2 AM(~yi
občin Ormož in Ptuj
Leto: X	Ptuj, dne 10. oktobra 1974	Številka: 14
	VSEBINA:	
	OBČINA PTUJ:	
	138. Statut krajevne skupnosti mesta Ptuj	
138.
Stopnja družbeno-ekonomskega in komunalnega razvoja ter razvitosti samoupravljanja v Krajevni skupnosti Ptuj, ki je bila ustanovljena z odlokom Skupščine občine Ptuj dne 24. 12. 1964, je presegla dosedanje, po statutu Krajevne skupnosti Ptuj z dne 30. 1. 1971 urejene odnose in zato
—	zaradi uresničevanja temeljnih načel ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije z dne 21. 2. 1974 in ustave Socialistične republike Slovenije z dne 28. 2. 1974 za'zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev s socialistično samoupravno demokracijo.
—	v samoupravljanju delavskega razreda skupaj z vsemi delovnimi ljudmj mesta in vasi krajevne skupnosti, zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanja
nalog^iovni ijudje ^ 0bčanj Krajevne skupnosti Ptuj na osnovi določbe 142. člena ustave SR Slovenije in po javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ijudstva v Ptuju, Brstju, Budini, Krčevini pri Ptuju, Orešju, Rabeljčji vasi in Spuhlji.
—	ter v_ zvezi z-določbama 140. in 141. člena statuta občine Ptuj z dne 7. marca 1974,
—	na zborih delovnih ijudi in občanov Krajevne skupnosti Ptuj v marcu 1974
sprejemajo
STATUT
KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA PTUJA
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Statut krajevne skupnosti mesta Ptuja - v nadaljnjem besedilu imenovane krajevne skupnosti — vsebuje naslednje dele:
I.	del — splošne določbe (1. — 4. člena)
II.	del — Vsebina in organizacija^ delovanja krajevne skupnosti, ki v poglavjih določa:
1.	Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja (S. do 72. člena)
2.	Območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti (73. do 95. člena)
3.	Naloge in načine dela organov krajevne skupnosti (94. do 105. člena)
4.	Način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi (106. in 107. člen)
5.	Način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti (108. do 110. cL)
6.	Oblike in nosilce^ samoupravnega sporazumevanja (111. in 112. člen)
7.	Vprašanja, o katerih se odloča na referendumu (113. čl.)
8.	Način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja (114. člen)
9.	Druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej (115. do 121. člena)
III.	del - Posebne določbe (122. in 123. člen)
IV.	del - Spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti (124. člen) v
V.	del — Prehodne in končne določbe (125. do 129. člena)
2. člen
Krajevna skupnost Je temeljna samoupravna
skupnost, v kateri so v
-	zaradi uresničevanja svojih določenih skupnih interesov in potreb ter za opravljanje nalog
—	na samoupraven način organizirani delovni ljudje in drugi občani, ki na območju krajevne
skupnosti stalno prebivajo ali delajo, ki so združeni v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih ter društvih.
Krajevna skupnost ima splošen interes,
—	da skupaj z drugimi delovnimi ljudmj
občine Ptuj in republike Slovenije, upoštevajoč samoupravno socialistično demokracijo razvija mesto Ptuj	kot kulturno, srednješolsko,
zdravstveno, rekreacijsko, letoviško, turistično, kulturno-zgodovinsko in trgovsko sredino občine Ptuj,
-	razvija kovinsko in živilsko industrijo ter druge panoge proizvodnje, ki imajo že sedaj stvarno osnovo na območju krajevne skupnosti.
.	3. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Predstavlja	in	zastopa	jo predsednik
skupščine krajevne skupnosti. Lahko pa predsednik skupščine pooblasti drugo osebo, da jo zastopa.
Sedež krajevne skupnosti je v Ptuju.
Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 3 cm in dvojnim robom, ob katerem je besedilo ..KRAJEVNA SKUPNOST", v sredini pa je besedilo „MESTO PTUJ".
Krajevna skupnost ima svoj grb, ki poudarja in predstavlja življenje in delo delovnih ljudi ter drugih občanov krajevne skupnosti, boj za svobodo in samoupravno socialistično demokracijo ter kulturno-zgodovinsko posebnost mesta.
Ta grb bo še oblikovan, sprejeli pa ga bodo delegati v skupščini krajevne skupnosti.
Praznik krajevne skupnosti je 8. maj kot dan osvoboditve mesta Ptuja.
Premoženje krajevne skupnosti je družbena lastnina.
Delo krajevne skupnosti in njenih organov je javno.
4.	člen
Krajevna skupnost lahko za posebne zasluge pri svojem razvoju in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti podeljuje častna priznanja delovnim ljudem in drugim občanom.v
Kriteriji in način podeljevanja teh priznanj se konkretno določijo s posebnim aktom krajevne skupnosti.
\
II. DEL
VSEBINA IN ORGANIZACIJA
DELOVANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. poglavje
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njenega delovanja
5.	člen
\ krajevni skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost
—	da odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in potreb, opravljajo določene naloge ter solidarno zadovoljujejo skupne potrebe,
—	da se s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z drugimi krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje ali pa dolžne sodelovati pri zadovoljevanju interesov in potreb ter opravljanju nalog,
—	da sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini Ptuj in širših druzbeno-politic-nlh skupnostih.
— da se v krajevni skupnosti povezujejo združeni v družbeno-politicnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamezne in skupne interese.
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti povezujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi v skupnost krajevnih skupnosti, v katerih se na samoupravni osnovi dogovarjajo, ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese.
6.	člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani skrbe za:
—	medsebojne odnose v naselju,
—	urejanje naselij in drugega prostora,
—	prebivanje in upravljanje stanovanj,
—	otroško varstvo in socialno skrbstvo
—	zdravstveno varstvo,
—	vzgojo in izobraževanje,
—	prosveto in kulturo,
—	javno obveščanje,
—	telesno kulturo, rekreacijo ter turizem,
—	komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev,
—	varstvo interesov potrošnikov in uporabni-kov,
—	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	varstvo človekovega okolja,
—	varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter zgodovinskega arhiva,
—	upravljanje stvari v družbeni lastnini,
—	druga področja skupnega življenja in dela ter sprejemajo programe m plane_ razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom, v skladu z ustavo, s statutom občine Ptuj in z zakonom.
7.	člen
Na področju medsebojnih odnosov v naselju delovni ljudje in drugi občani skrbijo za usklajeno življenje v duhu humanosti in medsebojnega spoštovanja, medsebojne pomoči in solidarnosti po načelih socialistične etike in iporale, poslovne etike in vzajemnih moralnih obveznosti delovnih skupnosti in občanov, z izvajanjem temeljnih načel socialistične samoupravne demokracije, kot so navedena v ustavi Socialistične republike Slovenije in v statutu občine Ptuj.
Poravnalnemu svetu krajevne skupnosti kot samoupravnemu sodišču lahko delovni ljudje in občbni sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov pri iskanju svojih pravic, ce zakon ne določa drugače.
Krajevna skupnost organizira službo evidence prijav izgubljenih in najdenih predmetov.
8.	člen
Na področju urejanja naselij in drugega prostora delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z občino Ptuj skrbijo za tako urbanistično programirani2 * * * 6 in zazidalno načrtovanje, ki bo upoštevalo predvsem interese zdravja življenja in varnosti delovnega človeka in občana, hkrati pa tudi ščitilo kulturno-zgodo-vinski, turistični in relgreacijski značaj mesta Ptuja.
S tem v zvezi daje krajevna skupnost občini Ptuj pripombe in predloge ob sprejemanju in spremembah urbanističnih programov in zazidal-
nih načrtov. Krajevna skupnost redno vodi pregled sprejetega urbanističnega programa, morebitnih sprememb ter zazidalnih načrtov in njihovih sprememb za mesto Ptuj.
Krajevna skupnost razgrinja urbanistične in zazidalne načrte v sodelovanju z urbanistično službo in skrbi skupno z organi občine in republike za racionalno izkorišcaijje zazidalnih površin in stanovanj pri urbanističnem programiranju.
9.	člen
Na področju prebivanja in upravljanja stanovanj, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti skrbe za naslednje skupne potrebe, interese in naloge:
—	pospešitev stanovanjske izgradnje,
—	čimprejšnjo ureditev stanovanj družbenega premoženja, zlasti v starem delu mesta etapno po sanacijskem planu,
—	upoštevanje arhitektonskega okolja pri adaptacijah zgradb in gradnji novih stanovanjskih poslopij,
—	omogočanje zdravega prebivanja v primernih stanovanjih, prizadevajoč si za primerno okolje s soncem, svežim zrakom in zdravo vodo za otroke in odrasle,
—	sodelovanje s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, temeljnimi organizacijami združenega dela posebnega družbenega pomena ter hišnimi sveti pri sestavi in izvajanju njihova» programov in planov dela glede investicij in vzdrževanja hiš ter pri izvajanju samouprave,
—	graditev stanovanjskih zgradb m ureditev komunalna» naprav, v
—	dajanje pomoči in pobud za ustanavljanje hišnih svetov, mladinskih hišnih svetov ter za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbah in okolju,
—	oblikovanje stališč in predlogov za oblikovanje ekonomska» in socialnih vidikov subvencioniranih stanarin.
10.	člen
Na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti glede varstva in vzgoje predšolskih otrok, socialnega varstva, varstva družine, otrok ter mladine, varstva borcev in vojaških vojnih invalidov uresničujejo naslednje skupne potrebe, interese in naloge:
—	skrbe za primerno^ mrežo otroških varstvenih ustanov na območju krajevne skupnosti na terenih in pri delovnih organizacijah s primernimi kapacitetami za zadostitev potreb,
—	izpopolnjujejo patronažno službo, skrbe za redne obiske na domu ostarelih^ onemoglih in bolnih ter nudijo potrebno pomoč; dajejo redno in občasno podporo v denarju ali naturali)ah v sodelovanju z organizacijo Rdečega kriza in občino Ptuj za socialno ogrožene,
—	vodyo evidenco pomoči potrebnih občanov, vštevsi invalide, zaradi pravočasnega posredovanja,
—	predlagajo skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in odrasle osebe ter skrbe, da se bodo postavljene dolžnosti do varovanca vestno izpolnjevale in
—	sodelujejo po svoji delegaciji in organih krajevne skupnosti v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega varstva v Ptuju.
Krajevna skupnost sodeluje z ustreznimi ustanovami, organizacijami in društvi ter delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi mladine in z vzgojo otrok in mladine, zaradi organiziranja enotnih in sistematičnih preprečevalnih (preventivnih) ukrepov zoper otroško in mladoletniško prestopništvo in ukrepov zaradi vzgojne in druge pomoči otrokom in mladoletnikom, ki so že storili kazniva dejanja.
Enako preventivo in pomoč oiganizira krajevna skupnost v sodelovanju z občinskimi organi tudi za odrasle prestopnike po izdržani kazni, če nimajo sredstev za preživljanje.
V tej preventivi delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti skrbno za organizirano trajno delovanje proti alkoholizmu, nikonitizmu, brezvestnemu zapravljanju, zauživanju mamil, razbi-jaštvu, objestnemu zlostavljanju in drugemu grobemu kršenju načel mirnega sožitja med občani.
11.	člen
Na področju zdravstvenega varstva delovni ljudje in občani krajevne skupnosti določajo zlasti naslednje skupne potrebe, interese ter naloge:
—	razvijajo preventivno zdravstveno varstvo, omogočajo zdravo življenje in prebivanje delovnih Qudi in drugih občanov z zaščito naravnega okolja prebivališč in rekreacijskih območij, prepovedujejo kajenje na javnih sestankih,
—	omogočajo redne in občasne zdravniške preglede oseb v šolah in delovnih skupnostih z istočasnimi ukrepi za potrebno zdravljenje,
—	predlagajo pristojnim organom zdravstvene ukrepe v živilski, solski in komunalni higieni,
—	urejajo zdravstveno in domsko varstvo nezavarovanih, zlasti socialno ogroženih oseb,
-	podpirajo nadaljnjo sistematično graditev objektov zdravstvenega centra v Ptuju in
-	sodelujejo po svoji delegaciji v skupnosti zdravstvenega zavarovanja-
12.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja krajevna skupnost določa zlasti naslednje skupne potrebe, interese in naloge:
—	sodeluje s šolami, vzgojno-varstvenimi zavodi ter izobraževalno skupnostjo, omogoča izvajanje programa samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje ter sodeluje z delavsko univerzo,
-	podpira gradnjo novih šolskih objektov, da bi omogočila samo dopoldanski pouk,
-	priteguje socialne delavce za delo v šolah zaradi sistematičnega pravočasnega odpravljanja socialno-patoloških pojavov med mladimi in v njihovih družinah, stremi za tem, da se vsakemu otroku omogoči njegovi osebnosti primerna vzgoja in izobrazba ter se mu nudi po potrebi primerna pomoč,
—	skrbi za primerne prostore za posebno osnovno šolo v Ptuju s pomožnimi objekti za strokovne kadre,
—	prizadeva si za primerne prostore oz. graditev nove zgradbe za glasbeno solo v Ptuju,
—	skrbi za sistematično delo šole za starše in bodoče roditelje s teoretično in praktično osnovo,
-	skrbi, da bodo otroci imeli redno zdravo prehrano v času šolanja,
—	sodeluje z delovnimi organizacijami. Zvezo mladine Slovenije v Ptuju, z Društvom prijateljev mladine in Občinsko zvezo društev prijateljev mladine v Ptuju, z organizacijo pionirjev, tabornikov, planincev, gasilcev, in drugimi društvi ter s samoupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izobraževanje zaradi koordinirane delovne vzgoje in izobrazbe mladine za usposobitev za življenje, za izgradnjo socialistične samoupravne družbe in za izvajanje konkretnih nalog krajevne skupnosti in širših skupnosti.
13.	člen
Na področju prosvete in kulture delovni ljudje in občani krajevne skupnosti skrbe zlasti za naslednje skupne potrebe, interese in naloge:
—	sodelujejo po delegatih s samoupravno
interesno kulturno skupnostjo v Ptuju pri izvajanju njenega programa, zlasti:	knjiž-
njičarstva, muzealstva, arhivarstva, glasbene, gledališke in likovne umetnosti, tiska in radia,
-	sodelujejo v načrtovanju, sofinanciranju in vzdrževanju prosvetnih-kulturnih objektov in naprav ter pri njihovem upravljanju, v kolikor so dani krajevni skupnosti v gospodarjenje, in sicer: obstoječih terenskih kulturnih domov na Bregu, Turnišču in Vičavi, gledališke zgradbe, ljudske in študijske knjižnice, muzejskih zgradb, razstavnega paviljona in kina,
—	skrbe, da bo dobil Ptuj kulturni dom - z etanno izgradnjo,
—	sodelujejo s kulturno prosvetnim društvom, .Svoboda' Ptuj, Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj, Zgodovinskim arhivom Ptuj, Zavodom za spomeniško varstvo, Glasilom SZDL — .Tednikom'in Radiom Ptuj.
14.	člen
Na področju telesne kulture, rekreacije ter turizma krajevna skupnost skrbi za pravilno načrtovanje, sofinanciranje in vzdrževanje teles-no-kulturnih objektov in rekreacijskih območij, kot so telovadišča, otroška igrišča, rekreacijske poti in drugo, in sicer s posebnim poudarkom na množičnosti vzgoje, rekreacije mladine in odraslih, upoštevajoč tudi turizem.
S tem v zvezi razvija zlasti naslednja rekreacijska pbmočja:
—	kopališko h» obdravsko območje na obeh
straneh Drave,	>
-	grajski hrib s priključkom rekreacijskih poti po obdravskih gričih,
-	Ljudski vrt z razširitvijo na gozd nad hudournikom in z rekreacijsko potjo na Mestni vrh ter
-	okolje turniškega gradu in ribnika ob Zagrebški cesti.
Krajevna skupnost skrbi, da se bodo na posameznih rekreacijskih območjih uredila primerna gostišča in razgledne točke.
Ta rekreacijska območja naj omogočajo delovnemu človeku in občanu vsakodnevno neposredno uporabo za razvoj njegove telesne kulture in utrditev zdravja, gostom pa prijetno sprostitev ob obisku v mestu Ptuju.
15.	člen
Na področju javnega obveščanja krajevna skupnost skrbi, da bodo delovni ljudje in občani primerno obveščeni na sestankih SZDL, na zborih delovnih ljudi in občanov, z obvestili na oglasni deski krajevne skupnosti, v lokalnem časopisu in drugih glasilih, po radiu Ptuj in drugih javnih občilih ter biltenih v delovnih skupnostih o svojih pravicah in dolžnostih ter o drugih vprašanjih kot so izgradnja naše samoupravne družbe itd.
Krajevna skupnost sodeluje z delovno skupnostjo zgodovinskega arhiva v Ptuju zaradi ohranitve dokumentov in drugega arhivskega materiala v zvezi z razvojem dela in samouprave v krajevni skupnosti.
16.	člen
Na področju komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in potreb družin in gospodinjstev se določajo zlasti naslednje skupne potrebe, interesi in naloge:
—	izgradnja, vzdrževani« in upravljanje komunalnih objektov,
—	vzdrževanje čistoče in videza kraja, javnih nasadov, zelenic,
—	sestavljanje programa komunalne ureditve in predlaganje ustreznih ukrepov,
—	proučevanje možnosti lokacij za razne družbene in komunalne objekte,
—	sodelovanje s komunalnimi organizacijami združenega dela,
—	krajevna skupnost ureja službo mestne straže zaradi zaščite miru in varnosti delovnih ljudi in občanov ter premoženja. Ta služba ima pravico kršitelja tudi mandatno kaznovati po posebnem odloku občine Ptuj. Pristojnosti mestne straže_ v odnosu do nalog Postaje milice Ptuj se določijo s posebnim odlokom občine Ptuj.
—	primerno ohranjevanje zunanjega videza naselij na območju krajevne skupnosti in sodelovanje z občino Ptuj zaradi izdaje odloka občine Ptuj o ureditvi zunanjega videza naselji,
—	sodelovanje s trgovskimi in gostinskimi delovnimi skupnostmi zaradi rednega zadovoljevanja potreb družin in gospodinjstev zaradi ureditve družbene prehrane.
17.	člen
Na področju varstva interesov potrošnikov in uporabnikov krajevna skupnost oblikuje svet potrošnikov, ki zlasti:
—	sprejema delovni program in pri tem upošteva ter skrbi za izvedbo tistega dela družbenega programa krajevne skupnosti, ki opredeljuje varstvo interesov delovnega človeka kot potrošnika v vseh njegovih oblikah zadovoljevanja življenjskih potreb in interesov,
—	sodeluje pri sprejemanju in dokončnem oblikovanju programov dela in razvoja proizvodnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti,
—	zbira in ocenjuje pripombe, pritožbe, reklamacije delovnih ljudi in občanov v zvezi z nepravilnostmi pri oskrbi s potrošnimi dobrinami ter ureja ta vprašanja neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali posredno s pomočjo nadzornih služb ali po delegatski poti do ustreznih organov družbenopolitičnih skupnosti,
—	skrbi za izobraževanje in vzgojo potrošnikov in za njihovo ustrezno obveščanje,
—	vzpodbuja strokovno izobraževanje in sodelovanje pri poglabljanju primernih odnosov med delavci v org. združenega dela storitvenih dejavnosti ter potrošniki,
—	razpravlja in sodeluje z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen, spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov in uporabnikov,
—	daje in sodeluje pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnika, z^otav(ja tudi skupni interes delavcev v združenem delu,
—	sodeluje z ustreznimi inšpekcijskimi in drugimi strokovnimi organi ter daje pobude za skupne akcije.
18.	člen
Na področju ljudske obrambe in civilne zaščite se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za (judsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, ^statutom, obrambnim načrtom in smernicami občine.
Krajevna	skupnost organizira in izvaja
priprave za ljudsko obrambo in skrbi za izvajanje civilne zaščite preko sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in pristojnih komisij.
Krajevna skupnost organizira in izvaja priprave za ljudsko obrambo v skladu s svojim obrambnim naòrtom, ki ga sprejema odbor za (judsko obrambo na osnovi nalog iz obrambnega načrta občine Ptuj in ustrezno svojim razmeram.
19.	člen
V pripravah za (judsko obrambo delovni ljudje in občani zlasti:
-	skrbijo za idejno-politično vzgojo delovnih ljudi in občanov, uveljavljajo principe za ljudsko obrambo in razvijajo vse njene oblike,
—	skrbijo za propagando in informativno dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite z organiziranjem raznih predavanj, seminarjev in tečajev,
—	rešujejo gospodarska in materialna vprašanja v zvezi z ljudsko obrambo, oskrbo enot in materializirajo priprave,
—	krepijo izvidmško obveščevalno dejavnost in komunikacije,
—	skrbijo za zagotovitev primernih prostorov za zdravstveno in socialno ogrožane delovne ljudi in občane, za otroke in ostarele v primeru vojne,
—	programirajo učinkovito varstvo delovnih ljudi in družbenega premoženja za primer vojne.
20. člen
Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni delovni ljudje in občani zlasti:
—	sodelujejo pri mobilizaciji in ustreznem obveščanju vsega prebivalstva, skrbijo za
‘varnostne ukrepe, za odkrivanje in onemogočanje delovanja diverzantov, saboterjev, vohunov, povzročiteljev nemira itd.
—	aktivirajo krajevnim razmeram ustrezno službo obveščanja, propagando, informativno in kurirsko službo ter potrebna sredstva za te,
—	zagotavljajo učinkovito delovanje vseh družbeno-političnih organizacij, njihovo vlogo v ljudski obrambi in uveljavljanje vseh ukrepov, smernic in predpisov naše socialistične oblasti in samoupravnih organov,
—	aktivirajo materialno bazo, pomagajo pri organizaciji vojne, industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, pri odkupu, zbiranju in razdeljevanju živil, zbiranju in prenosu materiala za vojno proizvodnjo, za potrebe enot oboroženih sil, organov oblasti in civilnega prebivalstva,
—	organizirajo pomoč sanitetni službi, posebno pri nudenju prve pomoči in oskrbi ranjencev in bolnikov,
—	aktivirajo štab za civilno zaščito in skrbijo za zaščito, izpraznitev (evakuacijo) in nastanitev ter reševanje prebivalstva in materialnih dobrin,
—	organizirajo solidarnostno pomoč med prebivalci in skrbijo za varnost ljudi, posebno pa za varnost in vzgojo otrok.
21.	člen
V civilni zaščiti delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti organizirajo in vodijo akcijo za reševanje, pomoč in varstvo delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob vojnih akcijah pa preprečujejo in odpravljajo nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih nesreč.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
22.	člen
Delovni ljudje in drugi občani v krajevni skupnosti imajo v družbeni samozaščiti pravico in dolžnost:
—	varovati neodvisnost in nedotakljivost države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti;
—	varovati samoupravne pravice človeka^ in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja;
—	zagotavljati osebno in premoženjsko varnost občanov, varovati nadaljnji družbeni razvoj; '
—	določati pravila ravnanja ter organizirane oblike samozaščite;
—	sodelovati z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami, društvi ter družbenopolitičnimi skupnostmi
Delovni ljudje uresničujejo pravice in dolžnosti družbene samozaščite v krajevni skupnosti:
—	z oblikovanjem zavesti o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije ter na patriotizmu; s skrbjo za potrebno družbeno moralno in etično vzgojo, zlasti pri mladini;
—	z organiziranjem oblik zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo ;
—	s samoupravno delavsko kontrolo in drugimi oblikami družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravne ureditve;
—	z mestno stražo za zagotavljanje osebne varnosti občanov, varstva družbenega in osebnega premoženja ter stabilnosti javnega reda in mru, prometne varnosti in varnosti proti požaru ;
—	seznanjanje občanov ž vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja zaradi preprečevanja in odkrivanja družbeno negativnih m škodljivih dejanj; tako informkanje se vrši tudi na zborih delovnih ljudi in občanov, v organih krajevne skupnosti in v lokalnem časopisu s primerno analizo in obsodbo negativnega pojava fn o opravljenih ali predvidenih ukrepih;
—	z določanjem pravil ravnanja v primeru odkritja družbeno nevarnega ali škodljivega pojava;
—	s klicanjem na osebno in- skupno
odgovornost pri kršitvah dolžnosti izvajanja družbene samozaščite pred pristojni organ;
—	z dajanjem ustnih ali pismènih opozoril in predlogov občanov tajništvu krajevne skupnosti ali pristojnemu organu v zvezi z družbeno samozaščito in z dajanjem primernih odgovorov na opozorila in predloge;
—	s sodelovanjem s skupščino občine Ptuj zaradi zagotavljanja pogojev za vsestranski razvoj in uveljavljanje organizirane in učinkovite družbene samozaščite;
—	z organiziranjem preventive in borbe proti elementarnim nesrečam in epidemijam;
—	z nudenjem pomoči državnim organom, ki delujejo v sistemu družbene samozaščite za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj in prekrškov;
—	z organiziranjem splošnih in posebnih oblik preventivnega izobraževanja, vzgojnega in drugega v delovanja na področju družbene samozaščite.
23.	člen
Na področju varstva naravnega okolja in varstva človekovega okolja delovni ljudje in občani krajevne skupnosti v sodelovanju z občinskimi organi in delovnimi skupnostmi delovnih organizacij ter z drugimi organizacijami in skupnostmi
—	preprečujejo hrup in onesnaženje v okolici prebivališč in na drugih javnih mestih ter nadzorujejo izvajanje ukrepov za zaščito človekovega okolja,
—	skrbijo, da se v programih in predpisih na področju urbanizma, prometa, zaščite zdravja, zaščite vode in gozdov ter na drugih področjih predvidijo določeni pogoji, standardi in ukrepi za zaščito narave in človekovega okolja,
—	predlagajo pristojnim organom primerne ukrepe za zaščito rastlin in živali v okolju človekovega bivanja,
—	posebej skrbijo, da bodo otroško varstvene ustanove in tudi šolske ustanove imele primerno zaščito pred hrupom in onesnaženje zraka s primernim naravnim okoljem in s primerno oddaljenimi komunikacijami za motorni promet.
24.	člen
Na področju varstva kulturnih in zgodovinskih spomenikov krajevna skupnost sodeluje z organi občine Ptuj, z zavodom za spomeniško varstvo in zgodovinskim arhivom pri programiranju in izvajanju ukrepov za zaščito teh spomenikov z restavriranjem in nadaljnim vzdrževanjem, pri čemer posebej ščiti vse spomenike narodnoosvobodilnega boja ter boja delovnih ljudi in občanov za socialistično samoupravno demokracijo.
skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in drugih občanov v krajevni skupnosti,
c)	z delom davkov, taks, drugih davščin in dajatev^ ter prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, zbranih _ na območju krajevne skupnosti, ki jih občina Ptuj odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine Ptuj,
č) z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine Ptuj,
d)	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti
e)	z darili, zapuščinami,
f)	s posojili
g)	s sredstvi iz drugih virov.
NEPOSREDNO SAMOUPRAVLJANJE
28.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani vv krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo z neposrednim samoupravljanjem:
—	na svojin zborih delovnih ljudi in občanov,
—	z referendumom,
—	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih,
—	v skupnosti potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	v organih samoupravne kontrole (čl. 120. statuta),
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
—	s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	v delegaciji in po delegatih v organih upravljanja krajevne skupnosti, v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena,_ v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini Ptuj ter v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanja nalog delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
29.	členv
Zbor delovnih ljudi in občanov_sestavljajo:
—	delovni ljudje in drugi občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, ali
—	občani z volilno pravico za volitve delegacij, in
—	glasovalni upravičenci za referendum, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
25.	člen
Na področju upravljanja stvari v družbeni lastnini delovni ljudje in občani vršijo to upravljanje kot dobri gospodarji in pri tem upoštevajo zlasti potrebno varčevanje.
S tem v zvezi se krajevna skupnost povezuje z organi službe družbenega knjigovodstva in inšpekcijskimi službami, m sicer zlasti zaradi pomoči delovnim ljudem pri upravljanju in pri odpravljanju pomanjkljivosti.
26.	člen
Na drugih področjih skupnega življenja in dela delovni ljudje in občani krajevne skupnosti
—	sodelujejo z občinskimi organi in drugimi organizacijami v zvezi z nalogami, ki jih je krajevna skupnost dolžna opravljati po ustavi, zakonih ter po statutu občine Ptuj, kakor tudi po družbenih . dogovorih in samoupravnih sporazumih,
—	opravlja druge zadeve, za katere občinska skupščina pooblasti krajevno skupnost in zanje zagotovi potrebna materialna in finančna sredstva,
—	spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoj uslužnostnih dejavnosti, ki so večjega pomena za delovne ljudi in občane, ter pri tem razvoju tudi vzpodbujajo in pomagajo,
—	spremljajo in s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje davčne politike.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
27.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na osnovi programa in plana razvoja krajevne skupnosti združujejo svoja sredstva, ki jih sami prispevajo s samoprispevkom in delom, pridobijo iz lastne dejavnosti ali na kak drug način,
a)	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in same temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
b)	s sredstvi, ki se na osnovi družbenega plana občine Ptuj, programov in planov samoupravnih interesnihv skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanja programa krajevne
30.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splosen pomen za življenje in delo na območju krajevne skupnosti, občine ali širše družbenopolitične skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti zlasti:
-	sprejema statut krajevne skupnosti ter
njegove spremembe in dopolnitve,
-	razpravlja o letnem in večletnem delovnem programu krajevne skupnosti in o njenem razvojnem programu,
—	razpravlja^ o letnem finančnem načrtu in zaključnem računu krajevne skupnosti ter o poslovanju skladov,
—	razpravlja in daje pobudo samoupravnim organom krajevne skupnosti za ustanovitev posameznih uslužnostnih servisov in drugih delovnih organizacij, ki jih krajevna skupnost ustanavlja ah sodeluje pri ustanavljanju,
—	obravnava letna in občasna poročila j samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno- j0 političnih skupnosti in organizacij, ki opravljajo . j dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena,
-	razpravlja in daje mnenja o delu skupščine krajevne skupnosti in o delu samoupravnih organov krajevne skupnosti,
-	voli in odpokliče določeiyo število delegatov v skupščino krajevne skupnosti,
—	obravnava in razpravlja tudi o vseh drugih vprašanjih, ki jih predlagajo skupščina krajevne skupnosti ali delovni ljudje sami.
31.	člen
Na zborih delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti predsednik skupščine krajevne skupnosti seznanja delovne ljudi in občane z delom skupščine krajevne skupnosti in samoupravnih organov krajevne skupnosti in delovnih teles.
Če delovni ljudje in občani tako zahtevajo, mora posamezne zadeve pojasniti tudi predstavnik družbenopolitične skupnosti občine ali samoupravne mteresne skupnosti ali delovne organizacije, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, kakor tudi posamezni člani samoupravnih organov krajevne skupnosti.
32.	člen
Zbor delovnih jjudi in občanov se lahko skliče za vse območje krajevne skupnosti ali za njen del, imenovan teren, ki se sklada z območjem terenske organizacije SZDL.
33.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov se sklicuje po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. v
Skliče ga predsednik skupščine krajevne skupnosti.
Pobudo za sklic zbora delovnih ljudi in občanov lahko da:
—	najmanj S delegatov v skupščini krajevne skupnosti,
—	skupina najmanj 30 delovnih ljudi z območja krajevne skupnosti,
—	družbenopolitična organizacija z območja krajevne skupnosti,
— Skupščina družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti ter delovna organizacija, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti je dolžan sklicati zbor delovnih ljudi in občanov v roku enega meseca po prejemu pobude za sklic.
Če predsednik skupščine v roku iz prejšnjega odstavka ne skliče zbora delovnih ljudi in občanov, ga lahko skličejo pobudniki, navedeni v tretjem odstavku tega člena.
34.	člen
Sklicatelj zbora delovnih ljudi in občanov mora objaviti sklep o sklicu najmanj S dni pred zborom na oglasni deski krajevne skupnosti ter neposredno vročiti vabila delovnim ljudem in občanom.
Sklep iz prejšnjega odstavka se lahko objavi sočasno tudi po javnih sredstvih obveščanja.
Sklic zbora delovnih ljudi in občanov ter vabUo mora vsebovati:
—	predlog dnevnega reda,
—	cas in kraj zbora m
—	kdo oziroma na čigavo pobudo se sklicuje.
Čas in kraj zbora delovnih ljudi in občanov se
določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi in občanov.
Če se na zborih delovnih ljudi in občanov obravnava zadeva takega pomena, za katero se občani ne morejo odločiti brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem in občanom hkrati z vabilom na zbor dostaviti tudi ustrezno p-adivo.
35.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov je sklepčen, če na njem sodeluje^ najmanj 50 delovnih ljudi in občanov z območja terena, za katerega je sklican.
V primeru, ko se na zboru delovnih ljudi in občanov ne odloča, pač pa se dajejo samo priporočila ali sprejemajo stališča, se lahko zbor izvede pol ure po času sklica ne jglede na število prisotnih. Sklepi zbora delovnih ljudi in občanov so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih na zboru.
36.	člen
Če si sklepi zborov delovnih ljudi in občanov, sprejeti na terenih, med seboj nasprotujejo, nanašajo pa se na zadeve, pomembne za delovne ljudi in občane celotne krajevne skupnosti, veljajo sklepi, ki so sprejeti v večini zborov delovnih ljudi in občanov.
Kadar so sklepi sprejeti na zborih na terenih bistveno različni, opravi vsklajevanje skupščina krajevne skupnosti.
37.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov vodi predsedstvo, _ ki ga izvolijo delovni ljudje in občani na začetku zbora.
Zapisnik zbora delovnih ljudi in občanov vodi zapisnikar, zapisnik overita dva overitelja, ki ju izvoli ta zbor.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor predsednik skupščine krajevne skupnosti ali kak drug član tega organa, ki ga določi predsednik.
REFERENDUM
38.	člen
Z referendumom delovni ljudje in občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost ali del krajevne skupnosti.
Skladno s prejšnjim odstavkom tega člena se referendum razpiše za vse območje krajevne skupnosti ali samo na njeno posamezno območje.
Referendum razpiše skupščina,s sklepom.
39.	člen
Razpis referenduma lahko predlaga:
—	zbor delovnih ljudi in občanov krajevne
skupnosti,	'
—	ena dvajsetina delovnih ljudi in občanov s posameznega območja ali celotne krajevne skupnosti,
—	svet krajevne skupnosti.
DRUŽBENOPOLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE 40. člen
Družbenopolitične organizacije so temelj družbenopolitičnega sistema v krajevni skupnosti. Imajo aktivno vlogo pri podružabljanju funkcije oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih odnosov, zagotavljanju uspešnega delovanja delegacij, uresničevanju svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, preprečevanju in odstranjevanju pojavov, ki ovirajo samoupravni socialistični družbeni razvoj v krajevni skupnosti, dalje pri uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri družbeni kontroli nad delom skupščine krajevne skupnosti in njenih organov ter pri uresničevanju načel javnosti in odgovornosti njihovega dela.
Delovni ljudje in občani se za doseganje novih socialističnih ciljev in interesov svobodno politično združujejo in organizirajo v krajevni
skupnosti.
V	vseh organizacijah delovni ljudje in občani delujejo javno in na demokratičen način.
Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti so Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne. Zveza mladine in Zveza rezervnih vojaških starešin.
Zveza komunistov je organizirana vodilna idejna politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. S sVojim usmerjevalnim in idejnim ter političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.
Socialistična zveza delovnega ljudstva v Ptuju je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov ter enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov pri uveljavljanju in uresničevanju njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
V	Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejemajo stališča in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja.
V	Socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in drugi občani:
-	obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v krajevni skupnosti, usklajujejo mnenja,, zavzemajo stališča glede reševanja različnih vprašanj, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj socialističnih samoupravnih , odnosov, uveljavljajo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo svoje potrebe, uresničujejo enakopravnost pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju krajevne skupnosti,
—	zagotavljajo uresničevanje sprejetih stališč in dogovorov z neposrednimi akcijami in vzpodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem pri sprejemanju stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih, njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnòstih in v drugih samoupravnih, organih, v skupščini krajevne skupnosti in občinski skupščini ter v širših druzbenopolitičhih skupnostih;
-	oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščino krajevne skupnosti in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljalo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v krajevni skupnosti, obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihove odgovornosti pri funkcioniranju delegatskega sistema, zlasti pa pri uresničevanju delegatskih odnosov;
—	obravnavajo delo samoupravnih organov, skupščine krajevne skupnosti, občinske skupščine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo;
—	ustvarjajo pogoje za svojo vsestransko objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti;
-	negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose socialistične solidarnosti, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialističnega načina življenja, se borijo za
odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti ali jim kako drugače škodujejo.
V sindikatih in v Zvezi sindikatov si delavci v krajevni skupnosti organizirano prizadevno za svojo odločilno vlogo pri samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. Za ta namen se bore zlasti:
—	za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije;
—	za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja;
—	za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjamu in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati;
—	za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela;
—	za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela;
—	za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov;
—	za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje pri opravljanju samoupravnih^ in drugih družbenih funkcij;
—	za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščino družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
—	za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju oblastne funkcije in pri upravljanju z drugimi družbenimi zadevami;
—	za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole;^
—	za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki;
—	za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti;
—	za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravlj alcev.
Sindikati in Zveza sindikatov v krajevni skupnosti dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo pri tem sporazumevanju in dajejo predloge organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo gmotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost, so sindikati v krajevni skupnosti sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se upoštevajo in uresničujejo , nj ilio vi interesi.
Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti urejajo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in s tem statutorti.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot prostovoljna organizacija udeležencev narodnoosvobodilne vojne, borcev in vojaških vojnih invalidov, deluje v duhu programa Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva ter se bori za razvijanje in pridobitev socialistične revolucije, socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju, socialni enakopravnosti, bratstvu in enotnosti ter solidarnosti. S svojo aktivnostjo skrbi tudi za krepitev obrambnih sposobnosti dežele in prenaša svoje izkušnje iz NOV na defavski razred, predvsem na mladino.
Zveza mladine združuje mladino na prostovoljni osnovi ter jo zavestno usmerja in vključuje v družbenopolitično in ekonomsko dogajanje v krajevni skupnosti ter aktivno angažira pri samoupravnem odločanju, da bi mladi ljudje oblikovali in razvijali svojo socialistično zavest v skladu s svojimi in družbenimi interesi.
Zveza rezervnih vojaških starešin deluje kot prostovoljna organizacija rezervnih vojaških starešin v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva ter skrbi za idejno, politično ter vojaško strokovno usposabljanje svojih članov, za krepitev socialističnih odnosov, enakopravnosti ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
S svojim delovanjem skrbi za krepitev obrambnih sposobnosti dežele.
41.	člen
Skupščina krajevne skupnosti in njeoi organi so dolžni obravnavati predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij in seznanjati te organizacije o svojih odločitvah v zvezi s takimi predlogi in pobudami.
42.	člen
Krajevna skupnost Ptuj skupaj z občino Ptuj zagotavlja materialne pogoje za delo družbeno--političnih organizacij.
43.	člen
Rdeči križ je množično socialno-zdravstvena in humanitarna družbena organizacija, ki vzpodbuja humane medčloveške odnose, pomaga občanom v nesreči, slabi skupaj z družbo za stars in onemogle občane in opravlja druge človekoljubne naloge.
44.	člen
Turistična družbena organizacija povezuje organizacije združenega dela in druge organizacije ter občane, ki sodelujejo v turističnem prometu. V ta namen opravlja splošno turistično propagando, sodeluje pri vzdrževanju in olepšavi kraja ter kulturno-zgodovinskih spomenikov in opravlja druge naloge, pomembne za razvoj turizma v krajevni skupnosti.
45.	člen
Družbene in društvene organizacije J ter društva, ki jih delovni ljudje in občani ustanavljajo na območju krajevne skupnosti v skladu z družbenimi potrebami na osnovi programa Socialistične zveze delovnega ljudstva, krepijo med delovnimi ljudmi in občani samoupravne socialistične odnose, skrbijo za njihovo zadovoljevanje potreb in interesov z raznovrstnimi aktivnostmi ter opravljajo druge socialne človekoljubne dejavnosti.
Krajevna skupnost vzpodbuja in podjjira ustanavljanje in delovanje oružbenih in društvenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti. Posebno skrb posveča tistim organizacijam in društvom, katerih cilj je skrb za občane, ki so pod posebnim družbenim varstvom, in tistim, katerih namen je krepitev obrambne sposobnosti občanov. Tako delujejo v Ptuju Planinsko društvo, Zveza tabornikov. Društvo prijateljev mladine, Občinska zveza7 prijateljev mladine, Telesno kulturno društvo, Gasilsko društvo ter druga društva in družbene ter društvene organizacije.
DELEGACIJA
46.	člen
Svojo delegacijo oblikujejo delovni ljudje in občani krajevne skupnosti zaradi:
—	neposrednega uresničevanja svojih pravic in dolžnosti ter odgovornosti in
—	organizirane udeležbe pri opravljanju ftinkcij skupščine občine Ptuj.
47.	člen
Delegacija krajevne skupnosti šteje 25 delegatov.
48.	člen
Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva na njenem območju.
Sestav delegacije mora biti tak, da bodo člani delegacije sposobni razpravljati in odločati o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v skupščini občine Ptuj in v širših družbenopolitičnih skupnostih, kjer delujejo delegati.
49.	člen
Mandat članov delegacije traja štiri leta.
V delegacijo krajevne skupnosti ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki so odgovorni skupščini, svetu krajevne skupnosti oz. drugemu ustreznemu organu samoupravljanja krajevne skupnosti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije krajevne skupnosti.
50.	člen
Člane delegacije krajevne skupnosti volijo delovni ljudje in občani izmed sebe na osnovi splošne volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem, volilno pravico imajo vsi delovni ljudje, ki so dopolnili 18 let starosti, v delegacijo krajevne skupnosti volijo in so lahko voljeni delovni ljudje, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
5 1. člen
Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik sveta krajevne skupnosti.
Delegacija krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika delegacije.
Predsednik delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacije, podpisuje akte delegacije, kot n. pr. pooblastila delegatov, in skrbi za sodelovanje delegacije z organi krajevne skupnosti.
52. čten
Predsednik delegacije krajevne skupnosti mora sklicati delegacijo ko prejme vabilo na zasedanje občinske skupščine, časovno tako, da je možno pravočasno določiti delegate, proučiti gradivo in se dogovarjati z drugimi delegacijami oz. delegati glede skupnega Stališča.
Sklicatelj zasedanja občinske skupščine je dolžan za vsako točko dnevnega reda predložiti vabilu gradivo, da bo mogla delegacija zavzeti svoje stališče,
5 3. č len
Delegacija na svojem zasedanju samostojno ali skupaj z delegacijami drugih krajevnih skupnosti delegira delegate iz svojega sestava, upoštevajoč pri tem vprašanja, ki se bodo obravnavala na sklicanem zasedanju.
54. člen
Število delegatov, ki jih delegacija krajevne skupnosti delegira v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ptuj, se določi s statutom občine Ptuj.
55. člen
Delegacija obravnava z delegati vprašanja, o katerih se odloča v skupščini občine Ptuj in so za krajevno skupnost posebnega pomena.
O vprašanjih, ki jih bo obravnavala občinska skupščina, morajo delegati, ko je delegacija zavzela svoje stališče,, razpravljati z drugimi delegacijami, da se zavzemajo določena stališča v občinski skupščini preko stalne konference delegacij krajevnih skupnosti ali z neposrednim sporazumevanjem.
V
5 6. člen
Delegacije krajevnih skupnosti lahko zaradi delegiranja svojega delegata, obravnave vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti oblikujejo stalno konferenco delegacij krajevnih skupnosti občine Ptuj. To konferenco sestavljajo delegati delegacij krajevnih^ skupnosti z območja občine Ptuj (zveza statuta čl. 107.).
Za vsako zasedanje stalne konference delegacij določi delegacija krajevne skupnosti svojega delegata.
Stalna konferenca delegacij sprejme poslovnik o svojem delu.
5 7. člen
Ce_ na zasedanju delegacije krajevne skupnosti stališče o konkretnem vprašanju ni enotno, skuša predsednik delegacije uskladiti različna mnenja in ijpseči sporazum med člani delegacije.
' Ce sporazuma ni mogoče doseči, obravnava delegacija to vprašani« skupaj s pristojnim organom krajevne skupnosti. v
Ce tudi tako ni mogoče doseči soglasja, odloča delegacija z večino glasov o svojem stališču.
58. člen
Če meni delegacija^ da jev treba z drugimi delegacijami z območja občine Ptuj doseči enotno stališče, obvesti o tem konferenco delegacij krajevnih skupnosti zaradi sklicanja konference, ali pa pooblasti delegata, da poskusa ta neposredno v razgovoru z drugimi delegati doseči enotno stališče.
59,_člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih, ravna delegat v skladu s smernicami delegacije ob upoštevanju interesov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, širših družbenih interesov in potreb, pri čemer upošteva nujnost sporazumevanja.
skui
vse!
Delegacija je
60. člen dolžna obveščati
krajevno
ipnosi o delu delegacije in o delu delegatov na n sejah skupščine in sveta krajevne skupnosti. Obenem obvešča delegacija te organe tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih krajevnih skupnosti.
Na zboru delovnih ljudi in občanov delegacija obvezno poroča o obravnavanih vprašanjih in posreduje prisotnim tudi svoja stališča.
,v 61. člen
Delegat je dolžan o svojem delu in o delu občinske skupščine na zasedanjih, na katere je bil delegiran, poročati delegaciji krajevne skupnosti in stalni konferenci delegacij, če je bil na tej konferenci delegiran.
62.	člen
Vsak delegat v občinski skupščini ima pravico dajati zboru, katerega delegat je, predlog odlokov in drugih aktov^ in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, upoštevajoč pravice in dolžnosti delegaci).
63.	člen
Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico predlagati skupščini oz. njenemu zboru, naj. obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo občinskega izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov oz. odlokov ali na delo občinskih upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico obrniti se na občinski izvršni svet z vprašanji, ki zadevajo njegovo delo ali so v njegovi pristojnosti.
Delegati imajo pravico zahtevati tudi pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo.
64.	člen
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti:.
—	predlog statuta občine Ptuj, njegove spremembe in dopolnitve,
—	predlog proračuna in zaključnega računa občine Ptuj,
—	predlog družbenega plana in programa razvoja občine Ptuj.
O vseh vprašanjih, navedenih v tem členu, mora predhodno razpravljati skupščina krajevne skupnosti.
65.	člen
Svet krajevne skupnosti mora predložiti v obravnavo delegaciji krajevne skupnosti naslednja vprašanja oz. zadeve:
—	osnutke statuta in drugih splošnih aktov,
-	letne in večletne delovne programe krajevne skupnosti,
predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
-	predlog za ustanovitev storitvenih servisov,
—	poročilo o delu sveta.
66.	člen
Delegacija je za svoje delo odgovorna zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ki lahko izreče delegaciji in tudi posameznemu članu delegacije zaradi njunega dela nezaupnico in ju lahko odpokliče.
67.	člen
Delegacija krajevne skupnosti in vsak njen član ima pravico dati ostavko.
68.	člen
Delegat je za svoje delo odgovoren delegaciji in stalni konferenci delegacij krajevnih skupnosti občine Ptuj, če ga je ta delegirala.
Delegacija krajevne skupnosti ali stalna konferenca delegacij krajevnih skupnosti lahko izreče delegatu nezaupnico in ga odpokliče.
69.	člen
Družbenopolitične organizacije, ki delujejo na območju ali za območje krajevne skupnosti, morajo že v razpravi v delegaciji krajevne skupnosti in ^ pozneje skrbeti za potrebno vsebinsko soočenje, povezovanje in zbliževanje interesov na Osnovi enotne politike za vsa pomembnejša družjtena vprašanja.
Družbenopolitične organizacije morajo ustvariti takšno družbenopolitično aktivnost, na osnovi katere bo lahko delegacija opredeljevala stališča, ugotavljala interese delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in skupnostih in na osnovi tega tudi izoblikovala svoje predloge za nadaljna dogovarjanja in odločanja.
DELEGATI V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH IN OZD POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
70.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti sodeluje krajevna skupnost s svojimi delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
Te delegate izvoli skupščina krajevne skupnosti, od teh pa za vsako zgoraj navedenih samoupravnih organizacij oz. skupnosti določi delegata svet krajevne skupnosti.
Dokler ni izdelan poslovnik za delo teh delegatov, veljajo^ glede pošiljanja, povezovanja, zavzemanja stališč in odgovornosti določila tega statuta za delegacijo krajevne skupnosti.
71.	člen
Delegati, ki jih^ skupščina krajevne skupnosti delegira v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sodelujejo tam pri obravnavanju in odločanju o posameznih vprašanjih.
72.	člen
Delegat, ki je določen za zasedanje delegacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, lahko zahteva na zasedanju od individualnih oz. kolegijskih poslovodnih organov pojasnila o vprašanjih,, ki neposredno ali posredno zadevajo gradivo, postavljeno na dnevni red zasedanja.
Delegat, ki je določen za zasedanje v organih samoupravnih interesnih skupnosti, lahko od vseh njihovih organov zahteva enaka pojasnila kot so navedena v prejšnjem odstavku.
2.	poglavje
OBMOČJE, ORGANIZACIJA IN ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
73.	člen
Območje krajevne skupnosti zajema:
- celotno območje mesta Ptuja in primestna
naselja: Brstje, Budino, Krčevino pri Ptuju, Orešje, Rabeljčjo vas in Spuhljo.
Območje krajevne skupnosti je razdeljeno na naslednje terene:
I.	teren, ki zajema:
Murkovo ulico, Slovenski trg. Ulico heroja Lacka, Miklošičevo ulico, Titov trg, Bezjakovo ulico, Pletarsko in Trstenjakovo ulico, Srbski trg, Groharjevo pot, Rajčevo ulico, Tiho pot. Ob Grajeni, Erjavčevo pot, Med vrti, Jenkovo in Maistrovo ulico ter Trg mladinskih delovnih brigad.
II.	teren obsega:
Prešernovo in Grajsko ulico, Na gradu. Na hribu in Muzejski trg.
III.	teren obsega:
Krempijevo, vodnikovo in Zelenikovo ulico. Trg svobode, Aškerčevo in Jadransko ulico, Vrazov in Cvetkov trg, Vošnjakovo in Cankarjevo ulico, Hrvatski trg. Dravsko, Muršičevo in Cafovo ulico.
IV.	teren obsega:
Osojnikovo ulico, Ciril-Metodov drevored, Potrčevo cesto do zgradbe splošne bolnišnice, Remčevo, Panonsko, Volkmerjevo in Peršonovo ulico ter naselje Rabeljčja vas.
V.	tCTen obsega:
Potrčevo cesto od splošne bolnišnice do konca, Zupančičevo ulico, Zoisovo pot, Natašino ulico, Krambergerjevo pot, Bevkovo, Kari-ževo, Švajgerjevo, Flegeričevo, Kajuhovo, Žgeče-vo in Trubarjevo ulico, Levstikovo pot, Gregorčičev drevored in Ljudski vrt.
VI.	teren obsega:
Ormoško cesto, Čučkovo ulico, Žnidaričevo nabrežje, Na tratah, Vrtnarsko pot. Novo cesto, Rajšpovo, Vegpvo in Arnuševo ulico, Kogojevo pot in Rogozniško cesto.
VII.	teren obsega:
Vičavsko pot, Cesto Olge Meglič, Škrabar-jevo, Ferkovo, Kettejevo, Kosovelovo, Murnovo in Tomšičevo ulico ter naselje Orešje.
Vili, teren obsega:
Gajzerjevo, Pivkovo, Reševo, Zavčevo, Čufarjevo in Črtkovo ulico ter naselji Štuki in Krčevina pri Ptuju.
i:
in Severovo
IX. teren obsega:
Belšakovo, Štrafelovo, Šeronovo
ulico ter naselji Budina in Brstje.
X.	teren obsega: naselje Spuhlja
XI.	teren (Breg) obsega:
Mariborsko in Mlinsko ulico. Zadružni trg. Ob Dravi, Ob Studenčnici, Abramičevo, Trajanovo in Rimsko ulico, K mitreju, Vespazianovo, Rogaško, Spolenjakovo in Poljsko ulico, Na obrežju, Ob železnici, Seliškarjevo, Čopovo, Linhartovo,_ Prežihovo, Meškovo, Trdinovo in Hauptmanicevo ulico ter Zagrebško cesto do železniške proge.
XII.	teren obsega (Turnišče):
Zagrebško cesto od železniške proge do konca, Selško cesto, Zidanškovo, Učevo, Golobovo ulico, Ulico pohorskega bataljona, Ulico Šercerjeve brigade, Sagadinovo ulico, Majdino pot, Turniško ulico, Sodnice, Mestni log. Suho vejo, Na postajo, Mejno cesto, Ulico pivega maja, Toplakovo in Jezovo ulico. Ulico Žetalskega Jožeta, Ulico Haloškega voda, Gromovo ulico in Dražensko cesto.
Poleg navedenih ulic in naselij se novo nastale ulice in naselja na območju krajevne skupnosti razporejajo v terene, ki so najbližji. x Krajevna skupnost meji na naslednje krajevne skupnosti:
Grajeno, Rogoznico, Markovce, Videm pri Ptuju in Hajdino.
Območje krajevne skupnosti se lahko spremeni na predlog in po javni razpravi delovnih ljudi in občanov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva - na način, kot je določen za sprejetje statuta.
ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
74.	člen
Organi krajevne skupnosti so:
1.	Skupščina krajevne skupnosti
2.	Svet krajevne skupnosti
3.	Odbor za ljudsko obrambo
4.	Odbor za družbeno samozaščito
5.	Poravnalni svet
Skupščina krajevne skupnosti
75.	člen
Skupščina krajevne skupnosti je samoupravni organ krajevne skupnosti.
Skupščina samostojno odloča o vseh zadevah, ki so ji dane s tem statutom in posameznimi sklepi zbora delovnih ljudi in občanov.
Skupščina razpravlja in sklepa o različnih odločitvah zborov delovnih ljudi in občanov na terenih ter o ayojih sklepih čim pr e j na primeren način obvesti delovne ljudi in občane.
76.	člen
Skupščina štejev 75 delegatov, ki jih volijo delovni ljudje in občani, in sicer:
v— 20 delegatov izvolijo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, na zborih delovnih ljudi in občanov, -	20 delegatov izvolijo delovni ljudje,
združeni v temeljnih organizacijah zdrdženega
dela, v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih po posebnem ključu,
—	10 delegatov izvolijo delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih z območja krajevne skupnosti,
—	25 izvoljenih delegatov delegacije krajevne skupnosti je že po svoji funkciji v sestavu skupščine krajevne skupnosti.
77.	člen_v
Mandat delegatov skupščine traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata skupščine.
V skupščino ne more biti izvoljen tisti, ki je član delovne skupnosti krajevne skupnosti.
78.	člen
Število delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki se ne volijo na zboru delovnihv ljudi in občanov v krajevni skupnosti, določi glede na število zaposlenih oz. včlanjenih v teh organizacijah svet krajevne skupnosti s sklepom o razpisu volitev in v soglasju s krajevno organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva.
79.	člen
Krajevna konferenca SZDL z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vodi kandidacijski postopek tako, da evidentira možne kandidate in predlaga na zborih delovnih ljudi in občanov kandidacijsko listo za delegate krajevne skupnosti. Kandidate volijo delovni ljudje in občani neposredno na zborih delovnih ljudi in občanov.
80.	člen
Predlog za odpoklic delegata iz skupščine se lahko uvede pred potekom dobe, za katero je bil delegat izvoljen, iz naslednjih razlogov:
—	če ne opravlja ali ce malomarno opravlja svoje dolžnosti,
—	če se odseli iz območja krajevne skupnosti,
—	če mu preneha lastnost delavca v združenem delu temeljne organizacije združenega dela, ki ga je delegirala, ce več kot dvakrat zaporedoma neupravičeno izostane od seje skupščine.
Postopek za odpoklic posameznega delegata začne skupščina, o odpoklicu pa odloča zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, če gre za delegate, ki jih je ta zbor izvolil, sicer odloča zbor tistih organizacij, ki so delegate delegirale.
81.	člen
Skupščina ima predsednika in njegovega namestnika. Oba izvoli skupščina na svoji prvi seji po konstituiranju.
Oba sta voljena za štiri leta.
Svet krajevne skupnosti
82.	člen
Svet krajevne skupnosti - v nadaljnjem besedilu svet - je kolektivni izvršilni organ skupščine krajevne skupnosti.
83.	člen
Svet krajevne skupnosti šteje IS članov, kijih izvoli skupščina-
V svetu mora biti enako razmerje med delovnimi ljudmi organizacij združenega dela oz. temeljnih organizacij združenega dela in ostalimi delovnimi ljudmi in občani, kot je to predvideno za skupščino v 76. členu tega statuta.
Mandat članov sveta traja 4 leta, v primeru ponovne izvolitve pa so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno aobo.
Za kandidacijski postopek in izvolitev članov ter za njihov odpoklic se smiselno uporabljajo določila, ki po tem statutu veljajo za izvolitev delegatov skupščine.
84.	člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika- Predsednika sveta in podpredsednika izvoli za dobo 4 let skupščina na predlog krajevne konference SZDL.
Odbor «a ljudsko obrambo in štab za civilno zaščito
85.	člen
Odbor za ljudsko obrambo se oblikuje pr krajevni skupnosti za uspešno izvrševanje nalog h 18. do 20. člena tega statuta.
Ta odbor izvoli skupščina krajevne skupnost v skladu z določbami zakona.
Odbor za ljudsko obrambo skrbi tudi zi izvajanje družbene samozaščite, to je za pravici in dolžnosti delovnih ljudi in občanov iz 22 Mena tega statuta.
Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošne ljudske obrambe in civilne zaščite.
Odbor za ljudsko obrambo lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje stalne in začasne komisije. Za imenovanje in za razrešitev teh komisij veljajo določbe tega statuta, ki se uporabljajo za ostale komisije.
86.	člen
Za izvrševanje posameznih nalog civilne zaščite iz 2l. člena, tega statuta v zvezi z določbo čl. 186 statuta občine Ptuj v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč odbor za ljudsko obrambo imenuje štab za civilno zaščito krajevne skupnostL Ta štab šteje 13 elanov, ki se imenujejo izmed delovnih ljudi in občanov — obveznikov civilne zaščite.
S sklepom o imenovanju štaba se določijo njegove neposredne naloge in sredstva za uspešno izvrševanje nalog.
Odbor za družbeno samozaščito
87.	člen
Odbor za družbeno samozaščito (22. člen — zveza) imenuje izmed družbenopolitičnih predstavnikov v krajevni skupnosti in občanov skupščina krajevne skupnosti Ptuj.
Odbor šteje 7 članov. Člani so imenovani za dobo 4 let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Tajnik krajevne skupnosti je po svoji funkciji tajnik tega odbora. Predsednik skupščine je po svoji funkciji predsednik odbora.
Odbor za družbeno samozaščito zagotavlja s svojo dejavnostjo uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite, ki jih določata statut občine in statut krajevne skupnosti. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
Naloge odbora za družbeno samozaščito so zlasti:
— Organizira, usklajuje in usmerja dejavnost
—	sodeluje s strokovnimi službami in državnimi organi, zlasti pa sodeluje neposredno z vodjem varnostnega okoliša v krajevni skupnosti,
—	obvešča delovne ljudi in občane o zadevah s področja družbene samozaščite v krajevni skupnosti,
—	nadzoruje uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite in sodeluje z enakimi ali
sorodnimi organi v sosednjih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela,
— poroča o varnostni situaciji in njeni problematiki skupščini
- sodeluje z ostalimi organi in delovnimi
telesi v krajevni skupnosti ter predlaga konkretne akcijske naloge pri uresničevanju družbene samozaščite, ki spadajo v njihovo pristojnost.
Vodja varnostnega okoliša je. strokovni mentor pri delu odbora za družbeno samozaščito in je po položaju član odbora.
Odbor za družbeno samozaščito sodeluje z odborom za notranjo politiko in družbeno samozaščito občine Ptuj ter ga obvešča o varnostni problematiki na območju krajevne skupnosti in uresničuje njegove smernice in programska načela.
Odbor za družbeno samozaščito se pri svojem delovanju naslanja na pomoč ZKS, SZDL, sindikatov in drugih političnih ter družbenih organizacij in društev, ki delujejo na območju krajevne skupnosti.
PORAVNALNI SVET
88.	člen
Poravnalni svet krajevne skupnosti je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje pri sporazumnem poravnavanjuvsporov med delovnimi ljudmi in občani na območju krajevne skupnosti glede pravic, s katerimi prosto razpolagajo (zveza 7. člena statua).
89.	člen
Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki.
Vse te izvoli skupščina krajevne skupnosti 'izmed delovnih (judi, ki so splošno razgledani in uživajo zaupanje.
Niihov mandat traja 4 leta. Po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za
so 1___ r________
eno mandatno dobo.
90.	člen
Skupščina lahko predčasno razreši predsednika, elana poravnalnega sveta ter njihove namestnike še pred potekom dobe, za katero so bili izvojjeni, iz razlogov:
—	ce kdo izmed njih ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti,
—	če se izseli iz območja krajevne skupnosti in
—	na lastno željo.
91.	člen
Krajevna skupnost z letnim finančnim načrtom zagotavlja materialna sredstva za uspešno delovanje poravnalnega sveta.
92.	člen ■
Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zboru delovnih ljudi in občanov, skupščini,- občinski skupščini in pristojnemu sodišču v Ptuju.
93.	člen
Podrobnejše določbe o delovanju zbora delovnih ljudi in občanov ter vseh organov krajevne skupnosti so določene s poslovnikom-
NALOGE IN NAClN DELA ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI
94.	člen
Skupščina krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja za zbor delovnih ljudi in občanov predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne dtupnosti in razglaša statut krajevne skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve^
—	sprejema letne in večletne delovne Programe oz. plane krajevne skupnosti in Programe razvoja,
sprejema letni finančni načrt in zaključni [acun krajevne skupnosti po razpravi delovnih ljudi in občanov na njihovih zborih,
—	sklepa o ustanovitvi servisov za storitveno
•“javnost,
—	voli in odpokliče člane sveta krajevne skupnosti in odbora za ljudsko obrambo,
j - sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost pri poslovnih bankah, lahko pooblasti tudj svet, da najame posojilo,
—	razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s Poročili o delovanju interesnih skupnosti. delov-uih organizacij, ki opravljajo dejavnost ali zadeve Posebnega družbenega pomena,
—	obravnava poročilo o delu organov krajevne skupnosti,
—	sklepa o razpisu referenduma,
—	sprejema splošne akte,
—	razpravlja o delu krajevnih družbenopolitičnih organizacij in jim nudi pomoč pri delu,
—	sodeluje z občinsko skupščino Ptuj v tadevah, kijih določa občinski statut,
—	upravlja z družbeno lastnino, ki je v upravi krajevne skupnosti,
—	sklepa o nabavi in prodaji osnovnih tredstev in
—	opravlja druge zadeve, za katere je Pooblaščena s tem statutom in s sklepi zbora “elovnih ljudi in občanov.
95.	člen
Skupščina krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne. Sklicuje inn vodi jo predsednik skupščine. Skupščina je sklepčna, če je navseji Navzočih več kot polovica delegatov. Skupščina ^Prejema sklepe z večino glasov prisotnih uelegatov.
O sejah skupščine se vodi zapisnik, katerega overita dva delegata navzoča na seji.
Delovne programe, finančne načrte in_ zaključne račune sprejema skupščina z večino klasov vseh delegatov skupščine.
96.	člen
Svet krajevne skupnosti samostojno odloča o tadevah, za katere je pooblaščen s tem statutom "i s sklepi skupščine krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti opravlja zlasti nasled-nJe naloge:
—	pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti in drugih splošnih «tov ter jih predlaga v sprejem skupščini •tfajevne skupnosti.,
. - pripravlja predloge letnih in večletnih ?®lovnih programov in razvojnih programov ktajevne skupnosti,
—	pripravlja predloge finančnega načrta in ‘»ključnega računa,
, - predlaga skunščini ustanovitev gospodinjskih servisov in drugih temeljnih organizacij ~uruženega dela, namenjenih zadovoljevanju j®treb delovnih ljudi in občanov v krajevni
skupnosti,
—	daje poročilo o delu sveta in njegovih
pomožnih teles skupščini in zboru delovnih ljudi, ,	- pripravlja gradivo za skupščino v zvezi z
j'tnimi poročili o delovanju samoupravnih "tteresnih skupnosti in drugih organov,
—	sklepa o nabavi in prodaji osnovnih *redstev po pooblastilu skupščine.
97.	člen
Svet dela na sejah^ ki so javne.
Svet je sklepčen, ce je na seji navzoča več kot Polovica članov, sklep pa je sprejet, če zanj ktasuje več kot polovica navzočih elanov sveta.
Predsednik »aloge;
98.	člen sveta opravlja
zlasti naslednje
—	sklicuje in vodi seje sveta,
,	~ podpisuje vse finančno-materialne listine
j~ajevne skupnosti in je odredbodajalec za •kdatke krajevne skupnosti, j. ~ v neposredno odgovarja, da se sklepi itupsčine krajevne skupnosti ter sveta krajevne kupnoati izvršujejo in o izvršitvi sklepov 'knanja skupščino in svet.
-	usklajuje delo odborov in komisij sveta in
50ueiuje v odboru za ljudsko obrambo,	,
R - opravlja tudi druge zadeve, za katere je Pooblaščen s tem statutom ali s sklepi sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je za ^°je delo odgovoren svetu in skupščini krajevne
99.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo so razvidne iz 19. in 20. člena tega statuta.
100.	člen
Poravnalni svet iz čl. 86 tega statuta ima predvsem nalogo, da navzočim občanom v sporu priporoča, da z upoštevanjem vsebine določbe 2. odstavka 7. člena tega statuta sporazumno poravnajo medsebojni spor.
Poravnalni svet ima svoj poslovnik (zveza 92. člena statuta).
Komisije sveta krajevne skupnosti
101.	člen
Za neposredno izvajanje nalog krajevne skupnosti ter uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet krajevne skupnosti stalne in občasne komisije kot delovna telesa.
102.	člen
Stalne komisije sveta so:
—	komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo okolja in urejanje naselja,
—	komisija za zdravstveno in socialno varstvo,
—	kombija za varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje ter pomoč družini,
—	komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi,
—	komisija za statut in druge splošne akte,
—	volilna komisija.
103.	člen
Stalne komisije _ sveta imajo predsednika komisije in ustrezno število članov.
Predsednika komisije izvoli svet izmed svojih članov, člane komisije pa tudi izmed drugih delovnih ljudi in občanov. Mandat predsednikov komisij in člano? traja 4 leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
Tajnik krajevne skupnosti
104.	člen
Tajnik opravlja naloge, ki so določene s tem statutom, in druge naloge, s katerimi ga zadolži svet krajevne skupnosti.
Tajnik vodi administrativno-tehnične posle za krajevno skupnost, spremlja delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti, pripravlja gradivo in je pomožni odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti. Pooblastila v pomožnega odredbodajalca natančneje določi svet ob imenovanju tajnika.
Tajnik je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Tajnik čuva pečat krajevne skupnosti.
105.	člen
Delovno mesto tajnika se razpiše. Tajnika krajevne skupnosti imenuje po opravljenem razpisnem postopku svet. Imenovan je za 4 leta. Po poteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
4. poglavje
Način-urejanja odnosov z organizacijami
združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi
106.	člen
Krajevna skupnost sodeluje s svojimi delegati v samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na območju krajevne skupnosti.
Odnosi krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela, temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in s krajevnimi skupnostmi ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi se urejajo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na temelju delovnih planov in programov razvoja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane, organizira razgovore in posvetovanja med delovnimi ljudmi in občani ter delegati. Za take razgovore mora tajnik krajevne skupnosti zbrati vprašanja delovnih ljudi in občanov, organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegatom, da se lahko nanje pripravijo.
107.	člen
Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na območju občine ali širšem območju zaradi združevanja sredstev in opravljanja nalog, ki so pomembne za širše območje.
V ta namen se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti (5. člen statuta). Sodelujejo zlasti v pri oblikovanju skupnih pomembnih stališč in enotnega nastopanja v občinski skupščini in republiški skupščini. V ta namen delovni ljudje in občani oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti.
5. poglavje
Način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti
108.	člen
Za uspešno opravljanje pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po tem statutu, sestavljajo delovni ljudje in občani kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razvojne programe in letne ter večletne delovne plane krajevne skupnosti. Predloge za te programe in plane pripravi svet (čl. 96 statuta).
Z letnimi delovnimi plani zagotavljajo izvrševanje tekočih kratkoročnih nalog, z večletnimi delovnimi plani in razvojnimi programi pa programirajo perspektivni razvoj krajevne skupnosti.
Programe in plane iz prejšnjih odstavkov tega člena sprejme skupščina po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi in občanov.
109.	člen
Pri izdelavi letnih in večletnih delovnih planov in razvojnih _ programov _ krajevne skupnosti in pri uresničevanju tekočih nalog sodeluje krajevna skupnost z organizacijami združenega dela in temeljnimi organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami na svojem območju, kakor tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občino Ptuj ter z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Vsi plani in programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni z delovnimi programi občine Ptuj in s plani ter programi interesnih skupnosti, z interesi organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter z interesi delavcev, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
110.	člen
Krajevna skupnost predloži svoje letne in večletne delovne plane in razvojne programe kot dokumentacijo občini Ptuj, samoupravnim interesnim skupnostim, kakor tudi organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam združenega dela na območju krajevne skupnosti in izven nje zaradi dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o sofinanciranju izvedbe posameznih nalog.
6.	poglavje
Oblike in nosilci samoupravnega sporazumevanja
111.	člen
Krajevna skupnost sklepa (s temeljnimi organizacijami združenega dela , in drugimi organizacijami ter skupnostmi) družbene dogovore in samoupravne sporazume za pridobivanje sredstev iz 27. člena tega statuta.
112.	člen
Krajevna skupnost z lastnimi sredstvi samostojno razpolaga in jih z letnimi finančnimi načrti razporedi glede na potrebe in skladno z letnim razvojnim in delovnim programom.
Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispevkom so namenska. Kadar združujejo (čl. 27 statuta) temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom svoj del dohodka s sredstvi krajevne skupnosti za uresničitev posebej določene naloge, imajo TOZD pravico vpogleda v porabo takih zbranih sredstev, pri čemer imajo pravico odtegniti lastna sredstva, če ugotovijo, da niso namensko porabljena.
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se rešujejo zlasti naslednja vprašanja skupnega pomena:
—	združevanje za financiranje izgradnje objektov in naprav družbenega standarda,
—	poslovne in etične norme, pravice, obveznosti in sodelovanjepotr osni kov, uporabnikov ter delavcev v združenem delu s področja trgovine, komunale, stanovanjskih, prometnih, poštnih, telegrafskih in telefonskih ter drugih uslug,
—	dogovarjanje o solidarnostnih akcijah,
—	zaščita in varstvov otrok, mladine, družin, invalidov in starejših občanov,
—	druga vprašanja, za katera dajo pobudo delovni ljudje v_ krajevni skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije.
7.	poglavje
Vprašanja, o katerih se odloča na referendumu
113.	člen
Na referendumu se v zvezi z določbami 38. in 39. člena tega statuta odloča o vprašanjih:
—	krajevnega samoprispevka in o
—	spremembah območja krajevne skupnosti.
Samoupravni organ krajevne skupnosti, ki je
dal pobudo za uvedbo krajevnega samoprispevka, mora najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih o višini zbranih in uporabljenih sredstev iz samoprispevka.
8.	poglavje
Način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja
114.	člen
Zaradi zagotovitve javnosti dela in seznanjanja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti s skupnimi in posameznimi nalogami krajevne skupnosti, je krajevna skupnost dolžna zlasti:
-	na primeren način obveščati delovne ljudi in občane o vseh problemih krajevne skupnosti in o stanju posameznih področij dela,
-	seznanjati delovne ljudi in občane z vsemi pomembnimi sklepi organov krajevne skupnosti,
-	najmanj dvakrat letno poročati o svojem delu delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih,
-	pravočasno in pred odločanjem o vseh pomembnejših predlogih sklepov obveščati o tem delovne ljudi in občane, da bi lahko dali nanje svoje predloge in pripombe.
Krajevna skupnost zagotovi javnost dela po prejšnjem odstavku tudi z objavo v občinskem glasilu SZDL Ptuj in na oglasni deski krajevne skupnosti
Krajevna skupnost daje o svojem delu in problemih krajevne skupnosti informacije predstavnikom tiska in drugim organom javnega obveščanja, če ne gre za dolžnost varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti.
0
9.	poglavje
Druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej 11 S. člen
Krajevna skupnost ima lahko svoje sklade.
Sklad ustanovi skupščina na predlog sveta.
Sklep o ustanovitvi sklada določi poleg namena tudi vire sredstev za uspešno opravljanje . nalog sklada.
116.	člen
Krajevna skupnost lahko najema posojila pri poslovnih bankah. O najetju posojila sklepa skupščina na predlog sveta (94. čl. statuta).
Pogodbo o najetju posojila s poslovno banko podpise predsednik sveta na osnovi ustreznega sklepa in pooblastila skupščine.
Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost s svojimi sredstvi.
117.	člen
Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun (95. in 96, člen statuta).
118.	člen _
Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti sprejme skupščina po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi in občanov.
119.	člen
Funkcije v krajevni skupnosti so častna družbena dolžnost. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo voljene in imenovane funkcije v krajevni skupnosti, imajo pravico do povrnitve stroškov, i so jim nastali v zvezi z opravljanjem njihove dolžnosti, in do povrnitve izgubljenega zaslužka za čas, ko so odsotni z dela, ali do odmene za zamudo časa, če z zakonom ni drugače določeno.
Višino povrnitve zneska funkcionarjem krajevne skupnosti določi svet.
Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi skladno z ustreznimi predpisi.
Sredstva posameznih skladov ali združena sredstva za posebne naloge se vodijo tako, da je vsak čas možen vpogled v višino in način uporabe teh sredstev.
120.	člen
Da se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti omogoči uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti,
delovni ljudje in občani neposredno izvolijo organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Ta organ izvolijo na predlog krajevne konference SZDL delovni ljudje in občani na svojih zborih.
Organ samoupravne kontrole šteje 9 članov, ki iz svoje sredine izvolijo predsednika in podpredsednika.
Organu samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov morajo svet krajevne skupnosti in delavci v medsebojnih odnosih v delovni skupnosti krajevne skupnosti omogočiti vpogled v vse zahtevane akte ter mu omogočiti prostorske in če je potrebno tudi finančne pogoje.
121.	člen
Naloge samoupravne kontrole so:
—	nadzor nad zakonitostjo finančnega poslovanja organov krajevne skupnosti,
—	nadzor nad izvajanjem priporočil in sklepov zbora delovnih ljudi in občanov, skupščine in ostalih organov v krajevni skupnosti, _
—	obveščati in opozarjati pristojne organe v krajevni skupnosti in občini o nepravilnostih,
—	razreševati spore, ki nastajajo med zbori delovnih ^udi in občani ter organi krajevne skupnosti,
—	predlagati razrešitev organov krajevne skupnosti, če ti grobo kršijo določila tega statuta in samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov.
III. DEL
POSEBNE DOLOČBE
122.	člen
Delavci, zaposleni pri krajevni skupnosti, sestavljajo delovno skupnost.
123.	člen
Krajevna skupnost zagotavlja sredstva za osebne dohodke in druge potrebe delavcev
krajevne skupnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo delovne skupnosti krajevnih skupnosti SR Slovenije.
IV.	DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE , STATUTA KRAJEVNE SKUPNOSTI
124.	člen
Predlog za spremembo in dopolnitev statuta krajevne skupnosti lahko podajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov, temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije ter društva z območja krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku, ki ga predpise statut občine Ptuj.
V.	DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
125.	člen
Dokler ne bodo oblikovani novi organi, opravlja naloge teh organov dosedanji svet krajevne skupnosti.
126.	člen
V svet so lahko voljeni tudi delovni ljudje, ki sicer niso delegati v skupščini krajevne skupnosti.
127.	člen
Skupščina je dolžna prilagoditi vse splošne akte temu statutu najkasneje v roku treh mesecev od dneva, ko prične veljati ta statut.
128.	člen
Ta statut sprejmejo zbori delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti na osnovi javne razprave v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in začne vejati z dnem, ko ga razglasi kot sprejetega skupščina krajevne skupnosti.
Ta statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
„	.	129. člen
Ptuj, dne 8. maja 1974
Predsednik skupščine Krajevne skupnosti mesta Ptuja:
Lojze Cene 1. r.
T? statut je razglasila kot sprejetega skupščina Krajevne skupnosti mesta Ptuj na svoji l. redni seji dne 5. avgusta 1974.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti mesta Ptuja:
Lojze Cene 1. r.
URADNI VESTNIK občin Ormož pnjemajo brezplačno. Izdajatelj
Ptuj, Srbski trg
ož in Ptuj. Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika redakcija Ptuiski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik IVAN RAU. Sedež uredni»tv8 Srbski trg l/l. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor