Leto XVII. V Celju, dne 7. januarja 1S07. Štev. DOMOVINA UraMMv« ""h »«d«. vsak BMMIek, »rHo in petek ter velja za I« Imerafe ie na HrhiUerievi < e»tl i-t 'A — IVioIm hu-nvnio« fran vvirtrtjo in Nemfijo 12 kron, pol leta 6 lm>n. 3 meeece 3 krone. Za Ameriko ne plačuje od vsak«- prtit-vrvf* p.. .*<• v inuriev /a jena «n dru*e dežele tdlko v<*. kolikor znata Mttnina. uamr*: Na leto 17 kron. kokrat:« veeje inJrate in mn!*..krat no Fnsenranje Ure<»tilv» j« Da KrtlU»lJ,vi r«tf it. 3. — liopia, blagovolile Iran kiratl. rokopisi s« at vnUjo. tikal* trikrat na Mten. vsak HaM|rk, mM in aetek t. r velja Avstrijo in Nem^Mo 12 kron. pol leta ti kron. 3 me«ve :l kron*. Za Ameriko in drug* dejele toliko vrf, kolikor znala poštnina, namre.*: Na leto 17 kr..n. pol leta 8 kron M vi«. Najemnina »t poMlja uprarntitvu. pl.f .je (aaprrj. Zm ln«erate ne plačuje od vsake prM-vrrte p«> 'JO vinarjev i» vsakokrat: x« veeje lnwrate in ranor<>kraino lnwnranje /natrn popust. No •eina priloga »Slovenski Tohni k«. s tem' zada. malo manj pekla. bore je prelepiti / mazilom popolne slovenske gimnazije v Mariboru Na videz je taka rešitev slovenskega gimnazijskega vprašanja vabljiva in vlada bo rekla, naj bodemo zadovoljni. če dobimo eno popolno gimnazijo Mi pa odkrito in na vsa usta izjavljamo, da s tako i e-šitvonismozado voljni, ue moremo biti in t n d i n e bomo nikdar zadovoljni terdabomo našli sredstvo, tako rešitev preprečiti. Neobhodno potrebno je. da imamo v obeh centrih slovenskega >tajerja gimnazijske zavode, v katerih je uaši mladini izobra**vanje in napredovanje omogočeno. Celjska slovenska nitja gimnazija se je rodila iz uujne potrebe. ker slovenski otroci iz sodnij-skih okrajev Celje. Šmarje. Bogateč. Kozje. Brežice. Sevnica. I.aški trg. Vransko, Gorojigrad. Šoštanj ter Konjice imajo ediuo le priliko študirati v Celju in bi se študij v Mariboru za stariše iz teh okrajev neznano podražil, marsikateremu nadarjenemu fantu bilo bi pa valed pomnnikaina zadostnih sredstev študiranje spioli onemogočeno Celjska slovenska mija gimnazija iako lepo uspeva iu bi še lepše. k<» i>i se spopolnila v -*išjo gimnazij«* Dijakov ima toliko, kakor marsikatera avstiij-ska popolna gimnazija, Ueta 1Wh» | 130. 1901/2 — 160, 1902/3 l».4. 1903/4 — 19». 1904/6 212. lt»05/6 211. l!KM/7 — 213 učencev). Povprečno 40 četrtošolrev zapusti vsako leto naš zavod. Ako bi se uiuinaziia spopolnila v višjo gimnazijo, bi število dijakov naenkrat poskočilo, ker sedaj •Minttvn avtj H«« um um naričks. »DOMOVINA" izkaza p« trikrat m ter nlji n oel* lata IS I mm H* lata ■ „ mm tetrt lata S „ Mapočaido Mn|#volite pofti* IjaM na naslovi Upravništvo „ Domovin«" Ooljo. Celjsko gimnazijsko vprašanje. (Iz celjskih merodanjnih krogov>. • 'KIJ K dne .V prosinca 1907. Narodni list je prinesel v svoji !i. številki novico, da namerava vlada celjsko gimnazijsko vprašanje rešiti na ta način, da bi odpravila celjske samostojne gimnazijske razrede ter ustanovila v Mariboru samostojno slovensko gimnazijo. čeravno posvečamo Slovenci vso pozornost celjskemu gimnazijskemu vprašanju in nam je znano, da v Avstriji ni nič nemogoče, vendnr tej čudui vesti nismo mogli prav verjeti. Rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja v smislu novice .Narodnega lista" bila bi nečuvena. za Spodnještajerske Slovence naravnost nesprejemljiva. In vendar se nekaj kuha. kuhar je vlada, kuhati in peči se pa ho če naše m e s •>. Dne 3. prosinca je bila v večerni Tages-pošti citati brzojavka, da namerava vlada samostojne slovenskouemške gimnazijske razrede odpraviti. Slovencem pa dati samostojno gimnazijo v Mariboru. Brzojavka pristavlja, da so baje slovenski klerikalni poslanci * tako rešitvijo celjskega\prašanja zadovoljni. Isti dan je bilo citati v .Slovencu" in v -Slovenskem Narodu" skoraj dobesedno jednaki brzojavki. Ni torej več dvoma, da je prišlo celjsko gimnazijsko vprašanje v odločilen stadij in da ima vlada voljo, vgrizniti v to kislo jabolko. Gotovo priganjajo vlado Neiuci. kerti imajo pri sedanjem položaja največ upanja, da se reši vprašanje po njihovem rer.eptn. V ministrstvu sedijo kar trije nemški prvaki. Derschatta. Prade. in Marchet. ki bodo napeli vse moči. da se Nemcev ne bo .