv. Sergija V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco št. 14) se danes nadaljuje Rdeč praznik, ki ga prireja Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. Gastronomska ponudba predvideva med drugim čevapčiče, piščance in ribe na žaru. Ob 20. uri bo nastopila plesna šola Diamante. OPČINE - V petek v organizaciji domače sekcije VZPI-ANPI Poklon žrtvam na Mandriji Občutena svečanost v spomin na pet kurirk, aktivistko in tri partizane, ki so jih nacisti ustrelili 29. avgusta 1944 Sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance je tudi letos poskrbela za poklon devetim žrtvam nacističnega okupatorja - petim kurirkam iz Prebenega, aktivistki iz Krajne vasi in trem partizanom - ki so bile ustreljene 29. avgusta 1944 na Mandriji na Opčinah. Tako je v petek potekala svečanost, ko so udeleženci krenili z openskega pokopališča do Man-drije, kjer se nahaja spomenik žrtvam (na sliki KROMA). Prisotne sta nagovorila pripadnika mlade generacije - tabornica Maja Malalan in skavt Andrej Maver - ki sta med drugim poudarila pomen, da se tudi mladi spominjajo dogodkov iz polpretekle zgodovine in da lahko tudi preko delovanja v organizacijah, kot sta skavtska in taborniška, ki dajeta veliko možnosti srečevanja z mladimi različnih narodnosti in prepričanj, prispevajo k sožitju. Svečanost sta ob polaganju vencev s svojim nastopom zaokrožila Mladinska pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan in Moški zbor Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. zgonik - Pred županstvom je v petek zvečer spet zaživel Koncert za mir Festival glasbe za mir Navdušeno občinstvo - Nastopile so glasbene skupine The Others, The Electric Freaktones, Dorothy, Harddiskaunt, The Lift in Zmelkoow Slovesno dviganje zastave miru pri spomeniku padlim v Zgoniku je v petek zvečer uvedlo Koncert za mir, ki je že četrto leto zapored zaživel pred zgoniškim županstvom. Pred številnimi navdušenimi mladimi so se na prireditvenem prostoru zvrstile priljubljene rock zasedbe, še pred tem pa je bila okrogla miza, na kateri so govorili predstavniki lokalnih ustanov in institucij ter nevladnih organizacij. Zastopniki raznih mirovnih in človekoljubnih organizacij, ki so podprle pobudo (humanistični center Moebius, tržiška Tenda per la pace, Zeleni center, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, združenje Bioest, Center kultur, združenje Penombre in Emergency) so medtem tudi delili informativno gradivo, udeleženci pa so lahko sledili avdiovizuelnim projekcijam in oddali svoj podpis za prekinitev konflikta na Kavkazu. Koncert za mir so v sodelovanju z Omizjem miru ter domačimi mladinskimi krožki Rdeča Zvezda in AŠK Kras priredile Občina Zgonik, Pokrajini Trst in Gorica ter občine Milje, Repentabor, Dolina, Sovodnje ob Soči, Doberdob in Miren-Kostanjevica. Finančni prispevek je ponudila tudi Zadružna kraška banka. Na koncertu, ki je postal vse bolj pomemben in priljubljen v našem prostoru, se je letos predstavilo kar nekaj zanimivih gostov. Na odru so nastopile lokalne glasbene skupine The Others, The Electric Freaktones in Dorothy, skupina Harddiskaunt iz Vareseja ter slovenski gostje The Lift in Zmelkoow. Na zgoniškem Koncertu za mir so nastopile številne priljubljene glasbene skupine kroma / TRST Nedelja, 31. avgusta 2008 5 STALNO GLEDALIŠČE FJK - Včeraj predstavitev Z raznovrstnim in bogatim programom v novo sezono V veliki in mali dvorani se bo zvrstilo okrog 50 dogodkov - Začetek z lastno produkcijo Stalno gledališče FJK bo delalo s polno paro in lucidnim pogledom na tržno-umetniški binom tudi v sezoni 2008/09, ki so jo člani vodstva predstavili včeraj v gledališki kavarni. Oder gledališča Rossetti ne bo sameval niti trenutek, saj je število raznolikih dogodkov kot običajno jamstvo za pestro dogajanje; zvrstilo se bo namreč 50 predstav, od katerih 12 dramskih predstav, 9 muziklov, 16 alternativnih dramskih ponudb, 6 plesnih predstav, 3 posebni dogodki na velikem odru, 4 pa v dvorani Bartoli. Zelo uspešna ponudba muzikla ima veliko specifično težo, a v vidu boljšega delovanja celotne strukture, kot je podčrtal ravnatelj gledališča Antonio Calenda: »Drama ostaja osnova našega delovanja, z glasbenimi predstavami in velikimi dogodki pa nadaljujemo tradicijo tega gledališča, ki je v preteklosti redno gostilo operetne in celo cirkuške predstave. Dogodki v dvorani Bartoli imajo večkrat visoko umetniško vrednost, ki se kljub polnoštevilnemu odzivu publike ne more istovetiti z zadostnim dobičkom zaradi omejenega števila razpoložljivih mest, zato so veliki dogodki nujno potrebni, da uravnovesimo to razmerje.« Skrbno finančno in marketinško politiko gledališča je potrdil tudi predsednik Paris Lippi, ki razmišlja o alternativni dvorani za dogodke, za katere je dvorana Bartoli postala pretesna: »Naši rekordni dosežki niso samoumevni refren. Brez velikih uspehov si ne bi mogli privoščiti sezon na takem nivoju. Po številu gledalcev smo tretji na državni lestvici in prvi v odnosu do števila prebivalcev. Vstopnice in abonmaji nam pomenijo 70% dohodkov in so bistvenega pomena za naše snovanje.« Med dogodki, ki naj bi z zmagoslavno oznako okronali letošnjo sezono, je muzikal »Mamma mia!«, svetovna uspešnica po glasbi legendarne švedske pop-skupine ABBA. Izvirna inačica v režiji Phyllide Lloyd bo na sporedu ob koncu sezone, naslov pa so si izposodili za letošnje geslo »Mamma mia, che stagione!« Dramski cikel pa se bo pričel s produkcijo Stalnega gledališča FJK »To be or not to be« po tekstu Melchiora Lengyela, po katerem je nastal leta 1942 film Ernsta Lubitscha. Protagonista bosta Giuseppe Pambieri in »kraljica operete« Daniela Mazzuccato, režijo je podpisal Antonio Calenda. Dve izvirni skladbi glasbene kulise je za predstavo napisal oskarjev nagrajenec Ni- Prizor iz muzikla Mamma mia!, ki ga Stalno gledališče FJK predstavlja kot enega vrhuncev nove sezone cola Piovani. Večja pozornost do krajevne in deželne kulture se ne bo izkazala samo preko povezave z drugimi gledališkimi ustanovami, kot je na primer videmski Teatro Club (gostovanje predstave »Cercivento«), temveč s povečano pozornostjo do krajevnih avtorjev in ustvarjalcev. Stalno gledališče FJK se bo najprej poklonilo Italu Sve-vu z uprizoritvijo njegovega dramskega teksta »La rigenerazione«, v katerem bodo nastopili Gianrico Tedeschi, Ful-vio Falzarano in Lidia Kozlovich (Te-deschi bo v dneh tržaških ponovitev praznoval svoj 89. rojstni dan). V okviru niza »Altri percorsi« pa bo zaživel poklon pesniku Biagiu Marinu s tekstom, ki bo obenem spomin na bivšega predsednika gledališča Roberta Da-mianija »La vita xe fiama«. Sledila bo decembra priredba predstave režiserja Franca Peroja o aleksandrinkah, v kateri bo nastopila igralka Elisabetta Poz-zi. Med izstopajočimi dogodki dramske sezone so gostovanja predstave z Mariangelo Melato »Sola me ne vo«, angažiranega teksta Reginalda Roseja »La parola ai giurati«, ki ga interpreti- ra in režira Alessandro Gassman (predstava je prejela nagrado »Zlata vstopnica« v Spoletu, kjer je nagrado prejela tudi produkcija Stalnega gledališča FJK »Vita di Galileo«) ter »Vite private« Noela Cowarda v izvedbi filmskega zvezdnika Ruperta Everetta. Mladim srednjih in višjih šol je na poseben način namenjen cikel predstav po tekstih Luigija Pirandella (Cosi e se vi pare, Henrik IV, L'uomo dal fiore in bocca). Med klasiki bosta tudi »Utva« Antona Čehova s Patrizio Milani in Carlom Si-monijem in Shakespearov Hamlet z Luco Lazzareschijem. »Altri percorsi« bo kot običajno ponujal nekatere od najbolj zanimivih in aktualnih gledaliških spodbud, med katerimi »Gomorra« po znanem romanu Roberta Savianija, »L'istruttoria« (avtor in glavni interpret je Claudio Fa-va, ki uprizarja proces o umoru očeta, žrtve mafije), »Hiša lutk« Henrika Ib-sena z Lunetto Savinio in predstava o Marlene Dietrich s Pamelo Villoresi. V nizu muziklov in velikih dogodkov bo prostor za vpogled v italijansko in mednarodno sceno; med naslovi »Hairspray« (večini bo najbolj znan po filmski inačici z Johnom Tra-volto), »A Chorus Line«, »The Rocky Horror Show« (nova verzija). Gostoval bo tudi kanadski ansambel »Cirque Eloize« (bivši člani ansambla Cirque du Soleil) s predstavo Rain. Cikel plesnih predstav bo zaznamovalo gostovanje predstave ameriškega prestižnega ansambla koreogra-fa Alvina Aileya, David Ezralow in David Parsons pa se bosta vrnila na tržaški oder s produkcijo »The best of Parsons«. Za privržence klasičnega baleta bosta na voljo gostovanji romunskega in bolgarskega narodnega gledališča s Pepelko in Giselle, ples in umetniško-vizualna ustvarjalnost pa bosta sestavini predstav ansamblov Mummenshanz in Momix. Za pregled celotnega programa so že na voljo brošure in spletna stran »http://www.ilrossetti.it/«. Abonmajska kampanija se bo pričela v ponedeljek; ob »specifičnih« oz. žanrskih abonmajih bo kot vedno karnet zvezd (od 30 do 120), ki omogoča sestavljanje lastnega, idealnega abonmaja z raznovrstnimi predstavami iz vseh vsebinskih sklopov. Rossana Paliaga Štandrežci v Šempolaju Po poletnem premoru bo jutri v Štalci v Šempolaju ponovno stekla kulturna dejavnost SKD Vigred. Prva pobuda v novi sezoni bo ravno jutri ob 20.30 z gostovanjem dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, ki se bo predstavilo z dvema prizoroma v priredbi Božidarja Tabaja in v režiji Janeza Starine: »Gremo v teater« avtorja Karla Valentinija in »Stari grehi Branislava Nušiča. Dej še'n litro drevi na Kontovelu Gospodarsko društvo Kontovel, Športno društvo Kontovel, Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka, Mladinski krožek in Jus Kontovel prirejajo drevi v okviru pobude Srečanja na Kontovelu zanimiv glasbe-no-kulinarični večer. Ob 19. uri se bo na Gradu pri pokopališču začel sprehod po vaškem jedru ob spremljavi ansambla Dej še'n litro, katerega nastop se bo končal na igrišču pri društveni gostilni. Tam bodo na voljo tudi nekatere kontovelske spe-cialitete, z domačimi hišnimi vini pa se bodo predstavili vaški vinogradniki. Srečanja na Kontovelu je podprl tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu. Vaški praznik v Gročani V Gročani bo naslednji konec tedna ponovno vse živo. Vrača se namreč Septembrski vaški praznik v priredbi SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina ter s podporo Zadružne kraške banke. V petek, 5. septembra, bo od 20. ure dalje z odprtjem kioskov zabava s skupinama Grinders in Blek panters. V soboto, 6. septembra, bodo kioski začeli delovati ob 17. uri, od 20. ure dalje pa bo igrala skupina Tramontana. Obiskovalcem bo tudi na voljo informativna točka Pokrajine Trst o zmanjševanju količine odpadkov in varčevanju z vodo.V nedeljo, 7. septembra, bodo kioski odprti že od 10. ure dalje, popoldne pa se bo ob 17. uri začel kulturni program s predstavitvijo knjige »Po sledeh tradicionalne kulture«, govoroma županje Občine Dolina Fulvie Premolin in župana Občine Hrpe-lje-Kozina Zvonka Benčiča-Midre ter nastopom Folklorne skupine in Ljudske pevske skupine KD Man-drač iz Kopra. Od 19. ure dalje bo ples z ansamblom Kraški kvintet. V soboto in nedeljo bo odprt tudi sejem tipičnih pridelkov Krasa. Vse tri dni bo na voljo primerno parkirišče, zato so obiskovalci naprošeni, da ne parkirajo ob cesti med Peskom in Gročano. kopališče ausonia - Srečanje na pobudo deželnega združenja za zaščito potrošnikov OTC Bazovica izhodišče za turizem OTC predstavil ustrezen projekt - O perspektivah so med ostalimi govorili Luisa Nemez, Walter Godina in Paolo Rovis V kopališču Ausonia je bila okrogla miza o turistični ponudbi na Tržaškem kroma »Predlog za trajnostni turizem: Bazovica, odkritje ozemlja na človeku in okolju prijazni poti« je naslov projekta, ki ga je izdelalo deželno združenje za zaščito potrošnikov OTC v sodelovanju z deželno upravo FJK in deželnimi gozdnimi čuvaji. Namen pobude je prispevati k razvoju trajnostnega turizma s ciljem ovrednotenja značilnosti pokrajine ob spoštovanju naravnega habitata. Predlog OTC so predstavili v petek na okrogli mizi v kopališču Ausonia, na kateri so tudi poudarili potrebo po skupni promociji Krasa in mesta. O tem so med ostalimi razpravljali predsednica OTC Luisa Nemez, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, občinski odbornik Paolo Rovis in koordinator naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici Diego Masiello. OTC namerava podpirati in spodbujati poznavanje centra v Bazovici, ki ga upravljajo gozdni čuvaji in ki ga bodo v prihodnosti reklamizirali specializirani turistični delavci in lokalne turistične agencije, je povedala Luisa Nemez. V tem smislu bi lahko npr. izdelali poseben »paket o naravi«, je poudarila, ki bi bil še zlasti namenjen šolam. Paket bi vseboval več naturalističnih poti in tudi obiske v drugih središčih, kot so sinhrotron, astronomski observatorij, Deželni naravni rezervat doline Glinščice, čebelnjaki v Gročani in v Trebčah, pa tudi drugi kraji čez mejo. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 6 Nedelja, 31. avgusta 2008 TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. avgusta 2008 RAJMUND Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 19.48. Jutri, PONEDELJEK, 1. septembra 2008 EGIDIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje C. OKLICI: Gabriel Giberna in Giorgia Verziera, Giorgio Vigini in Kornelija Ša-lamon, Maurizio Carravetta in Silvia Sarti, Alessandro Cramer in Antonella Pauluzzi, Andrea Biasi in Caterina De Feo, Vitalie Demian in Manuela Grbac, Marino Decolle in Sladjana Ivanovic, Luca Bukavec in Anastasiya Pshe-nychna, Andrea Marino in Sara Cecco. [13 Lekarne Nedelja, 31. avgusta 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa- lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 218/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ¿j Čestitke Je tvojemu otroku všeč nogomet? NOGOMETNA SOLA za otroke od letnika 1998 do 2003 Nogometni klub KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke. Prvi trening bo v sredo, 3. septembra ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno opremo (trenerka, dres, torba) Za informacije lahko pokličete številki: 328 0350533 - 335 5746234 $ ia Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it VKlggl Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 16.00-19.30 sob: 9.00-12.30 NAŠA BODOČA POTOVANJA Crikveniška obala: Krk, Plitvice, Arbe....................03.10. - 05.10. Budimpešta..........................................................01.11 -04.11. Božični sejmi v Avstriji in Nemčiji: Kufstein, München, Innsbruck...............................29.11. - 01.12. Božični čar v Candelari, Sassocorderu in Pesaru.... 06.12. - 08.12. Gradec..................................................................06.12.-08.12. Bad Ischl in Salzburška jezera...............................07.12. - 09.12. 2 SAURIS....................................................................................06/09 > _ KLAGENFURT, H0CH0STERWITZ, JEZERO WÖRTH..................05/10 CHI VUOL ESSERE MIUONARIO? En dan z Gerryjem Scotti!.....17/10 FERRARA, ogled razstave "TURNER E L'ITALIA".......................23/11 BOŽIČNI SEJMI SALZBURG, LJUBLJANA..........................................06/12 KLAGENFURT IN BELJAK, SALZBURG.....................13/12 ' : potovati in spoznati svet! z m §N / Gospodarsko društvo Kontovel, ŠD Kontovel, SDD Jaka Štoka, Jus Kontovel, Mladinski krožek vabijo na Srečanja na Kontovelu i Danes, ob 19. uri } j na Gradu pri pokopališču ; ■ začetek veselega glasbenega J ■ pohoda ansambla ■ ■ DEJ ŠE 'N LITRO ] Zaključek na dvorišču Gospodarskega društva ob spremljavi kontovelskih kulinaričnih dobrot. U Kino Katji in Borisu se je pridružil mali TRISTAN. Z njima se veselimo in čestitamo, pranona Bruna in Miličevi. Danes, 31. avgusta, naša prijateljica SEVERINA okroglo letnico slavi. Mnogo zdravja in veselja ji želimo mi, vesele vdove. Lepo sončno nedeljo za njun življenjski praznik želimo gospe SAVI-NI in DAVIDU. Vse najboljše jima pojemo vsi iz Trebč, ki ju imamo radi. Naj se sliši naj se zna, da Jasmina bratca IVANA zdaj ima! Mamici Mileni in očku Alenu čestitamo, malemu Ivanu pa želimo obilo zdravja, sreče in veselja. Ingrid in Tomaž Draga EDA in MARČELOpraznujeta 50 let skupnega življenja. Da bi še naprej potrpežljivo vztrajala in kljubovala vsem viharjem življenja ter z veseljem in ljubeznijo negovala svoj lepi vrt kot doslej. To vama iz srca želimo sosedje Pjerina, Alfredo, Mariza in »ta mali« Vera, Marta in Devan. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 15.00, 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Il vento fa il suo giro«. CINECITY - 10.45, 11.00, 12.00, 13.00, 13.35, 14.00, 14.50, 15.30, 16.00, 16.40, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.20, 21.30, 22.00, 22.10 »Kung fu Panda«; 11.00, 13.05, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Piacere Dave«; 10.45, 13.30, 15.05, 16.15, 18.10, 19.05, 21.15, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 10.45, 16.45, 19.30, 22.15 »Il cavaliere oscuro«; 10.50, 13.00, 14.55 »Lui, lei e babydog«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »Sex List - Omicidio a tre«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Once - Una volta«. FELLINI - 16.00 »Lui, lei e babydog«; 17.45, 22.10 »12«; 20.00 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Do-omsday« (prepovedan mladim pod 14. letom). GIOTTO MULTISALA 2 - 11.00, 16.30, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 18.45, 20.30 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 »Wall-E«; 20.00, 22.00 »Kako ugrabiti nevesto«; 14.00, 16.00, 18.00 »Kung fu Panda«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.50, 17.20, 18.55, 20.40, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.45, 19.15, 21.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 11.00 »Il cavaliere oscuro«; 15.45, 17.10, 18.40, 22.30 »Denti«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. VjiJsrjoJO^P SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi na tradicionalni ScfwtembrMŠti mmški [vru^nik, V petek, 5. septembra, ob 20.00: odprtje kioskov in zabava s skupinama QRINDERS In BLEK PANTERS V soboto, 6. septembra 2008, ob 17.00: odprtje kioskov informativna točka Pokrajine Trst v zvezi s Projektom o zmanjševanju količine odpadkov in varčevanju z vodo ob 20.00: ples s skupino TRAMONTANA V nedeljo, 7. septembra 2008, ob 10.00: odprtje kioskov Ob 17.00: KULTURNI PROQRAM predstavitev publikacije »PO SLEDEH TRADICIONALNE KULTURE« Sf pozdrav županov Občine Dolina in Občine Hrpelje-Kozina _ nastop Folklorne skupine in Skupine ljudskih pevk KD MANDRAČ iz Kopra ob 19.00 ples s skupino KRAŠKI KVINTET V soboto in nedeljo sejem tipičnih pridelkov Krasa ter razstava gradiva in izdelkov projekta »Vaška skupnost« - Področni načrt območja občin Dolina in Milje 2006-2008 Praznik prirejamo v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA« V NOVEM ČASU CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA e Občina Hrpelje - Kozina Občina Dolina TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 20.10, 22.15 »Doomsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Kung fu Panda«; 20.15, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Sex list - Omicidio a tre«. Mali oglasi KNJIGE za srednjo šolo prodam. Tel. 339-3280638 ali 040-213011. PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130. PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 340-5348140 PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Motta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-220729. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Gi- randole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 195.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM PRALNI STROJ znamke Koerting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel. št. 3356366765. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 377-1274093. S Poslovni oglasi V DEVINU, NA KRASNI, SONČNI POZICIJI V NARAVI PRODAJAMO prenovljeno stanovanje, 90 mq, vhod, kuhinja, dnevna s klimo, dve spalnici, kopalnica, shramba, velika terasa s pogledom na grad in garažo. Ugodna cena! OIKOS IMMOBILIARE Tel./Fax: 040/2916068 ali 346-8321835 'A a* AURORA Naši izleti in potovanja: BUFFET-PIZZERIA RINO NA OPČINAH IŠČE kuharico/kuharja. Zaprto ob nedeljah. 040/213821 u « S a $ ■a e« * .73 m 0 *** o ft S h Izleti in potovanja - avtobus in naše spremstvo PLITVIČKA JEZERA 06. - 07.09. AURORA FEST v ROGAŠKI SLATINI 07. - 14.09. BAVARSKA in Romantična cesta 11.-14.09. BLED z vlakom TRANSALPINA 14.09. LIGURIJA- CINQUE TERRE 21.-24.09. NACIONALNI PARK BRUONI IN SVETVINČENAT 21.09. V septembru in oktobru vam predlagamo še: KVARNERSKI OTOKI 18.-21.09. GARDSKO JEZERO Z VERONO IN MANTOVO 25. - 28.09. OTOK KRK 28.09. DALMACIJA IN ČRNA GORA 29.09.-06.10. TURA V APULIJI 03.-08.10. VITTORIO VENETO IN CASTELBRANDO 05.10. PRAZNIK KOSTANJEV V ZOCCHI 18.-19.10. SAN DANIELE IN SPILIMBERGO 19.10. PALLADIJEVA RAZSTAVA V VICENZI 26.10. Potovanja - letalo in naše spremstvo PORTUGALSKA 05. -12-10. UZBEKISTAN 06. -13.10. Tura po SICILIJI 27.10.-03.11. Severni VIETNAM in LAOS 29.10.-12.11. IRAN antična Perzija 03.-16.11. OMAN 24.11 -04.12. ...pa še organizirana potovanja z avtobusom za novemberske praznike v Pragi, Budimpešti, Dunaju, Zagrebu, Lošinju, Dolenjskih Toplicah. I Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 / 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com POTREBUJETE NEGO na domu bolnih, ostarelih ali pa tudi otrok? Tudi 24 ur. 00386/310562880 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na tel. 00386-31837218 [d Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Zerjalu. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. Bi Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan. 040/299798 / TRST Nedelja, 31. avgusta 2008 7 TRST a□ TfltiHlifO FDTDVIDED TRST BD vabi v ponedeljek, 1. septembra ob 19. uri v galerijo Narodnega doma na otvoritev fotografske razstave v sklopu festivala triestefotografia Razstavljajo Tomaž flregorič* Branko Cvetkovič in Bojan SalaJ Pokrovitelji: Zveza slovenskih kulturnih društev Zadružna kraška banka H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 1. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 na ravnateljstvu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE obvešča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 11.30 v prostorih ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo prva seja celotnega učnega zbora v ponedeljek, 1.septembra, ob 9.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo 1. seja celotnega profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri. Pouk se bo začel v četrtek, 11. septembra. RAVNATELJSTVO DRŽAVNE NIŽE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA sporoča, da bo prva seja profe- Loterija 30. avgusta 2008 Bari 33 51 23 50 71 Cagliari 71 81 69 37 24 Firence 36 57 9 37 29 Genova 68 40 2 71 13 Milan 38 26 16 55 31 Neapelj 33 73 83 37 88 Palermo 26 90 63 60 38 Rim 24 4 1 53 52 Turin 33 54 9 76 19 Benetke 74 36 46 2 62 Nazionale 29 44 61 47 74 Super Enalotto Št. 105 24 26 33 36 38 73 jolly 74 Nagradni sklad 4.150.516,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.127.444,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 15 dobitnikov s 5 točkami 41.505,16€ 1.606 dobitnikov s 4 točkami 387,66€ 62.773 dobitnikov s 3 točkami 19,84 € Superstar 29 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitniki s 4 točkami 38.765,00 € 236 dobitnikov s 3 točkami 1.983,00 € 3.450 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.599 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.948 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € sorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 14.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča učencem, ki so se prijavili na tečaj »Slovenščina v mezincu«, da se bo slednji začel v torek, 2. septembra, v prostorih svetoivanskega sedeža s sledečim urnikom: učenci 1.r. katinar-skega in svetoivanskega sedeža od 8.30 do 10.30; učenci 2. in 3. r. katinarskega in svetoivanskega sedeža od 10.45 do 12.45. Učenci naj prinesejo s seboj zvezek, pero, svinčnik, radirko in barvice. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. 13 Obvestila KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Radencih, da je odhod avtobusa v nedeljo, 31.avgusta, ob 13.uri s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače in ob 13.15 z Opčin (avtobusna postaja 39 na Dunajski cesti). OB PRAZNIKU ZAVETNIKA, Sv. Jerneja, vabi openska župnija na Jernejev teden. Danes, 31. avgusta, ob 17. uri, vesel Jernejev popoldan. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. AŠD BREG - odbojkarska sekcija prireja Kamp mini odbojke za osnovnošolske otroke in za letnike '95, '96 in '97. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 1. do petka 5. septembra, od 8.00 do 12.30, v telovadnici občinskega športnega centra v Dolini. Poskrbljeno bo za malico. Za vpis n dodatne informacije sta na razpolago Samoa, tel.: 347-7308685 in Kse-nja, tel.: 040-228419. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi na odbojkarski turnir v ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni posamezniki in ekipe! Ob 18.30 nagrajevanje in otvoritev festivala z nastopom mlajše gledališke skupine SKK in plesne skupine društva MOSP. Od 1. do 6. septembra vabljeni na ustvarjalne delavnice v sklopu festivala! Info: 339-7046331, 340-0541721. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-instru-mentalna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v sobo- ctant'Anna Impresa Trasporti Funzbri IjF Pogrebno podjetje ...v Trstu od Četa 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Pogrebne storitve, prevoz s pogrebnim vozilom tudi v tujino, upepeljevanje, pokopališka dela Trst Ul. Torrebianca, 34 Ul. dellTstria, 129 to in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« - vabi stare učence, da do 5. septembra potrdijo vpis za š.l. 08/09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente ter sporoča, da se 1. septembra, ob 9.uri, začenja poletna glasbena delavnica v Dijaškem domu v Trstu. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan, razen sobote, od 9. do 12.ure (tel. 040-418605). MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 Toplo vabljeni! O.P.Z. SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi osnovnošolce, ki ljubijo petje, da se udeležijo pevskega tedna, ki bo od 1. do 5. septembra v Slomškovem domu v Bazovici. Za informacije in prijavo: Sandra (040/226841). ČASNIKARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 5.septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prvo srečanje v torek 2. septembra, ob 14.uri. Vodi časnikarka Breda Susič. Vabljeni! Info: 3397046331, 340-0541721. DUHOVNE PESMI ZA PEVSKO-IN-STRUMENTALNO SKUPINO - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v torek 2. in petek 5. septembra, od 18.30 do 19.30. Vodi Raffaella Petronio, organizira ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala. Kdor igra, naj s seboj prinese svoj instrument! Info: 339-7046331, 340-0541721. GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6. septembra, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 17.uri. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 338-6820498. KOLESARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo v torek 2. septembra. Srečanje ob 10.uri, v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Kratek izlet po Krasu z lastnim kolesom bo trajal približno 2 uri. Vodi Saša Žerjal. Vabljeni! Info: 320-8154471, 340-0541721. LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6. septembra, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Prvo srečanje v torek 2. septembra, ob 15.30. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 340-0541721. PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od 2. do 6.septem-bra, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Prvo srečanje v torek 2.sep-tembra, ob 19.30. Vodi plesalka in glasbenica Raffaella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 339-7046331, 340-0541721. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v sredo, 3.septembra, ob 20.45, seja odbora ter obenem vabi vse pevce, da se udeležijo skupne vaje v sredo, 3.sep-tembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu in nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni. USTVARJALNO LIČENJE&PRIČESKA - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Op-činah 3. in 4.septembra. Prvo srečanje v sredo, 3. septembra, ob 17.uri. Prinesite si ličila, ki jih navadno uporabljate! Vodi Živa Kušče. Vabljeni! Info: 3391693030, 340-0541721. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki bo potekal od petka, 5. septembra do nedelje, 7. septembra 2008 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Grinders, Blek panters, Tramontana in Kraški kvintet, dobro založeni kioski, sejem tipičnih pridelkov Krasa in v nedeljo popoldne kulturni program. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Op-činah. Sodelujejo Aleksander Studen-Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.dragamladih.org, 339-7046331, 340-0541721. KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra, ob 9.30, pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! H Prireditve KONTOVELSKA DRUŠTVA vabijo na pobudo Srečanja na Kontovelu. Danes, 31. avgusta, ob 19.uri, bo na Gradu pri pokopališču začetek veselega glasbenega pohoda ansambla Dej še'n litro. Zaključek na dvorišču Gospodarskega društva ob spremljavi kontovelskih kulinaričnih dobrot. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo še danes, 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulp-ture), Luisia Comelli (slike), Anita Ne-marini (slike), Viktor Godnic (slike), Lu-ca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal danes, 31. avgusta, ter 6. in 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma na otvoritev fotografske razstave - v sklopu festivala Triestefotografia - Prehajanja. Razstavljajo Tomaž Gregorič, Branko Cvetkovič in Bojan Salaj. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30, v Štalci v Šempola-ju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na glasbeno-pripovedni večer z Vladom Kreslinom »VENCI - povest o Beltinški bandi«. OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo v četrtek 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni! ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zaku-sko bo v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo v sredo, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdu vam je pej tu nrdu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Na- stopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica. t Mirno je zaspala Violeta Husu vd. Obersnel Po pogrebu z upepelitvijo sporočajo žalostno vest sin Adriano z ženo Carlo ter ostalo sorodstvo V njen spomin bo dne 5. septembra darovana sv. maša ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Pordenon, Gorica, Opčine, 31. avgusta 2008 t Naš dragi Sveto Kralj nas je zapustil. Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, sin Ladi in Daniela, vnukinji Kati in Martina, pravnuka Nicola in Chiara, sestra Albina ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se dr. Nevi Dancu za njeno stalno prisotnost. Pogreb bo v ponedeljek, 1. septembra ob 13. uri iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Gabrovec, 31 avgusta 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Bil si naš najboljši nono, poljubčki Nicola in Chiara ZAHVALA Stojan Colja Iskrena hvala vsem, ki ste se toplo poslovili od Stojana tako v Trstu, kot v Škrbini ter vsem, ki ste se na katerikoli način spomnili nanj. Odila, Nastja in Matija ZAHVALA Ob izgubi dragega Vittorija Gustina (Tojčija) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami, darovali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Svojci Križ, 31. avgusta 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 31.8.2006 31.8.2008 Jožica Legiša por. Pahor Kot zvezda siješ na nas in nas varuješ tvoja Irenka in Darko ter Marija, Tjaša in Danjel 8 Nedelja, 31. avgusta 2008 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Ravnateljica Miroslava Braini odhaja v pokoj Potrebno skupno načrtovanje prihodnosti slovenskih šol Vprašanje jezika in identitete -»Sprejemanje Italijanov, ki hočejo spoznati našo kulturo, je moralna dolžnost« Vloga šolnika je, prej kot poklic, pravo poslanstvo. Delo v vzgojno-iz-obraževalnih ustanovah zahteva zavzetost, navezanost in predvsem veliko odgovornosti. Čeprav je bila v Italiji v zadnjih desetletjih šola razvrednotena, obstajajo osebe, ki so vanjo vložile življenje in ki so opravljale svojo nalogo z vnemo in ljubeznijo. Med te prav gotovo spada Miroslava Braini, dolgoletna ravnateljica didaktičnega ravnateljstva goriških slovenskih osnovnih šol in vrtcev, ki jutri uradno odhaja v pokoj in podaja -po 24 letih - štafeto ravnateljici nižje srednje šole Trinko Elizabeti Kovic. Brainijeva ne skriva, da zapušča šolo s težkim srcem in željo, da bi v prihodnosti zanjo še nekaj naredila: slovensko šolstvo na Goriškem namreč dobro uspeva, kljub temu pa ostaja nerešena vrsta vprašanj, s katerimi se bo treba v prihodnjih letih še spoprijeti. Za sabo imate raznoliko kariero, saj ste se soočili s problemi vseh šolskih stopenj... Še med študijem na tržaški pedagoški fakulteti sem leta 1972 začela voditi popoldanski pouk v Štan-drežu, nato pa sem poučevala na šoli Trinko in v Števerjanu. V šolskem letu 1981-1982 sem postala ravnateljica v Doberdobu, dve leti kasneje pa v Gorici. Do srede 90. let sva s kolegico Paulinovo vodili tudi vsaka po eno ravnateljstvo na Tržaškem. Nato sem bila med leti 1999 in 2001 tudi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob. Vlogo ravnateljice sem torej opravljala celih 26 let. Največ izkušnje imam z vrtci in osnovnimi šolami, v zadnjem šolskem letu pa sem se preizkusila tudi na tehničnem polu Cankar-Vega-Zois. Kako se je slovenska šola razvijala v vseh teh letih? Slovenska šola se je močno spremenila, tako na področju populacije kot tudi načina dela. Vzrok je družbeni razvoj, ki je včasih tako hiter, da mu ne uspemo slediti. Vzemimo primer vrtcev: včasih smo se borili, da bi bila vrtcem priznana tudi vzgojna, in ne le varstvena funkcija. Zdaj pa je pomembno, da ne pozabimo na pri- Miroslava Braini je ravnateljevala na slovenskih šolah skoraj trideset let marno vlogo vrtcev, kjer tudi nadzorujemo otroke. V današnji družbi, v kateri se mora starševstvo ujemati z delovnimi obveznostmi, moramo družinam nuditi to storitev. Na slovenskih šolah moramo danes bolj kot kadarkoli prej skrbeti tudi za ohranjanje jezika. Pomanjkljivo znanje jezika ni le problem manjšinske šole, pač pa italijanske šole nasploh. Če se slovenska manjšina hoče ohraniti, pa mora jezikovne vrzeli odpraviti. Tu se postavlja veliko vprašanje, oziroma odpiranje slovenskih šol italijanskim otrokom. Italijanske družine se v vedno večjem številu odločajo za naše šole. Menim, da je sprejemanje tistih, ki hočejo spoznati našo kulturo, moralna dolžnost. Nikomur ne moremo zapirati vrat. Ob tem so mnogi starši po izvoru Slovenci, ki iščejo spet svoje korenine in prav je, da se jim to omogoči. Morali pa bi nuditi učnemu osebju instrumente, da bi lahko laže delali s temi učenci. Potrebovali bi več učiteljev, da bi lahko delali z manj številnimi skupinami, v resnici pa gremo ravno v obratno smer. Moram povedati, da dajejo kljub temu naše učiteljice v zadnjih letih veliko poudarka jezikovni vzgoji, tako slovenski kot italijanski. Primer pobude, ki spada v ta okvir, je izposoja knjig na dom. Pomembno je, da starši posvetijo nekaj časa otroku in se z njim pogovarjajo o vsebini knjig. S katerimi drugimi problemi se soočajo slovenske šole? Omenila bi vprašanje identitete, ki je zelo obširno. Po lastni izkušnji GORICA - Reorganizacija menz vrtcev Občina bo prihranila 800.000 evrov GORICA - Na poveljstvu gasilcev Obisk iz Ljubljane Z goriškimi kolegi seje včeraj srečalo približno 45 gasilcev iz slovenske prestolnice Nekaj manj kot 800.000 evrov v štirih letih. Tolikšen naj bi bil prihranek, ki si ga bo goriška občina zagotovila z novim sistemom upravljanja menz vrtcev, s katero bo startala ob začetku šolskega leta. Z racionalizacijo, kateri so se ostro uprli starši otrok, opozicija in sindikati, bo občina predvidoma prihranila približno 200.000 evrov letno. V tem šolskem letu bi občina za plačevanje 39 kuharjev in delovanje petnajstih kuhinj, ki so doslej oskrbovale vrtce, potrošila 1.437.000 evrov. Z novim sistemom - šestimi kuhinjami in 27 kuharji -bo potrošila 1.258.000 evrov. V primeru, da ne bo prišlo do novih sprememb, se bo število kuhinj in kuharjev v šolskem letu 2009-2010 dodatno znižalo: vrtce bi oskrbovale le štiri kuhinje, število zaposlenih pa bi se znižalo na 24. Stroški bi se dodatno znižali na 1.241.000 evrov. V naslednjih dveh šolskih letih bi se po podatkih, ki jih je posredoval generalni direktor občine Andrea Ravagnani, stroški znižali do 1.220.000 evrov, občinskih uslužbencev pa bi bilo 20. V štirih letih bi občina prihranila 798.000 evrov. Delo odpuščenih občinskih uslužbencev bo opravljalo podjetje, ki bo prenašalo hrano iz centrov za kuhanje v vrtce. višje šole Prvi rezultati preverjanj V minulem tednu so na slovenskem višješolskem polu potekala preverjanja znanja dijakov, katerim je bilo ob koncu šolskega leta odloženo ocenjevanje. Na tehničnem polu Cankar- Zois-Vega je izdelalo 16 dijakov; en dijak 4. razreda industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega ni izdelal. Na licejskem polu Tru-bar-Gregorčič bo ocenjavelna seja 4. septembra. Na klasičnem liceju je bilo ocenjevanje preloženo devetim dijakom, na družboslovni smeri liceja Gregorčič desetim, na znanstveno-tehnološki smeri pa je vrzeli moralo zapolniti osem dijakov. Z včerajšnjega gasilskega srečanja bumbaca sem prišla do zaključka, da mora otroku občutek pripadnosti posredovati predvsem družina, ob tem pa še družba in seveda šola. Z vedno večjim številom italijanskih otrok, katerih prisotnost se je začela višati predvsem po osamosvojitvi Slovenije, pa je treba razlikovati med učenci. Slovencem posredujemo slovensko identiteto, Italijanom pa omogočimo, da spoznajo našo kulturo. Poleg italijanskih družin se v zadnjih letih za zamejske šole odloča tudi rastoče število staršev iz Slovenije. Tudi to je pozitivno, z vzponom števila vpisov pa se ob didaktičnih postavljajo tudi organizacijske težave. V zadnjih letih pogosto govorimo o prostorski stiski... Dejstvo je, da naše šole uspevajo in so privlačne, pri čemer imajo zasluge tudi učno osebje, ki je prizadevno in kakovostno, naše organizacije in društva. Prostorski problemi pa so pereči. Težave imamo na šoli Erjavec v Štandrežu, na šoli Abram v Pevmi in predvsem na šoli Zorzut na Plešivem, kjer so razmere nemogoče. Upamo, da bo kmalu prišlo do ureditve pritlične hale šole Župančič, na katero čakamo že trideset let. Pokrajina je občini dodelila denar, zaenkrat pa ne vemo, kdaj bodo začeli z deli. Lepo bi bilo, če bi v šoli Župančič uredili tudi prostore za četrto sekcijo vrtca v ulici Brolo. Letos smo se ji namreč morali odpovedati, čeprav smo imeli dovolj vpisov. Otroke smo žal morali preusmeriti. Kaj pa ste ugotovili med izkušnjo na višjih srednjih šolah? Na nekaterih naših zavodih bi bilo potrebno marsikaj izboljšati. Če nam je pri srcu usoda našega šolstva, bi morali vsi skupaj sesti za mizo in ugotoviti, kaj hočemo v prihodnosti. Menim, da bi moralo priti do večjega sodelovanja med vsemi stopnjami našega šolstva. Treba je diferencirati programe, da se bodo le-ti iz stopnje v stopnjo dograjevali, in ciljati k temu, da bodo naši dijaki samostojni in motivirani. Potrebno bi bilo, da bi se vsi iskreno pogovorili o pomanjkljivostih in jih nato skupaj skušali reševati. (Ale) 23. REGATA Po Soči od Solkana do Podgore September je mesec, ko se po poletnem počitku prebudijo številne dejavnosti. Med odmevnejše septembrske prireditve prav gotovo sodi Soška regata, kot so pred leti poimenovali vsakoletni spust po Soči s kajaki, kanuji in gumenjaki od Solkana do Podgore, ki ga prirejata kajakaški klub Šilec iz Gorice in kajak klub Soške elektrarne iz Solkana. Letos bo na vrsti že 23. izvedba te priljubljene športno-re-kreacijske pobude, ki vsako leto prikliče nekaj stotin privržencev rečnega veslanja. Spust po reki bo letos v nedeljo, 7. septembra. Pri organizaciji nepogrešljive septembrske prireditve sodelujeta še ZSŠDI ter Športni zavod in Športna zveza iz Nove Gorice. Pokroviteljstvo nad čezmejno pobudo sta tudi letos potrdili goriška in novogoriška občina. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri čolnarni v Solkanu, kjer bo potekalo tudi vpisovanje. Start je predviden ob 11. uri, prihod v Podgo-ro pa približno dve uri kasneje. Vzdolž proge, ki meri 8 kilometrov, bodo delovale okrepčevalnice, na koncu pa bodo udeleženci prejeli topel obrok. Ob vpisu bodo veslači prejeli tudi spominsko majico. Organizatorji opozarjajo, da morajo vsi sodelujoči na sebi imeti rešilne jopiče, tudi čolni pa morajo biti nepotopljivi. Možni so tudi pred-vpisi pri organizatorjih pobude, ki je postala stalnica v športni ponudbi obeh Goric. (vip) Izmenjava informacij o tehnikah dela in navezovanje odnosov sta bila cilja delovne »ekskurzije« ljubljanskih gasilcev, ki so ob novogoriških kolegih včeraj obiskali tudi goriško poveljstvo. »Pred enim letom smo obiskali njihov sedež in gasilsko šolo, tokrat pa so oni prišli v Gorico. Tovrstni obiski so priložnost za izmenjavo izkušenj in navezovanje stikov. Spremljali so jih tudi Novogori-čani, s katerimi tesno sodelujemo,« je povedal Renato Chittaro z goriškega poveljstva. GORICA, TRŽIČ 65-letnica fronte in brigade Ob 65. obletnici ustanovitve Proletarske brigade in Goriške fronte prireja pokrajinski odbor za Goriški VZPI-ANPI niz spominskih slovesnosti, s katerimi se bodo poklonili slovenskim in italijanskim partizanom, padlim za svobodo. V ponedeljek, 8. septembra, ob 12. uri bodo položili venec pred spomenik pred trži-ško ladjedelnico Fincantieri, ki spominja na 503 padle slovenske in italijanske borce. Isti dan ob 19.30 bo v okviru partizanskega mitinga v Selcah baklada do obeležja, ki spominja na ustanovitev Proletarske brigade. Igrala bo godba na pihala Kras iz Doberdoba, med govorniki bo tudi do-berdobski župan Paolo Vizintin. Partizanske in ljudske pesmi bodo peli Miro, Leo in Lara, nastopil pa bo tudi romjanski zbor Starši ensemble. Po slovesnosti ob obeležju bo na prireditvenem prostoru v Selcah žrebanje loterije, opolnoči pa slovesen zaključek partizanskega mitinga. Ob 65. obletnici prvega vojaškega spopada Proletarske brigade v okviru Goriške fronte bo v soboto, 13. septembra, svečanost v Gorici, in sicer pred spomenik taboriščnikom pred železniško postajo. Spregovoril bo predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, prisotna bo delegacija no-vogoriške občine z županom Mirkom Brulcem na čelu. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je na svečanost vabil tudi goriškega župana Ettoreja Romo-lija. Sekcija VZPI-ANPI iz Gorice bo pripravi slovesnosti, ki bo 13. septembra pred spomenikom taboriščnikom, posvetila sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani in ki bo potekal v sredo, 3. septembra, ob 16. uri na sedežu sindikata CGIL v ulici Ter-za Armata. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 30. avgusta 2008 580 ROČINJ - SSk in krožek Anton Gregorčič postavila kamnito obeležje S ploščo so se poklonili Stanislavu Kamenščku Na slovesnosti je spregovoril slovenski minister za kulturo Simoniti Včerajšnja spominska slovesnost z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši Stanislava Antona Kamenščka v Ročinju je potekala pred številnim občinstvom. Tigrovcu, španskemu borcu, partizanu in univerzitetnemu profesorju, ki je leta 1978 umrl v ameriškemu Berkleyu, pokopan pa je na domačem vaškem pokopališču, sta obeležje postavili stranka Slovenska skupnost in krožek Anton Gregorčič. Letos namreč mineva sto let od Kamenškovega rojstva in trideset let od njegove smrti. Slovesnost je pritegnila številne Kamenščkove sovaščane in vidnejše predstavnike iz Slovenije in zamejstva. Poleg slavnostnega govornika slovenskega ministra za kulturo Vaska Simo-nitija, deželnega tajnika stranke Slovenske skupnosti Damijana Terpina, predsednika SSO za Goriško Janeza Po-všeta, predsednice Zveze slovenske katoliške prosvete Franke Padovan, Marjana Terpina iz krožka Antona Gregorčiča, predsednika Tigr Primorske Marjana Bevka, kanalskega župana Andreja Maffija in župana občine Mi-ren-Kostanjevica Zlatka Martina Ma-rušiča so se slovesnosti udeležili tudi Kamenškovi nečaki in pranečaki in seveda soproga Dolores, ki je skupaj z ministrom Simonitijem v prisotnosti častne straže Slovenske vojske, praporščakov Zveze Sever in Združenja borcev NOB tudi odkrila spominsko ploščo. Poleg predsednika Tigra in kanalskega župana sta občinstvo nagovorila Terpin in minister Simoniti. Slednji je v nagovoru poudaril, koliko muk in trpljenja je moral Kamenšček v življenju prestati in kako nehvaležna mu je bila domovina za svobodo, za katero je zoperstavil svoje življenje. »Ko se danes ustavljamo ob njegovi življenjski poti in podoživljamo njegova dejanja in nevarnosti, ki se jim je izpostavljal, komaj dojamemo pogum in vero, s katerima se je boril proti fašizmu in nacizmu za vrednoto, ki se danes zdi samoumevna: za svobodo svojega ljudstva,« je pred Kamenščkovo rojstno hišo povedal Simoniti. Terpin je poudaril predvsem Kamenščkovo povezanost s Slovenci v goriškem prostoru. »Prav takim junakom kot je on, se moramo danes zahvaliti, da lahko z velikim ponosom živimo naše slovenstvo na teh naših slovenskih tleh tudi mi, Slovenci v Italiji, in uživamo slast samostojne slovenske države,« je med svojim nagovorom povedal Terpin. Katja Munih Ploščo sta odkrila slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti in Kamenščkova žena Dolores foto k. m. GORICA - Danes se zaključuje festival folklore Vrhunec s sprevodom Popoldne bo po mestu korakalo enaindvajset folklornih in glasbenih skupin Beograjske plesalke bodo po petkovem nastopu med današnjim sprevodom še enkrat navdušile ljubitelje folklore bumbaca TRŽIČ - Razstava ob 100-letnici ladjedelnice Od Krasa do morja Društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev prirejajo retrospektivo Černigoja in Spacala Od Krasa do Morja je naslov razstave, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Združenje slovenske osnovne šole iz Romjana, prirejajo ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice. Na ogled bodo postavili umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spa-cala, ki so krasila čezoceanske ladje, zato pa vlada za razstavo veliko pričakovanje. Njeno slovesno odprtje bo v nedeljo, 7. septembra, ob 19. uri, na ogled pa bo postavljena do 21. septembra, in sicer v občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču. Na odprtju razstave bo umetniška dela predstavil Franko Vecc-hiet; zbor Starši ensemble bo za glasbeno podlago zapel pesem Umirjeno morje, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglasbila Silvia Pie-rotti. Razstava bo obogatena s fotografijami Maurizia Frullanija in z vi-deoposnetki Aljoše Žerjala. Po besedah predsednika društva Jadro Karla Muccija bodo razstavljene sli- ke in fotografije, povezane z morjem. Več bo platen Spacala in Černigoja, sicer pa zaradi prevelikih stroškov v Tržič niso uspeli pripeljati nekaterih njunih umetnin. V moderni galeriji v Rimu so namreč našli tapiserijo z naslovom »Borgo di pescatori«, ki jo je leta 1964 Spacal izdelal za ladjo Raffaello, v muzeju fundacije Ansaldo v Genovi pa njegova akvarel in sliko na lesu, ki sta krasili ladjo Leonardo Da Vinci. »Zavarovanje za tapiserijo in sliki bi stalo pet oz. osem tisoč evrov, h katerim bi bilo treba prišteti še stroške za prevoz,« je povedal Mucci in pojasnil, da bi bil tolikšen strošek za slovenske kulturne delavce iz Laškega odločno previsok. Na razstavi bodo na ogled tudi fotografije in načrti za notranjo opremo ladij, ki so jih izdelali v tržaškem arhitekturnem ateljeju Stuart, ki ga je ustanovil Gustav Pulitzer. Ker je bil Jud, je Pulitzer po Mucci-jevih navedbah med drugo svetovno zapustil Trst in atelje predal trem slovenskim arhitektom Franju Kosovelu, Zorku Lahu in Henriku Uk-marju. Atelje so Nemci zaprli leta 1944, ker so bili prepričani, da se v njem zbirajo partizani. Kosovel, Lah in Ukmar so izdelali načrte za notranjo opremo, to se pravi za stopnice, stolice, mize in omare, ladij Conte di Savoia, Vulcania, Saturnia, Conte Rosso, za vojaško ladjo Roma in tudi za jahto jugoslovanske kraljeve družine. V okviru praznovanja 100. obletnice ladjedelnice prirejajo Slovenci iz Laškega še okroglo mizo; potekala bo 3. oktobra v občinski knjižnici v Tržiču, posvečena pa bo slovenski prisotnosti v ladjedelnici. Posvet bo vodil ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, sodelovali bodo novinar in raziskovalec krajevne zgodovine Vlado Klem-še, sindikalist Danilo Peric in zgodovinar Giulio Melinato. Festival folklore bo danes v Gorici dosegel svoj vrhunec s 43. sprevodom, ki bo popoldne obšel mestno središče. Še pred tem bosta ob 11. uri v ljudskem in spominskem parku koncerta godb iz Ancone in Lienza, ob 11.30 pa bo pred županstvom zaigrala romunska »Fanfara Transilvania«. 43. sprevod folklorni skupin se bo začel ob 16. uri na kor-zu Italia, zatem bo obšel korzo Verdi in ulico Petrarca ter se zaključil na trgu Battisti. Prva bo korakala glasbena skupina »Leon Coronato« iz Spilimberga, za njo bodo korakale godba »Stadtmusik« iz Lienza, folklorne skupine »Wazabara iz Venezuele, »Santa Gorizia« iz Gorice, »Aloha Tahiti« iz Polinezije, »Figulinas« iz Sassarija, »Ka-zachia Zastava« iz Rusije, »Mandrač« iz Kopra, »Milon Mela« iz Indije, »Stu ledi« iz Trsta, »Fanfara Transilvania« iz Romunije, »Danzerini di Lucinico« iz Ločnika, »Obu-ča« iz Beograda, »M. Grion« iz Koprivne-ga, »Gartrož« iz Nove Gorice, »Trachtenkapelle« iz Celovca, »Costumi bisiachi« iz Turjaka in »Geghard« iz Armenije. Sprevod bo zaključila godba iz Ancone. Na trgu Bat-tisti bodo ob 18. uri podelili nagrade zmagovalcem, ob 21. uri bo zaključni ples z vsemi sodelujočimi skupinami. Danes bodo v Gorici seveda veljale prometne omejitve. Parkiranje bo prepovedano v ulici Caprin, na trgu sv. Andreja v Štandrežu med 11. in 22. uro, na trgu pred županstvom pa od 10. ure dalje. Od 13. ure dalje bo promet prepovedan na korzih Italia in Verdi ter v ulici Petrarca. Poostren nadzor policistov Novogoriška policija opozarja, da se 1. septembra v šole vračajo osnovnošolci in dijaki, zato bo v okolici izobraževalnih ustanov in na splošno na cestah prisotnih več pešcev, predvsem otrok, ki sodijo v skupino t. i. šibkejših udeležencev v prometu. Policisti bodo zato tudi na Goriškem poostrili nadzor v prometu. Statistični podatki policije o prometnih nesrečah v obdobju od 1. januarja do 15. avgusta letos sicer pričajo o rahlem upadu prometnih nesreč, ki so se pripetile na območju novogoriške Policijske uprave. Letos se jih je v omenjenih mesecih pripetilo 713, lani v istem obdobju 806. K sreči pa je bilo v prometnih nesrečah letos manj poškodovanih oseb kot lani. Letošnja številka je 222, lanska pa 270. V prometnih nesrečah je letos umrlo že 7 oseb, lani so 4, medtem ko je bilo letos manj hudo telesno poškodovanih: 34, lani jih je bilo več: 47. Letos je tudi manj lažje poškodovanih: 225 oseb so zabeležili policisti, medtem ko so jih lani 302. Med omenjenimi številkami gre v prvih jesenskih dneh, ko smo še posebej pozorni na najmlajše udeležence v prometu, še posebej izpostaviti udeležbo otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah. Letos sta bili obe skupini udeleženi v 30 prometnih nesrečah, od tega so jih 8 povzročili sami, lani pa so bili udeleženi kar v 53 nesrečh, polovico so jih povzročili sami. Letos k sreči ni nihče med otroki ali mladoletniki umrl zaradi posledic prometnih nesreč, hudo pa je bil poškodovan 1 otrok, lani trije, lažje pa 12, lani 20. Tudi med mladoletniki je bil letos v prometni nesreči hudo poškodovan 1, lani so bili štirje, lažje pa je bilo letos poškodovanih 13 mladostnikov, lani pa kar 21. (km) Redarji z radarjem Goriški mestni redarji bodo tudi septembra merili hitrost vozil z radarjem in prehitrim voznikom nalagali globe. V sredo, 3. septembra, bodo merili v ulici Manzoni, v soboto, 6. septembra, pa v ulici Udine. Do konca meseca se bodo zvrstili še v Svetogorski, Škabrijelo- vi in Tržaški ulici ter v ulicah Faiti, Brigata Re, Colmbo in Garzarolli. Saltimbanko na Poletni sceni V okviru letošnje različice Poletne scene, ki jo prireja Klub goriških študentov, bo danes ob 21. uri ulična cirkuška predstava Saltimbanko. Potekala bo na prizorišču med občinsko stavbo in restavracijo Vrtnica. Na istem mestu bo v ponedeljek jutri ob 21. uri DJ večer. (km) Harfistka v Gabrjah V kulturnem domu društva Skala v Ga-brjah bo v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri v okviru niza Med zvoki krajev koncert harfistke Emanuele Battigelli. Glasbenica je diplomirala z najvišjimi ocenami na konzervatoriju Tomadini v Vidmu. Kasneje se je izpopolnjevala v Izraelu in diplomirala na univerzi v Tel Avivu. Nagrajena je bila na številnih tekmovanjih in pridobila prestižno štipendijo America-Israel Cultural Foundation. V Italiji in na tujem intenzivno nastopa kot solistka in komorna glasbenica. Med leti 2001 in 2004 je sodelovala na Workshop of Contemporary Music v Tel Avivu in na Bienalu sodobne glasbe v Jeruzalemu, kjer je izvajala skladbe L. Schidlowskega, napisane posebej zanjo. Sodelovala je v oddajah TV Koper, radia RAI 3 in izraelske ra-diotelevizije. Bila je gostja znanih orkestrov ter leta 2005 kot solistka nastopila z Israel Chamber Orchestra in gostovala na UBS Verbier Festivalu. Novembra 2006 je z UBS Verbier Festival Orchestra nastopila na najprestižnejših odrih Azije in Avstralije. Antonella Bukovaz v Gorici V parku Basaglia v Gorici bosta jutri ob 18. uri gosta pesniških srečanj Percorsi Di-Versi pesnica iz Topolo-vega Antonella Bukovaz in kontrabasist Giancarlo Lombardi. Narečna predstava Gledališka skupina »Gruppo teatra-le per il dialetto« prireja jutri ob 20.30 v palači Attems v Gorici gledališko predstavo v tržaškem narečju z naslovom »El campanon«. 10 Nedelja, 31. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / JAZBINE - Puppet festival zapustil Gradež Lutke poživile Brda Včeraj predstava v vinarskem podjetju GradisCiuta, danes na Komjančevi domačiji Del gledalcev včerajšnje predstave v vinarskem podjetju Gradis'ciuta na Jazbinah bumbaca Puppet festival se je iz Gradeža preselil v Brda. V vinarskem podjetju Gradis'ciuta na Jazbinah je včeraj nastopila skupina Teatro Tages iz Cagliarija s predstavo »Il fiTarmonico«, v vili Russiz v Ko-privnem pa skupina Teatro del drago iz Ravenne. Lutke bodo v Brdih tudi danes. V kmetijskem podjetju Norina Pez v Dolenjem bo ob 17.30 nastopila skupina Teatro Glug iz Arezza, ob 19. uri v vili Russiz v Ko-privnem pa skupina L'allegra brigata. Briški lutkovni dan se bo zaključil ob 21. uri pri Komjančevih na Valerišču v Števeranu, kjer bo skupina Roggero Rizzi & Scala iz Vareseja nastopila s predstavo »Sac-co vuoto... sacco pieno«. Vstop na predstave bo prost. GORICA Največji sodobni kitajski pesnik v torek na gradu [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«. Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cronac-he di Narnia: il principe Caspian«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.10 »Sex List - Omicidio a tre«. fl Razstave Yang Lian V torek, 2. septembra, bo v gro-fovi dvorani na goriškem gradu potekalo neponovljivo srečanje z Yang Lia-nom, največjim sodobnim kitajskim pesnikom, ki od leta 1989, ko je prišlo do tiananmenskega pokola, živi v izgnanstvu. Lian, ki je bil leta 2002 med kandidati za Nobelovo nagrado, je izbral Gorico za edino italijansko postojanko pred udeležbo na 23. izvedbi mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki se bo začel v sredo. Srečanje s slavnim 53-letnim pesnikom, ki se bo začelo ob 18.45, bo tudi uvod v tretjo izvedbo praznika kulture v priredbi goriškega združenja Ex Border, ki je letos naslovljen «Ca-re_Cassandre«. Le-ta bo potekal med 20. in 23. novembrom v Gorici. Yanga Liana bo v torek spremljala žena in pisateljica Yo Yo (Liu Youhong). Skupaj bosta prebirala odlomke literarnih del, nato pa bo na vrsti pogovor, ki ga bo vodila novinarka Luana De Francisco. Tema razprave bodo književnost, izgnanstvo, svoboda izražanja in človekove pravice v diktaturah in državah, kjer je demokracija v nevarnosti. Ob 20.45 se bo večer nadaljeval na dvoru Lanzijev, kjer bo potekala plesna predstava E-stasi z Eleonoro Zenero in glasbo Francesca Caldure. Za zaključek bo udeležencem na voljo kitajsko-furlanski bife. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.30 - 20.10 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 15.10 - 17.45 - 20.40 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Piacere Dave«; 20.00 - 22.00 »Io vi trovero«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.10 -22.15 »Doomsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu ~M Koncerti 77777777777777777777777777777777777777777777777777: OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto od 1. do 6. septembra 2008 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@primorski.it od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) //////////Z///////////////////////////////////////' ških vrtcih pa se didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila. GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). RAVNATELJ DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA v Ulici Brolo v Gorici obvešča, da bo prva seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na sedežu ravnateljstva. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod-njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča učno osebje, da bo otvoritvena seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri, obenem sporoča staršem in učencem, da se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo muzej prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju zaprt od 2. do 10. septembra. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo še danes med 10. in 19. uro na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; informacije na tel. 422-410886. H Čestitke V VILI CODELLI V MOŠU bo danes, 31. avgusta, koncert pianistke Alessandre Ammara z naslovom »La magia del pianoforte«; vstop prost. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v Ul. Brolo v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri, v otro- 13 Obvestila ŠZ DOM obvešča, da se v ponedeljek, 1. septembra, začenjajo treningi košarke za osnovnošolce in bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici vabi vse kmetice in kmetiče, ki so obiskovali poletno središče Na kmetiji je lepo, njihove starše, nono-te in prijatelje na zaključno veselico v petek, 5. septembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska Ul. 84. 0 Mali oglasi DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400. KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 339-4484763 v večernih urah. KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412. PRODAM NEPREMIČNINO v ul. Pe-trogalli, ob slovenski meji, potrebno obnove, sestavljena iz 3 stanovanj (skupno 200 kv. metrov), 2 garaži in vrt (150 kv. metrov). Tel.: 3482230840 (Svetlana) in 393-5749234 (Enrico). PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. Prispevki Je štorklja v Rupo prifrčala, lepo punčko MERI pripeljala, Vanjo in Erika zaposlila, klapo pa lepo razveselila. Mamici Vanji in očku Eriku se je pridružila mala MERI. Veliko prelepih trenutkov želimo novopečeni družini člani KD Sabotin in pevci moškega pevskega zbora Štmaver. Vanji in Eriku se je v lepem poletnem večeru rodila mala MERI. Družini čestitamo in želimo veliko mirnih noči. Člani PD Rupa-Peč. Namesto cvetja na grob Marice Pahor por. Gergolet darujejo družine Andrej Gergolet, Mario Gergolet, Bortolus-so, Viturelli in Giacuzzo 75 evrov za moški pevski zbor Jezero in 75 evrov za godbo na pihala Kras iz Doberdoba. Ob 50. obletnici poroke Marice in Or-landa Semoliča so darovali sorodniki 500 evrov za tržiško Združenje bolnikov, ki so doživeli laringektomijo. Pogrebi DRUŽBA se dobi danes, 31. avgusta, ob 13. uri. NA LOKVAH bo danes, 31. avgusta, med 12. in 17. uro prodaja tipičnih domačih izdelkov. URAD ATER v Ul. Verdi na vogalu z Ul. Roma v Tržiču bo septembra in oktobra odprt samo ob ponedeljkih med 9.30 in 12.30. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB -SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD So-vodnje v Sovodnjah koncert priznanih domačih ansamblov; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v So-vodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. JUTRI V LOČNIKU: 9.00, Domenico Vespasiano (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na drž. cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 EDELJSKE Nedelja, 31. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik M Vlada Silvia Berlusconija je svojo prvo sejo po poletnih počitnicah namenila problemu italijanskega prevoznika Alitalia in sprejela vrsto ukrepov, ki bodo omogočili rojstvo novega prevoznika. Ni naključje, da so projekt poimenovali Fenice. Kot mitološki ptič Feniks, ki je sam sebe zažgal, da bi nato pomlajen vzletel iz lastnega pepela, naj bi tudi novi letalski prevoznik poletel iz pepela dosedanje Alitalie. Vendar v projektu Fenice ni nič magičnega, nič mitološkega, ampak samo, kot poudarjajo skoraj vsi ekonomisti (izjema so samo tisti, ki po službeni dolžnosti morajo braniti sedanjo vlado in njeno politiko), samo velika goljufija, od katere bodo imeli dobiček redki, medtem ko bo breme dolgov in socialnih posledic celotne operacije padlo na pleča davkoplačevalcev. Berlusconi je med spomladansko volilno kampanjo preprečil dogovor, ki ga je vlada Romana Prodija izpogajala z letalsko družbo Air France Klm (pri tem so mu s svojim neodgovornim ravnanjem znatno pomagale sindikalne organizacije). Razlog, zaradi katerega je vodja For-za Italia bojkotiral tisti dogovor, je bil izrazito volilni, ker je načrt uporabil kot »gorjačo«, s katero je udrihal po osovraženi Prodijevi vladi in s tem tudi po voditeljih Demokratske stranke Walterju Veltroniju. Po zmagi pa je bil milanski vitez dela prisiljen poiskati rešitev za prevoznika, da bi med tistimi, ki so volili zanj, utrdil svoj sloves odločnega in učinkovitega državnika, ki probleme hitro rešuje. Primer Alitalia je v tem pogledu nadaljevanje akcije, s katero je goro odpadkov z neapeljskih ulic pometel pod »preprogo« začasnih deponij. V primeru Neaplja je zakon prilagodil tako, da je deponije dejansko spremenil v vojaške objekte in tako tudi onemogočil nadzor sodstva, problem odpadkov pa je bil s tem vse prej kot rešen, saj ni bila zasnovana mreža sežigalnic, ločeno zbiranje odpadkov je še vedno zapisano v sanjski knjigi, problem bo znova bruhnil na dan, ko bodo sedanje deponije zasičene. V primeru Alitalia je šel Berlusconi še korak dlje: vlada je z odlokom delno prilagodila zakonodajo o kunkurenci, zakon Marzano pa spremenila tako, da bi lahko razdelila staro Alitalio v »dobro« družbo, v kateri bodo združili vse donosne dejavnosti prevoznika, in »slabo«, v kateri bodo koncentrirane vse dejavnosti z izgubo in v kateri bo koncentriran tudi presežek delovne sile. Dobro družbo bo prevzela skupina podjetnikov (vstop med delničarje z okoli 20-odstotnim deležem pa ponuja tudi Air France Klm), slaba družba pa bo ostala v breme državi in torej davkoplačevalcem. Po tem načrtu bo »presežnih uslužbencev« več kot 6000 (2150 po projektu, ki ga je izpogajala Prodijeva vlada), črtan bo dober del mednarodnih poletov, letališče v Malpensi ne bo ovrednoteno (kar je spomladi izzvalo proteste predsednika Dežele Lombardija Roberta For-migonija, milanske županje Letizie Moratti in vodstva Severne lige, ki sedaj molčijo), za nameček pa bo osiromašeno tudi rimsko letališče pri Fiumicinu. Vse to samo zaradi tega, da bi se Berlusconi lahko izprsil pred kamerami in se pohvalil, kako je rešil problem Alitalie. Račune mu sicer lahko pokvari Bruselj, vendar Evropska komisija melje bolj počasi, komisar za prevoze Antonio Tajani, ki izhaja iz kroga Ber-lusconijevih sodelavcev, pa morebitne kritične ocene ne bo pospešil. Premier pa se bo v tem času vsekakor pred javnostjo lahko kitil z domnevnim uspehom... Sicer pa je projekt Alitalia povsem v skladu s politično strategijo vlade, kot je bila izrisana v prvi sto dneh vladanja. Kot je poudaril politolog Edmondo Berselli, je mogoče iz dosedanjih potez desnosre-dinske vlade jasno izluščiti, da skušajo Berlusconi in njegovi izkoristiti sedanjo gospodarsko krizo, da bi utrdili in okrepili svojo družbeno osnovo in si tako zagotovili trajnejši volilni uspeh in dolgoročnejše krmarjenje države. Tudi če izvzamemo črtanje davka na nepremičnine ICI na glavno bivališče, ki je bilo Berlusconijeva predvolilna obveza, gredo vsi vladni ukrepi predvsem v korist velikih in malih podjetnikov, obrtnikov, svobodnih poklicev, skratka tistih, ki so jih v italijanskem novinarskem žargonu poimenovali za »il popolo delle partite IVA«, medtem ko se bremena valijo predvsem na pleča odvisnih delavcev in upokojencev. Ni naključje, da je vlada odpravila nekaj ukrepov Prodije-ve vlade, ki so zagotavljali večjo sledljivost plačilnih nalogov in ter oteževali davčno utajo, medtem ko se ni lotila problema osebnih dohodkov odvisnih delavcev, čeprav sta gospodarska kriza in inflacija že krepko načeli kupno moč delavskih in uradniških plač, da o pokojninah (zlasti najnižjih) sploh ne govorimo (v zameno naj bi jim ponudili kartico s popusti, ki zelo spominja na miloščino). Nekateri morda ne bodo presenečeni nad dejstvom, da nastopa sedanja Berlusconijeva povezava kot najbolj za-krnjena politična desnica, ki ji je skupno dobro deveta briga in se skuša okoristiti z vsem, kar ji okoliščine nudijo v prepričanju, da bo še dolgo časa ohranila oblast trdno v svojih rokah, preseneča pa vsekakor brezobzirnost posegov in popolna neobčutljivost za pravno državo. Med poletnim premorom se je tudi pokazalo, da sozvočje med premierom in njegovim glavnim zaveznikom Umbertom Bossijem ni več stoodstotna in da so prioritete obeh politikov nekoliko različne: medtem ko se Berlusconi zavzema predvsem za reformo pravosodja, je Bossijev glavni cilj federalizem. Za ta cilj je pripravljen tudi na kompromis z levosredinsko opozijo (ni pozabil, da je bila leta 2006 z referendumom odpravljena ustavna reforma, ki jo je v obdobju 2001-2006 desna sredina s preglasovanjem izsilila v parlamentu), medtem ko premier dialog z opozicijo razume sa- mo kot privolitev njegovim tezam. Vendar ta nesoglasja ne bodo načela sedanje povezave, ker so interesi, ki vežejo koalicijske partnerje, preveliki. Gospodarski minister Giulio Tremonti, ki velja za najbolj vplivnega ministra v sedanji vladi in je tudi najbolj vpliven ideolog Forza Italia, je vsekakor prepričan, da bo sedanja povezava še dolgo v sedlu. »Ena od prednosti sedanje Italije je tudi njena polična stabilnost,« je dejal pred nedavnim. Tudi če bi se omejili samo na to, razlogov za optimizem ne bi bilo veliko, k še večji črnoglednosti pa navaja dejstvo, da je sedanja opozicija tiha in skoraj odsotna, predvsem pa ni sposobna izoblikovati neke dovolj učinkovite opozicijske politike. Že med volilno kampanjo je Vel-troni - po začetni potezi, da gre Demokratska stranka v volilni boj sama, brez povezav - pobudo prepustil Berlusconi-ju in se je omejil samo na odzive na nasprotnikove poteze. Po volilnem porazu pa se je afazija Demokratske stranke in ZARADI AGRESIVNOSTI VLADNE VEČINE IN PASIVNOSTI OPOZICIJE Po vročem poletju tudi jesen ne obeta veliko dobrega Vojmir Tavčar njenega vodstva še poslabšala. V parlamentu, tudi zaradi šibkosti parlamentarnih skupin, ni znala razviti učinkovite opozicije in preprečiti, da bi Berlusconi izsilil nekaj zakonov sebi v korist, s katerimi je odpravil vse svoje težave s pravico. Prav tako ni bila zelo učinkovita v posegih proti rebalansu proračuna in proti triletnemu gospodarskemu programskemu dokumentu, ki ga Tremon-ti prodaja že kot finančni zakon. Vlada v senci, ki naj bi bila glavno orožje opozicije v boju proti vladni politiki, je bila doslej dokaj šibka, v nekaterih primerih, kot je primer Alitalie, pa celo v zadregi, saj je minister za proizvodne dejavnosti v senci Matteo Colaninno, predsednik nove Alitalie pa bo zelo verjetno njegov oče Roberto Colaninno. V obdobju, ki nas ločuje od volitev, je Demokratska stranka tratila čas in sile za notranje obračunavanje med voditelji raznih frakcij, povečala se je nezaupljivost med pripadniki nekdanje Marjetice in nekdanjimi levimi demokrati, že precej mesecev se vleče, brez rešitve, vprašanje o tem, kdaj sklicati strankin kongres, medtem se lomijo kopja med stranko in nekaterimi upravitelji, nekateri voditelji (med njimi predsednik Kampanije Antonio Bassolino in župan Benetk Massimo Cacciari) so javno izjavili, da ne bodo podpisali dokumenta, ki ga je predlagal Vel-troni, proti politiki Berlusconijeve vlade, ki naj bi bil vsebinska osnova jesenske vse-državne demonstracije proti vladni politiki. Vprašanje je tudi zaradi tega, zakaj je bilo treba na vsedržavni strankin praznik vabiti Bossija (ki tako rad kaže privzdignjen sredinec ob igranju državne himne), Tremontija (ki so mu plače odvisnih delavcev deveta briga) in Roberta Calde-rolija (ki je tako rad oblačil majice z vi-njetami proti preroku Mohamedu in s tem izzval upor v Tripoliju, ki je zahteval kar nekaj človeških življenj). Medtem se je Demokratska stranka tudi razšla z Antoniom Di Pietrom, ki skuša z nekaterimi radikalnimi pristopi pridobiti del Veltronije-vih volivcev. Nobenega dvoma ni, da vsak volilni poraz pusti za sabo boleče posledice in vsaka poražena stranka potrebuje nekaj časa, preden preboli udarec. Tudi leta 2001, ko sta Francesco Ruteli in Piero Fas-sino izgubila bitko z Berlusconijem, je opozicija kar nekaj časa jecljala. Vendar takrat je zlasti leve demokrate - a tudi Marjetico spodbudila k reakciji civilna družba s protestniškim gibanjem »ringa-rajev«, medtem ko tokrat ni videti nobene reaktivnosti civilne družbe, razmere pa so še slabše kot pred sedmimi leti, ker je tudi radikalna levica, po hudem volilnem udarcu, po katerem ni več zastopana v parlamentu, ostala nema in je njena glavna skrb lizanje lastnih ran. Če ne bo znala reagirati, če ne bo znala izoblikovati neke svoje identitete, Demokratska stranka tvega dodatno oši-bitev, morda tudi razkroj, leva sredina pa bo postala strukturna manjšina brez možnosti (vsaj v srednjeročni perspektivi) uveljavitve na volitvah. V sedanjih razmerah bi bilo tudi za bojevito in motivirano stranko težko voditi opozicijsko politiko, sedanja demotivirana in razbita Demokratska stranka pa nima prav nobene možnosti za uspeh. Vendar to ni slabo samo za Demokratsko stranko (katere usoda bi nam lahko sploh ne bila pri srcu), to je predvsem slabo za Italijo, saj bi to pomenilo prepustiti vse vzvode oblasti silam, ki doslej niso pokazale velikega čuta državnosti in ki jim ni veliko do tega, da bi ohranile bistvo demokratične ureditve z vsemi njenimi utežmi in protiutežmi. Če se opozicija ne bo hitro pobrala in ne bo znala odigrati učinkovite vloge, je res nevarno, da bo v Italiji vladavina prava okrnjena in bo država v rokah dokaj agresivne oligarhije, za katero - kot za Machiavellijevega princa - zlasti v politiki cilj posvečuje sredstva. SDZPI IRSIP P redst Slovenski deželni zavdd za poklicno izobraževanje Leta 1979 so organizacije slovenske narodne skupnosti, ki delujejo na šolskem, gospodarskem in raziskovalnem področju ustanovile neprofitno organizacijo, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Osnovna dejavnost zavoda je pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti teoretična in praktična znanja za opravljanje poklica. SDZPI je edini zavod, ki ponuja izobraževanja in usposabljanja v slovenskem jeziku, svoje sedeže pa ima v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zavod veliko sodeluje z raznimi ustanovami, instituti in združenji iz Slovenije, s katerimi tudi izvaja vrsto projektov. Pod njegovim okriljem delujejo strokovnjaki, projektanti, koordinatorji, tutorji, predavatelji, tehnično in administrativno osebje, ki govorijo oba jezika. SDZPI je ustanova Slovencev v Italiji, ki glede na potrebe trga dela načrtuje in izvaja projekte poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Odprta je vsakomur, saj z osebjem, ki je dvojezično, posluje in izvaja izobraževalne programe tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku na območju Furlanije-Julijske krajine kot tudi v sosednjih državah. Osredotočena je na uporabnika - posameznika ali na organizacije oziroma podjetja - ter na zadovoljitev njegovih potreb in pričakovanj. S kakovostjo svojih storitev prispeva k poklicni rasti posameznika in njegovi zaposljivosti kakor tudi konkurenčnosti podjetij v domačem in mednarodnem okolju. Od ostalih deželnih poklicnih zavodov se razlikuje zaradi inovativnih programov, hkrati pa v sodelovanju s sorodnimi ustanovami igra pomembno vlogo v čezmejnem prostoru. Večina tečajnikov najde zaposlitev Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je akreditiran pri Deželi Furlaniji-Julijski krajini za vsa področja poklicnega izobraževanja. Zavod ima vpeljan sistem vodenja kakovosti, v okviru katerega ugotavlja zadovoljstvo tečajnikov in tudi sicer meri uspeh lastne dejavnosti. Ta se kaže v številu tečajnikov, ki so se po opravljenem šolanju vključili v delovna razmerja. »Tako je anketa, ki smo jo izvedli ob začetku leta 2008 med udeleženci podiplomskih tečajev v šolskem letu 2006/07, pokazala, da je 73 odstotkov anketirancev našlo zaposlitev. Anketirali smo 22 tečajnikov od 26, ki so obiskovali tečaje in 16 jih je izjavilo, da so zaposleni. Od šestih brezposelnih sta dva še študenta, eden ni sprejel delovne ponudbe, trije pa zaposlitve niso našli,« razlaga ravnatelj zavoda Branko Jazbec. Od 16 zaposlenih jih ima 12 s pogodbo za določen čas, dva sta zaposlena za nedoločen čas, eden je izbral samostojni poklic, eden ima pogodbo za projektno delo. Na vprašanje, koliko tečaj, ki so ga obiskovali, koristi pri opravljanju dela, je kar devet tečajnikov odgovorilo, da zelo. Deset tečajnikov je nadalje menilo, da jim je tečaj bil v korist pri vzpostavitvi delovnega odnosa. Izobraževanje za mlade Reforma šolskih ciklusov je vzpostavila sodelovanje med državnimi zavodi in SDZPI. Tako imajo dijaki možnosti, da po dokončani nižji-srednji šoli izberejo pot triletnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki vključuje praktični pouk ter delovno prakso. S tem si nikakor ne zaprejo poti v državni višješolski sistem, saj vanj lahko prestopijo po opravljenem prvem letu ali pa po opravljenem kvalifikacijskem izpitu. V okviru sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja triletne tečaje Operater v gostinstvu, ki jih organizira v sodelovanju z državnimi tehničnimi in poklicnimi zavodi iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Šolanje in usposabljanje sta tako strukturirana, da se dijaki v prvem letu seznanijo z značilnostmi gostinskega sektorja v celoti in spoznajo prvine kuharstva in strežbe; šele po prvem skupnem letu se odločijo za eno od obeh ponujenih smeri: kuhar ali natakar-barman. 22 DELOVNIH PRAKS 5 ŠTIPENDIJO ESS Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ponuja 22 ^YÍ rcuwc mTcm a 1 ^ ■ hr wi i whi .-Ii v. CIW1Í rtfiriAut-UHMO. PWIMIHK. Mmuritú act Letita E BELLE frOLIIIÍHÜ 5ÚCIJ>LI UtMl (MVHlH ¡HI Cl-H-tlI Id iNHlhM WilinHri til Lh in.hV delovnih praks s štipendijo Evropskega socialnega sklada, ki jih je odobrila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Delovne prakse so odlična priložnost za postopno vključitev v delovna razmerja, saj so organizirane v sodelovanju s podjetji in ustanovami, ki želijo selekcionirati kandidate, izbranega pripravnika preizkusiti na delovnem mestu ter ga usposobiti za določeni poklicni lik. Delovna praksa traja 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev. Za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € štipendije. Štipendirane delovne prakse so namenjene brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejemo neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnili 18 let starosti, imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene v vsakem projektu posebej (glej spletno stran www.sdzpi-irsip.it/lavoro/work). Tečaji po višji srednji šoli -Poimenovali smo jih »Naložba za tvojo prihodnost« Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje nudi aktivnemu prebivalstvu široko paleto izobraževalnih pobud. Ponujamo permanentno izobraževanje in mojstrske izpite, ki so namenjeni vsem, ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Odraslim so namenjene tudi izobraževalne pobude s katerimi lahko dosežejo poklicno izobrazbo. Izbor krajših, specialističnih tečajev je namenjen univerzitetno izobraženim osebam. Daljši tečaji, načrtovani v sodelovanju s podjetji, pa so namenjeni brezposelnim z dokončano višjo srednjo šolo. Tečaji po višji srednji šoli so torej daljše izobraževalne pobude, ki po teoretičnem učnem delu vsebujejo še delovno prakso. Namenjeni so mladim, ki še iščejo prvo zaposlitev in želijo nadgraditi svojo redno višješolsko oziroma univerzitetno izobrazbo. To pa tako, da svoja znanja razširjajo na različna, bolj specifična področja ter se preizkušajo v novih, vse bolj specializiranih poklicih. Hkrati je naša ponudba tečajev namenjena tudi brezposelnim odraslim, ki bi se radi preizkusili na novih področjih ali se usposobili za nove poklice. Ponudba izobraževanj, ki jih danes predstavljamo je sestavljena iz šolanj tehnik financiranja podjetij, tehnik »front-office« v turističnih podjetjih ter šolanja za nepremičninskega upravljalca in posrednika. Teoretični del šolanja obsega 300 ur v razredu, ki jim sledita dva meseca delovne prakse v januarju in februarju leta 2009. Med to prakso so tečajniki tudi štipendirani z 2,30 evra na uro. Izbor za tečaje, ki jih predstavljamo danes bo potekal v mesecu septembru in tudi sama šolanja bodo začela še v istem mesecu. Kandidati bodo deležni preizkušnje in izbora, pri katerem bodo po poslanem življenjepisu z njimi opravljeni pogovori ter pisna testiranja. TEČAJI S □ BREZPLAČNI brezposelne z diplomo višje ali srednje šole z bivališčem na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so dopolnili 18 let. : 300 ur v razredu. Sledita dva meseca delovne prakse. 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi. 3V: z različnimi testiranji, skozi oceno življenjepisa, individualni pogovori. Evropska unija Evropski socialni sklad asor OPIS TRGA IN MOŽNOSTI Turizem je panoga, ki je kljub občasnim zastojem v zadnjih petindvajsetih letih, imela na mednarodnem trgu povprečno letno rast 6 odstotkov. Ob ugodnih trendih svetovne ekonomije je k temu razvoju veliko prispevala pocenitev letalskih prevozov. Glavni trg te panoge predstavljajo dežele Evropske unije, pa najsi pojav opazujemo s strani ponudbe ali povpraševanja turističnih storitev. Razumljivo je, daje ob tako silovitem razmahu turizma, povpraševanje po kadrih, ki so vešči dela v tej sicer zahtevni gospodarski panogi, tendenčno manjša od ponudbe, ki jo uspe zagotoviti šolski sistem. Prav zato Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v sodelovanju s potovalnimi agencijami že več let zapored načrtuje in izvaja podiplomske tečaje, na katerih se usposabljajo bodoči turistični delavci. Prijave vpisujemo v Gorici, na Verdijevem Kdrz Selekcija kandidatov bo izvršena naslednji dan. ] TEHNIKE FINANCI Opis dela Referent za bančne kredite svetuje in preučuje prošnje za odobritev kreditov podjetjem, pripravlja vloge in svetuje pri izbiri pravega kredita oziroma bančnih storitev, kot so lizing in faktoring. PartenerJI e CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA www.zkb.it Preprosto. Posel. www.sdzpi-irsip.it SDZPI Trst, ul. Ginna stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it avitev tečajev in partnerjev 2008/09 ODIPLOMSKI TEČAJI V SODELOVANJU S PODJETJI c TEHNIKE FRDNT DFFICE V PDTDVALNI AGENCIJI ) Opis dela Delavec v turističnem podjetju se posveča načrtovanju in izpeljavi potovanj ter počitnic po celem svetu. Načrtuje standardne turistične pakete in strankam pripravlja prilagojena potovanja. Pri tem mora poskrbeti tako za splošne zadeve, kot so prevoz, nastanitev, zavarovanje, higienska in zdravstvena preventiva, kakor tudi za zabavo, kulturno plat in oglede... Šolanje bo potekalo na Zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici, ki ima svoj sedež v KB centru na Verdijevem korzu. Parten er JI po opravljenem tečaju udeleženci pridobijo sposobnosti: • Komunikacije s klientom - turistom v angleškem jeziku • Posredovanja informacij o deželi. • Analiziranja strategij turističnega marketinga. rv Potovalna agencija AURORA VIAGGI ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 i. s fax 040 365587 aurora@auroraviaggi.com www.auroraviaggi.com Izpeljevanja tipičnih dejavnosti potovalne agencije. Izdajanja vozovnic in sprejemanja rezervacij. Upravljanja gostinskih storitev. Načrtovanja ponudb in promocij turističnih paketov. Vodenja odnosov s strankami upoštevaje deontološki kodeks. .i jjiilitt via^i Individualna in skupinska potovanja, organizirani in šolski izleti, letalske vozovnice in še mnogo drugega Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - inlo@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 16.00-19.30 sob: 9.00-12.30 u 5 1 , do 7. septembra 2dob. RANJA PCD D J ETI J i po opravljenem tečaju udeleženci pridobijo naslednja znanja: • Analiziranja trendov trga in panoge, v kateri deluje podjetje. • Upravljanja bančne operativnosti. • Analiziranja bančne operativnosti. • Analizirati ekonomsko in finančno stanje podjetja • Nudenja oblik dolžinškega financiranja. • Presojanja stopnje tveganja posojil ob sprotnem vodenju administrativnega postopka. • Vodenja odnosov z notranjimi in zunanjimi strankami. • Delovanja ob upoštevanju zakonodaje in deontološkega kodeksa. Selekcija za tehnike financiranja podjetij bo potekala 22. septembra 2DOB v Gorici, Verdijev korzo 5 1. Datum začetka tečaja bo objavljen naknadno. m Zadružna Banka Doberdob „ in Sovodnje l'jufttfs 20GÖ www.bccdos.it ■ NEPREMIČNINSKI UPRAVLJALEC IN POSREDNI K opis dela Nepremičninski operater sodeluje z nepremičninskim posrednikom, ki posreduje med dvema ali več subjekti pri nabavi in prodaji nepremičnine. po opravljenem tečaju udeleženci pridobijo sposobnosti: • Voditi odnose s strankami. • Delovati v skladu z zakonodajo in deontološkim kodeksom. • Slediti postopkom, ki peljejo do sklenitve pogodbe. • Nuditi svetovalne storitve za nakup nepremičnin. • Preveriti dokumentacijo o nepremičnini. • Analizirati in nuditi različne vrste finančnih rešitev. • Voditi uradniško poslovanje. s potrdilom o obiskovanju tečaja se je mogoče prijaviti na habilitacijski izpit za nepremičninskega posrednika pri Tržaški trgovinski zbornici. Izbor tečajnikov bo potekal 1 6. septembra 2ddb NA SEDEŽU SDZPI, ULICA GlNNASTICA 72 v Trstu. Vpise zbirajo na istem naslovu do 15. semptembra. Tečaj bo začel še v istem mesecu. PartenerJI Vlepremičninske storitve é CIVICA Cxfiartners Porto San Rocco, cesta za Lazaret, 2 Milje TS 040/9278761 - info@civicarealestate.it IIJJIAHH4 Ml |ü.. IV M. III I hü' NEPREMIČNINSKE STORITVE Narodna ulica, 36/1 34151 Opčine (TS) Tel. 040 2158112 Fax 0402158225 NEPREMIČNINSKE STORITVE Damian Grilanc www.artes-immobiliare.com ❖ ram _¡F A AHCHtBLNä N ITWAItK Nepremičninske stroritve ^ C Zelena stevilka^^^^^^^^^^ 800030303] www.tecnocasa.it stica 72, tel. 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it BSDZPI Gorica, Verdijev korzo 51, tel. 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it, BSDZPI Špeter, ul. Alpe Adria 61, tel. 0432 727349, ud@sdzpi-irsip.it JJ Banca di Cividale ^ 14 1 6 Nedelja, 31. avgusta 2008 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEZNANE TRŽAČANKE IN GORIČANKE Ljubka Šorli Bratuž (1910-1993) pesnica, kulturna delavka Ko si zapisujem imena in zbiram podatke o slovenskih ženah, ki so s svojim delom zaznamovale naš čas, se vedno znova sprašujem, koliko Tržačank in Goričank se je zapisalo v zavest ljudi, ali vsaj kulturnih delavcev, v naši matični domovini. Živo se spominjam nekega daljnega pogovora v začetku 1.1983 s prijateljico Branko Jurca, pisateljico, ki je bila doma iz Koprive na Krasu. Pogovor je nanesel na naše pisatelje in pesnike in med njimi na Ljubko Šorli. Malo pred tem se je Branka udeležila posvetovanja, ki ga je sklicala Zveza kulturnih društev Slovenije. Na tem zborovanju je poslušala obtožujoče besede tržaških in goriških kulturnikov; nikakor niso mogli razumeti nezani-manja Slovenije za pisatelje in pesnike, ki se onstran meje borijo za svoj obstoj in obstoj naroda. Branka je bila ob teh očitkih prizadeta, vendar je priznala, da tudi ona, ki z nami čuti in živi, ve o naših ustvarjalcih, posebno o ženskah, dosti premalo. Pogovarjali sva se o otroških pesmih Ljubke Šorli, katerih izdajo so pripravljali v Gorici pri reviji Pastirček. Ko je po izidu prejela zbirko Veseli ringaraja, se je goriški pesnici oddolžila s poročilom v Književnih listih ljubljanskega Dela (22.dec.1983). »Prebiramo pesmi v knjigi Veseli ringaraja in zazdi se nam«, je zapisala, ko da teče mimo nas bister potok otroštva... Iz pesmi v pesem doživljamo naravo v menjavah letnih časov. Otroštvo je vpeto v prijazen, veder in ljubezniv dan. To je pesniška zbirka otroškega veselja.« Pa še: »Njena vizija sožitja na tem koščku sveta je, mogli bi reči, prešernovska. Soseda hočemo, ne sovražnika«. Branka je takrat Sloveniji na kratko predstavila Šorli-jevo in spomnila na kruto smrt njenega moža Lojzeta Bratuža. Spomnila pa se je tudi besed Josipa Vidmarja, ki je malo prej povedal, da bi morali v matični domovini storiti mnogo več, da bi mogli Slovenci, ki živijo zunaj meja, zaživeti v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zato bi morali kulturni tokovi teči mnogo bolj živo. Na žalost Branka ugotavlja, da je to še vedno vizija, čeprav je Ljubka Šorli s svojimi pesmimi obogatila vse slovensko pesništvo za mladi rod. Na koncu pa še obtožujoče zapiše, da Ljubke Šorli ni v knjigi Srce ustvarja, roka piše. Nobena njena pesem pa tudi ni bila nikdar objavljena ne v Cicibanu, ne v Kurirč-ku, ne v Pionirskem listu. Brankin prispevek nosi zgovoren naslov: »Njenih pesmi ni (bilo) v osrednjih glasilih.« Branka Jurca je o Ljubki Šorli spet pisala tri leta kasneje v reviji Otrok in družina 1986 (2.št.). Naslednje leto se je v Delu 21.maja 1987 oglasil Tomaž Pavšič iz Idrije, tudi on tesno povezan z nami. Še en zapis sem zasledila v Delu, malo pred njeno smrtjo. Vsa ostala poročila o njej in njenih knjigah so bila objavljena na Primorskem, tostran ali onstran meje, npr. v Primorskih srečanjih, do Ljubljane vest o njih ni segla. Ljubka Šorli se je rodila 19. februarja 1910 v Tolminu. Njen oče Luka je bil stro-jar, mati Alojzija Mlakar iz Bače pod Pod-brdom, pa gospodinja. Oče se je vrnil iz prve svetovne vojne težko bolan, zato je mati odprla trgovino, da je lahko preživljala družino. Že 1.1925 so ostali brez očeta. Že prej, 1.1916, se je družina zaradi soške fronte zatekla na Jesenice, kjer je začela Ljubka obiskovati osnovno šolo. Nadaljevala jo je v Tolminu, kjer je l. 1923 dokončala meščansko šolo. Želela si je na učiteljišče, a zaradi težkih domačih razmer je morala na dvoletno trgovsko šolo v Gorico in se 1.1925 zaposliti v mamini trgovini. Doma sta bili še dve nepreskrbljeni sestri. Delo v trgovini pa ni moglo zadovoljiti njenih želja. Pridružila se je mladim, ki so razvili v rodnem Tolminu bogato kulturno delo, dokler ni fašistična oblast zatrla vseh slovenskih organizacij. Vendar se niti takrat ni vdala. Zadnji dve leti je v Tolminu nadomeščala cerkvenega organista in vodila pevski zbor deklic. V tem času je spoznala Lojzeta Bratuža, učitelja, pevovodjo in skladatelja iz Gorice in se 1.1933 z njim poročila. Preselila se je v Gorico, kjer sta se jima rodila hčerka Lojzka (1.1934) in sin Andrej (1.1936). Nekajletno zakonsko srečo so pretrgali fašisti, ki jim je bilo Lojzetovo delo trn v peti. Mali Andrej je imel natanko en mesec, ko so njegovega očeta fašisti pričakali po maši v Podgori, kjer je njegov zbor pel slovenske pesmi. Prisilili so ga, da je izpil z bencinom pomešano strojno olje, zaradi česar je 16.febr.1937 v hudih mukah umrl. Za Primorske Slovence je postal ne samo živa priča, ampak tudi simbol najhujšega narodnega zatiranja sredi tridesetih let prejšnjega sto- želela nazaj v Gorico, kamor se je vrnila še isto leto in tam naslednje leto opravila učiteljsko maturo. Najprej je bila dve leti tajnica na slovenskem učiteljišču, od 1.1948 do upokojitve 1.1975 pa je poučevala na več šolah v goriški okolici. V večernih urah je rada posvečala svoj čas petju in dramski de- letja. Od takrat je minilo 70 let, a javnega državnega opravičila še nismo dočakali. Po moževi smrti se je Ljubka začasno umaknila k materi v Tolmin, a se je že jeseni z otrokoma vrnila v Gorico, kjer se je začel njen boj za obstanek. Najhuje je bilo med vojno, ko so jo 1.aprila 1943 aretirali in odpeljali na Posebni policijski inšpektorat v Trstu, kjer so jo nečloveško mučili. Svoje spomine na Collottija, enega najkrutejših tiranov v ul.Bellosguardo, je popisala in poslala odvetniku Dragu Štoki, ko je v Trstu potekal proces o zločinih fašistov in nacistov v taborišču smrti pri Sv. Soboti. Njeno pretresljivo pričevanje o zverinskem mučenju, ki ga je prestajala - še pred nemško zasedbo - v zloglasni Vlili triste, so prebrali proti koncu marca na obravnavi v dvorani tržaškega porotnega sodišča. Napisano je tako doživeto, da spreietava čioveka srh že ob samem branju. Prehudo in preveč boieče bi bi-io ponavljati njene besede, lahko pa si jih vsakdo sam prebere. V Primorskem dnevniku je biio natisnjeno že 23.marca 1976, vsi Slovenci pa ga lahko najdejo v Tržaški knjigi, ki je izšia 1.2001 v Ljubljani (SM, str.211). Povem naj ie, da so Ljubki takrat naiomiii nekaj reber in da jo je, zaradi mučenja skoraj neprepoznavno, Coiiotti kazai drugim zapornikom in jih svarilno opozarjal, kaj jih čaka, če ne bodo govoriii. Njej pa je grozii, da bo pred njo enako kot njo mučii njena otroka, če ne bo povedaia vsega, kar žeii. Za aretacijo in mučenje je biio krivo njeno poznanstvo s Premriovo družno iz Šentvida. Dva Vojkova brata sta namreč med šoianjem v Gorici stanovala pri njej. Po mesecu trpljenja so jo poslali v taborišče v Zdravščino pri Gorici, kjer je ostala do 8.sept.1943. Tam so pozneje postaviii spomenik internirancem. Na plošči so njene besede: »Skoz trpljenje nas žlahtni usoda/ Ena vera je, en klic Svoboda!« Z materjo in sestro, ki sta se tisto jesen vrnili iz zaporov v Južni Italiji, je odšia z otrokoma v Toimin. Takrat se ji je izpoiniia davna žeija. V Tolminu je obiskovala uči-teijski tečaj in i.1944 sprejeia mesto na osnovni šoli. Po vojni je obiskovala v Gorici še en tečaj, ki ga je organizirala ZVU, zaključi-ia pa ga je jugosiovanska šoiska obiast na Primorskem. Jeseni 1.1945 je dobila službeno mesto na enorazrednici v Zadlaz-Čadrgu na Tolminskem, spomladi 1945 pa na petra-zrednici v Tolminu, kjer je vodila pevski zbor učencev vseh razredov. Vedno boij pa si je javnosti odrasie miadine. S šoiami je ostaia tesno povezana tudi po upokojitvi. Radi so jo vabiii na iiterarne nastope, ziasti ob podeljevanju bralnih značk, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Nastopaia je tudi v Lju- nim ie nekatere: Družina, Ženski svet, Koledar GMD, Zrna, Zarja, Goriški letnik, Ma-da setev, Demokracija, Katoiiški gias, koroška revija ViD, verska revija Ave Marija v ZDA, Pastirček, ki ga je devet iet tudi ure-jaia, tržaška Miadika in še druge revije, tudi zdomske, koiedarji in časniki pa tudi šoi-ska berila. Bera je tako bogata, da jo je v nekaj vrsticah nemogoče zajeti. Zabeiežiti pa je treba, da so se je 1.1985 vendarle spomni-ii tudi v Ljubijani in objaviii tri njene pesmi v Liriki slovenskih pesnic, pet pa v Ceiju v knjigi Siovenci ob Soči med Brdi in Jadranom (i.1983). Mnogo manj je pisaia in ob-javijaia proze, nekaj tudi za otroke. Pisaia pa je za razne priiožnosti tudi prizorčke za otroke. Za Radio Trst A je pripravljala šolske oddaje. Ker so njene pesmi zeio meiodiozne, so jih skiadateiji večkrat ugiasbiii. Prvi je bii njen mož Lojze Bratuž, poieg njega še Vinko Vodopivec, Ivan Laharnar, Zorko Harej, Ubaid Vrabec, Ivo Boičina in Jože Trošt. Več uglasbenih pesmi je izšio v raznih pesmaricah. IKjub izredno bogati pesniški ustvar-jainosti, smo moraii kar precej doigo čakati na knjižne izdaje njenih pesmi. Dvajset iet po smrti svojega moža je Šoriijeva izdaia v samozaložbi v tristo numeriranih izvodih bi-biiofiisko izdajo z naslovom Venec spominčic možu na grob. To je pretresijiva izpoved miade žene, ki so ji iztrgaii moža, ki ji je bii opora v živijenju in izpoinitev njenih mia-dostnih sanj. Čustva, ki prevevajo ves venec so gioboka, iskrena in občečioveška. Decembra 1972 so izšie pri Goriški Mohorjevi družbi kot redna knjiga za 1.1973 Izbrane pesmi. Med 89 pesmimi, ki jih je iz bogatega opusa (preko 500) izbrai in uredii Marijan Breceij, sta dva sonetna venca, od katerih eden je že omenjeni Venec spominčic. Urednik je prispeval bogato študijo o poeziji goriške pesnice in med drugim zapisai, da je ta ijubezenska pesem za siovensko ii-teraturo gotovo edinstvena. V zbirki so še Tolminski in Goriški motivi, pogovori s hčer- bijani, v Ceiovcu, Idriji, Toiminu, Sežani in še kje. Vse življenje je biia tesno vraščena v primorsko kuiturno živijenje, ki bi biio brez njenega prispevka revnejše. L.1979 je preje-ia papeško odiikovanje Pro Ecciesia et Pon-tefice iz rok goriškega nadškofa Cocoiina. Svojo prvo pesem je objavila, 17 iet stara, v cikiostiiiranem iiegainem dijaškem ii-stiču Soča 1927/28. Natisnila pa ji je prvo pesem 1.1929 revija Mladika. Kasneje so izhajale njene pesmi v vedno več listih, naj ome- ko in sinom ter materi posvečen sonetni venec. Zbirko zakijučujejo pesmi z versko tematiko. Deset iet pozneje je izšei že na začetku omenjeni Veseii ringaraja, v katerem je zbranih 128 pesmi za otroke; med njimi jih je 48 uglasbenih. Za to zbirko je Ljubka Šorli 30.aprila 1984prejela tržaško literarno nagrado Vstajenje za 1.1983. Ob 75-Ietnici so se je spomniii v rojstnem Toiminu z bibiio-fiisko izdajo v sitotisku Rumeni ko ziato so zdaj kostanji. Izšia je v 200 ošteviičenih izvodih. Zbirko so predstavili 23.avgusta 1985 na posebnem njej posvečenem večeru v Knjižnici Ciriia Kosmača, s katerim so za-čeii novo sezono. V knjigi je natisnjen Toi-minski cikei, ki je nastai med ieti 1940 in 1971. L.1987 je ZTT v Trstu v zbirki Lepo-siovje izdai njeno peto pesniško zbirko Pod obokom čarobnim. Urednik France Bernik je v njej zbrai 60 pesmi, ki so nastaie po Izbranih pesmih (1.1973). Razdeljene so v štiri cikle, in sicer v impresionistično refleksivne, pokrajinske, domoijubne in reiigiozne pesmi. Urednik France Bernik je končal svoj uvodni esej z ugotovitvijo, da je »iirika goriške pesnice homogen pojav, uravnotežen po izpovedni vsebini in verzni zgradbi« in da ima »v polifoniji pesniškega snovanja v naši književnosti, ziasti v zamejskem deiu skupnega slovenskega kulturnega prostora, svoje posebno in nezamenijivo mesto«. Zbirko so junija predstaviii v goriškem Kuiturnem domu, kjer sta govoriia urednik pri ZTT Marko Kravos in France Bernik, ki je dejai, da je ta poezija tradicionaina v sodobnem smisiu in dodai, da je v svoji ceiovitosti precej drugačna od vseh drugih sodobnih pesnikov na Siovenskem. Po poietnem odmoru so oktobra to zbirko predstavili tudi v Ko-soveiovi knjižnici v Sežani; o njej je govorii Mirosiav Košuta. Kar z dvema večeroma so Ljubko Šor-ii počastiii ob njeni 80-ietnici. Že dva dni prej je Kuiturno društvo Mirko Fiiej pripraviio svečanost z bogatim programom v veiiki dvorani Katoiiškega doma, 1.marca pa je v goriškem Kulturnem domu njen visoki jubilej počastilo Slavistično društvo Trst - Gorica. Tekst obolelega Franceta Bernika je pre-brai Aieksij Pregarc, potem pa se je s pesnico pogovarjai predsednik Siavističnega društva Janez Povše. Priijubijenost jubiiantke je potrdii bogat obisk obeh večerov. Njeni ob-čudovaici so prišii s Tržaškega, z Goriške in z onkraj meje. Spomladi 1992 je Zveza kulturnih organizacij Siovenije podeiiia Ljubki Šorii odiikovanje svobode s srebrnim iistom. Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec. Bii pa je to že čas, ko se je začeio iztekati bogato in plodno življenje pesnice, ki je še na bolniški posteiji z veseijem sprejeia vest, da bodo v kapucinski cerkvi v Ceiju predstavili njen sonetni Venec spominčic z orgeisko spremijavo Bachovega Križevega pota. 30.apriia 1993 je Ljubka Šorii v Gorici zatisniia svoje oči. Na njenem pogrebu so se 4.apriia v cerkvi sv. Ignacija zbraii ijudje iz vse siovenskih pokrajin, tudi s Koroške. Z zadnjim siovesom navadno končujem svojo pripoved, maiokdaj se namreč zgodi, da bi nam razni dogodki oživijaii spomin na naše, čeprav pomembne ijudi, še vrsto iet po njihovi smrti. Ljubka Šorii je izjema. Vrsti-ie so se izdaje njenih knjig. Ob prvi obietnici smrti je Goriška Mohorjeva družba izdaia njen Križev pot z iiu-stracijami Franka Žerjaia in spremno besedo Marijana Brecija. Takoj po tej izdaji so na goriški Pokrajini predstaviii zbirko Canti spezzati, štirideset pesmi v itaiijanskem prevodu Diomire Fabjan Bajc. Ponovno pa je zaživeia tudi i.1993 v Ceiju nastaia dramska predstavitev Venca spominčic z orgei-sko spremijavo; po Vojniku in Šoštanju je pri-šia v Medano; 8.marca 1998, pet iet po njeni smrti, pa še v cerkev pri Sv. Ivanu v Trstu. Maja 1995 je v Brunovem drevoredu v Toiminu dr.France Bernik odkrii pioščo na hiši, v kateri je Šoriijeva živeia. Na žeijo iast-nika Antona Kenda pa so vzidaii spominsko pioščo tudi na pesničini rojstni hiši Kianec 10. Obe je biagosiovii koprski škof Metod Pi-rih. L. 2003 so izšie Toiminske pesmi. S to že 12. knjigo so tri zaiožbe skupaj počastiie 10-ietnico njene smrti. V počastitev 90-ietnice rojstva je Meddružbeni odbor Siavističnih društev iz Nove Gorice, Kopra ter Gorice, Trsta in Vidma priredii 17.marca 2000 na gradu Krom-berk simpozij o pesnici Ljubki Šorii. Bogat program, na katerem je na 11. primorskih siavističnih dnevih kar sedem predavateijev osvetiiio zgodovinski okvir, njeno osebnost in iiterarni profii, nam potrjuje pomembnost in trajno vrednost njenega deia. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. avgusta 2008 15 manjšine - Poročilo odbora ZN o preprečevanju rasne diskriminacije Avstrija deležna številnih kritik Med problemi tudi dvojezični napisi Da je nekaj narobe, zgovorno priča že naslednji podatek: v poročilu o Avstriji, ki ga je v prejšnjih dneh objavil Odbor združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, je 8 točk namenjenih pozitivnim aspektom, kar 26 točk pa sodi pod naslov zaskrbljenost in priporočila. Z drugimi besedami, Združeni narodi zelo negativno ocenjujejo odnos avstrijskih oblasti do različnosti, pri čemer je odnos do manjšin še posebej poudarjen. Poročilo se začne s kritiko na račun števila pripadnikov manjšin, ki so ga Združenim narodom posredovale avstrijske oblasti. Z opozorilom, da manjšine ugovarjajo podatkom o številčnosti njihovih pripadnikov, ki jih vsebuje poročilo, in z ugotovitvijo, da je skromnost statističnih podatkov resen razlog za zaskrbljenost, odbor ZN svetuje Avstriji, naj opravlja popise in zbira podatke, vključno s tistimi, ki zadevajo rabo materne-ga jezika, najpogostejšo rabo jezika in druge pokazatelje etnične pripadnosti, seveda ob popolnem spoštovanju pravice do zasebnosti in anonimnosti posameznikov, 7z namenom, da pridobi čim podrobnejšo informacijo o vseh etničnih skupinah, ki živijo v državi. Združeni narodi so zaskrbljeni tudi zaradi razlikovanja med avtohtonimi manjšinami in drugimi manjšinskimi skupinami, zaskrbljeni pa so tudi zaradi razlikovanja med pripadniki avtohtonih manjšin, ki živijo na zgodovinskih manjšinskih ozemljih, kot na primer Slovenci na Koroškem ter Romi in Hrvati na Gradiščan-skem, in tistimi pripadniki, ki živijo izven teh območjih, kot na primer Slovenci izven Koroške. Odbor ocenjuje, da gre za neupravičeno različno obravnavanje in priporoča Avstriji, naj sprejme ukrepe, s katerim se bo izognila neupravičenemu različnemu obravnavanju pripadnikov manjšin glede na kraj, kjer živijo. Odbor za odpravo rasne diskriminacije tudi ugotavlja, da se zvezna določila ne izvajajo enako v vseh zveznih deželah in zato poziva Avstrijo, naj te razlike odpravi. Ob ugotovitvi, da je Avstrija sprejela približno 30 ukrepov v zvezi z nediskriminacijo, ki krijejo razne aspekte konvencija ZN, je odbor zaskrbljen zaradi razpršenosti teh ukrepov, različnih postopkov za njihovo izvajanje in prevelikega števila institucij, ki so povezane s tem izvajanje,. Zato pri Združenih narodnih svetujejo Avstriji, naj preveri dejansko učinkovitost svojih ukrepov za boj proti diskriminaciji z namenom, da pride do harmonizacije ukrepov in sprejetja celovitih zakonskih določil za izvajanja konvencije ZN. Pri tem Avstriji svetujejo, naj k postopku povabi tudi predstavnike organizacij civilne družbe. Odbor je sicer izrazil zadovoljstvo, da je bil leta 2005 ustanovljen urad varuha enakega obravnavanja pri zaposlovanju ne glede na etnično pripadnost, vero ali versko prepričanje, starost ali spolno usmerjenost in urad varuha enakih možnosti na drugih področjih, ne glede na etnično pripadnost, opozoril pa je, da varuha razpolagata s preveč omejenimi sredstvi za redno delovanje in da imata omejene pristojnosti, kar zadeva možnosti sodelovanja v sodnih obravnavah. Zato odbor predlaga Avstriji, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi imela oba varuha ustrezna finančna sredstva in ustrezno kadrovsko zasedbo, da bi lahko zares pomagala žrtvam diskriminacije, obenem pa naj z zakonom uredi možnost nastopanja varuhov kot zasebnih strank v sodnih postopkih. Posebna točka zadeva dvojezične napise na Koroškem. V zvezi s tem Odbor Združenih narodov obžaluje zamude pri izvajanju razsodbe ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 v zvezi z dvojezičnimi slovensko-nemškimi topografskimi napisi na koroškem in v zvezi z zamudo pri zagotavljanju pravic slovenski manjšini na Koroškem. Odbor tu poziva Avstrijo, naj pospeši iskanje ustrezne rešitve za izvajanje razsodbe ustavnega sodišča iz leta 2001 in zahteva od Avstrije, naj v prihodnjem poročilu poroča o izvajanju teh razsodb. Odbor v nadaljevanju z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je v Avstriji v teku postopek za spremembo kazenskega zakonika, zlasti 283. člena, ki zadeva kaznivo dejanje spodbujanja k rasni diskriminaciji, je pa zaskrbljen zaradi omejenosti privedlo do fizičnega izkoriščanja in celo do smrti zaradi policijskega odnosa do ljudi, ki prosijo za azil, in zaradi dolgega čakanja v zaporu ljudi, katerih prošnja je bila zavrnjena in ki čakajo na deportacijo. Čeprav je vzel na znanje odlok zveznega ministra za notranje zadeve iz leta 2002 v zvezi z rabo nedi-skriminatorskega izrazoslovja s strani javnih uslužbencev pri opravljanju njihovega dela v odnosih z ljudmi tujega izvora in je ministrstvo vključilo tematiko človekovih pravic v program izobraževanja policistov, je odbor zaskrbljen zaradi poročil o slabem ravnanju, pavšalnem pregledovanju in sovražnem govoru v odnosu policije do nedržavljanov, ljudi,ki prosijo za azil, ljudi afriškega izvora in Romov. V zvezi s tem odbor priporoča Avstriji, naj sprejme potrebne ukrepe, da prepreči aretacije, za- priporoča, naj zagotovi podrobne informacije o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah priseljencev in državljanov z priseljensko preteklostjo, še zlasti v zvezi z njihovo pravico do dela, do socialnega skrbstva, do dostopa do izobraževanja in do kulturnih pravic. Odbor je tudi zaskrbljen, ker avstrijska zakonodaja vključuje dejanja rasne diskriminacije v vsakodnevnem življenju, kot na primer pri zaposlovanju, pravici do javnega stanovanja in dostopa do javnih prostorov kot manjše kršitve. Zato Avstriji priporoča, naj spremeni svojo zakonodajo o rasni diskriminaciji, da tudi v praksi zagotovi primerno zaščito pred diskriminacijo ljudem, ki pripadajo šibkim skupinam, kot na primer pripadnikom etničnih manjšin, ljudem, ki prosijo za azil in priseljencem. Odbor Avstriji tudi pripo- naj z učinkovitimi ukrepi zagotovi pripadnikom vseh teh skupin, da lahko svobodno uživajo pravico dostopa do mest ali storitev, ki so na razpolago javnosti. Čeprav novi zakon o pravici do enakega ravnanja vsebuje določila, ki omogočajo žrtvam diskriminacije dostop do zaščitnih ukrepov, so postopki preveč kompleksni, da bi jih lahko žrtve diskriminacije učinkovito uporabljale; zato predlaga Avstriji, naj te postopke poenostavi in tako zagotovi žrtvam diskriminacije efektivno pravico do pravne zaščite. Še zlasti bi morali zagotoviti brez-plačnost teh postopkov in pravno pomoč ljudem, ki se za njih odločijo. Odbor je tudi ocenil, da je zelo majhno številko kazenskih postopkov zaradi rasne diskriminacije zavajaj oče glede na dejansko stanje v državi. Na majhno število takih postopkov ni Na Koroškem je deželni glavar Haider skušal izigrati razsodbe ustavnega sodišča v zvezi z dvojezično topografijo tako, da je pod nemški napis pritrdil napis s slovenskim imenom kraja v velikosti avtomobilske registrske tablice predlaganega besedila, ki se omejuje na dejanja, ki predstavljajo nevarnost za javni red in so bila zagreše-na proti pripadnikom etničnih skupnosti. Odbor pa meni, da bi moralo to določilo zadevati vse primere rasne diskriminacije ljudi, ki pripadajo vsem šibkim skupinam, seveda vključno z etničnimi manjšinami, ampak tudi priseljencev, ljudi, ki prosijo za azil, in tujcev, ter jih ne bi smeli omejiti na dejanja, ki ogrožajo javni red. Odbor je tudi zaskrbljen zaradi številnih primerov sovražnega govora politikov, ki napadajo priseljence, ljudi, ki prosijo za azil, begunce, ljudi afriškega izvora in pripadnike manjšin. Tu je svarilo zelo jasno; pravica do svobode govora vsebuje tudi posebne obveze in odgovornosti, med katerimi je tudi obveza, da ne bo prišlo do širjenja rasističnih idej. Zato Avstriji priporoča, naj se odločno zoperstavi vsem težnjam politikov, da bi obsojali ali kakorkoli diskriminirali ljudi na osnovi rase, barve kože, etničnega ali narodnostnega izvora in vsem poskusom, da bi uporabljali rasistično propagando v politiki. Zelo zaskrbljen je odbor ZN tudi zaradi slabega ravnanja, ki je že sliševanja in druge načine preganjanja , ki temeljijo na fizičnih značilnostih, barvi kože ali pripadnosti rasni ali etnični skupini. Odbor od Avstrije tudi zahteva, naj strogo kaznuje vse odgovorne za slabo ravnanje, ki ga zagrešijo uradne osebe v odnosu z nedržavljani. Odbor je tudi vzel na znanje poročila, iz katerih je razvidno, da država še ne izvaja nadzora z namenom, da bi preprečila in kaznovala prekoračitev pristojnosti policistov v odnosu z nedržavljani, osebami, ki prosijo za azil in osebami afriškega izvora. Zato svetuje Avstriji, naj oblikuje zares neodvisno telo, ki bi lahko vodilo preiskave v zvezi z ravnanjem policije. Odbor ZN je tudi ugotovil, da je število pripadnikov narodnih manjšin veliko manjše od števila priseljencev, ki živijo v Avstriji in od števila potomcev priseljencev. Konvencija ZN za preprečevanje rasne diskriminacije pa zadeva vse ljudi drugačne rase oziroma drugačnega etničnega ali narodnega izvora. Odbor obžaluje, da Avstrija ni posredovala podatkov o stanju teh ljudi, vključno z njihovimi ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. Zato Avstriji roča, naj sprejme posebne ukrepe v korist teh skupin z namenom, da zagotovi vsem polno uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Odbor je tudi zaskrbljen zaradi poročil, iz katerih izhaja, da imajo nekatere manjšinske skupine težave v zvezi s pravico do rabe jezika. Zato odbor poziva Avstrijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za zaščito jezikov in kultur manjšin, med drugim s spodbujanjem in promocijo rabe njihovih maternih jezikov v izobraževanju, v javni upravi, v pravnih postopkih, v sredstvih obveščanja in v njihovem sodelovanju v javnem življenju. V zvezi s tem odbor priporoča Avstriji, naj pregleda svojo zakonodajo v zvezi z manjšinskimi sosveti za avtohtone narodne manjšine tako, da zagotovi svobodno izvolitev predstavnikov manjšin v sosvetih, pa tudi, da zagotovi, da bodo sosveti zares sogovorniki državnih institucij. Odbor je tudi zaskrbljen, ker prepogosto prihaja do prepovedi dostopa do javnih mest za osebe afriškega ali latinskoameriškega izvora in za Rome. Odbor je še zlasti zaskrbljen, ker policija ob takih primerih ne ukrepa in ker jim javno mnenje ne nasprotuje; zato Avstriji priporoča, mogoče gledati kot na pozitiven dejavnik Država mora zato ugotoviti, ali ni tako majhno število postopkov tudi posledica preskromne informacije žrtvam o njihovih pravicah ali pa morda strahu zaradi stroškov postopka ali pa morda pomanjkanja zaupanja v policijo in sodstvo, nazadnje pa bi bil razlog lahko tudi v premajhni osveščenosti oblasti. Država mora vsem žrtvam diskriminacije zagotoviti dostop do pravne zaščite. Zadnja točka vsebuje ugotovitev Odbora, da je Avstrija sicer sprejela določila v zvezi z diskriminacijo v medijih, vendar je Odbor zaskrbljen, ker nekateri mediji prispevajo k ustvarjanju ozračja sovražnosti in odpora do nedržavljanov. V zvezi s tem Odbor predlaga Avstriji, naj razvije kampanjo, da bi preko medijev os-veščali javnost glede problemov prisotnosti in dela pripadnikov manjšinskih skupnosti, priseljencev in ljudi afriškega izvora in glede nujnosti spoštovanja njihovih človekovih pravic ter kulturne identitete vseh skupnosti. Odbor tudi spodbuja Avstrijo, naj prepriča novinarje, da obnovijo mehanizme samoomejevanja, ki že dalj časa ne delujejo več. 1 6 Nedelja, 31. avgusta 2008 NEDELJSKE TEME IZVRŠNI ODBOR KMEŽKE ZVEZE JE RAZPRAVLJAL O ŠTEVILNIH VPRAŠANJIH Tudi v poletnem času pestra dejavnost zveze / V torek 26. avgusta se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec poročal o delovanju ustanove v času, ki je potekel od zadnje seje. Zelo pomembno je bilo srečanje z deželno odbornico Federico Seganti, kateri so bile prikazane težave v zvezi z zaščitenimi območji na Krasu. Odbornica se je zavzela za izdelavo pravilnika, ki naj ne bi omejeval tradicionalnih dejavnosti, predvsem kmetijstva, tudi v soočanju s Slovenijo, ki je vključila velik del svojega Krasa v omenjena območja. Glede Segantijeve je predsednik poudaril možnost, da bi bila lahko sogovornica za probleme območij z omejenimi dejavniki, kjer živi naša skupnost in s tem prevzela vlogo resornega odbornika, ki je osredotočil svoje zanimanje na nižinska območja. V svojem izvajanju je nato Fabec omenil številno udeležbo članov zveze na tradicionalnem prazniku kmetijstva treh Dežel na Koroškem, ki utrjuje vezi med kmeti iz zamejstva in Slovenije. Prisotne je seznanil tudi z obiskom skupine predstavnikov Kmečke zveze na Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so bili navezani in utrjeni stiki s predstavniki najvišjih institucij slovenskega kmetijstva, še posebej ministrstva, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze. Poseben poudarek je predsednik dal ustanovitvi LAS - Kras ( Lokalne akcijske skupine ). Gre za nov pravni subjekt, ki ga predvideva Program za razvoj podeželja. LAS je podjetje, ki bo lahko koristilo sredstva EU in jih vlagalo v pobude za razvoj goriškega in tržaškega Krasa. Upravlja ga tričlanski odbor, ki mu predseduje Fa-bec sam. Kmečka zveza, je poudaril Fabec, je ustanovni član LAS-a skupaj z ostalimi ustanovami, ki se zavzemajo za razvoj Krasa in sicer Zadružno kraško banko, tržaško in goriško pokrajino, stanovskimi organizacijami kmetov in krajevnimi STROKOVNI NASVETI konzorciji. Važno vlogo imajo pri izdelavi in izvajanju krajevnega razvojnega načrta v priredbi LAS-a tudi občine. Ključno pa je najti, je zaključil Fabec, prave vzvode in si zagotoviti finančna sredstva s smotrnimi razvojnimi smernicami. V zvezi z uspelim prizivom na Deželno upravno sodišče proti nesprejemljivim kriterijem določanja zaščitenih območji Natura 2000 je tajnik zveze Bu-kavec seznanil prisotne, da je Dežela naslovila svoj »protipriziv« na Državni svet, češ da območja ne omejujejo kmetijskih dejavnosti in ne ogrožajo slovenske narodnostne skupnosti. Kmečka zveza pa je s tem v zvezi poslal svetu svoja izvajanja, ki izpodbiva-jo trditve Dežele. Tajnik je nato poročal o novostih pri zavarovanju dveh kategorij trgačev in sicer študentov od 16. do 25. leta starosti in upokojancev. Nov način zavarovanja, ki uvaja uporabo t.i. »voucherjev«, je veliko enostavnejši od tradicionalnega. O tem zveza izčrpno seznanja svoje člane vinogradnike preko Primorskega dnevnika in drugih sredstev javnega obveščanja. Nato je tajnik posvetil svojo pozornost problemu škode po divjadi, še posebej merjascev, ki postajajo iz leta v leto številnejši in povzročajo vse večjo škodo na kulturah. Zveza bo posegla pri deželi in pokrajini, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za omejitev tovrstne škode. Ob koncu je tajnik seznanil odbornike s srečanjem voditeljev Konfederacije kmetov Italije CIA v Genovi, v okviru vsedržavnega praznika kmetijstva od 18. do 21. septembra, na katerega je vabljena tudi Kmečka zveza ter na izlet kmečkih upokojencev v Toskano. Zveza bo skušala biti prisotna s svojimi zastopniki pri obeh dogodkih. Prav tako bo skušala dati svoj doprinos, je zaključil tajnik, ob priliki srečanja ministrov Italije in Slovenije, ki bo 8. septembra t.l v Rimu. Srečala se bosta tudi ministra za kmetijstvo, zato bo zveza posredovala slovenskemu ministru predloge argumentov, ki zadevajo zamejsko kmetijsko stvarnost. mg OBISK - Srečanje s kmetijskimi institucijami Slovenije Kmečka zveza na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni Minuli teden se je v Gornji Radgoni uspešno zaključil 46. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Manifestacija vsako leto privabi veliko ljudi, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz bližnje Avstrije, Hrvaške, Madžarske Italije in drugih držav srednje Evrope. Sejem pa je tudi prilož- nost za številna strokovna in poslovna srečanja s kmetijsko tematiko. Tradicionalno se sejma v Radgoni udeležuje tudi Kmečka zveza, prisotna pa je tudi Skupnost južnokoroških kmetov, s katero zveza že vrsto let vzdržuje plodne stike. Skupina članov KZ in slovenskih kmetov s Koroške se je na sejmu srečala s predstavniki najvišjih institucij slovenskega kmetijstva, še posebej ministrstva, Kmetijsko gospodarske zbornice in Zadružne zveze. Na fotografiji je srečanje z novim predsednikom zbornice Cirilom Smrkoljem (sedmi z leve). Kmetijska opravila v mesecu septembru V septembru se dnevi nekoliko ohladijo in tudi skrajšajo. Največ dela bomo imeli v vinogradu s trgatvijo in v kleti. Pobiramo tudi druge sadeže. VINOGRAD - Najvažnejše opravilo v tem mesecu je trgatev. Teden prej se začnemo pripravljati. Prostor, kjer bo mošt fermentiral in klet, kjer bomo pozneje vino hranili, očistimo in prezračimo. V kleti ne smemo v času trgatve in niti ne pozneje hraniti močno dišečih pridelkov, kot so kislo zelje, močno dišeči siri in druge jedi. Pregledati moramo, ali imamo vse pripomočke za predelavo grozdja v vino in si čim prej nabaviti, kar nam manjka. Pregledati in očistiti moramo tudi vso posodo in stroje, ki jih bomo potrebovali. Lesene sode in posode preverimo, da ne puščajo in da nimajo vonja po plesni. V vinogradu so lahko sedaj velika nadloga ptiči, ki pridejo zobat že skoraj sladke grozde. Proti tem nezaželenim obiskovalcem postavimo v vinograd trakove, ki se na soncu bleščijo. Na isti način učinkujejo stari, obrabljeni CD-ji, saj se tudi na soncu bleščijo. Nekaj dni pred trgatvijo lahko odstranimo stare liste, ki se nahajajo v bližini grozda in ki ne asimilirajo več. S tem pa ne smemo pretiravati. Poseg je koristen predvsem v primeru bujnih sort in pri takih, ki so podvržene gnitju ali botritisu. Za določitev pravega trenutka trgatve je zelo važno merjenje sladkorja in kisline. Med zorenjem se sladkor postopoma viša, kislina pa niža. Minimalna količina kisline je važna za boljši obstoj vina. Za merjenje rabimo vzorec, ki naj bo sestavljen vsaj iz 100 jagod. Slednje enakomerno izberemo v vsem vinogradu. Zelo važno je, da jagode odvzamemo enakomerno, na več trtah porazdeljenih po vinogradu, na zunanji in notranji strani trte, na vseh straneh grozda. Če imamo več sort, moramo seveda pripraviti več vzorcev. Najbolje je, da se za meritev posvetujemo s strokovnjaki. Za trgatev izberemo lep in sončen dan. Med trganjem mora ostati grozdje čim bolj celo in ga po možnosti ne zmečkamo. Poberemo seveda samo zdrave grozde. Za nabiranje raje uporabljamo majhne posode. Nabrano grozdje nese-mo v klet po možnosti v majhnih posodah. Idealni so plastični zaboji, ki jih postavimo enega nad drugega. V novembru se bomo z njimi okoristili za pobiranje oljk in njihov prenos v oljarno. V kleti grozdje čim hitreje zmeljemo. Takoj po zmletju je priporočljivo dodajanje metabisulfita, da preprečimo oksi-dacijo mošta. Točno dozo bo najbolje določil strokovnjak. V zadnjih časih se vse bolj uveljavlja dodajanje selekcioniranih kvasovk. Priporočljivo je dodajanje kva-sovk posebno ob gnilem grozdju, in ob mrzlem ter deževnem vremenu, ko mošt stežka vre. Kvasovke pripravimo tako, da jih raztopimo v mlačni vodi, počakamo 15 minut in dodamo moštu, vendar 12 do 24 ur po dodajanju meta-bisulfita. Kvasovkam dodamo nekaj sladkorja in hranilne snovi. Grozdje predelamo v vino na več načinov, kar je odvisno tudi od vina, ki ga nameravamo pridelati. V glavnem pa razlikujemo dva načina predelave. V prvem grozdje iztisnemo in ga takoj ločimo od tropin. Ta način v glavnem uporabljamo za bela vina. Po drugem načinu pa pustimo mošt, da nekaj dni fer-mentira s tropinami. To uporabljamo v glavnem za črna vina, saj se iz olupka grozdnih jagod izlušči predvsem barvilo. Tako pustimo nekaj dni in občasno potopimo klobuk, da tropine ne bi ok- sidirale. V vinogradu, ki so močno izpostavljeni oidiju, se priporoča po trgatvi škropljenje z biološkim pripravkom AQ10. Na ta način zmanjšamo okužbo za naslednje leto. OLJČNI NASAD - V tem mesecu moramo biti zelo pozorni na morebitni napad oljčne muhe. V primeru dvoma, ali moramo škropiti ali ne, se posvetujemo s strokovnjaki. Večkrat se zgodi, da škropljenje oljk sovpada s trgatvijo. Kdor goji oljke v bližini trt, mora strogo upoštevati karenčno dobo škropila ali pa najprej potrgati grozdje, šele nato škropiti bližnje oljke. Na oljkah se v tem času v primeru vlažnega vremena lahko pojavi oljčna kozavost, ki jo zatiramo z bakrovimi pripravki. Tudi tu moramo v primeru, da so v bližini trte, strogo upoštevati karenčno dobo. Sedaj je tudi čas, da opravimo poletno rez na oljkah. Odstranimo predvsem bohotivke, ki rastejo v notranjost krošnje. Bolj redka krošnja pripomore k boljši kakovosti oljk in torej olja. SADNI VRT - V sadnem vrtu pobiramo veliko sort jabolk in hrušk, slive, fige, začenjamo tudi s pobiranjem nekaterih lupinarjev, kot so na primer orehi. Še lahko izvedemo cepljenje na speče oko. To lahko opravimo vse dokler se pretakajo rastlinski sokovi, oziroma dokler ne nastopi zimsko mirovanje in odpadejo listi. ZELENJADNI VRT - V septembru postanejo nekatera opravila, kot zalivanje in odstranjevanje plevela, manj nujna. Sejemo solato, špinačo, peteršilj in motovilec, presadimo pa sladki ko-marček in večino sort rdečega radiča. Od sedaj naprej je velika možnost napada nekaterih povzročiteljev bolezni, kot posledica vlažnega vremena. Lahko se na primer na zeleni pojavi septoria, na kapusnicah peronospora in druge bolezni. V teh primerih škropimo z bakrovimi pripravki, a le v primeru, da je do pobiranja še daleč. Na kapusnicah se lahko pojavi kapusov belin, ki ga zatiramo z biološkimi pripravki na podlagi Bacillus thuringiensis. V tem času veliko rastlin zaključuje svoj ciklus. Tiste, ki ne rodijo več, kot so bučke, kumare in druge, ahko sedaj iz-rijemo in očistimo gredice vseh rastlinskih ostankov. To je zelo važno predvsem, če so bile rastline bolne. Na ta način bomo omejili prisotnost morebitnih glivic in škodljivcev, ki prezimijo v zemlji. Pobiramo radič, solato, peteršilj, zeleno, včasih še kak paradižnik. OKRASNI VRT - Balkonske in okenske rastline še vedno dnevno zalivamo in občasno gnojimo. Če so se nekatere že izčrpale, jih lahko poskusimo čim prej obrezati. Na ta način se bodo ponovno obrasle in zacvetele. Enoletnim okrasnim rastlinam odstranjujemo posušene dele in odcvetele cvetove Nabavimo si spomladanske čebulnice, ki jih bomo sejali od konca septembra vse do prvih dni novembra. Pripravimo zemljo, bodisi v vaze, kot na prosto. Glinasto zemljo pomešamo s peskom. V tem mesecu trata zelo dobro raste. Še jo lahko režemo, pa čeprav v manjši meri. Sedaj lahko še gnojimo z mešanimi specifičnimi gnojili, da bo trata ostala čim dlje zelena. Po gojenju zalijemo. Na začetku meseca je čas, da sejemo novo okrasno trato, da se bo do mraza dobro ukoreninila. Magda Šturman i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 31. 08. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Olimpijski mir in kultura miru Kljub dolgemu pričakovanju najtoplejšega letnega časa, se poletje neizbežno bliža koncu. Podobno usodo so doletele olimpijske igre. Najprej veliko pričakovanj, želj in upanj ne le športnikov (vsi so na tihem upali na kolajno), a tudi športnih funkcionarjev, komentatorjev ter tudi slehernega gledalca. Vsi vsaka štiri leta podležemo šarmu olimpijskih panog. Vsi? No, skoraj vsi. Stari Grki so imeli glede olimpijskih iger jasne pojme, in to ne le, ker so jih oni izumili. Če izvzamemo mas-hilistično naravnanost iger, so bile igre vendarle trenutek druženja in športnega merjenja mišic. Med olimpijskimi igrami je v stari Grčiji vladal mir. Med letošnjimi olimpijskimi igrami pa je poleg žal običajnega nešportnega dopinga še bolj odmevalo v javnosti rožljanje orožja na Kavkazu. Vojna in mir - ne le roman, a vsakodnevna stalnica, s katerim živimo tudi v času navideznega miru. Besedi olimpijski mir sta le besedi, ki v nas obujajo spomin na čas, ko se je govorilo recimo o mecenih in ne o sponzorjih, ko je bilo bolj pomembno sodelovati kot zmagati osem zlatih kolajn. Konec poletja pa nas sili k razmišljanju, kako naprej. Olimpijske ideale miru lahko doživljamo in po-doživljamo vsak dan. Ne samo s športnim udejstvovanjem, ampak z gojenjem kulture. Kultura se oplemeniti v stiku z drugim in različnim in se na ta način razvija dalje, višje in hitreje. Kultura pa je tudi kritično mišljenje v protitoku. Kot vsako leto se bo tudi letošnja kulturna jesen na Tržaškem začela z dvema dogodkoma, ki silijo našo skupnost k razmišljanju o naši preteklosti in bodočnosti: to je na spominske proslave bazoviških junakov in na tradicionalne študijske dneve Draga. Od nas je odvisno, če bomo znali te izzive sprejeti in jih prenesti v naš videm t^^íílr-uítrtj-r ^ ■fflUrUirv ■ i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Poletni pogovori... Sergij Pahor o letošnji Dragi 1) Kako je potekalo poletje za Društvo slovenskih izobražencev? Pripravljali smo se na Drago, ki bo letos še nekoliko zahtevnejša od dosedanjih 42, ker se tokrat napovedujejo spremne prireditve, zaradi katerih bodo študijski dnevi še zanimivejši. 2) Draga mladih je letos postala polnoletna - za sabo ima že 18. izvedb. Ali se spominjate "vaše" 18. Drage? To je bilo obdobje po osamosvojitvi Slovenije in mi vsi smo bili polni pričakovanj. Skušali smo zavrniti bojazen tistih, ki so dvomili, da bo mlada in majhna država lahko našla enakopraven prostor med članicami EU. So taki, ki še danes dvomijo, a povečini počenjajo to samo iz škodoželjnosti... glede tega smo zares majhni! 3) Draga je ostala še vedno zvesta konceptu tradicionalnega debat-nega foruma, in to tudi v času bolj ali manj virtualnih debat v javnosti in na internetu... Za nas je bila svoboda govora nekaj povsem naravnega in zato smo jo dosledno branili do konca, čeprav smo si zato nakopali jezo in kritike drugače mislečih, predvsem pa totalitarnega režima takratne Jugoslavije. Dogodki zadnjih dvajsetih let so dokazali, da smo imeli prav, ker smo vztrajali. 4) Letošnja Draga bo potekala v znamenju Trubarjeve 500-letnice. Ali smo Slovenci še vedno v bistvu "protestanti" in puntarji ali se raje sprijaznimo z dejstvi? Trmasti smo, a pravo puntarstvo, tisto, ki temelji na pravici in prepričanju, utemeljenem z razlogi, med Slovenci gotovo ni našlo plodnih tal, upal bi si celo trditi, da prej kimamo, sprijaznili pa smo se tako ali drugače že z marsičem... Pred Drago še Festival Drage mladih Združenje E. Blankin bo, v sodelovanju s Študijskim centrom Nedi-ža, priredil razstavo s starimi fotografijami Benečije , ki jih je na začetku 20. stoletja posnel gospod Ivan Gujon (Bi-jača 1877 - Ovčja vas 1966). Razstava bo na ogled v župnijski dvorani v Lan-darju (občina Podbonesec) od druge polovice septembra dalje. Prvi del Drage mladih je potekal letos med Novo Gorico in Gorico, zaključni - festivalski - del pa bo potekal v naslednjih dneh na Opčinah. Jutri, v ponedeljek 1. septembra, se bodo udeleženci spoznali na odbojkarskem turnirju, ob 18.30 pa bo svečana otvoritev Festivala z nastopom mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba in Plesne skupine društva Mosp. Od torka dalje se bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah zvrstile ustvarjalne delavnice. Mladim bo na voljo skupno kar sedem delavnic. Gledališko bo vodila prof. Lučka Susič, plesno Raffaella Petronio, likovno Matej Susič, časnikarsko pa Breda Susič. Krajše, a nič manj zanimive delavnice se obetajo v torek, ko bodo na svoj račun prišli kolesarji, v sredo in četrtek bo na voljo delavnica ustvarjalnega ličenja in pričeske, ki jo bo vodila Živa Kušče, v torek 2. in petek 5. septembra pa bosta v sklopu festivala ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala priredili delavnico duhovnih pesmi za pevsko-instrumentalno skupino pod vodstvom Raffaelle Petronio. V četrtek bo v sklopu večera posvečenemu improvizaciji otvoritev razstave slik Marte Jakopič - Kunaver. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja in pričeske. Zaključna okrogla miza z naslovom "Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti" bo v soboto 6. septembra ob 10.00 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodelovali bodo Aleksander Studen-Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija), v večernih urah pa se bo Draga mladih zaključila, in sicer z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice ter razstavo slik likovne delavnice. 1) Kaj Vam pomeni glasba? Tudi sam sem se večkrat spraševal o tem navidezno banalnem vprašanju. Pustimo času čas, na to se bom vrnil morda čez kako leto, ko bom bolj zrel. Ne morem pa mimo dejstva, da glasba do vrha polni moj delovni urnik in da se z njo ukvarjam ves dan. Do tega sta me pripeljali predvsem dve dejstvi: prvo je bilo -lahko rečem - najbolj ponesrečena izbira v mojem življenju (do sedaj) in sicer vpis na ekonomsko fakulteto po maturi, ki je glede na moj značaj kot »vržote za zajtrk«. Drugo dejstvo pa je oseben pristop do življenja; izbral sem zahtevnejšo in bolj tvegano pot: ljubezen do glasbe sem skušal nadgraditi. Temu lahko rečemo podjetnost, pogum, odločnost, trmoglavost ali pa idealizem, zasa-njanost, naivnost. Kakorkoli že »I have a dream«. 2) Letos ste na seminarju ZCPZ na Ptuju vodili pevsko delavnico posvetnih pesmi z zborom, ki so ga sestavljali pevci iz različnih krajev na Tržaškem. Vabilo sem z veseljem sprejel, čeprav me je skrbelo, ker nisem vedel, kako seminar poteka in ker nisem poznal pevcev. Bil sem prijetno presenečen; udeleženci so me zelo lepo sprejeli. Delo je potekalo v sproščenem vzdušju, pevski nivo je bil višji od pričakovanega. Seminar je spremljalo veliko zanimivih in sprostitvenih dejavnosti. V veselje mi je, da sem sodeloval tudi s priznanim zborovodjo in zborovskim izveden- cem Tomažem Faganelom in da sem lahko sledil tudi njegovim vajam. Skratka, upam, da me bo ZCPZ še kdaj povabila. 3) Kot dirigent vodite tako mešane kot otroške zbore. S kakšnim pristopom po Vašem mnenju najbolje približamo mladim glasbo in zborovsko petje? Poleg MePZ Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana vodim v Nabre-žini še otroški zbor in DPZ Kraški slavček. Približati zborovsko glasbo mladim je težje, kot je bilo nekoč, ker se je enostavno čas spremenil. Za vsako skupino pripravim strategijo. Mladi pevci morajo razumeti, da je za uspešno delo v prvi vrsti pomembna disciplina; upoštevati je treba hierarhijo v zboru: zborovodja je glavni lider, kateremu naj pevci slepo zaupajo, takoj za njim pa stoji odgovorna oseba (eden izmed pevcev), ki ima vlogo organizatorja ali skrbi za disicplino. Pri izbiri in izvedbi programa skušam pri pevcih razvijati čut za umetniško poustvarjanje. V mladem sestavu ima zelo pomembno vlogo vokalna vzgoja pri razvoju pevske tehnike. 4) Kakšno glasbo pa najraje poslušate zasebno? Nimam posebnih preferenc, poslušam to, kar mi ponujajo radijski valovi. Ker je glasbe v mojem vsa-kdanju veliko, v prostem času najraje iščem tišino. Zato - ko le morem - zahajam v hribe. Pretekli teden so v Begunjah na Gorenjskem s serijo koncertov in tematskih večerov obeležili 55. obletnico Avsenikove glasbe. V petek, 22. avgusta, so v Galeriji Avsenik predstavili knjigo »S polko v svet«, v kateri je nanizana glasbena pot ansambla bratov Avsenik tudi v slovenska zamejstva v Italiji in na Koroškem. Knjigo, ki jo je izdala založba Avsenik, je napisal Aleksi Jercog, dragocene in občutene spomine na Avsenike pa najdemo v prispevku Saše Martelanca. Poleg lepega števila glasbenikov, kulturnikov in ljubiteljev Avsenikove glasbe s Tržaškega in Goriškega se je predstavitve knjige udeležila tudi delegacija članov društva F.B. Sedej, ki prireja festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu. 1 8 Nedelja, 31. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Udinese nadigral Palermo Inter iz Genove le s točko Totd Di Natale junak srečanja v Vidmu - Mancini in Ibrahimovič sta se izkazala 31 -letni Antonio Di Natale se je rodil v Neaplju in nogometno zrasel pri Empoliju ansa ZAČELA SE JE A-LIGA Genij ni »pirla« Kaj pa ostali? Dimitrij KriZman Po mnogih letih, ko se je italijanski žogobrc zadovoljeval s prihodom že povsem polomljenega in baročno debelega Ronalda in že izvirno drugorazrednih žogobrcarjev, je letos končno prišlo do novosti, ki me nekako spominja na čase, ko so se v Italijo kot bog na zemljo spuščali Zico, Falcao, Platini, Maradona, Gullit, Matthaeus... Nogometni genij bo žal sedel le na klopi, a v težkih časih, ko organizacijo evropskega prvenstva Italiji speljeta celo Poljska in Ukrajina, se je treba znati zadovoljiti z malim. Jose Mourinho je končno tak mednarodni magnet, ki bo, če ne drugega, pritegnil širšo pozornost za prvenstvo, ki ostaja v taki ali drugačni senci nekaterih drugih - od katerih so ena splošno en korak (ali dva) pred A ligo, nekatera druga pa so resnici na ljubo tudi močno precenjena. Moggijev sistem, ki je v Italiji naletel na izredno plodna tla, je vzpostavil lestvico »vrednot«, na kateri sposobnost ni bila odločujoče merilo za sodelovanje v veliki igri. Posledice so danes dobro vidne: nekaj ukradenih prvenstev in zreži-ranih napredovanj ali nazadovanj niti ni največje zlo, bolj se mi zdi škodljivo dejstvo, da si je v času Moggijeve vladavine določen položaj ali ime ustvarila kopica oseb, ki so kot edino zaslugo imele pripadnost edinemu pravemu klanu. Primer? De Canio. Zaprisežena stranka Moggija je dosegala uspehe in vse prepričala v svojo kakovost, zdaj pa. Seveda tudi Moggi ni vsega kriv. Kot je na plodna tla naletel on, je v italijanski stvarnosti prostora za še druge prodajalce megle. Tik pred zdajci so pri Milanu odkrili, da imajo kup poškodovanih, kljub nekoč močno reklamiziranemu MilanLa-bu. In odkrili, da vodja tega zdravstvenega centra, neverjetno, a resnično, niti ni zdravnik! Zaradi tega pozdravljam prihod Mourinha. Da ni »pirla«, je na uvodni tiskovni konferenci povedal sam. Končno nekdo, ki ne bo dejal, da so vadili na »vzdržljivosti«, ampak na »aerobnih sposobnostih«. Sam dvomim, da Ance-lotti ve, kaj točno je drugi pojem. Sicer pa moramo trenutno, in to zelo globoko krizo italijanskega nogometa jemati kot del nekega nihanja. Obdobju blišča pač sledi obdobje suhih krav. Nenazadnje se velikega poka začenjajo bati v Španiji, kjer je letos več igralcev, ki bodo v prvi ligi dobivali minimalno zajamčeno vsoto, 66 tisoč evrov letno. Pri tem seveda nisem najbolj objektiven, kajti danes bom lepo v La Coruni gledal uvodno tekmo Lige med Deportivom in Real Madridom, toda menim, da je kljub grozeči imploziji španska Liga edina resnično v celoti boljša od italijanske. Vem, dejali boste, kaj pa Anglija? Prvič, Angležev ni bilo na EP, drugič pa, polni stadioni in veliko denarja še ne pomenijo kakovosti. Poln stadion imajo tudi Ranger-si, ki so v predkolu Lige prvakov izpadli proti Kaunasu, 55 tisoč gledalcev pa v prvenstvu gleda dvoboje na ravni največ Itale San Marco. Vsote okrog 15 milijonov evrov za neke neznane branilce, ki jih plačujejo razni Fulhami in Charltoni, pa so prej znak popolne norosti kot česa drugega. Konec koncev, ali nismo tako rekli, ko so primerljivi zneski še nedavno krožili v Italiji? Z Mourinhom namesto nesposobnim Mancinijem na klopi se zdi Inter manj dosegljiv, kot je bil lani. Pri Milanu so dokončno izgubili kompas in A ligo zamenjali za prvenstvo milanskih domov ostarelih. Ronaldinho odrešenik? Dvomim. Ko sem ga videl, kako je v širooo-ki majčki prišel v Milanello, sem se kar nekako potolažil, da imam 2-3 kilograme preveč, saj jih ima nekdanji Barcelo-nin žongler odveč najmanj 8 do 10. Juventus neuspešno nadaljuje preobrazbo v vsaj delno simpatično moštvo: ko velikemu grobijanu Nedvedu dodaš še večjega grobijana Poulsena, je slika jasna. A ne presenetljiva: v Turinu se je naveličal nogometa virtuoz Platini, drugega vir-tuoza Zidana pa so prodali. Kot da bi take igralce prodajali na tržnici. Romi bi iz že statističnih razlogov težko pripisal še drugo zaporedno odlično sezono. Ostalih nima niti smisla omenjati. Za primerjavo: Depor in Real Madrid bosta svoje odigrala na kot bonbonček ličnem stadionu Riazor sto metrov od plaže na Atlantiku, a vseeno v središču La Corune. Deportivu primerljivi Udinese se ni še spomnil, da bi vsaj abonentom podaril daljnogled, ki bi navijačem približal igrišče na stadionu, ki se namesto ob Atlantiku nahaja sredi koruznih polj. (dimkrizman@gmail.com) Udinese - Palermo 3:1 (2:0) STRELCI: v 9. in 34. min. Di Natale; v 69. Bresciano, v 71. min. Inler. UDINESE (4-3-3): Handanovič 6, Ferronetti 6, Coda 6, Lukovic 6, Pas-quale 6, Inler 7, DAgostino 7 (28. dp Tissone), Isla 6 (33. dp Nef), Pepe 6 (20. dp Motta), Quagliarella 6, Di Natale 8. Trener: Marino. PALERMO (4-3-3): Amelia 6, Raggi 5, Della Fiore 5, Bovo 5, Balzaretti 5.5, Migliaccio 6 (33. dp Simplicio), Li-verani 5, Nocerino 5.5, Jankovic 5 (1. dp Bresciano 6), Cavani 5 (30. dp Lanza-fame), Miccoli 6. Trener: Colantuono. VIDEM - Glavni junak včerajšnjega prvega kroga A-lige v Vidmu je bil kapetan furlanskega kluba Toto di Natale, ki je dvakrat zatresel mrežo Pa-lerma. Sicilski klub je igral presenetljivo slabo. Predsednik Zamparini je bil že zaskrbljen po izpadu iz pokala Uefa. Po včerajšnjem 1. krogu je še toliko bolj. Udinese je povedel že v 9. minuti. Di Natale je preigral nasprotnikovega branilca in usnje poslal v mrežo. V 34. minuti so se domači navijači še enkrat veselili. Dolga visoka podaja D'Ago-stinija Di Nataleju. Reprezentant Udi-neseja je lepo zaustavil žogo in z lepim volejem še drugič premagal Amelio. V drugem polčasu so gostje znižali zaostanek. Bresciano je nepričakovano premagal slovenskega vratarja Handanoviča, kar pa ni zmedlo Mari-nove varovance. Že minuto kasneje je Inler še tretjič zatresel nasprotnikovo mrežo. S tem je bilo tudi tekme konec. Sampdoria - Inter 1:1 (0:1) STRELCA: Ibrahimovic v 33. in Delvecchio v 68. min. GENOVA - Pravo navdušenje za »prvo« v Genovi. Največ pozornosti je bil seveda deležen Interjev trener Josè Maurinho, ki je na koncu odšel domov brez treh točk. Sampdoria je igrala dobro in bi lahko celo slavila zmago. Cas-sano je v drugem polčasu, pri izidu 1:1, neverjetno zgrešil lahko žogo pred nasprotnikovim vratarjem. Pri Interju je dobro delovala že uigrana dvojica Man-cini - Ibrahimovic. Slednji je dosegel prvi zadetek po lepi akciji in natančni podaji nekdanjega nogometaša Rome. tenis - US Open K. Srebotnik premagala tretjo nosilko Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je poskrbela za eno od največjih presenečenj v dosedanjem delu odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. V tretjem krogu je s 6:3, 6:7 (1), 6:3 ugnala tretjo nosilko Rusinjo Svetlano Kuznjeco-vo, zmagovalko leta 2004 in lansko finalistko, in se tako uvrstila v osmino finala. »Odločitev, da ne nastopim na olimpijskih igrah, se je pokazala za pravilno,« je po zmagi povedala Velenjčanka, ki si je zadala cilj, da najboljšo formo doseže prav v New Yorku. Naslednja nasprotnica bo Švicar-ka Patty Schnyder, ki je Slovenko sicer že premagala v Parizu. Poleg Kuznjecove je v tretjem krogu izpadla še ena nekdanja zmagovalka, Američanka Lindsay Davenport. Venus Williams pa je brez težav premagala 27. nosilko Bondarenko (6:2, 6:1). V moški konkurenci so brez večjih težav napredovali Roger Federer, Novak Djokovic, Nikolaj Davidenko in Fernando Gonzalez. V tretji krog moškega turnirja je napredoval tudi Italijan Seppi, Rafael Nadal pa se je že uvrstil v osmino finala. b-liga - 1. krog Triestina jutri v gosteh proti Bariju Triestina bo jutri ob 20.45 v Bariju opravila svoj krstni nastop v letošnji B-ligi. Po dveh letih teme bodo lahko navijači spremljali tekme tudi preko TV zaslonov. Satelitska Sky in digitalna La7 sta namreč odkupili pravice za drugoligaško prvenstvo, tako da bodo v neposrednem prenosu znova vidne vse tekme B-lige. Triestina bo prvenstvo začela z dokaj zahtevnim gostovanjem v Bariju. Domača enaj-sterica se je med poletnim prestopnim rokom okrepila in potihem računa na mesto tik pod vrhom. Tudi uvrstitev v končnico za napredovanje za moštvo iz Apulije ne bi predstavljala senzacije, saj ima trener Antonio Conte (o njem se je poleti veliko pisalo tudi zaradi sramotnega napada, ki ga je bil deležen v rojstnem Lecceju s strani tamkajšnjih navijačev, ki mu očitajo, da se je prodal zasovraženim sosedom) na razpolago kakovostno moštvo. Zlasti v napadu ima Bari nekaj res kvalitetnih igralcev (Barreto, Ca-valli, Ganci idr.), v Apulijo pa je poleti po stečaju Messine brezplačno prispel še stari znanec Parisi. Za Tržačane bi bila točka na zahtevnem gostovanju že dobrodošla, vendar so prvi krogi vedno polni presenečenj. Trener Maran je najbolj možno začetno postavo preizkusil v četrtek na prijateljski tekmi proti ekipi »primavera«. V njej ni bilo Marchinija, ki se še pogaja z Bologno. Morda že danes, ali najpozneje jutri, ko zapade rok za prestope, naj bi prišlo do podpisa pogodbe z Emilijanci. (I.F.) VČERAJŠNJI IZIDI: Ascoli -Vicenza 1:o, Avellino - Livorno 1:3, Empoli - Brescia 2:2, Mantova - Fro-sinone 2:0, Modena - Albinoleffe 0:2, Piacenza - Cittadella 1:0, Pisa - Gros-seto 1:2, Salernitana - Sassuolo 1:0, Treviso - Ancona 2:2. motogp VN San Marina: Stoner pred Rossijem MISANO - Svetovni prvak v motociklizmu Avstralec Casey Stoner (Ducati) je bil najboljši v kvalifikacijah razreda motoGP pred današnjo dirko SP za VN San Marina (ob 14.00 po Italial). Drugi je bil Valentino Rossi (Yamaha), tretji pa Španec Jorge Lorenzo (Yamaha). V četrtlitrskem razredu (do 250 ccm) si je najboljši startni položaj privozil Španec Hector Barbera (Aprilia), do 125 ccm pa je bil najboljši Madžar Gabor Talmacsi (Aprilia). DOSMRTNA PREPOVED -Ukrajinska atletinja Ljudmila Blon-ska do konca življenja ne bo smela več nastopati. Blonski, ki je na OI v Pekingu osvojila srebrno kolajno, a so ji to zaradi dopinga odvzeli, je dosmrtno prepoved nastopanja dodelila ukrajinska atletska zveza. ITALA SAN MARCO - Gradi-ški klub, ki letos kot novinec nastopa v drugi diviziji (nekdanja C2-liga), bo v današnjem 1. prvenstvenem krogu skupine A ob 15. uri v Gradišču (igrišče Colaussi) gostila Varese. V skupini C bo Co-senza, pri kateri igra slovenski nogometaš iz Slivnega Alen Carli, igrala proti Barletti. SECULIN - Selektor italijanske nogometne reprezentance U21 Pierluigi Casiraghi je za kvalifikacijski tekmi za EP (proti Grčiji in Hrvaški) poklical tudi vratarja Fio-rentine Andreo Seculina iz Mariana del Friuli (ex Pro Romans). 1. SNL - Izidi 7. kroga: Koper - Domžale 1:1, Rudar - Drava 3:0, Maribor - Primorje 3:3; jutri (17.00): Interblock - Nafta. KOŠARKA - Kvalifikacije za EP: Italija - Bolgarija 80:81. Bulle-ri je bil pri zadnjem metu na koš nenatančen. POZZECCO - Košarkar Gian-marco Pozzecco, dolgoletni prvo-ligaš in italijanski reprezentant ne bo še zapustil igrišč. V novi sezoni bo igral v Trstu pri Servolani v deželnem prvenstvu C2-lige, kjer nastopa tudi njegov brat Gianluca. MEMORIAL COMBATTI -Izidi drugega dne: Pallamano TS -RK Sviš 19:23, Teramo - Sviš 21:17, Pallamano TS - Teramo 24:12. Tržaški rokometaši so zaradi boljše razlike v golih zasedli 1. mesto. kolesarstvo - Vuelta NajhitrejšiLiquigas in Gorazd Štangelj GRANADA - Kolesarska ekipa Liquigas, za katero vozi tudi Slovenec Gorazd Štangelj, je bila najhitrejša na prologui letošnje dirke po Španiji. V uvodnem kronometru 63. Vuelte v okolici Granade do morali kolesarji prevoziti 7,7 km dolgo progo, najboljše pa so se v moštveni vožnji na čas znašli člani italijanske ekipe. Li-guigas si je na kratki progi v času 8:21 s svojimi kolesarji prikolesaril osem sekund prednosti pred drugouvršče-nim španskim moštvom Euskaltel-Euskadi. Tretji so bili kolesarji Caisse D'Epargne. Astana, kjer kolesari tudi prvi favorit za končno zmago Španec Alberto Contador, je bila včeraj zgolj povprečna in je preizkušnjo končala na devetem mestu. Edini slovenski kolesar Gorazd Štangelj je v zadnjih metrih nekoliko zaostal, a je v skupnem seštevku vseeno na sedmem mestu. Prva zlata majica vodilnega je pripadla Filippu Pozzatu, ki je prečkal ciljno črto kot prvi kolesar ekipe Liquigas. Prvi Ita- lijanski kolesar je Paolo Bettini na 25. mestu z 10 sekundnim zaostankom. Danes bo druga etapa kolesarje popeljala iz Granade v Jaen, premagati pa bo potrebno 167,3 kilometra. Na dirki sodeluje 170 kolesarjev, dirka po Španiji pa se bo 21. septembra končala v Madridu. Izidi: 1. Liquigas (Ita) 8:21, 2. Euskaltel-Euskadi (Špa) 0:08, 3. Caisse d'Epargne (Špa) 0:09; Skupni vrstni red: 1. Filippo Pozzato (Ita) Li-quigas 8:21, 2. Valerio Agnoli (Ita/Liq), 3. Manuel Quinziato (Ita/Liq), 4. Daniele Bennati (Ita/Liq), 5. Alessandro Vanotti (Ita/Liq), 6. Enrico Franzoi (Ita/Liq) vsi isti čas, 7. Gorazd Štangelj (Slo/Liq) +0:08. PO NEMČIJI - Nemški kolesar Linus Gardemann (Columbia) je zmagovalec prve etape dirke po Nemčiji. Gardemann je z zmago na prvi gorski etapi prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Odlično 3. mesto je zasedel Slovenec Janez Brajkovič (Astana). / ŠPORT Nedelja, 31. avgusta 2008 19 namizni tenis - 25. Pokal Kras V ostri konkurenci Kras ZKB za peto mesto Nastopi naših igralk nihajoči - Eva Carli (Kras ZKB) bo z Genovo igrala za najvišja mesta Danes se bo s finalnimi dvoboji končal jubilejni 25. Pokal Kras, ki je letos zbral res kakovostno konkurenco. Za najvišja mesta se bodo od 9. ure naprej borile hrvaška Duga Resa, slovaški Topolčany, češka ekipa iz Brecleva in Genova. Kras ZKB je kvalifikacijski del skupine A končal na tretjem mestu, tako da bo danes meril moči za uvrstitev od 5. do 8. mesta: »Igra naših igralk je bila zelo nihajoča, najbrž zato, ker so šele pred kratkim začele s treningi. Yuanova pa se počasi ponovno uvaja, saj ni tekmovala kar leto dni,« je nastope Krasa ocenila športna direktorica Sonja Milič. »Zadovoljni pa smo predvsem zato, ker so vse naše igralke lahko igrale. Martina Milič in Mateja Crismancich sta nastopili pri Krasu z Yua-novo, Eva Carli pa z Genovo,« je še dodala Miličeva. S Krasom se bodo danes pomeril še Tis Zagreb, Brasil, Iskra Vertojba in Angby iz Švedske. Izidi - skupina A: Duga Resa - Kras ZKB 4:1 (Steljic - Yuan 0:3, Han - Milič 3:0, Malobabric - Crismancich 3:0, Han - Yuan 3:1, Steljic - Crismancich 3:0), Angby - Vertojba 3:3, Vertojba - Duga Resa 1:4, Topolčany - Kras ZKB 4:2 (Kudelova - Yuan 1:3, Lučenkova - Crismancich 3:2, Balažova - Milič 3:0, Lučenkova - Yuan 1:3, Ku-delova - Milič 3:0, Balažova - Crismancich 3:0), Duga Resa - Topol-čany 4:0, Kras ZKB - Angby 3:3 (Crismancich - Madeleine 0:3, Yuan - Safai 3:0, Milič - Wersall 2:3, Yuan - Medeleine 3:0, Crismancich -Wersall 1:3, Milič - Safai 3:0); skupina B: Breclav - Brasil 4:0, Genova - Izola 2:4, Izola - Breclav 2:4, Zagreb - Brasil 3:3, Breclav - Zagreb 4:2, Brasil - Genova 2:4. Danes ob 9.00: od 1. do 4. mesta: Du-ga Resa - Genova, Breclav - Topolčany; od 5. do 8.: Kras ZKB - Zagreb, Brasil - Angby; ob 11.00 od 1. do 4.: Duga Resa - Breclav, To-polčany - Genova, od 5. do 8.: Kras ZKB - Brasil; Angby - Zagreb. Krasova Kitajka Yuan Yuan je bila uspešna proti vsem nasprotnicam, klonila je le pred naturalizirano sonarodnjakinjo Hanovo kroma mnenja - Namiznoteniške igralke na Pokalu Kras Miramarski grad, plavolasi fantje in kopališča najbolj priljubljene izbire Miramarski grad, plavolasi fantje, trgovski center in kopališča: to so najbolj priljubljene izbire namiznoteniških igralk, ki se te dni mudijo v Zgoniku na jubilejnem 25. Pokalu Kras. Z nekaterimi smo se pogovorili in zbrali nekaj zanimivih vtisov ... Benedikta Burovora, 16-letnica iz kraja Topolčany (od Bratislave je manjše mesto oddaljeno kakih 100 km, op. a.), je v Zgoniku že tretjič: »Prišli smo v torek, saj smo tu nekaj dni trenirali. Prosti čas pa smo izkoristili za kopanje in ogled mesta. Obiskali smo tudi velik trgovski center ... Res prekrasno, saj v kraju, kjer živim tega nimamo,« je povedala igralka slovaške ekipe Topvar Topolčany. V češki ekipi Gumotex Breclav igra tudi Olesia Stahova: »Italija je prekrasna. Vsi ljudje so vedno nasmejani in temperamentni. Še posebej so mi všeč fantje: na Češkem so samo temnolasi, tu pa je veliko plavola-sih,« je priznala igralka, ki je sicer ruskega rodu: starši živijo v Moskvi, ona pa študira rusko filologijo na Češkem. Konkurenco so tokrat ojačile tudi Šve-dinje iz Stokholma, ki so se prvič udeležile mednarodnega turnirja. Igralka Madeleine Melcher je tako prvič obiskala Italijo, včerajšnji prost popoldan pa je z ostalimi soigralkami namenila ogledu mesta: »Sicer pa je tu prav prijetno. Tudi turnir je na visokem nivoju,« je povedala 18-letnica, ki bo letos nastopala v Španiji. V minulih sezonah pa je igrala že v Franciji in Nemčiji, višjo šolo pa je zaključila na Švedskem, tako da je lekcijam sledila prek interneta. Med starimi znankami Pokala Kras sta bili hrvaški ekipi Duga Resa in Tis Zagreb, ki se Pokala udeležujejo že desetletje. Iva Sesar, 17-letna igralka Tisa Zagreb je tu že četrtič zapored, tako da našo okolico že dobro pozna: »V Trstu smo že bili. Posebno všeč pa mi je bil Miramarski grad. K morju pa ne zahajamo, saj ga imamo tudi doma,« se je nasmehnila Iva. Zastavonoša hrvaške odprave pa je bila ekipa Duge Rese, ki sodi v sam vrh hrvaškega namiznega tenisa. Igralke in trenerji so nam potrdili, da popularnost namiznega tenisa na Hrvaškem ni izrazita, dobro razvita pa je namiznote-niška šola. Veliko evropskih reprezentanc trenira na Hrvaškem. Hrvaško odpravo je dopolnjevala novinka Mladost Petrinje, ki je nastopala z mešano postavo: ob dveh hrvaških igralkah sta z ekipo nastopili dve Brazilki japonskega rodu. Sestrični iz San Paola sta po pravi brazilski tradiciji nastopili z zeleno-rumeno majico. Carina Murashige je tik pred turnirjem poletela iz največjega brazilskega mesta, na Hrvaškem pa bo ostala vse do maja naslednjega leta: »Letos bom nastopala v Benedikta Burovora ekipi Petrinje (mesto je oddaljeno kakih 45 km od Zagreba, op. a.). V Braziliji namizni tenis ni dobro razvit, na Hrvaškem pa bom lahko napredovala. Trenirala bom sicer v Dugi Resi, ker imam tam dobre sparring partnerje. Na Hrvaškem je lepo, a kljub temu mi je v Braziliji prijetnejše, ker je topleje. Pozimi je na Hrvaškem hladno, v Braziliji pa navadno imamo najmanj 8 stopinj Celzija,« se je prijazni Brazilki nekoliko potožilo po domačem kraju. (V.S.) MADELEINE Melcher OLESIA STAHOVA Iva Sesar Carina Murashige Zamejsko balinarsko prvenstvo se počasi bliža koncu. Na najboljši poti do finala je bazovska Zarja, ki je v Samatorci zlahka ugnala Kras, ponovitev lanskega finala med Makom in Gajo pa je ponovno pripadal Goričanom. Bazovci so se predstavili na srečanje s Kraševci s pravo bojno četo, saj imajo za prvenstvo registriranih še enkrat toliko igralcev kot Zgoničani. Domačini pa so se predstavili v okrnjeni postavi, saj je bil odsoten Tence. Po teh ugotovitvah sodeč je bilo težko priti do ugodnega rezultata, saj je tudi tokrat največje breme nosil njihov najboljši igralec Skupek, ko pa je tudi on v bli-žanju in v obveznem zbijanju klonil proti zelo solidnemu Vršeju, je bilo vseh njihovih upanj konec. Vseeno pa ni res, da so Kan-tejevi varovanci že vnaprej odpisani, čaka jih še povratno srečanje na bazovskih stezah. Sicer objektivno povedano veljajo zarjani za velikega favorita za nastop v finalu za naslov prvaka, saj so v Samatorci dokazali, da so izredno homogena ekipa, ki si lahko dovoli, da pošlje na rezervno klop tudi izredno zanesljive balinarje. V uvodnem srečanju je Kante dobro pričel srečanje, saj je vodil do sedmice. Hrovatin pa je bil v nadaljevanju prisebnejši, tako da je osvojil prve dve točki za svojo ekipo z izidom 13:8. V igri v krog Balinarji Krasa in Zarje v Samatorci je Skupek izredno slabo bližal in kljub zelo dobremu zbijanju sta mu na koncu zmanjkali dve točki (20:22) proti izredno zanesljivemu Vršeju. Izredno razpoložena je bila tokrat gostujoča trojka v postavi Abrami, Pečar in Križmančič. Domačini,z Miličem, Živcem in Doljakom sicer niso nudili nikakršnega odpora, vseeno je Bazovcem (Pečar je bil dejansko nepogrešljiv) uspelo konkretizirati vsako najmanjšo napako domačinov, kot potrjuje tudi končni izid 13:2 v njihovo korist. Gaja je v Štandrežu nastopila brez najboljšega igralca Bonina, med domačini pa je manjkal posameznik Devetak. Odločil- kroma nega pomena za končno zmago Makovcev, pa je bil prav razplet v igri posameznikov. Srečnejšo roko pri izbiri kandidata za omenjeno disciplino so imeli domačini, ki so se odločili za Tomšiča, Gaja pa se je zopersta-vila z M. Calzijem, ki pa niti zdaleč ni bil kos poverjeni nalogi, saj je proti neustavljivemu domačinu moral potegniti krajši konec že pri rezultatu 2:13. Za las je bil prekratek tudi D. Calzi v bližanju in obveznem zbijanju, saj je izgubil proti Crapizu z 20:21. Na nesrečen dan je naletela tudi Gajina trojka v postavi Nesich (Coverlizza), L. Milcovich in Gabrielli, ki je gladko izgubila z 2:12. (ZS) nogomet - Pokal Za Juventino usodna napaka v obrambi Juventina - Pro Gorizia 0:1 (0:1) STRELEC: Pizzutti v 25. min. JUVENTINA: Furios, Morsut, Pa-ravan, Re, Masotti, Sorbara (Gerometta), Giannotta, Pantuso, Stabile (Candussio), Peric (M. Peteani), Zanuttig; trener: Dante Portelli. V taboru Juventine so kljub porazu pozitivno ocenili včerajšnji nastop 1. kroga državnega pokala proti Pro Gori-zii. Ekipa štandreškega društva je pokazala nekaj lepih akcij in se večkrat približala zadetku. V drugem polčasu so gostitelji tudi zgrešili enajstmetrovko z Ma-riom Pantusom. Gostje so edini zadetek dosegli po napaki domače obrambe. DANES - Državni pokal: Kras Koimpex - Trieste Calcio (16.00 v Repnu), Vesna - San Luigi (16.00 v Križu); deželni pokal: Sovodnje - San Lorenzo (16.00 v Sovodnjah), Domio - Primorec (16.00 pri Domju), Esperia - Zarja Gaja (16.00 pri Sv. Ivanu v Trstu), Breg - Chiarbola (16.00 v Dolini), Opicina - Primorje (16.00 na Opčinah), Mladost - Pro Farra (16.00 v Doberdobu). ŠAH Od danes Trofeja Libero in Zora Polojaz Od danes do prihodnje nedelje bo na tržaškem nabrežju (v dvorani Giubileo 2000) potekal mednarodni šahovski turnir, na katerem bo nastopilo tudi nekaj naših šahistov. V A turnirju bo tekmovalo 8 velemojstrov, 8 mednarodnih mojstrov in 9 mojstrov FIDE. B turnir pa je veljaven za Trofejo Libera in Zore Polojaz. Ü] Obvestila balinanje - Polfinale zamejskega prvenstva Bazovska Zarja in štandreški Mak na dobri poti za uvrstitev v finale ŠD SOVODNJE obvešča, da se bodo nogometni treningi za cicibane in mlajše začeli jutri ob 16.30 na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Treningi bodo od ponedeljka do petka. Za informacije pokličite na: 3358419669. AŠD BREG obvešča, da bo prvi nogometni trening za cicibane in mlajše (od letnikov 1998 do 2003) v torek, 2. septembra, ob 17. uri v športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Ne pozabite športne opreme. Za informacije pokličite na 040227044 (po 20. uri). ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD KONTOVELobvešča, da se bodo treningi za mladinske ekipe začeli jutri po naslednjem urniku: minivolley (letniki 19972000) ob 16.30; U13/U14 (letniki 1995,1996) ob 18.00. V prvem tednu bo vadba potekala vsak dan v šolski telovadnici na Proseku. NOGOMETNA ŠOLA ZA OTROKE od letnika 1998 do 2003. Nogometni Klub KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke. Prvi trening bo v sredo, 3. septembra 2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo (trenirka,dres, torba). Za informacije lahko pokličete na telefonske. AKŠD VIPAVA organizira kotal-karski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od jutri, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah: od jutri do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL obvešča, da bodo treningi od jutri do 5. septembra s sledečim urnikom: od 16.30 do 17.30 za igralce l. 1999-2000 in deklice minibasketa, od 17.30 do 18.30 pa za igralce l. 1997-98. Treningi bodo na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Op-činah. Info: 338/5889958. GOVOLLEY in VAL organizirata od jutri do 5. septembra v Doberdobu brezplačen odbojkarski kamp za osnovnošolsko mladino. Urnik: od 8.30 do 12.00. Prijave neposredno na tečaju. 20 + Nedelja, BI. avgusta 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Drobci - Alpe Jadran 2008: Dobrodošli v dolini Rezije 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Zoran Predin v KD v Go- 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Nan.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Speciale Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Speciale Sanremo 15.45 Variete: Aspettando Miss Italia 2008 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.40 Film: Faccia a faccia (kom., ZDA, '00, r. J. Turteltaub, i. B. Willis) 18.20 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Variete: Supervarieta 21.30 Film: Il veterinario (kom., It, '04, r. J.M. Snchez, i. G. Proietti) 23.55 Nočni dnevnik, sledi Speciale Tg1 Rai Due 6.15 6.40 6.50 8.00 8.20 9.05 11.30 13.00 13.25 14.00 Dok.: caraibi segreti Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e magia: dol- cezza e tenerezza 9.00, 10.30 Jutranji dnevnik Nan.: Joey Variete: Random Film: Le note dell'amore (kom., ZDA, '01, r. R. Lagomarsino, i. A. Gish) Dnevnik Aktualno: Tg Motori, sledi Eat Parade Film: D'Artagnan e i tre moschet-tieri (akc., Fr, '04, r. P. Aknine, i. Emmanuelle Béart) 17.20 Šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Nan.: Friends 19.45 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Numb3rs (i. R. Morrow) 22.35 Šport: La domenica sportiva estate 1.00 Nočni dnevnik Rai Tre 9.45 11.15 12.00 12.25 12.50 14.00 14.30 16.10 18.00 19.00 20.00 20.20 21.00 23.10 23.20 0.25 estate Film: Mezzanotte d'amore (kom., It, '70, i. Al Bano, R. Power) Film: Il latitante (kom., It, '67, r. D. D'Anza, i. Toto) Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Salute Aktualno: Okkupati Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Film: I figli di nessuno (dram., It, '61, r. R. Matarazzo, i. Y. Sanson) Film: Chi si ferma e perduto (kom., It, '61, r. S. Corbucci, i. P. De Filip-po, Toto) Nan.: Arsenio Lupin Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Variete: Blob Aktualno: Pronto Elisir Aktualno: Blu notte Deželni dnevnik Film: Niente da nascondere (dram., Švic/It, /05, r. M. Haneke, i. J. Binoche) Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 18.55 19.35 21.30 23.35 Nan.: Commissario Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Sei forte maestro Dokumentarec Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Nan.: Giulio Cesare (Nem./Niz., '03, r. U. Edel, i. J. Sisto, C. Walken) Film: Il vecchio e il mare (dram., ZDA, '58, r. J. Sturges, i. S. Tracy) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il Commissario Cordier (i. P. Mondy) Nan.: Maigret e l'affittacamere (i. B. Cremer, J.L. Bideau) Film: Cape fear - Il promontorio della paura (tril., ZDA, '91, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) Canale S 8.00 8.50 9.50 10.50 13.00 13.35 15.35 17.40 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Circle of Life Nan.: Beach girls - Tutto in un'esta- te Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Everwood Film: Ladri ma non troppo (kom., It, '03, r. A. Grimaldi, i. V. Mastandrea) Film: Ricominciare a vivere (dram., ZDA, '98, r. F. Whitaker, i. S. Bullock) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Supershow Film: Catastrofe a catena (dram., ZDA, '04, r. D. Lowry, i. N. McKeon) Film: Lupo mannaro (tril., ZDA, '00, r. A. Tibaldi, i. M. Sansa) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: E' domenica papa' 9.05 Variete: Screensaver - Speciale 7.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.45 Risanke 10.45 Motociklizem: VN San Marina (125 cc) 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.10 Motociklizem: VN San Marina (250 cc) 13.05 Šport: Guida al campionato 14.00 Motociklizem: VN San Marina (Moto Gp) 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.00 Film: Casper 2: un fantasmagorico inizio (fant., ZDA, '97, r. S. Mcna-mara, i. S. Guttenberg) 18.00 Aktualno: Speciale Miss Muretto 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Film: Belli freschi (kom., It, '87, r. E. Oldoini, i. L. Banfi) 21.00 Film: Selvaggia (kom., It, '95, r. C. Vanzina, i. E. Greggio) 23.05 Film: Evolution (akc., ZDA, '01, r. I. Reitman, i. D. Duchovny) 1.05 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 / 6.45 17.30 Risanke 8.05 Dokumentarec o naravi 9.40 Glasba: Le sinfonie di Mozart 11.15 Aktualno. A.Com - Automobilissi-ma 11.35 Aktualno: A casa dell'autore 12.00 Sveta maša 12.55 Aktualno: Mosaico 13.20 Aktualno: Occhio a quei due 13.40 Affreschi 14.00 Camper magazine 14.25 Campagna amica 14.50 Film: Detour (r. E. Ulmer, i. T. Neal) 16.00 Nan.: Detective per amore 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedi 21.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana 22.45 Info. program: L'ape regina 23.05 Nan.: Police Rescue 0.45 Kultura: Voci dal Ghetto LA 7.30 8.20 9.20 9.35 10.40 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 La 7 Dok.: Storie, miti e leggende Nan.: The Practice Aktualno: La Settimana Dok.: Storie, miti e leggende Film: Sherlock Holmes - La valle del terrore (krim., Nem, '62, i. C. Lee) Dnevnik Nan: In tribunale con Lynn Film: La vendetta del santo (tril., VB, '68, i. R. Moore) Film: Minaccia da un miliardo di dollari 8akc., ZDA, '79, i. D. Robi-nette) Film: Stregata dalla luna (kom., ZDA, '87, r. N. Jewison, i. Cher) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Dok.: Austin Stevens 21.30 Aktualno: Istantanea 23.20 Nan.: Two Twisted 0.20 Dnevnik in športne vesti 1.15 Film: Le Streghe (kom., It, '67, i. A. Sordi) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 10.20 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 10.50 Sledi 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polje, kdo bo tebe ljubil (2. del) 14.15 17.20 50 let televiyije 14.50 Film: Rusi prihajajo 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Avsenikov zlati abonma 21.15 Večerni gost: Franc Šivic 22.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Film: Za vedno moj (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik zamejske tv (t Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni infokanal 7.50 Skozi čas 8.00 50 let televizije 8.20 Poletna potepanja (pon.) 8.50 Z glasbo in s plesom ... Gal v galeriji 9.15 Poljudoznan. serija: Svet vodnih živali 10.15 Med valovi (pon.) 10.45 Alpe-Donava-Jadran: Prevlaka 11.50 Atletika - zlata liga (posnetek) 14.25 Nogomet: tekma angleške lige: Chelsea - Tottenham 16.40 Film: Sedem veličastnih 18.40 Koncert: Franz Ferdinand 20.00 Dok. serija: Azijske poti pod nebom 21.00 Literarna nad.: Lilije 22.00 Olimpijski magazin 22.30 Nad.: Rim 23.20 Na utrip srca Koper 13.45 14.00 14.10 14.50 15.20 17.20 18.00 18.45 19.00 19.20 19.50 20.20 20.50 21.30 22.15 22.45 23.15 0.15 12.00 18.00 18.15 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 22.00 22.20 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Euronews Odmev Športna oddaja Srečanje z... Prijatelji, ostanimo prijatelji (Program v slovenskem jeziku) Števerjan 22.00 , 0.00Vsedanes - Tv dnevnik Šport, sledi Biker explorer Vesolje je ... Istra in ... Srečanje v skupnostih Italijanov City folk Alpe Jadran Fuori servizio (glasbena oddaja) Koncert: Gorizia guitar orchestra Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.25 Videostrani Duhovna misel (pon.) Predvolilna soočenja strank (pon.) Settimana Friuli (pon.) Pravljica Razgledovanja (pon.) Predstavitev strank Spoznajmo jih (pon.) Tedenski pregled (pon.) Polka in Majolka RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh in dobro voljo; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vsaka vas ima svoj glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Sotočja, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasveti; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Naša mladost; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski poletni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 12.10 Tema dneva Ljubljana-Peking; 12.40 Olimpijski pregled; 13.10 Pregled no- vic; 14.40 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 (Ne)Olimpijski Peking; 17.40 Olimpijski pregled; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 23.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zbrali boste moč, da se soočite z nekimi službenimi težavami, ki vas že dalj časa spravljajo v slabo voljo. Ljubezen: partnerjeve besede bodo imele na vas močan vpliv. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu vas čaka gora dela, a se ga boste lotili z veliko veselja. Še nikoli se niste med sodelavci počutili tako dobro. Sprejmite njihove pohvale, pa tudi vam ni treba skopariti z njimi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Sproščeno boste zakorakali v prihodnji teden. Vaše počutje je stabilno in vedro. Vsak dan sproti boste našli razlog za veselje in igrivost. Partner vam bo očital, da ste otročji. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Čim več ča- «« sa boste želeli preživeti v krogu svoje družine. Druženje z najbližjimi vas bo bogatilo in vam pomenilo miren pristan pred stresom, ki ga prinaša poslovno življenje. y^ LEV 23.7.-23.8.: Denar: izbo-(^^r rili si boste nekaj ugodnosti, a boste morali na njih še malce počakati. Bodite potrpežljivi in se ne zadovoljite s hitrimi obljubami, raje razmišljajte, kaj je za vas najbolje. DEVICA 24.8.-22.9.: Na račun ^^ preteklega truda in dela boste deležni nekega privilegija. Pridobili ste si zaupanje ljudi, ki vam lahko v prihodnje še večkrat pomagajo. Nepričakovani prihodki bojo dobrodošli. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di Merkurja in Venere v vašem ozvezdju boste v prihodnjih dneh z lahkoto navezovali stike z drugimi ljudmi. Ob pravem trenutku boste znali prebiti led s pravimi besedami. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh boste zelo optimistični. Na svet boste gledali skozi rožnata očala. Pogosto boste sanjarili kar z odprtimi očmi. Prisluhnite svojim sanjam. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu se razmere že dalj časa niso spremenile. Čeprav vlagate v svoje delo veliko energije, rezultati niso takšni, kot bi si jih želeli. Zato se vas včasih loteva malodušje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ljubezen: če želite, da vas partner razvaja, se tudi sami potrudite za njegovo udobje in ugodje... V službi se boste dela lotili z obilico navdušenja in optimizma. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Odnose boste prečistili vsega, kar vas obremenjuje in utesnjuje. Želeli boste napolniti odnose z iskreno ljubeznijo, človeško širino in medsebojnim razumevanjem. RIBI 20.2.-20.3.: Mnenja drugih ljudi bodo imela na vas močan vpliv, kljub temu pa boste poskušali ohraniti tudi svoje mnenje i poiskati svoje prioritete. Zato boste včasih nekoliko bolj napeti. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 31. avgusta 2008 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.50 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 16.50 16.50 17.15 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate Film: Toto, Peppino e i fuorilegge (kom., It, '56, r. C. Mastrocinque, i. P. De Filippo, Toto) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 4 17.10 Nan.: Cotti e mangiati Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod 23.20 23.25 0.35 Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Varita: La Botola Film: Sister Act 2 - Piu svitata che mai (kom., YDA, '93, r. B. Duke, i. W. Goldberg) Dnevnik Dok.: E la chiamano estate Aktualno: Speciale Cinematografico - Venezia 2008 Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: L'enciclopedia della satira 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Random 10.15 Nan.: Otto semplici regole 10.35 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.20 Dok.: Magazine sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.50 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.50 Nan.: The District 17.10 Nan.: La complicata vita di Christine 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.10 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.10 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lost 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Voyager estate 0.40 Variete: 12. Round Estate Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Ti amavo senza saperlo (glas., ZDA, '48, r. C. Walters, i. F. Astai-re) 10.45 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne cesti 18.55 18.40 20.20 21.10 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna od.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Aktualno: Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob a Venezia 20.30 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Aktualno: Vacanze d'Italia - Instant movie 23.05 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.40 Aktualno: RT - era ieri sera Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nan.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nan.: Carabinieri Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Siska Nad.: Sentieri Film: Il ragazzo sul delfino (akc., ZDA, '57, i. A. Ladd) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: I segreti del vulcano (Fr., '06, r. M. Watteaux, i. M. Maudran) Film: Il macellaio (erot., It, '98, r. A. Grimaldi, i. A. Parietti) Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: 'O professore 23.20 Film: Se devo essere sincera (kom., It, '03, D. Ferrario, i. L. Littizzetto) 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved v Italia 1 6.55 7.50 9.55 10.30 11.30 12.25 14.30 15.00 15.55 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.30 1.00 Le nuove avventure di Flipper 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport Risanke: Lupin III Nan.: Paso adelante Nan.: Hannah Montana Nan.: Un genio sul divano Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition Reality: RTV-La Tv della realta Nan.: Grey's Anatomy Film: The Breed - La ragazza del male (tril., J.Af/ZDA, '05, r. N. Mastandrea, i. M. Rodridez) Nočni dnevnik, vremenska napoved in športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 0.17 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.00 Inf. odd.: Affreschi 10.35 Nan.: Detective per amore 11.30 Camper magazine 12.45 Aktualno: Viva le vacanze! 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Klasična glasba 14.50 Aktualno: A.com - Automobilissi- 15.05 Koncert: Mozartove simfonije 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.05 Informativna oddaja: Carnia, terra d'emozioni 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Inf. odd.: Incontri al cafe de la Ver- siliana 22.30 Bari vs. Triestina 0.45 Nan.: Detective per amore 0.25 Aktualno: Panta Rei - Decenni che LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan: Mai dire si' Nan.: Matlock 20.00, 1.00 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: Un amore a Roma (dram., It/Fr, '60, r. D. Risi, i. M. Demon-geot) Nan.: Il ritorno di missione im- possibile Nan.: Streghe Nan.: Stargate SG-1 Dok.: Big Game Film: L'ultimo dei Mohicani (ZDA, '92, i. Daniel Day-Lewis) 21.00 Dok.: Dragonija - Skrivnostna reka 22.00 Knjiga mene briga: Thomas Bernhard - Stari mojstri 22.15 Resnična resničnost 23.15 Film: Plačilo za strah Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.50 23.20 23.55 Dnevni program Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Euronews Biker Explorer Koncert: Gorizia Guitar Orchestra City Folk Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.05Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Fanzine Potopis Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - Tv Dnevnik Športna mreža Športel Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Predstavitev strank (pon.) 18.30 Epp 18.40 Poletna srečanja(pon.) 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Lokalne tekme (T Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.15 Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija 9.40 Iz popotne torbe (pon.) 9.55 Risana nanizanka 10.35 Nad.: Čarodejev vajenec 11.05 Serija: Zemlja in naprej (Pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Dobri prijatelj (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nan.: Pajkolina in prijatelji 16.10 Martina in ptičje strašilo 16.20 Lutk. nan.: Bisergora 16.35 Igrana nan.: Podstrešje 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 1.05 Dok. nan.. Kronika morskih ljudstev 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve 2008: soočenje predsednikov strank 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer: Brata Gustav in Benjamin Ipavec 0.15 50let televizije |r Slovenija 2 6.30 9.30, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.15 Sobotno popoldne (pon.) 15.05 Slovenski utrinki (pon.) 15.30 Olimpijski magazin (pon.) 16.05 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja 16.35 22.45 50 let televizije 16.50 Osmi dan (pon.) 17.25 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Nan.: Dr. Who 20.00 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, Poti Evrope; 12.00 Obogatimo naše medsebojne odnose; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Kazulo Ishiguro: Ostanki dneva (19. del); 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 7.4010.00 prvi šolski dan; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Ime tedna: predstavitev kandidatov; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Slovenski koncert; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 31. avgusta 2008 DNEVNE NOVICE / italija - libija - Berlusconi in Gadafi podpisala sporazum o prijateljstvu Pet milijard dolarjev za obračun s preteklostjo Italija bo vsoto investirala v 25 letih - Obalna avtocesta in vrnitev kipa Venere BENGAZI - Premier Silvio Berlusconi je včeraj dopotoval v libijsko mesto Bengazi, kjer je napovedal, da bo Rim v prihodnjih 25 letih v Libiji investiral pet milijard dolarjev. Naložbe so del dogovora, katerega cilj je rešiti spore iz kolonialnega obdobja, ki so bili dolgo časa kamen spotike v odnosih med Rimom in Tripolijem. Berlusconi se je v Bengaziju sestal z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem, s katerim sta podpisala dogovor o prijateljstvu in sodelovanju. Ta bo po napovedih Berlusconija Libiji prek naložb in infrastrukturnih projektov v prihodnjih 25 letih priskrbel 200 milijonov dolarjev letno. Kot je Berlusconi poudaril v pogovoru za libijski časnik Oja, bo dogovor omogočil obrniti hrbet preteklosti. Kompenzacijski dogovor vključuje gradbene projekte, štipendije za študente in pokojnine za libijske vojake, ki so med drugo svetovno vojno služili v italijanski vojski. Omenjeni dogovor naj bi po navedbah libijskega veleposlanika v Rimu Hafeda Gadurja obsegal tudi ilegalno priseljevanje, infrastrukturne projekte in boj proti terorizmu. Gadur je še pred obiskom Berlusconija v Bengaziju tudi izrazil pričakovanje, da se bo italijanski premier opravičil za italijansko vojaško okupacijo in kolonizacijo Libije. Berlusconi je ob prihodu v Benga-zi dejansko izjavil, da kompenzacijski dogovor predstavlja »gmotno in čustveno priznanje napak, ki jih je naša država storila vaši med kolonialnim obdobjem«. »Dogovor odpira pot nadaljnjemu sodelovanju,« je dodal. Gadafi je Berlusconija sprejel pod velikim šotorom v Bengaziju, v katerem sta med kosilom razpravljala o dogovoru. Izmenjala sta si tudi darila, Libija pa je 30. avgust razglasila za libijsko-itali-janski dan prijateljstva. Italija in Libija, ki je neodvisna od leta 1951, sta se vrsto let pogajali o široki pogodbi, s katero bi poskrbeli za kompenzacijo za kolonialno obdobje. Berlusconi je Libijo obiskal že junija, njegov sedanji obisk pa sledi dogovoru o glavnih točkah omenjenega 25-letnega dogovora, v okviru katerega naj bi med drugim zgradili tudi obalno avtocesto čez vso Libijo od tunizijske meje do Egipta. Financiranje avtoceste je Berlusconi obljubil že med obiskom v Tripoliju leta 2004. Berlusconi je Gadafiju včeraj izročil tudi kip Venere iz Cirene, ki so jo izkopali italijanski areheologi in odnesli v Italijo leta 1913. Na videz zelo prijateljsko srečanje italijanskega premiera Berlusconija in libijskega predsednika Gadafija ansa zakavkazje - Tako iz Moskve kot iz Tbilisija Nekoliko mehkejši toni pred jutrišnjim izrednim vrhom EU TBILISI, MOSKVA - Gruzija in Rusija sta dva dni pred ponedeljkovim izrednim vrhom EU podajali vsaka svoj poziv evropskim voditeljem. Gruzija je izrazila pričakovanje, da bo EU proti ruskim voditeljem sprejela usmerjene sankcije, medtem ko je Rusija dala vedeti, da si želi z EU konstruktivnega dialoga in jo je pozvala k pametnemu stališču. Tbilisi je sicer že večkrat sporočil, da se zanaša na močno podporo EU, potem ko je Moskva v torek priznala gru-zijski separatistični pokrajini Južno Ose-tijo in Abhazijo kot neodvisni državi. Glede na petkove napovedi neimenovanega predstavnika francoskega predsedstva EU naj bi unija na ponedeljkovem vrhu sicer obsodila ravnanje Moskve, vendar pa evropski voditelji ne bodo sprejeli sankcij proti Rusiji. Kot je pojasnil omenjeni vir, »čas za sankcije še ni prišel«. Ruski predsednik Dmitrij Med- vedjev je v telefonskem pogovoru z britanskim premierom Gordonom Brow-nom včeraj poudaril, da si Rusija navkljub gruzijsko-ruski krizi želi »konstruktivnega dialoga« z EU. Tako Putin kot Med-vedjev sta tudi izrazila naklonjenost namestitvi opazovalcev na konfliktno območje. Medvedjev je včeraj evropske države pozval, naj v Gruzijo pošljejo več opazovalcev. Kot so sporočili iz Kremlja, Moskva poziva k napotitvi dodatnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) na varnostna območja in k vzpostavitvi neodvisnega pregleda dejanj gruzijskega vlade. Opazovalci Ovseja so sicer podali ostre kritike na račun Gruzije ob izbruhu gruzijsko-ruskih sovražnosti. Po navedbah nemškega tednika Der Spiegla so vojaški opazovalci Ovseja z območja Kavkaza poročali, da je Gruzija intenzivno pripravljala vojaški napad na separatisti- čno regijo Južno Osetijo. Napad naj bi začela še preden so ruski tanki zavozili v predor Roki, ki v kavkaških gorah rusko ozemlje povezuje z Južno Osetijo. Po navedbah predsedujočega organizaciji Ovse, finskega zunanjega ministra Alexandra Stubba, bodo opazovalci dopotovali v Gruzijo do jutri. Odločitev Ovseja sta sprejela tako Moskva kot Tbilisi, v Gruziji pa naj bi namestili do 100 neoboroženih opazovalcev. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov se je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z nemškim kolegom Frankom Walterjem Steinmeierjem zavzel za hitro končanje napetosti na južnem Kavkazu. Ministra sta se po navedbah Kremlja strinjala, da je potrebno končati poskuse zlorabe situacije v zvezi z Gruzijo - s špekulacijami o neobstoječih grožnjah drugim postsovjetskim državam - za povečevanje napetosti v Evropi. (STA) rim - Za komisarja imenovan Fantozzi Alitalie ni več Na vrsti Načrt Feniks - Jutri ključno srečanje s sindikati verona - Po prvih uradnih kontrolah Pod vplivom mamila ali alkohola 45% voznikov RIM - Družbe Alitalia formalno ni več. Italijanska vlada je namreč sprejela zahtevo upravnega sveta družbe in po ustreznem postopku imenovala komisarja Augusta Fantozzija. Slednji bo moral likvidirati staro Alita-lio in rešiti vse probleme z dolgovi in z odvečno delovno silo (govori se o skoraj sedem tisoč zaposlenih) v okviru načrta Feniks. Nova letalska družba, ki jo vodi predsednik Roberto Colaninno, bo v bistvu prevzela še zdravi del družbe Alitalia, Fantozzi pa bo reševal problematiko odvečne delovne sile, dolgov in izplačevanja odškodnine malim delničarjem. Izziv ni lahek, ker so dolgovi Ali-talie konec julija znašali 1,172 milijarde evrov. Tem gre dodati še 300 milijonov premostitvenega posojila italijanske vlade, medtem ko je v blagajni le 314 milijonov evrov. Dodaten udarec sta poleti dala še upad števila potnikov in stalna rast cene goriva. Fantozzi, ki je bil minister pod Dinijevo (leta 1995) in Prodijevo vlado (1996) bo na osnovi vladinega odloka lahko razpolagal z raznimi socialnimi blažilci (za sedem let) in z odškodninami za majhne investitorje. Poleg tega je minister za welfare Maurizio Sacconi včeraj poudaril, da ga bo vlada stoodstotno podpirala. Ključni dan bo vsekakor jutri, ko je napovedano srečanje med vlado in sindikati. Dogovor s sindikati je namreč za načrt temeljnega pomena, kot je včeraj poudaril pooblaščeni upravitelj banke Intesa Sanpaolo Corrado Passera, ki sodi med delničarje nove družbe. Passera je dodal, da se bodo navezi v prihodnjih dneh pridružili še drugi podjetniki, zanimanje pa naj bi bile izrazile tudi nekatere tuje banke. Da je dogovor s sindikati poglaviten, je poudaril tudi sam Fantozzi. In ravno v pričakovanju na jutrišnje srečanje je predstavnik pilotov Alitalie Massimo Notaro izjavil, da bodo »piloti podprli načrt samo v primeru, če bo družbi jamčil prihodnost«. Nov potres na Kitajskem PEKING - Jugozahod Kitajske je včeraj stresel potres z močjo 6,1 stopnje po Richterju, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo 22 ljudi. Več hiš je bilo uničenih, žarišče potresa, ki je Kitajsko stresel ob 16.30 po lokalnem času, pa je bilo okrog 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Panzhihua, ki se nahaja 161 kilometrov severozahodno od prestolnice province Yunnan, Kunming. V potresu je bilo poleg 22 smrtnih žrtev tudi več kot sto ljudi ranjenih. Samo v provinci Sečuan, ki jo je že 12. maja stresel močan potres, je umrlo 17 ljudi, skoraj sto pa jih je bilo poškodovanih. Romunija: V trčenju avtomobila in vlaka pet mrtvih VERONA - Prve uradne kontrole o uporabi mamil pri udeležencih v prometu so pokazale, da je bilo pod vplivom droge ali alkohola kar 45 odstotkov kontroliranih voznikov. V petek zvečer so prve kontrole začeli na območju Verone (foto Ansa), kjer je bilo kontrolirano 31 voznikov. Petkov test je bil prvi uradni na državnem ozemlju po letu poskusnega nadzorovanja v pokrajini Verona. BUKARESTA - V trčenju avtomobila in vlaka je v bližini mesta Fetesti v jugovzhodni Romuniji včeraj umrlo pet ljudi. Devetnajstletni voznik je zaradi prevelike hitrosti izgubil nadzor nad avtomobilom, ki se je prevrnil na železniško progo, nato pa se je vanj zaletel vlak. O škodi na vlaku ne poročajo, železniški promet na progi med Bukarešto in Črnim morjem pa je bil zaradi nesreče prekinjen štiri ure. Egipt za dva dni odprl mejni prehod z Gazo GAZA - Egipt je za dva dni odprl mejni prehod Rafa na območje Gaze. Po navedbah palestinskih varnostnih krogov naj bi ostal mejni prehod odprt do danes zvečer, olajšal pa naj bi začetek muslimanskega svetega meseca ramadana. Okrog 1300 prebivalcev Gaze, mnogo med njimi bolnih, je že zapustilo palestinsko ozemlje in odšlo v Egipt, okrog 500 prebivalcev Gaze pa se je iz Egipta z avtobusom vrnilo domov. Tudi včeraj so 400 bolnih Palestincev prepeljali v Egipt. Potem ko je palestinsko gibanje Hamas junija lani prevzelo nadzor nad Gazo, so prehod zaprli, odprejo pa ga le občasno in v humanitarnih primerih. Egipt je sicer zavrnil, da bi mejni prehod Rafa odprl za stalno. (STA) Finski minister razmišlja o vstopu v Nato DUNAJ - Vodja finske diplomacije Alexander Stubb je ocenil, da bi morala njegova država, ki je nevtralna, po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji razmisliti o vstopu v zvezo Na-to.Stubb, trenutno predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je sicer menil, da trenutek za odločitev o vstopu v Nato še ni prišel, »a moramo biti fleksibilni in hitro prilagoditi našo varnostno politiko«. Po njegovem mnenju je namreč prepričanje, da rusko posredovanje v Gruziji ne bo imelo vpliva na varnost Finske, ki ima z Rusijo dolgo mejo, takšno, kot če bi »živeli na drugem planetu«. Nevtralna Finska je sicer že nakazala približevanje Nato, saj je marca napovedala, da namerava sodelovati v prihodnjih operacijah zavezniških Sil za hitro posredovanje (NRF). (STA) Gorenje s hladilnikom iPod na sejmu v Berlinu BERLIN - Na mednarodnem sejmu zabavne elektronike IFA 2008, ki se je v petek začel v Berlinu, se predstavljajo tudi vsi pomembnejši proizvajalci gospodinjskih aparatov. Gorenje zbuja pozornost s hladilnikom Made for iPod, za katerega je podpisalo licenčno pogodbo z Appleom in dobilo pravico uporabe njihove tehnologije v aparatih Gorenje. Kot so sporočili iz podjetja, hladilno-zamrzo-valni aparat z vgrajenimi zvočniki in priklopno postajo za polnjenje iPoda, na katerem lahko poslušamo glasbo ali spremljamo video vsebine, od video spotov do video receptov, napoveduje nove razsežnosti kuhanja, ki tako postaja bolj zabavno in po meri sodobnega uporabnika. / PRIREDITVE Nedelja, 31. avgusta 2008 23 PRIREDITVE - Po Sloveniji, v Zagrebu in na Dunaju September v glasbi V Križankah metal rock, Bregovič in Rebelde, na Dunaju Madonna V tem mesecu bo prvi glasbeni večer res preobremenjen in ljubitelji glasbe bodo morali nujno izbrati med raznimi koncerti. Eden izmed teh bo namenjen ljubiteljem metal glasbe, saj bodo v četrtek, 4. septembra v ljubljanski Cvetličarni(napove-dan začetek ob 20. uri) nastopile razne skupine, ki izvajajo to »trdo« glasbo. V slovenski prestolnici se bosta med drugimi predstavili skupini Nile in Belphegor. Vstopnice so že v prodaji po 24 evrov. V ljubljanskih Križankah bo gostoval Goran Bregovič s svojim Orkestrom za svatbe i sahrane (Orkester za poroke in pogrebe). Bregovič je kot šestnajstletnik v rojstnem Sarajevu ustanovil skupino Bijelo dugme, eno izmed najboljših rock skupin v nekdanji Jugoslaviji, ki je po 23 letih delovanja leta 1989 razpadla. Bregovič se je nato preusmeril na filmsko glasbo, pri kateri je bilo posebno plodno njegovo sodelovanje s Koštu-rico. Koncert v sklopu evropske turneje, ki se bo končala šele prihodnje leto, bo ob 21. uri. Cene: stojišča 35, sedišče v vip loži (vključen welcome drink) pa 60 evrov. V Starem gradu v Celju bodo prišli na svoj račun ljubitelji slovenskega rocka, saj bo tam (ob 20.30) nastopil Pero Lovšin ob spremljavi skupine Španski borci. Lovšina je večina spoznala kot pevca legendarne slovenske skupine Pankrti, zadnjih dvajset let pa nastopa samostojno. Vstopnina 10 evrov. 4. in 5. september bosta tudi v znamenju dvojnega koncerta popularne mehiške skupine Rebelde oziroma RBD. V komaj dveh letih je ta pop skupina, ki je nastala skoraj po naključju v okviru televizijske uspešnice Rebelde, postala pravi glabeni fe- GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 2 septembra ob 21.00 / Lutkovni festival »Puppet festival« prva izvedba predstave priznanega Fran-cesca Tullia Altan - Olivia paperina. ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SLOVENIJA GORJANSKO Kulturni dom Danes, 31. avgusta ob 19.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. VOGRSKO Prireditveni prostor V četrtek, 4. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica / Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič nomen. Prvi album, ki je nosil naslov same skupine, torej Rebelde, je šel v prodajo za med in bil prodan v več kot dveh milijonih izvodov, lani pa so izdali 5. študijski album Empezar desde cero, ki ga bodo predstavili na dveh ljubljanskih koncertih. Četrtkov koncert v Hali Tivoli se bo začel ob 20. uri, petkov pa ob 15.30. Cene vstopnic: golden ring 69 (z darilom), parter 49, tribune 45 evrov. V soboto, 6. septembra, bodo pred težko odločitvijo ljubitelji balkanske glasbe. Izbrati bodo morali med Portorožem in Novim mestom. Na obali bo v Avditoriju nastopal zimzeleni Zdravko Čolič. 57-letni pevec iz Sarajeva je že trideset let na samem vrhu priljubljenosti med kan-tavtorji iz območja nekdanje skupne države, bo pritegnil starejše in mlajše poslušalce, ki so vzljubili njegove uspešnice, med katerimi je posebno priljubljena Ti si mi v krvi. Vstopnice: neoštevilčena sedišča in stojišča 32, vip sedišča (vključen welcome drink) 60 evrov. V Novem mestu pa bo nastopil dalmatinski pevec Gi-bonni, ki je zadnja leta redni gost številnih slovenskih mest in festivalov. Zlatan Stipišič, ki je že na delu za nov album, bo na Glavnem trgu začel prepevati ob 21. uri, vstopnice pa so v prodaji po res ugodni ceni 12 evrov. Poglejmo še v sosednjo Hrvaško, kjer bo v zagrebškem Domu sportova nastopil nihče drug kot Snoop Dogg. Razgaljeni ameriški pevec bo nastopil 9. septembra ob 21. uri, vstopnice pa so v prodaji po 300 kun oziroma 42,54 evra. Ko smo že pri sosedih, poku-kajmo še na sever do Dunaja. Tu bosta septembra dva vrhunska glasbena dogodka. 23. septembra bo na Do-nauInselu na Dunaju nastopila sve- Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov Dom V torek, 2. septembra ob 20.00 / koncert skupine Uršula Ramoveš in fanje z jazbecove grape. V četrtek, 25. septembra ob 19.00 / glasbeni pesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev Sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / ko-cert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vič - violončelo in Mojca Pucelj - klavir. Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin -alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrban-čič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasič - dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, tovna pop zvezdnica Madonna. V tem primeru ponujata spletni strani eventim.si in vstopnice.com aranžma, ki vključuje vstopnico in prevoz do avstrijske prestolnice po ceni 139 evrov. Cena niti ni pretirana, če pomislimo, da je Madonna trenutno najbrž svetovno najbolj znana pop pevka, njeni koncerti pa so pravo doživetje. Nekoliko bolj umirjen bo koncert Leonarda Cohena, ki je uspel najprej kot pesnik, nato pa je svoje pesmi uglasbil in prodrl še kot pevec. 64-letnik iz Montreala bo v dunajskem KonzertHausu nastopal v četrtek, 25. septembra ob 20. uri; tudi v tem primeru so na voljo aranžmaji po 206 evrov, a gre za pravega pevca-pesnika, ki je v preteklosti sodeloval tudi z režiserjem Oliverjem Stonom za film Natural born killers. 12. septembra bo na vrsti hrvaški pevec Goran Karan, ki bo nastopal v Celju (Stari grad ob 20. uri). Splitski pevec, ki je znan zlasti po folk uspešnicah, se je po dolgoletnem sodelovanju s kultno rock skupino Big Blue leta 1997 odločil za solo kariero. Vstopnica 15 evrov. Kdor želi prisluhniti najnovejšim slovenskim uspešnicam se lahko odloči za glasbeni festival Slovenska popevka 2008, ki bo v ljubljanskih Križankah v nedeljo, 14. septembra. Vstopnice so v prodaji po 12,60 evra. Na isti lokaciji bodo dan pozneje (ponedeljek, 15. septembra) nastopali priletni, a še odlično pripravljeni člani skupine The Dubliners, ki je lani praznovala skoraj neverjetnih 35 let obstoja. Koncert irske skupine je prava zmes številnih glasbenih zvrsti, čeprav seveda prednjačijo ritmi zelenega otoka. Za koncert (ob 20. uri) bo treba odšteti 35 evrov. Iztok Furlanič Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13,09.2008. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: Jutri, ponedeljek 1. septembra, Pokrajinski muzej, Koper / Cecilia Bernardini - violina in Mirsa Adami - klavir (Nizozemska). V sredo, 3. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija). V petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija). V ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija). V sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). PIRAN Tartinijev trg Danes, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ Danes, 31. avgusta ob 10.00 / Prome-nadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. LJUBLJANA Hala Tivoli 4. in 5. septembra / Mehiška skupina Rebelde bodo odigrali v Hali Tivoli. Oba večerna koncerta sta že razprodana. Za popoldanski koncert 5. septembra pa je na voljo še nekaj vstopnic. Križanke V četrtek, 4. septembra / Goran Bregovič z Orkestrom za poroke in pogrebe. Cankarjev dom V petek, 5. septembra ob 20.00,Lin- hartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas. KUD France Prešeren Danes, 31. avgusta ob 20.30 / Trnfest: Melodrom AKC Metelkova mesto Torek, 2. septembra ob 20.0 / letni oder Gala hale: Ez3kiel Sreda, 3. septembra ob 22.00 / klub Gromka. Skupine: Arabot (Norveška), Schnaps in Polona & Suzana. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: še danes, 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Raz-seljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): še danes, 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Ben-cich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Lu-ca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo še danes, 31. avgusta med 9. in 19. uro. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; še danes, 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; še danes, 31. avgusta med 10. in 19. uro; informacije na tel. 422-410886. Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Predjamski grad: še danes, 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolo-mini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen od 9.00 do 19.00. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih od 5. septembra do 12 oktobra so na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna -Brje pri Komnu 2008« DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: še jutri, 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schen-genska meja«. Razstavljata Bogdan Macarol in Boris Prinčič. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej:od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivne razstave izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do avsenikov«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (30. 8. 2008) Vodoravno: psiholog, Agadir, Er-colano, balast, Lear, torpedovka, I. B., da, net, Air, arkada, nimb, dat., sol, Rlcclone, Er, osama, Ezra, bratomor, neroda, SAI, graditelj, os, kanape, sla, Polona, terminal, Se, cement, Dorio, Risto Savin, Oss, Arov, okvir, Ertl, krpa, ritem, dekretal, Isakov, klica, oteklina, črtalo; na sliki: Rado Milic. Nedelja, 31. avgusta 2008 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA stockhol 9/14 o v " SUHIMI k0benhavn —' < 10/21 o „ . ^ & berlin 23 10/22 o mm m<® C 1010 1000 moskva 11/18 ° varšava o 10/18 o kijev 12/25 ženeva 14/27 o milan o 18/30 lizbona o 18/28 1020 madrid o 20/35 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. dunaj 16/23 a O ljubljana ° 12/26 beograd ✓ , o 17/23 V "" sfl'j,„„ o sofija _<18/28 15/29 ^ ^ vS ^SL' i^10 a • ,vatene - v . ^m -.21/31 ^ ~ >-\,N " " l C Na severu Italije je prisoten anticiklon, ki prinaša stabilno vreme ter zadržuje vlago v srednjih in nižjih slojih ozračja. Nad Severnim morjem in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje ob šibkih vetrovih v višinah doteka občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44 Dolžina dneva 13.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 19.48 A BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli blage vremensko pogojene težave, ki bodo bolj pogoste v notranjosti države. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.50 najnižje -66 cm, ob 11.25 najvišje 55 cm, ob 17.25 najnižje -37 cm, ob 22.03 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -59 cm, ob 11.50 najvišje 55 cm, ob 17.58 najnižje -37 cm, ob 23.35 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m...........10 1000 m ..........17 2500 m............9 1500 m...........12 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O gradec 14/24 celovec o 13/24 & trbiž o 10/25 o 11/23 kranjska g. o 12/24 s. gradec O tržič 13/25 O kranj videm o 16/29 o pordenon 17/28 .M celje 14/25 O maribor o 14/2 ptuj O m. sobota o 13/25 čedad o 17/28 cT^ o' ljubljana gorica n ° n. gorica 16/26 n. mesto 15/26 995lca o 16/20 postojna o 16/29 o 12/27 —---- ^ ^ n kočevje sr-t^ trst o o 22/27 ^ ^ RISI . cP^ portorož o /--^^ ^ črnomelj 17/30, iumar „„.,,■..., reka 18/30 ) umag opatija . zagreb 15/26 O pazin o (^NAPOVED ZA DANES Na območju celotne dežele bo stabilno vreme, v glavnem bo zmerno do spremenljivo oblačno. V predalpskem pasu bo možna bolj vztrajna oblačnost. Pooblačitev bo bolj verjetna zjutraj v ravninskem svetu ter v Alpah v popoldanskem času. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo v gorskem svetu možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. O gradec 14/26 m. sobota o 13/27 (NAPOVED ZA JUTRp V spodnjem ravninskem pasu in ob obali bo v glavnem zmerno oblačno, v gorah in v predgorju bo spremenljivo z možnimi popoldanskimi ploham in krajevnimi nevihtami, ki bodo bolj verjetne v gorah. Jutri bo v južnih in vzhodnih krajih večinoma sončno, drugod pa bo več oblačnosti. Predvsem v gorskem svetu bodo popoldne posamezne plohe ali nevihte. V torek bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. poreč