Letnik XXXI, številka 2, februar-marec 1984 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje L marcu 1954 je izšla prva številka glasila Cinkar nar, sedaj pa je od tega že 30 let! Črka..beseda., stavek., misel., več., misli., h vsega tega je nastal že delček zgodovine. Koliko različnih mišljenj, idej, razmišljanj smo v tridesetletnem obdobju zasledili v našem glasilu CINKA RNA R Resnično lahko rečemo, da je naš, kajti rodil in vedno znova se rojeva v nas samih. Od rezultatov dela, do katerih nikoli ni bila enostavna pot, temveč pot polna znoja in samodopovedova-nja, do obeleževanja vsakega jedra izluščenega iz bogatega mozaika samoupravnega dogajanja. Marsikaj je bilo zapisano o delavcu, njegovemu delu, odnosu do kulture, športa, družbenega standarda in še in še... Ljudje, sodelavci, sotovariši, ki so skozi tri desetletja skrbeli za vsebinsko in estetsko podobo Cinkarnarja so vedno znali prisluhniti hotenjem posameznika in celote. Resnično je to bil in je list nas vseh. Zato mu ob lem že kar častitljivem številu let zaželimo še mnogo, mnogo let. Plan delovne organizacije za leto 1984 Kaj planiramo? V letu 1984 planiramo porast proizvodnje v vseh tozdih, le proizvodnji titanovega dioksida in kemije Celje bosta ostali približno na enaki ravni kot lani. Največji delež v planiranem fizičnem obsegu proizvodnje ima tozd Metalurgija, 35 odstotkov in Titanov dioksid 22 odstotkov, tozd Kemija Celje 20, tozd Grafika 17, tozd Kemija Mozirje pa 6 odstotkov planiranega fizičnega obsega proizvodnje za leto 1984. Skupna rast vseh proizvodenj je planirana za 3 odstotke. V skupni planirani prodaji predstavlja največji delež prodaja na domači trg (nekaj več kot 42 odstotkov). Načrtovana vrednost realizacije je za 71 odstotkov večja od dosežene'v letu 1983. Največje povečanje predvidevamo v Metalurgiji in sicer za 93 odstotkov ter v Kemiji Mozirje za 67 odstotkov. V skupni planirani realizaciji Cinkarne predstavljajo največji delež tozdi: Metalurgija (33 odstotkov), Titanov dioksid (26 odstotkov) in Kemija Celje (17 odstotkov). Vrednost planirane prodaje v tujino, brez izvozne stimulacije je udeležena z 20.90 odstotki. Planirana vrednost izvoza znaša 27.994.020 dolarjev, od tega 9-774.240 dolarjev na konvertibilni trg in 27.994.020 na klirinški trg. Največji delež izvoza na konvertibilni trg odpade na Metalurgijo (42,5 odstotkov) in Titanov dioksid (31.51 odstotkov), medtem ko na klirinški trg največ izvaža Titanov dioksid (85 odstotkov). V primerjavi z letom 1983, je za letošnje leto planirano 17,93 odstotkov večje povečanje vrednosti izvoza. Uvozno odvisne so več ali manj vse temeljne organizacije najbolj pa Veflon, Grafika, Kemija Celje, medtem ko so največji izvozniki Titanov dioksid, Metalurgija, Kemija Celje. Finančni uspeh Za leto 1984 smo planirali celotni prihodek v višini 16.742.023.703 din, kar je za 50 odstotkov več od doseženega v letu 1983. Planirani stroški materiala in storitev so porastli kar za 61 odstotkov, od tega je 3 odstotno povečanje stroškov posledica večje planirane pro- izvodnje, medtem ko gre ostalo na račun podražitve cen surovin... Zaradi že omenjenega porasta stroškov materiala in storitev ter precej višje planirane amortizacije od dosežene, so se občutno povečala porabljena sredstva, ki so bila v lanskem letu udeležena v celotnem prihodku z 79 odstotki, za leto 1984 pa smo planirali 83 odstotkov. Posledica tega je padec planirane ekonomičnosti poslovanja za 4 odstotke. Osnova, kije služila za omejitve družbeno določenih izdatkov je DO kot celota, ne pa tozd. Družbeno omejene določene izdatke ločimo glede na različne omejitve v 3 skupine: - v prvo skupino, kjer naj bi se izdatki povečali za enak oziroma manjši odstotek kot CP oziroma dohodek sodijo: dnevnice za službena potovanja, prevozni stroški na službenih potovanjih, izdatki za uporabo osebnih avtomobilov na službenih potovanjih ter izdatki za reprezentanco - v drugo skupino sodijo izdatki za avtorske honorarje in izdatki za občasna in začasna dela-Povečanje teh izdatkov mora biti manjše od povečanja sredstev za OD. - tretjo skupino pa tvorijo izdatki za reklamo in propagando. Le-ti se določijo glede na velikost dohodka v planiranem obdobju oziroma v skladu s povečanjem deleža izvoza v celotnem prihodku. Planirani variabilni stroški so za 62 /,, večji od dejansko doseženih v letu 1983, predvsem na račun povečanja nabavnih cen surovin in energije. Skupno znaša planirani dohodek 2.916.093.213 dinarjev, medtem ko je bil dosežen v letu 1983 v višini 2.382.150.392 din. V celotnem prihodku je bil v letu 1983 dohodek udeležen z 21 odstotki, za leto 1984 pa planiramo 17 odstotkov. V razporeditvi dohodka predstavljajo največji delež prispev- ki, davki in druge obveznosti iz dohodka (453.195.959 dinarjev), sledi del dohodka za DSSS (441.318.741 din) oziroma 41 odstotkov več, kot v preteklem letu in del dohodka za obresti, ki je za 2 odstotka manjši od lanskoletnega. V letošnjem letu naj bi dosegli čisti dohodek v znesku 1.709.257.230 dinarjev, kar je 36 odstotkov več v primerjavi z letom 1983. Masa za bruto OD naj bi bila večja od dosežene v letu 1983 za 31 odstotkov. Kriteriji, ki vplivajo na porast planirane mase za bruto OD so: - produktivnost, donosnost, ekonomičnost, dohodek na delavca, izvozni rezultati na konvertibilni trg; - reprodukcijska stopnja ne sme biti nižja od povprečja v panogi. Glede na to je potrebno prilagajati delež akumulacije v dohodku. (Uradni list SRS št. 42/82). Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. V strukturi čistega dohodka so bila sredstva za osebno in skupno porabo v letu 1983 udeležena z 70 odstotki, medtem ko je planirana udeležba za 1984 le 66 odstotkov, tako da opazimo manjšanje deleža sredstev za osebne in skupno porabo na račun sredstev za akumulacijo, ki so se precej povečala. Planirana neto akumulacija je večja od dosežene za 12 odstotkov, bruto pa kar za 23 odstotkov. Dušan Jereb Področje nagrajevanja Izgrajevanje dejanskega prispevka Že, ko smo sprejeli samoupravne akte s področja nagrajevanja, smo se tudi dogovorili, da čimprej uveljavimo tudi sistem ugotavljanja dejanskega prispevka izvajalcev posameznih del preko dogovorjenih mernih mest v tozdih in delovnih skupnostih. Ocenili smo, da bo ta sistem zgrajen in samoupravno sprejet v približno enem letu. Danes ugotavljamo, da v tem času le ne bo v celoti zaživel. Vzrokov je več. Naj navedem glavne. Do meseca oktobra smo reševali individualne pritožbe delavcev na oceno indeksov zahtevnosti dela. Tovrstnih pritožb je bilo 80, kar je sorazmerno malo, če upoštevamo, da je vseh del v Cinkarni 1344. V oktobru 1983 je izbruhnilo na površje nezadovoljstvo delavcev v Titanovem dioksidu, kar je imelo za posledico kolektivne pritožbe delavcev na oceno indeksa zahtevnosti del v proizvodnji (vsa dela v proizvodnji razen nadzora - iz-menovodij). S tem problemom se ukvarjamo ves ta čas. Delo je dolgotrajno, ker ne moremo reševati problema parcialno, ne da bi primerjali dela v ostalih organizacijskih enotah. Trenutno smo v fazi dokončne razrešitve. Da bi se izognili novim pritožbam in v razmišljanje ostalim, naj navedemo naslednje: 1. Rok za dajanje pritožb na oceno indeksa zahtevnosti dela je že zdavnaj potekel (30 dni od dneva vročitve sklepa o razporeditvi). 2. 21. člen »Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo«, citira,: Udeleženke tega sporazuma se sporazumemo, da bomo zahtevnost dela revidirale le, če se bodo spremenili podatki v analizi dela in pravilniku o razvidu del in nalog. Udeleženke se sporazumemo, da bomo podatke o analizi dela, s tem pa tudi zahtevnost dela, obvezno preverjale in po potrebi revidirale enkrat letno in sicer pred sestavo letnega gospodarskega plana. Konec citata. Določila v navedenem členu SaS navajamo zato, ker pričakujemo, da bodo odgovorni v tozdih in družbeno političnih organizacijah (Poslovodni organ, sindikat, ZK SDK...) spoštovali pozitivno zakonodajo samoupravnih splošnih aktov, ki so bili referendumsko potrjeni ter se pri svojem vsakdanjem delu tudi ravnali po njih. Zavedati se moramo, da je zahtevnost dela le podlaga za ugotavljanje razlik ali enakosti delovnih prispevkov delavcev, ki izhajajo iz (planirane) predvidene količine opravljenega dela. Zahtevnost dela pa ni edina sestavina količine opravljenega dela, ampak je odvisna še od mnogih elementov, zato povezovanje višine OD samo z indeksom zahtevnosti dela ni sprejemljivo. Višina OD posameznega delavca naj bi bila odvisna od - živega dela - minulega dela - ustvarjalnosti (inovacije, racionalizacije) Na višino OD iz naslova živega dela pa vpliva predviden sti) in dejanski prispevek DP. Kot smo že nakazali naj bi posamezni delavec pri delitvi sredstev za OD bil udeležen za PP le, če v celoti dosega zadolžitve, ki so za posamezna dela določene v celotni delitvi dela. Iz vsakdanje prakse pa vemo, da nismo vsi enako uspešni, torej, da ne dosegamo vsi 100 odstotkov zadolžitev. Vemo. da so med posamezniki, skupinami, kot tudi med tozdi razlike v uspešnosti. Te razlike pa naj bi sistem ugotavljanja DP s pomočjo pravilne izbire kriterijev obelodanil, torej napravil selekcijo med zelo uspešnimi, uspešnimi in neuspešnimi delavci ali organizacijskimi enotami. S postavljenimi kriteriji ter težo (ponder) na posameznem kriteriju za DP naj bi torej ugotavljali, v koliki meri posamezen izvajalec na posameznih delih ali skupinah izvajalcev na delih dejansko prispevajo k skupnemu rezultatu stroškovnega mesta, obrata, tozd in DO. Izbira kriterijev in standardov (normativov) za ugotavljanje DP pa je v različnih organizacijskih enotah različna, težavna in dolgotrajna. Sama izbira kriterijev mora izhajati iz zastavljenih ciljev, ki jih moramo doseči v določenem časovnem obdobju, da bomo učinkovitejši v celotnem poslovnem sistemu, tako v okviru TOZD in DO, kakor tudi v celotni družbi. Ugotavljanje dejanskega prispevka torej ne sme izhajati iz cilja in biti sredstvo za pavšalno višanje OD, ampak sredstvo za usmerjanje delavčeve aktivnosti za boljše gospodarjenje in poslovanje organizacijskih enot za končno dosego boljših rezultatov obrata, temeljne organizacije in delovne organizacije. V Transportu preizkusno že uporabljajo izbrane kriterije za ugotavljanje dejanskega prispevka za vsa dela in sicer od 1. 10. 83 dalje. Po preteku preizkusnega obdobja (3 mesece) bi morali sedaj analizirati ali, in v koliki meri so doseženi zastavljeni cilji, ki so bili osnova za izbiro posameznih kriterijev. Ugotoviti bi morali, katere kriterije velja obdržati tudi za bodoče plansko obdobje in katere zamenjati. Tovrstno pobudo bi moral dati poslovodni organ, oziroma DS kot najvišji organ v TOZD in DO- Do te pobude pa do sedaj še ni prišlo. Ugotoviti bi torej morali, ali je celoten tozd v povprečju izvrševal planirane naloge tako po količini, kvaliteti in gospodarnosti za okoli 9 odstotkov bolje, kot v obdobju, ko še niso imeli izdelanega sistema za ugotavljanje DP. Glede na to, da tovrstne pobude iz strani tozda ni bilo, bo to opravila strokovna služba. Svoje ugotovitve bo posredovala komisiji za organiziranje in vrednotenje v presojo. Naveden pristop ne velja samo za ta primer, ampak za vse organizacijske enote v bodoče. Glede postavljanja kriterijev za ugotavljanje DP v ostalih organizacijskih enotah (TiO„ Grafika, Veflon) pa naj povemo, da je stanje nespremenjeno. Vzrok, da nismo veliko napredovali, pa je prav v tem, ker veliko preveč dragocenega časa porabimo za reševanje pritožb na oceno indeksa zahtevnosti dela. Opažamo, da se razmišljanje o vlogi dejanskega prispevka s pomočjo čvrstih normativov -standardov in kriterijev, prepogosto usmerja v poizkuse, da se povečajo OD zaposlenim, ki pa ne temeljijo na večji storilnosti in produktivnosti- Take primere moramo nujno preprečiti zato so tudi v bodoče naloge komisije za organiziranost in ovrednotenje, da bo poleg strokovne službe ocenila vsak predlog za uveljavitev kriterijev dejanskega prispevka v skladu z dogovorjeno politiko nagrajevanja celotne DO- Jože Hrovatin O delu komisije za organiziranje in vrednotenje Plan na področju kadrovske politike Izkoristiti notranje rezerve Planirano povečanje števila zaposlenih v letošnjem letu v naši delovni organizaciji znaša 64 delavcev oz. 2,8 odstotkov, če primerjamo med seboj povprečno število zaposlenih. Spremembe v številu zaposlenih predvidevamo zaradi uveljavitve organizacije poslovanja, večjega obsega proizvodnje in boljše kvalitete storitev. V strukturi zaposlenih naj bi no šolo in delavci s srednjo stro-zavzemali še naprej največji de- kovno izobrazbo. Opažamo po-lež nekvalificirani delavci, kvali- večanje deleža zaposlenih za ficirani delavci s triletno poklic- opravljanje strokovnih in bolj zahtevnih del, kar naj bi pripomoglo k boljši kvaliteti in strokovnosti del in storitev. Povprečno število zaposlenih v letu 1984 2291 Predvideni vstopi 239 Predvideni izstopi 175 Spremembe skupaj 414 Zamenjava zaposlenih 175 V letu 1984 predvidevamo tudi okoli 50 upokojitev, v mesecu avgustu in septembru pa zaposlitev okoli 80 štipendistov oziroma pripravnikov in sicer od kvalificiranih s triletno poklicno šolo pa do delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Treba je planirati tudi vrnitev približno 60 delavcev, ki se nahajajo v armadi. Po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti naj bi se izvršile naslednje kadrovske spremembe: DSSS Največji delež povečanja števila zaposlenih gre na račun službe kakovosti, zaradi povečanja obsega dejavnosti. V DE Marketing potrebujejo 3 do 4 pospeševalce prodaje, z nakupom skladišča Kovinotehne pa predvidevajo zaposliti še 5 vratarjev in 5 čuvajev za zavarovanje tega objekta oz. vhoda in izhoda iz delovne organizacije- Uspelo nam je preparirati potrošnika tako, da z njim lahko delate kar hočete,... pa ne reče niti besedice- TOZD Metalurgija - planira zaposlitev 1 ing. metalurgije in 1 tehnika, z začetkom proizvodnje mikrocink plošč pa še 3 obdelovalce teh plošč. Ostalih bistvenih sprememb ne predvidevajo-TOZD Kemija Celje - predvideva zaposlitev dveh tehnologov kemijske tehnologije, vse ostale potrebe po delavcih pa naj bi zadovoljili pretežno z začasno zaposlitvijo predvsem za proizvodnjo izdelkov, ki imajo sezonski značaj. To so v glavnem dela in naloge za kvalificirano in polkvalificirano delovno silo-TOZD Kemija Mozirje - v tej temeljni organizaciji načrtujejo zaposlitev 1 kontrolorja, 1 laboranta in 1 obratovodja, v primeru bistvenega povečanja obsega proizvodnje pa še ustrezno število proizvodnih delavcev. TOZD Grafika - predvideva zaposlitev 2 tehnologov, 1 foto-stavca, 1 tiskarja in 2 tehnikov, po potrebi oz. v primeru zadostnih količin surovin pa še določeno število proizvodnih delavcev. TOZD Vzdrževanje - potrebuje tehničnega koordinatorja, tehnologa vzdrževanja opreme nove valjarne, tehnologa vzdrževanja opreme za kemijo, predvsem pa več strojnih ključavničarjev. TOZD Transport - na novo planirajo zaposlitev vodje priprave dela transporta in skladišč, kontrolorja vozil, premikača, strojnika in 2 voznikov. TOZD Energetika - predvidevajo zaposlitev vodje planiranja in razvoja, tehnologa, pomočnika vodja kotlarne, 2 kurjačev, 2 strojnikov ter nadzornega za distribucijo plina in električne energije. V 2. polletju predvidevajo zmanjšanje zaposlenih, ki naj bi jih premestili v Vzdrževanje, predvsem pa v Metalurgijo (gre za plinarje in izmenovodje). TOZD Titan Dioksid - potrebujejo 2 tehnologa, 4 laborante in nekaj proizvodnih delavcev. TOZD Veflon - v tej temeljni organizaciji planirajo sprejem delavcev za naslednja dela in naloge: 1 konstruktor, 1 strugar specialist in 3 gumarji. V delovni organizaciji kot celoti bi bilo potrebno doseči večjo prožnost glede izkoriščanja notranjih rezerv v obliki začasne prerazporeditve delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo, kadar se za to pokažejo potrebe. Pregled dejanske izobrazbe zaposlenih v tozd kaže na to, da je potrebno poseči v izobraževalno dejavnost in usmerjati delavce v vse oblike izobraževanja, predvsem pa je potrebno došolanje na osnovi zahtev posameznih vrst dela. Tako je pomembno vključevanje NK delavcev v različne, vsaj interne tečaje, ki so vezani na pridobivanje znanja za konkretno delo. Likvidnostno stanje delovne organizacije Manj trošiti Likvidnostno stanje naše delovne organizacije se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta bistveno poslabšalo. Na to so vplivali predvsem splošni pogoji, ki trenutno vladajo na jugoslovanskem finančnem trgu, v veliki meri pa tudi visoka inflacija, ki nima pokritja v izrednem vrednostnem porastu zalog surovin in rezervnih delov ter končnih proizvodov. Tako je vse manj likvidnostnega priliva sredstev, zato se je izredno povečalo menično plačevanje. Podatki o finančnih sredstvih na žiro računih in rezervnih ,■ skladih dajejo naslednjo sliko: ------------Lili 31 12-83________31.1-84 28 2-84 žiro računi 69.610 68.097 -103.041 + 22.590 - 80.451 rezervni sklad 68.750 68.798 138.396 V izkazanih podatkih o žiro računih za 28. februar je evidentiran minusni saldo 103.041 din. Do tega je prišlo zaradi odobritve 200 milijonskega limita kot koriščenje dodatnih likvidnostnih sredstev v okviru kontokorentnega obračuna za Metalurgijo. V mesecu februarju smo namreč zaradi visokifi zalog žvepla zaprosili našo poslovno banko za odobritev dodatnih kreditov za obratna sredstva v višini 200 milijonov din. To našo zahtevo je poslovna banka akceptirala, vendar gaje zaradi svojih težav rešila na zgoraj obrazloženi način. Prekoračitev nam je bila odobrena do 28. maja letos. Po razdelitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1983 smo izločili dodatno v rezervni sklad din 69.598 za premostitev likvidnosti smo na žiro računih ob koncu februarja uporabili rezervni sklad v višini din 105.300 ostaja za likvidnostno rezervo oziroma za odvode v republiški in občinski sklad skupnih rezerv din 33.096 Izraba kratkoročnih kreditov pri naši poslovni banki je bila v preteklih mesecih naslednja: 31/12-83 31/1-84 28/2-84 krediti za izvoz 273.903 240.956 306.579 krediti za izvoz, stim- 12.395 12.395 12.395 286.298 253.351 318.974 V mesecu februarju smo izrabili za preko 20 odstotkov več kreditov, predvsem na račun povečanja izvoza titanovega dioksida. Uvoznih kreditov v tem obdobju sicer nismo izrabili, vendar pa smo v mesecu februarju zaradi slabega likvidnostnega položaja zaprosili poslovno banko za odobritev uvoznega kredita po režimu »H« za devizno pokritje surovega cinka iz Zambije v višini 64 milijonov din. Ta kredit nam je bil po sklepu kreditnega odbora odobren, koriščen pa bo v začetku marca letos. Interne zadolžitve po posameznih tozdih so posledica splošnega pomanjkanja likvidnih sredstev, ki izhajajo iz dokaj visokih zalog po posameznih tozd. Tako so interne zadolžitve 29. februarja naslednje: v 000 din TOZD Terja Dolguj 1 Metalurgija 32.786 Kemija Celje 253.233 Kemija Mozirje 2.346 Grafika 46.422 vzdrževanj e 126.491 transport in skladišča 12.620 Energetika 25.225 Titanov dioksid 349.282 Veflon 12.935 DSSS 40.000 450.670 45O.67O Obzidava retielted peči za taljenje surovega cinka s šamotno opeko - Metalurgija Iz pregleda izstopata predvsem Kemija Celje in Vzdrževanje, ki močno prekoračujeta normativno določene oziroma potrebne zaloge surovin, rezervnih delov in končnih izdelkov. Za leto 1983 je bila obračunana na te interne zadolžitve obrestna mera 10 odstotkov, ki pa smo jo po sklepu finančnega odbora za leto 1983 stornirali. Pripominjamo, da je ta način sprejemljiv z ozirom na predpise o ugotavljanju skupnega prihodka in njegove razdelitve, zato je tudi neobračunavanje obresti na interne kredite osvojeno v finančnem planu za leto 1984. Pregled povečanja zalog surovin in repromateriala Stanje Stanje Razlika T~ 1/1-1983 31/12-1983 povečanje 2:1 1 2 4 Metalurgija 186.364 659.056 472.692 353,7 Kemija Celje 133.325 242.374 109.049 l8l,8 Kemija Mozirje 39.659 60.212 20.553 151,8 Grafika 117.408 208.073 90.665 177,2 Vzdrževanje 161.589 106.243 -55.346 66,0 Transportin skl. 540 794 254 147,0 Energetika 6,l6Q 29.462 23.293 477,6 ■^itanov dioksid 81.702 299.504 217.802 366,6 teflon 13.708 40.810 27.102 297,7 DSSS 4.168 5.316 1.148 127,5 SKUPAJ 744.632 1,651.844 907.212 221,9 Pregled povečanja zalog polizdelkov in gotovih izdelkov v 000 din Stanje Stanje Razlika T~ 1/1-1983 31/12-1983 Povečanj e 2 : 1 1 2 3 4 Metalurgija 50.825 112.087 • 61.262 220,6 Kemija Celje 73.463 1C7.219 33.756 146,0 Kemija Mozirje 16.628 42.4Q^ 25.865 255.6 Grafika 16.960 37.214 20.254 223,0 Titanov dioksid l4l.Hl 129.330 -H.78I 91,7 Veflon 4.028 11.928 7.900 296,2 SKUPAJ 303.015 440.271 137.256 145, 3 Iz primerjave zalog surovin in materiala je razvidno, da so se povečale za 122 odstotkov, medtem ko so zaloge polizdelkov in končnih izdelkov povečane v istem razdobju za 45 odstotkov. Iz grobe analize dejanskih zalog ugotavljamo, da to povečanje v glavnem nastaja iz porasta cen, zato je problem še težji, ker porast ni pokrit z ustreznimi kvalitetnimi sredstvi. Problem bo posebno pereč, ko bo uveljavljen Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, ki n<}j bi te primanjkljaje urejeval s sukcesivnim pokrivanjem v določenem obdobju tako iz lastnih virov, kakor tudi iz kreditov primarne emisije. Na kratko podajamo tudi rezultate neplačane realizacije, izkazane v Zaključnem računu za leto 1983, ki odražajo povečanje v primerjavi s stanjem 31. 12. 1982 za 73 odstotkov. To je sicer nekako v skladu s povečanjem skupnega prihodka za to obdobje, ki znaša 68 odstotkov, vsekakor pa vpliva na znižanje likvidnostnega položaja celotne DO. Nakazan položaj narekuje vsem službam v Cinkarni, da vso pozornost posvetijo nabavi in rabi materialnih sredstev, po drugi strani pa s hitrejšim obračanjem prodajnega ciklusa prispevajo k izboljšanju likvidnostnega položaja. Aleksander Rojnik Iz poročila o poslovanju SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 in programih dela za leto 1984 Prispevne stopnje nič nižje Da bi bili vsi seznanjeni z obveznostmi za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb vsaj enkrat letno, posredujemo v tem sestavku v skrajšani obliki izvlečke iz poročila in hkrati opozarjamo vse zainteresirane na osnovno poročilo in podrobneje predstavljene osnutke programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 v Delegatovem poročevalcu št. 19/83, ki so ga delegati obravnavali v januarju 1984. Iz poročila je razvidno, da realna vrednost programov, kljub nominalnemu višanju finančnih sredstev, iz leta v leto pada in da so osnovni razlogi za takšno stanje v rasti Obsega storitev spričo večanja potreb uporabnikov ter visoki rasti posameznih stroškovnih elementov, kjer najhitreje rastejo materialni stroški. Ob tem se poudarja dejstvo, da v letu 1984 ne bo mogoče realizirati programov dela v pla- niranem obsegu in vsebini, če se bodo spremenila gibanja temeljnih kategorij, ki so začrtana z resolucijo in upoštevana v finančnih planih ter planih dela, ter če ne bodo odgovorno rabljena združena sredstva. Pri tem mislimo na izvajalce storitev in uporabnike, ki lahko z odgovornim odnosom do ukrepov dolgoročne stabilizacije in njihovim uresničevanjem prispevajo k razumnemu trošenju družbenih sredstev. Otroško varstvo VVO ustvarjajo prihodek v okviru svobodne menjave s skupnostjo otroškega varstva in na osnovi dogovorjenih in sprejetih meril prispevka k ekonomski ceni na otroka v VVO- Skupnost otroškega varstva je v okviru svobodne menjave dela zagotovila VVO 62,4 odstotka vsega prihodka, medtem ko starši le 37,6 odstotka. Zaradi slabega materialnega položaja delavcev v VVO je skupščina SOV Celje sprejela sklep, da SOV namensko dodeli sredstva za OD s tem, da se prispevek staršev, glede na hitro rast nekaterih materialnih stroškov in zagotavljanje povečanih osebnih dohodkov ni povečal od 1. aprila 1983. Izobraževanje V višini povračila za izvajanje programov storitev oziroma cene storitev, ki so predmet svobodne menjave dela z izvajalci vzgojno-izobraževalne dejavnosti so bila vkalkulirana sredstva v primerjavi z letom 1982, povečana takole: - dohodek 19,5 % - materialni stroški 30 % - amortizacija 7,7 % Takšni okviri svobodne menjave dela so omogočili izvajalcem v okviru združenih osnovnih šol, da so povečali osebne dohodke na delavca za okoli 25 odstotkov, pri čemer so skrajno omejili materialne stroške. Večina temeljnih organizacij nima čistega dohodka za razporeditev v sklad skupne porabe. Pri posameznih temeljnih organizacijah so se pojavile resne težave v poslovanju (osnovna šola Štore, osnovna šola Ivanke Uranjek idr.) Telesna kultura Kljub izrednemu porastu materialnih stroškov med letom, ki v strukturi predstavljajo poprečje 70-75 odstotkov vseh sredstev, ocenjujemo, da bodo izvajalci po hudih finančnih težavah, v katerih so bili ob polletju, zaključili leto 1983 brez izgub. Zasluga za takšno stanje gre delno medletni valorizaciji materialnih stroškov izvajalcem in osebnih dohodkov zaposlenim v telesni kulturi do indeksa 120 odstotkov nasproti letu 1982, predvsem pa doslednemu izvajanju stabilizacijskih programov, ki so jih osnovne organizacije sprejele v začetku drugega polletja- Večje težave pri finančnem poslovanju se kot že nekaj let nazaj pojavljajo pri Konjeniškem klubu Mera. O problematiki tega društva bo potrebno čimprej spregovoriti v okviru širše družbeno-politične sfere in natančno opredeliti položaj, vlogo in način financiranja te športne panoge. Tudi druge telesnokulturne organizacije vse težje zagotavljajo sredstva za izvedbo svojih programov. Telesnokulturna skupnost na osnovi sprejetih kriterijev sofinancira programe prednostnih športnih panog v višini 60-70 odstotkov celotne vrednosti, pri društvih v okviru rekreacije pa je ta odstotek veliko nižji. Vsa preostala potrebna sredstva si društva zagotavljajo z lastno dejavnostjo (vstopnice, članarine, reklame itd.), predvsem pa s sklepanjem sporazumov o prevzemu pokroviteljstva s strani posameznih delovnih organizacij. Žal pa višina teh sredstev vse bolj zaostaja za rastjo materialnih stroškov, še dodatno pa jih zmanjšuje uvedba posebnega republiškega in občinskega davka na prihodke iz sredstev ekonomske propagande. Kultura Vrednost programa za leto 1983 se je v primerjavi z vrednostjo leta 1982 povečala le za 10 %, obsega programa dejavnosti pa nismo zmanjševali, zato smo rast stroškov lahko obvladovali in program izvedli le z doslednim izvajanjem stabilizacijskih ukrepov in največjim angažiranjem delavcev v profesionalni in amaterski kulturi. Kljub izrednim težavam pri izvajanju programa in rasti materialnih stroškov (njihov delež v strukturi programa kulturne skupnosti je v letu 1983 že presegel delež OD) pričakujemo, da izvajalci v kulturi ne bodo imeli izgub. Socialno skrbstvo Socialni zavodi oblikujejo pretežni del celotnega prihodka na osnovi svobodne menjave dela v skupnosti socialnega skrbstva in zdravstva, na osnovi dogovorjenih cen v skupnosti socialnega skrbstva in prispevka oskrbovancev, ki plačujejo bivanje v zavodih iz lastnih dohodkov. Del dohodka ustvarjajo zavodi z zunanjo dejavnostjo. Največ sredstev porabijo zavodi za materialne stroške, ti predstavljajo več kot 50 odstotkov vseh sredstev, od tega pa predstavljajo stroški za živila več kot 50 odstotkov porabljenih materialnih stroškov- Predvidevamo, da bodo izvajalci na področju socialnega skrbstva zaključili poslovno leto 1983 pozitivno s tem, da bodo pokrili vse obveznosti, medtem ko bo oblikovanje sklada skupne porabe za potrebe delavcev pri nekaterih izvajalcih vprašljivo-Zdravstvo V okviru svobodne menjave dela je občinska zdravstvena skupnost Celje lahko zagotovila svojim izvajalcem za kritje materialnih stroškov le 30 odstotkov in za osebne dohodke 19,5 odstotka več kot v letu 1982. Glede na znatno višjo dejansko rast cen in izplačilo osebnih dohodkov, skladno z družbenim dogovorom, izvajalci ocenjujejo, da bodo zaključili poslovanje z izgubo, ki pa jo bodo predvidoma pokrili iz lastnega rezervnega sklada. Zaposlovanje Skupnost za zaposlovanje je izvajalcem programa (strokovni službi ^občinških skupnosti za zaposlovanje, centru za rehabilitacijo invalidov) v okviru svobodne menjave, zagotavljala materialni položaj, skladno z usmeritvami o rasti sredstev za OD in materialne stroške. Raziskovalna dejavnost Za financiranje raziskovalnega programa združujemo preko ORS Celje tudi nekaj sredstev drugih sofinancerjev raziskovalnega programa: v letu 1983 smo prejeli 950.240 din, ki smo jih porabili delno že v letu 1983, delno jih bomo porabili v letu 1984 skladno z izvajanjem raziskovalnega programa. Obremenitev osebnih dohodkov, dohodka in čistega dohodka na osnovi osebnih dohodkov Iz obravnavanih gradiv dejavnosti SIS, izhajajo tudi obveznosti za posamezne vrste dejavnosti. Da bi približno spoznali, koliko se za posamezne vrste odbaja iz naše DO vam oosredujemo oosamezne stopnje orisnevkov s prikazom osnov in zneskov.prispevkov, ki so veljali v letu 1983 in predvidoma za leto 1984. Vsi izračuni izhajajo iz nasljednjih osnov: Leto 1983 Plan 1984 Indeks Bruto osebni dohodki 756. 776.630 988.233. 102 131 Sedež Celje 740.495.486 964.472. 668 130 Sedež Mozirje 16. 281.144 23.760.434 146 Stopnje Zneski v OOO din 0 p i s Sedež TOvnr. Pred. “Indeks sovo res. v Predvideno 7 : 8 1.19831984 4 : 3 1. 1983 v 1984 1 2 3 4 5 6 7 8 I. PRISPEVKI IN DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. Občinski davek iz OD D 0,50 0,35 100 3.702 3.376 2. Občinski oriso. za blagovne rezerve D - 0,15 1.446 3. Občinski oriso. za intervencije v proizvodnji in porabi hrane D 0,70 0,70 100 5.183 6.751 130 4. Republ.prisp. za blagovne rezerve S 0,40 0,40 100 2.962 3.858 130 5. Reoubl. oriso. za intervencije v proizvodnje in porabe hrane S 0,40 0,40 100 2.962 3.858 130 6. Prispevek za črno goro S 0,80 0,80 100 5.924 7.716 130 7. Skupnost otroškega varstva, Celje - za minimalne denarne pomoči S 1,18 1,09 92 8.738 10.513 120 - za dejavnost W0 D 1,77 1,61 91 13.107 15.528 118 8. Skupnost otroškega varstva Slovenije S 1,02 0,99 97 7.553 9.548 126 9. Občinska izobraž.skup. Slovenije,Cel je D 5,04 4,90 97 37-320 47.259 127 10. Občinska telesnokul.skupnost, Celje Kulturna skupnost občine Celje D 0,77 0,79 103 5.702 7.619 134 11. D 0,91 0,96 105 6.739 9.259 137 12. Kulturna skupnost Slovenije D 0,50 0,50 100 3.702 4.823 130 13. Skupnost social, skrbstva, Celje D 0,92 0,88 96 6.813 8.487 125 14. Občinska zdravst.skupnost Celje S 1,61 0,74 46 11.922 7.137 60 15. Skupnost nokoi in inv. zav. SRS S 12.64 12.54 99 93,599 120.845 129 Skupaj od 1 do 18 29,16 27,80 95 215.928 268.123 124 5 II. PRISPEVKI IZ DOHODKA NA OSNOVI BOD 1. Občinska zdravstvena skun. Celje 2. Občinska skupnost za zaposlovan. 3. Skuonost pokoj, in invalid, zav. SRS - za nesreče - za zavar.dobo s povečanjem 4. Skupnost starost, zav. kmetov SRS 5. Skupnost za varstvo nred požari 6. yzdrž. in ohran. komunal, naprav 7. štipendiranje 8. Stan. prisp. - solidarnost S S S S do S S S 3 S 10,45 10,15 0,21 0,22 0,80 1,50 10,50 dolO,50 0,58 0,31 0,31 0,90 1,01 0,50 0,50 1,75 1.35 97 105 188 100 100 112 100 77 77.382 1.555 5.924 485 4,-295 2,296 6.664 3.702 12.959 97.894 2.122 14.467 1.281 2.990 9.7^1 4.822 13.020 127 136 244 130 130 146 130 100 Skupaj od 1 do 8 brez 3 b. 15,50 15,04 97 115-762 146.337 126 III.PRISPEVKI IZ ČISTEGA DOHODKA NA OSN. BOD 1. Stanovanjski urispevek S 5.75 6,15 107 42.578 59.315 139 - komunalno opremi j. zemljišče 0,78 0,78 100 5-776 7.523 170 - vzajemnost v občini 1,10 0,90 82 8.145 8.680 107 - revitalizacija mest. jedra 0,70 1,30 186 5-183 12.538 242 - za delavce širšega družb. pom. 0,22 0,22 100 1.529 2.122 130 - za delovno organizacijo 2.95 2.95 100 21.845 28.452 130 Splošna skupna poraba: 2. INDOK Center S 0,042 0,042 100 311 405 130 3. Skupnost za izgradnjo objektov posebnega družbenega nomena . s 0,65 0,65 100 4.813 6.269 130 4. Krajevne skupnosti s 0,24 0,24 100 1.777 2.315 1130 5. Novoletna jelka s 0,063 0,063 100 467 608 130 6. Regijski SIS za priskrbo 7. Sklad za intervencije v s 0,50 0,50 100 3.703 4.822 130 proizvodnji in oorabi hrane s 1.00 1,00 100 7.505 9-645 130 Skupaj od 1 do 7 8,245 8,645 105 61.054 83.579 137 Skupaj - - - 392.744 297.839 127 V to tabelo so zajeti izračuni po osnovi osebnih dohodkov za sedež Celje. Kljub temu, da se za stopnje prispevkov, ki so označene z D - domicil vzamejo stopnje iz občine, kjer ima delavec stalno bivališče, so v izračun vzeti orientacijski zneski po stopnjah občine Celje. Prav tako so tukaj prikazane stopnje prispevkov za redno delo, medtem ko so na dopolnilno delo uvedeni še dodatni davki. Stopnje prispevkov, ki so predpisane od bruto osebnih dohodkov za posamezne občine in se obračunavajo po domicilnem principu, so zelo različne in vari-rajo tudi do 3 odstotke ali več. Vse to se odraža na neto izplačilu delavcev, ki na ta način za enako delo z domicilom v različnih občinah, dobivajo različne neto zneske izplačila. Glede na to, da imamo v naši delovni organizaciji delavce iz približno 100 občin, ki se pa iz meseca v mesec spreminjajo, bi bilo v tem kratkem sestavku težko prikazati vse vrste in stop- HUMOR Pazi, da ne bo počil! nje prispevkov. Stopnje in zneski, ki se mesečno odtegujejo so prikazani vsak mesec na izplačilnem listu, so pa na razpolago za vse zainteresirane v računovodski službi v oddelku za obračun osebnih dohodkov. Na koncu bi opozorila na to, da je pri prispevnih stopnjah videti, da so se le - te v letu 1984 zmanjšale, kar pa glede na to, da so določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja prenesli na DO, ne drži in so ostale obveznosti na nivoju preteklega obdobja. Če pri tem upoštevamo še to, da so zmanjšane prispevne stopnje povečale neto izplačilo osebnega dohodka posameznega delavca, masa boleznin pa povečuje bruto osebne dohodke DO, je to v okviru ugotavljanja dovoljene mase osebnih dohodkov proti družbenem dogovoru negativno vplivalo na možnost porasta osebnih dohodkov v letu 1984. Marija Bernjak Kolega, tebi zaupam, v moji dolgoletni praksi ti povem, da od te transfuzije še noben ni prišel k sebi. Iz poročila o inventurnih popisih sredstev 161 milijonov primanjkljajev Na podlagi 27. člena zakona o knjigovodstvu, ki zahteva, da morajo organizacije združenega dela, uskladiti knjigovodsko stanje s stanjem, ki ga ugotovijo s popisom, je oddelek interne kontrole v okviru predloženega plana dela opravil inventurni popis obratnih sredstev vseh proizvodnih tozd do 31.8. 1983, ter neproizvodnih tozd do 31.12.1983. Pregled inventurnih razlik na ravni delovne organizacije 1. Inventure obratnih sredstev (surovine, izdelki, embalaža, (drob. inv.) 2. Inventure osnovnih sredstev in OD - R3 3. Inventurne nedokončane proizvodnje 4. Inventure nedokončanih investicij 5. Inventure donosnih sredstev, ter jatev in obveznosti, ter dvomljivih, spornih in neizterljivih terjatev SKUPAJ RAZLIKE: Viški Primanjk. Odpisi 5.819.539.35 1.609.924.95 706.356.79 75.000.00 373.33 13.342.75 ni inventurnih razlik ni inventurnih razlik ni inventurnih razlik 5.894.539.35 1.610.298.28 719.699.54 Cinkarna je ugotovljene vrednosti morala knjižiti v breme izrednih izdatkov, povečane za prometni davek, kar znaša dodatnih 280.191.90 din. Do inventurnih razlik največkrat pride zaradi neurejenosti skladiščnih prostorov. Veliko materiala se nahaja na odprtem prostoru (nezaklenjeno) in zaradi tega ne moremo zahtevati osebne odgovornosti delavcev, ki delajo na tem področju- Radenko Cunjak AFORIZMI Štajerc bo prišel takrat na luno, ko bo na njej raslo grozdje in bo preša zraven. Ali morda erotični filmi sodijo v program usmerjenega izobraževanja bodočih administrativnih kadrov? Združevanje sredstev v sklad skupnih rezerv V sklad skupnih rezerv se v občini Celje združujejo sredstva za vse temeljne organizacije s sedežem v Celju, za TOZD Kemijo Mozirje pa se združujejo sredstva v sklad skupnih rezerv v občini Mozirje. V letu 1983 smo v sklad skupnih rezerv občine prispevali 667.441 din, za leto 1984 pa delež še ni znan. Prav tako planiramo, da bomo v letu 1984 prejeli vrnjena združena sredstva iz let 1976 in 1977 v višini 1.661.197 din. Večja sredstva, kot v sklad občine se združujejo v sklad skupnih rezerv republike. Iz naše DO so po TOZD bila v sklad skupnih rezerv občine združena naslednja sredstva: TOZD Združ. od 1975-1982 Leto 1983 Predvideno v letu 1984 Metalurgija 3.538.869 913.594 1.849.703 Kemija Celje 1.745.064 316.751 552.655 Kemija Mozirje 833.962 884.642 169.450 Grafika 1.761.701 1.075.007 1.419.012 Vzdrževanje 1.686.063 544.451 703.187 Transport 859.318 267.580 393.294 Energetika 271.503 238.643 248.108 Titan dioksid 1.098.126 662.344 934.624 Vefion 337.579 571.295 291.644 Skupaj 12.132.185 5.474.307 6.561.677 Iz poročila o poslovanju sklada skupnih rezerv občine Celje za leto 1983 Občinski sklad upravljata na podlagi statuta in drugih splošnih aktov skupščina sklada in njegov izvršni odbor, ki usmerjata naloge in skrbita za gospodarjenje z združenimi sredstvi rezerv temeljnih organizacij s področja gospodarstva in za izvajanje sprejetih sklepov v okviru zakonskih predpisov. Sklad se je tudi v letu 1983 aktivno vključeval v problematiko s solidarnostnim reševanjem težav v gospodarstvu, zlasti pri pokrivanju nekaterih izgub po zaključnih računih za leto 1982, v okviru svojih možnosti in kreditnega potenciala pa je sodeloval pri odobravanju kratkoročnih in premostitvenih kreditov za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, v prvi vrsti v organizacijah, ki so med letom, v posameznih obračunskih obdobjih izkazale izgube, pa tudi pri drugih, če so likvidnostna sredstva sklada to dopuščala. Izvršni odbor sklada je v letu 1983 redno obravnaval prispele zahtevke in sprejemal sklepe o odobrenih kreditih na 11 rednih in 5 izrednih sejah, kjer je reševal najbolj nujne primere. Svoje redne seje v decembru je imel v Štorah, kjer si je ogledal proizvodnjo traktorjev in bil podrobneje seznanjen s programom sanacije in nadaljnje razvojne usmeritve temeljne organizacije, kakor tudi delovne organizacije. Skladje v letu 1983 vzpostavil ažurno evidenco za vplačana sredstva, pospešil vračilo združenih sredstev iz preteklih let. razdelil skupni dohodek sklada med članice in izdal certifikate za sredstva TOZD, vplačana po ZR 1982. Sredstva sklada so se v letu 1983 na podlagi prilivov od sredstev vlagateljev in obresti za dane kredite povečala od 176,236.627 din na začetku leta na 202,431.581 din ob koncu leta. Na podlagi prihodkov sklada v letu 1983 za prejete obresti, je ob zmanjšanju za nekatere dohodke - stroške sklada (provizija banke, SDK. stroški poslovanja) v zaključnem računu za leto 1983 ugotovljen skupni dohodek sklada v znesku 14,569.734 din, ki se bo vrnil organizacijam, ki združujejo svoja sredstva v sklad, s sorazmerno vplačanim deležem, po stanju združenih sredstev na dan 31. 12. 1983. Doseženi prihodki so presegli predvidene, predvsem zaradi povečanega priliva vlagateljev in od obresti po danih kreditih. Sredstva vlagateljev so za 22 odstotkov presegla planirana, čeprav je bil obseg tako združenih sredstev v sklad za 5 odstotkov nižji kot v letu 1982. Planje bil namreč zaradi pričakovanih neugodnih kazalcev gospodarjenja v letu 1982 postavljen nižje, vendar pa je bil kljub temu precej presežen, kar je pripomoglo k temu, da je sklad v letu 1983 poravnaval stare obveznosti do OZD iz naslova združenih sredstev po ZR 1970-1975 in delno tudi po ZR 1976. Na povečanje sredstev od obresti je prispevala delno zvišana' redna obrestna mera, obračun zamudnih obresti zaradi nepra- vočasnega odplačila zapadlih kreditov s strani dolžnikov, zlasti pa kratkoročni krediti, ki so se večkrat obnavljali. Pri dohodkih, ki so nižji od predivdenih, je sklad dolžan še vrniti del sredstev vlagateljem, ki sojih ti združili po ZR 1976. Teh sredstev ni bilo možno vrniti v celoti zaradi velikega angažiranja sredstev v kratkoročnih kreditih, pri katerih v večini primerov zaradi likvidnostnih težav koristnik do dejanskega odplačila skoraj ne pride. Kratkoročni krediti za izplačilo akontacij osebnih dohodkov se namreč obravnavajo največ za tri mesece. Po preteku roka zapadlosti pa večina OZD zaprosi za odobritev novega kredita v istem ali pa povečanem znesku. Odobravanje sanacijskih kreditov za izgubarje je zaostalo za predvidevanji, ker v občini večjih potreb ni bilo, pač pa je sklad pri tem sodeloval tudi širše v regiji s posojili, danimi drugemu skladu. V letu 1983 je znašal delež sredstev za pokrivanje izgub 64,4 odstotka od skupno združenih sredstev v tem letu in je bil prvenstveno namenjen za pokrivanje izgub v TOZD Tovarna traktorjev v železarni Štore. Sklad je tudi sodeloval pri reševanju slabih poslovnih rezultatov rekreacijsko-turistične-ga centra Golte, ki je poslovno leto 1982 zaključil z izgubo 11,325.523 din. Prišlo je tudi do pobude za širšo solidarnostno akcijo pri nadomeščanju izgube v TGO Gorenje, kar pa še do konca leta ni bilo realizirano- Posredno je sklad sodeloval pri pokrivanju izgub tudi s tem, da je dovolil predčasno vračilo -umik združenih sredstev, delno že tudi z vnovčevanjem certifikatov pri vlagateljih ETOL-IFF, Železarna Štore - TOZD Tovarna traktorjev za pokrivanje lastne izgube po ZR 1982 in Ljubečna za namensko pokrivanje izgube TGO Gorenje (v reprodukcijski povežhvi). V letu 1*983 skupščina sklada ni odobravala kreditov za osnovna sredstva, ker to tudi ni predvidevala v finančnem načrtu, prišlo pa je do izpolnitve nekaterih obveznosti sklada iz preteklih let. Prav tako je IO sklada zavzel odklonilno stališče do vlog slovenskih premogovnikov in priporočila Izvršnega sveta SRS, po katerem naj bi občinski skladi skupnih rezerv združevali sredstva za premoščanje težkega likvidnostnega položaja v Rudniku lignita Titovo Velenje in Zasavskih premogovnikih Trbovlje. Sklad je namreč bil zelo angažiran pri pokrivanju izgub in razreševanju likvidnostnih težav v občini, zato ob upoštevanju obveznosti vrnitve združenih sredstev vlagateljem iz preteklih let ni razpolagal s prostimi sredstvi za reševanje problematike premogovnikov, ki zahteva širše sistemske rešitve. Stopnja združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv je bila 2 odstotka, enaka ostaja tudi za leto 1984. Marija Bernjak O pogovorih s krajevno skupnostjo Blagovna Odlagališče sadre Odlagališče nevtralizacijskega blata - sadre v Bukovžlaku bo predvidoma če/, štiri leta zapolnjeno. Zato smo se odločili, da predlagamo občinskima skupščinama Celje in Šentjur lokacijo za novo odlagališče, ki smo ga poimenovali »Za travnikom«, in ki leži na meji med občinama Šentjur in Celje. Del odlagališča v šentjurski občini, leži na območju KS Blagovna. Že kmalu po prvih pogovorih s predstavniki občine Šentjur smo v pogovor vključili tudi vodstvo krajevne skupnosti Blagovna in prizadete krajane Proseniškega. V pogovorih niti vodstvo krajevne skupnosti niti krajani niso imeli odklonilnega stališča do izgradnje odlagališča, saj smo jim lahko pokazali, kako urejamo odlagališče v Bukovžlaku. Vendar pa so že od začetka postavljali pogoje pri soglasju za izgradnjo pregrade, z ureditvijo nekaterih komunalnih problemov krajevne skupnosti. V Cinkarni se zavedamo, da bomo z izgradnjo odlagališča prizadeli določene življenjske interese krajanov, predvsem tistih. ki stanujejo na širšem območju odlagališča. Tako smo že od vsega začetka računali z dodatnimi stroški za ureditev bivalnega okolja krajanov. Krajani Proseniškega na širšem območju odlagališča nimajo vodovoda, ampak lastne vodnjake. Že od vsega začetka smo računali, da bomo morali urediti oskrbo z vodo, tako da ne bodo prebivalci oškodovani. Zato smo tudi soglašali, da se uredi vodovod, kjer bo večji delež prispevala Cinkarna, vendar skup- Odlagališče nevtralizacijskega blata-sadre v Bukovžlaku no za krajane obeh občin. Sedaj potekajo razgovori med komunalnima podjetjema obeh občin za kompletno ureditev vodovodnega omrežja na mejnem področju, da ne bo prav občinska meja tam, do koder bo urejen vodovod. Drugi problem so ceste. Tudi na tem področju je videti, kje je občinska meja, in tudi tukaj bo morala Cinkarna prispevati svoj delež. V lanskem letu je bila asfaltirana cesta Opoka - Ogorevc (v celjski občini), kjer je Cinkarna prispevala svoj delež, v krajevni skupnosti Blagovna pa želijo, da se asfalt potegne še do Proseniškega. Komunalni interesni skupnosti za ceste v obeh občinah se že dogovarjata za vrstni red rekonstrukcije in asfaltiranja cest Bukovžlak-Prose-niško in Proseniško-Žepina- V interesu Cinkarne je, da se cesta Inovacijski predlog Na osnovi inovacijskega predloga, ki ga je podal tov. Ružič Vojislav s sodelavci, je skupina v sestavi: Robert Jed-lovčnik, Vojislav Ružič, Vilibald Raznožnik, Mirko Onič, Jože Štumberger, Milan Pratnemer, Milan Krivec, Ljubomir Ecimo-vič in Stanko Stepišnik (oba iz 1TC Celje) z vodjo projekta, Danijem Podpečanom, izdelala dokončno osnovo tehnološkega projekta. Taje služil za izdelavo ostale potrebne dokumentacije, da seje lahko delavski svet Titanovega dioksida 26. januarja 1984 odločil, da se izvede naložba v uvedbo apnenčeve moke v nevtralizaciji Ti02 - I. faza. Bukovžlak-Proseniško čimprej asfaltira, zaradi gradnje pregrade in odlagališča, ter bo zato tudi prispevala svoj delež. Res je, da je vodstvo krajevne skupnosti Blagovna želelo, da bi Cinkarna pomagala odpreti nujno potrebno trgovino v Proseni-škem. Vendar smo lahko samo poskušali zainteresirati posamezna trgovska podjetja, da bi odprla svojo poslovalnico. Kakšen bo končni rezultat, pa še ne vemo. Pogovori s krajevno skupnostjo Blagovna še niso zaključeni, in tudi ko bomo dobili njihovo soglasje za izgradnjo odlagališča, bomo še vedno našli skupne točke, o katerih se bo potrebno pogovoriti in jih s skupnimi močmi tudi reševati. Miloš Rant Za oceno družbeno ekonomske upravičenosti investicije je bil izdelan tudi skrajšan postopek vrednotenja investicijskih programov, pri katerem je sodeloval Nikola Schell. Kratek opis investicije: Titanov dioksid proizvajamo po sulfat-nem postopku s pomočjo žveplove kisline, ki se v produkt ne vgrajuje, ampak ostane kot nadležna kisla odplaka. Kisle odplake dobimo tudi pri proizvodnji žveplove kisline iz piritne in železosulfatne linije KKČ (pralne vode). V obratu nevtralizacije titanovega dioksida, obe vrsti kislih vod pomešamo s hidratiziranim apnom (Ca (OH,) pri čemer izpade neškodljivo"- nevtralno blato - sadra (CaS04.2H,0), ki ga odlagamo v zgornje zaprto odlagališče sadre v Bukovžlaku. Postopek je zelo drag. Da bi stroške zmanjšali, je predlagana zamenjava hidratiziranega apna v čim večjem deležu s polovico cenejšo apnenčevo moko (CaCO,). Z uvedbo apnenčeve moke se širši družbeni skupnosti še prihranijo dragocene konvertibilne devize za uvoz mazuta, ki je potreben za proizvodnjo hidratiziranega apna. Z zamenjavo je dosežen precejšen ekonomski učinek -prihranek na materialnih stroških proizvodnje, okrog 58.500.000 din letno, po cenah iz leta 1983. Pri uporabi apnenčeve moke se odlagališče Bukovžlak ne polni hitreje. Hkrati nastane pri uporabi apnenčeve moke stranski proizvod ogljikov dioksid (C02), katerega je možno loviti in predelati v tržni proizvod (tekoči, trdni ogljikov dioksid), ki bo še dodatno znižal visoke stroške nevtralizacije. Z uresničitvijo tega projekta (I. faza), se tako odpirajo možnosti za II. fazo - Pridobivanje ogljikovega dioksida, za katero se že pripravlja dokumentacija. Investicija obsega nabavo domače opreme, gradbeno obrtna dela, vključno s pilotiranjem temeljev in elektro, merilno-regu-lacijsko-signalizacijsko inštalacijo s predračunsko vrednostjo 36.660.916.00 din, kije locirana v okviru obrata nevtralizacije TiO,. Apnenčeva moka bo dobavljena z avtocisternami (možna je tudi dobava z vagosnkimi cisternami) in skladiščena v silosih. Od tu bo dozirana v nevtra-lizcijsko posodo, opremljeno z dvema mešaloma. Kisle odplake za nevtralizacijo bodo regulirano dotekale na osnovi avtomatike krmiljenja s pH-metrom. Odplake bodo nevtralizirane do pH = 2 v prvi fazi- Preko črpalke bodo nevtralizacijski produkti transportirani v obstoječi sistem nevtralizacijskih kadi, kjer bo opravljena druga faza nevtralizacije do pH = 8,5 kot do sedaj z apnenim mlekom, ki ga proizvedemo iz hidratiziranega apna- Za dobavo apnenčeve moke smo s Cementarno Trbovlje, podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju. S tem so zagotovljene vse potrebne količine apnenčeve moke do 52.000 ton letno. Za zniževanje stroškov bomo organizirali nakup ali zbiranje vse primerne apnenčeve moke ali mulja z nižjo ceno, ki se nabere na filtrih pri drobljenju apnenca, Uvedba apnenčeve moke v nevtralizaciji v kamnolomih v bližini Celja. Okolica Celja razpolaga s kvalitetnim apnencem v zadostnih količinah. Za proizvodnjo apnenčeve moke se uporablja domača energija in repromaterial. ke obrata nevtralizacija z apnenim mlekom, se predvideva potreba po zaposlitvi še enega delavca na izmeno. To predstavlja pri štirii-zmenskem delu do štiri nove delavce- Za vire finansiranja so predvidena lastna sredstva TOZD TiOz predvidevamo pa, da bomo pridobili ugodne inovacijske kredite Jugobanke, Temeljne banke Ljubljana- Terminski plan izgradnje predvideva začetek del v prvem tromesečju, zagon v tretjem tromesečju in primopredajo do konca leta 1984. Pri predvideni intenzifikaciji titanovega dioksida na 26.000 t letno in pri uporabi titanove žlindre (do 30 %) se poveča količina kislih odplak za več kot polovico, kar je v projektni dokumentaciji predvideno. Sama uvedba apnenčeve moke predstavlja praktično povečanje zmogljivosti nevtralizacije. Ob predvidenem izpadu ali zaustavitvi, dosedanje postrojenje prevzame kompletno nevtralizacijo brez spremembe kot do sedaj. Zaradi uvedbe apnenčeve mo-in občutljivosti upravljanja Natakanje žveplove kisline v va-gonsko cisterno Hkrati se z intenzifikacijo predvideva še izgradnja obrata za rekoncentracijo tistega dela odpadnih kislih vod (23 % proste žveplove kisline), ki jih je ekonomsko mogoče rekoncentrirati in po možnosti vračati v proces ali kje drugje koristno porabiti. Takrat bo količina kisline v odpadnih vodah znatno zmanjšana (za okrog 40 %). Pri ocenjevanju usmerjenosti naložbe je uvedba apnenčeve GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Kebruar-marec 1984 V zagonu Za nami sta že dva meseca in pol v letu 1984 in prav je, da malo spregovorimo o našem delu v preteklih dneh. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo se resno lotili dela v okviru naših možnosti in trenutnih ambicij in hotenj. Pred nami je že četrti sestanek koordinacijske konference mladih Cinkarne. Na prejšnjih treh smo največ časa in besed namenili prav našemu glasilu, njegovi obliki, vsebini, teži... Ugotavljamo, da smo lahko z rednostjo izhajanja zadovoljni, delno se je razširil tudi krog dopisnikov, članki so dobri in izboljšuje se jim tudi kvaliteta. O glasilu smo se pogovarjali tudi z predstavniki uredniškega odbora Cinkar-narja in predstavniki ZK in sindikata. Mladi se sicer s politiko uredniškega odbora do našega glasila v celoti ne strinjamo, vendar smo mnenja, da se bo ob obojestranskem interesu in dobri volji tudi to uskladilo. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da kvaliteto člankov še izboljšamo ter krog dopisnikov še razširimo- Po izidu zadnjega dela referata o Manifestu komunistične stranke, bomo pripravili tudi razgovor o tem delu Marxa in Engelsa. Vsekakor pa bomo s temami za idejno-politično usposabljanje nadaljevali tudi v naslednjih številkah glasila-Na naših sestankih smo sprego- vorili tudi o kadrovanju v naši DO. Kljub temu. da imamo za te zadeve v Cinkarni kadrovsko službo, se še dogaja, da posamezniki le-to izigravajo in omogočajo zaposlitev mimo strokovnega mnenja kadrovske službe osebam, ki niti nimajo ustreznih kvalifikacij- Mladi smo mnenja, da se to ne sme več dogajati in dosledno podpiramo načelo »Prave ljudi na prava delovna mesta« in dajemo polno podporo kadrovski službi pri izvajanju tega načela tudi v prihodnje. V primerih, ko bi se še ponavljali podobni primeri bomo pripravljeni in prisiljeni o tem spregovoriti tudi javno. V okviru dejavnosti obujanja tradicij NOB, seje naš mladinec ŠKLEBEK MLADEN iz Vzdrževanja udeležil tridnevnega pohoda Po poteh XIV. divizije-druga etapa, ki ga je skupaj z konjiško in šentjursko organizirala naša občinska konferenca ZSMS Celje. Pohod je bil tokrat republiškega značaja. Okoli 150 pohodnikov II. etape, je prehodilo naporno, zasneženo pot in se v mislih približalo davnim vojnim letom. Ob pomoči sindikata, ki nam je pripravil nagrade in kulturnega referenta Lenarta, smo izvedli pustno maškarado. Udeležilo se jo je deset maškar in veliko število »civilistov«. Kljub temu, da smo bili prisiljeni improvizi- T7’1’ rati, smo mnenja, daje maškarada dobro uspela. Sodelovali smo tudi pri izvedbi praznovanja dneva žena. V kratkem bomo med nami pozdravili tudi mladince iz TOZD Kemija Mozirje. Razkazali jim bomo Cinkarno, nekatere obrate, popoldne pa se bomo dobili na skupnem družabnem srečanju- V kratkem bomo ustanovili tudi delovno skupino, ki bo delovala na področju stanovanjske problematike mladih, (možnosti adaptacije podstrešij), ki bo takoj pričela z delovanjem. Zopet vabimo vse tiste, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tej delovni skupini, da se oglasijo Vivod Bojanu na številko 355. Radi vas bomo sprejeli medse. V teh dveh mesecih sta se sestali tudi dve OO mladine. V začetku februarja so se sestal mladinci OO v TOZD Tran šport in Skladišča. Dogovoril so se, da bodo izvedli nekaj delovnih akcij, spregovorili pa so tudi o različnih problemih, ki jih tarejo (pripravništvo, stanovanja, kadrovanje, o delovni disciplini, o MCC-ju). Udeležba mladincev je bila dobra, pa tudi njihovo sodelovanje v razpravah je bilo zelo dobro. Glede na to, da so se šele dobro organizirali in da imajo tudi aktivnega predsednika, lahko verjamemo, da bo o njih še kaj slišati in jim želimo tudi uspešno delo-Pohvaliti moramo tudi njihove vodilne delavce ki so se polnoštevilno, udeležili sestanka. Sestali so se tudi mladi Grafike. Izvolili so delegatko za volilno sejo občinske konference Celje. Za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah se je prijavil njihov mladinec Špoljarič Vlado. Spregovorili so tudi o drugih problemih. Številčnost udeležencev ni bila pretirana, tisti pa, ki so se sestanka udeležili, so na njem aktivno sodelovali. Tudi njim želimo v prihodnje uspešno delo- Silvo Manifest komunistične Stranke-dn,Si del referata V drugem delu-Proletarci in Komunisti manifest najprej pojasni razmerje delavci-komu-nisti, nakar v obliki dialoga z buržuazijo razlaga poglede in cilje, ki jih imajo komunisti v borbi za prevlado proletariata v družbi. Odnos delavec-komunist opredeli z dejstvom, da komunisti niso nek sloj, ki hoče vladati v imenu delavcev, ampak so to tisti delavci, ki imajo teoretsko prednost pred ostalo množico proletariata- Ta prednost se izraža kot vpogled v pogoje, tok in splošne rezultate proletarskega gibanja- Njihov cilj je ustanavljanje proletariata v razred, strmoglavljenje buržuaznega gospostva, osvojitev politične moči po proletariatu- Njihove ideje niso delo posameznika, ampak so le izrazi dejanskih razmerij razrednega bo- ja, zgodovinskega gibanja. V nadaljevanju se Manifest opredeli do lastnine. Vsekakor se komunisti bojujejo za odpravo meščanske privatne lastnine, ki se je izoblikovala z izkoriščanjem delavcev, z plačevanjem njihovega dela v višini egzistenč-nega minimuma. Z odpravo privatne lastnine je odpravljeno tudi izkoriščanje večine s strani manjšine. S tem ko si kapitalist, to ni več osebno vprašanje, ampak gre za položaj na družbeni lestvici. V bistvu ne gre pri tem za menjavo privatne lastnine v družbeno, spremeni se družbeni značaj lastnine. »Komunizem nikomu ne jemlje moči prilaščati si družbene produkte, jemlje le moč podjarmlja-ti si s tem prilaščanjem tuje delo«. V enakem odnosu so komuni- sti tudi do duhovnih produktov. Komunisti se naj borijo tudi proti izkoriščanju otrok, prav tako pa dajejo pomen družbeni v2goji in jo zamenjujejo z domačo S tem se tudi interes izobraževanja spremeni v družbeni. Žensko, ki je v tej izkoriščevalski družbi le objekt produkcije, želi postaviti v enakopraven odnos do ostalih članov družbe. Z komunikacijami in razvojem svetovnega trga izginjajo tudi razlike med narodi. Delavci pa tudi niso nacija, tako da niti nimajo domovine. Z odpravo izkoriščanja posameznikov bo odpravljeno tudi izkoriščanje nacij, s tem pa bo odpravljeno sovražno stališče med nacijami. Z razvojem družbenih odnosov odpadejo tudi razna ideološka stališča,s tem se dviga zavest posameznika in družbe. Prvi korak v delavski revoluciji je povzdig proletarijata v vladajoči razred, izbojevanje demokracije. Svojo oblast bo proletariat uporabil, da buržuaziji postopoma iztrga ves kapital, centralizira vse produkcijske instrumente v rokah države, to je proletariata, organiziranega kot vladajoči razred in kar se da hitro poveča množico produkcijskih sil. To se sprva dogaja le z despotskimi posegi v lastninsko pravico in v meščanska produkcijska razmerja. Ti ukrepi, ki so neogibni, in ki se zde ekonomsko nezadostni in nevzdržni, med gibanjem prerastejo sami sebe. Ti ukrepi so različni, odvisni od posamezne države, imajo pa nekatere splošne lastnosti, ki so: 1. Ekspropriacija zemljiške lastnine in uporaba zemljiške rente za državne izdatke 2. Močno progresiven davek 3- Odprava dedne pravice 4. Zaplemba lastnine vseh emigrantov in uporabnikov 5- Centralizacija kredita v državnih rokah s pomočjo narodne banke z državnim kapitalom in izključnim monopolom 6. Centralizacija vsega transportnega sistema v rokah države Po skupnostnem načrtu povečanje števila nacionalnih tovarn, produkcijskih instrumentov, krčenje in izboljšanje zemljišč. 8. Enaka delovna obveznost za vse, ustanovitev industrijskih armad, zlasti za poljedelstvo 9. Združitev obratovanja kmetijstva in industrije, prizadevanja za postopno odpravo nasprotja med mestom in deželo 10. Javna in brezplačna vzgoja otrok. Odprava tovarniškega dela otrok v njegovi današnji obliki. Združitev vzgoje z materialno produkcijo itd., itd... Z razvojem bodo razredne razlike izginile, s tem pa bo javna oblast izgubila politični značaj, svoboden razvoj posa- BRIGADIRJI! Če želite sodelovati na mladinskih delovnih akcijah v letošnjem letu, vas vabimo, da pokličete brigadirja BUDIŠO ZLATKA (tel. 759) ki vam bo, kot štirikratni udeleženec M DA, opisal kako to izgleda, povedal kje bodo delovale letošnje brigade in opravil za vas vse potrebne formalnosti- Pokličite čim hitreje, ker nas čas že priganja. Z brigadirskim Z-D-R-A-V-O Koordinacijska konferenca Zakaj pa ne... NASVET Enkrat premisli, trikrat govori-potem pa nič ne stori... UTRINEK S PLAŽE Pri srečanjih na plaži smo ljudje kakor knjige v ščitnih ovitkih; Slikovitost ovitka nas lahko pritegne, vsebina knjige pa nam ostane še naprej povsem neznana.. TRI DEFINICIJE Kaj je izkustveno planiranje? Izkustveno planiranje je tisto planiranje, ko 1000-članski kolektiv skličemo na masovni sestanek v sobo, v kateri je prostora za 50 ljudi. Kaj nam dokazuje statistično povprečje? Statistično povprečje nam dokazuje, da imamo dvajsetinsko lastne hiše, dve deski vikenda, četrtino avtomobilske gume. enajst listov leposlovne knjige in 80% svoje žene- Kaj nam pove anketa? Anketa nam pove, da je pravzaprav veliki večini anketirancev všeč prav to, kar je všeč razpisovalcem ankete... meznika pa pogojuje svoboden razvoj vseh. nadaljevanje in konec prihodnjič Nagrajene pustne maske Da je trenutno gospodujoča varianta pojma biti revolucionaren, naslednja: DOBRO SE UČITI, DELATI DLJE IN VEČ, ZMANJŠATI BOLEZENSKE IZOSTANKE, SODELOVATI V DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV... VENDAR: dober dijak je lahko tudi nacionalist, odličen študent je lahko tudi ideolog klerofašizma, dober delavec je lahko zastrupljen z meščansko ideologijo... Da je TITO nekoč razmišljal: da včasih dajemo prednost MLADIM STARCEM za katere smo prepričani, da ne bodo naredili napake, ker pač ničesar nt bodo poskušali narediti... Ivo Ogasil seje telefon in skozi električno žico koncentrirane civilizacije je usoda stegnila svoje tipalke proti njej. Ostajajo spomini svinčenega morja in njenega življenja, ob klonitvi volanskega pulza, pločevinaste pločevine-Z njenih ust ni bilo več vesele besede, dnevi brezvetrja, ko sva blodila po samotni neskončnosti morja, ko naju je tlačila njegova veličina in sva obenem nehote še strmela med čudom neznatnega človeškega življenja z razsojo idealizma- Kako naj zložiš v besede nekaj kar čutiš, nekaj, kar je podobno znakom, kijih slišiš v snu, nekaj, o čemer si prepričan, da obstaja, a tega ne moreš izraziti z besedami? Verjamem, daje življenje godlja, kot kvas, je kot ferment, stvar, ki se giblje minuto, uro, leto ali sto let, ki pa se bo končno nehalo gibati. moke projekt, ki temelji na domačem znanju - inovaciji in ima vse cilje preobrazbe gospodarstva. Zato ne pričakujemo težav pri pridobitvi potrebnih soglasij upravnega organa Skupščine občine Celje. Proizvodnja titanovega dioksida pa predstavlja čez eno petino vrednostnega obsega poslovanja delovne organi- zacije in do 65 odstotkov izvoza, ter ima strateški pomen v poslovni politiki Cinkarne. Zato je potrebno, da v taki proizvodnji še nadalje iščemo inovacije v smislu zmanjšanja stroškov in povečanje kvalitete. Dani Podpečan Predstavitev vodje službe za organizacijo poslovanja S projektnim pristopom do poslovnega informacijskega sistema Dobili smo novega vodjo službe za organizacijo poslovanja in kot je že navada, vam ga predstavljamo. Delo je nastopil 1. decembra 1983 po odhodu tovarišice Irene Ferlež. Branko Semolič je rojen leta 1950 v Celju, končal pa je najprej prvo stopnjo VTŠ in drugo stopnjo VEKŠ-a, v Mariboru. Ti dve različni smeri visokih šol se izredno dobro dopolnjujeta. Sicer pa se Branko ukvarja še s tretjo, podiplomsko stopnjo študija, na nalogi poslovne informatike v združenem delu. Najprej je služboval v EMU, kjer je končal tudi pripravništvo, potem seje zaposlil v RŠC Velenje, nato pa v RC Celje. Kljub temu, da je menjal veliko delovnih mest, se je ukvarjal z eno samo nalogo, to je projektnim pristopom- CINKARNAR: Kaj pomeni projektni pristop, ki ste ga začeli razvijati tudi v naši delovni organizaciji in že izdelali tudi Pravilnik o projektnem vodenju v Cinkarni, kot prvo fazo ustanavljanja projektnega pristopa? SEMOLIČ: Projektni pristop je metodologija za realizacijo različnih ciljev, ki si jih sami zastavimo v razvojnem programu. S takim pristopom lahko uspešneje in boljše vodimo organizacijo. Projekt je sredstvo za organiziranje. Živi pa, dokler živi organizacija. CINKARNAR: Prvi tak projekt, ki ga morate kot nalogo izpeljati v vaši službi, je poslovni informacijski sistem vodenja proizvodnje. Zanima nas, kaj to pomeni? SEMOLIČ: Če hočemo zgraditi program razvoja glede na poslovne cilje in probleme, je potrebno sestaviti informacijski sistem. Obdelujemo že proizvodni informacijski sistem. Kupili smo programski produkt PRINC, ki nujno zahteva, da posamezne službe, ki so bile organizirane z novo organizacijo začno delati na programskem vodenju (ekrani). Zavod za organizacijo poslovanja je postavil izhodišče organizacije, mi pa jo moramo izpiliti, izpeljati do konca, vzpostaviti informacijske sisteme, ki nam bodo prinesli veliko podatkov. Izkoristiti moramp naš računalniški sistem do največje mere. CINKARNAR: Kje vidite še težave, in kakšne rezultate pričakujete? SEMOLIČ: Težave gotovo ne vidim v človeškem faktorju, kajti ljudje so zainteresirani za takšno vodenje proizvodnje, saj navsezadnje je to nova razvojna stopnja v naši delovni organizaciji. Vendar pa ne smemo misliti, da ne bo kakšnih odstopanj. To je proces, ki bo trajal dolgo, in ki se bo bržkone precej spreminjal! Branko mi je ob koncu razgovora obljubil, da bo bralce Cinkar-narja obveščal o poteku izgradnje informacijskih sistemov in poslovne informatike. Želimo mu veliko uspehov pri delu, enako tudi njegovim sodelavcem. Urednica Iz občnega zbora društva DIATI Inovatorji še na pol poti Kako capljamo na mestu se vidi tudi pri inventivni dejavnosti saj se od okrogle mize v lanskem oktobru o tej temi do danes stvari niso premaknile. Da problemi ostajajo, je potrdil tudi občni zbor društva DIATI, 15. marca letos. Zbor DIATI pri Mlinarjevem Janezu Res je, da v zadnjem času opažamo nekaj novih predlogov in izboljšav, ki so bolj dodelani, strokovnejši in skupinski, pa se ti v nekaterih delovnih okoljih, še prepočasi rešujejo. Večje sicer drobnih predlogov, ki ne posegajo v tehnološki proces, vendar so tudi takšni nujno potrebni. Ni bil odveč predstavljen primer koristnega predloga tovarišice Premškove iz Marketinga, ki je predlagala spremembo odprem-nega naloga in fakture ter s tem poslovanje iz dveh formularjev na enega, saj takšni predlogi prav v DSSS, še kako pripomorejo k stabilizaciji oziroma varčevanju. Inovativni duh je prisoten v premajhnem številu ljudi, predvsem pa, kot smo že pisali, nimajo interesa poslovodne strukture v DO- Prav to pa za vsakega inovatorja mnogo pomeni. Zato DIATI predlaga, da vgradimo inovacijski dohodek tudi v dejanski prispevek, ki ga trenutno dograjujemo v tozdih. Seveda so za reakcionarno ozračje v naši delovni organizaciji (Nadaljevanje na 13. strani) Smernice Tozd in kooperacija Ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicijsko vlaganje, ki ureja zelo pomembno področje razširjene reprodukcije, se je potrebno pripraviti za disciplinirano in odgovorno izvrševanje tega akta in sicer tako, da se pravilno opredeli temeljno organizacijo kot subjekt združevanja investicijskih sredstev. Potrebno je preseganje vseh tistih pojmovanj, ki opredeljujejo tozd kot podjetje s skupinskolastninskimi interesi, v tem smislu, da bi tozd bila zaprta samo v lastne cilje. Ustava opredeljuje tozd kot osnovno celico kooperacije, kar pomeni, daje kot podjetje presežena s kooperacijo, oziroma da je tozd samostojni proizvajalec le v toliko, v kolikor uresničuje kooperacijo, ki je na ta način pogoj njene eksistence. Takšne opredelitve se moramo zavedati, kajti bistvo razširjene reprodukcije, ki se kaže v obnavljanju proizvodnje iz leta v leto v večjem obsegu, kar pogojuje rast proizvajalnih sil, produktivnosti dela in dohodka, je mogoče doseči le z enotno strategijo združenih temeljnih organizacij pri združevanju sredstev za investicijska vlaganja, tako da se doseže resnična kooperacija, torej resnično sodelovanje, temelječe na vzajemnosti in solidarnosti. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu je razširil dohodkovna načela tudi na področju razširjene reprodukcije, s tem pa je še bolj poudaril vlogo tozdov kot osnovnih celic kooperacije. Če bi ravnali nasprot- no, tako da bi vsaka tozd ravnala z dohodkom kot svojo lastnino in ne bi upoštevala interesov in problemov drugih tozd, bi samoupravni sistem pričel izgubljati proizvodno in ekonomsko učinkovitost. Drugo, kar bi poudaril in kar se mi zdi pomembno ne samo pri sprejemanju omejenega samoupravnega sporazuma, temveč, ker je pogojeno tudi z družbenim trenutkom, pa je vprašanje kooperacije. Moderna tehnologija in tehnika, ki se neprestano razvijata, zahtevata, da je proizvodnja vse bolj družbena, predvsem zaradi specializacije, ki je temelj konkurenčnosti, to pa ustvarja potrebo po koncentraciji sredstev razširjene reprodukcije. Vsi ti procesi nujno vodijo v kooperacijo, ki tudi je nujnost sodobnega gospodarjenja, tako na zahodu, kjer se podjetja preko kooperacij združujejo v multinacionalne družbe z ekonomsko močjo manjših držav, kot pri nas, kjer se kooperacija razvija v okviru sistema, združenega dela- Kooperacija v sistemu združenega dela pa ni samo sodelovanje, je še nekaj več, podobno kot je tudi naša politična ekonomija nekaj več kot matematika, kot opredeljujejo na zahodu svojo ekonomijo-V sistemu združenega dela kooperacija pomeni skupno usodo, skupne in splošne interese, ne samo tržno blagovni odnos, s nasprotujočimi si interesi, temveč vzajemni odnos, temelječ na skupnem dohodku, s ciljem, da s tem razpolaga tisti, ki ga ustvari. Takšna kooperacija je nujnost, ker jo pogojuje sam razvoj tehnologije in rastoče specializacije, tako da se tudi na zahodu vse bolj pojavlja kooperacija s skupnim rizikom in dohodkom. Lahko rečemo, da se celoten svet oblikuje v en sam velik gospodarski prostor, katerega sodobni kibernetski sistem povezujejo v eno samo svetovno kooperacijo. Vsega tega se moramo zavedati, saj mora postati temeljna organizacija resnična celica kooperacije- Drago Dular Iz 6. srečanja urednikov glasila Večji pomen informiranju Več kot 280 novinarjev ali organizatorjev obveščanja v združenem delu se nas je zbralo 2. in 3. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani na 6. srečanju, kjer smo izmenjali izkušnje na področju samoupravnega obveščanja in komuniciranja v ozdih. Dvaindvajset poročevalcev je v poročilih, tudi s praktičnimi prikazi, povedalo kako organizirati obveščanje v celovit informacijski sistem. Predvsem smo s temi predstavitvami ugotovili, kako velik korak naprej so naredile na tem področju velike delovne organizacije. Obdajal me je zelo nelagoden občutek, da se ne moremo primerjati z njimi, ter da z našim informiranjem še vedno capljamo V bistvu je bilo to srečanje za vse, ki smo zadaj za organiziranim obveščanjem, prava velika spodbuda in tudi vodilo naprej. Mislim, da tudi vi bralci, vsaj sodeč po anketi, ki smo jo izvedli prejšnji mesec v Cinkarni, niste zadovoljni s stanjem ki ga imamo. Preveč prevladujejo formalne informacije, zato mislim, da moramo vgraditi v našo organiziranost in miselnost čim bolj jasno in razumljivo informacijo povsod tam, kjer je to mogoče. Imamo možnost vpeljave razglasne postaje v jedilnicah, normativne ureditve oglasnih desk in izboljšanje obveščanja preko našega glasila in Informatorja. To pa bo zahtevalo tudi nekatere organizacijske dopolnitve na področju informiranja. Sodim pa. če hočemo biti informirani, če informacije potrebujemo, potem moramo tudi sami prispevati vsak svoj delež k izpeljavi. i njimi. V delovnih organizacijah po Sloveniji imajo informacijski sistem urejen zelo različno. Prav gotovo pa bo marsikaka pobuda na tem srečanju tudi nam v korist, kajti skušali jih bomo uveljaviti v praksi. Na srečanju smo ustanovili skupščino sekcije novinarjev v OZD pri Društvu novinarjev Slovenije, kar nam bo organizatorjem obveščanja v veliko pomoč- Mira Gorenšek AFORIZMI Na vrata kadrovskih pisarn bi lahko pritrdili napis: vstop dovoljen samo tistim, ki imajo zveze in poznanstva Nekatere mačke ne zacvilijo, če jim stopiš na rep - ampak odpovedo delovno razmerje Od tu in tam Sofinansiranje Cinkarna je sklenila sofinan-sirati črpališče za prečrpavanje kanalizacijske vode zaradi možnosti poplav Krajevni skupnosti Aljažev hrib v vrednosti 500.000 din, ker je to področje krajevne skupnosti povezano z izgradnjo novega odlagališča. Nove investicije v prvem planu Kaj vse bomo začeli graditi spomladi, ko bo topleje? Najprej bo to hala za proizvodnjo zapornih elementov tozda Veflon in vzdrževalnih obratov. Pripravlja se tudi izgradnja podaljška nove valjarne, ki bo omogočal dokončno postavitev linije za proizvodnjo mikrocink plošč in aneksa k valjarni, s katerim se bo namestil v prvi fazi livni sistem za cink. V pripravi je tudi ureditev nevtralizacije za uporabo apnenčevega mleka v tozd Titanov dioksid, s čimer se bodo znižali stroški nevtralizacije. Predvideva se tudi odprava ozkih grl in povečanje proizvodnje iz 22.000 na 26.000 ton titanovega dioksida, zlasti belega obdelanega titana. Naši sodelavci na odgovornih funkcijah Potrjeni so kandidati za odgovorne delegatske funkcije za republiške in občinske organe ter SIS-e. Med kandidati imamo nekaj članov naše delovne organizacije in sicer: Amadea Dolenca (Transport in skladišča) za namestnika predsednika zbora uporabnikov Kulturne skupnosti, Zlatka Šen-tjurca (DSSS) za predsednika zbora uporabnikov Izobraževalne skupnosti, Jerneja Ozisa (DSSS) za predsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva in Dušana Jereba (DSSS) za namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti. Ti delegati so že bili na teh funkcijah dve leti in so ponovno izvoljeni. Dan žena seje iztekel praznično in s proslavo, na kateri so sodelovali Folklorna skupina Franceta Prešerna iz Celja. DPD Svoboda, Zagrad, recitatorka Miša Jagodič in otroci naših delavcev iz zaselka Zaselc pod vodstvom Alenke Legvart. Flkrati s proslavo je bila razstava oljnih slik Januške Jagodič iz Polul. Dejavnosti s področja samoupravljanja Iz razprav o zaključnem računu Z ozirom na razprave o zaključku poslovnega leta ocenjujemo, da smo precej napredovali, tako v pripravah, kakor tudi v sami izvedbi in poteku sej delavskih svetov in zborov delovnih ljudi. Razprave so bile vsebinsko in problemsko poglobljene, zlasti s problemi in vprašanji, ki so vezani na učinkovito gospodarjenje v delovni organizaciji. V razpravah je bila poudarjena problematika zagotavljanja preskrbe z repromaterialom, visokih cen repromateriala in energije, nagrajevanja po delu in rezultatih dela, zmanjševanja materialnih stroškov, neurejene prehrane delavcem in stanovanjska problematika (visoke cene stanarin, visoka lastna udeležba in podobno). DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Imenovanja Delavski svet delovne organizacije je na svoji zadnji seji, 17. februarja 1984 na predlog razpisne komisije imenoval za dobo štirih let za predsednika KPO Cinkarne tov. Maksa Bastla, dipl. oec-, za podpredsednika KPO za področje splošnih kadrovskih ter samoupravnih zadev tov. Leopolda Slapnika, dipl- polit. Na predlog KPO je za predstavnika Cinkarne v skupnem predstavništvu s Progresom v DDR imenoval tov. Vlada Zele-noviča, dosedanjega direktorja DE Marketing. Na predlog splošne službe je potrdil Koordinacijski komite za Splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Imenoval je delegate v Skupščino sklada skupnih rezerv občine Celje v sestavi: Drago Cmok, Marija Bernjak, Slavko Cankar, Jože Brulc in Georg Plauc. Imenoval je Aleksandra Roj-nika, direktorja posebne finančne službe za delegata v zbor Jugobanke, temeljne banke Ljubljana ter zbor Ljubljanske banke, splošne banke Celje. Normativ dnevnic in stroški prevoza Na predlog tozda Transport in skladišča je obravnaval in sprejel normativ dnevnic za voznike avtocistern. Na predlog kadrovske službe je sprejel sklep, da se spremeni 49. člen Pravilnika o povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov, ki jih imajo delavci v zvezi z opravljanjem določenih del in nalog, in sicer: Vsem delavcem, ki so oddaljeni od delovne organizacije nad 2 km se za prevoz na delo oziroma na sestanke ali druge obveznosti v zvezi z delom, povrnejo stroški prevoza v višini cene prevoza z vlakom ali avtobusom- Lastna udeležba znaša 400.00 din, sprememba pa velja od 1. 3- 1984 dalje. Finančni odbor Potrdil je delegate finančnega odbora v naslednji sestavi: za tozde direktorje tozd in za DSSS Aleksandra Rojnika. Boleznine Na predlog kadrovske službe je sprejel prehodni sklep, s katerim se obračunava nadomestilo OD za čas bolezni v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva, in sicer: - za nezgode pri delu in poklicna obolenja 100 odstotkov od osnove - za bolezenske izostanke od 1 do 3 dni 75 odstotkov od osnove, 4 do 10 dni 80 odstotkov, 11 do 30 dni 90 odstotkov in od 30 dni dalje 90 odstotkov od osnove. Osnova OD večja Delegati so razpravljali o spremembi vrednosti najenostavnejšega dela in na predlog KPO sprejeli sklep, da se vrednost najenostavnejšega dela spremeni in poveča iz 8-200 na 9.300 din in iz 7.200 na 8-500 din. Ž R OBVESTILO Obveščamo vse delavce Cinkarne, da za službena potovanja v tujino izdaja POTRDILA samo Pravno samoupravna služba na upravi, soba štev. 6, v skladu s sklepom Poslovnega odbora, in ne več posamezne službe oziroma tajništva tozdov. Prosimo, da navedeno upoštevate! Pravno samoupravna služba Odbor za splošne in kadrovske zadeve Odbor je na svoji drugi redni seji poleg plačila šolnin in odobritve študijskih dopustov razpravljal in potrdil predlog hišnega reda počitniškega doma v Logarski dolini. Skupščina sklada skupnih rezerv občine Celje je na svoji prvi seji novega mandata za predsednico skupščine sklada imenovala tov. Marijo Bernjak, vodjo računovodske službe DO Cinkarna. kemijski procesničar IV. 5 preoblikovalec IV. 3 preoblikovalec kovin IV. 6 oblikovalec kovin IV. 2 fmomehanik IV. 2 elektrikar energetik IV. 4 elektrikar elektronik IV. 1 tiskar IV. 1 stavec IV. - kemijski tehnik V. 6 metalurški tehnik v. 3 strojni tehnik v. 2 elektrotehnik: - energetik v. 1 - elektronik v. 1 inž. kem. tehnolog. VI. - grafični inženir VI. 1 inž- strojništva VI. - inž. elektrotehnike: - energetik VI. - - elektronik VI. - dipl. inž. kem. tehnolog. VII. 4 dipl. inž- metalurgije VII. 1 dipl. inž- strojništva VII. 1 dipl. inž- elektrotehnike - energetika VII. 1 - mikroračunalništvo VII. 1 dipl. inž- računalništvaVII. 1 Poslovni odbor Na seji v mesecu marcu je obravnaval in - potrdil službena potovanja v tujino - sprejel sklep o prevzemu pokroviteljstva gobarske družine Bisernica Celje ter pokrovitelj-stvo.pri organizaciji srečanja dijakov in staršev srednje družboslovne šole v Celju^, - društvu oaraplegikov celjske regije ocfobril finančno pomoč za organiziranje glasbene prireditve v hali Golovec- Ž. R. 9 valjalec strojni ključavničar strugar 1 14 2 7 5 1 1 za logiko in sistem Kandidati za štipendije za izobraževanje za delo morajo do 30. junija 1984 poslati odboru za splošne in kadrovske zadeve naslednje dokumente: - vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (obrazec DZS 8,40) - potrdilo o osebnem dohodka staršev - potrdilo o premoženjskem sianju - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu - overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - potrdilo o vpisu v šolo Odbor bo obravnaval samo prošnje, h katerim bodo priloženi vsi navedeni dokumenti- ČESTITAMO! Razpis štipendij Cinkarna Celje razpisuje v skladu s Pravilnikom o izobraževanju naslednje štipendije za šolsko leto 1984/85: Naziv poklica Stop. Za Ob Opombe (program, smer) zahtev, delo delu Kandidati za odobritev plačila šolnine in študijskega dopusta za izobraževanje ob delu morajo do 30. maja 1984 k prošnji priložiti: - overjeno fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih izobraževalne organizacije, kjer se izobražujejo; - potrdilo o višini šolnine Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost delavci z daljšo delovno dobo v Cinkarni, ki so uspešni pri svojem delu in tisti, ki opravljajo dela in naloge, za katere nimajo ustrezne izobrazbe. Dobili smo: Nezadovoljiva malica in še kaj Glede malice med delom je v Cinkarni vse več pripomb. Kritika je po eni strani upravičena, po drugi pa neupravičena. Upravičeno kritiziramo kvaliteto tople malice in izbiro jedilnikov, saj se jedilnik ponavlja vsak teden. Iz zgodovine glasila Članki iz naftalina Kaj so pisali pred tridesetimi leti v Cinkarnar je prav zanimivo. Veliko prispevkov, objavljenih takrat, ima sila strokovne in poučne teme- Tokrat nas je zanimalo, kako so takrat, konkretno leta 1958 strokovnjaki gledali na onesnaževanje Celja in okolice. Zanimivo je, da so si tudi takrat prizadevali, da bi Cinkarna manj onesnaževala. Toda takratna znanost in tehnika ni poznala takih čistilnih naprav, kot jih danes. Pomembno je, da je dr. P. Pavlič že takrat razmišljal o filtrih. V obsežnem članku Cinkarniški plin - problem Celja in okolice, je primerjal podatke v Porurju, kjer je še danes veliko bolj onesnaženo okolje zaradi težke industrije-Citiramo odlomke iz članka; »Vsekakor si od filtrov samih ne smemo preveč obetati. Le na osnovi podrobne tehnične in pravne analize bi bilo mogoče odgovoriti na to, ali je Cinkarna v letu 1952 storila vse, da bi preprečila izmetavanja plinov, kar ji je nudila tehnika in kolikor je imela finančnih sredstev. V tej stvari je vse silno relativno. Vplivi plinov v Celju še zdaleč ne dosegajo poznanih učinkov od plinjenja v Porurju. Res je Cinkarna v pretežno kmetijskem področju, daje pa po svoji pomembnosti in obsegu tej pokrajini svoj pečat « Kljub težavam, ki nastajajo v zvezi s plini, ki uhajajo iz Cinkarne, ne more biti govora o tem, da se obrat prestavi drugam ali celo ukine. Še drugod ščitijo industrijo do neverjetne skrajnosti«. (Nadaljevanje prihodnjič) Mislim, da bi moral sindikat poslušati mnenja delavcev in si prizadevati za izboljšanje prehrane med delom- Morali bi se zavzemati predvsem za izboljšanje kvalitete in raznolikosti oziroma pestrosti jedilnikov. Tudi kritike o hladni malici je veliko, saj nekaterim ne ustreza količina salam ali sira v sendvičih, enim je premalo, drugim preveč. Nikoli ni prav za vse in tudi ne bo, saj to je razumljivo. Moti pa me, koliko kruha je v smetiščih. Pravijo, saj je plačan, toda iz našega žepa, in zato ni za v smeti! Dosti manj kritike je bilo, ko so bili veljavni bloki v Samopostrežni restavraciji Gaberje. Takrat si je lahko tisti, ki mu malica tukaj ni ustrezala, privoščil kaj drugega. Sedaj šušljajo, da hodi v Gaberje na malico le vodstveni kader, kar seveda ni res, saj si to izmišljajo tisti, ki pogrešajo ne le malico tam, ampak tudi tisto kar sledi po njej, tudi po dve uri in več dolgo. Danes, ko nam je dodeljeno samo šestnajst blokov, nam ne pomeni dosti, pa če tudi bi bili veljavni v Samopostrežni saj ni prav, da ob sobotah popoldne v Titanovem dioksidu ni malice. Jezimo se sicer nad razdeljeval-kami, ki pa niso nič krive. Verjetno bi bili bolj zadovoljni, če bi bilo tako kot v nekaterih zahodnih deželah, kjer si ob malici delavec preko avtomata lahko kupi pivo- Vprašanje pa je, koliko treznih bi bilo še pri nas, saj naša zavest še ni tako razvita kot na zahodu. Medtem, ko na zahodu lahko avtomati stojijo v uporabi desetletja, pa se pri nas najde nekdo, ki ukrade celo uro iz kabine- Človek bi še razumel, da nekdo potrebuje kos odpadne cevi, jo ukrade, saj je namenjena za odpad, kaj pa bo z uro, ki še ni bila za odpad? Franc Drobnič Nasveti iz zobne ambulante Tri do pet minut za lep nasmešek V ustni votlini je cela vrsta bolezenskih povzročiteljev: bakterije, virusi in glivice. Pri zdravem človeku so vsi ti mikroorganizmi v ravnotežju, pri bolniku pa eni prevladujejo na račun drugih. To se dogaja tudi pri pomanjkljivi negi (higieni) ustne votline. Takrat namreč med zobmi in na zobnih površinah ostaja precej hrane, ta pa je kot nalašč za razvoj bakterij, zlasti tistih, ki jih zobozdravniki imenujemo stafilokoki in streptokoki. Kaj se pravzaprav dogaja ob pomanjkljivi ustni negi? Bakterije iz ostankov hrane tvorijo lepljive snovi - polisaharide in ti lepijo hrano na zobe, pa tudi sami prekrijejo .zobe in mehke dele. Bakterije pri razgradnji hrane tvorijo tudi nekatere organske kisline, ki raztapljajo anorganske dele zobne sklenine - in začetek zobne gnilobe je tu. Kislost ustne votline sicer uravnava slina, če pa je bakterij le preveč, slina »izgubi bitko«. S poskusi so dokazali, da popolnoma zdrava dlesen oboli že po nekaj dneh, ko si prenehamo čistiti zobe. Bolezenski proces se prične že po nekaj urah, ko na zobeh zasledimo bakterijske obloge (plake) na le-teh pa se po nekaj dneh prično tvoriti mineralizirani centri, iz njih pa zobni kamen. Ta kamen je lahko nad ali pod nivojem dlesni in mehanično okvarja dlesen in ostale dele, ki jih zobozdravniki imenujejo zobno obešalni aparat. Ne oboli le zob, oboli vsa ustna votlina in sčasoma cel organizem. Iz bolnega zoba bakterije lahko pridejo v kri in iz krvi v sklepe, pljuča, možgane... Kaj je naše orožje v tej bitki? Vsekakor vsaj štiri stvari. Dobro izbrana zobna ščetka, primerna zobna pasta, pravilna tehnika čiščenja in zelo pomembno - veliko samodiscipline. Osnovno opravilo čiščenja zob je ščetkanje od roba dlesni proti vrhu zob. Ščetkamo počasi in skrbno s kratkimi gibi, ki so pravokotni na držalo ščetke. Po čiščenju usta dobro splaknemo. Kar se tehnike čiščenja tiče, poudarimo, da si zobe ščetkamo od rdečega proti belemu, od dlesni proti koncu zoba. Na enem mestu drgnemo 10 krat, potem šele premaknemo zobno ščetko naprej. Ščetkati moramo vse zobne ploskve - zunanje, notranje in grizne - ne pozabimo tudi »težko dostopne« zobe čisto zadaj v kotu ust, kijih imenujemo osmi-ce. Zobe čistimo vsaj dvakrat na dan, zjutraj in še posebej zvečer (po zadnjem obroku hrane). Ščetkanje imenujemo temeljito če traja vsaj 3 do 5 minut. Eno si zapomnimo, če bomo imeli na polici še tako dobro ščetko in še tako drago pasto, pa bomo to ščetko in pasto le poredko uporabljali, vam še tako dober zobozdravnik ne bo rešil zob. Herman Gorenjak 30 let krvodajalstva V mesecu septembru lanskega leta je bila v Narodnem domu ob počastitvi 30. letnice prostovoljnega krvodajalstva slavnostna podelitev plaket za večkratno dajanje krvi in priznanj za dolgoletno delo pri izvajanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva. potekel rok za ozdravljenje. Ob koncu so člani kluba izrazili željo, da bi v delovnem kolekti- Inovatorji še na pol poti Po uvodnih besedah predsednice komisije za krvodajalstvo tov. Veninškove, podpredsednika skupščine občine Celje, ter predsednika občinskega rdečega križa tov. Erjavca, je spregovorila tudi dolgoletna delavka transfuzijske postaje dr. Štravsova. Med drugim je povedala, da iz leta v leto narašča potreba po krvi, saj je potrebno zagotoviti veliko število prostovoljnih krvodajalcev, ki s svojo solidarnostjo in humano akcijo zadostijo potrebam po krvi za normalno delo, tako da nikoli ni v nevarnosti življenje bolnika zaradi pomanjkanja krvi. Zatem sta tov. Erjavec in tov. Veninškova čestitala vsem in podelila priznanja za 50 in 25 kratno darovano kri. Priznanja so dobili tudi naši sodelavci, za dolgoletno plemenito delo pri izvajanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva. ODLIKOVANCI - VEČKRATNI DAROVALCI KRVI IZ CINKARNE 5-kratni: Marija Bernjak, Franc Bukšek, Josip Cerovski, Rudi Ferjan, Ivan Krkalo, Janko Krivec, Mi-lorad Miletič, Henrik Ovtar, Stanislav Ozvatič, Radislav Srnovršnik. 10-kratni: Hajrudin Jukič, Momčilo Stajič, Ferdinand Špan, Silvester Temnik. 15-kratni: Zdravko Čuden, Peter Kristavč-nik, Alojz Misija, Mito Mitev-ski, Roman Sikošek. 20-kratni: Vinko Čavs, Dušan Jagodič, Ferdo Potočnik. 25-kratni: Ivan Veranič, Anica Korošec, Pavel Šuhel, Helena Korošec. 35-kratni: Karl Ramšak (Nadaljevanje iz 9. strani) na tem področju krivi tudi drugi vzroki, kot je na primer zavist. Še vedno nekateri pojmujejo inovatorje kot lovce na denar. Zato je rešitev res v množični inventivni dejavnosti, kjer je manj rivalstva. Še vedno namreč živimo v okoljih, ki ne marajo odstopanj. Za inovatorja pa je znano, da je spodbuda več kot nagrada. Za to miselnost, ki pa bo težko prešla v meso in kri, pa je potrebna borba. DIATI kot organizacija se mora predvsem organizirano zavzemati za spodbujanje inovativne dejavnosti in ščititi pravice inovatorjev. Biti mora gonilna sila in tudi »žandar« -sposoben zlesti tudi komu pod kožo. Predlagali so tudi, da bi za vodilne in vodstvene ljudi v času kandidature zahtevali tudi ocenitev njihovega prispevka k inventivnosti ali oceno, kako tvorno sodeluje in kakšen vpliv ima pri inventivnem delu. To pa si v delovni organizaciji lahko ustvarimo sami.______________ POPRAVEK M. A. Iz kluba zdravljenih alkoholikov Velika skrb za zdravljenje *«LT Ivan Podlesek, predsednik kluba zdravljenih alkoholikov Od članov Kluba zdravljenih alkoholikov dobivamo redne informacije o njihovem delovanju. Iz njihove skupščine 10. decembra lani, kije bila sedma po vrsti smo dobili zapisnik in poročilo, v katerem smo zasledili, da je klub v svojih šestih letih veliko naredil na področju zdravljenja alkoholikov in pomoči za zdravo in normalno življenje njihovih članov, katerih število je zraslo na 31. Največja opora klubu za normalno delo je pomoč sodelavcev obratne ambulante Cinkarne in psihologinje. Predsednik kluba Ivan Podlesek je v poročilu naštel klubske dejavnosti preteklega leta, med katerimi je najvažnejša začetek izdajanja internih klubskih skript preko katerih se člani informirajo o dejavnosti kluba, veliko je bilo razgovorov z zdravstvenimi delavci, ob 8. marcu so obdarili soproge članov, ki predstavljajo prvo oporo bolniku- Izvedli so tudi izlet v naravo in obiskali nekatere člane, da so spoznali težave, s katerimi se le -ti mučijo- Seveda pa se ne morejo le hvaliti, saj so doživeli neuspeh pri nekaterih članih, ki so imeli recidive. Ponovno so začeli piti, predno jim je V zadnji številki glasila je prišlo do več napak. Najpomembnejša, na katero opozarjamo je nastala pri obvestilu o uvedbi prve pomoči v Cinkarni. Objavili smo staro telefonsko številko prve pomoči in to popravljamo: Prvo pomoč kličite na interno 459! Uredništvo Novi diplomanti Na Visoki tehnični šoli za varstvo pri delu v Zagrebu je 29. septembra 1983 diplomiral Dra-goljub BARBULOVIČ in 11. novembra 1983 Šefik DIZDA-REV1Č- Pridobila sta si naziv inženir varnosti pri delu. Na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer SLO je 26. 12. 1983 diplomiral Zoran JUSTIN in si pridobil naziv diplomirani obramboslovec. Čestitamo in jim želimo uspehov tudi pri njihovem delu! Uredništvo vu več spregovorili o problematiki alkoholizma ter spremenili odnos do pijače med delom. I.P. DIATI si prizadeva, kar je priobčil tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta tov. Franci Vrjpnjak. proti uveljavitvi obdavčenja patentov in visokih osebnih dohodkov, kajti tak zakonski predpis bi otežil inovativno dejavnost, ne pa jo spodbujal. Od zrna do zrna pogača, dinar na dinar palača.« V tem pregovoru je skrito veliko tudi o inovativni dejavnosti. Počasi, morda, bo 47 starih in 30 novih članov društva DIATI, le izborilo bitko. Potrebno pa bo veliko angažiranja vseh. predvsem pa prebiti led v mišljenju poslovodnih struktur, ki se ne zavedajo kaj pomeni razvijati lastno znanje, pridobljeno na izkušnjah. To pa bo težko, saj se tisti najbolj odgovorni za ta področja niti ne udeležujejo sej društva DIATI, kaj šele, da bi sami prispevali kaj energije k temu, da predlogi ne bi več dolge mesece ležali v predalih. M. G. ZAHVALA Ob hudi bolečini in prerani smrti dragega moža in očka, Jožeta Leskovška, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem Cinkarne in prijateljem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem govorniku za poslovilne besede ter sodelavcem iz vzdrževanja, metalurgije, marketinga in poslovne informatike za izkazano pomoč. Žalujoča žena Rozika s hčerko Urško in sinom Andrejem ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem grafike, ki so darovali cvetje nenadno preminulemu Jožetu Leskovšku in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči brat Friderik z družino ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem delovni organizaciji Cinkarna za denarno pomoč ob smrti mame Frančiške Drolc. hčerka Marija Čelešnik Novica iz športa Zoran Veber -evropsko srebro v full contactu Konec februarja je bilo v ZR Nemčiji v mestu Flyhmgu evropsko prvenstvo v full in šemi contactu. Naš sodelavec Zoran Veber, zaposlen kot tehnolog v Vzdrževanju je v močni konkurenci 250 tekmovalcev iz 12 evropskih držav osvojil odlično drugo mesto v full contactu in tretje mesto v šemi contactu. Simpatičnemu 26-letnemu fantu na prvi pogled ni videti, da je tako močan, da lahko premaga dobro izvežbane nasprotnike iz tujine. Veseli, da imamo v Cinkarni tako dobrega športnika, smo ga povabili na razgovor. Povedal nam je veliko zanimivega iz tekmovanj po Jugoslaviji in Nemčiji. C1NKARNAR: Kakšen šport je to? ZORAN: Full contact je borilni šport s popolnim kontaktom (udarci nog in rok v aktualne dele telesa). Pri tem sta nasprotnika zaščitena (posebne varovalne rokavice na rokah in ščitniki na nogah). Potek borbe je podoben boksu, s tem da se prikaže še uporaba nožne tehnike- Borba traja lahko od ene do petih rund po tri minute. V Finalu državnih prvenstev traja borba pet rund po tri minute. CINKARNAR: Kakšne so posledice tega športa? ZORAN: V šemi kontactu je nemogoče priti do poškodb, ker je zaščita rok in nog popolna-Vsako akcijo borca pa pravočasno ustavi sodnik. Prikazana tehnika je lahko vrhunska in efektivna hkrati, medtem ko je v full contactu nekoliko drugače-Borba poteka na podoben način kot v semiju, le s to razliko, da tu sodnik borbe ne prekinja, temveč pusti borbo do končane akcije v kritičnih primerih pa jo prekine, če borca uporabljata nedovoljeno in nečisto tehniko. CINKARNAR: Kako si se začel ukvarjati s tem športom? ZORAN: V letu 1976 smo s prijatelji, kot člani takratnega karate kluba Celje, že začeli in- tenzivno trenirati predvsem iz radovednosti in veselja. Po odsluženem vojaškem roku sem se začel navduševati za različico tega športa, ki se je v zadnjem času zelo populariziral v svetu, to je s full contactom. CINKARNAR: Kakšni so tvoji dosedanji uspehi? ZORAN: Nekaj tekmovalnih uspehov sem dosegel že v karateju. Večji pa so se začeli po letu 1981 na državnih prvenstvih, kjer sem na koncu osvojil tretje mesto v šemi in full contactu. V letu 1983 pa sem postal državni prvak v šemi in full contactu v kategoriji do 89 kg in se uvrstil v reprezentanco Jugoslavije. Tako se je Zoran znašel na evropskem prvenstvu kjer je izgubil le s šampionom iz Nizozemske v full contactu in s tekmovalcema iz Velike Britanije ter Nemčije v šemi contactu. Povedal je še, da se zahvaljuje Cinkarni, ki mu je pomagala in omogočila nastop na evropskem prvenstvu- On pa je s svojim uspehom to potrdil, zato mu čestitamo- MG. Šport in rekreacija Občinsko sindikalno tekmovanje Celja v veleslalomu Kakor vsako leto, je tudi letos Zveza telesno-kulturnih organizacij Celja organiziralo občin- sko tekmovanje v veleslalomu, na Golteh, kije bilo 20. februarja za člane, 21. februarja za članice in naslednji dan za starejše člane- Tekmovanja se je udeležilo v moški konkurenci (mlajši in starejši) 36 delovnih organizacij, v ženski pa 35. Mlajši člani niso imeli sreče z vremenom, niti s progo, ki jo je postavil tehnični izvajalec tekmovanja »Rdeča dvorana Velenje«, ki je upravitelj smučišč na Golteh. Progo so postavili štirje strokovnjaki tako, kot da bo na njej tekma za svetovni pokal- Ob zelo slabi vidljivosti pa so smatrali, da na vrata ni potrebno zavezati zastavic in rezultat vsega je bil polovičen odstop tekmovalcev, med njimi tudi našega Marjana. Naši fantje so se vsak v svoji kategoriji uvrstili takole: Do 25. let, od 100 nastopajočih -46 uvrščenih 4. mesto Pliberšek S., 19. mesto Kovač F. in 33. mesto Teržan M. Od 26. do 33 let, 114 nastopajočih - 56 uvrščenih: 10. mesto Šporer A., 33. mesto Ivančič A in Kolar M. odstop. Od 34. do 39 let, od 99 nastopajočih - 54 uvrščenih: 4. mesto Kajtner S., 16- mesto Goršek J., 22. mesto Rejc M. Ekipno so se naši fantje uvrstili na odlično drugo mesto, kar je največji uspeh smučarjev Cinkarne doslej. Vrstni red ekip: 1. Železarna Store 2. Cinkarna 3. Libela 4. Kovinotehna 5. Aero 6. Izletnik 7. Toper 8. EMO itd. Lanskoletne zmagovalke-na-še članice so letos imele srečo samo z vremenom, ne pa tudi z uvrstitvijo, saj za našo ekipo niso nastopile lani drugouvrščena Sanja Prelog in tretje uvrščena Mija Marin, in so tako oslabljene zasedle 14. mesto- Tudi članice so bile razdeljene v dve starostni skupini, ki so se uvrstile takole: Do 30 let, od 96 nastopajočih - 48 uvrščenih: 15- mesto Rejc Karmen, 26. Pevec Vilma, 30. Lukane Cvetka. Nad 30 let, od 98 nastopajočih - 49 uvrščenih: 21. Bedek Nada, Kramer Slavica odstop, Irena Zalokar ni nastopila. Ekipni vrstni red: 1. Ingrad 2. RC 3. Železarna Štore itd. Starejši člani so se v mejah svojih možnosti ob zelo močni konkurenci uvrstili na solidno 9. mesto. Tudi tu nismo bili kompletni, saj je bil član ekipe Drago Cmok službeno odsoten. Naši fantje pa so se uvrstili vsak v svoji skupini: Do 45. let, od 79 nastopajočih -43 uvrščenih: 17. Vidmar V., 32. Mravljak A., Cmok ni nastopil. Nad 45 let, od 97 nastopajočih -45 uvrščenih: 20. Žerjav A., 28. Slokan D., 34. Mak S. Ekipni vrstni red: 1. Aero 2. Ingrad 3. Nivo 4. Emo 5. Libela 6. Železarna 7. Klima 8. RC 9. Cinkarna 10. Obnova itd. Ob zaključku pa samo še to: Če bi naše tekmovalke in tekmovalci, ki so odstopili imeli več športne sreče in progo prevozili, bi seveda bili bolje uvrščeni, toda to se dogaja tudi našim in drugim vrhunskim smučarjem, zato smo z rezultati lahko zelo zadovoljni in jim za njihove dosežke čestitamo! Marjan Leban Smučarska reprezentanca Cinkarne - moški mlajši (manjka Janez Goršek) Martin Kukovič - najboljši strelec v Cinkarni. Kegljanje Delovna organizacija EMO letos proslavlja devetdeseti delovni jubilej in je v počastitev tega in dneva žena organizirala 5. marca kegljaško tekmovanje ženskih ekip v Golovcu, ki so se pomerile na 6x100 lučajev. Organizatorji EMA so na tekmovanje povabili ženske ekipe iz Libele, LIK Savinje in našo ekipo. Organizator je vsaki tekmovalki pred pričetkom tekmovanj podaril EMO džezvice in nagelj, jim čestital ob dnevu žena, nato pa se je pričelo zares. puško za ženske- Na strelišču v Cinkarni se je udeležilo tekmovanja večje število strelk kot prejšnja leta. Bilo jih je kar 27. Najboljšim je predsednik komisije za šport in rekreacijo tov. Mirko Poklšek, naslednji dan na proslavi dneva žena podelil lepe nagrade- Rezultati tekmovanja: MiraGorenšek 156 krogov, Helena Umek 155 krogov, Blanka Botušič 153 krogov, Darinka Špacapan 132 krogov. Branka Perčič 124 krogov Tudi občinska strelska zveza Celje je organizirala 9. marca tekmovanje žensk z zračno puško v počastitev dneva žena na Petričku. V ekipi Cinkarne so tekmovale Helena Umek, Blanka Botušič in Mira Gorenšek in-ekipno osvojile drugo mesto v Celju. Za njihov izvrsten uspeh jim iskreno čestitamo! ^ Ekipa kegljačic. Od leve proti desni Berk. Pevec, Kelc, Točaj, Zupanc in Šeško. Naše tekmovalke so dosegle naslednje rezultate: Šeško Jožica 409 lesov, Metličar Justa 346 lesov, Točaj Jožica 327 lesov, Berk Marjana 315 lesov, Kelc Ivanka 305 lesov in Zupanc Vera 298 lesov. Ekipni vrstni red: 1. LIK Savinja 2193 lesov 2. Libela 2029 lesov 3. Cinkarna 2000 lesov 4. EMO 1729 lesov Po končanem tekmovanju je organizator ob razglasitvi rezultatov in podelitvi lepih priznanj, pogostil vse tekmovalke, se zahvalil za udeležbo in jim še enkrat zaželel prijetno praznovanje. BORBENE IGRE Pred tremi leti so organizatorji rekreacije v Cinkarni organizirali v počastitev praznika žena kegljaško tekmovanje ženskih ekip med delovnimi organizacijami Tkanina, Metka in EMO. Z vodji vseh ekip smo se takrat dogovorili, da bo vsako leto organizator druga delovna organizacija. Tako je lani prevzela organizacijo Tkanina, letos pa Metka- Tekmovanje je bilo v sredo 7. marca na kegljišču v Golovcu, kjer so se ekipe pomerile med sabo v borbenih igrah. Največ uspeha so imele naše tekmovalke, saj so zasedle prvo mesto in zato prejele lep pokal v trajno last. Za našo ekipo so tekmovale: Zupanc Vera, Šeško Jožica, Berk Marjana, Točaj Jožica, Kelc Ivanka in Pevec Vilma. Ekipni vrstni red: 1. Cinkarna 342 lesov 2. Metka 341 lesov 3. Tkanina 281 lesov 4. TEKO 217 lesov Po končanem tekmovanju jih je organizator povabil na razglasitev in podelitev pokalov in medalj v svoje klubske prostore, kjer so nas lepo pogostili v njihovi kuhinji, za kar so kuharice in organizatorji prejeli priznanje z dolgim aplavzom. Prihodnje tekmovanje organizira TEKO-Ekipa Cinkarne se zahvaljuje organizatorju za zares skrbno in vzorno organizacijo tekmovanja. Marjan Leban Streljanje ob dnevu žena Vsako leto ob dnevu žena strelska sekcija organizira tekmovanje v streljanju z zračno Strelske novice Strelska sekcija Cinkarne je končala tekmovanje v III. občinski ligi. Tekmovala je z dvema ekipama. Prvič letos je bila dana možnost, da lahko sodelujejo mešane ekipe in mi smo to možnost tudi izkoristili. Za prvo ekipo Cinkarne so streljali: Kranjc, Bukovič, Unetič, Umek Smeh in Botušič, za drugo ekipo pa so tekmovali: Počivalšek, Pungaršek, Gorenšek, Legvart ter po enkrat Pečnik in Provdič. Prva ekipa je z 3284 krogi zasedla drugo mesto, druga ekipa pa z 3122 krogi deseto mesto med enajstimi sodelujočimi. Med posamezniki je Kukovič Martin z 855 krogi med prvimi petimi, Kranjc pa z 846 krogi na okoli 10. mestu, ostali smo se uvrstili nekje v sredini. Skoda, da si je Kukovič Martin prav v zadnjem kolu pokvaril plasma, saj je imel vse možnosti, da zasede prvo mesto, kar bi zanj predstavljajo lep dosežek. Kranjc Ivan je zapravil boljšo uvrstitev, prav na začetku tekmovanja, kjer je streljal pod svojimi zmožnostmi. Zasedeno mesto je zanj prav gotovo slaba uteha, če upoštevamo, da je na lanskem tekmovanju med posamezniki zasedel prvo mesto. Vsi ostali pa smo streljali v okviru svojih zmožnosti. Rezultati posameznih tekmovalcev, ki so imeli vsaj pet rezultatov tekmovanj, ki so se upoštevali tudi v končni razvrstitvi: 1. Kukovič Martin 2. Kranjc Ivan 3. Smeh Franc 4. Umek Helena 5. Botušič Blanka 6. Počivalšek Ciril Sledijo tekmovalci, ki so se udeležili tekmovanj samo štiri ali tri krat: 855 krogov (od 1000 možnih) 846 krogov 813 krogov 808 krogov 791 krogov 775 krogov 1. Pungeršek Vinko 2. Unetič Rok 3. Gorenšek Mira 4. Legvart Ivan 643 krogov (od 800 možnih) 612 krogov 581 krogov (od 600 možnih) 356 krogov Strelke iz Grafike med tekmovanjem Franc Smeh PROGRAM IZLETOV ZA LETO 1984 Poletni dan v gorah Počitek na poti preko Plamenic na Triglav Mesec Izlet Januar Osankarica Februar Stol Marec Porezen Snežnik April Primorski del slov. plan. poti Nočni pohod Junij Velika planina Ruška koča - srečanje PD in PS Julij Bele stene Kamniške Alpe Avgust Jalovec-Bavški Grintavec-Trenta Mangart September Kolesarski maraton Dan planincev Oktober Jesenski izlet November Kopitnik-Gore Poletni dan je lahko sončen ali meglen, topel ali hladen. To dokazujeta dva dneva, ki sem jih prebila v planinah. Prvi je bil poletni dan - 14. avgusta- Ura je bila pol enajstih dopoldne, ko smo utrujeni, a srečni stali na vrhu Skute - 2532 metrov visoko. Za seboj smo imeli turo skozi Turški žleb. Oblečena sem bila v kratke hlače in srajco s kratkimi rokavi. Vreme je bilo sončno in jasno, zato smo imeli čudovit razgled na vse sosednje vrhove - Grintavec, Ojstrico, pa tudi na snežni plaz na Ledinah, kjer se lahko smučarji vse leto po mili volji smučajo- V daljavi so se bleščali Julijci s Triglavom. S Skute smo krenili žez Turško goro do Kamniškega sedla HDK Cinkarna Celje Ledenik pod Triglavom in povsod nas je spremljalo son- sonce, ki je s svojimi zadnjimi ce. Zvečer smo, čeprav utrujeni, žarki poljubljalo okoliške vrho-uživali ob pogledu na zahajajoče ve, medtem ko je bil v dolini že Veliki uspehi naših drsalcev V Hokejsko-drsalnem klubu Cinkarna Celje deluje sekcija za umetnostno drsanje in kotalkanje. V letošnji drsalni sezoni je v sekciji kategoriziranih dvajset tekmovalcev in tekmovalk, in sicer od članov do najmlajših pionirjev. Te tekmovalce so trenirali štirje trenerji, treningi pa so bili šestkrat tedensko po dve uri. Krog tekmovalcev smo razširili še z mlajšimi drsalci, ki so prišli iz drsalne šole ter bodo v naslednji sezoni nastopali v kategoriji najmlajših pionirjev. Če se ob koncu drsalne sezone ozremo nazaj ter pregledamo rezultate, lahko trdimo, da smo izredno zadovoljni. V Sloveniji smo namreč najmočnejši drsalni klub, v državnem merilu pa smo takoj pod vrhom, katerega premočno držijo tekmovalci iz Zagreba- Letos smo na republiškem prvenstvu kot najboljša ekipa dobili pokal Stanka Bloudka, dosegli smo prva mesta med člani in članicami ter v vseh treh starostnih kategorijah pionirk, med pionirji smo dosegli drugo mesto, med mladinkami pa tretje in četrto mesto. Prav posebno pa smo veseli uspehov v državnem merilu. Na državnem prvenstvu v Beogradu sta Metka Hladin in Mateja Av-breht dosegli četrto in peto mesto v močni konkurenci Sande Dubravčič in ostalih tekmovalk iz vse države, Matej Pangerl pa je dosegel peto mesto med člani. Ti uspehi nas obvezujejo, ker bodo prav tekmovalci Cinkarne Celje v naslednjih sezonah predstavljali vrh jugoslovanskega drsanja, od njih bo celotna športna javnost pričakovala, da bodo ponovili ali izboljšali dosedanje uspehe Sande Dubravčič, Miljana Begoviča in ostalih. Med mladinkami imamo prav tako kvalitetne tekmovalke, saj je Lea Vodušek dosegla tretje mesto na državnem prvenstvu, Mateja- Granko pa peto. Obe tekmovalki ob perspektivni Jerneji Perc sestavljata kvalitetno ekipo, ki bo lahko tudi kasneje, v članski konkurenci, dostojno predstavljala ime kluba Cinkarne Celje v državni in v mednarodni konkurenci- Na pionirskem državnem prvenstvu v Novem Sadu so naše mrak. Tudi naslednji dan je bil prav tako sončen in ob poti proti Korošici in Ojstrici smo občudovali prelepo planinsko cvetje. Trinajst dni pozneje, 27. avgusta - smo ob istem času stali na vrhu Triglava, oblečeni v bunde in dolge hlače. Zeblo nas je. Videli smo le deset metrov pred sabo, veter pa je bil tako močan, da sem se morala krepko oprijemati zaledenele žice, da me ni odpihnilo. Takšno vreme nas je spremljalo pri sestopu vse do koče na Doliču, kjer smo prespali- Vreme nam v planinah m vedno naklonjeno, kljub temu pa so gore naše veliko bogastvo: iz leta v leto vabijo k sebi več ljudi, željnih miru, ki ga v vsakdanjem življenju zaman iščejo. Lidija Hočevar tekmovalke v močni konkurenci 24 tekmovalk iz vse države dosegle kot ekipa tretje mesto, prehitela sta nas samo oba kluba iz Zagreba. To dokazuje, da smo na dobri poti, ter da imamo močno zaledje tekmovalcev, tako da se nam ni treba bati, da bi padli v kvaliteti. klub vsem uspehom ne smemo zastati, strmeti moramo za tem, da še izboljšamo kvaliteto tekmovalnega drsanja v Celju. Brez pomoči in razumevanja vseh delavcev Cinkarne, ki prispevajo finančna sredstva, ne bi imeli več drsalnega športa v Celju in tudi ne dosedanjih uspehov. Zato se bomo potrudili in dostojno predstavljali ime Cinkarne in mesta, v katerem živimo. Ivo Prodan »CINKARN AR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2700 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški «>dbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik l.copold Slapnik, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 359 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata /a informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421/72 z dne 5. 4. 1974.