žalilo" in da njihova .nemška" posest ne bo dotaknjena. Dosegli bodo ti ministri tem lažje svoje namene, ker imajo za seboj večino v parlamentu in ker imajo tudi v ministrstvu z uradnimi ministri Beckoin. Bienerthom in Kleinom večino. Ako torej sedaj Nemcem ne bo šlo po volji, ue bo šlo nikoli, posebne ne v novem parlamentu, kjer bo slovanska večina in kjer bodo skoraj gotovo gospodarske stranke in gospodarska vprašanja v ospredju. Moč je torej sedaj še v rokah naših nasprotnikov Pravica je pa ua naši strani. Štajerski Slovenci štejemo uad 400000 duš in živimo skupno po celem Spodnjem štajerskem. Le v mestih in trgih je nekaj Nemcev ali takih, ki se k Nemcem prištevajo. Ti s|todnještajerski Nemci imajo, akoravno jih ni ena desetinka. tri po|H>lne gimnazije in sicer dve državui (v Mariboru iu v Celju! in eno deželno (v Ptujn). Razven tega imajo eno popolno realko v Mariboru, dve popolni učiteljišči (žensko in možko v Mariboru) in povrh še maščanske šole. V razmerju z Nemci morali bi imeti torej mi Slovenci trideset gimnazij, dvajset učiteljišč in deset realk. Kajti, če ima približno 40000 Nemcev — tri gimnazije, pride ua nadih 400000 — trideset gimnazij itd. Namesto trideset slovenskih gimnazij nimamo nobene, namesto 10 sloveuskih realk uimamo nobene in nimamo ne slovenskega učiteljišča ne slovenskih meščanskih šol. Mi že dolgo zahtevamo, da uam da Avstrija vsaj dve popolni slovenski gimnaziji, to je. da izpopolni celjske samostojne slovensko-nemške gimnazijske razrede v popolno slovensko gimnazijo in da ustanovi v Mariboru popolno slovensko giuiuazijo Upravičenost te zahteve je z ozirom na gori navedeno jasna kakor Mi dan iu teiu bolj cvidentna. ako se pomisli, da so na Kranjskem, ki je malo večja, kakor Spoduještajerska. kar štiri gimnazije in dve realki. Naše zahteve so našle do sedaj gluha ušesa. Vrgla m* nam je drobtinica v podobi samostojnih slovensko-nemškib gimnazijskih razredov v Celju in v obliki paralelk pri mariborski državni gimnaziji. Sedaj se nam hoče še to malo betvece vzeti. Da bi rana. ktera se nam LISJEK. Diogen. Hrvatflki »pisal A*go»t Šeuo«. prtvedel -oj—. Itfialje.) .Reči vam moram, da ue odobravam alternative, in to zaradi Belizara ne. Zaradi tega je treba, da smo tudi glede drugega pogoja zelo oprezni. Pomislite samo: Popolnoma naravno je. da se ljubezni mladih gladi pot. da se jih k temu napeljuje, ker Belizar ue bi htel nikdar postati vaš zet. če zve. da je Amalijina roka cena za njegovo rešitev. Preveč ponosen je. Drugič pa bi prehitra ženitev preprečila vaše politične osnove. Stranka, katero moramo razbiti, bi takoj slutila, da sem vaš pristaš, sklenila bi se trdno proti meni in jaz si ne bi mogel osvojiti niti pedi zemlje na političnem bojišču. Zato poti pite, baron; pustite me najprej v levov brlog naših .hrvatskih bogov". da se tam udomačim iu zmagali bomo." Klcfuld je pri teiu govoru opazoval zelo pazno Jankoviča. .Vaša osnova je popolnoma dobra. Sprejmem." „A ženitev mora ostati stroga tajnost." -Seneda." .Toda ničesar ne pozabite." -Kaj r -Glavnega namena! Rešiti Belizara pogiua " .To je samoumevno. Toda niti besedice nikomnr o tem. kar sva se dogovorila." .Niti besedice." Veselega obraza zapusti Kleteh. .lankovičevo hišo. Belizar prihiti v sobo svojega varuha z vsklikom: .Je prišel Kleteld radi mene?" .Da", odvrne .Tankovič. .nevarnost je večja kakor sem mislil VI. Gospod Skof Klobušicki je odšel k svojemu sorodniku v Eperieš, ali resnično. gospod škof je pobegnil. Nati-lioma je zvedel, da ga misli glinski polkovnik grof Adam Bačan obiskati s svojo lepo ženo in to za več časa. To ga je napotilo, da zbere svojo prtljago in pobegne za nekaj časa preko Drave. Klobušicki je bil kljub svoji škofovski kapi pravi kavalir Nečimurnosti tega sveta ni gledal s preostrim očesom, da; na njegovem dvoru so se prirejale celo javne zabave No. na eni strani zlovoljan. ker so ga v sabora tako ostro napadali, na drugi strani ne marec posebno za rodbino Bačan. htel se je izogniti sprejemu teh ne posebno mu dragih gostov in to tem bolje, ker [ je dobro |N»znal nenavaduo naravo gospe Terezije, ki je vtikala svoje nežne prste vedno v politične spletke, a teh je bil škof sit. in ker je pri tem razpenjala vse mreže, katere more razpenjati lepa. ne posebno pobožna ženska. V ostalem je ukazal škof pri svojem odhodu, naj se pripravi gostom udobno stanovanje in daje imenitna postrežba, kako dolgo jim bo ljubo, njega pa naj oproste. ker ima muogo zasebnih opravkov pri svoji r<»dbini in potem še več v zbornici v 1'ožnnu Glinski polkovnik ie res priJel s svojo gospo ter se nastanil v škofovem dvoru, ("'ndno, pripeljal je tndi s seboj štirideset slnžabnikov in služabnic iu vse svoje pohištvo, kakor da se namerava popolnoma preseliti v Zagreb četndi je bila (»lina sedež njegovega polka. Ljudje v Zagrebu si niso mogli rešiti te nganjke. samo banov namestnik je gledal te čudne goste od strani in je začel nekaj slutiti Polkovnik Adam pa se je prav malo brigal za ta ngibanja. ampak šel je takoj za svojim opravkom, ne vprašaje kaj dela njegova žena. lepa Terezija. .Prepuščam vam politiko in zabavo". reče svoji ženi. .a vi prepustit«* meni žito " 'I «•!)