Ni težko biti dober!
•Delati z otroki ni težko. Najrazlič-nejših zaposliiev v prostem Sasu, med katerlmi lahko izbirajo. si prav želijo. Izredno pridni so. za dobro delo z njimi pa je treba imeti le do-volj volje.-
Morda se v teh besedah mentpri-ce šolskega športnega druSlva na osnovni šoli Maksa Pečarja na Cr-nučah skriva recept za uspešno šol-sko špprtno društvo. Dosežki in uspehi črnuških šolarjev-Sportnikov to samo potrjujejo. Na) jih nekaj na-štejemo: prvo mesto starejšth pt-onirjev v malem nogometu na ob-činskem prvenstvu; prvp meslo od-bojkarjev in odbojkaric na občin-skem prvenstvu, v nadaljevanju tek-movanj pa prvo mesto za pionirke na republiškem prvenstvu, za fante pa prvo na regijskem in tretje na republiškem; tetovadke so bile v mlajši in starejši skupini prve na slo-venskem prvenstvu v množični gim-nastiki; učenci. ki se ukvarjajo s ka-ratejem, so bili na slovenskem pr-venstvu tretji. Vse. kar smo zapisali in še kaj. za kar. žal. ni prostora, je črnuškim šporinikom za lansko šol-sko leto prineslo laskavo priznanje - najboljše šolsko športno dru&tvo v občini.
Osnovno šolo na Črnučah obisku-je skoraj 1000 učencev in kot je v
navadi so člani SSD prav vsi — to pomeni, da vsi plačajo Cianarino. Aktivnih članov. torej takšnih, ki obiskujejo vadbo kalerekoli Sporlne panoge - izbirajo lahko med gim-nastiko, odbojko, streljanjem. kara-tejem, nogometom, ritmično gimna-stikp, rekreativnim namiznim tent-som ter folkloro - pa je več kot polovica Kaže, da sta najbolj pri-vlačna športa za učence gimnastika in odbojka. Samo telovadcev in te-lovadk je na šoli okrog 250. Mento-rica ŠŠD Marija Mrša je ob tem po-datku če pristavila, da ji je žat, ker na drugih šolah prav gimnastiki ne posvečajo več pozornosti. Tako tudi ni nobenih pravih tekmovanj v beži-grajski obiini, zato si morajo tekme-ce iskati drugje »V gimnastiki je za uspeh potrebno veliko trdega in na-pornega dela, a glede na to, kaj ta šport otroku daje, je res škoda, da se mu ne posvečamo še bolj-, je razmiStjala.
Pravi naval |e na Crnuiah tudi na odbojko, saj se morajo skorajda otepavati novih navdušencev. Tako imajo vsi proiesorji telesne vzgoje Marija Mrša_. Borut Binter. Bernarda Mavrič in Žarko Maračič pa Jania LipuSček, ki skrbi za utence nižjih razredov.  skupaj  s  števitnimi  po-
močniki, res obilo dela. Prava sreča je, da ima osnovna šola Maksa Pe-čarja dve precej veliki ter šs eno manjSo ieiovadnico, da lahko vsi otroci in vst športniki pridejo na vr-sto. Zato pa so telovadnice ves čas - od jutra od večera - zasedene. Telovadke pridejo k svojim vajam že kar ob sedmi uri zjutraj.
Le nekaj jim še manjka - ustrez-no ignšče za atletiko. Čeprav ne manjka takih učencev. ki tudi na tekmovanju dosegajo lepe uspehe, pa imajo vendarle za dobro delo premalo prostora. Zato je največja želja učiteljev in učencev, da bi le-tos začeli z gradnjo atletskega igrtš-ča pred šolo. Z drugo opremo in orodjem nimajo težav, saj ima vod-stvo šole veliko razumevanja zanje, tako da skorajda ni proSnje. ki bi bila zavrnjena. Za šporlnike in nji-hove vodje je to priznanje in vzpod-buda obenem.
Dokaj dobro je tudi sodetovanje ŠšD z različnimt klubi, kjer lahko najbolj nadarjeni šolski športmki nadaljujejo svojo športno pot.
Vse delo ŠŠD je skrbno dokumen-tirano v številnih knjigah in albumih s totografijami, ki pa jih, ko pripove-dujejo o svojem delu, ne potrebuje-jo prav dosti, saj vedo skoraj vse našteti na pamet - kaj bi jih ne zna-
li, saj so res lanko ponosni nanje. Pri razgovoru z njimi pa je biio opa-ziti še in še skromnosti. obenem pa tudi veselja zaradi dobrega dela.
ŠšO na črnuški šoli je tudi pravi vzor samoupravljanja. Eden od učencev )e predsednik, imajo števil-ne komisije - od sodniSke do disci-plinske - vsak razred ima v društvu dva deiegata Posebej so določeni tudi učenci, ki za šolski časopis Vr-tiljak pišejo poročila s tekmovanj. Teh je pa res veliko, saj nastopajo povsod, kamor jih povabijo in kjer iahko sodelujejo, četudi se s kakšno športno panogo ne ukvarjajo pose-bej zavzeto.
Delo ŠŠO je v glavnem tudi slo-vesna akademija ob koncu šolskega leta. ko povabljencem pokazejo. kaj znajo. Takrat razglasijo tudi najbo-IjSega športnika in športnico na solf. Skupino najbolj pridnih pa učiielji telesne vzgoje vsako letp odpeljejo na poseben izlet V lanskem šol-skem ietu so šli plavat v Rjmske To» plice.
»Včasih nam je kar hudo, ko izbi-ramo, saj je na šoli toliko pridnita, odpeljemo pa lahko samo nekaj naj-boljših«, pravi mentonca Marija Mrša
In prav ta marljivost in prizadev-nost otrok in profesorjev. njihovo veselje do dela, so porok, da se bo v vitrinah osnovne šole Maksa Pečar-ja nabralo §e dosti priznanj za njiho-ve Sportnike.
JANJA   ERJAVEC