544
Slovenski glasnik.
samo 4 so popolnem vendiške in te štejejo le 217 duš, drugod so povsod pomešani z Nemci. Tako umira slovanstvo na Saksonskem že tisoč let, žalibože, umrlo bo vse; ali ob jednem nam je živa priča, kako počasi izginjuje narod, resno svarilo onim, kateri mislijo, da bi mogli ponemčiti narod slovenski v nekoliko letih.                                                                                                 Fr. H.
Rusko „geograličeskoje občestvo" je imelo 6. (18.) aprila glavno sejo. Iz poročila za leto 1882. posnemamo sledeče : Društvo je poslalo preteklo leto deset ekspedicij, da bi preiskavale znanstveno sosedne in domače še tako malo znane dežele. Izmed teh je šla jedna v Novajo Zemljo, jedna na otok Sahalin, jedna na Pamir, jedna v Merv, jedna v Kavkaz, jedna v Ural i. t. d. Krepko je podpiralo društvo tudi mednarodno podjetje, da se je napravilo po polarnih deželah štirinajst štacij za meteorologična opazovanja. Ruska jih ima na iztoku Lene, Jeniseja, na Novaji Zemlji, v ruski Laponiji. Izmed spisov, izdanih od občestva, so najbolj zanimljivi geografični slovar ruskega carstva (urednik P. P. Semenov) niveliranje Sibirije, statistično-ekonomični pregled Bokharskega kanata in poročilo raznih ekspedicij. Občestvo stoji v zvezi s tristo učenimi društvi po vsej zemlji. Društvo razpolaga čez 100.000 rubljev premoženja, vlada pa je podpira prav radodarno. Odličnim delavcem na polji geografične vrednosti razdelilo je 19 premij.                                                                                                   Fr. H.
Kako je sloveniti raske pesni, kaže nam naslednja, dovršeno iz Puškina preložena balada:
Dva vrana.
Puškin.
K vranu črni vran leti, Vranu črni vran kriči: Vran! kje naj deva kosilo? Kje kosilo in gostilo ?
Vranu odgovarja vran: Kosil bodeš ves ta dan; V čistem polji pri rakiti Gospodar ubit leži ti!
Kdo ubil, zakaj, kako? Sokol njega ve samo; Črni konjič ve iz grada, Ve gospa njegova mlada.
Sokol zletel v gaj vesel, Konj morilca nase vzel; Živega gospa junaka, Mrtvega doma ne čaka.
K al oper.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter
stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugo vi.   —   Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč Uredništvo: v Novih ulicah 5. — Uprayništvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska ,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.