«• prihodnji«' mnogi dijaki višjo gimnazije le zaradi tega ne pohajajo, ker se Inije prestopa v drnui zavod po končanih Štirih slovenskih letnikih. Za siromašne dijake posluje dijaško podporno društvo. -Dijaška kuhinja" jim daje lirauo in za -Dijaški dom" je kupljen prostor ter je preeej kapitala že zbranega. Neovržno je. da vzgoji niija gimnazija eeljska mnogo naše inteligence, katere slovenski narod neobhodno potrebuje. Isto velja za mariborske paralelke. Kakor hitro so se otvorile paralelke v Mariboru, se je povzdignil obisk državne gimnazije. Prej je mariborska državna gimnazija pošiljala v svet komaj 10 k večjemu Iti osmošolcev — abiturijentov. sedaj jih pošlje :to do 40 in nad polovico, skoraj vsako leto do dve tretjini od teh je Slovencev. Pač najboljše znamenje, kako potrebne so bile za Slovence te paralelke. In sedaj bi se naj ali paralelke v Mariboru ali oziroma slovenski nifje-gimnazijski razredi v Celjn odpravili?! Posledica bi bila zmanjšanje sedaj vedno naraščajočega števila dijakov in s tem znižanje števila našega študira-uega naraščaja. Skoda, katera bi se k tem povzročila, bila bi (»osebno za one. okraje, iz katerih dobiva celj«ka gimnazija svoje dijaštvo. nedoglc-dna. Ce dobi Maribor popolno slovensko gimnazijo in se odpravijo celjski samostojni razredi, bo celjski gimnazijski okoliš tepen. če dobi Celje gimnazijo in zgnbi Maribor paralelke. bo trpel mariborski gimnazijski okoliš, v resnici bode pa trpelo Slovenstvo cele Spodnje Štajerske Trpel bi pa tndi naš narodni ogled iu Nemci bi triomfirali. Zmagali bi nad nami. nad našimi pravičnimi kolturnimi in narodnimi težujami. Našo škodo hočejo, ne naše koristi. Pri razsoji o gimnazijskem vprašanju odločevati nam ne sme Nemec, odločevati imamo edino le mi Slovenci. Za našo kožo se gre. njim pa mora biti. ako hočejo biti pošteni, popolnoma vseeno, kako se gimnazijsko vprašanje reši. Naj se torej Nemci nikar ne vmešavajo, ker vsako vmešavanje v naše narodne in knltnrne zadeve, posebno pa v to vprašanje, bo vzbudilo velikanski odpor Razburjenost je že sedaj velika in vedno raste. Tudi vlada se mora ozirati edino le na naše potrebe in naše zahteve, ker no v razmerah utemeljene in pr»-v i č n e. Mi zahtevamo za Spodnji Štajer najmanj dve popolni sloverski gimnaaiji. eno v Mariboru eno v Celju. Ako se v obeh mestih naenkrat ne morete uatanoviti ebe gimnaaiji. česar pa ne verjamemo, naj se za sedaj ustanovi ena polna gimnazija ali v Mariboru ali v Celju, pa ako se bo ustanovila v Celju, morajo ostati para-lelke v Mariboru, ako se ustanovi v Mariboru. morajo ostati samostojni slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju nedotaknjeni. Od teh zahtev in od tega stališča ne odnehamo ne za las. Edini imo f tem uprnianju naj oi •ioee pripiši— tej ali orni •franki. Od naših poslancev pa pričakujem n in zahtevamo, da to naše stališče z vao močjo in solidarno zastopajo ter ne odnehajo, dokler se naše zahteve popolnoma ne izpolnijo. Mi smo pripravljeni. Pri najmanj- šem poskusu nam delati škodo, pokazali bomo vladi iu našim poslancem, dn še nismo |»opolnoma poteptani, ampak da smo. če treba, dovolj močni, odbiti vsak napad. Ustanovni shod ..Izobraževalnega društva v Celju". Na Novega leta dan se je vršil ta shod v veliki dvorani >Nanwlnega doma", sklican ie bil po $ Udeležili so se ga po pretežni večini kmetje iz okolice, meščanov je bilo manj. Predsednikom je bil izvoljeu vikar g. .1. Gorišek zapisnikarjema gg Pučnik in SchOff. Predsednik je v svojem uvodnem govoru povedal, kaki nameni so ga vodili. da je društvo ustanovil ter zboru naznanil, da je vlada pravila že potrdila. Na to je dal besedo držav-nemn poslancu g. dr. Korošcu. Gospod državni poslanec je v svojem predavanju razpravljal o namenu in pomenu katoliških izobraževalnih društev, opisal je knltnrni in gospodarski položaj našega prebivalstva, prispodabljal kulturne in gospodarsko razmere kmetskega stanu v primeri z drugimi stanovi, določil njega stališče uapram državni in deželni upravi ter prišel do zaključka, da kmetski stan nima ne v državi ne v deželi svoji važnosti in mnogoštevii-uosti primernega ugleda in vpliva. To neupoštevanje kmetskega stanu pripisuje govornik |>omanjkanjn stanovske organizacije h\ nedostatnosti strokovne izobrazbe. Vsi drugi stanovi so mnogo bolje organizirani; za strokovno izobrazbo vseh drugih stanov je bolje poskrbljeno nego za ono kmetijskega stanu. Država daje vsem stanovom posebne strokovne šole, le kmeto nič, kajti vse kmetijske šole so deželne; mi štajerski Slovenci pa tudi te še nimamo, obljubljena nam je pač jedna. Da si kmetski stan pribori s.-ojo veljavo v javnem življenju se bo moral organizirati kakor so se drugi — To je danes še jedina rešitev: kajti cene kmetskih pridelkov padajo, dolgovi rastejo, zdrave čvrste delavske moči silijo trumoma v mesto ter se obračajo na indnstrijalno polje, kjer imajo večje zaslužke nego na kmetih. Kmetije prodajajo, ker kmet ne more več plačevati obresti svojih dolgov in delavcem r-ezde. Posamičnik tn ne more pomagati, treba združitev, gospodarskih zadrug Teh že imamo nekaj, pa kmet nima v njih odločilne besede, ker mu n~4otezah tudf za srednja učilišča. Učilišča so vendar za to tukaj, da num dajo narodno razumništvo, oni duševno višji sloj narodov, ki mora biti po svoji nalogi mozeg vsakega naroda. Naši srednji zavodi pa nam ne dajo naroduega razumništvu. A zakaj? Sposobnost vsake narodne inteligence je odvisna od sistema vzgoje. Kakšen je sistem nčenja, tak je naraščaj. taka je tudi bodočnost narodova. Naša vlada pa je prakticirala sistem odgoje, ki mladož iznaroduje in je v svojih šolah vzgajala brezbarvuo generacijo s tem namenom, da ji vzame narodni značaj. V naših srednjih šolah vlada klerikalni in absolutistični duh. dva največja momenta, ki nam moreta vzgojiti duševne sužnje. Ako še temu dodamo birokratski značaj pouka, nerealno smer (klasicizem), proti uarodu naperjeno organizacijo vseh šol, omejeno pedagoško svobodo in detektivsko kontrolo srednješolskih katebetov nad izvajanjem nazadnjaškega sistema vsega pouka, nam bo razumljivo, da naše šolo niso odgajale slobodnega, popolnega človeka. Tak človek ni inogel uspešno skrbeti za sebe amega, kaj še za družino in za svoje meščanske dolžnosti; on ni bil sposoben član države, ampak krnhoborec brez voljo z brezbarvno srednjo naobrazoo, stroj, oziroma kolesce v stroju nam nasprotnega vladinega sistema. Šolo in vse naše prosvetne institucije moramo narediti narodne in jih ločiti od cerkve; narediti jo moramo iz nje najčvrstejšega činiteija pri uzga-janju narodnih, sposobnih in slobodnih ljudi j. Šola mora biti vzor bodoče zdrave in močne generacije, ona mora biti samostojna in neodvisna. Šola mora biti neomejeno področje pedagoga. Zato pravimo z dr. Drtino: Administrativno nadzorstvo nad šolo naj se loči od uzgoj- n»gtt in pončnega. Administrativo naj obdrž*' državui organi. skrb z« vzgojo in potk. posebno p« odh.čevanje o spremembi in reformah pouka samega, t. j učne cvurine in metod, uaj se poveri najbolj poklicanemu činiteljn nčiieljstvn samemu. Padlej vladi se je popolnoma posrečilo preparirati šolstvo po svojem duhu — posrečilo se ji je narediti mladino i/, večine indiferentno in ne-narodno. Veliko krivdo glede tega nosi tudi uaše srednješolsko učiteljstvo. ki se je več ko je bilo potrebno, pokoravalo vladi in celo stremelo za tem. da jo prehiti v izvajanju nenarodnega šolskega sistema. Vidim torej, da je madlaronski režim dosledno zapuščal ljudstvo na ekonomskem iu prosvetnem polju, da je torej na dveh poljih, ki so podlaga narodne moči. kolikor mogoče skušal preprečiti samostaleu narodni razvoj in vsak poskus, da se na teh področjih dvigne Svetovno-politiCni pregled. V plenarni seji avstrijske delegacije dne 4. t. m. je konstutiral delegat Kinspinner. tla so delegacije, ka-keršne ko daudanes pač biez vsakega pomena, ker nimajo ni najmaujšega upliva na skupno vlado. Ministri so sicer uljudui. pa vcuder dosledno prezirajo vs. sklepe iu želje te institucije. Govornik urgira relormo vojaškega kazenskega zakoua: zahteva raj se pri dobavah za armado pravičuo upošteva tudi malo obrt. Toži nadalje, da ni v vojni upravi prave stanovitnosti iu trdnih nazorov, kar nam dokazuje dejstvo. da so bile hanbice pred 10 leti proglašene kot absolutno nerabne, dočim je danes vojna uprava zopet ii|ieljnje. Podobno je z raznimi predpisi. daues je izdajejo in v par mesecih preklicujejo. Graja nadalje postopanje z moštvom ter pravi, da bilo treba malo več linmanitete. Vojaški zdravniki tudi ne vrše svojega |»oklira. kakor bi morali, o tem pričajo razni dogodki. Holnitn vojakom bi ne smeli odtegniti tistih par krajcarjev mezde za čas. ko leže v bolnici: istotako je skrajno krivično, da se ta borna mezda odtrgava onim. kateri so zaradi hude bolezni na dopustu in bi teh par krajcarjev bridko potrebovali, ker so nesposobni za delo in brez zaslužka, ludi za higijeuo bi bilo treba bolje skrbeti. Stanovanja v dalmatinskih trdnjavicah so naravnost grozna ter upi-jejo |mi |. i vab. I Megat Steiner zahteva reformo loambenega zakona. IM ll. r/mauski pozivlje vojnega miuistra v imenu nemških kmetov naj ne delu Madžarom nikakih koncesij več, naj baš nasprotno tvega tem gospodom nasproti vse in naj se spnsti ludi v boj proti slovanskim zahtevam avstrijskih Slovanov, potem bodo nemški kmetje složno za njim. (Dobro, naj pa tudi samo nemški kmetje dajejo te-krute in naj oni sami plačujejo davke, potem naj si svojo nemško armado nrede po llerzinanskega pameti, mi liomo samo veseli). Delegat Kyha je konečno navedel slncaj. ki jasno ilustruje te koncesije vojne uprave uaiu Slovanom nasproti. Vojaško častno sodišče je obsodilo nekega češkega re-servnega častnika na zguho č a s t n i š t v a in na dvoletno do-ftluženje kot prost vojak, samo zato. ker je bil dotičnik član uarodnega društva. Tako nekako si mislijo tudi delegatje tierzmunski. Stein in dr. da bi se nain Slovanom imele krojiti pravice v armadi, katero vzdržujemo po ogromni veflni mi s svojo krvjo in s svojim denarjem. No to ne pojde in če bi gospoda še tako milo javkali, da spodkopnjemo edinstvo vojske in nje moč. V svojem novoletueiu govora je minister Kossuth izjavil depntaciji stranke neodvisnosti: Tako delnje sedanja vlada na to. da uresniči načelo gospodarske samostojnosti ter je to načelo sprejel tndi kralj sam. Da odgovorni minister na tak način in oh taki priliki izpostavlja vladarja za svoje ideje, ki kakor vsakdo vidi pač niso kraljeve, je vender nekonstitncjonalno in ne priča o vestnosti miuistrovi. — Minister grof Andrassjr namerava sprejeti v načrt novega volilnega zakona, s katerem hoče koalicijska vlada osrečiti Ogrsko, nek jezikovni cenzus t. j. volilno pravico bodejo gospodje podelili samo onim. kateri znajo madžarski. Si li bodo gospodje res upali s takim predlogom na dan. nam pokaže bližnja prihodnjost: če se pa to zgodi, nastane vihar po državi, o kakršnem se madžarskim mogotcem niti ne sanja. Vmamj« driata. — Rusija. Znani pisatelj Plje-hanov je bil nedavno stavil predlog, naj bi se vse opozicjonalne stranke združile z namenom, da ohranijo suverenost dom*. V tej zvezi naj bi bile opozicjonalne stranke vsaka svoji številnosti primerno zastopane. Ta predlog »o nekatere stranke in med temi tudi stranka .kadetov" odklonile. Pljehanov piše o tem v .Tovariftču": -Jasno je. da taka stranka (stranka kadetov) ne more dati izraza interesom proletarjata. t'-e bi si ta stranka prizadevala pridobivati si pristašev med delavstvom, ste dolžni odkriti brezobzirno nje polovičarski značaj. Nikar pa ne zabite na to. da ste vi sodrugi in svojega Fiuotra si svesti delavci dolžni posluževati se prizadevanj kadetske stranke v dosego polovičarske svobode, kot sredstva v dosego popolne svobode." Konečno Pljehanov svetuje naj se socjalni demokratje povsod, kjer bi utegnil sicer zmagati reakcijonarni kandidat zvežejo s kadeti ali glasujejo xa kandidata kadetov ter proglaša vsako drugačno postopanje za proti revolučno. — Nemčija. Kancelar Biilo« se je skrajno nerodno spustil v volilni boj. Pisal je predsedniku „narodne autisocjalno demokratiške lige" pismo, v katerem poziva vse državni ideji iu cesarju verne Nemce na boj: _za čast in blaginjo naroda proti socjalnim demokratom. Poljakom. Uvel lom in cen-trumu". V tem pismu govori o moči vlade in vladarja na tak način, kakor bi grozil z državnim prevratom s pomočjo militarizma, ako narod ne bode volil po cesarjevi volji. — Uspeh bode pač samo ta. da bodo .sovražniki" države: socjalni demokratje. centram. Poljaki in Gvelfi v tem boju samo pridobili ter bodo bodoče volitve nov poraz sedanjega osebnega sistema na Nemškem. — Bolgarsko. Proračun za 1907. leto kaže približno za tri milijone j večo potrebščino za vojsko. Naučno ministrstvo zahteva tudi 3.600.000 frankov več nego lani. Ta povišek porabi za zboljšanje učiteljskih plač. za ustanovitev risarske in slikarske akademije in za dijaške ustanove. iH. decembra so slavili v Sofiji stoletnico, prve bolgarske knjige .Sofronije". N vseh šolah so bila primerna predavanja. Bolgarski politiki so z novim avstro-ogrskim ministrom vnanjih stvari zadovoljni. liiti hvalijo posebno Aehreu-thalovo izjavo o Macedoniji t«*r pravijo. da je opisal tamošnje razmere, ' kakor so v resnici. Dopisi. fliualua, dne 1. prosiuca 1907. Okrajni zastop Sevniški je imel 30. n. m. pod predsedstvom okrajnega načelnika. gospoda Mihaela Starki. svojo redno sejo. katere s* je ndeleiilo 19 članov. Začetek seje ob pol 4. popoldne Razpravljalo in sklepalo * je o sledečih predmetih Račun za leto 1905. Imenom revizorjev poroča nad-nčitelj g. .lote Mešiček. da je imel okraj L 1905 prejemkov la.fiii K +4 vio. izdatkov 19.596 , 8« . torej ostanka »5 K «0 vin. Poročevalec izjavi, da je račnn v vseh postavkih opremljen s prilogami in popolnoma v redu. zato predlaga, da se okrajnemu odbora podeli odvez-nica. Soglasno sprejeto. Proračnn za leto 1907. Okrajni načelnik predloli proračnn za I. 1907. ga točko za točko pračita in v temelji. Po kratkem razgovora se predlo* leni proračnn potrdi z izpremembo. da se okrajna snbveneija bodočemu distrikt-nemn zdravnikn v Sevnici povila od HOO K na 400 K. Po takem bo imel okraj v tem leta izdatkov 17.101 K 34 vin. V pokritje teh potrebščin sklene okrajni zaatop. nalotiti na direktni davek, ki znala 46.133 K 43 v okrajno doklado 38 % 1 z v ol i t e v"r e v iaor je v za račun I. 1906. Revizorjem se izvolijo gg. župnik Dobitek. Kralej Uvrenc in Starki Kriltijan. Proračuni tnokrajnih občin m L 1907. Poatavnost naložbe občinskih do-klad potrdi okrajni zastop občinam in sicer: Brezje 15 % Oolobinjek 30%. Planina h s 0. nadalje dovoli pobiranje občinskih dokiad občinam A me 57 "V Armeško 59%. BUnc* 50 V Gorica .1«':,. Raztez •>»% Rajhenburg 59%. Senovo W>% Sevnica 58%. Stolovnik 45° o in sklene, da se prošnja občine /»bukovje za pobiranje občinske doklade 70% priporočilno predlogi detel-nemn odboru Izvolitev predstojnikov in njih namestnikov za tuokrajna govedorejska okolišč i. Izvalijo se in sicer za Sevnico g. Simončič Fr„ namestnik g. Smole Ludovik: za Blanro g. Zalokar Jote. nam. g. Novak Kr za Zabukovje g. Kozinc Martin, nam g Kunšek Miklavt; za Rajhenburg g. Knnej Anton. nam. g. Ivane Janez: za Planino g. špan Josip. nam. g. špan Martin in se zaeno določi Sevniški okraj za plemensko okolišče z raorirodolakim plemenom. Izvolitev pet ndov in dveh namestnikov za upravni odbor -lutnoštajerske hranilnice" v Cel j u. Upravnim odbornikom se izvolijo gg. dr. Kilipič. dr. Janko Sernec. Milan Hočevar. Starki Mihael in Smole l.n-dovik. namestnikom pa g. Mešiček Jos. in Simončič Kr. Izvolitev enega uda v okrajni šol k i svet. Z večino glasov se v okraj, šolaki svet izvoli g. Kunej Anton, posestnik in tnpan v Stolovniku. ki se na izkazanem zaupanju zahvali in izjavi, da volitev sprejme Izvolitev enega nda za poslovanje pri nalotbi osebne dohodnine. Soglasno se izvoli g Špan .losip. veleposestnik v Golobinjeku. Izvolitev dveh izvedencev za prihodnji vojaški nabor. Izvedencem sta soglasno izvoljena g Starki Mihael in Simončič Fr Izvolitev dveh ndov in ljn namestnikov v komisijo za odmero vojaške takse. V to komisijo ae izvolita g. Smole Lud. in Kralej Lomne kot uda in g. Kragl Anton in Kladnik Jote kot na-mestnika. Izvolitev dveh zanpnikov in nja namestnikov v komisijo za konjaki nabor. Udom te komiiiji sta izvoljena g. Simončič Kr. in Smole Ludovik. namestnikom pa Kragl Anton in Kralej Lovrenc. Prošnja občine Stoiovaik za subvencijo. Po daljšem razgovora obvelja naposled prediog, da priapeva okraj občini štolovntk za popravo občinake ceste 50 K. Prošnja okrajnih cestarjev za zvišanje plače. Se sklene prošnji ugoditi in okrajnim cestarjem zvišati mesečno plačo za 4 K. ' Jurist A. L. proai za pode-Ijenje snbvencije. Se privoli 100 K. Kmetijski nčenec J. Kolander prosi za podelitev štipendije. Imenovanemu ae privoli za to leto štipendij 100 K s pogojem, ako fa ravnateljstvo vinorejake in sa>'jarake šole v Maribora obdrli v It. letniku. Peticija proti pohiševavatvn. Se sklene, vloiiti pri c. kr. na-mestništvu prošnjo, naj se občinam podeli pravica, da smejo pohiševavstvo tkrošnjarstvo) prepovedati, oziroma taisto privoliti le domačim ljudem. Posvetovanje v zadevi novega šolskega in učnega reda za ljudske šole. Poročevalec o tej točki, nadučitelj Jos. Mešiček pove. da je okrajni zastop za okullco Gradec sklenil peticijo na drtavni zbor za izpremembo 1°. 6:t. 107. I K. I no in lil novega šolskega iu učnega reda. in nasvetaje. uaj Iti tndi miš okrajni zastop sklenil enako peticijo. Z ozirom na to. da je med tem novi šolski in učni red stopil te v veljavo in bi taka peticija bila najbrt brez uspeha, in ker isti vsebuje toliko koristnih in praktičnih določil, da ne kate. se spodtiksti nad poedi-nimi. morda ne popolnoma jasnimi, pa za Spodnje štajersko manje pomenljivimi odredbami, predlaga poročevalec, da se o tej stvari nič ne ukrene. Sprejeto. Prošnje raznih društev za subvencijo. Ker je proračun za tekoče leto z ozirom na veliko bedo tuokrajnega prebivalstva jako pičlo sestavljen, se vloženim prošnjam ne more ugoditi in se le za trgovski učni tečaj v Sevnici privoli subvencija 50 K. Prosto za predloge. U. Kobek Jote predlaga, naj hi se nakupila še dva bika mnricodol-skega plemena. G. okrajni načelnik omeni, da so po pripoznanja g. detel-nega inlenirja tnokrajne cene v boljšem stanu nego one sosednjih okrajev in se bo od zneska, ki je odmerjen za nasipavanje okrajnih cest moglo pre-vidoma kaj prihraniti, kateri prihranek se bo porabil za nakup plemenskih bikov. Nadalje predlaga g. Kobek. naj se z ozirom na to. ker se bakrena galica to leto zelo podraii. Ijndatvn pa je tu silno ubogo, violi pri detel-nem odbora prošnja, naj isti priapeva k nakupu galice toliko, da jo dobe posestniki po oni ceni. kakor prejšnja leta. Sprejeto. Slovenske novice. itajmho. Resolucija. sklenjen a n a občnem zboru polnjenega društva .Naprej* ilne 5. januarja l a o 7. Politično društvo .Naprej" odločim protestira proti vsaki nakani «>dpraviti slovenske gimnazijske parabdke v Maribora ali .Nemško-slovenske samostojne gimnazijske razrede" v Celjn. Politično društvo .Naprej" zahteva. da se razSirita oba zavoda v popolni samostojni slovenski gimnaziji. Od vseh slovenskih poslancev se zahteva, da bodo v tem vprašanju postopali složno in neizprosno ter da bodo postopali edino le v soglasju s celjskimi in mariborskimi Slovenci. — Politično društvo -Naprej je imelo dne o t. m. svoj redni občni zbor v .Narodnem domu" v Celju. Resolucijo. sklenjeno proti vladni nakani razpustiti bodisi .Nemsko-slo-venske samostojne gimnazijske razrede" v Celju, ali pa slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, prinašamo na drugem mestu. Poročilo o občnem zboru priueseiuo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. — Predsednikom društva je bil izvoljen z vsklikom zopet g. dr. Juro Hra-Sovec. deželni poslanec in odvetnik v Celju, v odl»or pa gg. dr. Anton Božič. I.judevit Fnrlani. dr. Anton Gosak. Franjo Jošt. Ivan Rebek. dr. Gvidon Sernec in dr. I.judevit Št iker. Odbor se je konstituiral tako: podpredsednik: dr. t«. Sernec. blagajnik: dr. A. Božič in tajnik dr. A. Gosak. L rudna okrajna učiteljski! konfi reura za okraja <>|je-okolica In Šmarje bo 2m. jnnija t. I. v Celju. Teme. ki se bodo obravnavale pri tej skupščini, so sledeče: I. Pouk v oddelkih ali kolobarjih: al psiho-logično: b) v posameznih predmetih; c) na posameznih stopnjah. 3. Učite 1 j s t v o in verske vaje zozirora na nov del. Šolski in učili red. — Stlegerjeva predrznost. Piše se nam. da si je dovolil znaui Stieger včeraj, v nedeljo, tako h it ni vožnjo na saneh po Rotovški ulici, da bi kmalu povozil dvoje kmetov, rmaknila sta se komaj v zadnjem hipu. Stieger pa ju je v zahvalo baje z voza s palico ali hičevnikom udaril. Ako je to resnično — potem poživljamo slavno celjsko policijo, da naj prvič prepove ob nedeljah. ko je polno ljudi po rentah, hitro vožnjo po mestu, drugič pa naj stopi malo na prste temu napihnjenemu človeku, ki si upa pretepati Ijndi. in to relo svoje odjemalre. na cesti! — Odvetniški Izpit je položil g. dr. Gvidon Sernec s ptav dobrim uspehom ter je bil dne 31. decembra m. I. vpisan v imenik, kazenskih zagovornikov za Štajersko. Koroško in Kranjsko. Čestitamo! — Imenovanja. ViSji okr. živino-zdravnik g. .loaip Vollonsrheg je bil prestavljen v Ljutomer in okr. živino-zdravnik Frid. Schmidt iz Ljutomera v Celje. — Pisarniški oficijal pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. J. Skubetz je bil imenovan viSjim ofirijalom na istem mestu. — K sezoni. Sedaj je nastal čas veselja, čas gostij in ženitovanja. Po stari slovenski Segi se vrti gostija navadno z godbo, ker naša mladina rada pleši ali raja. — Toda to nedolžno veselje je podvrženo davku v obliki godbenine. Deželni odbor sme po starih pravicah pobirati od vsake plesne veselice z godbo godhe-nino na deželi po 1 K od godra. v mestih in trgih 2 K. Občina ima pravico pobirati »hI vsake plesne veselice z godbo 53 v v prid krajnega ubožnega i zaklada in dobi !<»"„ od godbenine v občinsko blagajno Prošnja za dovo-I Ijeuj«'. ki naj se vloži iistiueno ali i pismeno pri županu. s«- mora koleko-vati z J K kolt-koni. islotako licenca (dovoljenje). Tako treba plačati u. pr. za plesuo veselico s 5 godci .*• K godbenine. i K kolekov in 53 v za ubožni zaklad. V nekaterih okrajih se pobira t'i pristojbina tudi od .k uie t s k i h gostij". ako se poslužujejo godcev Ker traja taka veselica po več dni in se včasih razteza na dve ohčini. zahteva se licenca za več dni in od dveh županov. Preti kakimi lo loti je Štajerski deželni odbor določil, da ni treba 1 i r e n r e za k m e t s k e gostije, ako iste nimajo javnega značaja, to je ako se gostije ndeleže samo povabljeui gostje. Župan ima o tem razsoditi. Kmetsko ljudstvo naj bo torej v takih slučajih previdno, sploh pa naj te drage zabave kolikor mogoče opusti, ker je Skoda denarja. — Vladlua nakana, o kateri so poročali vsi nemški in tudi nekateri slovenski listi, ugrabiti nam štajerskim Slovencem še tiste bore drobtiuice. katerim pravimo .Nemško-slovenski samostojni gimnazijski razredi" v Celju, ali pa slovenske paralelke na gimnaziji v Mariroru. je slovensko prebivalstvo po vsem štajerju sila razburilo. Od vseh strani dobivamo izraze največjega ogorčenja na ta nameravani atentat na te nam inilostivo podeljene beraške drobtinice na šolskem polju, katere nikakor ue odgovarjajo našim pravicam Mesto da bi nam vlada pravice, ki nam gredo. dala. hoče nam vzeti Se te malenkosti. katere smo si v dolgem, trdem boju priborili. Toda naj si dobro premisli. kaj dela. Če je to. kar listi poročajo. res vladina nakana in če jo v resnici hoče izvesti, doživela bo vihar, kakeršnega še ni videl Spodnji štajer! Mera je več kot polna, to uiora relo najmirnejšega do skrajnosti razburiti in ogorčiti. — Škot j a v a* pri Vojnlkn. človeku. ki pride tako-le o priliki po državni cesti iz Celja proti Vojniku — in še ima nekaj čnta za pravico in nekaj ponosa, pa vidi po naših gostilnah samoneiuške napis«* — ta bi se v prvem trenotkn r»»s najlažje nasmejal nad tem smešnim in neumnim ravnanjem naših ljudi. Pa stvar je preresna in prežalostna! Odkod vendar to. pomislit?. da se vam smeji vsak pameten človek, ki kaj misli in kaj ve. naj pa tm že Slovenec ali Nemec. Pa vse bi Se človek pregledal, ali če |>omislimo. da nam občinski odbori v Celjn in Maribora naravnost prepovejo nam slovenskim trgovcem in gostilničarjem slovenske napise na naših lastnih hišah, češ. da je v Celjn zrak nemški potem se nnm zdi pa čudno, kako more trp«'ti slovenska občina škofj a vas. da je na lastni občinski hiši nemški napis. Ali se to strinja z značajem in častjo Vaše občine? — Okrajni z a »top v Laškem trgu. l»ne 28. grudna 1806 je imel okrajni zastop v Laškem trgu svoj drugi letni občni zbor. Računski sklep za I. I!H>5. se je sprejel in se je dal poročevalcu obsolutorij. Proračun za leto 1907 je sestavljen sledeče: potrebščine znašajo 92.171 K: omenimo le važnejše postavke: za ceste 49.810 K. za poljedelstvo 4600 K. za šolstvo 20.773 K. z a podpore občinam in društvom 4500 K (radovedni smo. koliko tega denarja pride v slovenske roke?K Pokritja za potrebščine ima okrajni zastop iz lastnih dohodkov 1000 K: primanjkljaj pokrijejo s 35% okrajnimi dokladami. Ostaja pa še vedno 1156 K nepokritih: iste upajo prihraniti na raznih postavkah Nato S«* privolijo občinam Trbovlje pobiranje 45",, olH-iuskih doklad. Uško 55",,. IM J .V „. Sv Krištof M»" „ Sv Uupert. Marija Gradec iii Loka okrajni odbor h* pooblaščn i«\ da dovoli tudi občini .Inrklošter povišanje občinskih doklad. k«T se še tozadevna prošnja ni mogla od občine vložiti do občnega zbora. Cestnikom v rezervi je iiue-uoval cesar v III vojn med drugimi g. Gustav Rosiua pri c in kr pešpolku St. 7 in g. dr. Vekoslav Kukoveca pri c. in kr. pešpolku St. 27. Čestitamo! ilelotaiije bralnega hi pevskega društva na Zg. Ponikvi. Naše mlado društvo s«* krepko razvija pod izvrstuiiu in požrtvovalnim vodstvom za to zelo vnetega odbora. S številom udov s«1 smemo tudi že potinšati. čeravno pogrešamo v svojih vrstah še marsikaterega A upanje je. da tudi ti pristopijo Kako je bilo tako društvo |Mitrebuo. kaže dejstv«>. da j<> bilo do sedaj v par ines«*rih izposojeuih uad 150 knjig. Veselje je gledati, kako po-nosno stopajo naši untje in dekleta ob nedeljah i. izposojenimi knjigami proti domu. Koliko brezdelnega postopanja se s tem zabrani ter mesto tega si naši bralci pridobivajo vsestranske izobrazbe. Preskrbljen«« je za zabavo in pouk. Ljuba mladina uajde v knjižnici veliko uličnih |Mivesti. resni in skrlmi gospodarji pa •»bilo gospodarskih knjig. Tudi s časopisi smo razmerno dobro preskrhljeui. Tedaj pa le vsi pridno segajte po knjigah in časopisih, saj vam naš prijazni knjižničar. Franc SrodenSek. rad postreže. Tndi svojo bralno sobo imamo že. v kateri si lahko ob neileljah kratimo ras s čita-ujem. Soba je jako lična, /a prenov-Ijenje poda. za novo omaro in mizo in dva dolga stola so naši požUvtivalni odborniki darovali ves materiial. Srčna hvala! Sedaj se pripravljamo za veielico. S posebno vnemo so se naši diletantje poprijeti učenja svojih ulog. Predstavljala se l»o burka: .Nemški ne znajo." Natančnejši vzp«>re«l I »ode pozneje objavljen. Prosimo vse rodoljube. naj bi nam podarili kakih knjig Po dolgem čakanjn iu opetovauih prošnjah dobili suhi veudar raznašalca poŠte. Prihajal bode k nam trikrat na teden iz Žalca. ■ .KrlM-haufova koča". Savinjska podružnica -Slov. plim. društva" pošilja oklice, v katerih se obrata do vseh prijateljev in prijateljic planinstva. naj nabirajo in prispevajo po možnosti za .Frischauiovo kočo", katero je sklenil postaviti občni zbor .Savinjske podružnice S. P. I»." na severni strani Ojstrice nad logarjev«« dolino. Slovenski planinci hočejo |»o-kazati svetu, da znajo ceniti zasluge moža. katerega zaničujejo lastni rojaki, s tem. da krstijo novo planinsko zavetišče z njegovim imenom Blagohotni prispevki naj se pošiljajo ua naslov: .Savinjska podružnica Slov. planinskega društva" v Gornjem gradu ua štajerskem. Ljubno, r. kr. namestuija v Gradcu je podelila delavcu Luku Pod-krajniku v št. Primožu, ohč. Ljubno. 50 K 50 v rešilne talije. ker je rešil dne 24. aprila 1906 oplavicarja Kri-narja iz Savinje. Anton Kuuej. ki mu je pri tem pomagal, je dobil 2" kron plačila. Posle pri okngnem glavarstvi! brežiškem vodi sedaj mesto od-stopivSega glavarja Vistarinija okrajni komisar Srhatfenrat. — Okrajni ztlravnik dr. Vičič je prestavljen iz Brežic v Gradec. — VeK-posestvo Resahor ua Vidmu v brežiškem okraju sta kupila od iuženerja Jul. Schimetscheka brata Raič iz Spodnje Šiške za 74 000 K S*. Duh ua Ostrem vrlin. Tukajšnn Garbovkoca' Met Mampler podal se je zadan petek z »loma Med potjo ga dolu >11 e?. n i |ii/ Ker ga tndi še drugi dan m lulo domu. Sla ga i«* hčerka iskal Ker ga je nekai časa lahko sledila in so se sledi pri plazu naenkrat izgubile, bili »o sosedje pi< pričani. da ga je plaz zakopal p«, trudapolneni delu s« »a nidi ua«li Plaz ga je dal«*c s pola s seboi po tegnil Siromak je lul i . dne v snegu iu zapušča več uepr«>skrbljenih otrok Potres. Dne i m v,, j«. x središki okolici čutil okoli •• ure p<> ponoči mali. le sekuudo trajajoči |>o t resni sunek v smeli od severa proti jugozahodu. V pokoj je stopil znani dolgo letni profesor zgodovin«* ua maiihm^ki gimnaziji g. Fr. Ilornk Zaročil m« je u Franc i.ip.-. narodni trgov«*« v Br«*žicah. z gojem zadnjem obe zbora sledeči odbor načelnik iii Ida gajnik g Josip Rajšp. iiadnčitelj na ormoški okoliški šoli: tajnik - \