HRIBOVSKE KMETIJE OB KOKRI IN V KRVAVŠKEM PREDGORJU (S 16 S L I K A M I V B E S E D I L U IN 3 K A R T A M I V P R I L O G I ) THE MOUNTAIN FARMS IN THE KOKRA VALLEY AND IN THE KRVAVEC PROMONTORY ( W I T H 16 P H O T O S IN T E X T A N D 3 M A P S IN A N N E X ) D R A G O M E Z E SPREJETO NA SEJI R A Z R E D A ZA P R I R O D O S L O V N E V E D E SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI IN UMETNOSTI D N E 18. JUNIJA 1981 Izvleček U D K 3 3 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 6 ) Hr ibovske kmeti je o b Kokri in v Krvavškem predgorju Razprava sodi v okvir dolgoročne raziskovalne naloge »Razvoj hribovskih kmetij na Slovenskem«, ki jo vodi Geografski inštitut Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Glavni smoter raziskave je analiza današnjega gospodarskega stanja hribovskih kmetij in stopnja ter možnosti preusmerjanja iz starega, avtarkičnega, na sodobni, tržni način gospodarjenja. Študija je zajela- kmetije v dolini Kokre in v delu severnega obrobja Ljubljanske kotline. Abstrac t U D C 3 3 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 6 ) The M o u n t a i n Farms in the Kokra Val ley and in the Krvavec P r o m o n t o r y The study is a part of the research work »Development of the mountain farms in Slovenia«, managed by the Geographical Institute Anton Melik at the Slovene Academy of Arts and Sciences. The main aim of this research work is to analyse the current economic situation of the mountain farms and to show a stage of development and possibilities of directing the farms from the old autarchic to the modern marked oriented type of farming. This study deals with the farms that are to be found in the Kokra valley and in the part of the northern border of the Ljubljana basin. Naslov — Address: Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik Geografski inštitut Antona Melika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 4 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. U V O D V naslednjem b o d o obravnavane hribovske kmeti je v porečju Kokre nad Tupali- čami, ki za jemajo nasel ja Kokro, Sp. in Zg. Jezersko in Potoče, razen teh pa smo posegli še na južno predgor je Krvavca, kamor smo vključili naseljeni hribovski svet med Kokro in Kamniško Bistrico. Hribovske kmetije tod pa spada jo v več naselij: Možjanca , Štefanja gora, A m b r o ž pod Krvavcem, Stiška vas, Apno, Šenturška gora, Lenart na Rebri, Sidraž, Viševca, Vrhovje, Zakal , Okroglo (vključujoč Slevo), Klemenčevo, Kregarjevo, Županje njive in po eno kmeti jo v Stolniku in na Komendski Dobravi . Segli pa smo nekoliko tudi na zahod od Kokre in vključili v proučitev obe hribovski kmetiji v Bašlju, na južnem vznožju Storžiškega pogor ja , v zaselku Laško. Nekaj naselij sestavlja bolj ali man j s t rnjene vasi (Možjanca , Štefanja gora, Stiška vas, Šenturška gora, Sidraž in Župan je njive), nekaj je zaselkov, ki jih štejejo u radno med naselja, drugi pa naselja sestavljajo (Ravno na Zg. Jezerskem, Jagošce in Senožeti na Lenartu na Rebri, Češnjice na Šenturški gori, Viševca, Vrhovje, Zg. in Sp. Štefanja vas v Štefanji gori, Ravno v Apnem, Gradišče na Kregarjevem, Okroglo in Slevo na Okroglem, Slatna na Klemenčevem, Prapro tno v Zakalu in Laško v Bašlju). V man j - šini pa so hribovska naselja, ki j ih sestavljajo razložena naselja v obliki samotnih kmetij (Kokra , Sp. Jezersko, Zg. Jezersko, A m b r o ž pod Krvavcem, večji del Zakala) . Vseh hribovskih kmeti j v obravnavani pokraj in i je 168. Zaje te so v pet večjih regij, ki so sestavljene iz skupin kmetij ali le posameznih hribovskih naselij. Imena kmetij označu jemo z domačimi imeni. Dolinsko-hribovske kmetije ob Kokri. P o t o č e : Mihec, Žagar; K o k r a : Logar, Koreninšek, Mengar , Zapečnik, Kave, Polajnar . Imenovane kmetije imajo dom in del zemljišča, predvsem obdelovalnega, v aluvialni ravnici Kokre, vse ostalo kmeti j - sko zemljišče in gozd pa v strmih pobočj ih Kokre; zato jih de loma še š te jemo k hribov- skim kmet i jam. Hribovske kmetije ob Kokri. K o k r a : Kremsar, Prodan, Hariš, Tomažek, Mežnar , Pestotnik, Roblek, Lovrin, Slugovec, Slapar, Leskovčar, Vrtačnik, Suhadolnik, Povšnar, Sp. Celar, Zg. Celar, Rekar. Tudi v tej kategoriji hribovskih kmeti j so štiri take, katerih dom je v aluvialni ravnici Kokre (Leskovčar , Povšnar, Rekar, Zg. Celar), skoraj vse kmeti jsko zemljišče in celotni gozd pa je na rebreh kokrske doline. Zg. Celar je pred nedavnim opustil kmetski dom na strmi desni rebri Kokre in si zgradil nov dom v dolini Kokre, nenavaden za t amkajšn je razmere; posestvo pa de loma še obde lu je in redi dve kravi v hlevu pod garažo. Hribovske kmetije na Jezerskem. S p . J e z e r s k o : Kovk, Rezman, Mošenk; Z g . J e z e r s k o : Sp. Virnik, Karničar, Žmitek. Dolinsko-alpske kmetije na Zg. Jezerskem: Skuber, Mlinar, Makek, Zg. Virnik, Roblek, Poderšnik, Štular, Jenk, Šenk, Kropivnik, Anzeln. Hribovske kmetije na južnem in jugovzhodnem Krvavškem predgorju in v Bašlju. B a š e 1 j , zaselek Laško: Vaškar, Tevže; M o ž j a n c a : Hariš, Štirn, Jakeln, Pergav, Rožič, Koderman , Jergan, Rjaveč; Š t e f a n j a g o r a : zaselek Zg. Štefanja vas: Koštomaj, Grilc, Kajžar, Anderšnek, Gorišnik, Cajhen, Pavec, Jagošc, Jarc, Jerič, Drobun, Begi, Špin, Kocin, Šubel, zaselek Sp. Štefanja vas: Šuštar, Kotnik, Šerš, Anžk, Marin, Mežnar; A m b r o ž p o d K r v a v c e m : Mošenk, Pehkaš, Prgoznik, Bajten, Dovar, Vompergar , Ambrožar (tudi Mežnar) , Viženčan; S t i š k a v a s : Škrjanc, Dobovičnik, Rakovec, Čpin, Habjan , Havtez, Uknar, Rebernik, Enck, Mežnar, Bridež, Hariš; A p n o : Kumer, Čežen, Frantar , Bosjak, Baron, Grilc, zaselek Ravno: Špin, Čarman, Vrhovnik; Š e n t u r š k a g o r a : Kozinc, Jerše, Pire, Štirn, Antono- vec, Jamar, Jožman, Drobun, Gašpir , Bolčar, Štefan, zaselek Češnjice: Češnar; L e n a r t n a R e b r i : Dolinšek, zaselek Jagošče: Sp. Jagodic, Zg. Jagodic, zaselek Senožeti: Kocjan, Haban, Snožečnik; S i d r a ž : Zg. Bunder , Sp. Bunder, Hautarš , Jerau, Slatnar, Avžlekar; V i š e v c a : Senc, Habjan, Udamovc; V r h o v j e : Maleš, Mark; K o m e n d s k a D o b r a v a : Vrtačnik; Z a k a l : Bukovnik, Zakonik, Kavar, Dobovšek, Čevka, Zabršek, Podrebernik, zaselek Praprotno: Koštar, Nuk, Škof; O k r o g l o : Urin, Jevud, Martine,* zaselek Slevo: Slevc, Tonček, Kajžar; K l e m e n č e v o : Zg. Špin, Sp. Špin, zaselek Slatna: Zg. Slatnar, Sp. Slatnar; K r e g a r j e v o : Sp. Kregar, zaselek Gradišče: Zg. Gradišek, Sp. Gradišek; Ž u p a - n j e n j i v e : Boškaj, Špin, Gruntar , Učešk, Jure, Cesar, Jakobe, Bavant, Jerneje, Jerišt, Vovk, Jeras; S t o 1 n i k : Sp. Svržin. Med hribovske kmetije smo uvrstili vse tiste, ki so 600 in več metrov visoko, niže od 600 m pa one, katerih kmeti jsko zemljišče je s trmejše od poprečno 11.5° oziroma 2 0 % . Izjemoma smo zaradi odročnost i in slabega dostopa šteli mednje tudi vse tri kmetije na Viševci, Vrtačnika na Komendski Dobravi in oba Gradiška na Gradišču (Kregarjevo) , ki so pod 600 m in s kmeti jskim zemljiščem, položnejšim od 11.5°. Obravnavana hribovska naselja spada jo upravno k občinama Kranj in Kamnik, lokalno pa jih združu je jo štirje krajevni uradi (Preddvor , Jezersko, Cerklje, Kamnik) in sedem krajevnih skupnosti (Bela, Grad, Jezersko, Preddvor , Šenturška gora, Kamniška Bistrica, Tunjice; prvih pet spada pod občino Kranj, zadnji dve pa pod Kamnik). Krajevni urad Preddvor za jema hribovske kmetije v naseljih Potoče, Bašelj, Možjanca in Kokra, kmetije na Jezerskem spada jo pod istoimenski krajevni urad, krajevni urad Cerklje vključuje hribovska naselja med Možjanco na zahodu in Zakalom na vzhodu (Štefanja gora, Ambrož , Štiška vas, Apno, Šenturška gora, Lenart na Rebri, Sidraž, Viševca, Vrhovje) , preostalih sedem naselij pa spada pod krajevni urad Kamnik (Zakal , Okroglo, Klemenčevo, Kregarjevo, Župan je njive, Stolnik, Komendska Dobrava). Staro stanje na obravnavanih kmeti jah je bilo p o d r o b n o proučeno v dolini Kokre in na Jezerskem (S. P o l a j n a r , 1957), medtem ko druge kmetije takih pro- učitev, žal, n imajo. Tu obravnavane razmere na kmeti jah slonijo predvsem na sedanjem stanju in manj na preteklosti , saj je cilj študije v ugotavl janju življenjske moči kmetij , ta pa se odraža predvsem na osnovah za t ržno proizvodnjo in n jenem obsegu. Pogled v preteklost bo pot reben le zaradi po jasn jevanja nekaterih posebnost i v sedanjost i , naslanjal pa se bo predvsem na Polajnar jevo študijo kmetij v dolini Kokre. * Okroglo so med vojsko požgali Nemci. Urin in Martine sta po vojski kmetiji obnovila, Jevud pa le za silo (v njej živita mati in sin, oba zaposlena izven kmetijstva). 2. P R I R O D N O G E O G R A F S K E O S N O V E 2.1. K A M N I N E IN RELIEF Večina obravnavanih kmetij je na neprepustnih kamninah . Na njih je dom in kmeti jsko zemljišče, pri mnogih tudi gozd, na nekater ih od teh pa seže gozd tudi na prepustna karbona tna tla. V alpskem svetu je mnogo kmetij vezanih na klastične kamnine, tako na pobočni karbonatni in silikatni grušč, na breče, v območ ju ledenikov (jezerskega, suhodolskega in roblekovega) na morensko gradivo in ob vodah v alpskih dolinah na fluvialne nasipine. Neprepustnih kamnin, na katerih so kmetije, je več vrst. Na paleozojskih skri- lavcih, peščenjakih, drobnikih in konglomerat ih , med katere se v ožjih pasovih vpleta jo apnenci in dolomiti , so vse jezerske kmeti je v povir ju Kokre do Zgornj ih Fužin in na desnem pobočju Jezernice. Večje kmetije na Zg. Jezerskem pa stojijo v dnu jezerske kotlinice in obeh alpskih dolin; dom in kmeti jsko zemljišče imajo na ravnih ali malo nagnjenih tleh, sestavljenih iz ledeniških, pobočnih in rečnih sedimentov, gozd pa na strmih pobočj ih kotlinice in v alpskih dolinah. Tudi velika večina kokrskih kmetij je na neprepustnih tleh. V Zg. Kokri so to permski pisani skrilavci, peščenjaki in konglomerat i ter vverfenske plasti, v Sp. Kokri, od izteka Roblekovega kota v dolino Kokre navzgor pa predvsem kremenovi porf i r j i in porfiriti ter vverfenske plasti. Južno od Roblekovega kota se začenja jo ob Kokri ka rbona tne kamnine, zlasti dolomiti , v ožjem pasu na severu pa tudi apnenci. Na apnencu je Pestotnikova d o m a - čija, na dolomitu pa kmetiji pri cerkvi (Mežnar , Tomažek) , na izraziti erozijski terasi na rebri južno od reke sta Prodan in Hariš ter na s t rmem severnem pobočju Kremsar . Roblek v Roblekovem kotu in Suhadolnik v Suhem dolu imata dom in posest na moreni in pobočnem klastičnem gradivu. Na dolomitu in pobočnem klastičnem gradivu sta obe kmetiji v Laškem nad Bašljem. V južnem predgor ju Krvavca zavzemajo znaten del neprepustni tr iadni šenturški skrilavci in peščenjaki. Nanje so se ob naselitvi naslonile mnoge hribovske kmeti je , tako samotne kmetije kot kmeti je v vaseh in zaselkih. Dom in kmeti jsko zemljišče imajo v celoti na njih kmeti je na Šenturški gori (po njej nosijo kamnine ime), v Apnem, Stiški vasi, Sidražu, večina kmetij pri Ambrožu , na Lenartu na Rebri (izjema je zaselek Senožeti, ki je na apnencu) in Kavar v Zakalu. Tudi Možjanca nad Tupal ičami je na neprepustnih kamninah (tr iadni lapor in ploščati apnenec z rožencem). Okroglo in Slevo sta na meji vverfenskih plasti in dolomita, Okroglo tudi apnenca , ter deloma tudi kremenovega profir ja . Južni del Krvavškega predgor ja je v celoti iz mehkih miocenskih morskih sedi- mentov, predvsem laporjev. Na njih je Kregarjevo, osrednj i in vzhodni del Zakala , Stolnik, Viševca, Vrhovje in Komendska Dobrava . Na apnencu je vsa Štefanja gora, štiri kmeti je pri Ambrožu (Ambrožar , Vomper - gar, Prgoznik, Pehkaš), Zakonik v Zakalu ter zaselek Senožeti na Lenartu na Rebri s tremi kmeti jami (Snožečnik, Haban , Kocjan) in Dolinšek zahodno od njih, pri katerem pa je kmeti jsko zemljišče delno tudi že na šenturskih skrilavcih in peščenjakih. Na močno drobl j ivem dolomitu je del kmeti jske zemlje v Slevem, medtem ko je spodnji del obširnih pašnikov in senožeti severno od zaselka na vverfenskih plasteh in kremenovem porfiri tu. Velik del Županj ih njiv s pr ipadajočim kmeti jskim zemljiščem je na s t rmem pobočju, sestavljenem iz pobočnega karbona tnega grušča, v južnem delu vasi pa je tudi manjša krpa vverfenskih plasti. V neprepus tn ih k a m n i n a h , pose l jen ih s h r ibovsk imi kmet i j ami , je svet m o č n o razčlenjen. To velja še posebe j za do l ino Kokre z izrazi to re l iefno energi jo , ki se o d r a ž a v g lobokih in tesnih do l inah s s t rmimi poboč j i in sk romnimi pregibi v njih, na kater ih je večina hr ibovskih kmet i j . Presenet l j ivo je, k a k o so bila p o b o č j a dol ine Kokre , kl jub i z redno s k r o m n i m možnos t im za namest i tev kmet i j , re la t ivno gos to nase l jena z nj imi; ni se zato čudit i , da mnoge od njih niso mogle k l jubovat i m o d e r n i m zah tevam časa in so za to opuste le . V g lavnem so bile to man j še kmet i je , pos tav l jene visoko ali na zelo neugodna mesta ( s k r o m n e po ložne j še površ ine , težka dos topnos t , velika o d m a k n j e n o s t od p r o m e t n e poti v dolini Kokre, ma lo sonca itd.), p r edvsem na desnem p o b o č j u Kokre in Jezernice (več o tem glej: P o l a j n a r , 1957, 227 si.). Večina še obs to ječ ih hr ibovskih kmet i j v dol ini Kokre in Jezernice stoji na manjš ih pobočn ih os t ank ih starih p l iocenskih te ras (Žmi t ek , Karničar , Sp. Virnik, Mošenk , Rozman , Kovk, Sp. Celar, Slapar , Kremsar , Mihec, Har iš , P rodan , T o m a ž e k , Mežnar , Pes to tn ik , Slugovec, Lovrin) . Spodn j e kmet i j e na Zg. Jezerskem so na po lo - žnejših tleh o b r o b j a kot l inice (Zg. Virnik, Rob lek , Poderšn ik , Štular — si. 1, Jenk, Šenk, Kropivnik — si. 2), Skuber je na robu a luvialnega dna Jezernice, Ml inar , Makek in de loma tudi Anze ln pa na po ložnem dnu dol ine Makekove Kočne in n j enega izteka v j eze r sko kot l in ico. Tudi v j u g o v z h o d n e m Krvavškem p r e d g o r j u , k je r se s t eka jo vode v K a m n i š k o Bistrico, je relief v nep repus tn ih k a m n i n a h in tenz ivno razgiban, še p o s e b e j v mehkih miocenskih plas teh, a z m a n j š o rel iefno energ i jo kot v poreč ju Kokre . Tud i tu so se kmet i je namest i le na bol j ali m a n j izrazi te p o b o č n e pregibe (velik del Zaka la , Kregar je - Š t u l a r j e v a d o m a č i j a na Zgornjem Jezerskem je na položnejših tleh sever- nega obrobja kotlinice. Velika hiša še danes kaže na nekdanjo bogatijo s trgovino in gostilno. SI. 2. K r o p i v n i k o v a d o m a č i j a na Zgornjem Jezerskem stoji na severnem strmem pobočju Ravenske Kočne. Hiša je krita s skodlami in ima ob »kukerlu« lesen balkon, ki je v tej pokrajini nenavaden. vega, Sp. Svržin v Stolniku — si. 3 ter Zg. in Sp. Bunde r v Sidražu) , kmet i j i na Gra - dišču na Kregar j evem (Zg. in Sp. Grad i š ek ) sta na vrhu p leča tega s l emena o same lega griča, glavni del S idraža — si. 4 ter Viševca in Vrhov j e so na p o b o č n i h s lemenskih razvod j ih med man j š imi po tok i , Kava r v Z a k a l u pa je na m a n j š e m sedlu. V p repus tn ih k a r b o n a t n i h k a m n i n a h o b Bistričici s toje kmet i j e na visokih os t an - kih s tar ih teras (Slevo in O k r o g l o — si. 5), K lemenčevo je v s p o d n j e m delu desnega p o b o č j a Bistričice, kmeti j i v Slatni v s t rmem p o b o č j u med p o v i r n i m a k r a k o m a Bi- stričice, Korošaka in Blatnice (si. 6), Zakon ik in Bukovnik v Kalu pa visoko na obsež - ne j šem p o b o č n e m preg ibu desne strani Bistričice. Samotne h r ibovske kmet i j e pri A m b r o ž u so na p o b o č n i h pregibih , sk romne j š ih v a p n e n c u in p ros t r ane j š ih v šen turšk ih skri lavcih in peščen jak ih . Kmet i j e na Lena r tu na Rebr i so na p o l o ž n e j š e m a p n e n i š k e m svetu (Senože t i in Dol inšek) , m e d t e m ko sta Zg. in Sp. Jagodic v pov i r ju p o t o k a Dobl iča na nep repus tn ih , m a l o nagn jen ih tleh. Posebno m e s t o v reliefu pa z a v z e m a j o kmet i j e m e d M o ž j a n c o in Sen tu r ško g o r o v Krvavškem p r e d g o r j u . Zased le so po ložna in p r i so jna tla na izvrs tno o h r a n j e n i pl io- censki terasi , višine 6 0 0 — 7 0 0 m, s s ledmi k r e m e n č e v e g a p r o d a ( D . M e z e , 1974, 79). Terasa je večidel iz nep repus tn ih k a m n i n s po ložn imi t lemi, ki dovo l ju j e jo tudi in ten- zivno s t ro jno pol jede ls tvo . Na n e p r e p u s t n i h tleh te rase j e Šen turška gora , A p n o , Rav - ne, Stiška vas in M o ž j a n c a , na lepo o h r a n j e n i , a že de lno zakrasel i apnen i šk i terasi pa Š te fan ja gora (si. 7). SI. 3. S p o d n j i S v r ž i n v Stolniku, ki je brez ceste in vodovoda, stoji na slemenu med dvema grapama. Zaradi slabe prebivalstvene sestave nima možnosti za nadaljnji obstoj; zadaj Velika planina. 2.2. E K S P O Z I C I J A Najbo l j šo s o n č n o lego i m a j o hr ibovske kmet i j e na vsem j u ž n e m Krvavškem p red - gor ju , t ako tiste, ki so na že imenovan i pl iocenski terasi z vasmi in zaselki , k a k o r tudi one , ki so raz t resene višje po p o b o č j u ( A m b r o ž ) . Kmet i je na pl iocenski terasi i m a j o tudi u g o d n o n a d m o r s k o višino, ki o m o g o č a rast večini pol jskih ku l tur z m e r n o toplega k l imatskega pasu . Domač i j e so na š i roko o d p r t e na jug , j u g o z a h o d in j u g o v z h o d , kar je na j idea lne j ša ekspozic i ja . Med višjimi h r ibovsk imi k m e t i j a m i je t ako tudi pri A m - brožu , na O k r o g l e m in v Slevem, med nižjimi pa z o b e m a k m e t i j a m a v Laškem nad Bašl jem, v Ž u p a n j i h n j ivah , Stolniku, na Viševci in Vrhov jah , de loma pa tudi v Sidra- žu ( i z jema sta le domač i j i obeh Bunder jev , ki sta o b r n j e n i pro t i j u g o v z h o d u , vzhodu o z i r o m a jugu) . Še na j s l ab šo ekspozic i jo na j u ž n e m Krvavškem p r e d g o r j u i m a j o d o m a - čije na Lenar tu na Rebr i , k je r sta obe v Jagoščah in Dol inšek o b r n j e n e z večj im de lom kmet i j ske zeml je na J V ( d e l o m a tudi na JJV, V J V in JZ) , na Senožet ih pa na J, JZ , J V in Z. Večina d o m a č i j o b Bistričici ima slabšo ekspozic i jo . T a k o i m a j o vse tri kmet i j e na Krega r j evem J V smer . D o m a č i j e v Zaka lu so v več jem delu o b r n j e n e na V in JV; j u ž n o ekspozic i jo ima le P o d r e b e r n i k o v a d o m a č i j a . Na Klemenčevem sta o b e kmeti j i o b r n j e n i na V, SV in JV, v Slatni na JV in d e l o m a tudi na J. Na Zg. in Sp. Jeze r skem je večina d o m a č i j o b r n j e n a prot i j u ž n e m u k v a d r a n t u . Na ravnos t na jug g leda ta Roblek in Poderšn ik , na jug o z i r o m a jugovzhod Kovk, A ž - m a n ter Sp. in Zg. Virnik, p r e d v s e m na j u g o v z h o d Karn ičar , Žmi tek in Skuber , na j u - g o z a h o d , jug in zahod Makek , Jenk, Šenk in Kropivnik , na V, SV in J V M o š e n k , na S Z in Z Mlinar in Anzc ln , Mlinar pa ima del kmet i j skega zemlj i šča o b r n j e n ce lo prot i severu. Hr ibovske domač i j e ob Kokri i m a j o razl ično ekspoz ic i jo . P rev ladu je z a h o d n a in d e l o m a tudi j u g o z a h o d n a smer . T a k o je sko ra j z vsemi d o m a č i j a m i v Spodn j i Kokr i ( M e ž n a r , Pestotnik, Roblek , Lovr in , Slugovec, Leskovčar , Vr tačnik , Suhado ln ik , Polšnar) , na v z h o d n o s t ran so u s m e r j e n e kmet i je Slapar , Zg. in Sp. Celar ter Rekar . Ed ina domač i j a , ki je o b Kokri o b r n j e n a v celoti na jug, p a je Kremsar . Na j s l abšo ekspozic i jo , ne s a m o o b Kokri , a m p a k v vsej o b r a v n a v a n i pok ra j i n i pa i m a j o vse tri kmet i je v Spodnj i Kokri na levi rebri reke, niže ok l juka Kokre , na terasi višine ok. 600 m ( P r o d a n , Hariš, T o m a ž e k ) , k jer je kmet i j ska zeml ja o b r n j e n a na seve r in le de lno tudi na seve rozahod . Še s labše je v dnu tesne do l ine Kokre s Kavčem, mal im k m e t o m , ka te rega d o m a č i j a je o b r n j e n a prot i severu o z i r o m a s e v e r o v z h o d u , m e d t e m ko so druge domač i j e v dolini Kokre o b r n j e n e na s e v e r o z a h o d , z a h o d , jug in j u g o v z h o d , obe v Po- točah pa na j u g o z a h o d , jug in zahod . 2.3. KMETIJSKO Z E M L J I Š Č E Glede na izrabo kmet i j ske zeml je v o b r a v n a v a n i pokra j in i l ahko de l imo kmet i j e v dve kategori j i . V prvi so kmet i j e , ki i z rab l j a jo k m e t i j s k o z e m l j o p rvens tveno za t rav- nike in pašnike , m e d t e m ko so njive le za p r ide lavo k rmi ln ih rast l in (pesa, repa , de te l ja , ko ren j e ) in k r o m p i r j a , v drugi kategor i j i pa so tiste kmet i je , pri kater ih i m a j o njive v g o s p o d a r j e n j u h r ibovskega kme ta še vedno p o m e m b n o vlogo, je pa danes tudi pri nj ih, poleg k r o m p i r j a , glavni p o u d a r e k na krmi ln ih ras t l inah. Dvojna ka tegor izac i ja kmet i j je z a s n o v a n a na rel iefnih r azmerah . V s t r m e m , r azč l en j enem svetu poreč i j Kokre , SI. 4. Glavni del S i d r a ž a je na pobočnem slemenskem razvodju; levo zadaj Gojška planina. SI. 5. S l e v o , zaselek treh hiš, stoji na visoki dolomitni pliocenski terasi leve strani Bistri- čice na južni rebri Kamniškega vrha. Bistričice, povi rn ih k r a k o v Tunj ice in pri A m b r o ž u so pogoj i za njive slabi, vel iko boljši pa so na p l iocenski terasi v j u ž n e m Krvavškem p r e d g o r j u med Š te fan jo in Šen- tu r ško goro in na p l eča t em r azvodnem s lemenu z Mož janco . D o b r e re l iefne r azmere za nj ive so tudi na Zg. Jezerskem v dnu jezerske kotl inice, a nj ive o d g a n j a n e u g o d n a kl ima (višina ok. 900 m, vznož je visokih gora in m o č a n topl inski o b r a t ) in v sp lošnem s labo razvi to kmet i j s tvo , za to so na Zg. Jezerskem nj ive redke . — V p r v o i m e n o v a n o ka tegor i jo je uvrščenih 15 hr ibovsk ih naseli j (Zg. in Sp. Jezersko, Kokra , Laško nad Baš l jem, A m b r o ž , L e n a r t na Rebri , Sidraž, Vrhov je , Viševca, Zaka l , Okrog lo , Kle- menčevo , Kregar jevo , Stolnik, Ž u p a n j e njive), v d r u g o pa pet ( M o ž j a n c a , Š te fan ja gora , Stiška vas, A p n o , Šen turška gora) . P o p r e č n a v i š i n a k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a v pokra j in i je le šest me- trov višja od p o p r e č n e višine kmečkega d o m a , ki je 663 m ( tabela 1). Najviš je h r ibov- sko nase l je v pokra j in i je A m b r o ž na južni , sončni rebri Krvavca, ka te rega p o p r e č n a višina kmečkega d o m a in kmet i j skega zemlj išča je blizu 1000 m. V n jem je tudi abso - lu tno najviše s to ječa kmet i j a v ob ravnavan i pokra j in i , A m b r o ž a r , ki je v n. v. 1088 m ( p o p r e č n a višina kmet i j skega zemlj išča je nižja od d o m a , 1062 m in tudi zgorn ja m e j a tega seže le 12 m nad kmečk i d o m ) ; domač i j a soseda V o m p e r g a r j a , ki je d r u g a najviš ja kmet i j a v pokra j in i , pa stoji od A m b r o ž a r j a 72 m niže, a še v e d n o nad 1000 m; to pa sta tudi edini kmeti j i v pokra j in i , ki ležita više od 1000 m. Po višini na d r u g e m mes tu so obs to j eče kmet i j e na Jeze r skem ( tako hr ibovske kot do l insko-a lpske) , pri ka ter ih veči- na kmečk ih d o m o v in kmet i j skega zemlj išča presega 900 m (najviše pri R e z m a n u na Sp. Jeze r skem, k j e r sta d o m in p o p r e č n a višina kmet i j skega zemlj išča le n e k a j nižja od 1000 m, zgo rn ja meja tega pa se vzpne najviše pri Sp. Virniku, 1120 m). V vseh drugih hr ibovsk ih nasel j ih so p o p r e č n e višine kmečkega d o m a in kmet i j skega zemlj i šča z n a t n o nižje od že imenovan ih . Še najviš je med temi so kmet i je na L e n a r t u na Rebri , v Stiški vasi in v Kokri (med 700 in 800 m), povsod d r u g o d pa sta kmečk i d o m in kme t i j sko zemlj išče pod 700 metri . N a g n j e n o s t k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a je v sp lošnem u g o d n a (12 .6 ali 2 2 % ) , se pa m o č n o raz l iku je med posamezn imi regi jami o z i r o m a naselj i ( tabela 1, TABELA 1 Kmetijsko zemljišče C3 > £ A bs ol ut na zg or nj a m ej a Naklon v stopinjah REGIJE in NASELJA Po pr eč na n . km eč ke ga d o Po pr eč na vi ši na Po pr . z go rn j m ej a A bs ol ut na zg or nj a m ej a Po pr . r az po r m ed z g. in sp . m ej o po pr eč ni 1 na jv eč ji po pr eč ni na jm an jš i po pr eč ni Dolinsko-hri bovške kmetije ob Kokri 508.6 527.9 565.0 630 74.0 14.2 23.3 4.5 Hribovske kmetije ob Kokri 724.4 748.5 826.2 1080 152.9 19.9 29.7 11.6 Hribovske kmetije na Jezerskem 927.0 935.8 1032.5 1120 180.0 17.7 30.9 6.6 Dolinsko-alpske kmetije na Zg. Jezerskem 913.0 925.4 963.6 1005 65.6 7.9 22.9 2.9 Možjanca 680.0 630.0 675.0 720 180.0 13.1 26.9 2.0 Štefanja gora 681.0 686.0 706.5 780 82.5 6.9 20.4 2.2 Ambrož 979.0 960.8 1000.4 1100 70.0 12.9 26.0 4.4 Stiska vas 729.7 724.7 788.0 860 125.8 10.6 28.1 2.1 Apno 662.5 627.0 653.0 680 105.0 13.1 26.6 4.7 Apno (Ravno) 687.5 685.0 702.0 720 70.0 10.3 21.8 1.6 Šenturška gora 663.5 650.0 675.0 700 100.0 9.3 15.5 2.4 Lenart na Rebri 785.7 773.8 820.8 930 93.3 10.1 22.6 5.9 Sidraž 490.8 470.3 508.5 640 76.0 13.5 26.1 3.8 Viševca 479.0 470.0 482.0 495 50.0 8.0 18.4 2.6 Vrhovje 464.5 450.5 469.5 450 37.0 14.2 21.7 6.2 Zakal 612.2 595.8 636.5 740 80.7 16.8 24.3 7.4 Okroglo in Slevo 639.3 630.0 674.5 700 176.0 15.6 29.7 6.0 Klemenčevo 612.0 618.5 650.0 650 62.5 18.0 25.5 8.8 Slatna 707.5 697.5 727.5 755 60.0 13.2 20.3 6.9 Kregarjevo 516.3 490.0 518.6 526 60.3 12.4 30.2 8.2 Županje njive 507.5 547.0 560.0 625 155.0 13.9 21.8 1.7 Sp. Svržin (Stolnik) 508.0 502.0 513.0 525 45.0 16.6 21.8 6.3 Vrtačnik (Komendska D.) 381.0 372.0 378.0 385 25.0 6.2 18.4 3.3 Bašelj (Laško) 687.5 680.0 720.0 720 90.0 8.9 22.5 3.5 SKUPAJ 692.2 687.5 726.8 1120' 107.1 12.6 24.2 4.6 "Upoštevajoč pašnik nad Slevim, imenovan Reber ali Senožeta, je absolutna zgornja meja v višini 1 250 m. 81 SI. 6. Z g o r n j i S l a t n a r v povirju Bistričice si je postavil kmečki dom na položni pregib v soliflukcijskem pobočnem klastičnem gradivu. kar ta 1). N a j u g o d n e j š a p o p r e č n a nagn jenos t je v večini hr ibovskih naseli j na p l iocen- ski terasi j užnega Krvavškega p r e d g o r j a , na do l insko-a lpsk ih kmet i j ah na Jezerskem in na obeh kme t i j ah v Laškem nad Bašl jem ( m e d 6 .6° v Stefanji gori in 10.6° v Stiški vasi), ki je vsa v m e j a h možnos t i za m o d e r n i z i r a n o o r n o pol jedels tvo; i z jema sta le Mož janca in A p n o , k je r je nagn jenos t kmet i j skega zemlj išča neka j večja od 2 0 % (okrog 2 3 % ) . N a j p o l o ž n e j š e je kme t i j sko zemlj išče v Stefanji gori , blizu zgorn je meje za m o d e r n i z i r a n o o r n o pol jede ls tvo pa je v Stiški vasi. V celotni ob ravnavan i pokra j in i je v p o p r e č j u na jbo l j s t rmo kmet i j sko zemlj išče na hr ibovskih kmet i j ah v dolini Kokre , k je r je p o p r e č n a n a g n j e n o s t blizu meje , ki o z n a č u j e nehan je t r a jne paše , n j im pa slede kmet i j e na Klemenčevem, hr ibovske kmet i je na Jezerskem, v Zaka lu itd. Na jveč ja p o p r e č n a nagn jenos t presega skora j p o v s o d m e j o nehan ja t r a j n e paše , t ako tudi po - p rečna na jveč ja za ce lo tno o b r a v n a v a n o p o k r a j i n o (24 .2° o z i r o m a 4 5 % ) ; i z jema sta Šenturška in Š te fan ja gora ter Vr tačn ik na K o m e n d s k i Dobrav i . Pop rečna nagn jenos t kmet i j skega zemlj išča , m a n j š a od 2 0 % , je na večini kmet i j Zg. Jezerskega , A p n a , Le- na r t a na Rebr i , Stiške vasi in na vseh kmet i j ah Štefanje gore , Viševce in Šenturške gore , na veliki večini ostal ih kmet i j pa p o p r e č n a nagn jenos t kmet i j skega zemlj i šča presega 2 0 % . 2.4. P I T N A V O D A Redke so kmet i je , ki n i m a j o dovo l j p i tne vode . Pogoj z a n j o so, kot b o m o videli kasneje , obi lne p a d a v i n e na j u ž n e m p o b o č j u Kamnišk ih Alp, v dolini Kokre in na Je- zerskem ter n e p r e p u s t n e k a m n i n e z obi ln imi s tudenci . Večina s amotn ih kmet i j ima las tna za je t j a v bližini domač i j , a dovo l j v isoko za rad i us t reznega pr i t iska. Sklenjene hr ibovske vasi in zaselki v Krvavškem p r e d g o r j u i m a j o skup inske vaške v o d o v o d e , več inoma zg ra j ene v zadn j ih deset le t j ih . V o d e je v g lavnem dovol j . M o ž j a n c a jo ima npr. zase dovol j , ne pa tudi za »v ikendaše« , ki m o r a j o uporab l j a t i kapnico . Brez vo- d o v o d a so le tri kmet i j e na Viševci, Sp. Svržin v Stolniku in tri kmet i j e na Lena r tu na Rebri , v zaselku Senožeti , ki je v celoti na a p n e n c u ; vseh sedem kmet i j ima kapn ico . Viri p i tne vode bi v večini zadost i l i eventua ln i modern izac i j i kmet i j skega g o s p o d a r s t v a in gospod in j s t ev . 2.5. P O D N E B J E Za pr ikaz p o d n e b j a je m o g o č e uporab i t i me teo ro loške p o d a t k e več pos ta j , le da, žal, niso vsi i s todobni . Podneb je v dolini Kokre je obde la l S. Po la jna r (1957 , 2 1 3 — 2 1 6 ) , ki j e zajel m e t e o r o l o š k e p o s t a j e Zg. Jezersko, Jezerski vrh, K o k r o in Zg. Belo s pada - vinskimi in t e m p e r a t u r n i m i poda tk i iz o b d o b j a 1 9 2 5 — 1 9 4 0 (pop rečne mesečne in letne t e m p e r a t u r e Jezerskega in Kokre tudi za o b d o b j e 1 8 9 6 — 1 9 0 6 ) . Izven doline Kokre je za o b r a v n a v a n o p o k r a j i n o m o g o č e dobi t i ob jav l jene t e m p e r a t u r n e in pada - vinske p o d a t k e le za Kamnik , in to za o b d o b j e 1 9 2 5 — 1 9 5 6 ( L e t n o p o r o č i l o , 1957), prav t am za isto o b d o b j e tudi za Jezersko, s a m o padav inske p o d a t k e iz r a z d o b j a 1931 do 1960 pa za pos ta j e Jezersko, Kamnik in K a m n i š k o Bistr ico ( L e t n o p o r o - č i l o , 1962). Žal ni n o b e n e me teo ro lo ške pos t a j e v j u ž n e m Krvavškem p r e d g o r j u , k je r je h r ibovska nasel i tev na jgos te j ša , za to l ahko sk l epamo na t a m k a j š n j e p o d n e b n e r azmere le p o s r e d n o po poda tk ih me teo ro lošk ih p o s t a j Jezersko in Kamnik . Z a r a d i u g o d n e sončne lege in zmern ih višin pa l ahko r a č u n a m o s p r i m e r n i m p o d n e b j e m tudi za rast po l jede lsk ih ku l tu r ; izvzet je zgornj i del A m b r o ž a za rad i večje n a d m o r s k e vi- šine. SI. 7. Na prostrani apneniški pliocenski terasi južne rebri Krvavškega pogorja stoji Š t e - f a n j a g o r a , ena večjih vasi v tej hribovski pokrajini; zadaj Krvavec. Temperature 1896—1906 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno Jezersko Kokra —2.5 — 1.8 -1.3 -0.2 1.9 3.2 5.9 6.8 : 9.8 10.6 14.4 14.7 16.7 16.8 15.9 16.0 11.5 12.6 6.5 8.2 2.9 3.5 — 1.6 —0.6 6.7 7.5 1925—1956 Jeze rsko Kamnik —3.8 — 1.9 — 1.8 0.0 1.5 4.5 5.2 9.8 9.3 13.5 13.5 17.2 15.2 19.0 14.3 18.1 11.2 15.2 6.4 9.5 2.5 5.3 — 1.7 0.0 6.0 9.1 Padavine 1925—1940 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno Jezerski vrh Jezersko 83 81 74 83 129 145 152 154 192 198 170 168 158 155 176 176 197 192 238 248 202 233 103 109 1874 1942 1896—1925 Kokra 74 76 108 134 135 171 141 146 144 147 132 113 1521 1925—1956 Jezersko Kamnik 88 78 92 72 113 75 135 99 187 129 187 138 192 130 162 133 182 149 204 138 208 133 112 89 1862 1363 1931—1960 Jezersko Kamnik Kamniška Bistrica 102 80 120 102 81 121 104 68 127 123 93 147 160 120 199 178 140 217 175 132 194 154 130 172 152 138 195 183 136 233 173 122 194 141 101 161 1747 1341 2080 T e m p e r a t u r n e razlike m e d Jezerskim in K a m n i k o m so razuml j ivo velike (pop reč - ne letne za 3.1°). Na Jeze r skem i m a j o tr i je meseci pop rečne t e m p e r a t u r e pod lediščem, m e d t e m ko je t ako v Kamniku le j a n u a r j a , d e c e m b e r in f e b r u a r pa z a z n a m u j e t a 0°C. Mesečne t e m p e r a t u r n e razlike med o b e m a p o s t a j a m a , ki so večje od p o p r e č n e letne t e m p e r a t u r e , so v ce lo tnem vegetac i j skem o b d o b j u (od apri la do o k t o b r a ) na jveč je na zače tku in ob koncu (apri la za 4.1°in s e p t e m b r a za 4°C), m e d t e m ko i m a j o meseci h lad- ne polovice leta m a n j š o razliko od p o p r e č n e ( n a j m a n j š o d e c e m b e r in f e b r u a r , 1.7 oz i ro- ma 1.8°C). Imenovan i poda tk i kaže jo na vpliv bl ižnj ih visokih gora na Jeze r skem, ki se o d r a ž a tudi v topl i polovici leta, in na velik učinek topl inskega ob ra t a v h ladni letni po- lovici v Kamniku . Obo je je v j u ž n e m Krvavškem p r e d g o r j u in d e l o m a tudi na hr ibovskih kmet i j ah kokrske dol ine n e d v o m n o omi l j eno . Ko p r imer j a S. P o l a j n a r (1957 , 213) top lo tne razmere Jezerskega in Kokre, ugotavl ja , da so na Jeze r skem t e m p e r a t u r e p rece j nižje v p r e h o d n i h in z imskih mese- cih, m e d t e m ko se polet i ta razlika zabr iše . Ko leban je t e m p e r a t u r e je na Jeze r skem večje, zlasti v jeseni (do 1.7°C), zato je večja tudi ampl i tuda (19.2°C, Kokra 18.6°C). Spomladi narašča toplota na Jezerskem mnogo bolj kot v Kokri. Na Jezerskem narašča poprečna mesečna tempera tura od 3.9°do 4.9°, v Kokri le od 3.6°do 3.8°C. Poleti je t empera tura v obeh krajih precej enaka, ker je odpr ta jezerska kotlinica izpostavljena dolgot ra jne jšemu sončnemu obsevanju v pr imerjavi z ozko dolino Kokre. Jesensko padanje tempera ture je naglo in učinkovito. V Kokri se poletje nekoliko zavleče, na Jezerskem pa nastopi jo občutne ohladitve že septembra . V obeh krajih se še daleč v poletje uveljavlja tempera turn i obrat . Zelo izrazit je na Jezerskem, a ne mnogo manj v Kokri, saj se primeri , da je včasih istočasno tempera tura v Kokri celo nižja kot na Jezerskem (verjetno ob p rodoru tople fronte, ki za jame na jpre j višje predele). Na Je- zerskem pade minimalna dnevna tempera tura pod 0°C lahko v vseh mesecih, razen julija in avgusta; maja 1935 je padla na —6.3°C, junija 1928 in 1933 na —0.6°C, sep- tembra 1931 na — 2.4°C(S. P o l a j n a r , 1957, 213). Klima na Jezerskem ni pr imerna za poljedelstvo, saj onemogoča rast ozimnih žit, jara žita pa daje jo na Jezerskem, kljub ugodnejš im pedološkim razmeram kot v Kokri, mnogo slabše donose. Drugi letni pridelek povsem odpade (S. P o l a j n a r , 1957, 214). Ker leži obravnavana pokra j ina v južnem predgor ju Kamniških Alp, z Jezerskim in dolino Bistričice pa tudi blizu njihovega osrčja, ima nedvomno veliko padavin. Na to kažejo tudi razpoložljivi, tu navedeni podatki z Jezerskega, iz Kamnika in Kamniške Bistrice, za obdob je 1925—1940 pa tudi z Jezerskega vrha. Žal man jka jo za hribov- sko pokra j ino med s rednjo Kokro in Kamniško Bistrico, za katero pa tudi ni dvoma, da je zelo namočena . V obdob ju 1931—1960 je bilo v Kamniški Bistrici namerjenih poprečno na leto preko 2000 mm padavin, 1 6 % manj na Jezerskem, v Kamniku pa 2 3 % manj , oz i roma 3 6 % manj kot v Kamniški Bistrici. Na Jezerskem in v Kamniški Bistrici je glavni pa- davinski maksimum oktobra , v Kamniku junija, sekundarni pa na Jezerskem in v Kam- niški Bistrici junija oz i roma maja , v Kamniku pa septembra. Največ padavin je v jese- ni in le malo manj poleti (na Jezerskem jeseni 29.1% in poleti 2 9 % , v Kamniku 29.5 oziroma 3 0 % in v Kamniški Bistrici 29.9 oz i roma 2 8 % ) , spomladi jih pade med 2 1 % v Kamniku, 2 2 . 1 % na Jezerskem in 2 2 . 7 % v Kamniški Bistrici, n a j m a n j pa pozimi (19 .3—19 .8%) . Letnih dni s padavinami , večjimi od 1 mm, je največ v Kamniški Bi- strici, 130, na Jezerskem jih je 127.9 in v Kamniku 115.1; enako zapored je je tudi pri padavinah, večjih od 10 in 20 mm: Kamniška Bistrica 52.1 ozi roma 34.7, Jezersko 53 ozi roma 27.3 in Kamnik 45.8 oziroma 20.6 dni. Zanimiva je pr imer java padavin med Zg. Jezerskim in Jezerskim vrhom, za kar služijo podatki razdobja 1925—1940, povzeti po: S. P o l a j n a r , 1957, 215. Jezer- ski vrh, čeprav leži 304 m više od Zg. Jezerskega (opazovalnica na Jezerskem vrhu je v višini 1210 m. na Zg. Jezerskem pa 906 m), ima na leto 3 . 5 % man j padavin od Zg. Jezerskega (1874:1933 mm) in štiri padavinske dni manj na leto (165:169), medtem ko je letna padavinska intenziteta na Jezerskem vrhu za 0 . 2 % večja od intenzitete na Zg. Jezerskem (11.3:11.1). Daleč največ padavin na Zg. Jezerskem in Jezerskem vrhu je v obdob ju 1925 do 1940 padlo v jeseni, ca. 3 4 . 3 % , spomladi in poleti okrog četrtine, pozimi pa ca. 1 4 % , torej precej drugače kot v obdob ju 1931—1960, ko je bila na Zg. Jezerskem koli- čina padavin poleti in jeseni skora j enaka, pomladansk i delež padavin je bil za ca. 3 .5% manjši , občutno višji pa zimski, ko je padlo kar 5 . 7 % več padavin. Prvi sneg je bil v obdob ju 1926—1940 na Zg. Jezerskem zaznamovan septembra (trikrat) , na Jezerskem vrhu šestkrat, zadnj i pa na Zg. Jezerskem maja (šestkrat) in na Jezerskem vrhu junija (enkrat) , v Kokri pa v obdob ju 1896—1925 prvi ok tobra (dva- krat) in zadnji ma ja ( e n k r a t ) — S. P o l a j n a r , 1957,216 . Glede f e n o l o š k i h r a z m e r je iz objavl jene študije D o l i n a r - L e š - n i k M a r i n k e (1957, 64—84) mogoče dobiti tudi za nas nekatere podatke o feno- logiji pšenice. Študija se nanaša na vso Slovenijo, iz obravnavane pokra j ine pa so bili obdelani podatki fenoloških posta j Ambrož pod Krvavcem, Stiška vas, v poštev pa pr idejo tudi s pos ta je Grad pri Cerkljah. Pri Ambrožu , najvišji fenološki postaj i (920 m), kjer so takrat še sejali oz imno pšenico (danes je ne sejejo več), so jo v obdob ju 1953—1957, ki ga študija za jema, vsejali 23. 9., kar je bilo poprečno mesec dni prej kot v krajih z nadmorsko višino do 100 m, v pr imerjavi s ca. 200 m nižjo Stiško vasjo približno teden dni prej, z Gradom pri Cerkljah pa približno dva tedna prej. Iz imenovane študije s pri loženimi kar togra- mi je mogoče zaključiti, da so v obravnavani pokraj ini sejali oz imno pšenico med 23. 9. in 1. 10., želi pa so jo nekako med 1. in 10. 8., pri Ambrožu še nekaj dni kasneje. Žetev je v pr imerjavi s kraji do 100 m n. v. kasnila poprečno mesec dni, v pr imerjavi z dolino pa približno dva tedna. — Ugotovl jena časovna razlika pri setvi in žetvi pše- nice med obravnavano pokra j ino in dolino, oz i roma kraji do 100 m n. v., lahko služi za orientaci jo tudi pri drugih rastlinskih fenoloških pojavih. 2.6. PRST V dolini Kokre je opisal prst S. P o l a j n a r (1957, 219). Pravi, da je na apnen- cih, v pr imerjavi s skrilavci bolj revna, z man j humusa in razvita v tankih slojih, na skri- lavcih pa je debelejša in bogatejša s humusom. Debelejša je prst tudi na glacialnem in fluvioglacialnem gradivu. Humozna tla so na nižjih terasah in v jezerski kotlinici. Pre- cej humozne plasti na vverfenskih skrilavcih v Kokri imenujejo domačini včasih prhli- ca. Na splošno je prst debela le 15—20 cm. Blizu dna doline Kokre in v Spodnji Kokri so prsti debelejše (do 35 cm), težje in z močno ilovnato primesjo. Na porfir j ih in por- firitih se prhlica meša z drobci preperelega porf i r ja in je zato bolj peščena. V jezerski kotlinici so prsti na fluvioglacialnem gradivu ilovnate (Roblek, Anko) , medtem ko so v višjih legah na pobočju kotlinice, na paleozojskih skrilavcih, lažje (Žarko) . V do- lini Jezernice na Zg. Jezerskem so bila prava mokro tna tla; po osušitvi doline z regu- lacijo in melioraci jo se prsti v dolini izboljšujejo. Više v gorovju so na skrilavi in drugi neprepustni podlagi mnogi planinski pašniki, tako tudi najvišji med njimi (Kokrsko sedlo, Roblekova planina, Mlinarjeva planina in še nekateri) . Hud problem na strmih pobočj ih doline Kokre predstavlja e r o z i j a p r s t i . Povzročajo jo voda, veter in človek. Močni nalivi, ki so najbol j pogostni jeseni, ko na kmetijskih površinah vegetacija nima več prave zadrževalne moči, naredi jo največ škode. Močan veter naredi veliko škode v kopnih zimah na izpostavljenih vetrnih stra- neh (Pestotnik, Roblek, Krems), zato puščajo na takih kraj ih polje v trdini. Njive so zaradi erozije in vetra os i romašene, zato so jih v zadn jem času že mnogo opustili. V Kokri je najnevarnejš i veter jug, ki ne pr izanaša niti gozdovom (S. P o l a j n a r , 1957, 219). S pret i ranim izčrpavanjem zemlje, s p reskromnim gnojenjem in zato, ker ne da jo zemlji pot rebnega oddiha (praha) , je zemlja vedno man j odporna proti eroziji. V Krvavškem predgor ju je kmeti jska zemlja v večini na dobrih prsteh z nepre- pustnim matičnim subst ra tom, kjer je prst težka, peščeno-i lovnata in doka j debela. To velja še posebej za kmeti jsko zemljišče na pliocenski terasi med Stiško vasjo in Šenturško goro pa na Možjanci in v večjem delu samotnih hribovskih kmeti j pri Am- brožu. Ker so v teh predelih tudi tla le malo nagnjena, je pr izaneseno tudi eroziji prsti. Precej podobne so razmere na Taškah v Sidražu, kjer je večji del vaške obdelovalne zemlje. Tudi na neprepustnih tleh večjega dela porečja Bistričice in Tunjščice je prst dobra in obilna, le da je na strmih in močno razčlenjenih tleh, zato je podvržena ero- ziji in tudi polzenju (plazovi, usadi). Na dolomit ih v porečju Bistričice (Župan j e njive, Okroglo, Slevo, del Klemenčevega) in v povir ju Dobliča (Jagošče) je prst na kmetij- ski zemlji plitva in peščena, medtem ko je na položnih, razjedenih kraških tleh (Šte- fanja gora in del Lenar ta na Rebri — Senožeti) dobra , a različno debela in kamnita . 3. S E S T A V A Z E M L J I Š Č A IN P O S E S T I V poprečju so hribovske kmetije v obravnavani pokraj ini majhne , vsekakor pre- majhne za zahteve modernega časa; poprečna v e l i k o s t p o s e s t i 28.9 ha (ta- bela 2) je npr. kar za 10.8 ha manjša od posesti hribovskih kmetij v Gornj i Savinjski dolini (D. M e z e , 1980)*. Med posameznimi regijami in naselji pa so znatne razlike. Že pr imer java kmeti j ob Kokri z onimi na južnem Krvavškem predgor ju je presenetlji- va, saj so prve v poprečku večje od drugih kar za 1 8 2 % , od poprečne velikosti v ce- lotni pokraj ini pa so manjše za 3 1 % . Tako majhne hribovske kmetije, kot so v Krvav- škem predgor ju , danes samo od kmeti jstva ne more jo več živeti, še posebej tudi zato ne, ker imajo, kot b o m o še videli, le malo gozda (11.6 ha) in komaj 30 m 3 lesnega eta- ta; izjema so le nekatere kmetije, ki od poprečka zna tno ods topa jo (Zg. Jagodic, Do- linšek in Snožečnik na Lenartu na Rebri, Ambroža r pri Ambrožu , Begi v Štefanji gori, Kumer v Apnem). Daleč največjo posest imajo hribovske kmeti je ob Kokri in na Jezerskem, okrog 65 ha, za 2 1 % manjšo imajo dol insko-alpske kmeti je na Jezerskem, ki še presežejo 50 ha, slede Lenart na Rebri, Potoče in Ambrož , povsod drugod pa je poprečna veli- kost kmeti je manjša od 30 ha. Najmanjša je na Vrhovjah, 4.7 ha, pod 10 ha pa ima še Sp. Svržin v Stolniku. Med 10 in 20 ha imajo kmeti je v Zakalu, Bašlju, Stiški vasi, Štefanji gori, Sidražu, Apnem, na Viševci, Možjanci in Šenturški gori. Hribovske kmeti je v ostalih naseljih pa so uvrščene v kategori jo 20 do 30 ha. Na Jezerskem in v Kokri je bilo veliko kmetij , ki so po drugi vojski prišle pod a g r a r n o r e f o r m o . Od še danes obstoječih kmetij je bilo takih na Jezerskem 6 5 % , v Kokri pa 4 3 % (na Jezerskem 11 in v Kokri 10). Poprečna velikost kmeti j , ki jih je zajela agrarna reforma, je bila na Jezerskem 237.4 ha, od tega gozda 164.9 ha, pašnikov 17.3 ha in nerodovi tnega sveta 37.4 ha (po reformi: skupna površina 65.5 ha, gozd 41.7 ha, pašnik 6.6 ha in nerodoviten svet 0.4 ha), v Kokri pa 224 ha, od tega gozda 122.4 ha, pašnikov 42.2 ha in nerodovi tnega sveta 43.1 ha (po reformi: skupaj 73.8 ha, gozd 51.5 ha, pašnik 11.1 ha in nerodovi ten svet 0.9 ha). Agra rna re forma je torej zajela predvsem gozdove in nerodovi ten svet. Gozd, ki je kme tom po reformi ostal, je v večini dobe r in blizu domačij . Iz jemno velike površine nerodovi tnega sveta pred agrarno re formo v obeh naseljih gredo na Jezerskem predvsem na račun Makeka s 316 ha le-tega, katerega last je bil veliki del zatrepa Makekove Kočne (njegova celotna posest je bila 642 ha), in deloma Sp. Virnika s 57 ha (skalovje Virnikovega Grintovca), v Kokri pa Suhadolnika z 268 ha nerodovi tnega sveta, saj mu je pr ipadal velik del Grintovca (skupaj je imel 722 ha zemlje), in Povšnar ja s 109 ha (skupaj 448 *V nadaljnjem besedilu pišemo namesto Gornja Savinjska dolina okrajšano GSD T A B E L A 2 SesMva in obseg zemljišča na kmetijo (po katastru) in lesni etat leto 1979 NASELJA letni e ta t /kub. m ~ BO a. a j J* Is o c P n C T3 S E 5 s • 1/1 'C 3 •J3 Zg. Jezersko % 14 53.55 2.80 5.2 9.20 17.2 4.65 8.7 36.51 68.2 0.39 0.7 188.6 6.4 5.3 Sp. Jezersko % 3 70.18 2.20 3.1 23.76 34.0 5.18 7.4 38.81 55.1 0.23 0.3 203.3 21.0 5.8 Kokra % 23 57.03 1.24 2.2 7.57 13.3 9.03 15.8 37.86 66.4 1.33 2.3 88.4 28.8 3.1 Potoče % 2 39.04 1.31 3.3 5.89 15.1 1.83 4.7 29.04 74.4 0.96 2.5 37.5 12.5 1.7 Bašelj (Laško) % 2 19.12 0.93 4.9 2.62 13.7 0.91 4.8 14.21 74.3 0.45 2.3 19.6 20.2 1.4 Možjanca % 8 13.68 2.11 15.4 2.79 20.4 1.41 10.3 7.28 53.2 0.09 0.6 20.7 4.6 3.5 Štefanja gora % 21 15.94 2.41 15.1 2.49 15.6 0.95 6.0 10.03 62.9 0.06 0.4 22.1 9.2 3.1 Stiska vas % 12 15.92 2.02 12.7 3.43 21.6 0.60 3.8 9.81 61.6 0.06 0.3 3.9 4.9 0.9 Ambrož % 8 30.52 1.84 6.0 5.58 18.3 3.12 10.2 19.89 65.2 0.09 0.3 21.6 48.4 3.5 Apno % 9 14.18 2.83 20.0 2.25 15.9 0.83 5.8 8.20 57.8 0.07 0.5 9.0 8.7 2.2 Šenturška gora % 12 12.12 2.32 19.2 1.55 12.8 0.76 6.3 7.44 61.4 0.05 0.4 9.7 8.9 2.5 Lenart na Rebri % 6 44.12 2.63 6.0 10.50 23.8 3.25 7.3 27.66 62.7 0.08 0.2 57.6 34.9 3.3 Sidraž % 6 14.66 2.20 15.0 2.45 16.7 1.28 8.7 8.69 59.3 0.04 0.3 10.0 9.2 2.2 Viševca % 3 14.11 1.98 14.1 2.62 18.6 0.18 1.3 9.26 65.6 0.06 0.4 11.7 18.2 3.2 Vrhovje % 2 4.68 1.26 27.0 2.40 51.2 — 0.98 21.0 0.04 0.8 1.5 1.1 2.6 Zakal % 10 20.02 0.90 4.5 2.96 14.8 7.05 35.2 8.84 44.2 0.27 1.3 11.0 10.3 2.4 Okroglo in Slevo % 6 28.44 1.48 5.2 2.31 8.1 10.91 38.4 12.76 44.9 0.98 3.4 7.3 5.7 1.1 Klemenčevo % 4 33.78 1.72 5.1 3.57 10.6 14.52 43.0 10.11 29.9 3.86 11.4 5.2 8.5 1.4 Kregarjevo % 3 32.06 2.04 6.4 2.39 7.5 7.23 22.5 20.19 62.9 0.21 0.7 40.7 41.3 4.1 Županje njive % 12 23.30 1.37 5.9 1.33 5.7 3.56 15.3 16.57 71.1 0.46 2.0 16.2 30.4 2.8 Stolnik (Svržin Sp.) % 1 6.81 1.16 17.0 1.19 17.5 0.56 8.2 3.82 56.1 0.08 1.2 7.0 3.0 2.6 Komendska Dobrava (Vrtačnik) % 1 19.88 * — 6.99 35.2 0.83 4.2 11.97 60.2 0.09 0.4 32.0 9.0 3.4 Skupaj 168 28.89 1.93 6.7 4.58 15.9 3.94 13.6 17.99 62.2 0.45 1.6 43.1 16.0 3.3 * Njive v najemu REGIJE Dolinsko-hribovske kmetije ob Kokri % 8 32.54 1.53 4.7 4.84 14.9 4.61 14.1 21.06 64.7 0.50 1.6 20.5 12.3 1.6 Hribovske kmetije ob Kokri % 17 66.49 1.17 1.8 8.66 13.0 10.27 15.4 44.72 67.3 1.67 2.5 113.4 34.7 3.3 Hribovske kmetije na Jezerskem % 6 65.17 2.04 3.1 16.85 25.9 6.19 9.5 39.84 61.1 0.25 0.4 195.0 14.5 5.3 Dolinsko-alpske kmetije na Zg. Jezerskem % 11 51.74 3.06 5.9 8.99 17.4 3.95 7.6 35.31 68.2 0.43 0.8 190.1 5.9 5.6 Hribovske kmetije na j. in jvzh. Krvavškem predgorju in Bašelj (Laško) % 126 19.87 1.97 9.9 3.05 15.3 2.93 14.8 11.63 58.5 0.29 1.5 15.0 14.7 2.6 ha), ki je imel v lasti j u ž n o s tran Kokrske Kočne; Suhado ln ik in Povšnar sta imela tudi veliko p laninskih pašn ikov , prvi 196 ha in drugi 111 ha ( d a n e s Suhadoln ik 23 ha in Povšnar 19 ha) . Največ gozdov so imeli na Jeze r skem pred a g r a r n o r e f o r m o Mlinar , 320 ha, Sp. Virnik, 301 ha, Makek , 291 ha, Mošenk , 170 ha itd., v Kokri pa Suhado l - nik, 238 ha, Povšnar , 206 ha, Slapar , 182 ha, Krems, 118 ha, Roblek , 116 ha itd. Ve- liko kmet i j , ki so prišle pod a g r a r n o r e fo rmo , je bi lo t ako vel ikih, da so imele lasten lov in r ibolov, p o d o b n o kot neka t e re kmet i je na Solčavskem. V o b r a v n a v a n i pokra j in i je še vedno da leč največj i delež zemlj išča h r ibovsk ih kmet i j v g o z d u , 6 2 , 2 % ali p o p r e č n o 18 ha na kme t i j o (ob Kokri je gozda na k m e - tijo še enk ra t več od p o p r e č k a , delež tega v p r imer jav i s ce lo tno o b r a v n a v a n o pokra j i - no pa je le za 4 % večji — tabela 2). Med nasel j i v Krvavškem p redgor ju i m a j o v po - p rečku na jveč gozda kmet i j e na Lenar tu na Rebr i , slede j im pri A m b r o ž u , na Kregar- j evem. Okrog lem, v Ž u p a n j i h nj ivah itd., na na j s l abšem (pod 10 ha na kme t i j o ) pa so: Vrhovje , Stolnik, Mož j anca , Šen turška gora , A p n o , Sidraž, Viševca, Zaka l , Stiska vas in Slevo. V r e d n o s t gozda ni v obsegu gozdn ih površ in , marveč v količini p r i ras tka , izra- ženega v m-1 /ha, na osnovi ka terega določi g o z d n o - g o s p o d a r s k a o rgan izac i ja las tniku količino le tnega poseka . G o z d o v e z najviš j im p r i r a s t k o m i m a j o do l insko-a lpske kme- tije na Jezerskem ( tabe la 2) in le neka j nižjega t a m k a j š n j e h r ibovske kmet i j e (prve i m a - jo za 6 9 . 7 % višji p r i ras tek od poprečnega , ki je 3 .3 m 3 / h a , d ruge pa za 6 0 . 6 % ) . Pri- rastek na kmet i j ah Krvavškega p r e d g o r j a je za 2 1 . 2 % nižji od poprečka . Ze lo m a j h e n pr i ras tek , 5 1 . 5 % manjš i od poprečka , je na do l in sko-h r ibovsk ih kmet i j ah o b Kokri . Med naselj i i m a j o največj i p r i ras tek gozdovi t reh kmet i j na Sp. Jeze rskem, 7 5 . 7 % nad p o p r e č k o m , slede kmet i j e na Zg. Jezerskem (-1-60.6%), tem tri kmet i j e Kregar j e - vega ( + 2 4 . 4 % ) itd. Blizu pop rečka so kmet i je na Lena r tu , pri A m b r o ž u , na Možjanc i , v Štefanj i gori , na Viševci in v Kokri , povsod d r u g o d pa je p r i ras tek nižji od p o p r e č k a , na jn iž j i na K lemenčevem ( - 2 7 . 7 % ) in v Slevnem ( - 2 4 . 2 % ) . Poprečn i e t a t v p roučevan i pokra j in i je 59 m-', od tega 43 m 3 iglavcev in 16 m 3 l istavcev. Glede na ene rge t sko kr izo so v z a d n j e m času pridobil i v r ednos t tudi listnati, p r edvsem bukov i gozdovi , saj je p o v p r a š e v a n j e po bukov ih drveh čeda l j e večje. Bukovih gozdov pa je precej v Kokri, na Sp. Jezerskem, v Bašlju in predvsem v mno- gih vaseh Krvavškega predgor ja z dolino Bistričice. Tam prednjači zlasti Ambrož , kjer etat listavcev za več kot enkrat presega iglavce (48:22 m3), ki mu slede Lenart na Rebri, Kregarjevo in Župan je njive. Vrednost gozdov zavisi predvsem od sestave lesne mase in dostopnost i . Z g radn jo gozdnih cest je iz večine gozdov možen odvoz lesa s tovornjaki in t raktorj i , sestavo iglavcev v večjem delu Jezerskega in ponekod v Kokri pa bogati jo večji macesnovi sestoji; macesen, kvaliteten in tudi moden les, ima visoko ceno, po njem pa je tudi ve- liko povpraševanje . Poseben problem so gozdovi v dolini Kokre od sotočja z Jezernico navzdol. Če- prav je lesa veliko, je zlasti na apneniškem svetu slabše kakovosti in s prevlado listavcev; boljši iglasti gozdovi so predvsem na kremenovih porfir j ih in porfiritih ter na werfen- skih plasteh. Dolina Kokre je globoka in s strmimi, predvsem na levi strani izpod Koč- ne, Grintovca, Kalškega grebena in Krvavca razbrazdanimi pobočji , ki jih pred pospe- šeno erozi jo vsaj za silo ščiti gozd. Sečnja na takih krajih je zato zelo omejena ali celo prepovedana , saj so te vrste gozdovi »varovalni«. Nekateri hribovski kmet je v Kokri si zato z izkupičkom od lesa le malo pomagajo , s trma pobočja pa jim onemogoča jo večji razmah živinoreje, predvsem moderniz i rane govedoreje. Poprečni etat na kme- tijo v Kokri je 117 m 3 , od tega 88 m 3 iglavcev in 29 m 3 listavcev, in je znatno nižji v pr imerjavi z jezerskimi kmeti jami ( - 4 0 . 3 % ) ob sicer mnogo slabših reliefnih pogojih. So pa v Kokri nekateri kmetje , ki imajo bogate gozdove z velikim e ta tom (Suhadolnik 445 m 3 , Sp. Celar 353 m 3 , Zg. Celar 305 m 3 , Leskovčar 230 m 3 , Povšnar 210 m 3 , vi- sok prirastek pa je zlasti v gozdovih Suhadolnika, 7.5 m 3 / h a , Povšnar ja 7, Sp. Celarja 5.6, Leskovčarja 4.9 in Zg. Celarja 4.6 m 3 / h a ) . P a š n i k o v je v vsej obravnavani pokraj ini 13 .6% ali 3.9 ha na kmetijo. Da- leč največ jih je na Klemenčevem in v Slevem (14.5 oziroma 13.5 ha na kmeti jo, kar je preko 4 0 % vsega zemljišča), nad 10 ha na kmeti jo pa še na hribovskih kmeti jah v dolini Kokre. Nekaj več jih je tudi na Okroglem, v Zakalu, na Kregarjevem in na jezer- skih hribovskih kmeti jah. V splošnem je torej največ pašnikov na kmeti jah v porečju Bistričice, ob Kokri in na Jezerskem. Podatki katastra o površini njiv in t ravnikov s sadovnjaki niso zanesljivi, saj zatrd- no kažejo več njiv in manj travnikov, kot jih je v resnici. V zadnj ih letih, ko narašča pomen govedoreje , je veliko njiv opuščenih v korist travnikov, deloma tudi pašnikov, že dlje časa pa opušča jo njive ob vsesplošnem nazadovanju hribovskega kmetijstva. Hitrim spremembam v površinah njiv in t ravnikov pa kataster ne sledi, zato je pr ika- zano stanje nerealno; služi na j nam le za na josnovnejšo orientaci jo. N j i v naj bi bilo na obravnavanih kmeti jah poprečno 6 . 7 % ali 1.93 ha na kme- tijo. Nedvomno je danes še vedno največ njiv v Apnem, na Šenturški gori, Lenartu na Rebri, Možjanci, v Štefanji gori, Stiski vasi in Sidražu, torej na položnejšem svetu zmer- nih nadmorskih višin, medtem ko jih je zelo malo na izrazitih hribovskih področj ih s s t rmim zemljiščem in v višjem svetu, ter tam, kjer se p reusmer ja jo na moderniz i rano govedorejo (Kokra, Jezersko, Ambrož , Bašelj) in na večini kmetij v porečju Bistričice. T r a v n i k o v izkazuje kataster na kmet i jo 4 .58 ha ali 15 .9% skupnega zem- ljišča kmetije. Več od četrtine zemljišča zavzemajo na treh kmeti jah Sp. Jezerskega ( 3 4 % ) , kar je daleč največ v obravnavani pokrajini , tako tudi po površini s 23.7 ha na kmetijo. Nad četrt ino zemljišča zavzemajo travniki še na hribovskih kmeti jah celotne- ga Jezerskega, več kot 2 0 % pa na Lenartu fia Rebri, v Stiški vasi in na Možjanci , le nekaj manj tudi pri Ambrožu , na Viševci in Zg. Jezerskem. Relativno veliko travnikov ima ta tudi kmeti j i na V r h o v j a h ( 5 1 . 2 % ali 2.4 ha) in Vr tačn ik na K o m e n d s k i Dobrav i ( 3 5 . 2 % ali 6 .9 ha). S e s t a v o p o s e s t i o b r a v n a v a n i h kmet i j s m o razdelil i na štiri ka tegor i je : pod 25 ha, 2 6 — 5 0 ha , 5 1 — 7 5 ha in nad 75 ha ( tabe la 3). Posest , večjo o d 75 ha, ima le 12 ali 7 . 1 % vseh kmet i j , od tega 7 v Kokri , 4 na Zg. Jeze r skem in 1 na Sp. Jezer- skem, ki i m a j o v lasti n e k a j nad pe t ino s k u p n e g a zemlj išča . V nas lednj i nižji ka tegor i j i je n e k a j nad 1 1 % kmet i j , ki i m a j o blizu če t r t ine vsega zemlj išča . Tudi te so večidel na Jeze r skem in v Kokri (na Zg. Jezerskem je kmet i j , večjih od 50 ha, polovica , na Sp. Jeze r skem so vse tri, v Kokr i pa jih je 6 5 % ) , ena od osmih , ka te re posest je večja od če t r t ine vsega zemlj išča v nasel ju , je pri A m b r o ž u , dve o d šestih sta na Lenar tu n a Rebri ( 4 2 % vsega zemlj i šča) , dve o d štirih na Klemenčevem s 7 7 % zemlj išča in ena o d treh v Slevem. Nad pe t ino ( 2 2 . 6 % ) kmet i j s 2 7 . 2 % deležem posest i je v kategor i j i 2 6 — 5 0 ha. V nje j so z a s t o p a n a skora j vsa o b r a v n a v a n a nase l ja , na jvečj i de lež kmet i j pa je v tej kategori j i m e d večj imi naselji na Lena r tu na Rebri , pri A m b r o ž u in na Zg. TABELA 3 Sestava posesti — v % nad 75 ha 51- 75 ha 26- 50 ha pod 25 ha leto 1979 NASELJA D sn 0J (/> 0J t/3 O) « S ti O F O e o B O >t/5 M M a ¿A a m a, o. Zg. Jezersko 14 28.6 43.6 21.4 24.1 42.9 29.9 7.1 2.4 Sp. Jezersko 3 33.3 36.6 66.6 63.4 Kokra 23 30.4 45.7 34.8 37.6 17.4 1 1 . 0 17.4 5.7 Potoče 2 100.0 100.0 Bašelj (Laško) 2 100.0 100.0 Možjanca 8 12.5 24.5 87.5 75.5 Štefanja gora 21 14.3 28.5 85.7 71.5 Stiska vas 12 8.3 17.8 91.7 82.2 Ambrož 8 12.5 26.0 50.0 53.7 37.5 20.3 Apno 9 11.1 21.5 88.9 78.5 Šenturška gora 12 100.0 100.0 Lenart na Rebri 6 33.3 41.9 66.7 58.1 Sidraž 6 16.7 31.4 83.3 68.6 Viševca 3 100.0 100.0 Vrhovje 2 100.0 100.0 Zakal 10 20.0 26.0 80.0 74.0 Okroglo in Slevo 6 16.7 32.2 33.3 41.8 50.0 26.0 Klemenčevo 4 50.0 76.9 50.0 23.1 Kregarjevo 3 66.7 82.9 33.3 17.1 Županje njive 12 41.7 61.9 58.3 38.1 Stolnik (Sp. Svržin) 1 100.0 100.0 Komendska Dobrava (Vrtačnik) 1 100.0 100.0 SKUPAJ 168 7.2 20.7 11.3 23.5 22.6 27.2 58.9 28.6 Jezerskem. Največ kmetij , 5 9 % , pride v zadnjo , na jmanjšo posestno kategorijo (pod 25 ha), imajo pa te kmetije le 28 .6% vsega zemljišča. Vanjo je uvrščena velika večina kmetij v Stiški vasi, na Možjanci, v Štefanji gori, Sidražu in Zakalu (povsod nad 8 0 % ) , nad polovico še v Slevem in Županj ih njivah, brez njih je Sp. Jezersko in Lenart na Rebri, ena od 14 kmetij je na Zg. Jezerskem, na Viševci in Vrhovjah je v tej kategoriji vseh pet kmetij , vanjo pa se uvrščata tudi Sp. Svržin v Stolniku in Vrtačnik na Ko- mendski Dobravi. 4. E L E K T R I F I K A C I J A IN K O M U N I K A C I J E Vse kmeti je v obravnavani pokraj ini so povezane z da l jnovodnim električnim omrežjem in jim je zato omogočena uporaba električnih in gospodinjskih kmetijskih strojev (molzni stroj, puhalnik, prevetrovalec, mlatilnica, pralni stroj, zamrzovalna skrinja, bojlerji itd.). O tem, kakšno je splošno stanje kmetijske mehanizacije, bo več govora kasneje. Tudi s c e s t a m i so, razen redkih izjem, povezane vse kmetije. V večini so to gozdne ceste, zgrajene v zadnjih dveh desetletjih; pred tem so bile povezane s cesto le nekatere dol insko-alpske kmetije na Zg. Jezerskem in spodnje kmetije v dolini Kokre. Ceste omogoča jo hribovskim kmeti jam intenzivnejši gospodarski razvoj, vendar so jih v ta namen, žal, le malokatere izkoristile. Brez ceste je Zabršek v Zakalu, Sp. Svržin v Stolniku, zasilni dos top pa imata Podrebernik in Dobovšek v Zakalu in Sp. Virnik na Zg. Jezerskem. Nekatere ceste so slabo vzdrževane (ob Bistričici do Klemenčevega, v povirju Kokre proti Komatevri , Tunj ice—Laniše—Sidraž , Cerkljanska Dobrava— Viševca—Vrhovje) , nekaj pa je zelo strmih in za šibkejša osebna vozila težko prehod- nih (Sp. Kokra—Kremsar , Sp. Kokra—Roblek) . Strmi vzponi na gozdnih cestah so posledica dejstva, da večina cest, ki jih je delalo G G Kranj, pelje kar po starih voznih poteh, te pa so bile marsikje tako strme, da je po njih peljal par vprežne živine le nekaj sto ki logramov težke tovore. Vasi pod Krvavcem so povezane z zelo dob ro cesto iz Gradu pri Cerkljah na Šenturško goro in Sidraž, z odcepoma v Stiško vas — Ambrož in na Lenart na Rebri. Dobra je tudi pred leti asfalt irana cesta od spodnje postaje krvavške žičnice v Štefanjo goro. Ta cesta je dobila še večji pomen, ko so jo leta 1978 povezali z m a k a d a m s k o gozdno cesto z Možjanco, ki je že od leta 1957 povezana z doka j dobro cesto s Tupaličami pri Preddvoru; iz Preddvora se je torej mogoče pri- peljati k spodnji postaji krvavške žičnice čez Možjanco in Štefanjo goro in se tako ogni- ti dal jšemu ovinku čez Cerklje; priporočlj iva pa je ta pot le v izvenzimskem času. Tudi v obravnavani pokraj ini so težave z vzdrževanjem gozdnih cest. Gozdno gospodarstvo, ki jih ima na skrbi, jih vzdržuje v glavnem le toliko, da so usposobl jene za spravilo lesa s tovornjaki , kar pa je seveda premalo za normalen motorizirani pro- met, zato se osebna motorna vozila na njih čezmerno izrabljajo. Kmetje sami pa pred- vsem zaradi p r ema jhne delovne sile gozdnih cest ne more jo vzdrževati. Gozdne in druge ceste višjega razreda so tudi hr ibovskemu prebivalstvu močno približale lokalna, upravna in druga urbana središča. Hribovskim kmeti jam Zg. in Sp. Jezerskega je lokalno središče s pošto, krajevnim uradom, štiriletno osnovno šolo, trgovino, bencinsko črpalko, gostinskimi objekti in fa ro na Zg. Jezerskem. Slabše je s Kokro, ki takega središča nima, če odš te jemo gostilno in podružnično št i r i razredno osnovno šolo v Sp. Kokri; vse drugo je v Preddvoru in Kranju. Tudi vasi v južnem Krvavškem predgor ju so brez izrazitejšega lokalnega središča. Omembe vredna je le Šenturška gora, k jer je sedež krajevne skupnosti , ki za jema Apno, Lenart na Rebri, Sidraž, Vrhovje, Viševco in Šenturško goro, medtem ko spada jo Ambrož , Stiska vas in Štefanja gora pod kra jevno skupnost Grad pri Cerkljah. V Šenturški gori je tudi sedež fare. Do leta 1974 je bila za večino hribovskih vasi nad Cerkljami v Šenturški gori tudi š t i r i razredna podružnična osnovna šola; sedaj vozijo vse šoloobvezne ot roke v Cerklje, z izjemo Vrhovij, od koder hodijo v Tunjice. Tudi večina drugih dejavnosti je za imenovane vasi osredotočena v Cerkljah, nekaj pa tudi v Kranju (občina, sodišče, kataster) . Možjanca v celoti gravitira v Preddvor , oz i roma Kranj. Brez lokalnega sre- dišča so tudi hribovske kmetije ob Bistričici. Najbližje so jim Stranje z osnovno šolo (osemletka je v Kamniku) in Strahovica s pošto, vse pa združuje krajevna skupnost Kamniška Bistrica. Cerkva je v obravnavani pokraj ini deset (na Zg. Jezerskem dve, v Sp. Kokri, na Možjanci, v Štefanji gori, na Šenturški gori, v Stiški vasi, pri Ambrožu , na Lenartu na Rebri in v Zakalu) , farni pa sta samo dve (Zg. Jezersko in Šenturška gora) . 5. G O S P O D A R S T V O Obravnavane hribovske kmetije imajo v moderniz i ranem kmeti jskem gospodar- stvu najbol jše naravne osnove za živinorejo, predvsem govedore jo (v zadnjem času pridobiva pomen tudi mesna ovčereja, ki ima v znatnem delu obravnavane pokraj ine zelo dobre naravne osnove), v Krvavškem predgor ju deloma tudi za poljedelstvo. V večjem delu porečja Kokre, zlasti na Jezerskem, in na nekater ih področj ih Krvavškega predgor ja pa ima tudi še danes zelo p o m e m b n o vlogo gozdarstvo. Še do nedavnega pa so bili tudi na obravnavanih hribovskih področj ih drugačni gospodarski tokovi. V večini je prevladoval samooskrbni način gospodar jen ja z moč- nim pouda rkom na izkoriščanju bogatih gozdov. V znatnem delu Karavanškega pred- gorja , kjer je lesa man j in so ugodnejše možnost i za poljedelstvo in deloma tudi za in- tenzivno živinorejo, pa sta bili ti dve gospodarski panogi močneje razviti (Štefanja gora, Apno, Šenturška gora, Stiška vas, Možjanca, Sidraž, Ambrož , deloma tudi Lenart na Rebri). Zlasti v Štefanji gori, Apnem, Sidražu, na Šenturški gori in Možjanci so sejali veliko žit, tudi pšenice, ponekod celo koruzo. Pridelki pa so bili le za dom, saj so odvoz večjih količin poljskih pridelkov na trg onemogočale slabe ceste. To pomanjkl j ivost so odpravili šele v zadnjem času, ko so vsa obravnavana hribovska področja povezali z gozdnimi cestami. In šele po izgradnji cest se je tudi hr ibovskemu kmetu ponudi la možnost p reusmer jan ja iz samooskrbnega v t ržno gospodars tvo, kar pa je, žal, v večini pr imerov le slabo izkoriščeno. Tudi splošne razmere so bile na hribovskih kmeti jah v času avtarkije bistveno drugačne od današnj ih . Naj navedemo samo pr imer Makeka z Jezerskega, resda ene- ga najmočnejš ih kmetov, s tanje pri njem pa je v glavnem p o d o b n o drugim kmeti jam, zlasti glede načina gospodar jen ja . Makekova domači ja je imela 18 stavb, ki vse še da- nes stojijo, le da so mnoge izgubile prvotno funkcijo. Ljudi je bilo na kmetiji 20 (danes 7). Vsaka vrsta živine, ki je imela tudi svoj hlev, je imela 1—2 skrbnika. Les je začel dobivati veljavo predvsem po letu 1922, zlasti bor , ki so ga prodaja l i v Trst za j ambore . Pred tem je prevladovala živinoreja. Prodajal i so vole in ovce, za dom pa so porabil i mleko in meso (1—2 vola in ca. 10 prašičev). S p roda jo enega ali dveh volov so bile plačane vse davščine, izkupiček od lesa pa je šel v celoti za vzdrževanje stavb in za in- vesticije. 5.1. POLJEDELSTVO Danes je poljedelstvo malo pomembno . Na izrazitih hribovskih področj ih (Jezer- sko, hribovske kmeti je ob Kokri, Ambrož , Lenart na Rebri, Okroglo, Slevo, Slatna, zgornje kmeti je v Zakalu) že prej kmeti jstvo ni imelo pomembne jše vloge (krompir , krmilne rastline, večidel jari rž, ječmen in oves), toliko manjšo ima danes. Njive so v večjem delu prepustili t ravnikom, ponekod celo pašnikom, sadijo le k rompi r in nekaj krmilnih rastlin. Bolje je v že imenovanih niže ležečih in na sončno stran obrnjenih hribovskih vaseh v Krvavškem predgor ju , a tudi tam je poljedelstvo, v pr imerjavi z bližnjo preteklost jo, močno nazadovalo. Žit, predvsem pšenice, skora j ne sejejo več (nekaj je je še na nižjih kmetijah in pri Bukovniku in Zakoniku v Zakalu), delež osta- lih žitnih vrst pa je močno nazadoval , tako tudi ajde, ki je je bilo včasih veliko. Tudi koruza je osaml jen pojav; nekaj več goji jo le silažne koruze. Zaradi napredujoče go- vedoreje pa gojijo še največ krmilnih rastlin, vkl jučujoč deteljo. V celoti vzeto pa se tudi v teh hribovskih vaseh opaža opuščanje njiv, ki jih prerašča kakovostna trava. Njiv ne opušča jo le zaradi splošnih smeri sodobnega gospodarskega razvoja (p ropadan je ali vsaj zaos ta janje in zato pešanje hribovskih kmeti j) in delnega napre- dovanja govedoreje , ampak v veliki meri tudi zaradi škode, ki jo dela na njivah divjad (srnjad, je lenjad, mufloni , divji prašiči). Veliko škodo povzroča divjad v hribovskih vaseh južnega Krvavškega predgorja , od Možjance na zahodu do Šenturške gore, Le- nar ta na Rebri in Sidraža na vzhodu, na jhuje v Štefanji gori (predvsem divji prašiči in jeleni), ki so pregnali z njiv, zlasti bolj oddal jenih od vasi, večino poljščin (žit, a jde in koruze, ki so jih včasih veliko gojili, danes tudi zaradi divjadi skoraj ni več na njivah). Divjad dela škodo na njivah tudi v delu Kokre in ob Bistričici, predvsem srne in jeleni, ob Bistričici tudi mufloni; divjih prašičev, ki so najhujš i uničevalci njivskih pridelkov, pa tu ni. Pred divjadjo skušajo ponekod zavarovati njive z električnimi pastirj i , kar pa je drago in le de loma uspešno. Po naravi so najs labše osnove za poljedelstvo na Jezerskem, tako v kotlinici kot na višjih hribovskih kmeti jah. Tu goji jo le krompir in manj zahtevne krmilne rastline. Žita, ki jih danes ne sejejo več, pa so jih gojili v času avtarkije, so bila le jara , dajala pa so, kljub r azmeroma ugodnim pedološkim pogojem, slabe donose. V strmih rebreh or je jo in obdeluje jo njive s stroji na živinsko vprego, v položnej- šem in ravnem svetu (pliocenska terasa v južnem Krvavškem predgor ju) pa s samodej - nimi stroji ali t raktorskimi priključki. Motičnega poljedelstva, ki je bilo včasih na mno- gih hribovskih kmet i jah močno v ospred ju , danes ni več, saj so njive v strmih rebreh, kjer je bila edino možna motična obdelava, na jpre j opustili. 5.2. ŽIVINOREJA Živonoreja , prvenstveno govedoreja , je v kmeti jskem gospodars tvu obravnavane pokraj ine glavna gospodarska panoga. Za obstoj je govedoreja pomembne j ša kmeti- jam v Krvavškem predgor ju , ker imajo v splošnem malo lesa in so jim zato živinorejski proizvodi glavni vir d o h o d k a iz kmetijstva, za razliko od kmeti j ob Kokri in še zlasti na Jezerskem, kjer predstavl ja jo dohodki od lesa daleč na jpomembnejš i vir. S t a l e ž g o v e d leta 1979 je bil ugotovljen z anket i ranjem vseh pomembne j š ih živinorejcev (124 ali 7 3 . 8 % vseh obravnavanih hribovskih kmetij) , zato daje dovolj realno sliko. Na anket i rano kmeti jo je prišlo poprečno osem goved, točneje 7.88, naj- več na Sp. Jezerskem 13.3, v Apnem 10.6, Štefanji gori 10,5 in na Zg. Jezerskem 10.1. Med 9 in 10 na kmeti jo jih je bilo na Možjanci, Klemenčevem in pri Ambrožu , na Le- nartu na Rebri jih je bilo 7.7, v Kokri in Zakalu po 6.3, v ostalih naseljih pa je bilo šte- vilo govedi na kmeti jo znatno pod poprečkom. Med kmetovalci je imel največ goved Vrtačnik 22, sledil mu je Ambroža r 20, 19 jih je imel Rezman, po 18 Jergan, Suhadol- nik, Karničar in Makek, 17 Mlinar, 16 Zg. Jagodic, 15 Kogan, 14 Grilc v A p n e m itd. Krav je bilo poprečno največ na Sp. Jezerskem, pet na kmetijo. Leta 1978 so o d d a j a l i m l e k o zadrugi s 4 0 % vseh obravnavanih kmetij s poprečno letno količino 5.576 litrov. Med naselji je bilo na prvem mestu Zg. Jezersko 7.178 1 na kmeti jo (oddaja le so ga vse kmeti je) , sledila je Možjanca s 6.672 1, k jer pa sta ga oddaja la le dva kmeta, nato A p n o 6.552 1 (oddajal i so ga na vseh kmeti jah) , Štefanja gora 6.1681 ( 8 3 . 3 % kmetij) , Kokra 4 .5841 (odda ja lo ga je le 3 6 . 4 % kmetij) , Stiska vas 3.7881 ( 6 1 . 5 % kmetij) itd. Nekatera naselja mleka niso odda ja la ; zaradi prevelike oddal jenost i od zbirališč ali p remajhne proizvodnje so ga porabila d o m a za hrano ali k rmo mladi pitani goveji živini in prašičem. Večji govedorejci iz takih vasi so imeli zato man j krav in več mesne govedi (junce, le redki tudi vole). Mleka niso oddaja l i kmet je z Lenarta, iz vseh vasi ob Bistričici, s Šenturške gore, Vrhovij , od Ambroža (135 1 ga je oddal Pehkaš), na Viševci ga je odda ja l le Udamovc (8.975 1), na Sp. Jezerskem Mošenk (5.332 1) in v Sidražu Jeran (2 .791 1). Mleko, o d d a n o zadrugi, pa ne pokaže prave slike mlečne tržne proizvodnje . V obravnavani pokra j in i imajo nekateri hribovski kmet je možnost p roda je mleka neposredno pot rošnikom, kar j im prinaša tudi večji dohodek. Tako je predvsem s kmeti na Zg. Jezerskem, ki ga p roda j a jo tamkajšn j im nekmetom in turističnim ter zdravstve- nim pos to jankam, de loma pa je tako tudi s kmet i jami v Sp. Kokri in v Županj ih njivah, ki ga prav tako p roda j a jo domač inom nekmetom. Pri Ambrožu , v Apnem in na Možjanci pa p roda jo kmet je neka j mleka tamkajšn j im vikendašem. Mlinar z Zg. Je- zerskega n.pr. o d d a j a pr ivatnikom in hotelu na Jezerskem ok. 3 0 % mleka, ostalih 7 0 % pa ga odda zadrugi. Največ mleka sta leta 1978 oddala zadrugi Begi in Šuštar iz Štefanje gore, 14.721 ozi roma 14.737 1, sledila sta Zg. Virnik in Jenk z blizu 14.000 1, 13.336 1 ga je oddal Kumer iz Apnega, med 10.000 in 13.000 1 pa še: Štular, Šubel, Grilc iz Apnega, Jagošč, Mengar, Mlinar in Cajhen. Če p r imer j amo proučevano pokra j ino z že p roučeno Gorn jo Savinjsko dolino, vidimo, da je Gorn ja Savinjska dolina glede proizvodnje mleka daleč pred obravnava- no pokraj ino. Podatki sicer niso is todobni (pri G S D so leto starejši), a če bi imeli tudi za G S D podatke za leto 1978, bi bila razlika še večja, saj se je v letu 1978 proizvodnja mleka v G S D še povečala (po podatkih Zgornjesavinjske kmeti jske zadruge) . V G S D je bilo med pomembnejš imi hribovskimi govedorejci precej takih, ki so oddal i 20 .000 in več litrov mleka, medtem ko v obravnavani pokra j in i ni bilo nobenega takega pr imera . Tudi poprečna količina oddanega mleka na hr ibovsko kmeti jo v G S D je bila znatno višja (7 .283 litrov, kar je 31 % več kot v obravnavani pokraj ini) ; največji mlečni proizvajalec je oddal leta 1977 60.000 litrov mleka ( M e z e , 1980). Z Jezerskega in iz Kokre odvaža mleko zadruga, in sicer vsak drugi dan, ker ga je premalo , da bi hodili ponj vsak dan; h glavni cesti ga dostavl ja jo kmet je sami. Ker ne odvaža jo mleka vsak dan, so težave s h la jen jem, zlasti poleti. Iz hribovskih vasi Krvavškega predgor ja pa je med kmeti proizvajalci organiziran vsakodnevni odvoz mleka v Cerklje; iz Stiške vasi in Apnega ga vozita izmenično Grilc in Kumer , za odvoz iz Štefanje vasi pa se vrstijo štirje kmetje . Iz hribovskih vasi Krvavškega predgor ja in ob Bistričici da je jo kmet je čez polet je ja lovke in tudi neka j krav na planine (krave zaradi mleka, Ki ga dobro p roda j a jo turi- stom in planincem). Na Krvavec gonijo kmetje iz vasi v predgor ju z delom Spodnje Kokre, iz območja Bistričice in iz Sidraža pa na Veliko planino. Izjema so le Bukovnik, Zakovik in Kovar iz Zakala, ki daje jo živino na Krvavec, vsi trije kmetje s Senožet na Lenartu na Rebri pa na Veliko planino. Večina kmetov na Jezerskem in v Kokri ima lastne planine, na katerih pasejo čez polet je svojo živino; tisti, ki n imajo svoje planine, pa dajejo živino na zadružne planine, ki so večidel na krčevinah opuščenih kmetij . Kmetje z Vrhovja, Viševce, Laškega nad Bašljem in Vrtačnik s Komendske Dobrave nimajo lastnih planin, niti ne uporabl ja jo zadružnih, zato imajo čez poletje vso govejo živino v hlevih, le na jesen jo zaženejo na travnike ob kmeti jah. Zadrugi so oddal i kmetje leta 1978 le malo klavne živine: 55 telet, 6 krav. 95 juncev in enega vola. Relativno največ telet so oddal i v Apnem 10, Štefanji gori 19 in na Zg. Jezerskem 12, juncev pa na Zg. Jezerskem 23, Sp. Jezerskem 6, v Kokri 17, Apnem 6 in Štefanji gori 10. Med kmeti sta oddala po pet juncev Vrtačnik in Štular, po štiri Rezman in Krničar, po tri pa Prodan, Slapar, Tevže, Kumer, Čarman. Skuber, Mlinar in Kropivnik. — Precej živine, zlasti telet, juncev in prašičev, zakoljejo kmet je doma za domače potrebe, a ne toliko kmečkega kot nekmečkega prebivalstva, ki živi na kmeti jah; toda tudi kmečko prebivalstvo si ob splošnem dvigu s tandarda privošči tudi v hrani več, kot si je še pred nedavnim. Kot drugod v Sloveniji, tako je tudi v obravnavani pokrajini v povojnem obdob ju močno opešala o v č e r e j a . V večini hribovskih vasi je skoraj izumrla. Mnogo na boljšem ni bilo tudi Jezersko, ki je še pred drugo vojno, podobno kot sosednje Solčavsko, slovelo po številni čredi »solčavsko-jezerske« pasme. V zadn jem času se stanje počasi izboljšuje, saj postaja ovčetina cenjeno in iskano blago. Leta 1979 so našteli na Jezerskem 182 ovac (podatke je dal Makek st.). Največ jih je imel Skuber 31, pet man j Makek, 20 Krničar, po 15 pa Štular, Sp. Virnik in Rez- man. Med vsemi obravnavanimi kmeti pa so jih imeli največ (40) pri Povšnarju. Le nekaj manj , 38, jih je imela Zajčevka v Kokri, Kremsar jeva soseda (77 let stara ženica, ki živi sama v skromni , leseni bajti, brez elektrike, s cesto do hiše in se preživlja od ovac in lesa, predvsem bukovega) . Omembe vreden je tudi Vaškar v Bašlju, ki je bil zaradi bolezni v hiši prisiljen zmanjšati govejo čredo na minimum (krava in trije junci), names to goved pa si je omislil man j zahtevne ovce, 30, ki jih pase poleti na Storžiču, spomladi in jeseni pa na obsežnem travniku ob kmetiji. 25 ovac imajo tudi na Zg. Slatni na Klemenčevem. S p rodorom kmeti jske mehanizacije, predvsem traktor jev, je tudi v obravnavani pokraj ini nazadovala k o n j e r e j a . Najbol j je nazadovala tam, kjer je mehanizaci ja najbol j razvita (Jezersko, Štefanja gora. Apno). Relativno veliko konj je še na kmeti jah porečja Bistričice, na Lenartu na Rebri, pri Ambrožu in v Kokri, pri zadnj ih treh ponekod tudi tam, kjer imajo tudi t raktor. Konja, čeprav je za vzdrževanje drag, in t raktor imajo kmet je tam, kjer je zemljišče pres t rmo za s t rojno obdelovanje in ga zmore le živina, in pa za spravilo hlodovine iz gozdov do kamionskih cest. Marsikate- ri kmet, ki ima veliko lesa, ima traktor predvsem za delo v gozdu, zlasti za odvoz lesa iz gozdov do odkupnih mest. — Vseh konj v obravnavani pokraj ini je bilo leta 1979 44 ali na 2 6 . 8 % kmetij. Relativno največ jih je bilo na Lenartu, v Zakalu in na Okrog- lem, kjer je imela konja polovica kmetij, v Kokri in Stiški vasi približno tretj ina itd., medtem ko v Apnem n.pr. niso imeli konj, v Štefanji gori, Sidražu, na Viševci in Vrhovjah pa so imeli le po enega. M e h a n i z a c i j a v k m e t i j s t v u je, z iz jemo nekaterih hribovskih kmetij , s labo razvita. To se odraža tudi v že opisanem stanju govedoreje , ki je v poprečku še na nizki stopnji , v večini še po starem, v nemoderniz i ranih hlevih; izboljšave hlevov so le v tem, da je živina povsod privezana (na Jezerskem so jo privezali šele pred ca. 15. leti, le Makek je imel pr ivezano že pred vojno) in da so že v večini hlevov napa- jalniki. Moderna hleva na splakovanje sta v vsej obravnavani pokraj ini le dva (Makek in Vrtačnik), s trojno spravilo hlevskega gnoja (»phala«) pa imajo na treh kmet i jah (Povšnar, Ambroža r in Grilc v Apnem). Med kmetijskimi stroji so daleč na prvem mestu kosilnice, ki jih imajo skoraj vsi kmetje (največ samohodne , le redke kot t raktorski priključek), veliko je tudi obračal- nikov, redkejši pa so zgrabljalniki; obojne marsikje odvrača pres t rmo kmeti jsko zemljišče. Skora j vsaka kmeti ja ima tudi puhalnik. Več kot polovica kmetij ( 6 6 . 1 % ) ima t raktor je . Kot že rečeno, pa ne služijo le kmetijstvu, marveč v veliki meri gozdarstvu in za razne prevoze. Traktor je na vsaki kmetiji na Zg. Jezerskem (nekateri kmet je imajo po dva) in v Apnem, 8 3 . 3 % kmetij ima traktor na Lenartu, pri Ambrožu in na Klemenčevem po 7 5 % , 6 0 — 7 0 % na Šenturški gori, v Zakalu, Sidražu, Županj ih njivah in na Zg. Jezerskem, nad polovico kmeti j pa še v Štefanji gori (tu je pet kmetij s po dvema t rak tor jema) in Stiški vasi. Brez t raktor ja so kmetje na Okroglem in v Slevem ( imajo samo kosilnice in puhal- nike, Slevc, kjer gospodar i le še 80 let stara gospodin ja — njen 75-letni brat je leta 1980 umrl — pa je celo brez puhalnika in napajalnikov) , brez njih pa sta tudi obe kmetiji na Vrhovjah. V Kokri ima t raktor je malo man j kot polovica kmetij, 4 8 % . Nakladalke ima 2 1 % vseh obravnavanih kmetij , največ, dve od treh kmetij na Sp. Jezerskem, 5 7 % na Zg. Jezerskem, po 3 3 % v Štefanji gori, Apnem in Stiški vasi, četrt ina na Šenturški gori, ima pa jo tudi Vrtačnik. Od preostalih šest nakladalk sta dve v Kokri in po ena v Bašlju, pri Ambrožu , v Sidražu in na Lenar tu . Zelo redki so silosi, vsega 13 ali na 7 .7% kmetij . Največ, pet, jih je v Štefanji gori, štirje so v Apnem, po eden pa na Zg. Jezerskem, v Bašlju (Laško) , pri Ambrožu , v Žu- panj ih njivah in pri Vrtačniku. Izjemni so dosuševalci sena. Samo pet jih je. Tako malo jih je tudi zato, ker so v vsej obravnavani pokraj ini , razen na Jezerskem in v delu Kokre, številni stegnjeni kozolci, ki so služili včasih predvsem za sušenje žit, danes pa za deteljo in po potrebi tudi za sušenje sena. Na Jezerskem in v Kokri, kjer ni kozolcev (na Jezerskem sta le dva »toplar ja« z zidanimi stebri, pri Mlinarju in Makeku), sušijo detel jo in seno na žici (»sušila«), Dosuševalce imajo le Makek, Povšnar, Ambrožar , Grilc v Apnem in Vrtačnik. Presenetlj ivo malo je molznih strojev, 19 ali na 11 .3% kmetij . Z njimi je opremlje- na polovica kmetij na Zg. Jezerskem, dve na Sp. Jezerskem, tretj ina v Apnem, 19 ,4% v Štefanji gori, imata ga pa tudi Povšnar in Vrtačnik. Novih hiš je na obravnavanih kmeti jah 21, od tega kar 8 ali na 3 8 . 1 % kmeti j v Štefanji gori. Novi hiši sta si postavila tudi oba kmeta v Laškem v Bašlju, po dve sta še v Stiški vasi, Apnem in na Šenturški gori in po ena v Kokri, pri Ambrožu , v Zakalu ter na Klemenčevem; ima jo pa tudi Vrtačnik. Novih hlevov je m a n j kot novih hiš, 13 ali na 7 .7% kmetij . Dva sta na Lenar tu na Rebri, po eden pa v Kokri, na Zg. in Sp. Jezerskem, v Apnem, na Šenturški gori, Vrhovjah, Kregarjevem in pri Vrtačniku na Komendski Dobravi. Pregled stanja kmeti jske mehanizacije pokaže, da so najbol j mehanizi rane kmeti je na Jezerskem, v Štefanji gori in Apnem, deloma še na Lenartu in pri Ambrožu , d rugod pa izstopajo le posamezniki . Med najbol j mehanizi rane kmeti je spada jo Vrtačnik, Povšnar, Ambrožar , iz Apnega Grilc, špin in Kumer, iz Štefanje gore Begi, Šuštar in Šubel, Rezman in Mošenk s Sp. Jezerskega, z Zg. Jezerskega Makek, Mlinar, Zg. Vir- nik, Štular, Skuber ter deloma Šenk in Roblek, z Lenarta na Rebri pa Zg. Jagodic. Nikogar ni torej s področ ja Bistričice. Med na jbol j naprednimi je tam Sp. Špin, ki pa ima od strojev le t raktor , kosilnico, obračalnik in puhalnik, pač pa lep kmečki dom s preurejenim hlevom z napajalniki , obnovl jeno hišo in več gospodarskih poslopij ; do leta 1977 je edini od kmetov ob Bistričici odda ja l mleko zadrugi, a je kmalu odne- hal zaradi velike oddal jenost i in slabe ceste; leta 1979 je imel 12 goved, od tega 4 vole in več juncev, a malo krav. Kmetij s tako imenovano popolno kmeti jsko mehanizaci jo (modernizi ran hlev, t raktor , nakladalka ali t raktorske vile, kosilnica, obračalnik , puhalnik, sod za gnojevko ali phala za gnoj, prevetrovalec, silos), kakršnih je v G S D na 19% vseh hribovskih kmetij (Meze, 1980), prakt ično ni; mednje lahko š te jemo le Vrtačnika in Makeka, ki pa nima silosa. Vsem drugim zgoraj imenovanim kmeti jam manjka predvsem modernizi- ran hlev ali silos ali oboje in jih zato ne moremo šteti med kmetije s popolno kmeti jsko mehanizaci jo. Redki so kmet je z osebnimi avtomobili . Izjema je Jezersko ter deloma Kokra in Laško v Bašlju, kjer ima večina kmetov avtomobile , drugod pa jih imajo le redki po- samezniki. Pač pa imajo na mnogih kmeti jah avtomobi le nekmečki prebivalci, ki na kmeti jah živijo, a delajo zunaj kmetije (otroci kmečkih staršev, sorodniki ali lastniki kmetij , ki so v službi). Moderni pašno-košni sistem ni nikjer vpeljan. Idealne možnosti zanj bi bile na Zg. Jezerskem, v dnu kotlinice, kjer je na voljo veliko položnih tal s travniki in pašniki, delno tudi še na Lenar tu na Rebri, na Okroglem in v Slevem. Položen svet je tudi na Štefanji gori, Štiški vasi, v Apnem in na Šenturski gori, a tam onemogoča uvedbo pašno-košnega sistema razdrobl jena posest, v ostalih vaseh pa pres t rmo kmeti jsko zemljišče. Modernizaci ja govedoreje z racionalnim pašno-košnim sistemom bi morala biti v bodoče usmer jena na imenovana področja , ki imajo zanj zelo dobre osnove. Za vzrejo živine imajo kmet je danes dovolj lastne kmeti jske zemlje, če odš te jemo planinsko pašo na tuj ih ali zadružnih planinah. Zelo redki so primeri , da jeml je jo zemljo tudi v najem. Posebej na j bo omenjen Vrtačnik, ki ima premalo lastne kmeti jske zemlje za številno govejo čredo in si pomaga z najeto. 5.3. G O Z D A R S T V O Kako je z gozdars tvom v obravnavani pokraj ini , je v glavnih obrisih povedano že sp reda j pri opisu sestave zemljišča, kjer so pr ikazane gozdne površine, lesni etat in prirastek lesa v m 3 / h a . Kot rečeno, so glede na poprečne površine gozdov in lesnega etata daleč na na jbol j šem kmeti je na Jezerskem, deloma tudi v Kokri in na Lenar tu na Rebri. Za Jezerjane pa bi bil popreček še višji, če bi zajeli tudi gozdove dvolastnikov, ki jih imajo onkra j meje, v Avstriji. Dvolastniki so štirje (Roblek, Štular, Šenk, Po- deršnik) z okrog 300 ha gozda. Les spravljajo kmet je iz gozdov po gozdnih cestah, do nakladišč pa s konji ali z vitlo na traktorski pogon, mars ik je pa tudi še po drčah in hudourniških grapah, a to predvsem v zimskem času; žičnice za spravilo lesa, ki so bile do izgradnje gozdnih cest zelo pogostne, so danes redkost . Kjer le morejo, sekajo les in ga spravljajo do nakladišč kmet je sami. Če to ne gre, na j ame jo tu jo delovno silo (večidel Bosance, delavce Gozdnega gospodarstva, ki to delo opravl ja jo izven delov- nega časa; domačih gozdnih delavcev, ki jih je bilo včasih zlasti na Jezerskem in v Kokri veliko, danes ni več), ki pa je ni lahko dobiti in še draga je. Od lesa, poseka- nega in spravljenega k cesti s tu jo pomočjo , ne os tane veliko izkupička, zato so ne- kateri kmet je mnenja , da se v takem primeru bolje obnese govedoreja . Vsaka kmetija ima n a j m a n j eno ročno moto rno žago; motorna žaga je bil prvi moderni stroj, ki je po vojni prodrl tudi na hribovske kmetije, če odš te jemo puhalnike, ki so j ih imeli nekateri kmet je že pred motornimi žagami. 5.4. KMEČKI T U R I Z E M S kmečkim tur izmom se ukvar ja le ena kmeti ja (Makek) , ki ima v tem že tradicijo. Nekaj turistov vzame poleti tudi Mlinar, a to le znance; možnost zanj pa ima tudi mladi Ambrožar , ki si je postavil p ros torno novo hišo s tujskimi sobami. Pri Makeku skrbi za turiste sin z družino, oče pa vodi kmeti jo , pri čemer pa mu veliko pomaga tudi sin. Za kmečki turizem so v naravi marsikje v obravnavani pokra j in i zelo dobre osnove. To velja predvsem za celotno Jezersko in večji del Kokre (zlasti višje kmeti je s pros t ra- nim razgledom), dalje za Ambrož , Lenar t na Rebri, Okroglo, Slevo, Kiemenčevo in za zgornje kmeti je v Zakalu. V sklenjenih vaseh Krvavškega predgor ja za kmečki turizem niso najbol jše možnosti , saj so za turiste vsekakor ugodnejše samotne kmetije, na ka- terih je več miru in tudi zrak je boljši. Kmečki tur izem ima na Zg. Jezerskem prednos t pred drugimi kraji tudi v tem, da lahko nudijo kmet je polpenzion ali celo samo preno- čišče z za j t rkom, drugo h rano pa dobi jo turisti v gostiščih; to je za kmete, ki j im p r iman jku je delovne sile, zelo ugodno. Kljub temu pa na Jezerskem ni zan iman ja za uvajanje kmečkega tur izma, saj zanj ni realnih možnost i (premalo ljudi na kmet i jah; p o m a n j k a n j e s t rokovno usposobl jenega človeka; povečini neurejeni kmečki domovi brez ustreznih sanitarij ; sobe brez mrzle in tople vode). Pred leti je imel resen namen začeti kmečki turizem Zg. Virnik, saj je že povečal in preuredil hišo, a so se mu načrti izjalovili, ker so šli vsi otroci od doma in sta tako ostala na kmetiji le oče in mati, danes stara 68 let, ki k o m a j zmoreta obi lno delo na kmetiji (si. 8). Tudi drugod, kjer so naravne možnost i za kmečki turizem, p r iman jku je delovne sile, ni ustreznih bival- nih pros torov in sanitarij, do nekaterih kmeti j pa je tudi slab dostop. — V doglednem času v obravnavani pokra j in i z večjim razmahom kmečkega tur izma ni računati . 5.5. M O D E R N I Z A C I J A GOSPODINJSTEV V zadn jem času je zelo napredovala modernizaci ja gospodinjstev. Številne so kmeti je s pralnimi stroji, hladilniki, zamrzovalnimi skrinjami, z električnimi in plinskimi štedilniki, s pomivalnimi koriti itd. Vsaka hiša ima radio, večina televizijske apara te . Nobena kmeti ja nima telefona, niti ga ni v posameznih sklenjenih hribovskih vaseh, kar je velika pomanjkl j ivost . Glede telefona so na najbol jšem kmeti je na Jezerskem, ki imajo blizu pošto in gostišča s telefoni, delno velja to tudi za nižje hr ibovske kme- tije ob Bistričici, ki so blizu pošte v Stahovici in telefonov v bližnjih dolinskih vaseh. Hribovskih kmetij, ki so z zakonom z a š č i t e n e , je bilo leta 1979 123 ali 7 3 . 2 % vseh obravnavanih kmeti j (tabela 5). Vse kmeti je so zaščitene na Jezerskem, v Kokri, pri Ambrožu , na Kregarjevem, obe v Laškem nad Bašljem in v Potočah ter Vrtačnik na Komendski Dobravi . Od šestih kmet i j je ena nezaščitena na Lenar tu in v Sidražu, tri četrt ine je zaščitenih na Možjanci, nad 70 % v Štefanji gori, 67 % pa v Apnem in na Viševci. Preseneča, da je na jman j zaščitenih kmeti j ob Bistričici, in sicer komaj 24 ali 4 0 . 6 % vseh tamkajšn j ih kmeti j ; pri vsesplošni skrbi za obs to j hribov- skih kmetij je ta poda tek zaskrbl jujoč in bi se mora la kamniška občina nad njim zami- sliti. Na jman j zaščitenih kmeti j je v Županj ih njivah, na Okroglem in v Slevem (po ena tret j ina) , izven Bistričice pa v Stiški vasi in na Šenturški gori, po 5 8 % . — Če spet p r imer j amo z GSD, je tam zaščitenih kar 8 9 . 3 % vseh hribovskih kmetij . SI. 8. Z g o r n j i V i r n i k na Zgornjem Jezerskem je dvignil in predelal hišo z namenom, da bi se začel ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. Ker sta ostala na kmetiji samo ostarela gospodar in gospodinja, zaradi obilice dela s kmetijo ne moreta sprejemati turistov. U s m e r j e n i h k m e t i j je i z r edno malo , vsega 10 ali 5 . 9 % vseh o b r a v n a v a - nih kmet i j (v G S D 4 1 . 2 % ) , od tega 6 na Zg. Jezerskem (Skuber , Mlinar , Makek, Zg. Virnik, Štular , Jenk) , dve v Zaka lu (Čevka , Koštar ) ter Sp. Špin na Klemenčevem in Vr tačnik na K o m e n d s k i Dobravi . Medn je bi l ahko šteli tudi Gri lca in K u m e r j a iz Apnega , A m b r o ž a r j a pri A m b r o ž u ter C a j h n a , Jagošča , Begla, Šubla in Šuš ta r ja iz Š te fan je gore , čeprav jih kmet i j ske zadruge ne š te je jo med u s m e r j e n e kmet i j e (zadrug i o d d a j a j o velike kol ič ine mleka , leta 1978 vsi po več kot 10.000 li trov in ima jo rela t ivno veliko živine). Če š t e j emo med u s m e r j e n e kmet i je tudi zadn je imenovane , poras te nji- hov ods to tek na 11.9, kar pa je v p r imer jav i z G S D še vedno zelo malo , razen tega pa so v sp lošnem tovrs tne hr ibovske kmet i je v G S D m n o g o bol j razvite in nasp loh n a p r e d - nejše. Preseneča , da ni n o b e n e u s m e r j e n e kmet i j e v Kokri . Res je v n je j v večini neugo- den svet za ž iv inore jo , a n e k a j kmet i j je takih, ki i m a j o zan jo bol j še možnos t i in bi se lažje usmeri le na t ržno p ro i zvodn jo (Suhado ln ik , Roblek, oba Celar ja , d e l o m a Povš- nar ) ; tega pa ne s tor i jo zarad i neus t rezne ali p reš ibke delovne sile, neza in te res i ranos t i ali za to , ker j im za v s a k d a n j e živl jenje z ados tu j e jo d o h o d k i od lesa. 6. P R E B I V A L S T V O Prebivals tva je na kmet i j ah malo, 4 .4 p o p r e č n o na kmet i jo , še posebe j kmečkega , 2.6 na kmet i jo ( tabe la 4); na hr ibovskih kme t i j ah G S D je bilo dve leti p re j obo jnega več, 5.1 o z i r o m a 4.3. Če š t e j emo k delovni sili s t a ros tne letnike 1 6 — 6 4 , je teh 6 2 . 7 % od vsega prebivals tva , re la t ivno več kot v G S D , k jer j ih je ca. 6 0 % , zna tno m a n j pa efekt ivne kmečke de lovne sile, ki je je na p roučevan ih kmet i jah k o m a j 1.8 (v G S D dve TABELA 4 Prebivalstvo na kmetijo leto 1979 skupaj 0-6 7-15 16-64 65 in več kmeč- ko x> x> 4) 1- a cs — NASELJA število % % % moški % % preb. % D. ri. 3 O S ef ek ti vn km eč ka de lo v, s Zg. Jezersko 68 45.6 8.8 10.3 64.7 43.2 16.2 61.8 4.9 3.0 1.9 Sp. Jezersko 11 54.5 — 18.2 63.6 42.9 18.2 90.9 3.7 3.3 2.0 Kokra 96 46.9 2.1 13.5 67.7 47.7 16.7 56.3 4.2 2.3 1.5 Potoče 8 62.5 25.0 — 37.5 66.7 37.5 62.5 4.0 2.5 0.25 Bašelj (Laško) 10 50.0 10.0 30.0 50.0 40.0 10.0 40.0 5.0 1.5 1.5 Možjanca 34 50.0 11.8 11.8 67.6 56.5 8.8 41.2 4.3 1.8 1.4 Štefanja gora 87 41.4 6.9 19.5 60.9 47.2 12.7 52.9 4.1 1.5 1.5 Stiška vas 50 50.0 20.0 8.0 48.0 45.8 24.0 58.0 4.2 2.4 1.0 Ambrož 38 55.3 15.8 13.2 55.3 57.1 15.7 89.5 4.8 4.3 2.1 Apno 41 41.5 9.8 17.1 61.0 48.0 12.1 61.0 4.5 2.7 1.5 Šenturška gora 58 51.7 10.3 20.7 60.3 45.7 8.6 63.8 4.8 3.1 1.7 Lenart na Rebri 28 50.0 7.1 28.6 53.6 60.0 10.7 94.6 4.7 4.4 2.4 Sidraž 23 56.5 — 4.3 82.6 47.4 13.1 69.6 3.8 2.7 1.8 Viševca 10 60.0 — 10.0 90.0 66.7 — 40.0 3.3 1.3 1.2 Vrhovje 10 60.0 10.0 30.0 60.0 66.7 — 20.0 5.0 1.0 1.7 Zakal 44 52.3 9.1 15.9 65.9 62.1 9.1 50.0 4.4 2.2 1.3 Okroglo in Slevo 20 45.0 5.0 10.0 70.0 50.0 15.0 40.0 3.3 1.3 1.1 Klemenčevo 13 38.5 — 7.7 61.5 50.0 30.7 69.2 2.2 2.3 1.7 Kregarjevo 19 63.2 15.8 21.1 36.8 57.1 26.3 52.6 6.3 3.3 1.6 Županje njive 63 54.0 4.8 7.9 74.6 53.2 12.7 50.8 5.3 2.7 2.0 Stolnik (Sp. Svržin) 2 — — — 100.0 — — — 2.0 — 0.5 Komendska Dobrava (Vrtačnik) 5 40.0 — 40.0 40.0 50.0 20.0 20.0 5.0 1.0 1.5 SKUPAJ 738 49.1 8.3 14.6 62.7 50.3 14.4 58.3 4.4 2.6 1.8 leti p re j 2.3). Predšolsk ih o t rok je re la t ivno veliko, šo loobvezn ih pa m a n j od popreč j a v G S D , delež 65 in več let s tar ih l judi na kme t i j ah pa je p r ib l i žno enak deležu v G S D . Preseneča nizek d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a na h r ibovsk ih k m e - ti jah o b r a v n a v a n e pok ra j i ne , ki je manjš i od 6 0 % (v G S D je bil 8 4 . 6 % ) . Med naselj i je na jveč kmečkega prebivals tva na Lena r tu na Rebr i , 9 4 . 6 % , več kot 9 0 % še na Sp. Jeze rskem, nad tri če t r t ine pri A m b r o ž u , n a d po lov ico pa v Sidražu, na Klemenče - vem, Šenturški gori, v Po točah , na Zg. Jeze r skem, v A p n e m , Stiški vasi, Kokri , Šte- fanj i gori , Ž u p a n j i h n j ivah in na Kregar jevem, po lovica jih je v Zaka lu , m a n j kot po lo - vica pa na Možjanc i , Viševci, O k r o g l e m in v L a š k e m nad Baš l jem. N a j m a n j kmečkega prebiva ls tva je na dveh kmet i j ah na Vrhov jah , 2 0 % . — V i lustraci jo n a j n a v e d e m o , da v G S D dve leti p re j ni bi lo h r ibovske vasi, ki bi imela m a n j od 6 9 % k m e č k e g a pre - bivals tva. Pri razčlenjevanju s t a r o s t n e g a s e s t a v a p r e b i v a l s t v a na obrav- navanih kmeti jah je med večjimi naselji o m e m b e vreden visok delež aktivnega pre- bivalstva (delovna sila) v Sidražu, Županj ih njivah, Kokri, na Možjanci, v Zakalu in na Zg. Jezerskem (manjši od polovice je v Stiški vasi), dalje veliko šoloobveznih otrok (20 3 0 % vsega prebivalstva) v Bašlju, na Vrhovjah, Lenartu na Rebri, Šenturški gori in Kregarjevem ter veliko predšolskih otrok ( 1 5 — 2 5 % ) v Potočah, Stiški vasi, pri Ambrožu in na Kregarjevem. 7 KLASIFIKACIJA KMETIJ Že pregled deleža kmečkega prebivalstva v obravnavanih naseljih da slutiti, da je č i s t i h k m e t i j malo, a zato več tako imenovanih p o l č i s t i h k m e t i j in m e š a n i h k m e t i j ( tabela 5, karta 2)* .Čistih kmetij je pol manj , kot jih je bilo dve leti prej v G S D ( 3 0 . 4 % , v G S D 6 1 % ) , mešanih je blizu četrtine in polčistih le slabe 4 % manj od polovice. Iz teh podatkov se med drugim dobro kaže možnost zaposlova- nja v bližnji kranjski in kamniško-domžalski urbanizirani pokraj ini z močno industr i jo ter vpliv cest, ki omogoča jo vsakodnevno odha jan je na delo s tovarniškimi avtobusi ali lastnimi motornimi vozili; visok delež polčistih kmetij je predvsem odsev zaposlo- vanja mladih ljudi s kmetij . Najbolj agrarna hribovska vas, ki se odraža tudi v deležu čistih kmetij , je Lenart na Rebri, kjer tudi ni mešanih kmetij. Njej sledi, a s precej nižjim deležem, Sp. Jezersko (tudi brez mešanih kmetij) , polovica čistih kmeti j je pri Ambrožu (druga polovica so polčiste kmetije), povsod drugod pa je manj kot polovica čistih kmetij. Med večjimi naselji jih je n a j m a n j v Apnem, 11 .1%, do 2 0 % še v Sidražu, Županj ih njivah in Zakalu, 2 0 — 3 0 % na Zg. Jezerskem, Šenturški gori in Klemenčevem, 3 0 — 4 0 % na Možjanci , v Štefanji gori, na Kregarjevem, Okroglem in v Kokri, med 40 in 5 0 % pa v Stiški vasi. Delež mešanih kmetij je med pomembnejš imi naselji največji na Okroglem (polo- vica), 4 0 % jih je v Zakalu, tretj ina v Županj ih njivah in Štefanji gori ter okrog četrtine v Kokri, na Možjanci , Klemenčevem in v Apnem. Malo zaposlenih lastnikov kmetij izven kmetijstva je na Zg. Jezerskem, 14 .3%, in n a j m a n j na Šenturški gori, 8 . 3 % . Delež polčistih kmetij je daleč največji v Sidražu, 8 3 . 3 % , dve tretjini jih je v Apnem, na Šenturški gori in Kregarjevem, 5 7 % na Zg. Jezerskem, polovica v Stiški vasi, pri Ambrožu , v Županj ih njivah in na Klemenčevem, 4 0 — 5 0 % v Zakalu in Kokri, okrog tretj ine na Možjanci , Sp. Jezerskem in v Štefanji gori, manj od tretjine pa na Lenartu na Rebri in Okroglem. Med večjimi regijami je n a j m a n j čistih kmetij (le nekaj nad četr t ino) na dolinsko- alpskih kmeti jah Jezerskega (tu je največ polčistih kmetij), sledijo hribovske kmetije ob Kokri in kmetije v Krvavškem predgor ju (v obeh regijah je nad 4 0 % polčistih kme- tij), nato dol insko-hr ibovske kmetije ob Kokri, medtem ko je največ čistih kmetij , in sicer polovica, na jezerskih hribovskih kmeti jah (druga polovica so polčiste kmetije). Pri razvrščanju kmeti j smo skušali ugotoviti, koliko kmeti jam dobro kaže glede na nadal jnj i razvoj, katere so potencialne za opusti tev in koliko je znanih opuščenih kmeti j (karta 3). V prvo kategori jo smo šteli kmeti je z ugodnim prebivalstvenim sesta- vom, z zagotovljenim nasledstvom (pri narašča ju mladih zakoncev, lastnikov kmetij , je vsaj en sin), z večjo posest jo, z vsaj delno kmeti jsko mehanizaci jo in z usmeritvijo 'C i s te kmetije so tiste, ki jim je edini vir zaslužka kmetijstvo; polčiste, kjer so izven kmetijstva zaposleni otroci ali drugi sorodniki lastnika kmetije; mešane, kjer je izven kmetijstva zaposlen lastnik ali njegov zakonec, ali oba, poleg njiju pa lahko tudi drugi člani družine. TABELA 5 Klasifikacija kmetij poten- število polčiste zašči- perspek- cialne opuščene leto 1979 čiste mešane tene tivne kmetije kmetije NASELJA kmetij kmetije kmetije kmetije kmetije kmetije za opu- po 1. 1820 stitev % % % % št. št. št. % Zg. Jezersko 14 28.6 57.1 14.3 100.0 3 5 8 63.6 Sp. Jezersko 3 66.7 33.3 — 100.0 1 — 7 70.0 Kokra 23 30.4 43.5 26.1 100.0 1 6 12 35.3 Potoče 2 50.0 50.0 — 100.0 — 1 — — Bašelj (Laško) 2 — — 100.0 100.0 — — — — Možjanea 8 37.5 37.5 25.0 75.0 — 2 — — Štefanja gora 21 33.3 33.3 33.3 71.4 3 7 6 22.2 Stiska vas 12 41.7 50.0 8.3 58.3 — 4 3 20.0 Ambrož 8 50.0 50.0 — 100.0 1 — — — Apno 9 11.1 66.7 22.2 66.7 3 — 2 18.2 Šenturška gora 12 25.0 66.7 8.3 58.3 — 3 3 18.8 Lenart na Rebri 6 83.3 16.7 — 83.3 1 — 1 14.3 Sidraž 6 16.7 83.3 — 83.3 — 1 1 14.3 Viševca 3 — 100.0 — 66.7 — 1 — — Vrhovje 2 — — 100.0 50.0 — — 1 33.3 Zakal 10 20.0 40.0 40.0 50.0 1 1 1 9.1 Okroglo in Slevo 6 33.3 16.7 50.0 33.3 — 3 — — Klemenčevo 4 25.0 50.0 25.0 50.0 — 1 — — Kregarjevo 3 33.3 66.7 — 100.0 — — 1 25.0 Županje njive 12 16.7 50.0 33.3 33.3 — 2 — — Stolnik (Sp. Svržin) 1 — — 100.0 — — 1 — — Komendska Dobrava 100.0 100.0 (Vrtačnik) 1 SKUPAJ 168 30.4 46.4 23.2 73.2 15 38 46 21.5 8.9 % 22.6% v t r žno p r o i z v o d n j o ( p r o d a j a mleka ali živine kmet i j sk i zadrugi ) . K po tenc ia ln im k m e - t i jam za opus t i tev so uvrščene kmet i je z os tare l imi kmeti , z lastniki , ki n i m a j o u p a n j a na na rašča j , in kmet i j e b rez možnos t i nas ledstva . H k m e t i j a m te vrste niso štete s a m o tiste, ki j im je usojen p r o p a d , marveč tudi take , ki g lede na de javnos t preb iva ls tva izgub- l ja jo kmečk i znača j ali so prešle v roke n e k m e č k e g a prebivals tva . Z a j e t e so vse opuščene kmet i je , za ka te re ve sedanj i rod in j ih ima z a z n a m o v a n e tudi f ransc isce jsk i ka tas te r (večino teh pa še vedno i zda j a jo na o b m o č j u samotn ih kmet i j krčevine , d a n e s večidel pašn ik i ) ; za do l ino Kokre so o p u š č e n e kmet i j e povzete po : S. Po la jna r , 1957, 2 2 7 — 2 4 1 . Pod robne j š e s tan je imenovan ih treh ka tegor i j kaže tabela 5. V sp lošnem je s t an je s labo, saj pe rspek t ivn ih kmet i j ni niti 1 0 % , blizu če t r t ine je po tenc ia ln ih za opus t i tev , opuščen ih in p ropad l ih pa je po letu 1820 neka j nad pe t ino vseh t akra tn ih kmet i j . Na Zg. Jezerskem, v Apnem in Štefanji gori je 6 0 % vseh perspektivnih kmetij (v vsaki vasi po tri), po ena pa v Kokri, pri Ambrožu , v Zakalu, na Sp. Jezerskem in Lenartu na Rebri, mednje pa je štet tudi Vrtačnik na Komendski Dobravi. Delež poten- cialnih kmetij za opusti tev je med pomembnejš imi naselji največji na Zg. Jezerskem, sa j je takih kar 3 6 % , sledita Štefanja gora in Stiska vas s tret j ino, okrog četrt ina jih je v Kokri, na Možjanci in Klemenčevem, na Šenturški gori 2 3 % , med manjš imi naselji pa je takih kmeti j največ na Okroglem, kjer jih je polovica. O p u š č a n j e k m e t i j je bilo v proučevani pokraj ini izredno močno na Jezer- skem in v Kokri; od vseh opuščenih kmeti j jih odpade na ti dve naselji skora j 6 0 % (12 opuščenih ali 35.5 % vseh v Kokri, 8 ali 63.6 % na Zg. Jezerskem in 7 ali 70 % vseh tamkajšnj ih kmet i j leta 1820 na Sp. Jezerskem). Izven kokrskega področja pa je opušče- nih kmetij precej še v Štefanji gori, Stiški vasi, Apnem in na Šenturški gori (okrog petine); podrobnos t i kaže tabela 5. 8. S P R E M E M B A F I Z I O G N O M I J E K M E Č K E P O K R A J I N E Kot drugod v hr ibovskem svetu se je tudi v proučevani pokraj in i spremenila fizio- gnomija prvotne kmečke pokraj ine. Novost so električni drogovi, gozdne ceste z vseki in nasipi, v s trmih rebreh kmetijskih zemljišč vrezane ceste za t raktor in druge kmetijske stroje, odstrani tev les, vnašanje meščanske podobe pri preure janju kmečkih hiš, še posebej pri novih »kmečkih« hišah, preurejeni in zlasti novi modern i hlevi, predvsem pa vikendi, posamezni ali v večjih gručah, katerih je prav v nekater ih naseljih prouče- vane pokraj ine veliko. Spremembe v fiziognomiji kmečke pokraj ine so veliko bolj opazne na področju samotnih hribovskih kmeti j kot v sklenjenih hribovskih naseljih, saj so domovi samotnih kmeti j najt ipičnejša podoba prvotne kmečke pokraj ine . V naši pokraj ini je tako na Jezerskem, v Kokri, Potočah, Laškem nad Bašljem, pri Ambrožu , na Lenartu na Rebri in v naseljih ob Bistričici. Ker je modernizaci ja kmetijstva skromna, so tovrstne sp remembe v fiziognomiji kmečke pokraj ine majhne; kažejo se le v redkih novih in prenovljenih hlevih, v redkih silosih, sem in tja tudi v »traktorskih« poteh v po- bočjih. Več sp rememb so prinesle gozdne ceste, ki so od daleč vidne, zaradi njih pa so v večini izginile lese, ki so jih nadomesti l i komaj opazni električni pastirji ; les se je na srečo še nekaj ohrani lo na Jezerskem. Sprememba fiziognomije kmečkega d o m a je najbol j opazna pri preurejenih kmečkih hišah in še zlasti pri novih. V prenovl jene hiše so skora j povsod vgradili večja, industr i jska okna (ta so bila že prej v kuhinjah , ki pa so v večini obrn jena na severno, zadnjo stran hiše in zato manj opazna) . Že prej, ob menjavi strešne kritine, so na večini hiš odstranil i čope, ki so bili prvotno, tako domnevam, na vseh kmečkih hišah in drugih gospodarskih poslopjih kmečkega d o m a (na teh so se v večini še danes ohranil i čopi, zlasti na hlevih; veliko teh na Jezerskem, v Kokri in deloma tudi v Krvav- škem predgor ju pa je še danes kritih s skodlami) . Na hišah so se ohranili tudi »kukerli«, ki so marsikje zelo izraziti, nekaj hiš pa ima tudi ganke (Kropivnik, Enck), ki so ne- navadni za kmečke hiše v obravnavani pokraj ini . Posebej je treba omenit i nove kmečke hiše. Tudi tu, kot v že proučeni G S D (go- tovo pa je tako tudi na drugih območj ih hribovskih kmetij), n imajo na sebi nič kmečke- ga, ampak so kopija meščanskih hiš, ki nič manj ne kazijo kmečkega okolja kot večina v i k e n d o v , ki so značilnost nekaterih hribovskih vasi v obravnavani pokraj ini . V večini so popo lnoma tuj element. Večje gruče vikendov so na Možjanci, v Apnem (na Ravnem in pri Grilcu) in pri Ambrožu , posamezni pa so raztreseni ob nekaterih SI. 9. Nova » k m e č k a h i š a « Vaškarja v Laškem nad Bašljem kmet i j ah (Sp. Virnik, Suhadoln ik , Slapar , Poderšn ik , Skuber , Zg. Slatnar , Sp. Špin, dva pa sta nad Slevim). Nekater i za rad i razkošnos t i in izrazi te bahavos t i p rav p o s e b e j kvar i jo bl ižnji kmečki a m b i e n t ( M o ž j a n c a , nekater i v A p n e m ) , m e d t e m ko so v ikendi pri A m b r o ž u in v po reč ju Bistričice sk romni in nevsiljivi. Kmet je od v ikendašev n i m a j o o m e m b e v redn ih mate r ia ln ih korist i , sa j p r i n a š a j o h r a n o in p i jačo s seboj , večina pa vnaša v mi rno in de lovno k m e č k o oko l j e tu je meščanske navade . Korist so imeli k m e t j e le s p r o d a j o zemlj išča, pri č e m e r so si nekater i to l iko opomogl i , da so si nabavi l i poglavi tne kmet i j ske s t roje . Danes pa je večini k m e t o v žal, da so p roda l i z eml jo v ikendašem. 9 . K M E Č K I D O M Glavno g rad ivo p rvo tn ih kmečkih d o m o v v o b r a v n a v a n i pokra j in i je k a m e n in les. Iz k a m n a so hiše, spodn j i deli hlevov, zgornj i del teh in večina drugih p o m o ž n i h gospoda r sk ih pos lopi j pa je lesenih. Lesen je v g lavnem tudi pods t re šn i del hiše. Kašte , ki so sko ra j povsod še d o b r o o h r a n j e n e , i m a j o povečini gank. Hiše so kri te z o p e k o , p o n e k o d tudi s s a lon i tom, m n o g a g o s p o d a r s k a pos lop ja , zlasti o b Kokri , pa s skod lami ; z nj imi so krite tudi neka t e re hiše (Šenk, ka te rega hiša je zašč i tena , ima razen lesene s t rehe lesen tudi celotni zgornj i pods t rešn i del hiše, zelo zan imiva pa so poleg č rne kuh in je in ce lo tne no t r an jos t i m a j h n a , z železnim kr ižem zašči tena o k n a z l ehn j akov imi okviri — si. 11). Razen pri Senku je na Jezerskem danes še neka j črnih kuh in j ; neka te re kuh in je v p roučevan i pok ra j i n i so po opust i tv i č rn ih kuh in j oh ran i l e o b o k a n e s t rope , večina pa je o b o k a n s t rop podr l a in naredi la ravnega . Razen na Zg. Jeze r skem in p o n e k o d v Kokri , k je r je večji del kmečkih hiš n a d s t r o p n i h , so hiše pri t l ične, mar s ik j e SI. 10. Nova K u m r o v a » k m e č k a h i š a « v Apnem. z izde lan imi b ivaln imi pros tor i na pods t reš ju . Razen Šenka sta v o b r a v n a v a n i pok ra - jini zaščiteni še dve hiši hr ibovskih kmeti j , U k m a r in Enck v Stiški vasi; p rva za rad i lesene hiše in d ruga za rad i obsežnega ganka (si. 12). Na Zg. Jezerskem je p o s e b e j za- nimiva t ako i m e n o v a n a Jenkova kasa rna (si. 13), seda j s p r e m e n j e n a v muze j , in A n k o v a hiša s k a m n i t i m o k v i r o m vhodn ih vra t , na ka te rem sta letnici 1 5 5 4 — 1 9 0 5 ( i s to tam je tudi lepa in velika lesena kašta z le tnico 1770). A n k o , do konca z a d n j e vo jne lastnik večjega poses tva in hotela Kazine, se je po vojni izselil, poses tvo pa je d a n e s v lasti kmet i j sko-ž ivi lskega k o m b i n a t a iz Kran ja . Mnoge kmet i je na Jeze r skem in d e l o m a v Zg. Kokri i m a j o znači lnost i ko roške hiše. To velja posebe j za M a k e k a (si. 14), Rob leka (si. 15) in Povšnar ja , k je r je prvotni znača j hiše še na jbo l j e o h r a n j e n . Posebe j velja omeni t i še m o g o č n o Suhado ln ikovo d o m a č i j o z vel iko in lepo hišo. Med vo jno so bile med hr ibovskimi kmet i j ami požgane neka te re d o m a č i j e v Sp. Kokri (Pes to tn ik , Har iš , P r o d a n ) in vse tri na Okrog lem, na neka te r ih kmet i j ah pa je pogore l hlev, zade t od strele ( R e z m a n , Zg. Jagodic , dvakra t pa pri Koganu na Lenar tu ) . Po vojni so vse požgane domač i j e obnovi l i , na novo pa so postavil i tudi vse požgane hleve (si. 16). O b r a v n a v a n a p o k r a j i n a je boga ta s kozolci . G r e za ob l iko s tegnjenega kozolca , kakršen p rev ladu je tudi na b l ižn jem Kran j skem in Kamni škem pol ju . Ima ga sko ra j vsaka kmet i j a , neka t e re tudi po dva in več (glej si. 7). Izjema so Jezersko, k jer ni kozolcev (le Makek in Ml inar ima ta top la r j a ) , večina kmet i j v Zgorn j i in Srednj i Kokri in zgorn je kmet i je pri A m b r o ž u . Z neka ter ih višinskih kmet i j na Jeze r skem in v Kokri o d g a n j a kozolce i zpos tav l j enos t d o m a č i j m o č n i m ve t rovom. Mnoge kmetije na Jezerskem in v Kokri so imele lastne vodne žage. Danes so, razen Mlinarjeve, vse opuščene (Makeku je zgorela pred nekaj leti). Tudi vodne mline je imelo veliko obravnavanih kmetij , ki pa so danes vsi opuščeni in večidel propadli . Vodne žage nadomešča jo električne, ki žagajo les za lastne potrebe. Povezava hribovskih kmetij na da l jnovodno električno omrežje daje možnost postavitve električnih žag tudi hribovskim kmet i jam. Ima jih večina jezerskih in večje kokrske kmetije, razen teh pa tudi kmeti je z znatnejšimi količinami lesnega etata v Krvavškem predgorju . 10. S K L E P Ni dolgo, ko se je obravnavanim hribovskim kmeti jam ponudila modernizaci ja govedoreje in s tem preusmeri tev iz samooskrbnega v tržno gospodar jenje . Prelom je bil dosežen, ko so hribovske kmetije povezali s cestami, največ gozdnimi, začetek gradnje teh pa sega nekako v šesto desetletje našega stoletja, naj intenzivneje pa v obdobje zadnjega desetletja. Prednost pred drugimi hribovskimi naselji je imelo Jezersko, zlasti dol insko-alpske kmeti je na Zg. Jezerskem in nižje kmetije ob Kokri, ki jih že dolgo povezuje s tarodavna meddržavna cesta čez Jezerski vrh; za procvit tamkajšnj ih kmetij pa je bila cesta pomembne jša v obdob ju med obema vojnama, ko so te kmetije dosegle velik gospodarski razmah, medtem ko k modernizacij i in zlasti vzdigu govedoreje v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno pr ipomogla . Pomen gozdnih cest je predvsem v tem, da so zadržale na kmeti jah tudi tiste prebivalce, ki so se zaposlili v neagrarnih poklicih v bližnjih urbaniziranih področj ih SI. 11. Š e n k o v a d o m a č i j a na Zgornjem Jezerskem ima še prastaro lice: večji del stavb je iz lesa, le spodnji del hiše in nekaterih gospodarskih poslopij je kamnit. Hiša s črno kuhinjo je spomeniško-varstveno zaščitena. Zadaj dolinski »konec« Ravenske Kočne. SI. 12. Spomeniško-varstveno zaščito ima tudi E n c k o v a h i š a v Stiški vasi. • • v • • * ,> i f ' ' "i « f l f H H H c [•ffik - L fppV v SI. 13. J e n k o v a k a s a r n a sredi kmečkega doma Jenkovih na Zgornjem Jezerskem je spomeniško-varstveno zaščitena. SI. 14. M a k e k , ena največjih kmetij z mogočnim domom na Zgornjem Jezerskem, v dnu Makekove Kočne. Dom v mnogočem spominja na koroško kmečko arhitekturo. Kran ja in Kamnika , m e d t e m ko so se pre j prebivalci s kmet i j izseljevali; d a n e s se d n e v n o vozi jo na de lo s tovarn i šk imi av tobus i ali las tnimi m o t o r n i m i vozili (av tomobi l i , moped i ) . Večina kmet i j je p r e m a j h n a ( p o p r e č n a vel ikost h r ibovske kmet i je je 28.9 ha) , da bi za s edan j e ž ivl jenjske r azmere l ahko živele s a m o od kmet i j s tva , za to so r edke kmet i je , s kater ih ni n ihče zapos len izven kmet i j s tva . S t em se je m o č n o skrčil de lež čistih kmet i j in povečal delež polčist ih in mešan ih kmet i j . Kmet i j ska zeml ja je n a polčist ih in mešanih kmet i j ah v sp lošnem m a n j in tenz ivno o b d e l a n a , čep rav je po drugi s t rani res, da so tovrs tne kmet i j e v p o p r e č j u bol j mehan iz i r ane od čistih kmet i j ( p o m o č zapos lenega preb iva l s tva) in je za to s s troj i tudi po r e d n e m d e l o v n e m času in m e d dopus t i , ki j ih m a r s i k d o po rab i za de lo na kmet i j i , m o ž n o vel iko naredi t i tudi na kmet i j i , če je za to še nu ja in p r edvsem veselje. Neka te re polčis te in mešane kmet i je so presene t l j ivo med na jveč j imi pro izva ja lc i mleka ( M a k e k , Mlinar , Jenk , Skuber , C a j h e n , Šuštar , Grilc) , n e k a j jih in tenz ivno goji tudi p i t ano živino ( P r o d a n , Skuber , Ml inar) , Vaška r v Laškem n a d Bašl jem ter Skuber , Makek in Po lšnar pa tudi ovce. Polčis t im in m e š a n i m k m e t i j a m pa se j e na sp lošno tudi na jbo l j dvignil ž ivl jenjski s t a n d a r d . Redn i d o h o d e k zapos len ih izven kmet i j s tva p r i p o m o r e pri tistih, ki i m a j o še veselje do zemlje , k hi trejši kmet i jski mehan izac i j i in k poprav i lu in modern izac i j i hiš ali celo k zidavi novih hiš. Tudi večji del p r o d a j i n a m e n j e n e govedi ( teleta, prašiči , tudi kakšen junec ) o s t ane d o m a v zamrzova ln ih skr in jah . O b č u t n o na bo l j šem pa so p r e d v s e m m e š a n e kmet i j e tudi za to , ker i m a j o zapos len i lastniki kmet i j in nj ihovi d ruž insk i člani zd ravs tveno zava rovan je v i zvenkmet i j sk i de javnos t i , zapos len i prebivalci pa tudi p o k o j n i n s k o zava rovan je . Proces p r e u s m e r j a n j a na t ržno p r o i z v o d n j o se je začel r a z m e r o m a k a s n o (v d o b r e m z a d n j e m dese t le t ju ) , za to se še ni mogel do k ra j a razviti, in je upan je , da se bo še s topnjeva l . Večjega splošnega r a z m a h a pa ni pr ičakovat i , saj bi prišli v poštev le posameznik i . V razvoju kmet i j ske t ržne p ro i zvodn je , p redvsem govedore j ske , loč imo v o b r a v n a v a n i pokra j in i več področ i j . Na p rvem mestu je Jezersko, ki ima možnos t i zan jo , a so te, žal, p r e m a l o izrabl jene , z neka te r imi i z j emami (Ml inar , Makek , Jenk, Skuber , Zg. Virnik, Štular , R e z m a n , Mošenk) . Ovira za večjo govedo re j sko p r o i z v o d n j o je s k r o m n a de lovna sila ( to de lno n a d o k n a d i mehan izac i j a ) in pri večini velike količine d o b r e g a lesa, ki j im da , če ga p o s e k a j o sami, z n a t n o višji d o h o d e k kot govedore j a ; če so odvisni od na je te de lovne sile, pa je slika o b r a t n a . V to ka tegor i jo l ahko š t e j emo tudi neka te re močne j še kme te v Kokri , ki j im je les zarad i neugodn ih r azmer za g o v e d o r e j o še p o m e m b n e j š i ž ivl jenjski vir kot J e z e r j a n o m (Sp. Celar , Zg Celar , Suhadoln ik , Roblek , Leskovčar , Povšnar ) , saj je govedo re j a pri n j ih v sploš- nem sk romne j ša , ker n ima dobr ih o snov za večji r a zmah . Posebno mes to v govedore j i , p r edvsem mlečni t ržni p ro izvodnj i , z avzema ta A p n o in Š te fan ja gora . Z a n j imata d o b r e n a r a v n e osnove in že d o k a j i z p o p o l n j e n o kmet i j sko mehan izac i jo , po drugi s t rani pa jih sili k razv i jan ju govedore je m a j h e n lesni etat , ki d a j e k m e t i j a m le s k r o m e n d o h o d e k . Tudi v A p n e m in v Štefanj i gori se jih je veliko zapos l i lo izven kmet i j s tva , po službi in v d r u g e m p ros t em času pa de la jo na kmet i jah . D o b r o stoji Lenar t na Rebri , n a j b o l j a g r a r n o nasel je v o b r a v n a v a n i pokra j in i . Za ž iv inore jo ima d o b r e možnos t i , ki pa niso na jbo l j e izkoriščene, sa j je reja goved pri SI. 15. Tudi d o m R o b l e k a na Zgornjem Jezerskem je ohranil še mnoge elemente stare kmečke arhitekture. SI. 16. Po vžigu na novo postavljen in moderniziran h l e v p r i R e z m a n u na Spod- njem Jezerskem. večini t a m k a j š n j i h kme tov eks tenzivna . Krav za rad i p ro i zvodn je mleka za tržišče ne redi jo , ker so p reda l eč s t ran od n jega , za to pa red i jo n e k a j več p i tane govedi , ki je pa tudi ne pr ide vel iko na trg (leta 1978 vsega tr i je junc i ) . P r e m a j h n e m u z a n i m a n j u za ž iv inore jo so vzrok zna tne količine lesa (poprečn i letni e tat je 92 m 3 , o d tega 6 3 % iglavcev); kmet i j ska zeml ja go tovo o m o g o č a vzre jo večjega števila goved . Vsa d ruga h r ibovska nase l ja , če i z v z a m e m o Vr tačn ika na K o m e n d s k i Dobrav i z na jš tev i lne jšo govejo č r edo v o b r a v n a v a n i pokra j in i , so za vzre jo goved in nasp loh za razvoj kmet i j s tva slaba in za t ržno p r o i z v o d n j o n e p o m e m b n a . V prvi vrsti velja to za hr ibovske kmet i j e o b Bistričici, k je r so izvzete le r edke kmet i je , ko t n. pr. Sp. Špin, Čevka in Zg. Slatnar , ki i m a j o n e k a j več goved (nad dese t ) , Zg. Sla tnar pa tudi 25 ovc. Mnoge kmet i je , p r e d v s e m tiste, s ka ter ih ni nihče zapos len izven kmet i j s tva in so vrh vsega na kmet i j ah le stari ali za de lo n e s p o s o b n i l jud je , pa se p reb i j a jo v revščini. Med na j s labš imi hr ibovskimi nasel j i ob Bistričici in v o b r a v n a v a n i pok ra j i n i nasp loh sta O k r o g l o in Slevo ter Sp. Svržin v Stolniku, ki na s t r m e m k m e t i j s k e m zemlj išču (poprečn i nak lon 16.6°) n ima ne ceste, ne s tudenčne vode in i z redno n e u g o d e n prebivals tveni sestav. Če s k l e n e m o s p r i m e r j a v o o b r a v n a v a n e p o k r a j i n e z že p r o u č e n o G S D (D. M e z e , 1980), kar smo sem in t ja delali tudi že dos le j pri p o s a m e z n i h poglavj ih , l ahko ugo tov imo, da je o m e n j e n a p o k r a j i n a v razvoju t ržnega g o s p o d a r s t v a v sp lošnem v vel ikem zaos t anku . Delna iz jema so le Zg. Jezersko , A p n o in Š te fan ja gora , v ostal ih nasel j ih pa le redki posamezn ik i . Kje so vzroki t ako velikega z a o s t a j a n j a , pa na j , razen že o m e n j e n i h , ugo tav l j a jo o d g o v o r n i gospodars tven ik i , ki bi mora l i tudi us t r ezno ukrepa t i , p r e d v s e m v n u d e n j u k o n k r e t n e s t rokovne in ma te r i a lne p o m o č i v obliki raznih olajšav. Vedeti m o r a m o namreč, da je življenje hribovskega kmeta kljub zadnj im izboljšavam (elektrika, ceste, možnost na jemanja dokaj ugodnih kreditov za kmetijske stroje in p reure jan je hlevov ali eventualno preusmeri tev v kmečki turizem), še vedno nepr imerno težje in dražje od dolinskega, še posebej , če je ta blizu potrošniških središč; razdalje do zadrug in potrošnika znatno dvigujejo proizvodne stroške, s kupci, ki bi prišli sami do njih po blago, pa ne more jo računati . Energetska, posebej naf tna kriza, ki ji ni videti konca, pa je med kmeti na jbol j pr izadela hribovce, saj so močno narasli prevozni stroški in pos redno tudi drugi proizvodni stroški (podražitev umetnih gnojil, močnih krmil itd., kar ni pr izaneseno tudi dol incem), še posebej , če opravl ja jo kmeti jska dela s stroji na pogon s tekočimi gorivi. Zvišani stroški za goriva pa niso niti približno vračunani v odkupne cene kmetijskih proizvodov in lesa. L I T E R A T U R A IN VIRI D o l i n a r - L e š n i k , Marinka, 1957, Fenologija pšenico in meteorološki ekvivalenti. 10 let hidrometeorološke službe, 64—84, Ljubljana. I 1 e š i č, Svetozar, 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. 119 str., Ljubljana. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1957 (dodatek). Meteorološki zavod LR Slovenije, 30—36, Ljubljana. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1962. Meteorološki zavod LR Slovenije, 33—39, Ljubljana. M e z e , Drago, 1974, Porečje Kokre v pleistocenu. Geografski zbornik XIV, 5—100, Ljubljana. M e z e , Drago, 1980, Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski zbornik XIX, 7—99, Ljubljana. P o l a j n a r , Stanko, 1957, Dolina Kokre. Geografski vestnik XXVII—XXVIII /1955—1956, 209—262, Ljubljana. Š i f r e r, Milan, 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. 208 str., Ljubljana. T H E M O U N T A I N F A R M S IN T H E K O K R A V A L L E Y A N D IN T H E K R V A V E C P R O M O N T O R Y S u m m a r y The investigated region lies in the neighbourhood of two bigger urban areas of Kranj and Kamnik. Before the roads construction the best rural labour force had had to leave the farms and settled into those two areas. Today all the farms are connected with the roads so that the labour force is able to go to work there daily by various means of transporatation. On an average the farms are small (28,9 hectares), most of them are too small that the inhabitants there could make a living out of farming. Therefore, there were only 30 per cent of pure farms in 1979. In spite of the roads the autarchic farming is being slowly changed to the marked oriented type of production. Agricultural mechanization is progressing slowly, too. There are only a few farms of oriented type. Farming on the investigated mountain farms, there are 168 of them, is becoming more and more secondary economic branch, that is oriented mostly to the requirements of their own, non-rural inhabitants. In the expressive Alpine region (Jezersko, Kokra) the main income on farms is still derived from the wood, although about 60 per cent of the forest of the majority of farmers was nationalized by agrarian reform. K A Z A L O Izvleček — Abstract 71 (3) 1. U V O D '. 73 (5) 2. P R I R O D N O G E O G R A F S K E O S N O V E 75 (7) 2.1. Kamnine in relief 75 (7) 2.2. Ekspozicija 78(10) 2.3. Kmetijsko zemljišče 79(11) 2.4. Pitna voda 82(14) 2.5. Podnebje 83(15) 2.6. Prst 86(18) 3. SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI 87 (19) 4. ELEKTRIFIKACIJA IN K O M U N I K A C I J E 92 (24) 5. G O S P O D A R S T V O 93 (25) 5.1. Poljedelstvo 94(26) 5.2. Živinoreja 94(26) Stalež goved 94(26) Oddaja mleka 95(27) Ovčereja 96 (28) Konjereja 96 (28) Mehanizacija v kmetijstvu 96(28) 5.3. Gozdarstvo 98(30) 5.4. Kmečki turizem 99(31) 5.5. Modernizacija gospodinjstev 99(31) 6. P R E B I V A L S T V O 100(32) 7. KLASIFIKACIJA KMETIJ 102 (34) 8. S P R E M E M B A F I Z I O G N O M I J E K M E Č K E P O K R A J I N E 104 (36) 9. KMEČKI D O M 105(37) 10. SKLEP 107(39) Literatura in viri .113(45) The Mountain Farms in the Kokra Valley and in the Krvavec Promontory (Summary) 114 (46) ¿ ^ 1 1 2 1 8 Jezerski vrl Virniko! Murijevo SKUBEI Mocnikova pl Jenkova itularjeva hi Javornik Murijeva pl Robcj Zavratnikovo I \ O v c a PoOßnarjeva' pl L Í-1500 itara /Povsna Pl. Javornik IADOLNIK C / 1 2 8 3 Mihceva Vopisca ilekov ki isredek ¡ovec IEGAR Karta 1 Map 1 POPREČNI NAKLON KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA Average Inclination of the Rural Ground [omendska Dobi Legenda : Legend : 0 - 1 1 ° ( 0 - 2 0 % ) Možnost naprednega poljedelstva Possibility for Development of the Progressive Agriculture 1 2 ° - 2 1 ° ( 2 1 % - 3 9 0 / 0 ) T p r a j n a P / t t Permanent Pasture 2 2 ° - nad 24° ( 4 0 % - 4 5 % ) 24° (nad 4 5 % ) Zgornja meja trajne paše Upper Bound of the Permanent Pasture Velika živina uničuje rušo Full-grown Catle ruin the Turf KWÄV Pašniki na opuščenih hribovskih kmetijah Pastures of the Abandoned Mountain Farms 9 0 0 Opuščena hribovska kmetija Abandoned Mountain Farm MERILO 1 : 50.000 Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika SAZU Ljubljana 1981 Avtor dr. Drago Meze, oblikovanje mag. Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan B Čiste kmetije Pure Farms Polčiste kmetije MERILO I : 50.000 Half - pure Farms Ekvidistanca 250 m in pomožna ekvidistanca 50m Mešane kmetije Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika SAZU Ljubljana 1981 Mixed Farms Avtor ^ Drago |^ezei oblikovanje mag. Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan KLASIFIKACIJA KMETIJ Classification of the Farms B 23 « Število obstoječih kmetij Number of Existed Farms Legenda Legend 10 KOKRA Karta 3 KLASIFIKACIJA KMETIJ Classification of the Farms Legenda : Legend KOKRA 35 Število kmetij Number of Farms 1 2 3 4 Perspektivne kmetije Prospective Farms Potencialne kmetije za opustitev Potencial Farms to be Abandoned Opuščene kmetije po letu 1820 Abandoned Farms after 1820 Polopuščene kmetije Half - abandoned Farms Neuvrščene kmetije Farms not Classified MERILO 1 : 50.000 Ekvidistanca 250 m in pomožna ekvidistanca 50 m Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika SAZU Ljubljana 1981 Avtor dr. Drago Meze, oblikovanje mag. Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan