SE! ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM STR. 6 Monošter, 17. aprila 2008 • Leto XVIII, št. 16 ČE PAUT VZEMEMO POD PODPLATE… Če paut vzememo pod pod-plate, grata Podplatopis. Tak se zovejo tiste tri oddaje, stere je ekipa slovenske televizije gorvzela v Porabji, pa do je na televiziji kazali geseni. Dapa Andovčani so po trikrat dvajstiminutne filme leko pogledali že 12. apriliša. V prejdnjoj iži stare domačije, stero prejk ma andovsko kulturno-turistično drüštvo, se je stisnilo kakšni tresti lidi, se pravi skurok pau vesi, vejpa Andovci kak najmenjkša ves majo samo kauli 70 lidi. Istina, ka so jim ništrni z Goričkoga tö pomagali napuniti sobo. Zbrane je pozdravo predsednik drüštva pa andovske slovenske samouprave Karel Holec. »Sam gledati film je nej dobro, če ga gledata dva, je že baukše, najbaukše pa je, če nas je dosta,« je pravo pa vcüjdjau, ka ma takšno čütenje, kak gda je ešče pojbič bijo pa so v vesi samo pri ednom ali dvöma rama meli televizor. Te so se sausedge srečali pri tistoj kuči, stera je mejla televizor pa so vküper poglednili kakšen film ali šport. Režiser pa scenarist oddaj Milivoj Miki Roš je pa tapravo, kak se je rodila ideja o Podplatopisi, pa tau tö, ka paut pod podplate vzeme pisatel Zlatko Zajc, steroga po tistom, ka najde pa prešte ništerne knjige o Porabji, začnejo srbeti podplati pa mujs mora na paut. Prva oddaja (adás), stera ma za naslov Od granice do cejkera, notrapokaže Gorenji Senik, malo se spravla z granco, kak so go mogli gnauksvejta pucati, ka ja naj bi sodacke vpamet vzeli, če je nekak ojdo po njej. Pisatel Zajc malo langa po vesi pa s pomočjauv mladoga pojba – na pau Porabca, na pau Ljubljančana – Edvina pride na porabsko zabadanje, mesarijo. Po dobrom obödi (krvavi šterc, kapüsta pa mesau) pa odide na Janezov brejg, ka bi se pri Ilonki Braunstein včijo, kak trbej iz kukarčnoga lupinja cejker splesti. Druga oddaja nas popela po stopajaj različni soldačij. Najbole se ešče vsi spominamo na vogrske graničare (határőrök), steri so bili skurok v vsakšoj vesi Porabja. Njé nam ne pistijo pozabiti stare laktanje, stere skurok vseposedi prazne stodjijo, pomalek na nikoj dejo. Dapa večstau lejt nazaj sta se pri Varaši (Maudincaj) srečala dva velka šerega. Törki, steri so prejk Rabe steli do Beča, pa krščanski sodacke, steri so njim tau nej pistili. Kak je ta bitka pri Monoštri vögledala 1664. leta, si je Zlatko Zajc pogledno v Maudincaj. Če si pa geseni tau oddajo poglednete na televizije, zvejte tau tö, zakoj so ga na varaškom slovenskom radioni nej vzeli za napovedovalca (bemondó). V tretjoj oddaji smo v najmenkšoj vesi, v Andovcaj, gde Zlatko Zajc išče Triglav, najde pa »Mali Triglav«, skalo, stero so člani andovskoga drüštva pripelali iz Triglavskoga narodnoga parka, ka prej če Porabci vsi ne moremo na Triglav, naj en falat te gore pride v Porabje. Tak tau tumači Karel Holec, s sterim se Zlatko Zajc pogučava v Andovcaj. Brezi granice pa tü tö ne moremo ostati, zatok si pogledne en stari bunker iz tisti najüši časov, gda je na eni strani granice bila vogrska, na drugi strani pa jugoslovanska soldačija. Tau, ka tü pa tam živejo Slovenci, je nikoga nej brigalo. Dapa vse ne ovadim. Poglednite si geseni oddajo na slovenski televiziji pa te zvejte, ali se je Zlatko Zajc dočako, ka bi iz Črni mlak vöpogledno cerkveni križ, vejpa legenda pravi, ka se je v Črnij mlakaj pogroznila ves z lejpo malo cerkvijo. Marijana Sukič 2 Murska Sobota BOGATA DEJAVNOST POKRAJINSKEGA MUZEJA Pokrajinski muzej v Murski Soboti se lahko pohvali in hvali z dragocenimi eksponati iz daljne preteklosti in privlačnimi stalnimi in občasnimi razstavami, manj pa o njem vedo prebivalci mesta in Pomurja. Zato, da bi s svojo bogato dediščino in dejavnostjo seznanili širši krog ljudi, se je direktorica Metka Fujs odločila za organizacijo novinarskih konferenc. Na prvi letošnji so predstavili program s poudarkom na dogajanju v prvi polovici leta. S tem, da se je nekaj zanimivih dogodkov, prireditev in predavanj že zgodilo, denimo Veziljska in Lončarska delavnica avtorice Jelke Pšajd, predavanje Janeza Balažica Stanje duha. Oris umetnostno-zgodovinskih raziskav v prekmurskih spomenikih in likovni umetnosti; gostovanje hetéških tkanin in vezenin na gradu Strmol, čezmejni projekt z razstavo v Beltincih, Po sledeh rokodelcev ob slovensko-hrvaški meji; razstava na Univerzi v Varšavi Iz Kološevega kabineta umetniške fotografije, ki je v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in evropskega leta medkulturnega dialoga. Razstava, ki bo na ogled do konca junija, je združena s predavanjem Janeza Balažica K umetnostno-zgodovinskemu značaju Prekmurja med srednjim vekom in sodobnostjo ravno tako v Varšavi. V Pokrajinskem muzeju urejajo Kološev kabinet umetniške fotografije, in sicer v prostoru, ki ga je izbral pokojni umetniški fotograf. Jože Kološa Kološ – njegova dela so predstavili tudi v Körmendu, ženinem rojstnem mestu – je zapustil blizu 130 tisoč fotografskih negativov, ki jih bodo obdelali in shranili. V Pokrajinskem muzeju so na ogled zgodnja dela akademskega slikarja Franca Mesariča ob njegovi 70-letnici in pol stoletja likovnega ustvarjanja, medtem ko so novejše slike na razstavi v Galeriji. V Poletni muzejski noči, 21. junija, bo Srečanje z ljudskimi pisci in glasbeniki in pogovor z dr. Marijo Stanonik, ki bo predstavila knjigo o prekmurski in porabski narečni književnosti. Pri Muri je naslov razstave, ki jo pripravlja Irena Šavel, predstavljeni pa bodo eksponati, izkopani na trasi prekmurskega dela avtoceste v bližini Lendave. Razstava o delu Franca Novaka naj bi pomenila – tako Janez Balažic – uvod v temeljitejšo predstavitev arhitekta, ki je zaznamoval podobo Sóbote. Del programa Pokrajinskega muzeja je namenjen prireditvam, ki so letos v Sloveniji ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Franc Kuzmič bo v ljubljanskem Narodnem muzeju Slovenije predaval na temo Trubar kot teolog in duhovnik, študijsko razstavo Obrazi Primoža Trubarja pa bodo odprli septembra. Njeni avtorji so dr. Mirko Juteršek, dr. Lev Menaše, dr. Peter Krečič in akademska kiparka in slikarka, Sobočanka Irena Brunec. Metka Fujs je napovedala tudi izid faksimila Predgovora k prevodu Novega zakona Štefana Küzmiča iz leta 1771. Dr. Zinka Zorko bo septembra predavala o prekmurskem narečju v književnosti. Proti koncu leta bo izšla dvojna 11.-12. številka Zbornika soboškega muzeja. Pokrajinski muzej v Murski Soboti načrtuje tudi skupni projekt z monoštrskim muzejem Avgusta Pavla. Več o projektu tedaj, ko bodo znane tudi vsebinske podrobnosti. Pokrajinski muzej ima resne probleme s pomanjkanjem ustreznih prostorov, med katerimi je najslabši v rakičanskem gradu. Urejajo pa prostore v nekdanjem Pomurskem tisku. E. Ružič SLOVENSKI PISATELJI MED PORABSKIMI ŠOLARJI Bil je 1. april; dan šaljivcev ne delijo več značke, času bolj rega zanimive pesmi najdejo porabskimi šolarji (ne pa države Danilo Türk – in on je mu pravijo. Toda v porabskih primerna darila so knjige, za-porabski šolarji tudi v svojih tudi v Porabju) je bil prvič. nadstropje – zadnje v bloku šolah so se godile popolno-nimive, pisane, privlačne, da berilih za pouk slovenščine. Števanovčani so ga pričakali – nad njim), je s svojim kras bi mladi in najmlajši videli, Feri Lainšček je nastopil za v svojem kulturnem domu. In nim nastopom in veščo koda je krasno tudi kaj prebrati šolarje in učitelje na gornjese-čeprav ne govori prekmursko munikacijo s šolarji pripravil na papirju ne le na računalni zanimiv in zabaven program, škem zaslonu. ob vsej nazornosti in pojasni-Bil je torej zanimiv 1. april, lih, na koliko načinov se lahdan obiskov slovenskih lite ko kaj pove, pa verjamem, da ratov v Porabju. Po tehtnem ga je večina v dvorani dobro premisleku, koga povabiti, razumela. Smejoči, sproščeni smo se skupaj z učitelji, Zvezo obrazi prisotnih so bili dokaz Slovencev in še kom odločili za to, zame pa še ena potrdiza prekmurskega pisatelja, tev, da se za Porabce, starejše pesnika, scenarista in še kaj, in mlade, svet slovenstva ne Ferija Lainščka, ki že nekaj let sme končati na Muri ali, kot ni nastopil v porabskih šolah; simbolično rečemo, na petprišla je tudi pisateljica Karoli anjskem mostu! ma resnične stvari: v okviru na Kolmanič, ki se vsako leto Vsakoletna srečanja slovenvsakoletnih obiskov v šolah v udeležuje nastopov v Porabju skih literarnih ustvarjalcev s Sloveniji in izven nje, povsod, in je soorganizatorica dogod porabskimi šolarji in učitelji kjer se še sliši slovenska bese-ka, kot tretjega pa smo (pri-niški šoli, Karolina Kolmanič (v šali, ob svoji predstavitvi, je so dobra priložnost za medseda, šolarje in učitelje obisku-znam, na mojo željo) povabili se je srečala z monoštrskimi povedal, da je on pravzaprav bojno spoznavanje, druženje jejo slovenski literarni ustvar-Andreja Rozmana Rozo, vse-gimnazijci, ki obiskujejo pouk edini Slovenec, ki je nad pred-in privzgajanje pozitivnega jalci pod okriljem več kot stranskega umetnika – pes-slovenščine. sednikom države – stanuje odnosa do sodobne slovenske štiri desetletja starega gibanja nika, pisatelja, gledališkega Andrej Rozman Roza je na-namreč v Ljubljani, v bloku, književnosti – tako pri učite-Bralna značka. Danes se sicer in filmskega ustvarjalca, kate-stopil v Števanovcih. Med v katerem stanuje predsednik ljih kot pri učencih. Valerija Perger Porabje, 17. aprila 2008 3 Den moškov pa medkulturni dialog Sombotelski Slovenci majo takšo šego, ka ne svetijo samo dneva žensk, liki moški den tö. Etakšoga reda ženske (če rejsan pravijo, ka je moški den vsikši den v leti) pozdravijo moške pa jim želejo dosta sreče pa zdravdja. Zavolo toga, ka takši den vsikšo leto geste, si morejo vsikšo paut nikši ovaški dar vözbroditi. Sombotelski moški pa dobro vejo, ka majo takše ženske, štere je ne njajo brezi presenečenja (meglepetés). Ka je tau presenečenje bilau, eške ne ovadim vö, pa tau tö nej, zakoj sem na začetek svojga pisanja tisto špajsno rejč napiso. Poglednimo vse po redej. Oprvin je moške pozdravila predsednica sombotelskoga drüštva Ibolya Dončec, štera je pravla, ka gnes več ženske neškejo, ka bi moški na mrazi trpeli kak štirideset mantrnikov, rimski sodakov v indašnji cajtaj, šteri so ranč kauli toga dneva svoj svetek meli. »Dobro vejmo, ka brezi nas, žensk, bi nej mogli živeti. Vejmo tau tö, ka od nas ne čakate rauže pa parfüme, liki čakate malo razumevanja pa potrpljenja. Želejte si ležati v foteli pa gledati futbal, spiti špricer ali pivo brezi toga, ka bi vas grdau gledale, škete pojesti veuki krü, namazanoga z žirom pa z lükom, potejn pa nas küšniti, pa pistiti spaudnje lače srejdi dnevne sobe brez toga, ka bi je dobili za pau vöre v glavau.« Sombotelsko drüštvo trn’ dosta programov má v ednom leti. Eške dobro, ka na téj srečanjaj flajsne roké vse s fotoa paratom dojvzemejo. Prvi tau kejpov, šteri so bili napravleni v lanjskom leti, so si členi drüštva poglednili že na den žensk, zdaj je bilau na redej drügo polonje leta. Navzauči so se spominali na trodnevno prauško v Sloveniji, gdé so zvün cerkva eške dosta kaj lejpoga vidli, na priliko Škocjanske jame, Doberdob, Tehniški muzej v Bistri ali Pršutarno s posüšenimi šunkami. Na steni so leko vidli kejpe od Narodnostnoga dneva v Somboteli, od spejvanja domanji žensk v srbskoj Subotici pa na konci od Miklauša tö. Moški so nej bili gvüšni, zakoj jim je trbölo vsejm na eden küp sejti. Gda pa se je začnila arabska muzika, pa so se dveri oprle, so včasik znali. Tri lejpe mlade dekle so prišle v ižo pa malo več kak frtau vöre plesale trebušni ples (hastánc). Nistarnim so se oči tak oprle, ka so je dugo nej zaprejti mogli, nistarni pa so si brodili, kak fajn bi bilau edno od deklin zgrabiti pa malo poaupati. Zakoj sem piso od medkulturnoga dialoga ali komunikacije med kulturami? Sombotelske ženske so zvün toga, ka bi moškom veseldje naredile, brodile na tau tö, ka je tau leto, 2008 leto spoznavanja med ovaškimi vörami, mišlenji pa narodi. S plesom so stele malo nutpokazati islamsko kulturo, štera je na svejti vsigder bole krepka. Nej dugo so sveti Oča tö povödali, ka gnes na svejti že več muslimanov geste kak katoličanov, pa má tak ta religija največ vörnikov. Depa odpelajmo se nazaj k plesi. Trebušni ples je eden najstarejši plesov na svejti. Oprvin so ga plesali na Törskom ali v Egipti. V tisti časaj so bile pa so eške gnes ženske v islamskom svejti nazajpotisnjene. Arabske ženske so inda samo med seuv trebušni ples plesale pa so drüga drügo včile. V indašnji cajtaj so dekline plesale kauli kuste ženske, ka bi ji pokazale, kak naj dela, gda de rodila. Zakoj pa majo drauvne peneze na gvant zašito? V staroj Grčiji je mogla sneja, šteroj so nej mogli erbo dati, plesati za drauvne peneze, štere so zavolo gvüšnosti zašile na svoj gvant. Plesice so poznale umetnost pa znanost tö, ka bi bole leko prijale svojim gospodarom. Gda je prišla krščanska vöra, so nej njali, ka bi se z nagim trbüjom plesalo v Evropi. V modernom cajti pa so v Meriki pred stau lejtami pá gorprišli, ka bi se trbölo trebušni ples včiti pa lidam kazati. Gnes se na Vogrskom leko na dosta mestaj vči, 6-7 lejt stare dekline se že tö leko s tem plesom spravlajo. V imeni vsej moškov se eške gnauk zavalim našim sombotelskim ženskam, ka so tak lejpi program za nas vönajšle. Obečale so, ka za prišešnjo leto tö nika vözbrodijo pa tau tö, ka kleti do gvüšno prva začnile si glavau bejliti, nej ka bi zamidile den moškov (mantrnikov). -dm- 4 Gnesden je že malo taši družin, gde tri ali ešče več generacij žive vküper. Leko, ka v nedelo, gda kauli staula sedijo, iz sklejce mesau brž sfali, dapa gda delati trbej, tam delo tö bola dé, ka ji je več. V Števanovci v Broužini družini štiri generacije živejo vküper. Broužin Karči z že nauv, njegva tašča (anyós), sin z ženauv pa dva vnuka. Tau je vsevküper sedem lidi. Gda sam se pri njij tapelo, moški so ranč orali. Gazda, Broužin Karči so naprej pred traktorom šli po brazdi, sin v traktori sejdo, vnuk pa na plügi. Tau moram pogledniti, sam pravo sam sebi, pa sam stano z autonom. Okno dolapotegnem pa tak začnem spitavati gazdo, Broužinoga Karčina. • Velko njivo ste gorazorali, ka vse te sadili? »Krompiče.« • Te dosta krompičov ponücete vi edno leto. »Dosta nas je, pa radi je mamo, zato pa vsakšo leto sploj dosta krompičov posadimo. Za tau njivov, ka smo go zdaj zorali, tam pa en hektar pšenice pa tritikale mamo posejano. Zdaj, dočas ka ešče ladamo, pa mladi pomagajo, dočas delamo. Neškemo tazapistiti, zato ka sto vej, ka ešče bau. Štiri svinje pa edno kravo mamo, tak ka sildje trbej.« • Zaka držite tau edno kravo? »Za volo mlejka pa za volo gnoja.« • Sto opravla kravo pa svinje, če vsakši v slüžbo odi? »Vejpa sedem nas je, tak ka nekak je zato vsigdar doma, če je ranč delavan den. V soboto pa nedelo smo pa tak vsi doma.« • V nedelo, gda kauli staula sedite, je nej stejska? »Če vsi kauli staula škemo sesti, te sto na sarteu trbej po Več generacij vküper tegniti, naj vsakši mesto ma.« • Kak tau, ka s traktorom rudjeta, pa itak ste trdjé? Ranč tak, kak če bi konja poganjali. »Dja naprej dem pa kažem, gde ta pa kak naj dé traktor. Sin traktor vozi, vnuk je pa ozark, pa če je tak, ka plüg nede notra v zemlau, te gora stane na plüg. Če trbej, te ešče dja tü. Zato, ka je tü zemla trda. Najdejo se taši kamenji kak moje dvej pasnice. Slaba je zemla, zato go trbej fejst gnojiti. Sedemkrat smo pelali vö gnoj.« • Pri vas je tak kak na marofi. Z ednim traktorom samo rodjeta, z drugim pa gnoj vozite. »Leko bi tau delali z ednim traktorom tü, samo s šterim gnoj vozimo, tistoma je nej dobra hidraulika, ne more z njim plüg zdigniti. Niše dele smo steli küpti gnauk za traktor, pa te se je tak posrečilo, ka cejli traktor smo leko küpi li. Tak zdaj te dva mamo.« • Vidim, ka mate električnoga pastira kauli njive potegnjenoga. »Brezi tauga ne moreš nika nej pripauvati. Tak sva goraplačala z vnukom.« • Zaka? »Zato, ka ga je divjačina raztrgala, müva sva ga pa nazaj stela zvezati. Nejsmo znali, ka je že telko vöra, pa je automatika notrazakapčila. Tak naja je strausilo, ka sva skur nej vküpspadnila. Ešče zdaj mi je drvena rauka.« • Ka je vaša žena vküpbrala za vami, gda ste orali? »Repo, ka je ešče od lani v zemlej ostala. Tau se ešče leko s svinjami spolaga. Mi svojo repo sadimo vsigdar, zato ka je baukša kak bautina. Bau tina je za djesti nej dobra. Tau bejlo, ka mi mamo, tau pa leko tjöja. Dja go sploj rad mam. Kvasimo go, potistim pa mlejčno, paradajsovo ali kak stoj ške, go leko napravi. Mena tak paša najbola, gda svinjska taca vövisi iz nje.« • Atila, ti si traktor pelo, ti si orau. Malo je taši mladi, šteri znajo orati. Gde si se ti navčo pa kak? »Dja sam eške mali bejo, gda sam se že navčo traktor voziti. Orati mi je pa trbelo par lejt, dočas sam se tak kak navčo. Traktor voziti je bola léko kak orati. Dja sam traktor te začno voziti, gda smo gnoj vövozili pa v maloj brzini trbelo titi. Te sam ešče tak mali bejo, ka sam komaj vö s traktora vido.« • Kak je šlau, gda si prvin orau? »Vse ta pa nazaj. Nika nej tak kak bi trbelo.« • Orati je več nej težko, če plüg dobro maš notrapostavleno, pravijo taši, šteri se razmejo k tauma. Tau je tak? »Če nejmaš dobro notrapostavlano plüg, te je tisto samo mantranja, pa ranč ne moreš redno zorati, zato, ka ne obrače tak, kak bi trbelo. Po brgej orati je dosta bola žmetneje, kak na raveni. Zato ka gnauk etak stoji traktor, gnauk pa tak. Müva s sinaum postavlava plüg. Eden red vrejžam, pa če nej dobro, te znak skričim sinej, naj nika zošrajfa pa postavi, če nej dobro, te ešče gnauk. Tau je velka pomauč, zato ka mi nej trbej vö s traktora skakati. Oča, on mi pa kaže gde ta pa kak naj dem. Vidiš, zato demo mi trdjé orat.« • Če ste trdjé, te tam že eden prejdjen mora biti. »Pri nas je tak, ka vsakši je prejdjen, vsakši zapo vejda, leko ka ga niške ne poslüša, dapa tau je že druga stvar.« • Martin, ka si ti leko pomago oči pa dejdeki, gda ste orali? »Dosta vse. Dja notrapostavlam plüg, pa tau, kak globko naj rodjé.« • Vozo si že traktor? »Dostakrat probam, pa se pelam z njim. Najbola sam te na pomauč, če oča vezne s traktorom. Tašoga reda te namé posedi notra v drugi traktor, pa ga dja vöpotegnem. Istino, bilau tak, ka sam traktor tak naglo potegno, ka sam ga skur nej rancvtrgno.« • Gda osnovno šaulo končaš, ka baudeš, traktorist? »Tadale mo se včijo, dapa tak sam že pravo oči, ka eden traktor vsigdar mora ostati. Kakoli se vönavčim, dja mo s traktorom doma zato vozo pa delo. Zato ka velko volau mam zatau.« Karel Holec Porabje, 17. aprila 2008 5 »Eške dosta kaj znamo« Inda svejta, gda eške nej telko avtonov bilou eti pri nas, tüdi šlosarov (avtomehanikov) nej trbelo telko kak gnes. Tistoga časa so tou nalogo opravlali kovači. Nej bilo vulkanizer skih delavnic, zato ka guminov tü nej bilou. Trbelo je pa na vsakši leseni potač šinje gor potegnoti. Tüdi konje je trbelo podkavati. Zato so trno velko vlogo tistoga časa glij kovači na etom svejti špilali. Vsakši kraj je meu bar enoga ali celou več kovačov, šteri so delali vsefelé: poljedelska orodja (škir za pavre), kovane dele vozov (kaule), orodja za dela v vinograde, cveke, opremo za iže zidati pa eške kaj. Poleg toga so pa mogli biti tüdi malo živinozdravnika (tijarc, koršmit), gda je trbelo kakšomi konji zvračiti beteg na kopiti. Fejst dobro so pa tüdi zobovje vprežne živine poznali. Zavolo toga, ka so kovači dosta vsega mogli znati, so tüdi mogli končati podkovsko šolo in meti mojstrski izpit (vizsga), ka so sploj leko kaj delali. Takše šole so bile v Ljubljani, Maribori, Zagrebi pa Grazi. Obstajali sta zvečine dvej vrsti kovačov: tisti, ka so škir delali, pa tisti, ka so podkavali. Zvekšoga so pa tak ali tak vsi vse delali. Vsakši kovač je pa najprej kak inaš nindri začno, ka se je kcoj navčo. Največkrat so se podje doma pri svojom oči včili. Tak je bilo tüdi pri kova- Kovaštvo či, šteroga bi Vam rada nutpokazala. Tou je Franc Franko iz Puconec. Gospod Franc so se včili najprlej pri svojom oči, šteri je tü kovač biu. Eno leto se je pri njem kcoj včiu, te pa eške dvej leti pri kovači Cigüt Franci v Martjancaj. Pomočniški izpit (segédvizsga) je napravo v Maribori, šou k sodakom, kak tistoga časa vsi mladi podje, te pa delo na Bliski v Soboti. Leta 1969 je doma odpro obrt (kovačnico), poleg toga pa je biu med leti 1984 in 2000 eške hišnik na puconskoj šouli tü. Gospod Franc dela in odavle izdelke domače obrti iz kovine: svejčnike, stojala za marele, bürkle, klüče za vodou s stüdenca gemati,...Leko ga pa vidimo tüdi na vsakšoj prireditvi, gde se zberé več rokodelcov, na turističnij tržnicaj, pa tak dale. Pa ka nete mislili, ka on tam samo stoji! Vsakšo pout s sebov eške peč pa nakovalo pripela pa pomali dela. Kakši cvek Vam gvüšno brez problema napravi. Takši fejst fajn gospod so té puconski kovač, ženo pa eške bole fajn majo, ka skouz z njimi ide pa njim pomaga odavati pa kaj pokazati. Kovačij, ka eške redno delajo, je bole malo. Dober kovač je eške Cigütov Miran iz Martjanec, šteri trno dosta dela, pa je tüdi eden tej kovačov, ka po oči tradicijo v familiji dale pelajo. Miran Vam takši lejpi plot napravi, ka nete mogli vörvati. Tomi se rejsan pravi umetnostno kovaštvo. Kovača najdemo tüdi v Rakičani, in sicer Šebjana. Tüdi tü delata obadva, oča pa sin. Delajo pa tüdi strojno ključavničarstvo, pomali pa probajo tüdi z umetnostnim kovaštvom. Dosta pa je prazni kovačij, gde eške dosta opreme (felszerelés) notri najdemo. Pa tüdi dosta znanja pri lidaj, šteri so v njij delali. Takša kovačija stoji v Pečarovcaj pri Celecovom Ernesti. Tüdi tü je šla obrt iz očo na sina, liki gospod Celec pravijo, ka so nej trno vole meli za kovač biti, ali so mogli biti. Vse vküper so pa te ta pistili, gda je trbelo za obrt redno knjigovodstvo (könyvelés) voditi. Pravi, ka je te rajši v penzijo šou. Kovačija eške stoji, pa eške je v precej dobrom stanji. Notri je še vse: nakovalo, stari meh, stara pa nouva šker. Pravi, ka se je pri njij delalo vse, samo podkovska dela nej, ka te več nej telko konjov bilo. Fejst vrla ženska so pa tüdi njegva žena, štera je vse z njim delala, tüdi švasala, če je trbelo. Pravi, ka eške gnes den šinje na potač gor potegne, če bi trbelo. Tak, vidite, modernizacija je dosta spremenila na etom našom svejti. Gnes den kovači eške majo dosta dela, liki bole umetnostna. Konjov več skoron nega, ka vsi vse s traktorami delajo. Tak so kovaške delavnice pomali začnili doj zapejrati približno v osemdesetij lejtaj 20. stoletja, gda so že skoron vsi leko novi traktor küpili. Jasmina Papić (Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 17. aprila 2008 6 Skulturaj se! Študentska organizacija Uni-Najin prvi cilj je bil Mestni prometa. Prek slušalk lahko metre, in so unikatno izobli-kultura in šport. Počutila sem verze v Ljubljani (ŠOU) je muzej Ljubljane, kjer sva si v tihem muzeju poslušamo kovane. Vendar so večinoma se kar domače v muzeju, saj že pred več leti mesec marec ogledali novo stalno razstavo hrup prometa v različnih pre-prilagojene zahtevam današ-sem na razstavi odkrila nekaj imenovala za mesec kulture. z naslovom Obrazi Ljubljane, delih mesta. To je lahko zelo njih gostov, a z minimalno predmetov, ki so mi znani iz Akcija je bila izmišljena za po-ki predstavlja razvoj Ljubljane osupljivo doživetje, saj se kot opremo. Na vodenem ogledu babičine hiše. Toda tudi izvepestritev kulturnega življenja od prastarih časov do danes. udeleženci prometa sploh ne so nas pustili v te celice, in dela sem marsikaj, kar me je študentov. V tem mesecu ŠOU Predstavljene so preobrazbe zavedamo, kakšni obreme-smo si lahko vse natančno presenetilo. A ste vedeli, da je pripravlja za študente vrsto Ljubljane med zgodovino, za-nitvi je izpostavljen naš sluh. pogledali. Celice so dokaj pri-bil ustanovitelj tovarne proizzanimivih kulturnih, glasbe-kladi, razmerje med naravo Na napravi je napisano, do jetne in zelo različne. Ni dveh vajalca znanih Puch motorjev nih, gledaliških, filmskih ter in mestom, kako se je spremi-katere mere ne škoduje hrup enakih celic. Med njimi se Slovenec, Janez Puh? drugih dogodkov, ki so veči-njal položaj moških in žensk, našemu zdravju. Zanimivo in najde od preproste, z belimi O še danes stoječem nebotičnoma brezplačni. V progra-otrok in mladostnikov skozi skrb vzbujajoče se mi zdi, da stenami, do bogato okrašene, niku v Ljubljani, ki je bil zgramih se predstavijo in aktivno čas. Dobimo lahko vpogled je hrup prometa v skoraj vseh a ne bogato opremljene! Naj jen leta 1933, sem vedela, da sodelujejo akademije in fakul bi bilo res edinstveno do-je bil v tem času velik dosežek tete Univerze v Ljubljani. živetje prenočevati v teh za slovensko arhitekturo, in V množici programov vsakdo celicah. je bil najvišji nebotičnik na lahko najde kaj zanimivega Vodič ogleda ni zamol-Balkanu, nisem pa vedela, zase. Študentje si lahko ogle čal, da imajo tudi višje da je bil devetimi najvišjimi v damo razstavo del študentov cene kot hosteli približno Evropi. likovne umetnosti, razstavo enakega nivoja v drugih Stalna razstava predstavlja fotografskega natečaja, filme državah. V njihovi po-slovensko zgodovino od prve na filmskih večerih, gledali nudbi so celice najdraž-svetovne vojne do osamosvoške predstave študentov Aka je, navadne sobe spadajo jitve. Zanimivo se mi je zdelo demije za gledališče, radio, v cenejšo kategorijo, naj-primerjati slovensko zgodovifilm in televizijo, udeležuje bolj poceni pa so skupna no z madžarsko. Tudi v tem mo se lahko različnih kultur ležišča, ki so primerna muzeju poskrbijo s filmi za no-umetniških delavnic (glas za tiste, ki potujejo sami popestritev razstave. Strašno benih, plesnih, bobnarskih in se radi družijo z drugi-je bilo videti posnetke osamoitd.), literarnih večerov, v ok mi popotniki. Družinam svojitvenih bojev, in čudno se viru programa Spoznaj svojo ponujajo apartmaje. je zavedati, da se je vse to dodeželo pa so lahko ljubljanski Razen gostinske dejavno-gajalo, ko sem bila stara štiri študentje pobližje spoznali sti ima hostel tudi druge leta. Še bolj čudno je, da je to Prekmurje. Obiskali smo lah profile. V seminarskih že del zgodovine. ko tudi koncerte vseh vrst. Na prostorih prirejajo raz-Prepričana sem, da je v Ljubvečeru Akademije za glasbo na srečanja, novinarske ljani še veliko muzejev, ki so smo se lahko sprostili ob pri konference, okrogle zagotovo vredni ogleda, a je jetni klasični glasbi, poslušali v razvoj gospodarstva na ob-predelih Ljubljane večji od do-mize, delavnice. teden odprtih vrat žal, prehismo lahko revijo študentskih močju današnje Ljubljane in voljene mere. Hodnik hostla služi kot gale-tro minil. Bova pa naslednjič pevskih zborov, tisti, ki pa v politična dogajanja, ki so Po tem, bolj resnem muzeju, rija, kjer so različne razstave, nadaljevali svojo potovanje so bolj navdušeni nad rock zaznamovala tudi razvoj pre-sva si ogledali Hostel Celico, v gostilni pa redno prirejajo skozi slovensko kulturo. Žaglasbo, so lahko šli »žurat« stolnice. Na koncu razstave ki pravzaprav ni muzej, a si tudi koncerte. Na vodenem lostno je, da sem imela v vseh na predizbore in na zaključni pa najdemo še nekaj aktual-ga kljub temu lahko vsakdo ogledu sem dobila vtis, da je treh muzejih oziroma instikoncert velikopoteznega tek-nega, razvoj prometa in da-ogleda, kajti vsak dan ob dveh Hostel Celica prijeten prostor tucijah občutek, da sva samo movanja tako imenovanega našnji promet v Ljubljani in v organizirajo vodeni ogled. Po-za druženje z drugimi ljudmi, medve navdušeni nad muzeji. Rock izziva, kjer tekmujejo Sloveniji. sebnost hostla je, da je stavba priporočam ga lahko vsem Ugotovila sem, da je zanimamlade, amaterske skupine. Moram se strinjati s skeptiki, služila več kot sto let kot nek-popotnikom. nje ljudi, tudi študentov, dokaj V letošnjem letu so v okviru ki trdijo, da so (bili) muzeji danji vojaški zapor, ki so ga Za nedeljsko razvedrilo sva skromno. Upam, da bo ta inimeseca kulture prvič prire-ponavadi dolgočasni, ampak po letu 1991 začeli prenavljati se s prijatelico odločili, da ciativa, ki študentom omogodili tudi teden odprtih vrat moje izkušnje kažejo na to, in mu iskati novo funkcijo. Pri si ogledava Muzej novejše ča brezplačen vstop v muzeje, muzejev. Od 10. do 16. marca da se tega dandanes v vsakem prenovi je sodelovalo več kot zgodovine, kjer je bila po-pripomogla k temu, da bodo so lahko vsi študentje brez-muzeju zavedajo, in se po-80 domačih in tujih umetni-leg stalne razstave odprta vzljubili te ustanove. plačno obiskali 18 muzejev skušajo opremljati z dodatki, kov. Rezultat govori zase, ho-še občasna. Ta je predstavila Toda teden odprtih vrat mu-v Ljubljani in okolici. Čeprav ki razveselijo obiskovalce. V stel je danes priljubljen tako slovensko meščanstvo od zejev predstavlja samo en del večina ljudi misli, da so muze-mestnem muzeju lahko tako med mladimi turisti kot med vzpona nacije do naciona-vseh prireditev, ki so prirejeni ji dolgočasna mesta, sva bili izbiramo med različnimi do-poslovneži in novoporočenci. lizacije (1848–1948). Vse posebno za študente. Mesec s prijateljico Bernadette, naj-kumentarnimi filmi, katerega Hostel Celica je najsodobnejši plati meščanskega življenja kulture, ki so ga poimenovali bolj navdušeni nad to prilož-bi si radi ogledali. To lahko sto-hostel v Sloveniji in eden naj-so predstavljene, prehranske Skulturaj se, ponuja edinstvenostjo, ki sva jo poskusili čim rimo s pomočjo interaktivne-lepših hostlov na svetu. Ne-navade, kuhinja, svet žensk, ne priložnosti, ki bi jih morali bolj izkoristiti. Odločili sva se, ga ekrana. Ena zelo zanimiva katere sobe so ohranile videz smrt in pogrebni obredi, roj-vsi študentje, koliko se da, izda obiščeva nekaj muzejev. naprava se najde na razstavi celice, saj imajo enake para-stvo in krst, poroka, telesna koristiti. Dragica Gašpar Porabje, 17. aprila 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA LEP DAN V PREKMURJU Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. 4. aprila 2008 smo učenci in tudi drsali po toboganu. Po daj. Na avto učitelji, ki smo 28. novembra kopanju smo se odpravili pro-busu nas je 2007 sodelovali na tekmova-ti domu, med potjo smo imeli čakala ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. SVEKLINA Vej se, ka v velkoj vročini človek nikšne vole nema za kakšo delo. Ranč nema vole, ka bi si zdihavo. Kuman čaka, ka večer pride, ka se razladi. Pa je ranč tak z drugimi živimi stvari. Pa z ribami tö. Pa z zlato ribico je tö tak. Bila je takša vročina, ka se je zrak vcejlak dola stavo. Stisno se je doj k zemlej, ka je vse spalo, vse si je eške kuman zdihavalo. V potoki zlate ribice se je voda tak gor segrejla, ka bi skur leko djajce nut sküjo. Ribe so eške kuman lampe opejrale. Nešterne so že skur trbüj gor obračale. Sunce pa je segrejvalo, njegva sveklina pa skur vsikšoga oslepnola. Ribe so velko nevolo mele. Pred tou vroučo sveklino so se potegnole nut pod korenje stare vrbe pa djauše. Depa preveč malo je bilou toga korenja, za vse ribe. Tak so edne ostanola na toj vroučoj sveklini pa trpele, trpele. Kuman, rejsan kuman so čakale, naj nouč obime zemlou, ka se razladijo. Pa tou so tö čakale, ka se malo vönaspijo. Vej so pa trno snene bile od vroučoga sunca, od skur gorzavrete vode. Pomalek, trno pomalek se je sunce vleklo ta za brejg. Pa gda je odišlo za brejg, je nej kaj boukše bilou. Eške tadale vrouče, samo tiste slejpe svekline je več nej bilou. -Eške malo pa nouč pride, po tistom se dun spočinemo. Tak mo spale kak bujte, - je ribam davala volou do žitka zlata ribica. - Če ti tak povejš, de gvüšno tak, - si je kuman zdihavo stari krap. Pa tou je bilou vse, ka je leko povedo. Druge ribe pa so ranč tou nej mogle prajti. Depa nouč vsigdar za dnevom pride. Pa je tisti den gnako bilou. Spadnola je nouč. Mejka pa malo bole ladna, kak je biu den. Ribe so začnole zejvati. Trno velko volou za spati so doubile. Pa bi odišle spat, če ... Ja, ribe bi spale, če bi nej prišla edna druga sveklina. Na nebo se je privlejko pun mejsec. Tak je biu velki, tak je biu svekel, skur kak bi den biu. Zat pa, ka ribe ne morejo zaprejti oči, so spati tö nej mogle. Zdaj je eške nevola prišla v potok. Nej pa nej pa nej mouč spati. Ribe so se premetavale po vodej, kak bi se njim pomalek mejšalo. - Pa si prajla, ka mo spali kak bujti, - se je z zlato ribico korila kusta riba. -Ka naj zdaj naredim, če pa tak svejti. Naj mejsec doj vgasnem, -se je za sebe gor gemala. Lagva vola se je naselila v potok. Mejsecova sveklina pa je sijala vse bole pa vse bole krepko. Zlata ribica je brž začnila broditi, ka naj naredi. Kak naj ribam nouč stvouri, ka do spale? Rejsan, ka je čalejrska riba, depa una samo želenje spuni, gda je zgrablena. Brodila je pa brodila, pa pitala mejsec. -Mejsec, zgrabo si me v tou tvojo sveklino. Dun me püsti iz tej svekline pa ti želenje spunim, - ga je nagučavala. - Tvoje želenje pa ja bou, ka več ne boš sveklino na zemlo piščavo. Druge ribe so jo poslüšale, mejsec pa nika. Eške bole je svejto. Dokejč je nej pred njega prišo kusti čaren oblak. Sveklina je doj vgasnola. Pa je prišo eške drugi oblak. Ribe so začnile nazaj zejvati. Napou snene so se zavalile svojoj zlatoj ribici, ka je tak naredla. Depa nagnouk se nju iz porabske literature, šli na izlet v Prekmurje. Ta izlet nam je organiziral Zavod za šolstvo Republike Slovenije preko turistične agencije „Pütra” v Murski Soboti. Na tem izletu smo spoznavali znamenitosti Prekmurja. Najprej smo si ogledali podjetje Radenska v Radencih. Tam smo dobili tudi pijačo za cel dan. Po ogledu tovarne smo obiskali terme Radenci, in se sprehajali po parku. Na žalost nismo videli veveric. Potem smo nadaljevali pot do Veržeja, ogledali smo si Babičev mlin na Muri. Gospod Babič nam je pripovedoval zgodbo o mlinu. Zvedeli smo tudi to, da je to že njihov četrti mlin. Po zanimivi zgodbi in po ogledu mlina smo se odpravili proti Murski Soboti. Občudovali smo, Pokrajinsko in študijsko knjižnico, pogledali smo otroški in odrasli oddelek. Naslednji naš obisk je bil v uredništvu časopisa Vestnik in radia Murski val. Opazovali smo kako nastaja časopis ali ena radijska oddaja. To je bilo zelo zanimivo. Za darila smo dobili majice z napisom Vestnik ter Murski val. Za kosilo smo dobili pico in večerjo. Ta dan smo se počutili zelo dobro. V imenu udeležencev bi se rada zahvalila za nagradni izlet organizatorju, posebej hvala gospe mag. Valeriji Per ger, višji svetovalki za šolstvo Slovencev na Madžarskem. Hvala naši prijazni vodički, od katere smo dobivali med potjo mnogo novih, zanimivih informacij. Hvala še tovarni Radenska za pijačo, časopisu Vestnik in radiu Murski val za majice. Martina Zakoč DOŠ Gornji Senik Jeseni smo se udeležili tekmovanja iz slovenščine in za nagvodička Violeta. Pot nas je vodila najprej v Radence. Tam smo si ogledali, kako stekleničijo mineralno vodo. To je bilo za nas zanimivo. Potem smo se z avtobusom peljali do Veržeja, kjer smo si ogledali Babičev mlin na reki Muri. Naša tretja postaja je bila Murska Sobota. Tu smo si ogledali lepo študijsko knjižnico. Nato smo si ogledali radijsko postajo Murski Val, ki je dobro znan vsem prebivalcem Pomurja in Porabja. Imeli smo možnost videti, s kakšno tehniko delajo. Pokazali so nam, kako urejajo časopis Vestnik. Takrat smo že bili zelo lačni in smo komaj čakali, da nam prinesejo pice. Naš program se je nadaljeval s kopanjem. Tu smo uživali skoraj tri ure, ne samo mi, tudi učiteljice in učitelj. Po končanem kopanju smo šli do gostišča Šinjor, kjer smo imeli okusno večerjo. Po večerji smo se napotili domov. Res smo preživeli lep dan in hvala Valeriji Perger, da nam je organizirala to pot. Diana Holec, Gabriella Labric, Laslo Pinter, sok. Naša pot se je nadaljevala rado smo dobili izlet. Udeležili proti Moravskim Toplicam, so se ga otroci iz osnovnih šol znouva nej dala spati. Pa eške ružilo pa treskalo je kak v pekli. Kuman so čakali na sunce. Sunce je bar tiüma. Miki Roš v Terme 3000, kjer smo se kopali. Do večerje smo tukaj uživali, se žogali, kopali in Števanovci in Gornji Senik in mi iz Gimnazije v Monoštru. Odhod je bil zjutraj zelo zgo- Porabje, 17. aprila 2008 Gimnazija Vabilo Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na PETEK, 18.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM , 11.35 OSMI DAN, 12.05 ČLOVEK, DREVO IN GORA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: BOROVNIČEVO PRESENEČENJE, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MORJE, 16.25 PETA HIŠA NA LEVI: DAN DOBRIH DEL, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 VOJNA NAPOVED ZNANOSTI, ANG. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNI, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.4.1990, 0.50 VOJNA NAPOVED ZNANOSTI, ANG. DOK. ODD., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL PETEK, 18.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 TEDENSKI IZBOR, 16.35 PRIMORSKI MOZAIK, 17.05 ŠTUDENTSKA, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JANA MILČINSKI IN SPOMINI NA SOPROGA FRANETA, 20.00 KRAKATAU -ZADNJI DNEVI, ANG. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 ZLOBA, AM. FILM, 23.00 MOJE POLETJE LJUBEZNI, ANG. FILM, 0.20 DEADWOOD, AM. NAD., 1.25 INFOKANAL * * * SOBOTA, 19.04.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, PON., 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.15 ITALIJAN, RUSKI FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.50 50 LET TELEVIZIJE, 21.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 HRI-BAR, 23.20 RIM, AM. NAD., 0.15 CARLITOV ZAKON, AM. FILM, 2.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.4.1990, 3.00 DNEVNIK, 3.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.50 INFOKANAL SOBOTA, 19.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.4.1990, 8.35 VROČI STOL, 9.30 PRIMORSKI MOZAIK, 10.00 ŠTUDENTSKA, 10.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 10.50 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 11.45 TEDENSKI IZBOR, 15.20 OLIMPIJSKI MAGAZIN - POZDRAVLJEN, PEKING, 15.55 DP V ODBOJKI (M), 18.10 NOGOMET, BLACKBURN -MANCHESTER UNITED, 20.00 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE, AM.-KAN. FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 ALPE-DONAVAJADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.30 SOBOTNO POPOLDNE, 0.45 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.30 KRONSKA PRINCESA, ŠVEDSKI TV FILM, 3.10 INFOKANAL * * * NEDELJA, 20.04.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 ŠPORT ŠPAS, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 VSTAJENJE OD MRTVIH, SRBSKI FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.4.1990, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 20.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.4.1990, 9.45 GLOBUS, 10.15 ZAPOJTE Z NAMI, 10.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: OPREKELJ, GLASB. DOK. SER., 10.50 ZDRAVLJENJE Z MORSKIMI PSI, ANG. POLJ. SER., 11.50 TEDENSKI IZBOR, 14.15 DIANA, SRBSKA DOK. ODD., 15.00 KONCERT ROMSKE SKUPINE LANGA, 15.55 NOGOMET, HIT GORICA -MARIBOR, 17.50 MOBY DICK, AM. FILM, 20.00 URGENCA POD EVERESTOM, ANG. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA NAD., 21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.20 NA UTRIP SRCA, 0.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 21.04.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 VOJNA NAPOVED ZNANOSTI, ANG. DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 KOŽA, DLAKA, PERJE: VELIKANI MORJA, DOK. NAN., 16.10 SEJALCI BESED: JOSIP JURČIČ, OTR. NAN., 16.35 BINE: KOSTANJ, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREM, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.4.1990, 1.25 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, FRANC. DOK. SER., 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 21.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 SOBOTNO POPOLDNE, 11.30 SLOVENCI V ITALIJI, 12.00 POSEBNA PONUDBA, 12.15 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 13.00 OSMI DAN, 13.30 ARS 360, 13.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.4.1990, 14.10 ALPE-DONAVAJADRAN, 14.40 EVROPA.SI, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 V MRTVEM KOTU: HITLERJEVA TAJNICA, AVST. FILM, 0.15 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 2.20 INFOKANAL * * * TOREK, 22.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.35 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, FRANC. DOK. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM OKRASNA ORHIDEJA, POUČNO RAZV. ODD., 16.10 ZOJA KAJETO, RIS., 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 16.45 LEPA NEDELJA PRI SV. JAKOBU NA RESNIKU, AN. FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: JUŽNA AFRIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 JAPONSKA V RUŠEVINAH, FRANC. DOK. ODD., 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.4.1990, 0.20 GOZDOVI SLOVENIJE, PON., 0.45 KOŠUTI, FRANC. FILM, 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL TOREK, 22.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.4.1990, 8.00 STUDIO CITY, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 SVET OPERE: LYONSKA DRŽAVNA OPERNA HIŠA, NEMŠ. DOK. SER., 20.25 GLOBUS, 21.00 OSAMLJENA LJUBEZEN, POLJSKI FILM, 23.00 PAPEŽ JANEZ PAVEL II., IT.-AM. NAD., 0.25 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 2.30 INFOKANAL * * * SREDA, 23.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 LEPA NEDELJA PRI SV. JAKOBU NA RESNIKU, AN. FILM, 11.15 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.40 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 12.10 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 UMETNI RAJ, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA: JUŽNA AFRIKA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IZBRANO POGLAVJE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 FERI LAINŠČEK, METOD PEVEC: HIT POLETJA, SLOV. FILM 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.4.1990, 0.45 IZBRANO POGLAVJE, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 23.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.4.1990, 8.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VEČERNI GOST: DR. MIHA KOS, 19.55 ŠPORT, 22.00 OPERACIJA CARTIER, TV FILM, 23.30 VAN VEETEREN: PRIMER G, ŠVEDSKA NAN., 1.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.05 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 24.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZBRANO POGLAVJE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 UBEŽNIKA, IGR. FILM IZ FINSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 CIRIL KOSMAČ-JURIJ SOUČEK: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, MONODRAMA, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.4.1990, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 24.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.4.1990, 7.55 HRI-BAR, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z UMETNIKI ... PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA -IGOR OZIM, 20.00 50 LET TELEVIZIJE: IZ ARHIVA PORLA, 20.30 NOGOMET, POKAL UEFA, POLFINALE, 23.30 POJDI, MALA! BELG.FRANC. FILM, 1.10 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.15 INFOKANAL Moški Ka pravi na poročni noči mouž, šteri je šofer? Na, tü so namé že tö doj njali! In zobozdravnik? Nede bole-lo! Školnik? Ponavlanje je mati znanja. Djagar? Samo sam probo strliti! Pilot? Bog vari, ka bi trbelo doj iti. Rdeče Ena ženska se tak naglo vozi, ka sploj ne vzeme vpamet posvejt, steri že dugo rdeče svejti. Zatok, ka nešče priznati, da je hibo napravla, pride na birovijo. Birov go pita: »Povejte, gospa, ka je vaša meštrija?« »Leranca sam,« pravi. Zdaj birovi ešče lampe odprejte ostanejo. »Vejte ka, draga gospa, že leta dugo na tau čakam,« se obrne pa svojomi pomočniki zapovej: »Prineste nüt velko tablo pa dvej-tri kili krede. Vi, gospa leranca, nam pa petstokrat na tablo napišite: Nigdar se več ne mo pelala prejk rdečoga!« Revijo otroških kulturnih skupin ZSM, ki bo 20. aprila (v nedeljo) 2008, ob 15.00 uri v kulturnem domu v Sakalovcih. Predstavili se bodo: • FS I. in FS II. ZSM DOŠ Gornji Senik, • FS I. in FS II. ZSM DOŠ Števanovci, • FS ZSM Sakalovci, • Pevska zborčka ZSM DOŠ Gornji Senik in Števanovci, • Mlado gledališče ZSM Monošter, • Seničke zvejdice ZSM DOŠ Gornji Senik SMEJ JE POU ZDRAVDJA Laži Viktor je dober padaš Petri. Vse si šegao mata zgučati, kak ta vertivala, delala, včasi ešče si od svoji ženaj tö kaj povejta, vöspravlata. Cekne se Viktor: »Vejš, ka mi žena laža, venak me vara (megcsal) tö.« »Kak pa ti tou znaš,« pita Peter. »Kak, kak! Tak, ka je gnes rano domou prišla pa mi pravla, ka je pri svoji sestri bila.« »Kak pa znaš, ka ti je lažala?« »Kak? Tak, ka sam ge pri njenoj sestri bijo.« Vse naaupek Ilonka pa Rožika sta dvej dobre padaškinje. Ilonka je bole vse najgeri, zato pita Rožiko: »Ka zdaj dela tvoj mouž, ka več nema slüžbe?« »Djagarom pomaga pa se z njinim autonom vozi.« »Kak pa dé njemi?« »Vse naaupek, kak bi trbelo. Z autonom vse zavadi, s pükšov pa nika.« V. Gašpar Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB