Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 12. marca 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cen« 38 Dia za celo leto. — Z« inozemstvo 60 Din. - Posamezna itevilka 1 Din. — V inscratnem deiu vsaka drobna vrstica ali nj. prostor 10 Din. 6I.ASII.0 3.R.Z. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upmvniftvtt Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Nevstrašeno naprej! V Belgradu so bije sedaj hud hoj za spremembo sedanjih razmer v državi. Razmere dozorevajo in vedno bolj politične razmero same opravičujejo veliki boj, ki ga je SLS započela za spremembo neznosnega stanja v državi. Po volitvah so mnogi mislili, da bo srbska radikalna stranka tako uvidevna, da bo ^ama krepko zagrabila in skušala v sporazumu s Slovenci in Hrvati ustvariti tako slanje v državi, da bodo vsi narodi zadovoljni. Srbski radikalni stranki jo šlo pa samo za moč srbskega naroda. Onu jc hotela ohraniti tudi nadalje moč in brezpogojno vlado v celi državi srbskemu narodu. Slovenci in Hrvati naj bi pridno vplačevali in blapčevall. Nesrečna centralistična ustava, ki so jo pomagali ustvariti ®8f*i samostojne?,i in liberalci s svojimi glasovi, jim ie dala tudi popolno nioč, da so mogli v državi brezpogojno vladali in vse izkoriščati, zlasti Slovence in Hrvate. fcelMna žilavost Slovenske ljudske stranke. Slovenska ljudska stranka je od vsega potetka izprevidela, da za Slovence ne bo pravic, ne političnih ne gospodarskih, če v tej državi Slovenci ne dobo po ustavi pravice, da v svojih stvareh sami gospodarijo in sami odločajo, če ne doba zakonodajne avtonomije. S tem programom je nastopila takoj od začetka in ga povsod tudi vztrajno zagovarjala ter so zanj z vso močjo borila. Ali veste, kaj so takrat govorili 0 Slovenski ljudski stranki samostojneži in aa*i liberalci? Grdili in psovali so nas, Obiekovali in opravljali, češ da smo izda-!j i Slovenska ljudska stranka je takrat ; a'ft osamljena, ampak neupogljiva v boju '•a pravico slovenskega naroda. Vsi so bili Proti njej: Vsi Srbi, ker so hoteli vladali mt .'okoriščati celo državo, vsi naši samo-stciupži in liberalci, ker so se za skledo v e Kodali Srbom in ker so napravili križ J®z slovensko ljudstvo in slovenski narod. 1 rclili so, da smo vsi en narod, namreč, da vsi Srbi. Posrečilo se jim je, da so <'.!»b svarilom in kljub orjaškemu boju "venske ljudske stranke začasno zmagali »n izročili vso Slovenijo, vso politično in mor! Slovenije belgrajskemu w»walizm«. To jim ne bo nikoli odpušče- no. Od tedaj so romale milijarde slovenskega truda in premoženja v Belgrad. Slovenec ni imel na lastni zemlji radi izdajstva lastnih sinov nobene besede. Vztrajnost SLS zmaguje! Slovensko ljudstvo združeno v Slovenski ljudski stranki pa ni obupalo in v tem boju ni odnehalo. Zaupala je v svojo dobro stvar in v svojo moč. Pod močnimi udarci, ki jih je vršilo v parlamentu in našem javnem življenju zastopstvo slovenskega ljudstva, ho .se začele razmere spreminjati in javno mnenje je začelo sjioznavti, da je le v programn Slovenske ljudske stranke rešitev za Slovence in driiavo. Misel, da morajo Slovenci in Hrvati imeti in dobiti svoje pravice in svoje parlamente, kjer bodo sami sebi dajali postave, je začela prodirati in dobivati vedno večjo moč, in sedanji boji v Belgradu dokazujejo, da ima ta misel že odločujočo moč na državno politiko. Demokrati vsled vztrajnosti SLS popustili. Srbska stranka, ki se imenuje demokratska stranka, pri kateri so tudi naši slovenski liberalci, ki pa z njo nimajo dosti skupnega, je prišla z novim ustavnim načrtom, ki se že razločuje od prejšnjega, za katerega sc jo pehala ::a časa boja za ustavo za žive in mrtve, kakor noč in dan. Ta načrt seveda ni naš načrt, toda našim zahtevam v maogtoem, tudi v bistvenih stvareh, že znatno popušča. V belgrajski narodni skupščini se sedaj zbirajo vsi oni poslanci, ki skušajo znišiti sedanjo samo srbsko centralistično vlado, v takozvani opo-zicionalni blok. Srbski radikali so prišli s toin v veliko zadrego. Celo Radie je s svojimi poslanci uvidel, da se odločuje usoda slovenskega in hrvatskega naroda v belgrajski skupščini, in je obljubil, da pride najmanj 20 njegovih poslancev v Belgrad. Radičev poslanec Predavec je tudi že prišel s polnomočji teh poslancev v Belgrad, da v skupščini vse pripravi, da bodo tudi drugi prišli za njimi. Zgodovina jO toroj dala prav Slovenski ljudski stranki in njenemu parlamentarnemu zastopstvu. Samo v vztrajnosti je zmagal V Belgradu se bo torej sedaj začel veliki boj, ki bo našo misel o avtonomistični ureditvi naše države potisnil za velik korak naprej ali bo pa že sedaj našo misel dovedel — do zmage. Za velike stvari gre. Pri lanskih volitvah je slovenski narod izrekel svoje odločno prepričanje, da je samo v avtonomiji, ki mu daje pravico do zakonodajo, njegova rešitev. Broz tega ni zanj rešitve. Kar dobiva sicer iz Belgrada, jo samo miloščina in so samo drobtinice, ki ne morejo nikdar zadostiti našim potrebam. Mi hočemo biti gosjiotlarji iu ne hlapci. Do tega cilja pa vodi samo ena pot: vztrajati na poti, ki smo jo nastopili. Drugega i?1io-da ni. Velike skaio smo že odvaliii s trnje-vega pota, po katerem smo hodili. Našo mi sel smo spravili v velikem poletu daleč.naprej. Kdo se bo da? sedaj begati in zopet varati slovenskim liberalcem in samosfoj-nežem, ki so nam vsem natvezili ta veliki jarem odvisnosti od velesrbstva? Kdo se bo hotel dati šo enkrat prevarati? Sklep vsakega pravega slovenskega človeka mora biti: S ponosno glavo in s stisnjenimi pestmi korajžno naprej! Centralizem moramo treščiti ob tla! Treščiti pa moramo ob tla tudi hlapce srbskega centralizma: naše liberalce in samostojneže. Pogum velja! Neustrašeno in brezobzirno pojdemo tudi naprej v boj za gospodarske in politične pravico Slovenccv, v boj za zakonodajno avtonomijo Slovenije! Ali Uberalno časopisje res ni brezversko? Skrivajo se, a se vendar izdajo. Večno resnična je prilika Gospodova o človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali je prišel njegov sovražnik in prisejal ljulike med pšenico. Koliko dobrega semena vrže krščanstvo v človeška srca, pa vendar koliko vidimo hudega. Kje je tisti sovražnik, ki je pri nas vsejal toliko ljulike in jo še seje, krado-ma, na tihem. Vsi ga poznamo, samo nanj premalo mislimo. Vse naše javno življenj« je njiva, na katero seje ljulilco nravne skvarjenosti in seme brezverstva. Ta na5 veliki sovražnik, ki se je posebno v zadnjih letih po prevralu pri nas široko razpasel, je npSe brezversko Časopisje. Noben libe- 4' ralen list noče veljati za brezverskega in če rečete o kakem listu, da je proti veri bo naredil kakor tisti socialistični agitator, ki je žel govorit proti katoliškim strankam, pa je držal v rokah rožni venec. Pravijo, da so samo napredni, samostojni, demokratski k večjemu še svobodomiselni, da pa niso proti veri. Da ne morejo slepomišiti in varati našega ljudstva s svojo hi-navščino, jim je od časa do časa treba potegniti njihovo krinko z obraza. Za danes nekaj primerov, ki naj pokažejo, da so ti listi, ne samo protiljudski, ne samo plačani od bank, da drže ljudstvo v gospodarski sužiiost:, ampak da so naravnost proti posameznim verskim resnicam. Naš list sicer ni nabožen list, ker pa je namenjen pouku ljudstva je treba tudi tu izpregovoriti odločno besedo. Zarucfavajo Cerkev kot božjo ustanovo. Kristjani izpovedujemo vsak dan: »Ve-.■ujem v sveto katoliško Cerkev. S tem priznavamo to veliko družbo pravovernih kristjanov za božjo ustanovo in ne za samo človeško delo. Kaj pravi napredni časopis o njej? 24. februarja t. 1. je zapisal ^Slovenski narod«, da se je cerkev oddaljla od Evojega prvotnega namena, da je zgubila značaj vzgojiteljice človeštva, da se je uklonila v temeljih duhu materialhma in da se je izpremenila iz duhovne v posvetno ustanovo. — Nobene posebne učenosti ni treba, da Vsakdo razume, da se božje delo v svojih temeljih ne more spremeniti. Kdor količkaj pozna krščanstvo, ve, da je Kristus rekel, da bo on s Cerkvijo do konca sveta. Če kdo tedaj govori, kakor »Narod« o Cerkvi, s tem taji božansko ustanovitev Cerkve ln skuša postavljati Kristusa na laž. Kdor verjame, kar piše tukaj ta list, ne more biti več pravoveren kristjan. In izbirati ne moremo nič. Ali sprejmemo celo resnico Kristusovega nauka ali jo zavržemo. Pri nas ni mogoče, da bi kdo izbral to, kar mu ugaja, ampak mora sprejeti za resnico vse, kar uči ta Cerkev ali pa velja o njem znani stavek sv. pisma: Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kot nevernik. Strah liberalcev pred peklom. Zlepa o kateri stvari liberalno časopisje nc piše tolikokrat kakor o peklu in vicah. Pred hudičem ima svobodomiselc poseben rešpekt, če ga tudi taji. Pekel in vice so sSlov. Narodu« (22. februarja t. 1.) samo neke mistične peklenske muke, s katerimi vodi Cerkev ljudi za nos.'Z grožnjami o peklu iu vicah hoče držati mase v okovih duševnega robstva. Samo dvoje je mogoče, al je pekel ali ni. Kdor pravi, da "a m, ni vernik katoliške Cerkve, čemu slepomišite s praznimi besedami? Vemo da je marsikateremu liberalcu neprijetno, če se nanj spomni, vsaj na smrtni postelji, toda zato resnica ostane vseeno resnica. Napadi na voditelje Cerkve. V zadnjem času posebno divje bruhajo ti časopisi proti papežu, škofom in duhovščini. Enkrat pišejo, da je papež med vojsko držal z Lahi, ki so bili sovražniki Avstrije, drugič pišejo, da je držal z Avstrijo in Nemci, kakor da bi mogel oboje storiti obenem. S tem sami najbolj dokazujejo, da se papež ni obrnil ne na eno ne na drugo stran, ker je vedel, da je vojska grozovita nesreča za vse katoličane, naj so to Italijani, Francozi, Nemci ali Slovani. Vidi se pa iz liberalnega časopisja in tega podtikanja, kako silovito sovražijo vse, kar je v zvezi s Cerkvijo. Mi vemo n. pr. da gre spoštovanje kralju in tudi liberalci ob vseh mogočih prilikah to povdarjajo. In vendar je papež poglavar neprimerno večje družbo kakor kak kralj, pa mu ne dajo spoštovanja, ki mu gre. Ali moremo o njih potem misliti, da so pravoverni? Najbolj smešno pa je, da »Jutro* 9. t. m. za dokaz, da je papež držal z Nemci, navaja enega največjih svo-bodomiselcev in sovražnika katoličanstva Masaryka, kakor da bi mogel pričati ta mož sam proti sebi. Liberalna — takoime-novana inteligenca seveda vse prenese. Da vodijo li listi boj proti »farjem«, ni nič novega. Vendar je zanimiva iznajdba »Slov. Naroda« z dne 26. februarja, kjer trdi neki modrijan, da sploh ni bilo duhovnika, ki ne bi blagoslavljal v svetovni vojni orožja in ne vodil s križem v roki v boj brata zoper brata. Mi dobro vemo, da je tudi duhovnik zmotljiv in lahko kaj napačnega napravi, toda dosedaj še nobeden, tudi »Slov. Narode ni vedel povedati nobenega duhovnika, ki bi to storil. Ali ne kaže to pisanje samo satanskega sovraštva proti tistim, ki so določeni, da ljudstvo poučujejo o verskih resnicah? Če bi hoteli bili zlobni, bi lahko začeli navajati, kaj je ravno tisti časopis med vojno pisal in kako je navduševal za ranjko Avsirijo. »Slov.Namk ima v tem oziru veliko grehov, pa si menda misli, da so ljudje od leta 1918. že vse pozabili. Zloraba cerkve in spovednice. Strašen tm v liberalni peti so prižnice In spovednice. Čisto razumljivo, ker liberalec nerad posluša resnico in nerad prizna v svoji prevzetnosti, da je grešnik. O nekem misijonu piše r-Jutro« 7. t. m. takole: »Najhujše so pritiskali pobesneli rimskokatoliški derviši v spovednicali.« Dopisnik pravi potem, da je šel samo nalašč zato k spovedi, da bi videl, kako se dela. Imel je torej zelo dober (!) namen in je razumljivo, da je slišal od misijonarja: »Ne dam od-veze*-. To mu je spovednik odrekel, kei je hotel vztrajati v grehu in ni hotel pustiti slabe priložnosti. Ali je to še kak vernik, ki se norčuje iz spovednice na ta način? Za nas je in ostane spoved zakrament. Ali ni torej tudi tak list, ki priobčuje take nesla- , nosti o delu misijonarjev in o soovedovanju ! veri sovražen? Liberalci se torej niso ničesar naučili ' ob prevratu in ničesar pozabili. Njih na- I men je počasi pokvariti mladino, spraviti ljudstvo ob vero, da bodo potem take ljudi lahko po svoje izžemali, in da bo rastlo bogastvo posameznih kapitalistov. Zato sejejo ljuliko med pšenico in radi bi, da bi ljulika pšenico čimprej popolnoma vdušila. Ko so ljudje spali... Mi vemo dobro, da se nobena verska resnica ne bo spremenila, četudi so to časopisje vanjo zaganja. Cerkev je skala, v katero se je zaganjalo že veliko kozličev, pa so si vsi glave razbili. Vere in Cerkve torej ne bo konec. Lahko pa trpi velikansko škodo naše ljudstvo. Naš list je ljudski list in (D«lje glej v naslednjem stolpcu spodnji) -^P?- PDStfETU Poruhrje se imenuje nemško ozemlje ob reki Ruhr, katerega so pred približno enim letom zasedli Francozi skupno z Belgijci, ker jim Nemčija ni bila pripravljena plačati vojne odškodnine v tako visoki meri, kot so jo zahtevali. Poruhrje je eno prvih premogovnih in industrijskih ozemelj na svetu, zato je zasedba Nemce zelo v živo zadela. Toda tudi Francija ni dosegla tega, kar je mislila. Francoskemu franku so na-i povedale močne nemške in ameriške banč-! no skupine vojsko, angleške pa so jih pri j tem podpirale. Angleška vlada, tako prejš-; nja še bolj pa sedanja, že od začetka ni bila zadovoljna s francosko politiko v Poruhrju. i Tudi belgijski socialisti, ki so v zelo ozkem stiku z vladno angleško delavsko stranko, so popolnoma spremenili svojo dosedanji) vnanjo politiko, ki je bila ista kot francoska. Sedaj pi zahtevajo, da se zasedba ukine. Za francoskim frankom, ki je že manj vreden kot iaška lira, je v zadnjem času zaČ3l padati tudi belgijski frank. Francoska vlada je povišala davke, doklade in različne dajatve, toda frank gre šo vedno navzdol, cene pri blagu zlasti pri življenjskih potrebščinah pa navzgor. Turčija. Šcststo let je bil turški sultan hkrati tudi verski poglavar vseh mohamo-dovih vernikov, katerih je približna 300 i milijonov na svetu. Po svetovni vojni pa so se izvršile v tem oziru velike spremembe. ! Najprej je postala Turčija republika, na to je Kemal paša prestavil državno prestolnico iz Carigrada v maloazijsko mesto Ango-ro, v najnovejšem času pa je angorska velika skupščina odvzela članu bivše turške vladarske rodovine Abdul Medžidu še kalifat, t. j. versko poglavarstvo nad vsemi muslimanskimi verniki. Odstavljeni kalif je moral zapustiti Turčijo (Carigrad) in se je to dni preko Jugoslavije odpeljal s svojim spremstvom v Švico. Zanimivo je, kakšno stališče bodo zavzeli muslimani izven turške republike (n. pr. jugoslovanski in oni v Arabiji) napram temu odloku angorske skupščine. — V Turčiji nameravajo uvesti namesto dosedanjih nepraktičnih arabskih pismenk latinico, s čimer upajo Turčijo zelo približati Evropi. Bolgarija. Narodno sobranje je 5. t. m. soglasno odobrilo sanitarni dogovor med Jugoslavijo in Bolgarijo. — 6. t. m. so so pri predsedniku bolgarske vlade Cankovu zglasili diplomatični zastopniki Anglije, Italije, Jugoslavije in Romunije in ga ojx> (Dalje glej na naslednji strani spodaj I) zato smatramo za svojo dolžnost, da ljudi opozorimo. Kdor je torej pameten, naj se varuje. Prisiliti se pa nikakor ne da. Mladina, na katero starši ne bodo pazili, bo vedno rada prebirala umazana pripovedovanja takih listov, toda starši naj gledajo, da jim taki otroci, ki take stvari dobe v roke, ne bodo na stara leta namesto oporne palice kruta šiba. Ne dajmo se uspavati, da bi hudič potom slabega časopisja sejal ljuliko brezverstva! d Naročnikoni-zamudnikom sporočamo, da je ustavljanje lista končano do zadaje črke. Kdor hoče, da inu dopošljemo še vse zadržano »Domoljubove« številke, naj nemudoma pošlje naročnino najmanj za prvo polovico leta, kajti pozneje bi mu več no mogli postreči z vsemi letošnjimi številkami. — Ako slučajno kateri izmed teh na-ročnikov-zamudnikov ne bi imel več pri roki položnice, naj jo zahteva po dopisnici. Dopošljemo mu jo takoj. d Opozarjamo vse čitatelje Domoljuba, f.iasti očete in matere na današnji dopis iz Kranja ln članek: Ali liberalni časopisi res niso proti veri. d Bodite pametni! Vse vzdihovanje /nič ne pomaga! Z banaškim in slavonskim kmetom se v pridelovanju žit ne bomo mogli skušati, ker pri nas obdelovanje neprimerno več stane kot v Slavoniji. Davki in drugi stroški pa rastejo. Zato se moramo ozreti še na druge dohodke, v katerih nas naši južni sosedje ne bodo nikdar dohiteli. To je poleg živinoreje in mlekarstva zlasti sadjarstvo, ki bi nam neslo milijone, ko bi naši ljudje vsaj desetinko tistega časa posvetili sadjarstvu kot ga posvete polju. Seveda jc treba znati in zopet znat«. Zalo se je treba učiti. Pustite zavoljo tega oštarije in berite. Imate trojen profit: prihranite na denarju, ostanete brihtni in se naučite, kar vam bo nukaj neslo. Domoljub prav zato prinaša razne gospodarske članke, posebno sadjarske, da dobite razumevanje za to, kar vam je res v korist. To pa šc dosti — vzemite v roke sadjarske in druge gospodarske knjige, ter se učite. Neumnost, nevednost in pijača so najdražjo stvari na svetu. Pustite oštarije in samostojne ter liberalne zabavljace — vse to vam ne bo niti groSa prineslo, pač pa mnogo škodo — ter vzemite v roke dober časopis in primerno poučno knjigo. — Isto velja za gospodinje. d Obračun za prenos Jndenbnrških žrtev. Dohodkov Din 103.325, stroški za prevoz in pogreb Din 77.457. Ostanek dinarjev 25.868 se porazdeli med dve vdovi in 3 sirote po ustreljenih žrtvah, vsaka po Din 4500, tretja zopet omožena vdova je dobila Bin 1500, ostanek Din 1868 pa se naloži za vndržavanje grobišč. d Zupuščenost pravoslavnih vernikov. iV naši državi je 800 nezasedenih pravoslav-župnij. Pravoslavni bogoslovci, ki dokončajo študije, večinoma gredo za učitelje in se ne dado posvetiti. V Črni gori od jteta 1906. niti en bogoslovec ni bil posveten za duhovnika. —■ Ni čuda, če narod potom v vsakem oziru peša. sorili na nedogledne posledice, ki utegnejo zadeti Bolgarijo zaradi znanega delovanja jfodora Aleksandrova, vodja Makedoncev. °kK0 za,lteva,i od njega, da ukrene vse Potrebno, da takoj prenehajo vsi napadi »makedonstvujuščih« na jugoslovansko ozemlje. Cankov je vse obljubil; v zvezi s TO 1® vlada doslej zaprla žo nad 300 oseb. d 250 milijonov kron je razdala sedanja centralistična vlada za podpiranje svojih Časopisov in političnih propalic, ki iščejo pri radikalih osebne koristi. Koliko dobivajo slovenski radikali? d Opozoritev izseljenikotn v Kanado. — Ministrstvo Socialne politike odreja, da se prošnje kmetovalcev za izseljevanje v Kanado na poletna poljska dela morejo sprejemali samo od onih peljedelcev, kateri pri lože prošnji originalno garantno pismo kanadskega izseljeniškega komisarja gosp. Willansa v Antvverpnu. Brez takega pisma nadrejene oblasti ne bodo reševale tozadevnih prošenj. d Strup. Liberalci naravnost po judovsko vsiljujejo svoje brezverske listo ter jih pošiljajo v celih skladovnicah na deželo kljub temu, da jih ljudje vračajo. Poleg tega hodijo agenti po deželi in vsiljujejo to strupeno robo. Ljudi opozarjamo, naj ta od liberalnih bank plačani papir vztrajno vračajo, agentu pa pokažejo vrata. Svobodomiselni časopis v niši pomeni začetek konca verskega življenja. d Društva fantov ia deklet ustanavljajo samostojneži po deželi. Končni namen njihov je isti kot pri sokolih: ljudstvu omrziti vero in versko življenje. d Občni zbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani se jo vršil2. t. m. in sc je izvolil btari odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Štefe. d Lakaji. Uprava dvora v Belgradu potrebuje prvovrstnih lakajev. Obrne naj se na Uju (udruženje liberalnih učiteljev), ki v množici prideluje dobro dresiranih lakajev. Tega mnenja je bil tudi pokojni pisatelj Cankar, torej v poznavanju ljudi vsekakor dobra firma. d Balkan. Tvrdkd Ringhoffer iz l*rage toži našo državo za 600.000 zlatih frankov, ki jih je ostala dolžna še predvojna Srbija za dobavljene vagone 1. 1914. d Testera, Srem. —■ Dragi Domoljubi Sprejmi par vrstic in jih posfavi v kak prazen kotiček. Tukaj v Sremu je namreč precejšnje število Slovencev. Seveda jih je večina, kateri so samo čez zimo. Ko pa napoči pomlad, se pa vsi vračajo domov k svojim, da jim pomagajo pri pomladanskem delu. Tukaj razsaja zima, kakršne še ni bilo. Prignala je do naših bivališč nekaj volkov, ki smo jih na več krajih zapazili. Donava in Sava sta bili dolgo časa čisto zamrznjeni. Citam tudi Domoljuba, kateri nas redno obiskuje v dalnjem Sremu. Pozdravljam vse Domoljubov© prijatelje in naj le z veseljem nadaljujejo in naj gledajo, da ostanejo združeni v eni močni struji, ker le skupno delo ima pravi pomen in pravo moč. Pozdravljam. Nosan. d Lep zgled — tako se nam poroča iz Kokošenj pri Dobu — ie dal svojim otrokom pred svojo smrtjo Anton Kunavar, posestnik v Kokošnjah. Bil je vedno zvest naročnik in bravec »Domoljuba«. Imel je dober spomin, vedel je veliko povedati, kaj je bral. V. bolezni, ko ni več sam mogel »Domoljuba'' brati, pa je moral domačih kdo na glas brati vsako številko. Zrlo je pa priporočal svojim otrokom, naj tudi pozneje vedno in radi bero »Domoljuba«. Pvosil ja pa svoje tri sinove, naj nikar ne pristopijo k Sokolom, ki kažejo toliko surovosti in podivjanosti tudi v naši okolici. Snežni zameti. Iz Dragatuša poročajo: Tukaj so veliki snežni zameti, kakršnih zlepa nihče ne pomni. Sneg je v nižini do 1 m dobeL Ker pošta no more voziti, smo brea vsake zveze. Pri rani maši je bilo danes 16 moških in s pevkami do 30 žensk. — Majhno drevje je do tal upognjeno — veje se pod snežno težo lomijo, sneži pa še vedno kakor za stavo! d Zima povzročila velika asko škod« t okolici Dubrovnika. Po dubrovniških okoliških vrtovih in njivah je povzročila letošnja huda i?i dolgotrajna zima nepregledno veliko škodo. Vso sočivje je zmrznilo in gnije, zmrznile ter pozeble so tudi pomaranče in limone. — Breskve, ki so januarja v efubrovniški okolici v polnem cvetju, sedaj marca komaj poganjajo. d Nevarnost novih povodnji. Po južnih krajih, kjer se je sneg začel silno hitro topiti in je obenem deževalo, so vode silno narastle in zopet grozijo povodnji. Nevarnost obstoji ludi v Sloveniji, kjer še vedno sneži in hiter preobrat vremena lahko povzroči velike poplave. d Katoliška zveza francoskih kmetov obsloji od leta 1917 in ima namen Bogu oddaljeno podeželsko ljudstvo pripeljati zopet nazaj v naročje sv. Cerkve. Dalje skrbi tudi za stanovsko dobrobit članov. Zveza priredi vsako loto velikansko romanje k cerkvi Srca Je/., na Montmartre in ima ob tej priliki svojo veliko letno zborovanje v Parizu. d Naselitev zdravnika. V Cerknici, kjer so že skoro leto dni pogrešali zdravnika, se je s 1. marcem t. 1. stalno naselil kot okrožni zdravnik g. Dr. Stanko Pušenjak, bivši zdravnik splošno bolnice in ženske bolnice v Ljubljani. d Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani razpošilja poročilo o svojem delovanju v letu 1923. Obrača se s prošnjo za podpore, darove, milodare in zbirke na župnijske in občinske urade, Marijine kon-gregacije in druge organizacije ter na gospodarske in denarno zavode. — V preteklem lotu je imelo društvo 892.272 K izdatkov. Podpiralo je sirote in sirotne družine s primernimi podporami, z obleko in obutvijo. Posredovalo je za sirote pri varstvenih in drugih oblastih ter oddalo več sirot v dobre krščanske družine. Največ stroškov pa je povzročalo vzdrževanje društvenega deškega zavetišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer se oskrbuje povprečno po 65 sirotnih dečkov v starosti od 3. do 14 leta. Da je društvo moglo to obsežno socialno in mladinsko-skrbstveno delo vršiti, se mora zahvaliti svojim članom in dobrotnikom. — Proračun potrebščine za leto 1924 izkazuje ogromno vsoto 1,009.840 K, katero naj krijejo dobra srca. Zato toplo priporočamo društvo v vsestransko podpiranje. Tudi preč. škofijski ordinariat je ■ dopisom z dne 4. februarja sporočil, da bo rad društveno letno poročilo razposlal in dobrotnikom priporočil, naj za potrebe društva obilno prispevajo. — Podpore, milodare, zbirke in vsak najmanjši dar bo hvaleč 31 110 sprejelo: ^Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani, Mestni irg 8, i. nadstr.« ali pa »Vodstvo zavetišča sv. Jožefa v st. Vidu nad Ljubljano«. -- Izvetičar pa, ki se je usmilil siromaka, ki je zbiral okrog sebe otročiče in ki še vedno bodi med naini, naj po priprošnjl sirot rosi bogat blagoslov nad darovalce in darove! d Umrl je v Ožboltu pri Trojanah župnik Janez Horvat, star 49 let. Bog mu bodi večni plačniki d Umrl jc v Horjulu 6. marca občinski odbornik in posestnik Janez Čepon, p. d. Kovač. Bil je vedno naš zvest somišljenik. Žalujoči rodbini naše odkrito sožalje! d Žrtev alkohola. V soboto zjutraj, dne 8. marca so našli .ia travniku za kolodvorom na Ponikvi zmrznjenega Jožefa Zatler, posesti) ika na Hotunjem. Prejšnji večer je popival po Ponikvi, likof pa je pil v zadnji krčmi pri Gobcu poleg kolodvora, odkoder je odšel že pozno v sneženo noč, zašel s ceste in tam zaspal — za vedno. Alkohol, zakaj nisi "vojega dobrega prijatelja grel, da bi še živel? Saj alkohol greje. Ali mogoče ne? d Ljubljanska porota. Ivan Jerin iz Viča, ki je ubil lastnega očeta, je bil obsojen na 12 let težke ječe. — Franc Sajovic iz Luž, ki je na Sveti večer zaklal šenčurskega fanta Avgusta Blagneta, je dobil samo 10 mesecev radi prekoračenega silobrana, ker se radi pomanjkanja prič nameravan uboj ni mogel dokazati. — Lojze Kočar iz Volčjega potoka je zadušil na svojem skednju lastno ženo. Obsojen je bil zato na smrt. — Ivan in Lojze Suban, Starko Hočevar, Marij Keber in Alojz Kosmina so ukradli v Strojnih tovarnah in livarnah 3 kose brona in 4 kose čina v vrednosti 68.44-1 kron. Obsojeni so bili prva dva vsak na 16 mesecev, ostali pa vsak na 12 mesecev težke ječe. d Napad banditov. Pot iz Rotorja v Er-ceg novi je proglašena kot nevarna radi roparjev. 1. marca popoldne so se kljub opozorilu štirje .bogati trgovci peljali z avtom po tej cesti. Sredi pota jih ustavi 7 razbojnikov, jim oropajo 50.000 dinarjev ter jih do golega slečejo in jih nato puste z avtom se odpeljati. d S topom na tolovaje. Te dni se je spoprijel oddelek žandarjev v Bjelici, v drenovskem srezu s šestimi hajduki, ki so dolgo časa ropali po selu Drenica. Ko so videli tolovaji, da jih hoče žandarmerija obkoliti, so se umaknili v neko kočo, se tamkaj zabarikadirali in se začeli braniti na življenje in smrt. Začela se je pravcata bitka, a žandarji vendarle niso mogli tolovajem do živega. Orožnikom je dospel na pomoč top. Nato so bili hajduki pozvani na prostovoljno predajo, a so na ta poziv odgovorili s celo salvo krogel. Top je začel delovati in že po par granatnih strelih se je užgala zabarikadirana koča in v plamenih in pod tramovjem so končali 4 hajduki. Iz goreče koče sta hotela dva pobegniti, a bo ju orožniki na pobegu ustrelili. d Moralna pokvarjenost. Znani razbojnik Caruga — Član radikalne stranke — h ™a celo vrsto roparskih umorov na ve-bh dobiva v ječo nebroj pisem od neznanih deklet, ki mu razkladajo svojo ljubezen, odkar so videle njegovo fotografijo, d Pasje stekline. Po celi Dalmaciji se Je nenadoma pojavilo veliko število steklih » psov. Nekaj časa jc steklina najhuje divjala v severnem delu, sedaj pa se je preselila bolj v južne predele. Zlasti okrog Dubrovnika steklih psov kar mrgoli in radi lega so oblasti bile prisiljene izdati naredilo, da se morajo ubiti vsi psi brez izjeme. Seveda je ta >pasja smrt«: povzročila veliko žalost, zlasti po mestih, vendar je pri tako razširjeni bolezni edino zdravilo. Stekli psi so povzročili že mnogo nesreč. Nedavno je obgrize! tnk pes nekega oficirja v Dubrovniku, ki pa za ugriz ni dosti zmenil. Črez tede:i dni so se pojavile strašne posledice. Častnik je sam stekel ter po pardnev-nih inuk;>h umrl. Smrtnih slučajev vsled ugriza psov je bilo v Dalmaciji izredno veliko. d Smrt radi stekline. V Boki Kotorski je umrl te dni v groznih mukah komisar vojaške bolnice IJrvat, rodom z Polja in sicer na steklini. Še pred Božičem lanskega leta ga je obgrizel pes. Rana se je gospodu komisarju lepo in brez obotavljanja zarasla, bil je čisto siguren, da pes ni bil stekel in je izven vsake nevarnosti. Cela dva meseca zatem, ko se mu je rana zacelila, pa se je naenkrat pojavila na njem steklina. Hrvat je stekel in 5 močnih vojakov ga je komaj in komaj ukrotilo, ker je kavsal ter grizei na vse strani. Popolna steklina ga je mučila samo en dan. Proti večeru usodepolnega dne se jc za nekaj ur popolnoma pomiril in nato umrl čisto mirno. d V 10 dneh okroj; sveta. Na Angleškem se pripravlja ekspedicija, ki hoče v desetih dneh z letalom preleteti okrog sveta. d Gradec je imel pred vojsko okrog 150 tisoč prebivalcev, sedaj iih ima le še nekaj nad 100.000. Kljub temu ima 133 advokatov, 440 zdravnikov, 111 zobozdravnikov. 76 bank, 180 kavarn, 565 gostiln in 786 čevljarjev. Ljudje morajo zelo pridno biti bolni, piti, v kavarno pohajati, čevlje trgati ter denar v banke nositi, da morajo vsi ti stanovi dobro živeti. v d Proti samcem. V Argentiniji, državi Južne Amerike obstoji zakon, po katerem morajo sanici od 20—30 let stari plačati mesečno 95 dinarjev, od 50—75 let 135 dinarjev od 75 let dalje 50 Din. d Najmanjše letalo. Po vojni je mnogo bogatašev napravilo svoje aeroplane, ki se silno hitro izpopolnil jejo. Tako je neki francoski inžener zgradil aeroplan, ki obse** v krilih le še 10 m širine, 5 m dolžine in 105 m višine. Ima dvn motorja s 35 konjskimi silami, leti 140 km na uro (iz Ljubljane na Jesenice in nazaj) ter se dvigne 4000m visoko. Bogati Amerikanci bodo Kmalu zaceli prepuščati avtomobile prole-tarcem, sami pa se bodo vozili samo še z aeroplani. d Obvezna telovadba. Na Češkem je skupina poslancev stavila v zbornici predlog, da mora vsak moški do 24 leta obiskovati telovadbo pri Orlu, Sokolu ali komunistični telovadni organizaciji. d Koliko pisem dobivajo vladarji. Sv. Oče dobiva dnevno povprečno 27.000 pisem, ameriški predsedrik republike 6000, italijanski kralj 500, predsednik francosko republike 300. Seveda vsi ti teh pisem ne čitajo sami, temveč njihovi uradi, ki jim najvažnejše reči vsak dan poročajo. d Zalog pri Celju. 15 Din, ki ste jih poslali, Vam je v uredništvu do konca tega meseca na razpolago. Notice ne moremo priobčiti, ker je preosebna. d Popravek. V zadnji dopis z Dola pri Ljubljani se je vrinila tiskovna pomota. Stanje hranilnih vlog pri ondotni hranilnici in posojilnici znaša 1 milijon 700 tisoč kron, celotni promet pa nekaj malega manj kot 3 milijone kron. MED BRATI ONKRAJ MEJE. Politično društvo za Hrvate iu Slovence v Istri. Edina samostojna politična organizacija Jugoslovanov v Istri je ^Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri«;, ki je bilo pred poldrugim desetletjem ustanovljeno od dr. Dinka Trnajstiča. Po končani svetovni vojni so se lstrani izpočetka priključili tržaškemu politič. društvu Edinost, a so se pozneje postavili zopet na lastne noge in obnovili samostojno politično organizacijo za Istro. Dne 14. februarja se je vršil v Trstu občni zbor, na katerega -o prihiteli skoro iz vseh delov Istre kmet-ki zastopniki in se navdušeno udeleževali »az-prav. Kot odposlanec goriškega politične; a društva se jc udeležil občnega zbora dose-danji poslanec Virgilij Šček, ki je v imenu Goričanov pozdravil istrske brate. Pri volitvah novega odbora je bil za predsednik i izvoljen dr. Josip Krajša. Društvo ima v Trstu svejo pisarno, ki jo vodi absolvirani pravnik Vlado Sirouič. Na občnem zboru so razpravljali o bodočih državnozborskih volitvah, h koncu pa je bilo sprejetih ve": odločnih resolucij zadevajočih poreča vprašanja istrskih Jugoslovanov. Nov župan v Gorici. Dne 1. marca jo novoizvoljeni občinski svet Izvolil za župana senatorja Bombicha, za podžuj ana pa dr. Verzegmassija in dr. Pirnausi^a. Nosi občinski svet sestoji iz samih fašistov, ker se Slovenci volitev radi nasilja sploh niso volitev udeležili. Jugoslovansko - italijanska trgovinska zbornica se je pred kratkim ustanovila v Rimu. Poleg centrale v Rimu ima zborni 'a še svoje podružnice v Trstu, na Reki, v Milanu in Jakini (Anconi). Od naših vrlih gospodinj jo odvisno, dn so pri nas uporablja domači izdelek, kakor so •PF.KATETE«. So nnjccnc jšc, ker se zelo na-kuhajo. Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naloMfe svo| dcnnr |iri v Ljubljani — r. s. z o. s. ki se je HktfctLILA 12 hiše Utiuhnshcga samostana na K.maiesfiviri tra posojiMca relativno večino dcinic stavbne d, IriiSko družbe bi>(,|a .Union. » l.iuhliani — Vrbutega ie niena last oova lepa palača ob MikMič' «1 cesti, več mestnih hiS stavhiSČ in zemlji.« » in inozemstvu - Denar se naloži lahko tid' P° poStnih položnicah, 5881 rr PDUTlCni • 2RPISKI p Proti opezicionalnemn blokn, ki ga ;P stvorila SLS zato, da se vrže sedanja ko-niptna vlada, rujejo hrvatski in slovenski liberalci. Pribičevič kot njihov voditelj je v demokratskem klubu glasoval proti bloku in so samo zato ne zveže s Pašičem, ker ima premalo poslancev za sabo. Pribičevič je v imenu slovenskih in hrvatskih liberalcev izjavi!, da se mora centralizem za vsako ceno vzdržati. Slovenski liberalci, ki tudi izjavljajo, da od centralizma niti za las ne odnehajo, so divji vsled tega, ker se jo našim poslancem posrečilo pritegniti večino demokratov v opozicionaini blok in jih pridobiti za popustitev od centralizma, toda so se potuhnili in čakajo, kdaj bi mogli pasti opoziciji za hrbet in utrditi velesrbski centralizem. p Hadičevci so izročili predsedniku narodno skupščine 20 poslanskih poverilnic. Nadaljnje so še pripravljene. Proti tem po-verilninuit) je vloženih 11 pritožb. Verifikacijski odbor je že sklican in bo mandata takoj vzel v pretres. Cuje se, da vladna večina pri potrditvi mandatov no bo delala težav. p Najjasnejši dokaz, kako napačno je ielal Radič, ker ni šel v narodno skupščino takoj po Izvolitvi, je shod volesrbskih študentov, ki so je vršil to nedeljo v Belgradu l>roti priludv hrvatskih poslancev v Belgrad, Predsednik shoda jc. rotil Radiča in njegov j posiar.ee, naj ocUncjo doma in da \ I'< I gradit nimajo ničesar iskati. l>rugi so klicali: Srbi na okup<, zakaj s prihodom Hrvalov v Belgrad je došel čas, ko so bo moralo prenehnti velesrbsko izmozgavanjd Hrvatov in Slovencev za belgrajsko žepa. i — Ali ni Radič toga videl že takoj po volit- ; vah? Ti dogodki zopet jasno kažejo, da je SLS edina vodila pravo politiko. Ko bi se pa ravnali po željah »Avtonomista«, bi pa danes sedeli Hadičevci in — naši |x>slanci doma, volesrbski bl še naprej skubili državo. d Samostojneži nn vse prelege zdihu-jejo. Na liberalce so začenjali biti bolj hudi kot na klerikalce, zakaj samostojna arma-' i se očividno krči in pri tem največ služilo liberalci. Tako piše Kmetijski list: >Z na"j-podlejšimi sredstvi vzbujajo med ljudstvom nezaupanje, iz katerega hočejo sami črpati yes dobiček. Pri tem se ne ustrašijo ne la-Zl> obrekovanja, niti najbolj ogabnega sredstva v politiki — boja proti posamez-n|m vodilnim osebam. Drže se gesla: oblati Sa, ako so še tako čisti, neknj le ostane na jijeni — geslo, ki se ga zamore posluževati 0 c'ovek brez vesti in brez vsake poštenostih To je vse res in mi smo to že davno ugotovili še takrat, ko je dr. Žerjav samostojne generale plačeval s stotisoči, da so ustanovili samostojno stranko kot liberalno Pomočnico na deželi. Takrat, ko so liberal-rl! ] f.'J)a,i te generale z dobrotami, niso vi-' , »boralnih »najpodlejših sredstev«, se-veaa ker so jih uporabljali samo proti SLS. lom r P? ]jU('ic> ki se rfajo plačati, dn se po- z lst'mi podlimi sredstvi borijo proti SLS, čisto zaslužijo, da se v lastnem blatu pogreznejo. p Najostreje obsoja Radičev »Slobodni dom« vsakega Hrvata »svečenika i svjetov-njaka«, ki bi poskušal prepričati Hrvate, » ... da ini Hrvati moramo voditi katolič-ku politiku.« To pa nič ne ovira nekaterih naših prepričanih katoličanov, da ne bi nasedali »Avtonomistu«, ki spravlja Radi-čevo politično agenturo v Sloveniji. p Kaj moramo Slovenci vso požreti? V Ljubljani izhaja list »Radikal«, ki ga izdaja nekaj ljudi, ki bi si radi potom srbske radikalno stranke prikopali do korit. V zadnji številki pripoveduje, de se jo radikalna stranka v Sloveniji zdaj drugič rodila, I da je očiščena od korupcije, da se bo borila za vsestransko zboljšanje slovenskega | ljudstva, posebno kmetskega, da so bo po-| tegovala za duhovščino in vero, za samoupravo občin, srezov in oblasti, v katerih naj narod sam urejuje svoja gospodarska, finančna in kulturna vprašanja, da hoče i imeti red in čistost v upravi itd. Obenem j j>a v istem članku izjavlja, da bo vodila po-! liliko po načelih »velikana : — Nikole 1'a-| šiča. — Torej danes, ko vsak vrabec čivka, da jo Pašičeva vlada vpeljala najgršo ko-i rupcijo, da zastopa najkrutejši centralizem, j da do kosti izmozgava slovensko ljudstvo, : danes si upa list take norce briti iz Slo-! vencev. Ali smo ros Slovenci politično tako ; globoko padli? p Narodna skupina obdeluje praročun posameznih ministrstev. p Končno vendar! Prav do zadnjega časa jo imela carska Rusija, ki je že 7 let nikjor ni, svojega poslanika v Belgradu. Plačevala ga je seveda belgrajska vlada. Ta poslanik jo bil ruski sovjetski vladi vodna spotika. Sedaj, ko je prišel čas, da bo tudi Jugoslavija morala gledati na to, da se Rusija prizna, je vendar to poslaništvo končno odstranjeno in je tako izginil s sveta zadnji uradni znak carske Rusije. p Mah antanta se od zadnjega sestanka v Belgradu sem krha. To vedo povedali češki listi. p Stranka in krščanstvo. Vodilna stranka nu Angleškem, to jo delavska stranka jo v nekem svojom listu načela vprašanje, kakšno je stališče delavske stranke do vere. Med dmgimi se jo oglasil sam Mac Do-nald, predsednik angleške vlade, ki je izjavil: »Rešitev naših vprašanj more prinesti samo krščanstvo.« — Clyr.e3 izjavlja: »Ker so socialni nauki pravzaprav le prilagoditev krščanstva na gospodarsko življenje, zato socialistična država broz krščanstva ne more imeti obstanka.« Naši pritlikavi Žerjavi in Puclji so pa prepričani, da je vera samo v napotje. p Stepla sta se na seji centralnega izvršilnega odbora ruskih sovjetov Trocki in Zinovjev, ki je dal Trockemu dve zaušnici. Trocki je vstal in se odpeljal z avtomobilom v južno Rusijo. Proti Zinovjevu se je pričel hud boj desničarske opozicije. Pfaff šivalni stroji so nolboij prtporocitivi. - Cene solidne. Pia£itiwo na obrohe. SGIV. VOK LJUBLJANA & NOVOMESTO. n Oglase Domoljubovih naročnikov zaračuna uprava po lanski, za polovico znižani inseralni tarifi, ako oglašajo v nakup ali prodajo poljske in druge pridelke ali iščejo pomočnikov ali poslov oziroma poslednji službe. Vsak tak naročnik oglasa pa mora povedati, da je naročen na naš list. Najmanjši tak oglas (dve drobni vrstici ali približno 12 besedi) velja 11 Din. Za trgov-sko-obrtne reklame ta izjema ne velja. n Občni zbor okrajne Kmeiske zveze za sodna okraja Krško-Kostanjevica bo v nedeljo 23. t. m. ob pol treh popoldne v dvorani v Kostanjevici. — Pride tudi g. poslanec. — Vabimo vse, ki se zanimajo za delo Kmetskih zvez! n Kmetska zveza v Metliki ima svoj redni občni zbor v nedeljo 23. t m. po 8, sv. maši v društvenih prostorih. Člani in drugi naši somišljeniki se vabijo, da pridejo v obilnem številu na obč. zbor. n Okrožje kmetskih zvoz v Novem mesta je svoji ustanovni skupščini odobrilo okrožni pravilnik s sledečimi spremembami: V § 6 se mora glasiti namesto polovico članarina — ono tretjino članarine, v § 14 pu mesto Jugoslovanski kmetski zvezi v Ljubljani, krajevnim kmetskiin zvezam, v razmorju, kakor so prispevale. — V okrožni okoliš spadajoče K. z. naj pravilnik v tem smislu popravijo. — Okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu. n Ljubljansko orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 16. t. m. popoldne v Ljudskem domu naraščajsko akademijo. Vabljeni so zlasti stariši in naraščajniki iz okolico. n Orlovski odsek Kropa vabi na akademijo na praznik sv. Jožefa 19. marca ob pol štirih popoldne. Po telovadbi prijateljska zabava. Sodeluje društveni orkester. n V fšmartnem pri Liliji bo na sv. Jožefa dan ob 3. popoldne orlovska akademija. n Orliški krožek v Preski vabi na prireditev 19. marca na dan sv. Jožefa ob pol štirih popoldne. Sjjored: 1. Nastop gojenk: Vaje za leto 1924. 2. Nastop mladenk: Vaja z venčki. 3. Igra: Svojeglavna Minka. 4-de-janka. n Knt.izobraževalno društvo v Škofji-loki priredi na svoj društveni ]>raznik 19. marca (sv. Jcžef) javno tombolo v svojih društvenih prostorih. Med meščani in okoličani vlada veliko zanimanje za to prireditev. Prosimo vse domačine, da nas blagohotno podpirajo z dobitki. Darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala in tudi prošnja. n Šmartno pri Litiji. Dne 19. marca na dan sv. Jožefa se vrši predavanje o sadje-rejl v društveni dvorani. Obenem ustanovitev sadjarske podružnice. Prijatelji sadjarstva vsi vabljeni. n V Kresnicah se vrši v nedeljo dne 16. t. m. po sv. maši gospodarsko predavanje. Pridite gotovo vsi I n Na praznik sv. Jožefa 19. marca, bo v Karmelski cerkvi na Selu ob 7. zj. peta latinska sv. maša. Ob pol 4. popoldne pridiga in pete litanije Matere božje. ji Črnuče. — V tuk. društvenem domu priredi v nedeljo 16. t. m. ob 3. pop. moški pevski zbor KSID iz Šmartna pod šmarno goro koncertno produkcijo pc* vodstvom ce. Stane Komarjeve. Na sporedu je tudi žaljivi prizor: Čevljar in krojač. — Ker je Čisti dobiček namenjen fondu za zgradbo društvenega doma, vabimo vse prijatelje petja, domačine in iz sosednjih fara k obilni udeležbi 1 Preplačila se hvaležno sprejemajo! — Odbor. n Občni zbor mlekarskega društva za ljubljansko okolico se vrši v nedeljo dne 23. marca 1924 ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti št. 4. Dnevni red je objavljen v Kmetovalcu z dne 15. t. m. n Planinski dan, katerega namen je Jviguiti naše planšarstvo na Gorenjskem in 6tajerskem, se bo vršil za Kranjsko dne 25. marca ob osmih v sejni dvorani mestne občine Kranj, za Štajersko pa 30. marca ob 11 v Mozirju. Planinski dan sklicuje krajni komisar za agrarske operacije. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za povzdigo in pro-epeh naših krasnih planin ter za napredek našega planšarstva, posebno okrajni odbori, planšarske zadruge in posamezni planinski posestniki .— Planinskim odborom se naroča, da izdelajo že doma v posebnih sejah podrobna poročila in predloge ter jih prineso po možnosti spisana na zborovanje. n Iz Brusnic. Dne 18. t. m. to bo dan pred sv. Jožefom se vrši živinski sejem za tukajšnjo občino. Zato se vabijo oddaljni in bližnji prodajalci in kupci živine, da obiščejo v velikem številu ta sejem. n Lov Smlednik. Dne 17. marca dopoldne se vrši pri okrajnem glavarstvu v Kranju javna dražba lova občine Smlednik. — Kmetovalci pozor I n Naročniki »Pevca«, ki še za lansko številko niso plačali naročnine, se opozarjajo, da to čim preje store. Zakaj v tiskarni je treba takoj in celo naprej plačati. Letošnje leto bo izšla št. 1—4 v marcu, potem pa po dve številki v maju, juliju, septembru in novembru. Ker je to edina možnost, da naši pevski zbori pridejo do novi h pesmi in sicer primeroma poceni, priporočamo, naj se obilno naročajo. Zadostuje dopisnica na Upravo Pevca, Ljubljana, hiša Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta. n Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo s Prekmurjem ima svoj redni občni zbor po Vel. noči. Dan in spored se pravočasno objavita. Člani društva imajo pravico do polovične vožnje. — Obenem se vrši tudi 25 letnica obstanka orglarske šole v Celju 1899—1924. Gg. gojenci tega zavoda se na to opozarjate, da se vsi udeležite te slavnosti. n Tatvina. V noči med 14. in 15. svečanom so mi neznani tatovi vlomili v stran-Bko sobo in odnesli blaga v vrednosti do 8 tisoč dinarjev. Bila je obleka, zlata ura, prstani itd. Kdor mi izsledi tatu, mu dam 1000 K nagrade. Ako pa dobim blago na-Kaj, pa dam vrhu tega še do 10 odstot. od vrednosti ukradenega blaga. —- Franc Noše, posestnik, Kolenčevas št. 10 p. Struge na Dolenjskem. Priporočamo vtem rodbinam Kolinsko ciko-rilo, izvrsten podatek za !>a\o. V ŠMART1N Piti KRANJU. Na pustni večer smo imeli veselje spoznati novo življenje v našem društvu. Na spored zabavnega večera so prišle med drugim tudi pesmi: Gor čez jezero, Polje, Ves dan je čakala, Mlinar in Pastirica, ki jih je tako mešani kot moški zbor odpel korajž-no in dosti dovršeno. Da se je v fantih zbudilo zanimanje za lepo narodno pesem in da izgublja naše društvo svoj enostranski-enovaščanski značaj, gre zasluga in hvala marljivemu g. organistu. Dasi ni bilo vina, je bila volja za živahno zabavo, ki bi se bila lepo razvila, da ui manjkalo prostorov. Začutili smo nujno potrebo, da se začne misliti na novo ali vsaj široš dvorano. Razvoj društvenega življenja bo sam to zahteval. KRANJ. Kaši liberalci tako radi trdijo, da nimajo nič zoper vero itd. A v resnici sovražijo vse, kar diši po krščanstvu. Pokazali so to na letošnji pustni torek prav očito. Trikrat je bilo »ven klicano«, da bo popoldne velik izprevod maškar. Krog 4. ure popoldne se je pričel izpred sokolske (1) telovadnice pomikati izprevod in glej, na enem vozu je bila maska: frančiškan v ru-javern Imbitis, prepasan i belo vrvico, jo vso pot delal nad ljudstvom križe, kakor da blagoslavlja! (To je veljalo patru kapu-cinu iz Škofje Loke, ki je vse tri dni pridi-govul v župni cerkvi.) Izprevod se je ustavil pred župno cerkvijo, koder se je vršil uprav takrat sklep tridnevne zadostilne pobožnost!. In tedaj so maškare zagnale tako divje vpitje in tak silen hmšč, da je zelo motilo pobožnost v cerkvi ter se je čolska mladina, radovedna kakor že je, vsula iz cerkve na trg, ki je bil natlačen ljudstva. Verni ljudje, tudi nam nasprotnega političnega mišljenja, ko se jalco hudo zgražali nad tem barabstvom, ki je bilo nalačč in namenoma napravljeno tako, da jc motilo cerkveno slovesnost ter javno sramotilo re-dovništvo, blagoslov in sv. križ. Saj kranjski veliki zton poje vendar dovolj glasno, da so mogli tudi prireditelji vedeti, kdaj je pobožnost v cerkvi. In hoteli so jo motiti! Nalašč tedaj — ne prej ne pozneje — je prispel izprevod pred cerkev. Neka ze- drznejo na iai: naraosin način javno zasramovati verski čut someščanov in blatiti obrede katoliške cerkve! Seveda, skriti se v maškaro in potem smešiti verske obrede, dejal bi, iz zasede, skriva je osebo, to je pristno liberalno! Da so vprizorili ta odurni škandal res liberalci, je dokaz, da je na tistem vozu bil zaeno z ono zasmehljivo maškaro znani liberalni zagrizenec, zobozdravnik Holehaker: vse ga je poznalo, da je on. — Gospod dekan je takoj protestiral pri okrajnem glavarju proti temu dvojnemu zasmehovanju in motenju verskih obredov, in le-ta mu je obljubil preiskavo. A dvomimo. fin bi krivce zadela zaslužena kazen posvetne gosposke! Kajti njih imena sedaj skrbno prikrivajo, kar je tudi pristno libeK ralno. Pa bodi ta ali oni, bodi boljša gospo« da ali trgovski uastavljenec: njemu, ki zagreši tako podlost, velja samo ena beseda: le j! In to tem bolj, čim boljši so bili krogi, ki so vprizorili ta pristno liberalni škandal. Ljudje se Vas bodo pa že zapomnili in šo hodili kupovat ali pa nosili denar takim ljudem, katerim ni nobena stvar sveta. Sicer bomo pa o tem še poročali natančno, ko zvemo imena, da si jih IkkIo naši ljudje zapomniti za vselej! SOSTRO. Med Dobrunjci in Zadvorci vlada že zastarelo nasprotstvo, ki je prišlo vsem že v meso in kri, zato ni čuda, da se kaže to nesoglasje že pri otrokih. Že dalj časa se šolarji teh dveh vasi iz šole grede na naj-obljudenem kraju pretepajo. Postavijo se v dve nasprotni črti, češ, da gredo igrat vojsko. Končalo se jc žalostno. — Pepelnično sredo, ko so si stali obe fronti v najhujšem ognju nasproti, gre mala 12letna Ana No vak v bližnjo prodajalno, ko ravno zaluč! neki dečko kamen, ki zadene deklico v oko in ga ji izbije. — Kam plovemo? Mladina je čezdalje bolj podivjana. No izda nobena svarilna beseda, nobena kazen v šoli, doma jim pa stari?i gledajo skozi prste. SEMIČ. Na god sv. Matije je izbrala neizpros na smrt iz naše srede očeta Jakoba Kambič s Cerovca št. 4. V nedeljo dopoldne je bil še zdrav. Umrl je v 77. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti. Pokojni je v živa t v celi župniji velik ugled. Bil je blizu 20 let cerkveni ključar in nekaj časa tudi predsednik krajnega šolskega sveta, bil je odločen pristaš SLS io je vestno izpolnjeval vse življenje svoje lcrščansk? dolžnosti. V mlajših letih je prepotoval veliko sveta, vešč jo bil srbo-hrvaškega, italijanskega, nemškega in precej tudi mažarskega jezika; bral je veliko in znal je zgodovino mor da bolje kakor marsikateri gimnazijec, torej pravi kmet-samouk. Biag mu spomin' KRAŠSNJA. Dopis v zadnji Domoljubovi številki je treba vsekako nekaj popraviti. Dopisnik pravi, da so se na znanem shodu tepli znani pretepači iz Lok in Žirovš. To je grda laž. Na shod ni prišel noben pretepač i« Lok in Žirovš, pač pa so prišli pošteni fantje iu možje, z namenom, da se kaj naučijo, da poslušajo poročilo svojih poslancev. Pas pa so na shod prišli pretepači od drugod, zlasti tisti znani pretepači, ki so se v Vrh-polju proslavili n pobijanjem šib in prete-pavanjem. In samo zato, da onemogočijo nakano vrhpoljskih pretepačev, so krepke fantovske roke brez vsakega pretepa postavile razgrajače na sneg. ki jim je ohladii njihovo pretepaško kri. — Čudno je to, d« favno dopisnik tako natanko ve, kaj je pl-g3l0 »Jutro«, to glasilo slovenskih Vele-bov. pa liberalno časopisje kar najne-cramriejše laže, to izpričuje vsak dan, zato noben pošten človek nič ne verjame liberalnim časopisom in jih tudi ne vzame v roke da si jih ne umaže. Kaj pa če je ravno pisec tistega dopisa sam — liberalec?! VELIKE POLJANE PRI RIBNICI. Po velikem naporu se nam je posrečilo, da smo dobili dva sejma v naši župniji. Letošnji prvi sejem bo dne 10. aprila, dru-ei pa 10. oktobra. Ker bo treba urediti zadevo glede postavljanja tržnic (štantov), naj se trgovci javijo pri župnijskem uradu na Velikih Poljanah, p. Ortnek in pa pri tukajšnjem županstvu. S HOMCA. Pred kratkim je imel pri nas shod poslanec Štrcin, ki je poročal o napornem delovanju jugoslovanskega kluba proti korupciji in za avtonomijo. Shod je izrekel zaupnico jugoslov- klubu. — Prosvetno društvo jako živahno deluje. Dno 16. marca pop. ob 8 priredi jako krasno in zanimivo igro. Nastopi do 40 igralcev. Kdor jo hoče videti, uaj prido gledat. TOMIŠELJ. Tudi pri nas so se oglasili pretekle dni naši novi zvonovi. Bil je dan odkritega veselja, ko so na lepo okrašenih vozovih brez nesreče dospeli naši »jeklenk prijatelji. — Hvala vsem! — Vpreleklem predpustu so tu trije pari stopili v zak. stan. Bilo srečno! — V Brestu je umrl« v visoki starosti 85 let vdova Neža Švigelj. Bila je dobra in verna žena. N. p. v m. — Povsod se zbira poštena, krščanska možkn mladina pod ponosno orlovsko zastavo; vsaka župnija ima žo skoraj svoj telovadni odsek »Orel«. — Kar zmorejo ti in oni, to zmoremo mendn ja tudi mi. Mladeniči, kar vas je še dobrih, nepokvarjenih, stopite na noge! Oživimo svoj orlovski odsek, v katerem bomo našli poštenega zdravega dela, razvedrila in poštenega veselja, kjer bo naš duh navduševal za lepo, krepostno žvljenje in nase mlado telo vtrjalo v zdravih telesnih vajah. SV. KRIŽ P. MARIBORU. Prav lepo je bilo pri nas v nedeljo 2. marca, šolsko vodstvo je izvežbalo male gojence za prav mičen in lep nastop. Saloigra »Zdravnikov strežnik« je izdala cele koše smeha. Ubogi Janez, ki je J>otel biti gospod doktor! Nad vse nam je ugajala noša ljubka pa pogumna Zofka s svojo deklamacijo: V pepelnični noči. No, £ar so pa delali »Škrati« s krojačem, to že Pa itak presega vse meje. Naši mali paglav-ti p° r.es P^ovrslni poredneži in nagajiv-• a si ne smete misliti, da imajo veselje Ž6i"t ?f- take re5i' ki vzbujajo smeh. Kaj v za učenje resnih predmetov imajo ve»ko skrb. Omenil bi mimogrede, da bi nrJ «,o5etov in mater lahk° bi,° Prišl° k telil . ,!; Veliko truda imaJ° naši vzgoji-lomn , , N-'ih Prizadevanje pa vsaj de-stevii .acamo 8 tem> da pridemo mnogo-kosh, k P^knim prireditvam. Malen-S0f ^topnina se itak porabi za uboge PODZEMELJ. »Jutro« je širokoustno pisalo o lepo uspelem shodu JDS (liberalcev) v Podzemlju. V čem je bil ta uspeh, ne vemo — ker ga ni bilo! Ko bi bila naša fara zdaj po shodu kar Čez noč postala liberalna in svobodomiselna ali ko bi poslušavci pritrjevali in ploskali liberalnemu govorniku ali ko bi so dali speljati kakorkoli že na led g. dr. Rapeta, tedaj bi lahko govorili o uspehu tega shoda. Toda pred 50 ljudmi govoriti in blebetati, tako da je govornik ves penast okrog ust, dočim poslušavci godejo, so posmehujejo, drug drugemu dov-tipno opazke pripovedujejo in nazadnje soglasno pritrdijo, da je g. dr. Kapo debelo lagal — prosim vas, je li to uspeh? Čo mora gradaški g. župan vedno pogosteje in srditeje pogledovati po poslušavcih ter jih krotiti z jeznimi pogledi, a so nihče zanj ne zmeni — gospodje liberalci, mar je to uspeh? Ne, temveč neuspeh in manj nego neuspeh; zakaj to je popoln poraz, izguba na vsej postojanki, ki znači, da nimajo gradaški g. župan, g. Rape in slični liberalni mogotci v Podzemlju nič iskati. Znana graščinska pogodba, o kateri se še povrnemo, glasno govori in nas opominja, koga se ogibaj mo: liberalnih kapitalistov in samogolt-nežev naše fare. IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Zadnji čas je vrednost našega denarja jako narastla. Vzrok porastu dinarja leži v tem, da 3mo imeli lansko leto v naši državi dobro letino.[Razumljivo je, da z dvigom valute morajo pasti cene, kar se je tudi zgodilo, čeprav zaenkrat samo onim predmetom, ki jih proizvaja naš kmet. Ker so pa cene blagu ra obleko itd. trdovratno držijo na svoji višini — krive 30 v prvi vrsti oblasti, ki nočejo izvajati zakona o pobijanju dragine — hočejo gotovi elementi to izrabljati in hujskajo proti našim poslancem, češ, poslanci SLS so krivi, da morajo kmetje poceni prodajati in drago plačevati v trgovinah. — Posebno se odlikuje s nuj-skanjem zloglasni kričač Jakob Parkelj, po domače Jakopec iz Mirne peči. Hodi po kravjih in svinjskih sejmih edino zato, da napada nase pristaše z očitanjem, da so oni zakrivili padanja cen pri živini in prašičih, ker so volili SLS. Seveda mu tega nihče ne zameri, ker je splošno znano, da je najet zato, da se trudi na ta način delati tlako za svojo lalirano samostojno stranko. Kdor ima ta malo trohico soli v glavi, so takim bedarijam znorelega Parklja mora smejati. Eno dobro 9tran imajo pa le Parkljevi obiski sejmov: ljuoje so imeli zadnje pred-pustne dni vsaj brezplačno zabavo, ko so ga poslušali, drugače 3i itak no morejo privoščiti kakega veselja v časih, ko Pucljev centralizem požira zadnje pare, kar jib je izvlekel s pomočjo Parkljevih Pucljev in Žerjavov iz nas. LESE NA GORENJSKEM. Poročil se jo Langus Jakob, posestnik iz Perečice. Na svatovanju ni bilo, kar je zelo redko, nikakega razgrajanja in pretepa, pa tudi pijanega ni bilo vidTeti nobenega, kar je še bolj redko ob takih prilikah. Ženin se je ob tej priliki z znatno vsoto spomnil tudf občinskih revežev. Vrlemu organizatorju kličemo obilo srečo I ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Preteklo nedeljo nam je priredilo osrednje sadjarsko in vrtnarsko društvo predavanje. Predaval jo zelo poljudno g. sad. nadzornik Skulj o pomladnem delu na sadnem vrtu, nakratko razložil pomen sadjarskega in vrtnarskega društva, posebno pa o potrebi ustanovitve podružnice v našem kraju. Njegovim izvajanjem je polna dvorana poslušalcev pazno sledila. Po predavanju se je podružnica takoj ustanovila. Pristopilo je 24 članov. Prepričani smo, da bo število članov še naraslo, ker bo pristopil gotovo vsak pameten gospodar, saj bode podružnica skrbela z večkratnimi predavanji za izobrazbo v sadjarstvu in vrtnarstvu, svojim članom preskrbovala po nizki ceni dobre vrste dreves itd. V lastno korist vsakega jo, da pri nas sadjarstvo in vrtnarstvo umno goji, saj imamo v bližnji Ljubljani prav dober trg za razprodajo sadja in zelenjave. Vabimo, da se vsi oklenete nove podružnice, da ji tako pomagate a krepkemu razvoju! Na delo v sadovnjaki in vrtove, kjer ležijo zakopani zakladi! Trud bo rodil dober sad, — sad pa lepe dohodke. — Predavatelju g. nadzorniku Skulju pa izrekamo za njegov trud prisrčno zahvalo! Vsak gospodar na} si kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ^ »Kubično računico«. ^ Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžaa. Vez. 20 Din ln »HITRI RACUNAR« v k™- ski in dinarski vcl|avi. — Ve*. 30 Din. 10&4 BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusit, pravi Fellerjev Elzailuldi Vi se boste čudili! Do-brodejen pri drgnenju celega telesa is kot ko-smetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko' močnejši in boljti kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem ia poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarfer; 36 dvojnatib ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev z 10 % doplačila razpoiilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, EUa trg itev, 16, Hrvatsko. Zdaj leva roka je sledila se z milom-Zlatorog-utrnila. Ne mislite, da to je šala-ko) roka bela ie postala. __(Nadaljevanja sledi.) Bof sadnim zafedavcem! Najmanj dvakrat toliko sadja bi lahko pridelali, ko bi se le malo bolj zanimali za razno svojat, ki zajeda sadno drevje in zarodek od rane pomladi do pozne jeseni. — Ne verjamete? — Prav gotovo! — Saj vendar vidite vsako leto, koliko škode na-rede na drevju razne ušice, kaparji, cveto-cTer, zavijači, gosenice; potem pa rak, mah, lišaji; kaj pa šele škrlup, razne plesni, gniloba, rožičavost, smolika itd. In vsega tega bi se vsaj deloma iznebili^ ko bi uporabljali sredstva, s kakršnimi preganjajo drugod sadne škodljivce in bolezni. Ze vem, kaj boste odgovorili. — Časa nam manjka. — To je že res. — Potem pa stroškov se bojite. — Tudi to je upravičeno. Toda, ko bi računali, koliko bi zamudili in koliko potrošili in to primerjali z večjim dohodkom iz sadjarstva, pa bi se brez dvoma prepričali, da bi se zamuda časa in stroški bogato poplačali. Preprost primer! Srednja jablana l.i dala ,ako bi pustili, da se pase po njej cela čreda vidnih in nevidnih škodljivcev, n. pr. komaj 20 kg lepih izbranih jabolk brez madeža. Ako bi jo pa spomladi, predno odžene, primerno obdelali s kakim preizkušenim sredstvom, bi dobili po 30, v ugodnem slučaju morebiti celo 40 kg izbranega blaga. Ako računamo samo 10 kg več pridelka po 2V2 Din, bi znašal večji dohodek 25 Din na drevo. Sedaj pa primerjajte delo in strošek z večjim dohodkom! Vendar ne boste trdili, da bi snaženje in uporaba tega ali onega sredstva veljala za vsako drevo 25 Din. Niti polovico tega ne, zlasti če bi hkrati obdelali mnogo dreves in pa redno vsako leto. Kdor tega ne veruje, mu ni pomagati. Ako noče sam poizkusiti in se prepričati, pa naj upošteva izkušnje drugih. Tako delajo napredni sadjarji po vsem svetu. Menda ne zato, da bi imeli izgubo. Po vseh naprednih sadjarskih deželah je žo davno prodrlo prepričanje da brez temeljitega zatiranja škodljivcev ni in ne more biti lepega sadja, ki edino ima ve-'|avo v sadni trgovini. Vsak sadjar, ki mu je na tem, da ima zdravo, čvrsto rastoče sadno drevje in da pridela obilo pa tudi lepega sadja, bi moral imeti vedno v zalogi m redno uporabljati vsaj sledeči sredstvi: ni„ b.n•• ,izvle5ek ^ zatiranje tako škodljivih m povsod znanih list- ni h usic. 1 do 2% raztopna (na liter mlačne vode 1 do 2 dekagrama izvlečka in nekoliko mazavega mila) zanesljivo uni-•'8r-J.0ba(™ izv^ček se dobi pri SdSm Ir?"' A}° toba5neg« izvlečka nLSL j® Predrag, skuhajmo zavitek uadoraeslno V Btru V°de> 2. Ar bor in (drevesni karbolinei ki se v vodi raztopi), za mamije ii žS Jenje sadnega drev a. Z njim se odpraS E drevja m « h, lišaji, krvava ITi-c a, zimska zalega listnih ušic. ka- I parji, cvetoder, gosenice, pa ; tudi rak, smolika in še razni drugi škodljivci in bolezni. Arborin se z najboljšim uspehom uporablja pozimi in na pomlad do konca marca mesca za škropljenje. Mažemo pa z njim vse leto. Za škropljenje vzamemo na kg arbo-rina 15 do 20 litrov vode (dežnice). Seveda je potrebna za to delo ročna ali nahrbt-na škropilnica, kakršno imajo vinogradniki. Ko drevje začne brsleti in odganjati, ne smemo več škropiti. Kdor pa se nikakor ne more odločiti, da bi škropil, naj z arbori-nom vsaj namaže osnužena debla in debelejše veje. Tudi na ta način bo mnogo koristil. Za mazanje vzamemo povprečno na kilogram arborina 8—10 1 vode. Rakove rane mažemo z mešanico na 1 kg arborina 1 do 2 1 vode; za krvavo ušico vzamemo na 1 kg arborina 1 do 4 1 vode, zoper mah in lišaje na 1 kg 5 1 vode. Se zajca odženemo od mladega drevja, ako primešamo na vsakih 5 1 apnenega beleža 1 kg arborina. Arborin je tudi kaj pripravno sredstvo za zatiranje uši pri živini. V to svrho pa ne smemo več nego 1 kg na 50—100 litrov vode. Z urborinom razkužujemo tudi hlev in preganjamo muhe v klevih. Mešanico arborina z vodo pripravimo ua ta način, da vlijemo v posodo najprej vodo, potem pn piilijcmo odtehtano množino čistega arborina in dobro zmešamo. Arborin sliranjujmo v zaprti posodi. Čez zimo mora biti spra vljen na takem kraju, kjer ne zmrzuje. Arborin izdeluje domača tvrdka C h e m o t e c h n a v Ljubljani, Mestni trg 10. Kdor sam no utegne pripraviti cepilne smole, jo dobi tudi tam. Zboijšanfe rodovitnosti naše zemlje. Pomlad se bliža in naš poljedelec mora misliti na jaro Setev. Najprej bo treba oves spraviti v zemljo, po njem pride ječmen, pozneje koruza in krompir ter drugi sadeži. Pred setvijo mora biti zemlja dobro obdelana t. j, globoko izorana, temeljito zdrobljena, zrahljana, kojti samo tako jamči dober razvoj rastlin in zadovoljiv pridelek. Seme naj bo enakomerno spravljeno v zemljo, da bo vse naenkrat vzklilo. Enakomerno vskalitev dosežemo z valjarjem, s katerim povaljamo posejano njivo. Toda vse to še nikakor ne zadostuje, da si zagotovimo popolen uspeh, ampak rastlinam moramo dati tudi hrane, ki jim omogoči bujno rast: moramo jim gnojiti. Najučinkovitejši gnoj je hlevski gnoj z gnojnico vred, ki ne nudi samo hrano rastlinam, ampak rahlja tudi zemljo. Toda tega ima naš kmet na svojem malem gospodarstvu premalo, da bi ž njim mogel nadomestiti vsa ona hranila, ki jih rastline potrebujejo, v Bled tega smo navezani na umetna gnojna, kivnajizdatnejši meri pomuožujejo pridelke naših njiv, travnikov, vinogradov, sadovnjakov in hmeljnikov. Edino z uporabo umetnih gnojil boderao v Sloveniji v stanu naše kmetijstvo voditi tako, da se nam (J0 Izplačalo, drugače ne bodeino zmogli kon* kurence vzhodnih bogatejših pokrajin naše države, kjer se razna žita mnogo cenejš® pridelujejo nego pri nas. Umetna gnojila se vzlic njihovim visokim cenam še vedno dobro izplačajo, vsled lega si jih naj naši kmetovalci že sedaj na-bavijo v potrebni množini za pomladno 8e-tev. Izgovor, da ni denarja, ne sme obveljati, kajti v tpojilili naložen denar nosi najvišje obresti. Torej kmetovalci, naročite si nemudoma pri svojih zadrugah in kme» tijskih podružnicah za pomladno setev potrebna umetna gnojila, da dosežete višji* pridelke iz svoje zemlje! anofilni preizkusi s čilskim Preizkuse gnojenja s Čilskim soliti oni pri jari posetvi in sicer k ovsu, ječmena, koruzi, krompirju, pesi, v vinogradih in na travnikih namera a letos izvesti zastopstvo proizvajalcev čilskega solitra v Sloveniji, da doženc učinek tega gnojila na naši zemlji iu njegovo dobičkanosnosl. Izvedba tel) preizkusov bo kaj priproala: izmeri dve parceli vsako po 100 četvornih metrov površine (n. pr. 10 m dolga in 10 m široka ali 20 3:i dolgu in 5 m široka), obe dobro zakoliči in zaznamuj s tablicami z napisom prva :;gnojena<, druga ^negnojenai:. Prva se pognoji pri ovsu, ječmenu in travnikih s 1 in pol kg čilskega solilra, pri koruzi, krompirju,pesi in v vinogradih pa s 2 jv pol kg solitra. Droga parcela ostane negno jena in služi za primerjavo uspehov. Čilski soliler za te preizkuse dobijo preizkuša valci brezplačno, če se pravočasiuj priglasijo in zavežejo, da jih bodo natančno po navodilih izvedli. Število preizkusov je omejeno, vsled tega je prijave čimprej, najkasnoje pa do SO. marca f. I., doposlati na naslov: Poddelegacija čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Na žo-ljo se vsem, ki se za to priglasijo, Irezplač« no dopošljejo navodila in brošuro o up<> rabi vseh umetnih gnojil. Izp&poinujie vinograde. Še vedno niso vinogradi izpopolnjeni, kljub temu, da smo že v šestem letu po vojski. Veliko praznili most so vidi v njih. Ta nedoalatek ae mora odpraviti, saj imamo vendar dovolj načinov, da to delo enkrat izvršimo. Eden najstarejših načinov je grubanje* in zares pri starih vinogradih edini piavi in hiter izhod. Stare grubaniee (18 do 20 lol stare) prav lepo in bujno rastejo. Sploh pa mlade grubaniee že v drugem letu nastavijo zarod; v četrtem letu se skoraj ne loiij« več od maternih trt. Trtna ua jih ne pokvari, gotovo iz tega vzroka, ker so mladice že vedno v spoju s (na amerikanski podlagi/, cepljeno trlo, ki jih zadostno zavaruje s svojo močno amerikansko krvjo pred uničenjem. Glavne (vznožne) korenine stare trt« ostanejo še vedno najvažnejšo dobaviteljic« vodo ozir. v vodi raztopljenih rudninskih snovi tudi mladim grubenicam v poznejših letih. Znano je, da se tudi Škodljivci n« lotijo močnih m odpornih tri. Za grubanje si izberemo najboljše, z večletnim natančnim opazovanjem določene trte. Vbaj dve leti preje moramo označene trte zato pripraviti s tem, da jih na kratko režemo in dobro pognojimo (4 do D dkg apnenega dušika na trto). Tako dobimo močan in dolg fe ozir. rozge. Od trte, ki je na dolgo rezana, dobimo le redko erubenice; šparoni raščo trte slabijo. Pri grubauju ne smemo varčevati z gnojem. Delo samo naj se izpelje pazljivo in previdno, da se ne poškoduje preveč korenina stare trto pzir. enoletnega lesa. Jarki naj bodo dovolj globoki (25 do 30 cm). Ponovno gru-biirijo istih mladic, kakor je po nekod v navadi, je kvarljivo in slabo; take grnbanice rji so dolgega življenja. V mlajših nasadih podvajamo cepljenje ali pa korenjake (bilfe). V višjih dobrih legah : adimo lahko isto že v jeseni, ali pa v zgodnji spomladi, kajti pri saditvi sujenk bo gre predvsem za preskrbo zadostne vlage. Veter, sušu in pozno spomladansko sajenj« oneutogočujo večkrat to delo. V posameznih slučajih si lahko pomagamo tudi b stratificiranimi ključi ali pa s ccpljcnkami in sicer, kar direktno iz zabojev. Pripravljene in očiščene ključe vlo-čiino v zaboje med mokro (izparjeno) jelovo žganje ter jih postavimo potem v zakurjen prostor, tudi nn gorko peč ali pa v hlev. Po 8 do 10 dneh jih sadimo po dva skupaj na določena prazna mesta. Bolje razvite in dobro siljene ključe sadimo mesto po dvu samo po enega in mnogo od njih se lahko w v istem letu (junija) preccpi na zeleno. Pri podvajanju s stratificiranimi cep-Ijeukaiui ojov v vinograd) moramo biti pazljivi in trtam nuditi isto skrb, nego in pogoje, kakor jih imajo v tri-nicali p,i mili, in ti so: pazljivost pri saditvi, skrbno pletev in okopavanje, redno škropljenje (po vsakem večjem dežju), polagoma ia pravočasno odstranitev zemlje od cepljenih mest v zvezi z zatiranjem rosnih korenin (julija meseca), jesensko skrajševanje in osipavanje pred zimo ild. fvekateri vinogradniki cepijo trte v junij" na tako zvano priklado. Divjak se vpogno k evropejski trti in se odreže na njem iakolence oko proč, pri evropejski pa vilice; seveda gladko in enako veliko, ki se jih poveže skupaj. Navadno po treh tednih, ko sc cepljenje dobro zaraste, se odrežo cepič od materne trte in v jeseni se mladico potem pogruba. Ti na kratko opisani načini razmnoževanja vinske trte naj služijo v spodbudo, da bomo v kratkem času zopet imeli izpopolnjene vinograde kukor pred vojsko. S po-P^lno izrabo slehernega praznega prostora v naših pravih in dobrih vinskih legah, bo-"lo dokaj pripomogli k zvišanju dohodkov našega vinogradništva. - Fr. Kafol, Novo mesto. Gospodarska obvestila. oenah. g Vrednost denarja 11. t. m.: lira Din «•80, dolar (ček) Din 80.50, dolar (denar) Din 79-79.50, Sehoslovaška krona Din '•30, francoski frank Din 2.80—2.90, švicarski frank Din 13.85 — 13.90, funt šter-"ng Din 340, 10.000 avstr. kron 11.40— g 20% boni, — Na vprašanje poslanca Škulja, kdaj vlada misli izplačati 20 odstotkov^ ki jih je odvzela ob priliki kolkovahja avstroogrskih bankovcev, je odgovoril minister Stojadinovič, da vlada na izplačevanje ne misli, ker nihče ne ve, koliko je bonov ponarejenih. Zakaj pečati in podpisi so tako različni, da ni mogoče se prepričati o pristnosti in nepristnosti. — Dobro je še znano, da je teh 20% odvzela takratna liberalna vlada, in kako je dr. Žerjav z zaporom grozil tistim, ki bi se drznili dvomiti, da se U boni no bodo plačali. g Papirnatega denarja v naši državi je bilo glasom izkaza »Narodne banke« dne 29. februarja t. 1. v prometu za 5 milijard 677 milijonov 100 tisoč dinarjev. Tekom enega tedna se je znižalo število bankovcev za 17 milijonov 700 tisoč dinarjev. Kovinska podlaga je znašala 430 milijonov 200 tisoč dinarjev in se je tekom enega tedna znižala za 15 milijonov 300 tisoč dinarjev. 3.50. Klajno apno po Din 4.50, pri manjšem odjemu Din 6.—. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine ^Drevesne škropilnice bakrene po Din 600.—. Modra galica 98/99 odst. po Din 9.50. Žveplo, dvojno rafinirano po Din 4.—. Trierji (čistilniki) tt. Heid po Din 2900.— znamke MI A. Trierji (čistilniki) tt. Heid po Din 2800.— znamke MIB. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali Din 6900.—. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po Din 4500.—. Gepelji na 36 obratov Din 4.500.—, na 24 obratov Din 4.000.—. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedeljski stroji: Čistilniki (pajtelni), plugi, poljske in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične se-salke, cevi, tehtnice, vlečne žage, separa-torji za mleko, mlini za moko in kosti, briz-galnice za grozdje, preše za grozdje, zidarske žlice, lopate za štihat, kline za siamo-reznice in kosilnice itd. CfiNK. g Tržišče jajc. — Produkcija jajc v tu-zemstvu kakor tudi dovoz blaga je še vedno zelo slab, kar je vse posledica preteklega hladnega vremena. Na tujih tržiščih se vsled tega istotako čuti pomanjkanje našega blaga. V Italiji, Franciji in Angliji je produkcija že v polnem toku in so vsled tega tržišča v zapadnih državah nestalna. London notira 14 šilingov za 120 komadov, Švica 180 frankov, Dunaj plača 1.400 aK za komad. Domača tržišča so drugače poina svežega blaga, ki se plača po 1.25 do 1.50 Din za komad. g Cene lesu. Povpraševunje je v zadnjem času oživelo. Od inozemskih kupcev so napravili večje zaključke Italijani in Francozi. Iz Prago poročajo, da se tamošnji lesni trgovci zauimajo za naš trdi les, predvsem za znano slavonsko hrastovino, ki bi se uporabljala v tvornicah pohištva. Na tržišču je promet dokaj živahen, ker se bliža gradbena sezona. V Slavoniji stanejo: hrastovi hlodi 1200 do 2500, za furnirje 2300 do 3500, hrastove deske 2200 do 3100, francoske dožice (1000 komadov) 15.000 do 22.000, sirovi frizi (za izvoz) 1600 do 2300, štafli 2000 do 2300, bukovi hlodi I. vrste 300 do 400. mehko tesano blago 350 do 500, mehko žagano blago 600 do 800, za brzo-jav drogi, hrastovi 40 do 150, jelovi 50 do 60, železniški pragi, hrastovi 40 do 80, bukovi 30 do 50, drva za kurjavo bukova 2200 do 3000, mešana 2400 do 2700, oglje ,vngon 9500 do 10.000 Din. g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena : Domača detelja, plombirana i>o Din 32.—. Lucerna ali nemška detelja, plombirana po Din 30.—. Rdeča detelja ali inkamatka po Din 25.—. Semenska pesa >Eckendorfer« rumena po Din 82.—. Semenska pesa >Mamuth« rdeča po Din 29. Italijanska ljulika po Din 22.—. Angleška ljulika po Din 22.- . Nemška ljulika po Dm 14.—. Mačji rep po Din 22.—. -Gnoji-1 a : Superfosfat rudninski 16 odst. po Din 140.—. Superfosfat kostni 18/20 odst. po Din 260.—. Razklejena, bela kostna moka po Din 250.—. Tomaževa žlindra 18/19 od-stot. po Din 170.—. Kalijeva sol 40 odst. do 42 odst. po Din 150.—. Kajnit 12/14 odst. po Din 70.—. --Krmila: Lancne tropine po Din 4.50. OrclioVo tropine po Din ŽIVINA. g Cene živini. Na zadnji živinski sejm v Mariboru je bilo prignanih: 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav iu 3 teleta. Povprečne ceno so bile sledeče: debeli voli I kg žive teže 13 do 10.25 Din, poldebeli II do 12.25, plemenski voli 10 do 11, debele klavne krave 11 do 12.50, plemenske krave 11 do 12, krave za klobaso 9 do 10, molzne krave 11 do 13.25, breje krave 11 do 13.25, mlada živina 11 do 12.50. — Mesne cene v Mariboru so sledeče: volov sko meso I. vrste 25 do 27 Din, II. vrste 22 do 24, meso od bikov, krav irt telie 19 do 20, teletina 28 do 32, svinjsko sveže meso 30 do 40 Din. g Cene živini. Ljubljana, dne 5. marca. Na današnji sejm so prignali: 417 konj, 105 volov, 69 krav, 8 telet in 84 prašičev. Cene za kilogram žive teže: voli I. vrste do 14, II. vrste do 13, III. vrste do 12, krave od 7 do 9, teleta 20 do 21, pitani prašiči do 21.50, prasci plemenski, 6 do 8 ledno stari, so se trgovali po 700 do 1000 Din par. Par dobrih konj je doseglo ceno do 20.000 dinarjev, Kupčija ni bila živahna. Največ so kupčevali kmetje sami med sabo. Nekaj kupcev iz avstr. Koroške je nakupovalo konje. Italijanski trgovci so ponujali za prvovrstno blago največ 11.50 Din za kg živ© teže. Prašiči so pri cenah nazadovali za 5 do 6 dinarjev pri kilogramu. Zagreb, dne 5. marea. Na današnji sejm so prignali še precejšnjo množino živine. Promet je bil živahen. Cene svinjam so popustile, dočim &o ceno goveji živini bile Čvrste. — Cene za kg žive teže: voli domači I .vrste 15 (izjemno 16), II. vrste 13 do 14, III. vrste 11.50 do 12,50, mlada živina 13 do 14, krave I. vrste 13 do 14, II. vrste 11.25 do 12.50, teleta I. vrste 17.50 do 18.50, II. vrste 16 do 17, voli bosanski I. vrste 13 do 13.50 (izjemno 14), II. vrste 12 do 12.50, III. vrste 10 do 11, Bvinje debele 25 do 26, mršave boljše 22.50 do 23.75, mrsave slabše 20 do 22 dinarjev. Krma: seno 80 do 112.50, otava 125 do 137.50, detelja 112 do 137 Din, slama 75 do 87.50 Dia za 100 kg. DAVKI. g Davki v naSib proračunih. V proračuna za lete 1932-1923 po znašali celokupni neposredni davki z vseini pribitki 671 milijonov 690 tisoč 500 Din. Na enega prebivalca je odpadlo povprečno 55 Din 92 p. Od celokupnih državnih prejemkov so znašali neposredni davki 9.69 odstotka. V predlogu proračuna za 1. 1924-25 je donos neposrednih davkov proračunjen na 1.169 milijonov 852 tisoč 157 Din, to je povprečno 100 Din na prebivalca ali na 11.54 odstotka vseh državnih dohodkov. g Koliko neposrednih davkov in pri-bilkov je plačala Slovenija od 1. julija do konca novembra 1923? — Na neposrednih davkih z vsemi pribitki je plačala Slovenija v omenjenem razdobju petih mesecev 94 milijonov 784 tisoč 811 Din 68 par. V istem času se je pobralo v celi državi na neposrednih davkih in pribitkih 643 milijonov 639 tisoč 631 Din 63 par, h kateri vsoti je prispevala Slovenija z eno sedmino. g Koliko se je pobralo od 1. julija do SO. novembra 1923 v posameznih pokrajinah na izrednih davčnih pribitkih? V omenjenem času se je pobralo na izrednih pribitkih v Srbiji in Črni gori 37 milijonov 516 tisoč 753 Din 32 par, v Bosni in Hercegovini 59 milijonov 103 tisoč 53 Din, v Vojvodini 81 milijonov 454 tisoč 195 Din 44 par, v Sloveniji 29 milijonov 975 tisoč 176 Din 8 par in v Dalmaciji 1 milijon, 201 tisoč 653 Din 27 par. IZVOZ IN UVOZ. g Velik boj proti uvozu italijanskega čina. Ob priliki sklepanja trgovske pogodbe med našo državo in Italijo so storili naši poslanci že celo vrsto korakov, da se zagotove in zavarujejo koristi naših kmetov in trgovcev. Posebno oster boj so začeli voditi proti uvozu italijanskega vina. Vložili so zelo ostro spomenico na vse ministre in na komisijo, ki se pogaja z Italijani. Naši poslanci so nadalje razvili živahno agitacijo med poslanci vseh strank tako da so podpisali spomenico tudi drugi poslanci. V spomenici najostreje protestirajo proti italijanski zahtevi, da se dovoli uvoz italijanskega vina v našo državo, pač pa odločno zahtevajo, naj se vlada pobriga za izvoz našega vina. g Izfoz krompirja v inozemstvo. Vsled dviga dinarja je izvoz našega krompirja v inozemstvo skoro popolnoma zastal. Italija in Švica dobivata krompir na Ogrskem. Švicarji plačajo za vagon krompirja, postavljen na Jesenice kvečjemu po 110 Din za meiercent. V Trstu pa stane krompir v nadrobni prodaji 1.25—1.50 Din, dočim se prodaja pri nas n. pr. v Zagrebu tudi po 1.50 Din za kilogram. g Kriza v našem žitnem izvozu. Položaj naše žitne trgovine je vsled skakanja in porasta dinarja postal zelo kritičen. Radi skakanja dinarja ni bil nikdo tako bridko zadet, kakor žitni izvozničarji. Naša konkurenca na srednjeevrop. žihiem trgu je onemogočena. — Zelo neugodne vesti za nas žitni trg prihajajo zadnje dni z Dunaja, kamor s remi glavni del našega žitnega izvoza. Odkar se je dvignil denar, ni prišlo na mtl d0v.eneJa veW trgovskega zaključka z našim žitom in raoko. Osobito zadnji čas ne, ko je nastopila Rusija na Dunaju kot zitm tekmec. Dunajska »Getreide-bank und Treuhandgesellschalk je sklenila z Rusijo pogodbo za uvoz žita. Pred 7• vojno je izvažala Rusija 700 milijonov pu-dov žita, a letošnje leto ga bo ze izvozila 220 milijonov. Prve pošiljatve ruskega žita za Avstrijo so že dospele in sicer po Donavi. Cene ruskemu žitu so mnogo nižje nego amerikanskemu, romunskemu in jugoslovanskemu. Dunaj bo postal v najkrajšem času središče za rusko žitoizvozno trgovino. Rusko žito so bo uvažalo na Dunaj po Črnem morju in pc Donavi. Predvsem se bo uvažala na Dunaj pšenica in rž, pozneje pa tudi drugi poljski proizvodi. RAZNO. g Za našo krošnjarje. Poslanec Škulj je posredoval pri predsedniku naše delegacije za trgovsko pogodbo z Italijo, da bi smeli naši ljudje krošnjariti onkraj meje. Predsednik je obljubil, da bo zastopal stališče poslanra Škulja. g Italijansko - jugoslovansko trgovska zbornica v Trstu. Dne 7. marca se je v Trstu v prostorih Jadranske banke vršil sestanek zastopnikov gospodarskih krogov in ustanov, ki mu je prisostvoval tudi jugoslovanski podkonzul Smiljanič. Sestanek jo razpravljal o ustanovitvi italijansko-jugo-slovansko trgovinske zbornice v Trstu, ki naj bi delovala v najožjem stiku z obema že ustanovljenima italijansko-jugoslovan. trgov, zbornicama v Rimu in Milanu. Izvolili so ožji pripravljalni odbor, ki naj v najkrajšem času izvrši vsa preddela. g Vinogradniška šola v Dalmaciji. Ministrstvo za kmetijstvo jo odobrilo kredit za ustanovitev vinogradniške šole v Kninu. g Štrajki v naši državi lota 1923. V celem letu 1923 je štrajkalo 13 tisoč 230 delavcev, dočim jih jo 1. 1922, 29 tisoč 141. Ti štrajki so povzročili 1 milijon 282 tisoč 248 izgubljenih delavnih ur, 1. 1922. pa 3 milijone 838 tisoč 489 ur. Izgubljeno je bilo na delavskih plačah 1923 8 milijonov 202 tisoč 792 dinarjev napram 1922 14 milijonov 551 tisoč 280 Din. Največ Strajkov jo bilo v lesni industriji in pri obrtnikih, oziroma in-dustrijcih za izdelovanje oblek in obuvai. Največ štrajkujoeih je bilo meseca maja (2812 delavcev) in junija (2672 delavcev), najmanj pa jih je bilo v decembru (70 delavcev). V tej statistični sliki pa ni vpošte-van strajk pomorcev, kateri je trajal od junija do septembra. g Ljubljanski jesenski velesejem. V nekaj mesecih, med 15. in 25. avgustom, bo prestolica Slovenije, naša bela Ljubljana, zopet stala v središču kupčijskega in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 kvadratnih metrov obsegajoče sejmišče, na katerem stoji 7 velikil. razstavnih paviljonov in preko 60 manjših razstavnih privatnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vrata, da celemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in jugoslovanske obrti. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vpogled tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje z Jugoslavijo v ozkih trgovinskih stikih. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi poučni ne samo za odjemalca, ampak tudi za pridobitveno-gospodarske kroge, ker baš velesejmi dajejo v največji men izpodbudo za uspešno pridobivar 4. Na vzorčnih velesejroih zamore vsakdo ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih po-rob, ugotoviti, katerih predmetov ne izdelujemo doma. Kdor začne proizvajati tak predmet, po katerem ljudstvo živahno p0-vprašuje, in ki gp doslej naša Industrija in obrt še ni vrgla r.p trg, bo Imel takoj dovolj odjemalcev in lep zaslužek. g Madžarska vina v Češkoslovaški. P0 madžarski statistiki je kupila Češkoslovaška v letu 1923. v Madžarski 27.923 hektolitrov vina. Od tega je samo Slovaška prevzela 21 tisoč 124 hI. V Madžarski kupljena vina so večinoma rdeča. g Raje trpo lakoto, kakor da bi delali. Značilen je slučaj, ki se je pripetil olomu-ški občini. Ta je dovolila 50.000 kron podporo za brezposelne. Župan je izjavil, da se ta znesek no razdeli kot miloščina, temveč naj brezposelni izmenoma delajo v mestni opekarni. Ko so brezposelni zvedeli, da dobi vsak 500 K, vendar pa le za delo, se od okroglo 100 doslej ni oglasil šo niti eden. g Brezposelnost na Čehoslovaškem. —. Čehoslovaška ,e izplačala 1. 1923. brezposelnim 392 milijonov 385 tisoč češkoslovaških kron podpore. ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste pnpo-ročsjo zdravniki najbolj nromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki, ista ne kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vii-vajo z najboljiim uspehom odrastli ln otroci. Pol-litrska steklenica stane 20 Din |80 kron). Razpo. šilja se poštnoobratno vsaka količina, priporoma pa se naročiti 3 steklenice naenkrat. — Pišite na lekarno pri »ANGELU VARIHU« na VRHNIKI! Izjavljam, da je vso gola laž, kar je govorila o meni Ivano Tehovnik iz Dobrove št. 50, za kar bom proti nji nastopil sodnij-skim potom, kakor tudi proti vsakemu, ki bi razširjal te govorice. — Alojzij Podobnik, Brezje 38. Lepo posestvo NAPRODAJ blizu Mokronoga, 20 minut od postaje Mokronog—Bistrica, obstoječe z vsem gospodarskim poslopjem, sadonosnim vrtom z že ob-stjanimi njivami 5 oralov, 6 oralov lepo zaraščenega gozda, 3 orale travnika, pašnik, ena parcela zapuščenega vinograda, vse zraven gospodarskega poslopja, voda zraven; kupec lahko nasiopi takoj. Poizve se pri ANTON BULC — MOKRONOG. išče mizar, Slovenec v Zagrebu, Prednost imajo oni, ki so sc U učili. Stanovanje in oskrbo dobe, ostalo po dogovoru. - RABIC, Trnjavska 57 — Zagreb. 1363 Gospoairun topla VODA. pomivanje je Ireba mnogo vroče vode Na to mora gospodinja misliti med kuho da ji ni treba potem samo zaradi vode še nadalje kuriti. Ako imaš štedilnik, skrbi zato, da je kotel za vodo vedno poln ln kolikorkrat odrabiš kaj gorke vode, ga jaiovu zalij. Pazi tudi, da ni kotel prazen, ko zakuriš, ker se pokvari, ako ga že razbeljenega zalivaš, ali se sploh prežge, če ostane prazen. Umevno je, da ga moraš večkrat pomiti, ker se kaj rada v njem napravi skorja od hpnenca, ki ga vsebuje voda. - Ako pa kuhaš v peči, pristavi vselej tudi lonec vodo, jo pokrij, da se ne napraši a pepelom in jo lahko rabiš kadar treba. In treba je gorke vode tako pogosto, za zalivanje, {»mivanje, umivanje rok itd. Kako slabo Izpričevalo za gospodinjski duh, če mora za vsako tako porabo stopiti k škafu ali vodovodu! Na grdo razvado nekaterih gospodinj pa te moram opomniti. Videla sem pri mladi gospodinji, da je rabljene žlico in vilice kratkomalo vtaknila v kotel in jih v njem izprala. Takoj nato pa je dekla podstavila pod kotlovo pipo lonec s krompirjem, da ga zalije z isto vodo. A:i se čudiš. da me je minilo vse veselje opoldne jesti krompir, ki j* bil zalit s — pomi-vavko? KUHINJA. Rezanci z zdrobom. Deni na desko moko, 2 jajci, eno žlico vode ter omesi testo za rezance, razvaljaj ga; ko se nekoliko posuši, ga razreži na štirioglate bleke in jih knhaj v osoljeni vreli vodi 10—15 minut. Nato bleke stresi na rešeto, da se odtečejo. V kozi razgrej veliko žlico masti in stresi vanje eno žlico drobno zrezane čebule in dve polni žlici pšeničnega zdroba. Ko se zarumeni, prideni rezance in vse skupaj še nekoliko premešaj ter postavi za par minut v pečico, da se zdrob nekoliko napne. Jajčui zavitek s šunko. Zbrodi v lončku 1 jajce, ga malo osoli in vlij v široko, plitvo ponev, v kateri si raztopila žlico masti, in ga razravnaj po celi ponvi kakor palačinke, zarumeni ga najprvo po eni strani in potem, ko si ga obrnila, ga zammeni še po drugi strani. Nato ga potresi z drobno zresnim kuhanim prašičjim mesom (1 žlico), wij kakor štrukelj in še gorkega postavi ''a mizo namega ali s salato. Rumeno korenje za prikuho. V sedanjem času nam zelo primanjkuje prikuh, jato porabimo sedaj to, kar imamo. Olup-'jeno debelo korenje zreži na rezance, to je na 6trgalu za kislo repo ali pa na listke na strgalu za sladko repo. Skuhaj ga v osoljeni vreli vodi. V kožici napravi prežganje iz -' dkg masti, malo čebule in dobre pol žlice "loke. Ko blado zarumeni, prideni occjeno korenje, dobro premešaj in zalij primerno 2 Juho ali krompirjevko, če obojega nimaš, Pa s kropom. Pusti par minut vreti, pa daj na mizo. Rumena ali podzemeljska koleraba. — "topljena in na kocke zrezano kolerabo za- lij z vodo toliko, da stoji Jez kolerabo. Ko je kuhana, odcedl in daj na razbeljeno mast. Potresi z moko in pusti, da malo zarumeni. Zalij z juho ali kropom, osoli, prideni malo kimlja, pusti par minut vreli in daj na mizo. RAZNO. Madeže od firueža, smole ali kolomaza (smira) odstraniš s terpentinom. Terpentin še bolj učinkuje, če ga pred porabo pogre-ješ (vtakneš stekleHčico s terpentinom v vročo vodo). Snaženje teh madežev se pospeši, če jih, preden začneš snažiti s terpentinom, pomažeš s sirovim maslom. Ma-i deže od kolomaza je-dobro nazadnje zdrg-! niti še z malo količino (kolikor se prime 1 prsta) raztepenega rumenjaka. Najboljše čistilno sredstvo za železne in sploh kovinastc. stvari, kakor lonce, kotle, vratca pri pečici, pipe in drugo je bukov pepel, s katerim, nekoliko pomočenim, drgneš te stvori in jiii nazadnje zbrišeš s čisto cunjo. Seveda pa Je treba pepel prej pre-sejati, ali vsaj pretlačiti s prsti, da ni v njem pesek ali nedogoreli kosci lesa, kur bi kovinaste predmete moglo raniti. f*0Blii(&f1P friO vkorcninjene divjake in ead. USMlJCilu U W drevesa nudi po konkur. nizki cer.i Alojr. Grabar, posesti, m trlnar -v Zagorici, ; p. Juršinci pri Ptuju. Za pojasnilo znamka! 1327 I ---------------- l I ona Jrnhila 14 lt,na' 18 težko voini°- ; Lepa IVUlilla najbrž »pet breja, sc dobi ; poccnii Viktor KOMAN, Pri cerkvi it. t, pošta Struge na Dolenjskem. >337 l^ef^I ko^skThlapec družino ali samec, se išče na sred. posestvo. Nastop takoj. Naslovs L Vilar, pos„ Dob p. Domžalah Vafpnra za SEDLARSKO in ličainko obrt idJClIUC sprejmem v I upravi »Domoljuba« p« sprejmem v Ljubljani. - Naslov v d Številko 1232. , Semenski OVES, GRAHORO in Iranc, j LUCERNO dobite pri: FRAN POGAČNIK, LJubljana, Dunajske cesta »ter. 3*._1238 Mala kmetija: »iSJfflt »X: liko gozda z zaraščenim lesom i« naprodaj. Redi se lahko 4—5 glav živine; oddaljeno je 1 uro od Kamnika v vasi Sidra!. Cena zmerna. Več pove Iv. REMEC, Mošnje 34, pošta Radoljica. 1253 Prodam HIŠO in NJIVO, pripravno za rokodelca ali rudarja. Več v Hrastovici pri Strojlncu, j postaja Pijavce, Dolenjsko. 1227 ' Ako si hočete MNOGO DENARJA PRIHRANITI, opozarjam vsakogar, da si pred nakupom najprvo ogleda pri meni velikansko zalogo MANUbAK-TURE, ki |e pravkar dospela, izključno najboljše češko blago po čudovito nizkih cenah. Krasna Izbira sukna za moške, volneno za ženske, vse r najmodernejših barvah. Močna hlačevina, konte-nina, cefirjl, oksfordi, deleni, sviL rute, nogavice, vezenina itd, itd. Velika zaloga stekla, porcelana, kuhinjske posode. Vedno sveže in najfinejše špec. blago, vse po najnižji ceni Krasna bnnaška in domača moka, katero prodajam pod dnevno ceno. Pridite in prepričali se boste, da boste pri meni najbolje in po najnižjih cenah postreženi. Za obilen nakup te najtopleje priporočam J. MENART, trgovec, Domžale. -^-— □DDnnesiritfčERfla DOMAČA MAČKA Je doma v afriški Nubiji ln Abesiniji. Tam je še sedaj divja. Egipčani so jo udomačili že okoli leta 200 pred Kristusom. Na Grškem in v Italiji so jo spoznali šele v prvem stoletju po Kristusu, v Srednji Evropi šele v 8. stoletju in še v 13. stoletju je bil« redka prikazen. Kdo bi si to mislil? divje ŽIVALI v Indiji so lansko leto zahtevale spet ve* liko število žrtev. Tigri, levi, leopardi, divji prašiči, krokodili itd. so pokončali 8263 ljudi, kače pa 20.690. Kljub temu, da jih zelo zasledujejo, je število žrtev toraj zmeraj enako. Leta 1922 so pobili nad 23.000 tigrov itd. ter 58.370 strupenih kač. BESEDO ELEKTRIKA je rabil pivi William Gilbert, osebni zdravnik angleške kraljice Elizabete (1558 dO 1603). Poznal je neko lastnost jantara, ki s« po grško imenuje elektron, in je začel govoriti o elektriki. Beseda elektrotehnika ja pa zelo mlada in jo je rabil prvi znani in-žener in tovarnar \Verner Siemens leta 1879. RAZNO. Potrata toplote. Če kuriš z vlažnim premogom ali lesom, ga porabiš šestkrat toliko kakor če je suh. Svetlobna moč meseca. Mesec ima za 147 milijard in 738 milijonov sveč svetlob«. VZTRAJNI KOČIJAŽ. Lord William Draggs si je bil dal napraviti majhno ladjico, da bi potoval z njo po svetu okoli. Najprvo je hotel poskusiti, če je dobra; najel je kočijaža in se je peljal v pristanišče mesta Brighton na južnem Angleškem. »Počakajte me tukaj,£ je rekel kočijor žu. Šel je na ladjo in se mu je vožnja tako dopadla, da je šel kar naprej po svetu. Bilo je pa to 20. septembra 1887. Kočijaž je čakal; ko lorda do večera ni bilo nazaj, je šel domov. Drug! dan je pa spet čakal in tako naprej, do 12. maja 1889. Na vozu je sedel, pipo je kadil in bič j« imel v roki. Onega dne je prišel lord nazaj; prvi znani človek, ki ga je zagledal, j« bil vztrajni kočijah. Lord pa ni bil nič pre« senečen; samo vprašal ga je: »Koliko znaša račun?« Kočijaž mu je povedal in lord mu Ji takoj ono vsoto odštel. Potem ga je pa kočijaž peljal še domov v vilo; lord je hotel noter, kočijaž mu je pa zastopil pot in mu je rekel: »Ja, kaj pa današnja vožnja?« »Saj res,« je rekel lord in mn je dal še dva šilinga. LOVSKE D0G0DBICE. Da se lovci lažejo, Je znano. Prav pO* sebno se je pa znal lagati neki nadgozdar. Pripovedoval je: »Ko sem potoval po Ruskem, me Je napadlo dvanajst volkov. Ustrelil sem prvega; takoj so padli drugi po njem in so H (Dalje glej na naslednil strani »podaji) Post najboljši zdravnik. Že od nekdaj so vedeli vsi pametni ljudje, da je zdržek od mesnih jedij in pri-trganje v jedi za človeško zdravje jako ugoden. Priča za to nam je n. pr. starodavni sloveči zdravnik Hipokrat, imenovan >očp zdravnikov«, ki je na vprašanje, kako da je učakai starost 140 let in da po lastni izjavi ni bil nikdar v življenju bolan, odgovoril: » V celem svojem življenju se ni-»ein nikdar popolnoma do sitega najedel« Priča za to nam je slavni grški zgodovinar P e n t a r h, ki poroča o P e r z i j c i h, da so imeli navado le enkrat na dan najesti se do sitega in ki svetuje vsakomur, kdor se hoče izogniti zdravilom, da naj se rajši j vsak teden posti. Priča za to so nam s v e - i t o p i s e m s k i Danijel, Anamija, Misrali ! iu Mizael, katere je hranil dvornik kralja i Nabuhodonozorja le s sočivjem, pa so bili lepši in čvrstejšl od drugih mladeničev, ki j so uživali mesne jedi. Priča za to nam je zgodovina cerkvenih redov v j prvi vrsti red kamaldulencev in kartuzijan- 1 cev. Leti imajo najstrožje poste, pa vendar ! učeVajo po večini izredno visoko starost. I Pri?a z-a to nam je zgodovina celih i rodov, kar je potrdil predlanskim arae-rikanski zdravnik dr. Dewey slodoče: »Med tistimi ljudmi, ki uživajo lc rastlinsko lira- j no — torej brez mesa — najdemo najlepše 1 in najmočnejšo narode na zemlji.c Če pa so bili o blagodejnem vplivu po- : sta na človeško zdravje prepričani ljudje že nekdaj, nam jo na nov način resničnost te trditve potrdila zlasti v novejšem času na podlagi vsakdanje skušnje prav dobro zo- j pet zdravniška veda. Navedimo v naslednjem nekaj tozadevnih izjav priznanih ' zdravniških strokovnjakov. D r. W e b e r, zdravnik v Londonu, ' priporoča vsem brez izjeme, naj se vsakdo en dan v tednu veliko giblje na prostem in ta dan kar največ pritrga pri jedi. — škotski zdravnik dr. K e i t h je napisal več zdravniških knjig o človekovi prehrani in v njih povdarja posebej, da je mnogo kožnih požrli. Ustrelil sem drugega, zgodilo se je isto; nazadnje je ostal samo še eden, ki je : bil vseh drugih enajst požrl.« »Čudno, čudno!« »Ja, ja. Še bolj čudno je pa tole. Ustrelil sem nekoč medveda in sem ga deval iz koze. Prišla je nevihta, zlezel sem v votlo drevo in sem zašel v gnezdo mladih medvedov. Od zgoraj dol je pa prišla prav takrat medvedka v votlino. Hitro sem jo zagrabil za rep in sem tolkel toliko česa po nji, da je zlezla nazaj in zvlekla tudi mene ven. Plezala je nato po eni strani drevesa tln inaL®en%P,a 8kočil na drugi strani na tla ln sem ušel.« »Čudno. Prvič slišimo, da ima medved i cp.c vm rr- 7°le bil pa tadi edini med- £ta<Č! je l rep' in to i® še najbolj bolezni in katarov pripisovati preobilnemu zavživanju hrane. Trdi tudi, da je pritrgo-vanje v jedi najboljši pripomoček in da se bolezni sploh obvarujemo, če pa je bolezen nastopila, da jo srečno premagamo. — Z njim soglaša Francoz d r. C a r t o n , češ da je najbolje uživati le rastlinsko hrano, pa še to je treba v mnogih slučajih skrčiti, dočim povzroča preobilna hrana in uživanje alKohola mnogo sedanjih bolezni. — Nemec dr. A d o 1 f M a y e r smatra post zn najizdatnejše zdravilo, s katerim moremo ozdraviti na splošno vsako bolezen. Tudi besede: »Post najboljši zdravnika, ki smo jih dali za naslov temu sestavku, so njegove. — Podobno uči Amerikanec dr. llere-v.ard Garrington: Hrana povzroča v človeku polno 3trupov; če hočemo te strupe omejiti ali odstraniti, poslužujmo sc v prvi vrsti rastlinske hrane, bodimo zmerni, od časa do časa pa naj se človek tudi posti. Zal, da po njegovi sodbi, uživa večina ljudi preveč hrane. Že zgoraj imenovani dr. f) e -w e y odsvetuje na splošno vsakomur tako-imenovano malco, tistim pa, ki opravljajo svoje posle sede, tudi vsak zajtrk. V svoji zdravniški praksi uporabljal že .'IG let kot zdravilo tudi post in vprav s postom je ozdravil mnoge, ki so bili bolni na živcih, ki so trpeli radi prebavo, melanholije, vodenice, bolnih pljuč itd. — V Friburgu na Friburškem ie zdravnik dr. R i e d 1 i n , ki s postom ozdravlja rcv-mo, gitit, ishijas, razne kataro prebavil, hemoroide, kožne in živčne bolezni itd. — Istotam jc zdravnik dr. Bernold Martin, ki z uspehom vporablja pest nasproti influ-enci, pljučnim boleznim in onim, ki so bolni radi nečistih grehov. Do podobnih zaključkov glede posta kot zdravilnega sredstva je prišel Francoz dr. Guelpa zlasti v očigled božjastni, sladkorni bolezni in gihtu! — Dr. M o 11 e r v Dresdenu pa prevzame splošno sodbo o postu sledeče: Kratko rečeno: s postom razstrupimo in očistimo svoje telo kot si bolje sploh misliti no moremo. Posebno znani zdravnik, ki vporablja post kot zdravilno sredstvo je Švicar dr. Friderik v. S e g e s s e r. On ima že več let v Sennriitti v Degensheimu (Švica) zdravilišče ,kjer vporablja pod lastnim vodstvom in nadzorstvom post pri svojih bolnikih kot izključno sredstvo ozdravljenja. Rezultat teh ozdravljenj je tudi obrazložil v posebni knjigi podrobneje, s par besedami se pa glasi sledeče: Post povzroča, da zavžito hrano presnavljamo v veliko večji meri in s t"m se seveda presnavlja vse naše telo. Post izloči iz našega telesa snovi, ki mu sploh niso potrebne ali celo odveč. Post očisti naša vlakenca one nesnage, ki jo zapušča v našem telesu presna vi jajoea se snov. Post čisti sokove, ki jih potrebuje telo, čisti tudi kri in daje vsakemu organu potrebnega miru, da izloči iz sebe strupe, ki so se nabrali v njem ter jih tako poživlja in krepi. S tem je dana podlaga za Človekovo zdravje in na tem slonijo čudoviti uspehi mojih ozdravljenj vsakovrstnih bo- lezni, n. pr. katari vsake vrste, revmatizeiri, ishijas, migreno, neiiralogijo, kožno bolezni, bolna jetra, večino želodčnih bolezni, črev in ledvic, hemoroide, nagnjenost k vnetju slepiča, zaprtje, kronična izguba apetita, božjast, eksudativna debelost, izguba spanja, nervoznost, depresija, vrto-glavje, migrena, utripanje srca, melanholija, pesimizem, seksualnonevrastenične bolezni, naduha, pljučni katari, poapnenje žil, oslabelost srca, pregrešne razvado spolnega uživanja in alkoholizma itd. Zanimalo bo morda tega ali onega, če pristavi-mo, da ta zdravnik uporablja post kot najboljšo sredstvo za ozdravljenje tudi pri sebi in svojcih. Sam se je postil že večkrat kar po pet dni zaporedoma popolnoma, njegovi otroci morajo od časa do časa imeti en dan popolen post in ko mu je močno zbolela žena, jo je istotako ozdravil s postom. Oajbednejši med bednimi. Gobavost, ona strašna bolezen, ko človek, zapuščen in zaničevan od celega sveta, počasi gnije pri živem telesu, razsaja šo vedno med člov eštvom. Nikjer pa ni stanje gobavcev tako žalostno kot na Kitajskem. Gobavec izgubi tu vse pravice kot oče, sin, mož, državljan; on kratkomalo preneha biti član človeške družbe. Večkrat ga sorodniki ccdo umore, da jim no dela sramote, ali jut sam konča svojo bodno življenje. Krščanstvo se je po zgledu usmiljenega Samaritana usmililo tudi teh najbeiliiej-šili med bednimi. Znana je nadčloveška jx>-žrtvoval nest p. Damiana Devenstor na otoku Molokai v Tihem morju. Podoben doni za gobave so ustanovili misijonarji tudi za kitajsko reveže na dveh malih otokih vzhodno cd Cantona. Ustanovitelj tega človekoljubnega podjetja je bil Ludvik Lambert Conrardy, rojen ieta 1841. v Liitticku. Neizobražen in zelo lope postavo je skozi 30 let deloval apostolsko na različnih i>oljih. Ko je zvedel o bolezni p. Damiana, mu je hitel na pomoč in leta 1833. dospel na Moiokai med gobavce, kjer je 15. aprila 1889 p. Damianu zu-tianil oči in nato še nekaj časa deloval na tem otoku. Ljubezen do gobavcev ga jc gnala naprej; odšel je na Kitajsko, kjer je ojiazoval bedno stanje tamošnjih gobavcev. Nad 50 let star se jo odpravil v Ameriko, kjer jo začel študirati zdravilstvo in kjer je tudi dosegel doktorsko čast. Po dokončanih študijah je začel zbirati denar; obšel je vso Evropo in povsod prosjačil za kitajske gobavce. V 66. letu svoje starosti se je 1. 1907. vrnil na Kitajsko, nadušljiv in brez znanja kitajščine. Dan ?a dnem je hodil okrog in zbiral okrog sebe svoje »prijatelje«, »brate« in »otroke« ter materinsko skrbel zanje; obenem pa so je seveda učil kitajščine. V svoji veliki gorečnosti je večkrat celo po zabil na jed. Z vladno pomočjo si je kmalu pridobil dva mala otoka pred šeklungom v bližini Cantona, kamor je spravil svoje gobavce, na enega moške, na drugega ženske. Leta 1913. se je dogovoril z vlado, da mu jo ta pošiljala vse gobavcc in tudi nekoliko plačevala za njih vzdrževanje. Pridružil se mu je p. Deswazieres in Istega leta je dobil za ženski otok sestre Brezmadežnega spočetji, iz Montreala iz Kanade. Ko je dospela do njih prošnja, so hotele vse iti na pomoč najbednejšim. Izbrali so štiri, ki so se s požrtvovalnostjo lotile dela in tudi na mo-gki otok sc vozijo dvakrat na teden, kjer obvezujejo moškim rane. Conrardy je živci vedno med gobavci, užival isto hrano jn se oblačil v enako oblačilo kot gobavci. Bog jc plemenitega starčka poklica) k sebi takoj, ko je bil njegovemu podjetju zasidran obstoj. Umrl je 24. avgusta 1914 v Hongkongu; na smrtni postelji j. držal v eni roki križ, v drugi pa kitajski slovar. Tožil je samo, da ne more umreti med svojimi otroki-. Njegovo delo nadaljuje p. Deswazieres, kateremu pomaga kitajski duhovnik Čang. Oba otoka tvorita nekako državico. Bolniki (okrog 500 mož in 250 žena) so se polagoma privadili delu ir sedaj sta otoka podobna lepemu vrtu. Otroci obiskujejo šolo in vsi s ■ dajo poučiti v verskih resnicah ter krstiti. 21ve vzgledno versko življenje in so povsem zadovoljni. Komaj nekaj nad 10 let obstaja to zavetišče gobavcev, pa šteje pokopališče že okrog 600 grobov Zdravilska znanost skuša odpomoči tem revežem in že so oznanjali bvc1". da so našli zdravilo proti tej najhujši bolezni in fe so računali s tem, da tekom par let ne bo treba več vzdrževati zavetišč /.a gobavec, ker bodo to bolezen spravili s sveta. Toda najnovejša poročila iz Molckai so že bolj črnogleda. Neko poročilo pravi, da //'vaviio od začetka še nekoliko deluje in zapre rane, a ozdravi še daleko ne. Slabej-Si bobi' 1 - večkrat kmalu po zavžitju zdravila umro. Treba bo pač še čakati in podpirati take može, kot sta bila p. Damian n dr. C)nrardy, če ne drugače, pa vsaj z molitvijo. Le čemu! to, da so takole prekucujejo. Nič ne rečem, saj dobro narode, pa korajžni so, zares so korajžni, pa le čemu je vse to? To meni ti razložil« Pozvonilo je, zastor se je dvignil, na oder so priskakljale rnale Orličice vse belo oblečene, venčke so imele v rokah in tako so jih lepo vse obenem sukale, tako ne-dolžno-veselo gledale, zraven pa še ljubeznivo prepevale, da so se Štorova mati poleg mene useknili, skrivaj si pa obrisali debelo solzo, ki se je nepozvana priplazila tja od desnega očesa dol. Zakaj Štorova Manica je tudi venček sukala. »Poglej jih no male smrkeljce, kako so fletne,« so skoro glasno odobrili Svečanov oče, tako da so se Štorova mati med solzami nasmehnili, Gmajnarjeva Marička pa jezno pogledala nazaj. ^Vidite oče, to je takole.*- tako sem jim razlagal, ko sva šla proti domu — iz očetove fajfe se je kadilo kot iz tovarniškega dimnika. jRes je to, da se naši fantje po polju, v gozdu in na skednju dovolj preteg-nejo — in telovadba tudi nima samo tega namena. Vprašam vas, oče, kolikokrat ste videli te-le fante, ki so se danes na tistem železnem drogu sukali, posedati po oslarijah, pijančevati, kvantati, se pretepati in ponočevati, kot delajo to — kar naštejem vam jih — pa saj jih sami veste. Ti fantje pa nisa časa imeli, čeprav bi imeli voljo. Zbirali so se v telovadnici ob sobotah zvečer in ob nedel jah po večernicah ter rc vadili za žive in mrtve — veste, oče, takole Kaj fe stadion? Stadion je velik telovadni prostor na prostem v obliki pakroga (elipse). Okrog in okrog pa se dvigajo sedeži in stojišča. sukanje in na roke postavljanje po tistih dveh palicah, ki jim pravimo bradlja, ni lahka stvar. Koliko truda, koliko močne voljo, koliko vztrajnosti in premagovanja samega sebe mora takle telovadec doprinesti, preden po bradlji samo po rokah hodi. Taka telovadba mladega človeka ne samo telesno silno utrdi in ga napravi močnega ter žilavega, da se ne ustraši zlepa kakršnega dela, ampak mu tudi dušno veliko koristi. Med dobrimi, res vztrajnimi telovadci boste dobili malo pijancev, kvantačev in ponočnjakov.-?: Oče so molčali, iz njihove fajfe pa se je kadilo kar za dva dimnika. Premišljevali so, zakaj njih navada ni bila, da bi vsaki stvari takoj brez premisleka prav dali. • In dobra fantovska druščina,« sem nadaljeval, ker so oča še vedno stanovitno molčali ,,>ki se naredi iz lakih-le telovadcev Orlov, ni nič manj obrajtati, kot telovadbo. Slaba fantovska druščina, ki se ob sobotah in nedeljah zvečer prav preveč zbira po raznih ostarijah, največ mladih ljudi posurovi, zapije in podivja. Pa ne pomaga ne materina solza, ne očetova beseda, ne župnikovo svarilo — fantovska druščina je hujša kot vse to. — Zato pa naj fantje, ki hočejo sami sebi dobro, naredijo dobro fantovsko druščino, ki zna biti vesela, razposajena magari, toda poštena in trezna. In orlovska telovadba tudi to hoče.« Oče so sedaj zakašljali, rekli pa niso nič. Dolgo časa sva šla molče, potem pa jo moja pot zavila navzgor. »Pa zbogom, Jože! Pa kaj vas pridi! Mislim, da bo prav, kar si povedal.« Kdor ve, kakšen ogromen pomen ima telovadba za lazvoj telesnih in dušnih sil mladih ljudi, bo tudi vedel, kako potreben nam je nsš Stadion. Vsi, ki so bili na kat. shodu, se spominjajo na prostor, kjer se je vršila Svečanov oče jih imajo že sedem kri-jpv ua plečih in že prav pridno osmega teše- o. Zadnjič so bili dobre volje. Šli so iz cerkve od popoldanske službe božje. >Oče, T i Rrova zdajle malo v društveni dom naše fante pogledat, kaj bodo pokazali.« Oče so bili dobre volje in se niso ustavljali. Pljunili so tja po snegu in ko menili: »No, zato, ki si ti, fant od fare, pa greva.« Pa sva sla. Orlovska akademija je bila. Naši fantje fo se stegovali in prckucovali in vrteli tja po odru, po bradlji in po drogu, da so ženske kar vse obenem z grozo vzdihnile, ka-< «>' je Tomšičev Tone z glavo navzdol letel f^oga, pa se na noge pastavil, kot bi s prufice stopil. sTa pa zna,« so pri pavzi prikimali oče ter potrkali s fajfo na stol Pred seboj, da se je nekaj pepela vsulo na tla, drugi pa na bluzo Gmajnarjeve Ma-ricke, ki je sedela na njem. Ampak nekaj jim pa le ni bilo všeč, ovecanovemu očetu. Čez čas so začeli zmajevati z glavo in s posebno vnemo tlačiti °bak v fajfo — saj prižgati niso mislili, ker svečanov oče dobro vedo, da je manira tu-01 na kmetih lepa. »No, kaj vam pa ni po godu, oče?« sem radovedno pobaral. »Le čemu, le čemu?« so oče huje s pal-111 Pritisnili v fajfo. >Le čemu je fantom I ; jj --.V:; Jj; C-' :■ :**■ ' - - »up : ■> >. -iS--'- ^ : „1 m j ^ v* v.,' ». T" v\>v • v ift•■<; - ' * - ' U ' . ... Stadion, ki se gradi v Pariza. Stadion je prostor, kjer se ne vrše samo velike telovadne prireditve, temveč vse velike ljudske manifestacije. Danes prinašamo sliko stadiona, ki se gradi v Parizu za letošnjo olimpiado. Olimpiada so velike telovadne in športne tekme, ki se vrše vsako četrto leto in pri katerih se udeležujejo vsi narodi sveta. Tudi v Ljubljani se gradi Stadion, pa ne samo začasen, temveč tak, ki bo ostal za stoletja. Gradi so za naše Orle-telovadce. orlovska telovadba. Veličasten prostori Ko> bo dodelan — sedaj je bil samo za silo planiran — bo to največji spomenik slovenskega katoliškega ljudstva in ne bo služil samo telovadbi, temveč vsem velikim manifestacijam slovenskega ljudstva. Zato bo gradilo Stadion vse slovensko ljudstvo s svojimi prispevki, ki že prihajajo, ne samo Orli. Prihodnjič hočemo naš Stadion natančneje opisati. Kaznovani uboj. Brnika Handel-Mazzeti. (Dalje.) Približal jc svoje ustnice k sinovemu ušesu in šepetal. Bila je zgodba o zidarju, o balkonu, o uboju, ki jo je zblazneli pripovedoval v nesmiselno zvezanih stavkih. O, Bog, kolikokrat jo je že skušal povedati — zdravnikom v zdravilišču — svoji ženi — služabnikom — a nikdar mu niso pustili, da bi se izgovoril. Ta mož pa, ki je bil pred kratkim njegovemu srcu bolj tuj kot tujec — ga ni niti enkrat prekinil. In ko je končal, ves izčrpan od pripovedova-vanja, ni zaslišal »fiksne ideje« in »blazne Jtredstave«, s čimer so ga mazači v zdravi-išču razjezili do divjosti. »Bog ti bo odpustil, oče; Bog je dober.« Samo to je rekel Moric s svojim mehkim, pomirjevalnem glasom. »Ali si pobožen?« je vprašal Roita hri-pavo. »Da! Slišal sem, da si postal pobožen. Toda vedi — dvignil se je počasi in sedel ter z obema rokama držal za senci — »da je Bog pravičen — prekleti me mora... Še to: ti si me vzel iz sanatorija, Morje? Ti, kajneda, ne ona? — Njej sem storil vse, tebi ničesarl Da, vzel sem ti nevesto. O kako je svet zmešan. Povem ti Mo-ric, a Bog že najde svoje ljudi. V zdravilišču sem postal fatalist, da boš vedel. Ti si — pravnik, kaj ne? Moric je natančno sledil blaznikovim miselnim skokom. O kakšna logika je bila v njih, kakšna srce trgajoča logika. »Moric,« je ponovil Roita svoje zadnje vprašanje, »ali si pravnik?« »Da, oče. Okrajni sodnik v B. Vzel pa sem dop«st in —« »Oh, saj je vseeno! — Kako kaznuješ ti glasom paragrafa uboj?« »Po okolščinah,« je odvrnil Moric in neprestano pomirjevalno gladil očetovo voko. »Jezuit! — Okoliščine: Zavratnost, namen. — No? Kako bi me obsodil?« »Jaz — tebe? Jaz, svojega ljubljenega očeta?« »Ljubiš me? Ti — da — ti si dober Človek«, je rekel bolnik in slabotno zaplakal v svojo blazino. V tem, ko je jokal, se je dotaknilo dvoje mehkih ustnic njegovega čela. Moric je bil, ki je poljubil tako nežno kot mati. Vse je odpustil očetu. V poljubu je ležalo zagotovilo. Strahotna ura se je ustavila — nebeški trenutek po štirih peklenskih letih! »Moric, ti si dober človek,« je rekel oče zopet in zopet s slabotnim glasom. — »Bolje mi je — mogoče bo Še vse drugače, kakor ti praviš. Neko željo imam — moraš mi jo izpolniti. Hočeš li? Če le morem, oče, z veseljem.« »Pripelji mi —« je začel starček. Njegove oči so zopet zadobile blazni izraz in njegov glas je trepetal — »zidarja, da uredimo to stvar.« 3' »Oče,« je rekel Moric, »zidar ne more priti, ker je mrtev.« Skoro minuto je strmel bolnik svojemu sinu v obraz, ne da bi izpregovoril besedo. Kolikokrat so baš to rekli zdravniki. In on jim je na sto načinov hotel dokazati, da ni res. Temu človeku pa ni mogel ničesar odgovoriti. Tudi ni hotel. Ta mož nima namena, da bi ga nalagal, on je dober. »Ali So mrtvi i\e vrnejo?« Samo to je mogel reči sicer tako fantastični razbur-ljivec. »Vstanejo šele na sodnji dan.Do smrti stradati? O, ljubi gospod (jll]1) — hočem reči, gospod Simon, vi ste lačni? Malo kruha s sirovim maslom imam pri sebi, ali ga hočete?« »Ne, najlepša hvala, ničesar več nočen) zavžiti; a kljub temu je zelo lepo od Vas, in sploh ste mnogo bolj prijazni kot vsi drugi iz vaše nesramno surove, prosta-ške, nepoštene družine.« »MolčiteI« je zavpila Virginija in udarila z nogo ob tla. »Vi ste surovi, nesramni in prostaški, in kar zadeva nepoštenost, prav dobro veste, da sle mi ukradli vse barve iz moje slikarske omarice, da sto mogli tisti smešni krvavi madež v knjižnici vedno znova nareditil Najprej ste vzeli vso rdeče, celo vermilonovo, da nisem mogla več slikati solnčnih zahodov, potem ste vzeli smaragdno zeleno in kromovo rumeno, in končno mi ni ostala druga kot indigo in kineško belo. da sem lahko slikala samo že pokrajine zavite v mesečino, ki naredo vedno tnko otožen vtis in jih je sploh težko slikati. Nikdar Vas nisem zatožila, četudi sem bila zelo jezna in je bila sploh vsa stvar grozno smešna; kdo pa je že kdaj v življenju slišal o zelenem krvavem madežu?« _(Dalje prih.) SLADKE KRME. vagon, proda Jan. Intihar, Gorica 27, pošta Lopata pri Celju. 1333 PohllUtolf kupujemo. Sever & Komp., Ljub-bCUUHCH ljanlli Wolfova ulica St. 1?. 881 iešminjevo lubje ufi^zS^: vo olje ia vsa zdravilu« zelišča, kupim Vdak> maoiino. - EP. PISLER, Vrhnika. 9to TmJka F. in I. Gnritar »PRI IVANKI« : Ljubljana, Sv. Petra c. 29 priporoča ravnokar došlo VEMKO IZBIRO BLA-OA ZA POMLADANSKE OBLEKE: linj sukno zn moške, dvojne iirokostl od Din 60.- naprej, volneno za ženske obleke v nejmodemelSlb bar vali dvojne širokosti od Din 50— napref, hlačevino Kotenino, celir in oxford najbolješ vrsle, najnovejše svilene robce in šerp«. — Velikanska izbila moških »raje in kravac. VSE PO JAKO NIZKIH CENAH I Halo! JOŽE: Tine, zakaj se pa pri Jurčkovih zopet prepirajo? — TINE: Otroci so se celo zimo drsali in vse obuvalo raztrgali: sedaj pa, ko je čevljar račun prinesel, je joj pri hUi. — JOŽE: Jaz S.u Pa svojim še dovolil, da ae smejo drsati, saj mo-TT»Vudi otroci nekaj zimskega veselja užiti. — '•NE: No, so ti pa ie dosti raztrgali! — JOŽEs »« pač motišl Poleti sem kupil na stojnici PERKO »saje in smo vsi z največjim zadovoljstvom obuti. Zato: kdor hoče svojo družino dobro obuti, naf HH nsnle na sejma v ŽUŽEMBERKU, KOČEVJU, KRŠKEM, ČRNOMLJU, na IGU, ▼ GRAHOVEM in METLIKI na stojnici Franc Perko. J. Stjepušin, Sisak Združene opekarne d. d. Ljubljana Telefon 733. Telefon 733. priporoča Izborne tambu-rice, žice, partiture in ostale potrebščine ta vsa glasbila. naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta, na Miklošičevi eeotl St. 13, tovarniško zalogo vseh vrst OPEKE lastnega izdelka. — Opeka je na raz-polago v poljub, množinah po najnižji dnevni ceni. POZOR! POZORI Samo do 22. marca prodajam razno blago za obleke in perilo, obleke, delavske hlače, srajce, nogavice, rute, robce, kravate, malce itd. itd. z F. 10°/0 popustom Ne zamudite ugodne prilike! Pozor: Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. .pop mmn LJUBLJANA, Stari trg št. 3. y?žno za posestnike vinogradov! I' gumijevi trakovi za cepljenje trt dobivajo se v vsaki množini in po najnižjih cenah pri ttffdkl: Svetla d. d. Ljubljana Čenčala: Hilšerev.i ulici 5 Podružnice: Dunajska ces,a 20, Mestni trg 25 MflriiBOR: Gosposka ulica 20 _ Dalmatinski k porfland cement SVETOVNE ZNAMKE ŠALOMA (Tour) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta it. 12. Otvoritev trgovine. Slavnemu občinstva Kamnika in okolice vljudno naznanjam, da sem OTVORIL "%ac staroznano trgovino Kemperle na Šutni štev. 2 v Kamniku. Trgovina je na novo založena z manuiakturnim in špecerijskim blagom ter dež. pridelki. Postregel bom vsekdar z najboljšim svežim blagom po solidnih najnižjih cenah. — Za obilni obisk se priporočam velespoštovanjem ALOJZU ŠOBA. '5 BO. ki ga pa dobite edino v veletrgovini B. Stermeckl, Celje. Trgovci en gros-cene. Istotim r« se letos prodaia po čudovito nlzklta cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drn-•S-g časa go modno blago. Naročite ceniki VELIKA NOČ se bliža! Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje in najceneje pri Ivanu SAVNIK v Kranju. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih io industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantnt je. — Obrestuje vlogo na knjižice po - S°/o -W na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga. — Ima dovoli 'nje za poslovanje z devizami ---... .-..-.. in valutami. .......------ JUGOMETALIJA" Ljubljana izdeluje vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska In vodovodno-Inštalacijska dela. Znižane cena. Točna in solidna postrežba. Kolodvorska ul. 18. « KUPUJTE €- -sat vse VaSe potrebščine, novodoSlega pomladanskega In letnega BLAGA za ženske in moSke obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šiion, kotenino, oksiort, cefir, cvtUh ca madroce, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in ierpe pri tnanl domači trgovini lanho CcšKiiH, Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ulica BLAGO SAMO ČEHOSLOVASKI IZDELEK I Opozarjam ženine ln neveste pri nakupu opreme (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE. Zadružna gospodarska banka d. d __M K7 I i 11 Klic« n 55 Miklošičeva cesta 10 reieron st-bL Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 t lastni palači (vis & vis hotela „Union"). ,000.000*- Bled. Interesna skupnost z Gospo- Telefon št. 57. V *HO»u* \ --- - Kapital In rezerve skupno nad K Podružnice: n-nkovo. Maribor, Sarajevo, Sombor, Split,^m^k^ozitur^ -—---—-— darsko banko d. d. v Novem Sadu. sattsSffiSSSMriKSSE®«1« •1 sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledate NIZKE CF.NE v trgovini »DANICA« MAJZELJ & RAJŠELJ — LJUBLJANA Turjaški trg štev. 1 (bivl« Preskrbovalnica). Velika zaloga štofov, blačevine, Zameta, lionteni-ne, tiskovine, barhenfa. flanele, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. lstotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna in točna. Miši, podgana, stenice In SiurkS "morajo poginiti, ako npomotiate naša preiEliučcfia sredstva: proti mišim ia podganam Din 7-60. zn ščurke (o Din. r.n stonioa 10 Din ka molio o Din, prot' dirGoau 3 in 7'5U Din. nest proti tlaem 5 Din. mast proti a&cm v obleki 7 5" Din, proti tnravliara 7 SO Din. tioter ea ^išconje mivlofto? 7 Din. Pošilja po povzetju. .Artea", kem. laboratorij.1*. Jtinker, Zagreb, Petrtnjska ulioa 01111. Ceno češko perje 1 kg sivega skublj. 65 Din, pui-belega 80 Din, belega 90 Din, boljšega 100 in 120 Din, mehke-ga kot' puh 150 in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja prosto car. proti povzetju, od 200 Din višje prosto poštn. Zamena in vrnitev dovoljena Vzorci zastonj. - Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lobez 159 pri Plznu, Češka. PoStni paketi iz češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni. Tvrdka F. Falia ii mizarstvo !tt zalsp nobiStva Priporoča omare ?. ladtjci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, i. i č n i k e. stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v 9 Liubliaai kfetra gesis 11 po najnižjih cena!;. • vseh vrst, tedermodroci K 1700, v rim i alrik K 1600, mrežo K 7C0 in vse tozadevne potrebščine. — Blago na izbiro in solidno delo, M 5», Ljubljano, BospoiMa c. 6, Priporočamo v gora, tla si pred nakupom blaga zn obleke, zr perilo vsako vrsto, za nevestino balo itd., oglodajo zalogo Oblačiioice za Smmo r. z. z o. sb. v I.iuMjanl. Njena osrednja prodajainajo v Ljubljani, v hiSi „V2aiemne posojilnice" na MlkloSičovi co ti poleg „Unlona". i'od-rožuica ps se nubu a v hiši „(JospocIarika zvezo" na I>imaj«ki cesti St. 29 Cene zelo smerne I Zadružno podjetje I *A? i ▼av VMT yjkt far vav tav fjLf vftv r^l ut vat vat rop vav tat vav t m M m K M M M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne- omejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega vec- kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad K 150,000.000 Odgovorni urednik Anton Sošolk v Ljubljani, Tisk« Jugoslovanska