Fosamezim številka 10 vinarjev.
Siev. 131.	v mm v celrlek, 8. junija \m.	Leto XL!V.
== Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 2B-— za en mosoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29"— za ostalo inozemstvo . „ 351—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mesoo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80
= Sobotna izdaja: ==
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— i.a ostalo Inozemstvo . „ 12'—
=-= Inserati:----r=
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka iu 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano: ==s==3 Enostolpna petitvrsta po 00 vin.
Izhaja vsak dan, Izv; emšl no-dalje in praznike, ob 5. nrl pop,
Redna letna priloga vozni rei
uir Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se no vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškoga teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn poštne Uranllnioa avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horc. št. 7503. — Opravuiškoga telefona št. 188.
Za vdove in sirote 1 zbera.
Cesarske vojske so zavihtele roko k silnemu udarcu proti laški deželi. Proti jugu so udrle s pomladnimi hudourniki, polne neugnanega poguma se vsipajo s svojim sijajnim orožjem dol na cimberske poljane. Nad dvoglavim orlom poljejo starodavni spomini...
Premoči in vremenskim strahotam so kljubovale naše čete in skalno trdno stale na straži ob meji, dokler ni končno prišla: veličastna ura, pravičnega povračila proti zagrizenemu, izdajalskemu sovražniku na jugu.
Sedaj je zopet oživel krasni stari Ra-deckijev napadalni duh: davno so tirolske meje prekoračene in osvojene laške obmejne trdnjave. In sredi izbranega jedra čet stoji naš železni, naš preslavni tretji zbor, kakor vedno postavljen pred najsil-nejše naloge.
Veselo vriska notranja Avstrija in z žarečimi očmi čitamo dan za dnem polni ponosa o neminljivih vojnih činih naših junakov, Toda kakor so krasni in srce po-vzdigajoči ti čini naših domačih polkov — ena senca zatemnuje ta zmagoslavni sij, v čašo veselja pada kaplja gorjupe beli. Za to zmago .je moral mnog naših najboljših in najhrabrejših mož dati svoje življenje in v domovini žalujejo za njimi njih vdove in sirote.
Dela svoje težke hvaležnosti in časti, ki jo dolgujemo junaškim bojevnikom tretjega zbora, ne moremo na boljši in destoj-nejši način poravnati, nego s tem, da se ob uri radosti in zadoščenja požrtvovalno spominjamo onih nesebičnih junakov, ki so nam pomagali izvojevati zmago z najčistejšo žrtvijo — s svojim življenjem.
V svoji neminljivi, pregloboki hvaležnosti pošljimo našim junakom tam zunaj, ki se pripravljajo na nove silne čine, svečano zagotovilo, sveto obljubo, da sprejmemo nase skrb za njihove vdove in sirote, da jih v krvavi bitki ne bo težila vsaj skrb za drago družino.
Zato se obračamo danes na celokupno naše prebivalstvo, na mesta in vasi, da se
Slava iroi Andreju farju i
Bodi mi dovoljeno priobčiti par vrstic v slavo baronu Andreju Winklerju! Kot urednik »Primorskega lista« sem imel svoj-čas priliko seznaniti se dobro z g. baronom, ki je bil listu dopisnik in podpornik. Podati hočem nekaj značilnih potez iz njegovega delovanja med goriškimi Slovenci.
Baron \Vinkler je bil mož, kakršnih nam je malo rodila slovenska zemlja. Rojen je bil na trnovski planoti pri Nemcih v goriškem okrajnem glavarstvu kot sin premožnih slovenskih kmetskih stari-šev. S svojo nadarjenostjo, neumorno pridnostjo, vestnostjo in požrtvovalnostjo ter s svojim mirnim, a trdnim značajem se jc povspel do najvišjih služb in časti. Postal je predsednik kranjske dežele in baron. Po svojem verskem prepričanju je bil^ katoličan in udan katoliški cerkvi. Kljub svojemu visokemu stališču je rad občeval s preprostim ljudstvom. V Gorici se je zanimal celo za »Slov. kat. delavsko društvo« in društvo »Skalnica« ter jima bil dobrotnik. Prav rad je podpiral tudi »Šolski dom« in »Slovensko sirotišče«. Ohranil je ves čas svojega življenja gorečo ljubezen do svojega naroda, ki je pa ni kazal toliko v ljubezni, kolikor v d e j a n j i. Njegovih del v prid slovenskemu narodu je brez števila. Baron Winkler jc bil mož del a. On ie
v uri svetega domovinskega navdušenja od-dolže našim nezabnim junakom in po svojih najboljših močeh prispevajo za vdove in sirote našega železnega zbora.
Vsak posameznik, vsako županstvo, vse posojilnice in hranilnice, vsako društvo in družba, vsak prispevaj po svojih močeh! Pokažimo dejansko hvaležnost našim junakom. Vsi darovi naj se pošiljajo na naslov: Slavno c, šn kr, vojaško poveljstvo v Gradcu. Darovalce in darove bomo hvaležno beležili v našem listu.
Bil sem oni dan na Gradu. Pred menoj je šel vojak; hitro je stopal in pogled jc imel obrnjen vedno na isto mesto. Kaj je neki bilo? Po stezici med travniki se je šetala družina z več malimi otroki, K njej je hitel mož v cesarski suknji, pa ji je od daleč zaklicali »Gospod major mi je ukazal, naj vam povem, da ne smete hoditi po travi.«
Kako bi bili kmetje hvaležni, ko bi povsodi čuvalo nad njihovimi njivami, travniki in gozdi oko takega skrbnega majorja! Ne samo pri Ljubljani, ampak pri vsakem večjem kraju se daleč naokoli pozna škoda, ki jo delajo kmetu razni šetalci in izletniki. Tu vidiš celo kopo otrok, ki se igrajo po travniku; tam ti plane mestno dekle na sredo njive po mak ali kako drugo cvetico, pa ti potepta pšenico ali rž. Prideš v gozd, pa najdeš na dolgo in široko vse požgano: mestni postopači so to naredili. Neki posestnik blizu Ljubljane ima veliko kostanjev na svojem posestvu. Gospodje, ki davek določujejo, so mu ga hoteli naložiti tudi za kostanj, pa jih je prepričal, da kostanja ne obira in ne prodaja, ker mu ga drugi oklatijo še nezrelega.
Tožbe o tej nadlogi iz mest so že jako stare. Legenda sv. Frančiška pripoveduje, kako je nekdaj ta svetnik pridigo val v neki vasi. K pridigi je prišlo veliko meščanov. Po pridigi pa pride župnik tistega kraja k svetniku potrt in obupan in se pritožuje:
neprestano in veliko delal tudi še v visoki starosti. Dal je s tem vsem, ki delujejo v javnosti, preiep zgled.
Ljubljanski župan dr. Tavčar je izrekel o njem v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 2. maja t. 1. te-le lepe besede: »Bil je deželni predsednik cd leta 1889. pa clo leta 1892,, in sicer edin deželni predsednik, ki smo ga imeli, ki je bil tudi slovenskega pokolenja in, kakor mu ob grobu tudi rad priznam, slovenskega prepričanja. Stekel si je za deželo obilo zaslug in tudi za naše deželno stolno mesto, vsled česar je bil imenovan častnim občanom dne 20. julija 1883.« Lepe besede! Pripomniti moram le, da se mi zeli za takega moža premalo, ako o njem rečemo, da°mu na grobu le priznamo, da je bil slovenskega prepričanja, saj slavi p o -k o j n c g a b a r o n a \V i n k 1 e r j a b r e z števila monu mentalni h del, ki jih je izvršil v prid slovenskemu narodu! Baron Winkler je bil tisti mož, ki jc ustvaril podlago za razvoj goriških Slovencev. Na tej podlagi stojimo še danes. Vse, kar se je kasneje storilo do današnjega dne za napredek goriških Slovencev, stoji trdno in neomajno na podlagi, ki jo je postavil baron Winkler,
Ozrimo se v minulost! Dne 6. aprila 1861 so bili na podlagi posameznih deželnih redov sklicani prvič v posvetovanje deželni zbori. Odsihdob so sc obrnile in sc polagoma šc obračajo na bolje razbere Slovencev, dasi niso zanjo kaj ugodni ac-žclnozborski volilni redi. ker spadajo lo-
»Ves vinograd so mi opustošili.« Svetnik ga je tolažil, da mu bo Bog škodo nadomestil, in res je tisto leto pridelal toliko mošta, kakor še nikdar poprej. Tega župnika je Bog odškodoval, kmetu pa morajo pomogati tisti, ki so za to postavljeni.
Predvsem mora šola vplivati na mladino, da ne bo delala škode. Otroci, katerih starši se ne ukvarjajo s poljedelstvom, še pojma nimajo o tem, da delajo škodo, ko teptajo seno po travnikih in žito po polju. Pa ne samo otroci, tudi odrasli so taki, da jim še na misel ne pride, da delajo škodo, če se sredi travnika vležejo v mlado seno in ga potlačijo, da se več nc more vzdigniii, ali pa puste svojim psom, da se premetavajo po žitnem polju. Treba je te ljudi zgodaj navaditi, da bodo spoštovali kmetovo lastnino. Za to je pa na prvem mestu poklicana šola, da vzbudi v tem oziru v mladini vest, ki jim bo branila poškodovati tujo lastnino,
Pri raznih živalih opazujemo lastnost, da vse raztrgajo in pokončajo, kar jim pride v kremplje. Ta lastnost se kaže velikokrat tudi pri mladini. Včeraj si videl novo kopico ob potu, danes je že razdejana. V gozdu je lep grm, poln cvetov. Kmalu je vse cvetje potrgano in leži po tleh. Kako iepi so naši hribi spomladi, ko jih pokriva vse polno cvetočega teloha! Pa pridejo meščani in se kakor zverine vržejo na lepe cvetice. Kmalu ni nobene več, ceste proti mestu so pa vse posejane s temi cveticami. Pravo vandalstvo! In ni tako redka reč, da napravi mladina iz mesta izlet na deželo pod vodstvom učiteljstva, pa je, kakor bi se bil vsul roj kobilic iz mesta, ki zapušča za seboj sledove pusto-šenja. Velikokrat se je tudi že čula tožba, kako slabo se godi našim planinskim cveticam. Kakor so nekatere živali že izumrle, tako tudi te in one cvetice kmalu nc bo več, če ne pride pomoč.
Ljubljansko učiteljstvo — morda tudi po deželi — je imelo od šolske oblasti lepo nalogo, preudarjati, kakšne slabe sledove bo pustila vojska pri mladini, in kaj bo treba storiti posebno po vojski, da sc te rane zacelijo. Gotovo je vse hvale vredno,
čeni k petim posebnim pokrajinam. Posebno neugodne so bile takrat razmere za Slovence na Goriškem. Tukaj šteje sicer prebivalstvo, kakor je povdarjal baron Winkler v deželnem zboru, dve tretjini Slovencev in le eno tretjino Italijanov, a število poslancev v deželnem zboru jc znašalo po prvotnem določilu deželnozborskega volilnega reda dve tretjini (t. j. 14 od 21) za Italijane in le eno tretjino (t. j. 7 od 21) za Slovence. Vendar poslanec Winkler ni obupal. V popolni složnosti z drugimi slovenskimi poslanci se je pogumno poprijel dela. Prijazni so bili takrat Slovencem tudi nekateri Italijani, med njimi zlasti deželni glavar Viljem grof Pacc in njegov namestnik dr. Karol Doliac (Doljak). Poslanci kmetskih občin so izvolili Winklerja v deželni odbor. Bil jc takrat on edin Slovenec v goriškem deželnem odboru, ki jc štel pet udov. Kot odbornik s c je W i n -k 1 e r takoj lotil slovenskega u r a d o v a n j a i n j c z modrim nastopom dosegel, da j c deželni odbor naročil vsem slovenskim občinam, da naj občujejo jo ustno in pismeno v slovenskem jeziku. Še več! S pomočjo obeh Italijanov grofa Pacc-ja in Doljaka sc jc posrečilo Winklerju skupno z drugimi slovenskimi tovariši zvišati z enim samim glasom večine število slovenskih poslancev od 7 na 10 s tem, da se jc volilni okraj veleposestnikov s 6 italijanskimi poslanci razdelil v dva oddelka, in sicer posebe za Italijane in oosebe za Slovencc, ki naj bi vo-
da mislijo šolske oblasti na izboljšanje mladine. Pa naj tudi reč, o kateri govorimo v tem sestavku, sprejmejo v svoj program. Zelo koristno bi bilo, ko bi učitelji šli tudi izven šole malo za mladino. Otrokom pa bi se moralo ukazati, da morajo poslušati in ubogati vsakega učitelja, čeprav poučuje na kaki drugi šoli.
Po vinorodnih krajih imajo jeseni posebne čuvaje, da čuvajo vinograde. Prav tako so ponekodi čuvaji za koruzo, da odganjajo vrane in druge tatove aH pa se postavljajo na njive strašila. Povsodi pa ni mogoče nastavljati čuvajev. Zato naj bi p<> policija in orožništvo obračalo več pozornosti na razne škodljivce.
Zlasti pa bi morale biti določene večje kazni za tiste, ki delajo poškodbe po vrtovih, njivah, travnikih in gozdih. Sedaj se ceni samo škoda, ki se more kaki osebi dokazati, in se ta oseba obsodi, da jo plača. Toda ena oseba ne stori toliko škode, da bi si kdo zaradi nje hotel nalagati razna pota k sodišču. Škodljivcev je pa veliko, in če vsak posamezni napravi le male škodo, je vendar škoda vseh velika. Zato naj bi bile že za male poškodbe občutne kazni.
Po več krajih je navada, da tisti, ki mu je kos kruha padel na tla, kruh pobere in ga spoštljivo poljubi. In če bi v sedanjem času kdo vrgel kos kruha na tla, bi se nam to zdel zločin. Kdor pa tepta travo po travnikih in setve in nasade po njivah, ta tepta z nogami vsakdanji kruh. Skrbimo, da se to ne bo godilo in spoštujmo božje darove.
Vojska i Husi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. junija. Uradno se je razglasilo:
Premočne sile so napadle naše v Voliniji in ob spodnji Putilovki boreče se bojne sile, katere smo umaknili v prostoru pri Luck, Premikanje sc je izvršilo, ne da bi ga sovražnik bistveno motil.
lila vsaki po tri poslance. Od takrat naprej so imeli Italijani le 11 poslancev, Slovenci pa 10, v odboru Italijani 3, Slovenci 2. Tako se je zgodilo, da niso mogli Italijani brez Slovencev v deželnem zboru ničesar več storiti. S tem činom so si baron W i n k 1e r in tovariši ovekove-č i 1 i ime med goriškimi Slo« venci. Tako se jc postavila podlaga, na katero so zidali kasneje naši politični voditelji. Na tej podlagi so dosegli velike uspehe. Ves veliki napredek goriških Slovencev na političnem in šolskem polju, ki so ga dosegli naši voditelji, ima koncem koncev tu svoj vir. Na Goriškem je prodrlo slovensko uradovanjc v političnih, sodnih in šolskih uradih tako, kakor v nobeni slovenski pokrajini. To jc monumen-talno delo pokojnega Winklcrja. Tudi novi volilni red za goriški deželni zbor sloni na tej slavni priboritvi barona Winklerja.
Ko je leta 1858. prevzel poslanec Win-lcler kot okrajni glavar vodstvo tolminske« ga glavarstva, sc je pri tem oblastvu z ozirom na § 19. državnega osnovnega zakona z dne 1. decembra 1867 takoj vpe* ljalo poslovanje z vsemi občinami in slovenskimi strankami v slovenskem jeziku Marsikomu ni bilo to prav, a okrajni gla. var Winklcr je bil mnenja, da veže urad< nike zakon in službena prisega. Sčasoma se jc začel slovenski jezik širiti tudi pe drugih uradnijah slovenskih pokrajin.
To jc lc par potez iz \Vinklerjevega delovanja na Goriškem. Obljubil mi je bil da mi bo dal nekaj podatkov iz svoipga
t
topovi, navadni poljski in gorski topovi niso niti vračunani. »Times« občudujejo spretnost avstrijskih poveljnikov, s katero so vodili v tem težavnem ozemlju čete.
Pobitost na Montecitorio.
Lugano, 7. junija. Milanski listi so poročali, da niso bili včeraj v italijanski zbornici posebno dobre volje in zavestni zmage; vse je bilo mrzlo, poslanci so bili nc-voljni in poznal se jim je moralni maček. Poročevalec »Corriere« je grajal, ker so bili poslanci hladni in nič navdušeni. Vtis je napravila zbornica, da so se zbrali strokovnjaki, ki razpravljajo o tehničnih in o upravnih vprašanjih. Poroča se, da otvoritev zbornice ni zadovoljila. Poslanci so slabe volje, ker ni vlada nič izjavila. Nihče se ni spomnil Cavourja, katerega smrti obletnica jc bila včeraj, tudi ruskih poslancev niso pozdravili, Katoliška »Italia« je pisala: Pričelo se je slabo, lahko se pričakujejo viharni dnevi. Vse stranke so nezadovoljne in nemirne, dvomijo, nihče nc vc, kako naj sc pride iz zagate. Počakati sc mora, dokler se nc pojasni položaj. Odkritosrčen je bi! pravzaprav le socialist Ferri, ki jc predlagal naravnost grajo: Sedanja vlada je varala deželo, ker je pričela vojsko, ne da bi bila dovolj za njo pripravljena. Vsako nadzorstvo po parlamentu zatre in skriva narodu resnico. Novi možje naj nadomeste sedanje ministrstvo, da doseže žrtev laške krvi boljše uspehe. Reformni socialist Canepa, ki je sicer zvest pristaš vlade, jc vložil interpelacijo, ki zahteva kontrolo vlade med vojsko, Podobne predloge so stavili tudi vladni socialisti; eden med njimi je celo vprašal vlado, zakaj so upokojili generala Erusati. Zelo neugodno so uplivali na italijansko javnost tudi govori Puratija, Marangonija in Tovinija, ki so grajali postopanje z interniranimi poli-, tičnimi osumljenci.
Na vseh ostalih mestih cele severovzhodne bojne črte smo Ruse krvavo odbili; tako severozahodno od Ralalowke, ob spodnjem Stiru pri Berestiany, ob potoku Kormin pri Sapanowu, ob spodnji Stripi pri Jaslowjecu ob Dnjestru in ob besarabski meji.
Neka naša divizija je odbila severozahodno od Tarnopola na nekem mestu dva, na nekem drugem mestu pa sedem napadov.
Sovražnik je imel zelo težke izgube tudi v prostoru pri Okni in Dobronovcu, kjer smo vrgli njegove napadalne oddelke v ljutem ročnem metežu.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
XXX-
Po izredno težkih bojih in obrambi do skrajnosti so se deli armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda ob Putilovki umaknili in se je odsek od 01yke do blizu Mlinova (ob Ikvi) izpraznil. Naše čete so se umaknile do Stira v prostor pri Lucku. Vsled zelo težkih obrambnih razmer so se naše čete na tem prostoru tudi septembra 1915 umaknile; tudi takrat so bili prekrižani nadaljni poizkusi sovražnika, da bi razširil svoj uspeh.
Ob Ikvi, med Dabnom in Aleksinie-com, ob Stripi in med Dnjestrom ter Prutom se nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo, ki pa splošnega položaja ni prav nič izpremenila,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. junija. Wolffov urad je poročal iz velikega glavnega stana:
Položaj pri nemških četah se ni izpremenil.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 5. junija. Uradno: Nemško topništvo je obstreljevalo obmostje Uexkiill. Pri Dvinsku, severno od železnice v Ponjevjež je sovražnik nepričakovano obstreljeval naše postojanke in skušal napasti. Bil pa jc odbit.
Včeraj, 4. t. m. so se pričeli boji od Pripjeta do rumunske meje. Naše čete, podpirane od artiljerije, so na nekterih odsekih dosegle znatne uspehe.
Ko se prične napad, razbije naša artiljerija polagoma sovražne utrdbe in kritja. Nato nastopa pehota — odvisno je to od naših artiljerističnih uspehov — in zasede sovražno postojanko. Pri včerajšnjih bojih sta bila od naših junaških voditeljev polkovnik in polkov-ni poveljnik Lourie (?) ubit in polkovnik Ontsigler (?) težko ranjen.
PONOČNI BOJ PRI OKNI.
Črnovice, 7. junija. V včeraj sporočenem močnem artiljerijskem boju in sipajočem ognju pri Dorohovcu in Okni, ki se je pričel ob 4. uri zjutraj, so obsipali Rusi najprej naše jarke in nato zveze v ozadju s točo granat in razstrelili žične ovire. Ker so Rusi z zapiralnim ognjem onemogočili vsako zvezo, se jim je ob 2. uri popoldne posrečilo kljub temu, da so naši vzdržali, po več brezuspešnih navalih na eni točki vdreti v .jarke. Napadli so takoj z velikanskimi množicami skozi ozko raz-streljeno točko in hoteli vtisniti avstrijsko črto. Boj je bil izredno srdit. Av-
delovanja na Kranjskem. Vojska z Italijo nas je razkropila po svetu in baron Win-kler je med tem umrl v Gradcu dne 16. marca t. 1, V nekem pismu mi je razodel, da so bile razmere in okoliščine na Kranjskem vrlo zanimive. Bilo bi torej dobro, ko bi nam hotel dati kdo, ki so mu znane razmere, karakteristično sliko o kranjskem deželnem predsedniku Winklerju. Mož, ki se je povspel s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo do najvišjih časti in ki je slovenskemu narodu veliko priboril, zasluži, da mu ohranimo hvaležen spomin.
Naj podam še zgled, kako je baron Winkler kot dopisnik »Primorskega lista« v lični slovenščini zagovarjal naše narodne pravice. V »Primorskem listu« je pisal leta 1910 tako-le; »Minulo je pol stoletja, odkar se je proglasila ustava za kronovine avstrijske. Žalosten jc bil pred to dobo položaj naših Slovencev v narodnem oziru. Preziral se je tedaj njih jezik kakor v šoli tako tudi v javnih uradih. Izključno le nemščina je bila za Slovence tudi v srednjih in visokih šolah učni jezik. Če je pa bilo Slovencem treba občevati s tem ali unim javnim uradom, so uradniki ž njimi sicer ustno lomili slovenščino, a slovenskih zapisnikov ali slovenskih odlokov in dopisov iz tedanjih časov bi zaman iskali v uradnih arhivih. Povsod je imela nemščina prednost pred slovenščino in na Primorskem tudi italijanščina. Na polju časopisja so imeli Slovenci takrat za vse svoje pokrajine le Bleiweisove »Novice«, ki so izhajale v skromni obliki kot tednik. — — — Čvrsto gibanje pa je opazovati med slovenskim ljudstvom zlasti, odkar so se po določilih novih šolskih zakonov ustanovile za Slovence in se še po vrsti ustanavljajo slovenske liudske šole; slovenšči-
strijci so se Rusom trdovratno upirali in preprečili napredovanje. Skrajno krvavo borenje je trajalo pozno v noč. Rusi ki so sc skušali zakopati v napadalnem prostoru, so se močno upirali protinapadom. Po za Ruse izgubcpolnili bajonetnih napadih so zadali naši sovražniku velike izgube, ga pregnali iz dela novih postojank in ujeli 1700 Rusov. Včerajšnji ponočni boj pri Okni je bil eden najsrditejših ob besarabski bojni črti.
RUSKO OFENZIVO VODI GENERAL PAU?
Bukarešt, 7. junija. Novo ofenzivo Rusov proti Avstrijcem vodi baje francoski genral Pau.
NEMIRI V PETROGRADU.
Stockholm, 7. junija. V Viborškem delu Petrograda je došlo do velikih nemirov. Delavstvo je priredilo protivo-jaške demonstracije. Nosili so rdeče zastave in peli revolucionarne pesmi. Policija je naj prvo streljala v zrak, ko se pa množica kljub temu ni hotela raz-iti, so streljali ostro in ranili mnogo oseb. Nato se jc množica razkropila.
PROTI RUSKIM KATOLIČANOM.
Stockholm, 7. junija. Minski škof Mi-trofan je prispel v Petrograd, da pri sv. sinodu izposluje radikalnih odredb proti vedno »rastočemu« katoličanstvu na Ruskem.
KONGRES RUSKIH PANSLAVISTOV PREPOVEDAN.
Stockholm, 7, junija. V Petrogradu vzbuja veliko pozornost, ker je ministrski predsednik Stiirmer-Panin prepovedal kongres 15 panslavističnih ruskih vseslovan-skih društev. Prejšnji notranji minister Hvostov je v jeseni 1915 kongres dovolil.
VELIK POŽAR V ASTRAHANU.
Ruski list »Rječ« poroča, da že dva dni gore zaloge nafte v Astrahanu. Škode je več milijonov.
Vojsko z liolijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. junija. (K. u.) Uradno se je razglasilo:
Naše čete so nadaljevale napad južnozahodno pri Cesuni; vzele so Busibollo.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
- v v v X /s X
Na italijanskem bojišču se je našim četam, ki se bore južno od Asiaga, posrečilo zasesti Monte del Busilbollo, ki obvladuje severni vhod v Val Canaglia in prehode čez to sotesko.
Laško uradno poročilo.
4. junija. Od Sterio do Garadskega jezera napadi s topovi in delovanje manjših oddelkov. V Valle Lagarina (Adiška dolina) so obstreljevale sovražne baterije vseh kalibrov naše postojanke do Pasubio. Naše topništvo je učinkujoče odgovarjalo, opazovalo se je, da smo zadevali sovražne črte, Na bojni črti Posina-Astico je poizkušala 2. t. m. zvečer sovražna pehota prebiti v smeri Onaro južnozahodno od Arsiero. Naši so jo odbili s protinapadom. Včeraj
na se ojačuje in se pomalem pomika tudi v srednje šole; obeta se sedaj Slovencem celo še slovensko vseučilišče. Kako se je v ti novi dobi slovstvo gotovo nadarjenega slovenskega naroda — s časopisjem vred — razvilo, nam kaže sedanje obilno število slovenskih tiskarnic, ki jim ne manjka dela. Slovenci so v zadnjih 50 letih napredovali kakor porazmerno morda noben drugi narod popred; smemo se torej nadejati, da bodo tako napredovali tudi v prihodnje, zlasti če se jim podeli tudi to, kar jim še gre po pravici.«
Tako je pisal baron Winkler v »Primorskem listu«. S tem sem podal o njem malo sliko, ki naj spopolni to, kar se je do sedaj o njem pisalo in govorilo.
Ko premišljujemo slavna dela barona \Vinklerja, ki so vsa merila na to, da se okrepi slovenski živelj in s tem avstrijska misel na jugu, nam je milo pri srcu, ko se spomnimo drugih deželnih predsednikov v Ljubljani, v Celovcu, Gradcu in namestnikov v Trstu in toliko okrajnih glavarjev po naših pokrajinah, ki so delovali in šc delujejo v nasprotnem zmislu. Z njih dovoljenjem in z njih podporo se je globoko vkoreninila na Primorskem laška ireden-ta in so se netile nemško-nacionalne zdraž-be proti nam, dočim so se prezirali in zatirali, kakor pravi baron Winkler, zvesti Slovenci, ki niso drugega zahtevali, kakor košček kruha. Kakor bajka se glasi, da so dali po prvotnem volilnem redu za goriški deželni zbor zvestemu slovenskemu ljudstvu, katerega jc na Goriškem dve tretjini, le sedem poslancev, dočim so jih dali Italijanom, katerih je le ena tretjina, kar 14. Tako so vladali in spodkopavali avstrijsko misel. Naj bi sedanja vojska izmodrila krivce!	Dr, A, Pavlica,
živahen boj s topovi. Ponoči so napredovale znatne množice pehote, da napadejo našepostojanke med Colle di Xomo (južno od Bettale) in Collc Posina, a odbili smo jih s strašnimi izgubami. Na visoki planoti Sette Communi se nadaljuje boj z menja-jočim se uspehom za Monte Cengio. Na ostalem delu bojne črte do Brente delovanje s topovi. V Karniji in ob Soči nobenih važnih dogodkov.
5. junija. V dolini Daone so napadli 2. t, m. manjši sovražni oddelki našo prednjo postojanko blizu Malga S. Baoletto, Ko so došla ojačenja, smo s protinapadom prepodili sovražnika, V dolini Ledro intenzivno delovanje topništva, ki nam ni nič ško-dilo.
V	dolini Lagarina jc poizkušal sovražnik po običajnem streljanju s topovi napasti bojni odsek Monte Giovo-Tierno, da odvrne pozornost od pravega napada na Corni Zugna. Odbili smo ga s težkimi izgubami zanj. V odseku Pasubio dvoboj s topovi in boji manjših odelkov.
Na bojni črti Posina-Astico je napadel sovražnik po ljuti pripravi s topovi v smeri Monte Alba in Colle di Posina, Po ljutem boju je kosil naš ogenj sovražno pehoto, ko se je umahnila v neredu.
V	odseku Cengio je prisilil ponoči na 4, s premočnimi silami podvzeti sovražni napad naše čete, da so izpraznile te postojanke in da so se morale umakniti v boljše zadaj ležeče, že utrjene črte v Val Canaglia. Držali smo se na zahodnih strminah na Monte Cengio pri Shiri. Izjalovila sta se dva ponoči na 4. t, m. izvedena napada na nje.
Na ostali bojni črti do Brente akcije s topovi.
Mali drzni sunki naših oddelkov ob Soči so nam pridobili plen na orožju in na ujetnikih.
Laški napadi na naše postojanke pri Sv. Mihaelu.
Goriško, dne 6. rožnika 1916,
V	nedeljo, dne 4. t. m., so prešli Italijani v odseku Doberdob — Sv. Mihael zopet k napadu na naše postojanke. Laška artiljerija vseh kalibrov je otvorila ljut ogenj na naše strelne jarke. Da se izognejo naši brezpotrebnim izgubam, so dobile naše čete povelje, da se umaknejo v kaverne. Ob 4, uri 10 min, popoldne so Lahi zasedli brez strela od naše strani naš strelni jarek, Nato so naše čete izvršile sijajen protinapad, osvojile zopet izgubljeni strelni jarek, uničile in razpršile eno italijansko stotnijo in ujele 30 mož. Nato se je vršil do večera med obema strankama besen artiljerijski dvoboj. Naše izgube so bile neznatne. Pri zavzetju strelnega jarka od strani Lahov so ujeli Lahi samo enega našega moža. Kot izvrstno novo orožje služi posebno dobro našim proti italijanskim čeladam avstrijski buzdovan, katerega imenujejo naši »Morgenstern«.
Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je bilo mirno. Šele proti poldnevu v ponedeljek je v imenovanem odseku zadivjala bitka zopet z vso silo. Boji so se vršili neprenehoma celo popoldne pozno pod večer. Najljutejše je bilo včeraj krog 9. ure zvečer. Med grmenjem topov in rninovk so bobnele ročne granate, rožljale strojnice, pokale puške. Danes v torek je bilo predpoldne mirno, popoldne zopet huda kano-nada.
Prodiranje naših na Tirolskem.
»Berliner Tageblatt« javlja: Kakor smo pričakovali, Avstrijci na Tirolskem ne prodirajo več tako hitro, kakor ob začetku. To je naravna posledica tega previdno namišljenega prodiranja.
Težave preskrbe vojske povzročajo, da se prva napadalna črta počasi pomika naprej; kar kaže, da ni napad le temeljit, marveč tudi, da se ne drvi slepo za uspehi. Kljub temu se je beležilo napredovanje, Položaj Avstrije se je zato zopet izboljšal. Stoji, kakor je pisal nek angleški list, da je uspeh naših zaveznikov prekucnil položaj vojske v komaj treh tednih.
Velikanske izgube Italijanov.
Curih. Švicarski listi so poročali iz Milana, da so imeli Italijani ob polomu na Tirolskem take velikanske izgube, da morajo vse dele, ki so se nahajali v boju, iznova sestaviti in da jih morajo umakniti iz bojne črte.	'
Angleži priznavajo naše uspehe proti Italijanom.
London, 6. junija. (Kor. ur.) »Daily Chroniclc« je pisal. Italijani na Triden-tinskein s svojo obrambo niso dosegli takih uspehov, kakor Francozi pri Verdunu. V prvih desetih dneh so bili večkrat zelo težko premagani. V 20 dneh prodiranja so izgubili Italijani večinoma vse na Tridentinskem priborenc uspehe; vzete so bile važne italijanske trdnjave; Avstrijci so se približali robu gora in ravnini. Italijani so tudi izgubili veliko težkih topov, ki jih ni mogoče lahko nadomestiti. — »Daily Tele-graph« jc pisal: Avstrijci so posebno ponosni na svoje težke topove, ki prekašajo baje celo nemške. Trdi se, da so nastopili samo v vojski na Tridentinskem z nad 2000 srednjimi in težkimi
Maček Italijanov.
Lugano. »Giornale d' Italia« je za« liteval, na se ustanove dobrodelni odbori, ker jc vlada preslaba, da nastopi proti sovražnikom vojske, proti goljufijam vojnih dobaviteljev in proti tistim, ki sc odtegujejo vojaški službi. Vj »Giornale de Sizilia« je objavil republikanski poslanec Calagnani ojster dopis proti notranjim sovražnikom Italije, katerim pravi, da so disfatisti, »da so se odpravili«. Priznal je, da je tudi on pričakoval, nastop Itaiie bo iiitro končal vojsko. Nihče pa ni mogel napove-i dovati, da bo odpovedala angleška blo>< kada Nemčije in da bo ostala Rumunija mirna. Oživljenje Avstrije je presen netilo.
Boji do zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7, junija. (K. u.) Wolffov urad je poročal iz velikega glavnega stana:
Zgornje šlezijske in virtemberške če. te so napadle angleške postojanke pri Ho< ge, da razširijo dne 2. junija na višinah južnovzhodno od Yperna priboreni uspeh. Ostanek vasi, katerega je sovražnik še držal, kakor tudi jarke zahodno in južno od nje so Nemci vzeli.
Celo visoko ozemlje južnovzhodno in vzhodno od Yperna v širini nad 3 km se nahaja torej v naši posesti. Krvave izgube Angležev so težke. Zopet smo mogli ujeti le malo ljudi,
Na zahodnem bregu Moze so napadU zvečer močne francoske sile po ljuti pripravi s topovi trikrat po vrsti našo črto na višini Cnurette. Sovražnika smo odbili, postojanka se nahaja cela v naši roki. TudJ boji, ki so se pričeli 2. junija med gozdom Caiilette in Damloup, so nam dovedli nove uspehe.
Oklopna trdnjava Vaux se nahaja o^ danes ponoči z vsemi svojimi deli v naši-i rokah. V glavnem je bila vzeta že 2. junij} z naskokom 1, stoinije pešpolka iz Pader-, borna pod vodstvom poročnika Rackovva, učinkujoče so ga podpirali pionirji prvo stotnije rezervnega pionirskega bataljona št. 20 pod vodstvom rezervnega noročnika Ruberga,
Zmagovalcem sta sledila dva drugai dela najizvrstnejših čet. Objava je dozdaj izostala, ker so sc nam v nedostopnih podzemeljskih prostorih držali še ostanki francoske posadke, ki so se zdaj udali, vsled česar smo ujeli, ako uštejemo tudi tiste, katere smo ujeli med včerajšnjimi brezuspešnimi oprostilnimi poizkusi, nad 700 neranjenih ujetnikov in zaplenili veliko število topov, strojnih pušk in metalceo min.
Zmagovito smo izvedli tudi boje za strmine na obeh straneh utrdbe in za greben višine južnozahodno od vasi Damloup. Sovražnik je nastopil zadnje dni z obupnim naporom, da bi odvrnil padec trdnjave in njenih sosednih postojank. Vsi njegovi protinapadi. so se izjalovili z najtežjimi izgubami zanj. Poleg Paderborčanov so se posebno odlikovali tudi drugi Westialci, dalje Lipperčani in vzhodni Prusi. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil poročniku Ra-ckowu red Pour le merite.
Vrhovno vojno vodstvo.
nove napade na vlado, v katerih bo dokazal, da je vlada kriva te narodne nesreče.
Petrograd, 6. junija. (Kor. ur.) Pe-
trograjska brzojavna agentura poroča iz Pireja: Vlada misli proglasiti oblegovalno stanje za celo Grško in zapreti Venizelosa in njegove odlične pristaše.
Ententa blokira grško obrežje.
Bern, 7. junija. (Kor. ur.) »Secolo« poroča iz Soluna: Ententa jo včeraj proglasila blokado čez grško obal.
Bukarešt, 7. junija. (Kor. ur.) Tukajšnji grški poslanik je odpoklican v Atene in kakor poročajo listi, se ne vrne več.
Skuludis sa nevtralnost.
Atene, 7. junija. »Neon Asti« poroča: V nekem razgovoru je rumunski poslanik z ozirom na nov položaj vprašal Skuludisa, ali bo Grška ostala pri svoji nevtralni politiki. Ta mu je odgovoril, da dogodki v Macedoniji vladi ne dajejo povoda, da bi opustila svojo politiko nevtralnosti.
Francoski korak v Atenah.
Berlin, 7. junija. »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: »Secolo« ima iz Rima: Francoski poslanik je naznanil grški vladi, da bo Sarrail kmalu razširil svoje odredbe in ententa pride z zelo resnimi akcijami svoje mornarice. Vsled malo prijateljskega postopanja od strani grške vlade se ententa čuti od vezano od vseh ozirov in je prisiljena varovati samo svoje interese.
Kraljev god v Atenah,
Lngano, 7. junija. O priliki kraljevega godu je množica kralja pri vožnji v cerkev živahno pozdravljala in klicala: »Naj živi Nemčija!« Nemškemu poslaniku so napravili ovacije,
Jonescu in Filipescu razglašata vojni program entente.
Bukarešt, 6, junija. »Pester Lloyd« poroča: Včeraj zvečer se je vršil banket na čast Take Jonescuja in onih oseb, ki so odložile avstrijska in nemška odlikovanja. Ker je Filipescu bolan, je prebral bivši minister Olanescu njegov govor, v katerem Filipescu napoveduje združitev konservativne in konservativnodemokratične stranke. Prepričan je o zmagi entente. Če se ententi ne posreči ofenziva, pa bo organizirala defenzivo in bo strla sovražnika z ostrejšo blokado. Za defenzivo ne bo treba toliko vojakov in te bodo porabili proti nevtralcem, ki bi se ne hoteli udeležiti blokade. Take Jonescu je silovito napadal Avstro-Ogrsko in dinastijo in jc izjavil, da je vez z osrednjima silama pretrgana za vedno. Napovedal je novo agitacijo. Vladni list »Vittoriul« pravi, da je banket imel bolj notranjepolitične cilje.
Začetek vojne in Rusija,
Bukarešt, 7, junija. (Kor. ur.) Z ozirom na članek nekega Srba v »Osterr. Rundschau« piše »Bukarester Tagblatt«: Dne 25. ali 26. julija 1914 je prišel v Sinajo ameriški poslanik Karel \Vopicka, ki je bil akreditiran tudi v Sofiji in Belgradu in je pripovedoval uradno, da mu je Pasič izjavil, da je Srbija hotela sprejeti avstrijski ultimat, ker ni bilo drugega izhoda. Vse pa je bilo presenečeno, ko so slišali o srbskem mobilizacijskem povelju, Slišalo se je, da je v noči na 25. julija prišla iz Petrograda brzojavka z 2000 besedami, ki je ukazala, odkloniti avstrijske zahteve in odrediti preiskavo. Tako je krivda Rusije dokazana tudi po izpovedi ameriškega poslanika, o čegar resničnosti pi mogoče dvomiti.
Rumunija zbira vojake na ruski meji,
Basel, 7. junija. »Nowoe Vremja« poročajo, da Rumunija vso svojo armado zbira na ruski meji. Proti Bolgariji ni več nobenih čet, na ogrski meji pa je samo nekaj malo stražnih čet.
Lugano, 7, junija. Italijansko časopisje poroča, da bo ententa v Bukareštu zahtevala, da naj Rumunija zavzame jasno stališče.
Snirt Lorda mmm
srečene čolne. Preiskali so brez uspeha celo obrežje,
Christiania, 7. junija. Križarka »Hamp-shire« se je hitro potopila. Vsi so utonili. Vojna ladja je vozila v Arhangelsk,
Podvodci čolni na kraju nesreče,
Kaag, 7. junija. »Zcntral News« so poročale: Prihajajoče vojne ladje so potrdile, da sta se nahajala dva podvodna čolna blizu otokov Orkncy. Radi viharja niso mogli nobenega rešiti, Mrličev so dobili le šest,
Križarka »Hampshire« torpedirana.
Kaag, 7. junija. Uradno se je razglasilo: Križarka »Hampshire« se je potopila ob močnem severu. Po eksploziji so odrinili štirje čolni. Dvomi se, če je sploh kdo rešen. »Nieuwe Rotterdarnsche Courant« je poročal, da je potopil »Hampshire« nek nemški podvodni čoln.
London, 7. junija. Dozdaj so rešili nekaj mrličev bojne ladje »Hampshire«. Torpedovke in stražne ladje iščejo še mrliče.
Curih, 7. junija. (K. u.) V protislovju z uradnimi poročili so poročali italijanski časopisi, da se jc tam poročalo o potopu križarke »Hampshire« z lordom Kitche-nerjem in z njegovim spremstvom vojakov in diplomatov in 856 mož posadke, da je potop povzročil napad nekega podmorskega čolna.
22 štabnih častnikov na »Hampshire.«
Haag, 7. junija. »Central Nevvs« poročajo iz Londona: Došle vojne ladje so potrdile, da sta se nahajala dva podvodna čolna blizu otokov Orkney. Radi viharja niso mogli nobenega rešiti. Šest mrličev so rešili, Z lordom Kitchenerjem se je nahajalo 22 visokih štabnih častnikov na krovu.
Smrt Kitchenerja in doba vojske.
Berlin, 7. junija. »Lokalanzeiger« je pisal glede na dobo vojske z ozirom na smrt lorda Kitchenerja: Težko vprašanje je, kdo ima v angleški armadi toliko izkušenj in tak ugled, kakoršnega je imel Kitchener, da bi ga mogel nadomestiti, kar bo gotovo zelo vplivalo na dobo vojske.
Amsterdam, 7. junija. »Courant« je pisal glede na smrt lorda Kitchenerja, Strašno nevarnost dogodkov pri otoku Orkney znači dejstvo, da lahko tudi le nekaj milj od severnozahodnega angleškega obrežja nemški podvodni čolni nemoteno nastopajo in groze varnosti in obstoju Anglije.
Narodna nesreča Anglije.
Amsterdam, 7. junija. (Kor. ur.) »Han-delsblad« je poročal iz Londona: Poročilo o smrti Kitchenerja je vse užalostilo, V City so planili ljudje iz gostilen in iz pisa-ren; obkolili so prodajalce časopisov, katere so jim trgali iz rok. V klubih so bili tako presenečeni, da tega ni mogoče opisati, Na mnogih hišah so znižali zastave na pol droga v znamenje žalosti. V vojnem uradu so zastrli okna. Listi pišejo, da pomenja smrt Kitchenerja narodno katastrofo. Nekemu drugemu listu v Amsterdamu so poročali iz Londona: Liki strela z jasnega je zadelo narod poročilo o Kitchenerjevi smrti. Križarka, s katero se je vozil, se je morala cel čas boriti z viharnim morjem, Bril je močan sever, ki je najbrže prekucnil rešilne čolne.
Vprašanje nasledstva Kitchenerja.
Amsterdam, 7. junija. »Nicuvve Rotterdarnsche Courant« je javil iz Londona: Kot Kitchenerjeva naslednika prideta v poštev sir Robertson in lord Derby.
Kitchenerja so pričakovali 7. t, m, v Petrogradu?
Stockholm, 7. junija. »Aften Tidningen« je poročal: Kitchener bi bil moral priti danes čez Arhangelsk v Petrograd.
Kitchenerja so pričakovali v Kodanju in v Stockholmu v drugi polovici meseca junija, Kodanj, 7. junija. V Kodanju in v Stockholmu sta pričakovala angleška poslanika lorda Kitchenerja v drugi polovici meseca junija. Sodi se, da je nameraval izročiti obema kraljema na severu lastnoročni pismi angleškega kralja. V Parizu je razglasila vlada uradno smrt Kitchenerja, zastave so na državnih poslopjih v Parizu izpustili v znak žalosti na polovico droga.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 6. junija. Ob 3. popoldne; Na desnem bregu Moze so Nemci ponoči dvakrat napadli francoske postojanke med utrdbo Vaux in Damloup-om. Izjalovila sla se napada popolnoma. O položaju pred fortom Vaux, ki ga Nemci neprestano obstreljujejo, se ne poroča nobena izprememba.
Ob 11. ponoči. Na bojni črti severno od Verduna pehota ni nastopala. Topniški boj je trajal dalje na črti Vaux— Damloupe z nezmanjšano ljutostjo. Bataljonski poveljnik Rayral, ki je branil utrdbo Vaux z nezmanjšano silo, je imenovan za komandeurja častne legije.
Belgijsko poročilo. Obstreljevanje z obeh strani vzhodno od Pervyse— Ramscapelle.
Angleško uradno poročilo.
London, 5. junija. (Kor. ur.) General Haig poroča: Pri Zillebeeke ni nobene znatne izpremembo. Noč je bila mirna, vendar se je na obeh straneh mnogo streljalo. Na drugih točkah bojišča so Nemci dvakrat, Angleži pa petkrat napadli. Dva angleška oddelka sta pobila 40 Nemcev. Sovražne napade smo z lahkoto odbili.
Nemci napadajo ?m Verdunu ponoči in podnevi.
Curih, 9. junija. »Temps« je poročal: Obstreljevanje Verduna od strani Nemcev je preseglo vse, kar je videl svet do zdaj. Ojačenja Nemcev so prisi-lila Francoze, da so se morali umakniti na več točkah. Nemci napadajo osredotočeno podnevi in ponoči.
Tajna seja francoske zbornice raci Verduna.
Pariz, 6. junija. (Kor. ur.) Po govoru min. predsednika Brianda je sklenila zbornica, da se bo 16. t. m. v tajni seji razpravljalo o interpelaciji glede na dogodke pri Verdunu, Briand je rekel, da namerava vse pojasniti.
Angleška se \z sporazumela z Irci,
Bukarešt, 7. junija. Rumunski listi prinašajo po »Daily Cronicle«, da je Lloyd George v spodnji zbornici izjavil, da so se pogajanja angleške vlade z irskimi strankami ugodno končala in se je ž njimi sklenil dogovor.
Doooii i Mu.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 6. junija. (Kor. ur.) (Uradno poročilo generalnega štaba s 5. junija.) Na macedonski bojni črti nobenih važnih dogodkov. Operacije se omejujejo na neznatne spopade med našimi in sovražnimi patruljami. Naše topništvo je razkropilo 3. junija dve sovražni stot-niji severno od vasi Popovo (vzhodno od Dojranskega jezera) in ju prisililo, da sta se morali hitro obrniti. Dve drugi stotniji smo prisilili, da sta morali ustaviti utrjevanje na koti E07 severnovzhodno od vasi Gorni Poroj in pobegniti v navedeno vas. Sovražni letalci so metali isti dan bombe na mesto Dojran in na vasi Jorgandšik in Nikolič. Naša patrulja je ujela 4. junija ob Dojran-skem jezeru francosko patruljo, kateri je poveljeval neki častniški aspirant. Pripomniti se mora, da se poslužuje sovražnik zadnje čase pairulj, ki so oblečene v grške ali v turške uniforme.
Obstreljevanje francoskih postojank.
Pariz, 6. junija. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz Soluna, da so bile francoske postojanke ob jezeru Ardjan obstreljevane. O premikanju Bolgarov ob Stru-mi se ničesar ne poroča.
Z bolgarsko-grške meje.
Soiija, 7. junija. Ker so zahodno od reke Strume grške čete vsled odredbe Francozov in Angležev brez vsake brzojavne zveze z Atenami in Solunom, se jc tamoš-nji grški divizijonar obrnil do poveljnika druge bolgarske armade s prošnjo, da bi mu omogočil brzojavno zvezo z Atenami čez Bitolj in dovolil olajšave pri dovozu živil za grške čete, Ta nastop grškega generala pozdravljajo v Sofiji kot nov dokaz dobrih odnošajev med Bolgarijo in Grško,
Kralj Peter hoče na fronto.
Atene, 7. junija. V razgovoru z ruskimi časnikarji je rekel srbski kralj Peter, da hoče na fronto na grško-bol-garski meji. Zdravje se mu jc menda zboljšalo, pa čas in prestano trpljenje ga je zelo vzelo. Njegova okolica že pripravlja vse potrebno za odliocl v Solun.
Venizelos.
Rotterdam, 7. junija. »Daily Cliro-nicle« poroča iz Aten: Venizelos objavlja članek proti vladi, ker je utrdbo Rupel prepustila Bolgarom. Članek opozarja, kako jc vlada rezko odklanjala prevoz srbskih čet, proti Bolgarom jc pa tako požrtvovalna iu postrežljiva. Grško vladajo slamnati možje in dežela drvi v nouuJjo. .Venizelos nanovoduje
Kralj izdal povelje armadi.
London, 6. junija. (Kor. ur.) Kralj je izdal uradno povelje, ki izraža globoko žalost nad smrtjo Kitchenerja in hvali njegove zasluge za državo v neprimerno hudih časih. Častniki morajo nositi znak žalosti od 7. t. m. dalje en teden.
Podrobnosti o nesreči.
Rctterdam, 7. junija. O potopu »Hampshire« se je poročalo: Vojni ladji je poveljeval kapitan Saville. V zadnji noči, najbrže torej od 5. na 6., ob 8. zvečer jc potopila ladjo zahodno od otokov Orkney kaka mina ali pa torpedo. Opazovalci na licu mesta so pripovedovali, da so zapustili ladjo štirje čolni. Bil jc veter s severozahoda, morje jc bilo močno razburkano. Čolni, ki so patruljirali, in rušilci so hiteli takoj na pomoč, Na obrežju sc je razkropil cn oddelek, a našli so le mrliče in oone-
Angleške bajke, Rotterdam, Angleži so trdili, cla so ostali na bojišču, katero so večkrat prevozili, a našli niso nobenega sovražnika več. Uničen ni bil tudi noben podvodni čoln in so se vrnili domov do popoldne 31, maja vsi podvodni čolni, nahajajoči se na morju. To poročilo angleških listov ni, kakor mnogo drugih, odgovarjalo resnici. Po prejšnjih angleških poročilih se namreč angleško brodovje ni skupno vrnilo v svoje opirališče, marveč so se peljale ladje v razna pristanišča, kar dokazuje, da se je brodovje razkropilo.
Vedno »prepozno«. Haag, 7. junija. Admiral Jellicoe je odpotoval v London, da se udeleži posveta admiralitete. Pravilo sc ie tudi, da želi
kralj, naj mu poroča o bitki. Več listov jc besno napadlo admirala Jellicoe radi njegovih napak. Očitajo mu, da je poslal ladje preveč daleč na danska morja in da se jc pripeljal sam dve uri prepozno na bojišče. Nemške bojne ladje na Severnem morju.
Kodanj, 6. junija. (K. u.) »Berlingske Tidendc« jc poročal: Neka nemška stražna ladja je zasledovala včeraj nek angleški parnik skozi Sund v severni smeri. Parnik je ušel v Helsinborg, pozneje je nadaljeval vožnjo po švedskem morju, Južno od Sun-da je neka nemška bojna ladja zaplenila švedski parnik »Carm« in ga odpeljala v Stvinemmunde.
Izgube v bitki pri Skagcrraku.
Be riin. »Lokalanzeiger« je objavil šta-tistiko o izgubah v bitki na morju. Angleži so izgubili 23 ladij s 195.750 tonami, Nemci pa 9 ladij z 28.400 tonami. V bitki pri Skagerraku utonilo iudi 82 italijanskih godcev.
Lugano, 7. junija. »Secolo« je potrdil, da je utonilo v veliki bitki na morju pri Jutlandu tudi 86 italijanskih godcev z 2 kapelnikoma.
Izgube Angležev na nepotopljenih ladjah,
London, 6. junija. (K. u.) Uradno se je razglasilo: Ladje, ki se niso potopile, so izgubile 161 mrtvih, 137 ranjenih mornarjev in 5 jih pogrešajo.
Angleži izgubili v bitki na morju 7209 mož.
Rotterdam, 7. junija. List »Daily News« je poročal: V bitki na morju so izgubili Angleži 7200 mož.
Žrtve častnikov angleške mornarice.
London. (K. u.) Med častniki, ki so izgubili življenje v bitki na morju, se nahajata kontreadmiral Horace Hood in sir R. Arbuthnot. Po seznamu izgub admiralitete je mrtvih 333, ranjenih pa 24 častnikov. Častniki so mrtvi na sledečih ladjah: »In-defatigable«, »Defence««, »Blach Prince«, »Typerrary«, »Turbulent«, Nomad« in »Nestor«. Od posadk ladij »Queen Mary«, »In-vincible«, »Fortune«, »Ardent« in »Shark« je ostalo živih 41 častnikov. Dalje se poroča, da je mrtvih ali pa da pogrešajo 227 častnikov.
Nemd otemnili oči angleških mornarjev.
Rotterdam. V bitki pri Skagerraku so uporabljali Nemci žaromete, katerih žarki so otemnili oči Angležev. Angleški topničarji zato niso mogli dobro meriti.
Angleži pogrešajo še sedem ladij.
Karlsruhe. Poročalo se je že brzojavno, da se še 7 angleških bojnih ladij ni vrnilo v angleška pristanišča.
Nemci rešili 177 Angležev.
Berlin, 7. junija. \Volffov urad je poročal: Po bitki na morju pri Skagerraku so rešile nemške sile 177 Angležev ladij »Queen Mary«, »Indefatigab-le«, »Typerray«, »Nestor«, »Nomad« in »TurbuTent«. Rešile so jih malo križarke in torpedovke.
Angleži se čutijo gospodarje Calaisa.
Haag, 7. junija.-Z odkritosrčnostjo, ki mora presenetiti, je priznal »Okono-mist«, da v Angliji smatrajo že zdaj francoski departement, Pas de Calais za angleško last. List jc pisal: Mir ne bo mogoč, če Francija zopet ne dobi dragocenega departementa Pas de Calais. Je li mogoče, da more v tej zadevi Anglija kaj storiti, ne da bi bila v nevarnosti moč angleške države? Lord Brodaley je pa zapisal, naj bi dobila Francija tisti del Lorene, kjer se govori Francosko, nemški clel naj bi pa pripadel Nemčiji.
jiesievii in Italijani.
Curih, 7. junija. V »Neue Zuricliei Ztg.« je pisal neki Srb o Italiji z ozirom na Jugoslovane: »Italijanom bi bilo vse prihranjeno, če bi bili zasedli pravočasno prelaze v albanski gorah in čo • bi bili utrdili hrbet srbski armadi, ko se je umikala. Gotovo ni bila to pretirana zahteva na Italijo; prav gotovo bi nc bila izgubila nič več ljudi in blaga, kolikor ga jc sedaj, ko morajo braniti Valono. Lovčen in Črnagora nc bi bila padla ker kral ja Črnegore je mogla držati le zmagovita Srbija. Italija je pa pošiljala Srbiji rajši junaške pesmi gospoda d' Annunzia in brezkončna melanholična bujna poročila gospoda Ar-nolda Fraccarollija, kakor pa junaške topove in strojne puške gospoda Cadorna. Italijanska mešetarska politika pa ni lo zamudila pravočasne obrambe Srbije. V italijanskem političnem programu tiči prava krivda. Celi Adriji gospodovati je gotovo cilj vreden države, pa kaj morejo Jugoslovani za to, da imajo sami skoraj ravno tako dolgo črto Jadranskega obrežja kakor Italija. Tudi sami bi radi živeli, do česar imajo nič manjšo pravico kakor Italijani. Da jih to vzpodbuja do največje požrtvovalnosti, je seveda naravno. Bore sc pa za lastno zemljo, za lastno deželo. Zameriti jim tudi ne moremo, če rajši ostanejo poti Avstrijo, kakor da pridejo pod Italijo. Slovenci n. pr. so že nad 500 let (nad (300 let, ne nad 500 let. Od.
ur.) pod Avstrijo, in so dosegli lepo civilizacijo. Med desetimi avstrijskimi narodi stoje na četrtem ali pa celo na tretjem mestu. Njih rojaki v Italiji so zaostali in nimajo niti potrebnih ljudskih šol. Kako naj bi se toraj nc upirali Italiji? V ravno takem položaju so tudi avstrijski Srbi in Hrvati v Dalmaciji. Čete teh narodov se pa vojskujejo na italijanski meji. Jugoslovani se vojskujejo proti Italijanom kakor levi, in istočasno naj bi pa bili njihovi najboljši prijatelji!
Sveto dežela.
»Eclio de Pariš« poroča zadnjega majnika da se sv. stolica peča z reor-garancijo katoličanstva na vzhodu. Kardinali kolega dc propaganda fide so se razgovarjali o težavah, ki jih je povzročila vojna za katoličanstvo na Balkanu in vzhodu. Gre se pred vsem za katoliške misijone na Turškem, kjer je vlada preklicala vse kapitulacije in francoski protektorat. Sledeči podatki slovenskega frančiškana v »Cvetju iz vrtov sv. Frančiška« nam bodo odkrili kako je sedaj s katoliškimi misioni na vzhodu. V začetku vojne je Turčija zaplenila tudi vse misionske šole, zavode in deloma tudi samostane, ki so bili last misijonarjev njej sovražnih držav; obenem je prepovedala poduk v krščanski veri po vseh zaplenjenih šolah; teh šol pa je po celi Turčiji okoli 700 in so imele okoli 200.000 učencev in učenk. V očetovski skrbi za bodočnost krščanstva v sv. deželi je sv. oče izrazil željo, da naj bi turška vlada misijone v sv. deželi razglasila za papeževo ali vsaj mednarodno last. V turški vladi imajo nekaj let velik vpliv svobodomiselni mladoturki in tako se turška vlada brani iistreči želji sv. očeta. Bati se je, da bodo misijonarji po vojni misijone našli opustošene, ljudstvo podivjano, zapeljano v razkolništvo ali pa v protestantstvo. Katoliška stvar v sv. deželi posebno trpi ker je turška vlada izgnala francoske »bele očete«, ki so v Jeruzalemu imeli semenišče za vzgojo domačih duhovnikov, ki so opravljali službo božjo po obredih vzhodne cerkve. Sv. stolica je to sredstvo zelo podpirala, ker je bilo najboljši misijonski pripomoček. Turška vlada je v to šolo nadomestila mohamedanske duhovnike. Zaprla je tudi edino katoliško vseučilišče v Bejrutu, katero so vodili francoski jezuiti. To katoliško vseučilišče pa je bilo trn v peti tamošnjemu protestantovskemu vseučilišču. Avstrijski vladi se je posrečilo, da je od Turčije izposlovala da vsaj iz mednarod-nih frančiškanskih samostanov ni izgnala francoskih in italijansKih misijonarjev. Naša vlada je tudi pozvala avstrijske redovne predstojnike, da naj pošljejo misijonarjev v sv. deželo. Pa kje vzeti kar naenkrat zadostno število? Upravičen je tedaj strah, da zna vsled vojne katoliška stvar na vzhodu zelo trpeti, posebno ker se hoče v tamošnjih misijonskih postajah vgnez-diti protestantstvo. Tajnik nemškega orijentalskega društva dr. Schafer je zahteval, da naj izgnane francoske misijonarje nadomestijo nemški pastorji. V svoji knjigi »Islam in svetovna vojska« pravi; ... ni dvojbe, da nemška vse prevladujoča kultura, izvira iz »protestantovstva«. Že sedaj obstoječe nemške šole in zavodi imajo denarnih sredstev v izobilju na razpolago. Še delavnejši v razširjevanju protestant-stva pa so amerikanski metodisti, ki imajo v Bejrutu vseučilišče, gnezdo palestinskega framasonstva.
V novi reviji »Das neuc Osterreich« objavlja znani jezuit p. Sinthern zanimivo studijo o francoskem protektora-tu na vzhodu in opisuje, kako veliko in lepo je bilo misijonsko delo Francozov na vzhodu. Sedaj je francoski protektorat nad vsemi katoličani odprav, ljen in francoski misijonarji so Izgnani, njihovi zavodi zaprti. Francoski protektorat ni bil samo ' mednarodnopravnega ampak tudi cerkvenopravnc-ga značaja. Francija je bila varuhinja katoličanov tudi po naročilu sv. stoli-ce; zanimivo je to, cla sv. stolica še ni izjavila, ali še priznava obstoj francoskega protektorata. Nc reče, da ga prizna, taji ga pa tudi ne; drži se tedaj pasivno in to vkljub vsem strašnim zablodam francosko vlade. Morda je bil protektorat sam na sebi tako velike važnosti za Francijo, pot, cla republika zopet najde zvezo s sv. cerkvijo. Tako misel je menda izjavil nedavno umrli kardinal Agliardi, ki jc po vesti rimske »Tribune« rekel: »V vprašanju protektorata se nc gre za politično, ampak versko vprašanje največje važnosti. Francija čuti potrebo, da sc približa sv. stolici in vprašanje protektorata zna biti most med Francijo in cerkvijo. Država ne more biti doma protikleri-kalna iu na vzhodu katoliška.«
Sv. stolica jc po odpravi francoskega protektorata imenovala novega delegata za Carigrad monsignora Dolci naravnost pi*i sultanu. V prejšnjih časih bi ga predstavil francoski poslanik. V slučaju zmage Turčija gotovo ne bo obnovila kapitulacij in protektorata. Kot moderna država tudi avstrijskega protektorata v stari obliki nc bo dopustila. Omenjeni jezuit upa, da bo sv. stolica s Turčijo za katoličane poskrbela najbrže s konkordatom in posebnim diplomatičnim zastopstvom pri Turčiji. Po dosedanjih običajih sv. sto-licc pa skoro ni misliti, cla bi stalno poslaništvo ustanovila že med vojno, pač pa niso izključeno priprave za konkor-dat. Vest v »Echo do Pariš« bo najbrže s tem zadnjim v zvezi, gotovo pa se koleg de propaganda fide peča z bolj perečim vprašanjem, kako nadomestiti za čas vone izgnahe misijonarje. Nemški in ogrski katoličani so izjavili, da so sedaj med vojno vzhodni misijoni naša častna zadeva in skrb zanje sveta dolžnost. Vsak veren katoličan je dolžan z molitvijo in podporo pomagati Kristusovem kraljestvu v sv. deželi. V Avstriji lepo deluje za ta namen bratovščina armade sv. Križa. Poverjeni-štvo za Slovencc ima v frančiškanskem samostanu v Ljubjani. Prepričani smo, da verni in goreči Slovenci ne bodo pozabili Kristusovih potreb v sv. deželi.
Sv. dežela — judovska republika?
^New Vorski« dopisnik »Times« brzo-javija: Dosedanji ameriški poslanik v Turčiji Henry Morgenthau je v nekem govoru v Cininatiju naznanil, da se je s turškim zunanjim ministrim razgovarjal o tem, da bi kazalo in bilo koristno, da se po končani vojni Palestino odstopi Judom. Turški ministri so se izjavili za ta predlog. Nato se je govorilo o finančni strani in so bili mnenja, da bi se Palestino dalo pretvoriti v judovsko republiko. Morgenthau jim je zagotavljal, da bi v Jafo,če se preuredi v dobro luko, prišlo na leto do pol milijona turistov, ki bi potrošili najmanj 500 milijonov frankov. Turški ministri so takoj pripravljeni dovoliti zgradbo luke, judje pa naj grade stanovanja in hotele. Morgenthau je pristavil, da Turki resno mislijo, da pošljejo rabinca Haim Nabuma kot poslanika v Ameriko.
Bočen pri Dunaju.
(Vojaško pismo.)
Baden je kot kopališče že izza rimskih časov znan, Kopališčna uprava je več žveplenih vrelcev za čas svetovne vojske prepustila vojaški oblasti. Ustanovilo sc je večje število vojaških bolnišnic, kjer se zdravi tisoče ranjenih in bolnih vojakov. Med temi je tudi veliko Slovencev. Z dovoljenjem vlč. g. kurata in poveljujočega generala sc je pretečeno nedeljo služila slovenska služba božja in majniška po-božnost. V to svrho je prihitel z Dunaja vlč. g. Tom, Klinar, duhovnik ljubljanske škofije, — kateri tudi na Dunaju ves prosti čas žrtvuje obisku slovenskih ranjencev v dunajskih bolnišnicah — v spremstvu vlč, g. Žerjava, pevskega zbora slov. kat. iz-obraž. društva »Straže« in več gostov. Cerkev vojne bolnišnice je bila natlačeno polna vrlih slovenskih vojakov, kateri so z napetostjo sledili pridigi vlč, g. Klinarja, ki nam je priporočal večkratno prejemanje sv. zakramentov, prisostvovanje pri službi božji, priporočitev v vseh stiskah in nadlogah nebeški Materi ter vzgledno in čisto življenje v fronti in zaledju. Pevski zbor jc zapel par lepih Marijinih pesmi, vlč. g. Žerjav je pel nato lavretanske litanije in k sklepu je po cerkvi zadonela avstrijska himna.
Prvič se je dvigala k nebesom v ba-denski cerkvi slovenska molitev ter so tudi vsi vojaki drugih narodnosti polni občudovanja nad krasnim slovenskim petjem in vzglednim vedenjem slovenskih vojakov. Ta dan smo obljubili ostati tudi vnaprej trdni v ljubezni do naše skupne očetnjave in mile slovenske domovine. Vlč. gg. duhovnikoma, pevskemu zboru in vsem, ki so nam priredili te krasne urice, pa bodi izrečena prisrčna zahvala.
Dnevne novice.
+ Patriotična pobožnost na Brezjah.
Na binkoštni torek bo nad deset občin iz okolice molilo za domovino. Ob Y28. uri procesija, ob 8. uri govor, potem sv. maše.
-f Iz seje deželnega šolskega sveta dne 30. maja, 3., 5, in 7. junija. Fran Kot-nikova dijaška ustanova se podeli tehniku Ivanu Hrovatin. — Prof. dr. Pregelj se prizna prva petletnica, prof. Adolf Ilobida se predlaga v stalno nameščenje, prof. Nar-din, Josip Dolar, Josip Mazi, Boltazar Bii-bler in dr. Jos. Demšar za VIII., glavni učitelj Kari Miklitsch za IX. činovni razred. — Predlaga se opustitev pripravljalnega tečaja na realki v Idriji. — Sklene se razpisati izpraznjena učiteljska mesta na "ledeči način: Deželni šolski svet razpiše
v skupnem razglasu po okrajih razdeljena učiteljska mesta. Po en prepis tega razglasa se pošlje vojnemu ministrstvu in vrhovnemu armadnemu poveljstvu, da obvesti pri vojakih oziroma v fronti služeče učiteljstvo o razpisu teh služb. Rok za vlaganje prošenj traja najmanj dva meseca. Učitelji vojaki prosijo za svoja mesta lahko kar na vojnopoštni dopisnici. Za one, ki se pogrešajo ali so v ujetništvu, ali za katere ni gotovo, da bi zvedeli za ta razglas, prosi lahko žena, kak drug sorodnik, varuh ali dotično šolsko vodstvo. Prošnje je nasloviti za vsako službo na dotični okrajni šolski svet. Nanovo nameščeno učiteljstvo se uredi v statusu pozneje. — Sprejme se predlog, naj ustanove šolske oblasti po mestih in industrijskih krajih v stiku z županstvi, varstvenimi sodišči in političnimi oblastmi dnevna zavetišča za ono mladino, ki nima doma potrebnega nadzorstva. — Splošna načela za varstvo mladine, ki so jih izdelali ljubljanski voditelji in voditeljice, se izroče v pregled v to izvoljenemu ožjemu komiteju.
+ Zbirke za »Rdeči križ«, V »Frem-denblattu« beremo, da so v tednu »Rdečega križa« na Češkem nabrali okoli 1 milijona kron, na Dunaju nekaj nad 400.000 K, na celem Nižjeavstrijskem upajo na 800.000 kron. Kranjska pa je dala 200.000 K. Res, lahko smo ponosni na pol milijona naših ljudi, ki so zbrali polovico dvamilijonskega Dunaja in petino šestmilijonske Češke. — Kakor smo poučeni, je Kranjska dala mnogo nad 200.000 K. Že sedaj je bilo poslano iz Ljubljane okolu 230.000 kron, a vsa zbirka še ni zaključena.
+ Moški, nosite svoje vojaške dokumente vedno s seboj! Vojaška policija večkrat po cesti in v javnih lokalih pregleda civilne osebe, ki se dostikrat ne morejo izkazati o svojem vojaškem razmerju. Zato naj moški, ki še stoje v starosti vojnih zavezancev, vedno nosijo s seboj'vojaške dokumente (potrdilo o zglasitvi za prebiranje, črnovojniško legitimacijo, potrdilo o oprostitvi in podobno). Tako bo kontrola olajšana in sitnosti manjše.
—	Duhovniška vest. Za knezoškofij-skega svetnika je imenovan župnik gospod Franc Časi pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom,
—	»Pozdrav iz domovine«. Vse, kar je namenjeno vojaškemu listu »Pozdrav iz domovine«, naj se pošilja na naslov: »Pozdrav iz domovine«, Ljubljana, Ljudski clom in na noben drug naslov, da ne bo vednih zamenjav in pomot! — Naročnike »Pozdrava iz domovine« opozar-zamo, da je z zneskom 50 vin. poravnana naročnina samo za 1 četrt leta (za šest številk). Ker so z izdajanjem lista združeni veliki stroški (tiska in razpošilja se ga 20.000 izvodov), prosimo vse p. n. naročnike, da čimpre obnove naročnino. Doslej je izšlo 7 številk.
—	Umrl je v nedeljo 4. t. m. popoldne na svojem domu v Pevnu bogoslovec gosp, Josip Porenta. — Koncem 3. letnika bogoslovnih študij je obolel in ni več okreval, čeprav se mu je obrnilo parkrat precej na dobro tako, da je zadnje leto lahko v domači fari — Stari Loki — mogel orgljati pri siužbi božji, Letos o Veliki noči se mu je obrnilo pa zopet na slabo in sedaj je po dolgotrajni triletni bolezni, ki jo je prenašal s heroično udanostjo, odhitel v nebeško domovino. Pokojni — tih, skromen značaj — je bil izredno nadarjen in je bil gotovo eno najupapolnejših življenj iz naših vrst. Pogreb pokojnika je bil v torek, 6. t, m, dopoldan. Pokopal ga je z asistenco domači g. dekan Mrak. — Pogreba so se udeležila sosednja duhovščina, oo, kapucini iz Škofje Loke, g. pisatelj Finžgar in zastopstvo bogoslovcev. Pevski zbor bogoslovccv, ki ga je vodil eno leto tudi pokojni, mu je zapel lepo tri žalostinke v slovo. — Udeležili so se pogreba starološki Orli z zastavo, dekliška Marijina družba z zastavo, Orli v kroju so nosili tudi krsto kot zadnji izraz hvaležnosti za požrtvovalno delo pokojnika pri domačem orlovskem odseku, Bogo-slovci, domača Marijina družba in pa Ma-rijanišče, kjer je prejel svojo vzgojo in kjer je delal 7 let kot prefekt in pevovodja, so položili na grob vence z zadnjimi pozdravi. Pogreb je pokazal, da je sicer kratko življenje pokojnikovo pustilo neizbrisne sledove, kjerkoli je deloval. Po izpeti poslovilni žalostinki je izpregovoril bogoslovec K, Sparhakl v imenu tovarišev in prijateljev par besed od srca prihajajočih besed, Počivaj v miru in prosi pri Bogu za svoje znance in drage naš nepozabni prijatelj.
—	Vintgar je minolo zimo mnogo trpel vsled plazov in velikih nalivov. Treba je bilo mnogo popravila Dež. poslanec Piber, predsednik Prometnega društva je z državno podporo vse potrebne poprave izvršil. Sedaj jc prehod varen.
Umrli so v Lebringu: Simon Pcčnik (jetika), Janez Cene iz Motnika (vnetje (pljuč), Andrej Knežič (jetika), Jožef Kuret (jetika), Nikolaj Valentin (jetika), Janez Jelen iz Dobrdoba (inf, črevesni, katar).
Iz politične službe. Prestavljen je de-želnovladni konc. praktikant Robert H o 11 e g h a pl. Hollegau od deželne vlade v Ljubljani k okrajnemu glavarstvi, v Postojno,
—	»Slovensko Planinsko Društvo« naznanja, da otvori kočo na Kamniškem sedlu za binkoštne praznike. Preskrbljena bode vedno z dobro jedjo in pijačo, Opo* zarja nadalje, da se splošne dijaške izkaznice ne izdajajo, Za brezplačno prenočevanje v planinskih kočah se imajo dijaki za vsak posamezen slučaj obrniti na odbor.
—	f M. dr. Anton Podpečnik. Dne 1. junija je za vedno zapustil dunajsko slovensko kolonijo, še ne 50 let star, eden njenih najodličnejših članov, zobozdravnik dr. Podpečnik, Kaj so ž njim izgubili Du-i najčani, je povedal ob odprtem grobu admi-ralni štabni zdravnik prof. plem. Eisels-berg, slaveč v pokojniku vzor zdravnika in vzor človeka, ki je vedno poznal le tujo bol in pri svojih bolnikih vzdržal do zadnjega vzdihljaja. Enake smrti umrje le junak na bojnem polju. Dunajski Slovenci posebej izgubimo v pokojniku odličnega rojaka in prijatelja, vedno zavednega rodoljuba, iskreno vnetega za narodove ideale. Pokojnik je bil rojen na Jesenicah in se je po dovršenih študijah najprej nastanil kot praktičen zdravnik v XV. dunajskem okraju. Tam so ga radi velike priljubljenosti in popularnosti volili v okrajni zastop. Pozneje je prevzel znameniti zobozdravni-ški atelje Hora, kjer je zdravil visoko plemstvo, bogate dunajske meščane, a z enako ljubeznivostjo sprejel vsakega Slovenca, ki se je zatekel k njegovi veliki sposobnosti. V zadnjem času je bil tudi domači zdravnik na Terezijanišču. Umrl je nenadoma, zadet od srčne kapi. Kdor ga je poznal, mu ohrani najčastnejši spomin,
—	Pozor črnovojni oproščenci! Še en« krat se vsi veljavno oproščeni opozarjajo, da le tistim ni treba priti na sedanje pregledovanje »O«, ki so za o r o ž j e sposobni. Kdor je pa slučajno oproščen, a je doslej spoznan za orožje nesposobnim, mora iti k pregledovanju, katero ima ravno ta namen, med dosedaj nesposobnimi dognati, če ni ta ali oni vendarle orožja zmožen. Če ima kdo torej od katerekoli strani drugačen poduk, je v zmoti in bo moral trpeti sam neprijetne posledice, če se pregledovanju odtegne,
—	Štiri krave za 20,000 kron, Milan Braun, lastnik parnega mlina v Gjurgjevcu v Slavoniji, je prodal zagrebškemu vojaškemu dobavitelju Robertu Hafnerju štiri molzne krave simentalske pasme za 20.000 kron.
—	Oddaja žvepla. Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji je sporočila deželnemu odboru, da se bo začela žveplova moka v kratkem razpošiljati, ker je c. kr. poljedelsko ministrstvo razveljavilo prepoved za razvažanje tega žvepla.
—	Štiridesetlctnica. G. Franc Facitar, organist v Staremtrgu, Belokranjsko, obhaja letos štiridesetletnico, kar je postal samostojen organist. Prvo službo je nasto-pli o Veliki noči leta 1876. v Št. Juriju pri Kranju, kjer je služboval osem let, potem v Št. Juriju pri Šmarji ter v Nemški Loki in sedaj že i6 let v Staremtrgu pri Poljanah, Rojen je v Cerkljah pri Kranju leta 1856.
—	Kaznovani tatovi vojakom namenjenih darov. Mariborsko sodišče je obsodilo te dni radi kraje vojakom namenjenih darov: 34Ietnega Rudolfa Ennemoser na 13mesecev težke ječe, 33Ietnega spe-njevalca voz Antona Gaist in 401etnega ogibr.ega čuvaja Štefana Lenart — vsi na postaji v Pragerskem — vsakega na štiri mesece strogega zapora, 29letni zapisovalec prekladalnih listkov Jernej Godec je bil oproščen.
—	Iz ruskejja ujetništva se je po
več ko enoletnem molku oglasil leskov-ški organist g. Alojzij Čander. Poroča, da je zdrav. Karta jc bila oddana dne 10. aprila, v Leskovec jc prišla 4. junija.
—	Utonil radi utopljenke. 20 letni posestnikov sin A. čenčič iz Selnice pri Mariboru je hotel potegniti iz vode mrtvo žensko truplo, ki je plavalo po Dravi. Pri tem mu je izpodrsnilo, padel je v vodo in utonil,
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 22 mesecih Franc Adamič iz Stranic pri Konjicah. Njegovi tovariši so bili z vso gotovostjo pripovedovali, da je padel v boju,
—- Nesreča na nesrečo. Posestnik Pavel Širec iz Stopna pri Mariboru je od začetka vojne pri vojakih in sedaj na bojišču. 24. maja 1.1. je umrla njegova žena za pljučnico in zapustila tri otroke od 3 do 9 let. Ponoči 25. maja, ko je gospodinja ležala na mrtvaškem odru, je v hiši nastal požar in vpepelil hišo in gospodarsko poslopje do tal z vsem premičnim imetjem; zgoreli sta tudi dve kravi, prešič in perutnina. Osebe, ki so stražile ob mrliču, so s težavo rešile sebe in mrliča. Najbrže je ogenj nastal vsled neprevidnosti kadilcev.
—	Smrt za domovino. Leta 1880. na Arto, fara Studenec pri Krškem, rojeni Anton Vrtovšek, kanonir, je padel 21. maja 1916. Pokopan je v Penkli pri Tulgariji.
Tatvina, Poštnemu vozniku s Studenca je bil s poštnega voza ukraden kos usnja za podolate v vrednosti 30 kron«
— Slovensko katoliško izobraževalno društvo na Lokviei priredi na Su-horju dne 12. t. m. javno prireditev v prid oslepelim vojakom. Vspored je jako zanimiv.
PriraorsKe novice.
Porcški občinski svet razpuščen,
Tržaški cesarski namestnik je z včerajšnjim dnem razpustil občinski svet v Poreču in poveril občinske posle državnemu organu.
Goriški nadškoi dr. Franc. B. Sedej je te dni dospel na Dunaj.
Naši begunci pri kmetijskem delu na Nižjem Avstrijskem, Posredovalnici za goriške beguncc v Ljubljani je c. kr, oskrb-ništvo begunskega taborišča v Brucku ob Litvi z dopisom z dne 20. maja t. 1. sporočilo, da vsled ukaza c. kr. nižjeavstrijskega namestništva na Dunaju, oziroma c. kr. ministrstva za notranje zadeve na Dunaju, se imajo begunci kot delavci in delavke v prvi vrsti oddajali c, kr. kmetijski družbi na Dunaju za obdelovanje kmetij na Nižjem Avstrijskem in da radi tega je imenovana družba na tamošnje c. kr. begunsko taborišče v prvi vrsti navezana. Iz tega dejstva je posneti vzrok, zakaj ni c. kr. uprava taborišča utegnila vpoštevati predloge glede nabiranja beguncev za delo na Kranjskem.
S srebrno hrabrostno svetinjo II, razreda je bil odlikovan četovodja 27. polka Ignacij Kurinčič (po dom, Drejc) iz Ider-skega pri Kobaridu, Njegovi tovariši, med katerimi je zaradi svojega prijaznega značaja splošno spoštovan, mu iz srca čestitajo.
Jubilejno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je prejel gosp. Martin Nefat, vpok. ravnatelj preiskovalnih zaporov v Gorici.
Deželni glavar goriški dr, Faidutti se tc dni mudi na Primorskem, da uredi več stvari.
Bogoslovni izpiti v goriški bogoslovrtici v Zatičini se vrše v drugi polovici junija.
25,000 K za begunce je izročilo notranje ministrstvo begunskemu odboru na Dunaju, katere je bilo v to svrho prejelo od nekega dobrodelnega odbora v New Yorku.
Razpnščeno je glasbeno društvo (»Societa musicale polese«) v Pulju.
Vojno doklado dobe vsi tržaški občinski uradniki in uradnice, ki opravljajo službo; doklada se izmeri po njihovih družinskih razmerah in temeljni plači. Obenem odpade draginjska doklada, ki je bila dovoljena meseca januarja 1913. Vojno doklado dobi tudi celokupno učiteljstvo na ■ vseh mestnih šolskih zavodih in otroških vrtcih.	........ .
LjiiDljonske novice.
lj Vojna pobožnost s procesijo sveto-gorske Matere božje. Binkoštni ponedeljek dne 12. junija se bo ob 5. uri popoldne vršila v Ljubljani procesija s podobosvelo-gorske Matere božje. Red je sledeči določen: do 5. ure naj sc razvrste verniki iz posameznih župnij pred frančiškansko cerkvijo po Wolfovi ulici, Kongresnem trgu, Gosposki ulici, Turjaškem trgu, Bregu, čez sv. Jakoba most, po Trubarjevi ulici, sv. Jakoba trgu, Starem in Mestnem trgu v stolnico, kjer bo pridiga in pete lavretan-ske litanije. Procesija se potem razide.
lj Umrla je včeraj, dne 7. t. m,, gospa Alojzija Fras, soproga predsedstve-nega sluge pri deželnem odboru. Ranjka je bila vzor krščanskih žena ter je posvečala vse svoje moči za lepo vzgojo svojih otrok. Pogreb bo jutri, v petek, ob 3. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k sv. Križu. Blag ji spomin!
lj Umetniška razstava. Otvoritev razstave se vrši v soboto 10, t, m, ob 11. uri dopoldne. Na razstavi so zastopani skoraj vsi slovenski umetniki_ z nad 100 deli raznih smeri in tehnik. Ker topot, kakor že v zadnji notici omenjeno, niso bila razposlana posebna vabila, vabijo sc tem potom še enkrat najvljudneje vsi krogi občinstva, posebno p, n. zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi javnih zavodov in društev k najobilnejši udeležbi. Razstava ostane odprta ves mesec. Vstopnina znaša 1 K. Poleg tega se dobe pri blagajni tudi trajne vstopnice.
lj Pozor! Obrtniki, trgovci itd, sc tem potom ponovno opozarjajo, da ako odhajajo k vojakom ali sploh iz kakršnega koli vzroka svoje obrate opuste ali začasno ustavijo, to v svojem lastnem interesu pravočasno nc naznanijo samo davčni administraciji, marveč tudi obrtni oblasti. Nekateri to sploh opuste v napačnem mnenju, da te oblasti itak vedo, da so odšli k vojakom, kar pa ni res, in imajo taki potem neprijetne posledice, česar so si seveda krivi sami. Ravnotako jc takoj priglasili pričetek zopelnega obratovanja.
lj Krušne in sladkorne karte sc bodo za 6 0. in 6 1. krušni teden, to je za dobo od 11. do vštetega 24. junija 1916, oziroma za I V. s 1 a d k o r n i mesec, to je za dobo od 11. junija do vštetega 8. julija 1916 oddajale pri vseh desetih krušnih, obenem sladkornih komisijah v p c -
tek, 9. junija 1916, od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj O moki. Trgovci z moko nam poročajo, da se bo strankam dajalo na krušne znamke le eno četrtino bele moke in tri četrtine koruzne moke in koruznega zdro-ba, ker se jim jc v tem razmerju ludi moka na magistratu nakazala.
lj Oddaja olja pri mestni aprovizaciji. Jutri, v petek popoldne, pride od 2. do pol 5. na vrsto dvorski okraj od pol 5. naprej trnovski in krakovski okraj, v soboto dopoldne od 8. do pol 10. kolizejski okraj, od pol 10. naprej poljanski. V soboto popoldne od 2. do i. šentjakobski, od i. naprej kolodvorski in šentpeterski okraj. Drugi okraji pozneje. 1 liter olja stane 12 K.
lj Surovo maslo v vojnih prodajalnah bo le še malo časa na razpolago, ker je zaloga menda že zelo razprodana.
Hozne novice.
Oklepno fregato »Erzherzog Fesdi-nad Max«, na kateri je zapovedoval admiral Tegetthof v bitki pri Visu, razkosajo in posamezne dele razprodajo v spomin na veliko junaštvo naše mornarice.
— Izbrisani iz odvetniške liste. Poljski listi poročajo, da je izbrisanih iz liste odvetnikov 23 odvetnikov in 11 odvetniških kandidatov iz Galicije in Bukovine, ker so za časa vojske zapustili svoje stalno bivališče in odšli v inozemstvo, Med temi se nahajata tudi poslanca dr. Oku-niewski in dr. Dobržanski.
Svinjska ccntrala na Ogrskem. Vladi sta se že dvakrat posvetovali o skupni določitvi najvišjih cen za žive prešiče. Sedaj mislijo na Ogrskem ustanoviti svinjsko centralo.
Zakaj se bodo Madžari učili srbskega jezika? Glavno glasilo ogrske neodvisne stranke »Budapest« piše o ogrski šolski reformi: Monarhija je hotela civilno upravo v Srbiji v prvi vrsti izročiti madžarskim uradnikom, pa tega ni mogla storiti, ker je le redkokje mogla dobiti madžarskega uradnika, ki bi znal srbski jezik v besedi in pisanju. Ko vlada zamenja grščino z narodnostnim jezikom, hoče madžarsko inteligenco oborožiti in napraviti sposobno, da bo s svojimi narodnostmi mogla govoriti v njenem jeziku.«
Pariška časnikarska palača. Nedavno so v Parizu, na Champs-Elj-see, otvorili novo časnikarsko palačo, ki ima nalogo, služiti vojni propagandi. V vseh petih nadstropjih so urejene dvorane za diplomacijo, vojaštvo, propagando, strategijo in kinematografijo. Ta »veliki vojni slan« pariškega časništva jc spojna točka med vojnim ministrstvom in časništvom ter med bojno fronto in časništvom. Tu se osredotočuje vsa organizacija francoskega časništva. V oddelku za diplomacijo se posvetujejo časnikarji z diplomati in politiki, v vojnem oddelku dajejo odposlanci vojnega ministrstva in glavnega štaba časnikarjem potrebne informacije. Vojna geografska skupina daje vse svoje posnetke in skice časnikom na razpolago. V kinemato-grafičnem oddelku sc predstavljajo najnovejši posnemki z bojišča in na te predstave se vabijo tudi poročevalci nevtralnih držav; zemljevidi in načrti olajšujejo razumevanje položaja. Uradniki te časnikarske palače so sami časnikarji, ki jih je vojno ministrstvo osvobodilo službe na fronti, a nositi morajo uniformo. Ti časnikarji često potujejo v zavezniške in nevtralne dežele ter se na ta način vzdržuje s časništvom teh dežela čvrsta zveza.
OorsKl državni z&er.
Budimpešta, 7. junija. Ogrski državni zbor je včeraj imel prvo sejo. Vlada je predložila že včeraj javljene predloge. Sklenili so poslati vdanostno brzojavko kralju in častitke armadnemu poveljstvu. Predsednik se je spominjal tudi ranjkega generala Gorgeya (general ogrske armade upornikov proti monarhiji 1. 1848. Op. ur.) in je predlagal, da naj se njegov spomin ovekoveči v zapisniku. Več poslancev neodvisne stranke je demonstrativno zapustilo sejo, Geza Polony pa je bil proti predlogu, češ da bo o Gorgeyu sodila šele kasnejša zgodovina. Na svežem grobu ne bo ponovil obtožbe, toda sklep v smislu predsednikovega predloga bi pomenjal rehabilitacijo Gorgeya. Seveda je bil sprejet predsednikov predlog. Ministrski predsednik grof Tisza je stavil predloge o razdelitvi zborničnega dela. Na teden naj bi bile štiri seje.
Iz Italijanske zfiornlce.
Lugano, 7. junija. (K. u.) Iz Rima se poroča: Zakladni minister je predložil zbornici zakonski načrt o proračunu do konca decembra.
Lugano, 6. junija. (K. u.) Italijanski listi se izražajo zelo nezadovoljivo o prvi seii
zbornice, ker ni bilo ne pričakovanega govora o. smrtni obletnici Cavourja, ustanovitelja kraljestva, nc vladnega poročila o vojnem položaju, kakor tudi ne navdušenih besed za tu mudeče sc ruske parlamentarce. Reformni socialist Cancpa je izjavil: Uspešna parlamentarična kontrola nad vlado za časa vojne je potrebna. Socialistična frakcija ugotavlja, da je vlada opustila naznanila o položaju, kar bi bila njena častna dolžnost, vsled česar je potrebna parlamentarična kontrola nemogoča. Avtonomni socialist Ferry je vložil naslednji dnevni red: Spričo življenjskih potreb naroda, ki se kažejo sedaj po enoletni vojni, in ker je očividno, da je sedanja, predvsem notranjepolitičnim nagibom sledeča vlada varajoč deželo stopila v svetovno vojno brez primerne priprave, na pustolovski način, kakor tudi, da onemogočuje ljudstvu, da bi svobodno presojalo dogodke, izjavlja zbornica v imenu domovine in iz ozira na nujno potrebo zmage svoje trdno zaupanje, da bodo novi, svobodni, pogumni in bistrovidni možje prevzeli vlado in skrbeli za to, da žrtve najboljše italijanske krvi ne bodo zaman.
Toraia v vojsKi.
TURŠKO URADNO POROČILO. Poraz Rusov ob Evfratu in na Kavkazu.
Carigrad, 6. junija. (K. u.) Glavni
stan je obvestil.
Iraško bojišče. Naši so zaplenili v odseku južno od Nassirieh ob reki Ev-frat tri velike jadrnice, ki so bile naložene z živežem, namenjenem sovražniku. V odseku Fellahie se ni nič izpre-menilo. Ruske sile, ki so bile osredotočene v Kazri Širim v južni Perziji in ki so napredovale ponoči od 2. na 3. juni proti Kazri Širim v Harkim so napadle naše prednje oddelke v treh skupinah. Med tem ko so poizkušale nili skupine z desne in leve strani obkoliti naše oddelke, so napadle s strani našo rezervne čete njih krilo. Sovražno skupino na krilu, kakor tudi obe skupini, odposlani, da nas obkoliti smo prisilili, da so morale v neredu bežati; nekaj časa so zasledovali naši sovražnika. Ujeli smo 57 mož, zaplenili nekaj pušk, bomb in železnih sulic. Izgube sovražnika cenimo na 800 mož.
Kavkaško bojišče. Na desnem krilu se položaj ni izpremenil. Sovražnik je napadal z dvema polkoma grič, ki leži 2 in pol kilometra severno od Ba-skekoja, katerega so zasedle naše prednje čete. Napad smo odbili z izgubami za sovražnika. V središču nadaljujejo naše čete uspešno svoje prodiranje in so se približale na 8 km prostoru zahodno Aškale. To prodiranje, ki se je izvajalo že nekaj časa učinkujoče na sovražno levo krilo, smo razširili predvčerajšnjim tudi proti sovražnim postojankam na desnem krilu. Z bajonetnim napadom smo vrgli sovražnika iz njegovih postojank v širini 14 km in smo ga podili še 8 km proti vzhodu; zadali smo mu nad 1000 mož izgub in ujeli 67 mož. Sovražnik, ki je nameraval preprečiti da bi se umaknilo levo krilo se je sovražnik v bojih, ki so trajali do 4. junija zvečer, trdovratno branil in poizkušal od časa do časa napadati, a vsi napadi so se popolnoma zrušili ob vnetem junaštvu naših čet in so se tako končali, da so zasedli naši vladajoče postojanke sovražnika na tem lcrilu. Posebno višine gorovja Maj-ran, ki so jamčile sovražniku ugoden razgled na naše postojanke pri Kope, smo zasedli. Sovražniku smo vzeli v teh bojih dva brzostrelna gorska topova, en voj streliva, veliko topniških krogel, eno strojno puško in tovore pet velblodov. Sovražne oddelke, ki so prihiteli na pomoč, da rešijo topove, smo pokosili. Kljub slabemu vremenu ugodno napreduje naše prodiranje na"50 kilometrov široki črti v središču. Na levem bregu smo odbili ljute napade sovražnika z izgubami zanj. Sedem sovražnih ladij je obstreljevalo nekaj časa Kuš-Ado in odsek, ki leži vzhodno od tam; v kraju jc gorelo; dve osebi sta bili ranjeni.
Z ostalih bojišč ni nobenih važnih poročil.
•Carigrad, 8. junija. (K. u.) Glavni stan: Nobenih važnih dogodkov na desnem in levem krilu. V središču smo sovražnika vnovič pregnali iz nekaterih postojank in ga vrgli dalje proti vzhodu. Zaplenili smo eno strojnico, množico orožja in 200 zabojev pehotne municije.
Težke izgube Rusov,
Carigrad, 7. junija. (Kor. ur.) Glavni stan:
Iraško bojišče.
Položaj je neizpremenjen.
Kavkaško bojišče.
V odseku desnega krila praske s poizvedovalnimi oddelki. V središču je sovražnik poizkušal zopet vzeti neko višino, ki je v naših rokah: naše rezerve in konjenica ie orečnala sovražnika, Imel jc tež-
1 kc izgube. Na levem krilu in na obrežju je naša artiljerija nadlegovala sovražne čete, ki so zivrševale utrjevalna dela.
Naše pomorsko letalo je napadlo sovražno letalo, ki je letelo čez Sedilbahr, in je pregnalo proti Imbru. Drugo sovražno letalo je pregnala naša artiljerija. Na otoku Koste je artiljerijski ogenj porušil , sovražno taborišče,
. Z ostalih bojišč nobenih poročil
Dogodki na morju.
Sovražni monitor je obstreljeval neko vas na otoku Koste in deloma porušil dve hiši. Z našim ognjem smo pregnali sovražno letalo, ki je preletelo ta kraj.
Bazna poročilo.
Naše rezerve štejejo še najmanj 6,000.000 mož.
Bern, 7. junija. »Bibliotheque uni-vcrselle«, ki izhaja v Švici, se jo pečala z rezervami osrednjih držav in je poročala da razpolagati še vsaj z rezervami 6 milijonov mož.
Gospodarska izolacija osrednjih sil.
Bukarešt, 7. junija. Rimska »Tribuna« poroča, da se gospodarska konferenca zaveznikov gotovo začne 16. ju-* nija. Posvetovali se bodo o gospodarski izolaciji osrednjih sil med in po vojni.
Poljaki pri sv. očetu.
Lugano, 7. junija. Sv. oče je včeraj sprejel deputacijo Poljakov.
Na Holandskem upajo še to leto na mir,
Haag, 7. junija. Holandska mirovna pisarna jc razposlala vprašanje na) odlične politike, ki so odgovorili, daJ raste upanje, da bo še letos konec vojy ske.
Amerika umika čete Iz Mehike. v\
Bukarešt, 7. junija. Italijanska br« zojavna agentura javlja iz Waskingto-na, da so Združene države začele umikati čete iz Mehike.
Cesar Viljem obiskal kanclerja.
Berlin, 7. jupija. (K. u.) Cesar Viljem je danes popoldne obiskal držav/ nega kanclerja Bethmann-Holhvega.
K blokadi Grške.
Rim, 7. junija. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča iz Soluna: Pristaniški urad je dobil uradno poročilo o trgovski blokadi grških pristanišč vštevši Kavalo. Tri ladje so dobile ukaz, da ne odplovejo. K temu izve »Corriere della Sera« iz Rima, da ni sklenjena pra^ a blokada cele Grške, ker Italijani niso bili pozvani, da se udeleže blokade. Najbrž gre le za odredbo, ki je omejena na operacijsko ozemlje zaveznikov,
Smrt Juanšikaja še ni potrjena.
Berlin, 7. junija. Kitajsko poslaništvo še nima nobenega pravega poročila, da bi bil umrl Juanšikaj. Poročilu Reuterjevega urada v berlinskem kitajskem poslaništvu ne verujejo.
Vojna razslava na Dunaju.
Brez dvoma bode up, razstavi splošno zelo zanimiv oni oddelek, ki se pečai z vojnimi ujetniki, kaže njihovo nasta-njenje, opravilo, občevanje in dopisovanje, sploh vse one naprave, ki so sa ustvarile za olajšanje stanja naših ujetnikov v sovražnih deželah, kakor tujih' pri nas. V tej skupini se razstavijo pred vsem umetnine in glasbila, ki so jih napravili v različnih taboriščih ujetniki sami z dokaj preprostim orodjem. Vsi ti predmeti bodo tudi na prodaj. Denar, ki so ga uvedla taboriščna poveljstva za ujetnike namesto običajne gotovine, da se preprečijo ubegi, bode razstavljen v popolni zbirki. Takisto ves ustroj ujet-niške pošte, razdeljene v jezikovne skupine. Razstavo bodo izpolnjevale kino-predstave, ki bodo kazale prizore iz različnih taborišč. Zanimivo bodo tudi fotografijo in mavčni odtisi ruskih ujet* nikov, katere je izdelal vseuč. prof. dr, Rudolf I?och v antropološka mprjenja in proučevanje posameznih ruskih plemen z ozirom na etnografijo.	\
Tej razstavi se bode priklopila gra-fiška izvajanja vseh koristnih in z uspehom izvedenih podjetij našega vojnega ministrstva v prilog našim ujetnikom v evropski in azijski Rusiji. Razstavljeni bodo v tem oddelku ludi vse opreme sovražnih vojakov na modelih ter ves sistem prehrane ujetnikov.
V razstavnem okviru bode prirejena. popolna tvornica konzerv, ki bodo pokazala, kako sc izdeljujejo konzerve od počelka do konca. Tudi izdelovanje kavnih konzerv bode mogočo videti. Vi obrtnem oddelku bode prjrejcna delavnica za izdelovanje vojaških obutev, opreme in obleke. Zanimiv razstavni predmet bode tudi razušivalnica, ki bode prirejena povsem enako onim zavodom, ki delujejo velekoristno na bojiščih.
Zanimiv pododdelek vojne razstave bqdo razstavo Lublinsko generalne
mmm
Stran 6.
SLOVENEC, dne 8. junija 1916,
upravo. Generalni upravitelj po monarhiji zasedene Poljske v Lublinu razstavi v posebni skupini industrijske in obrtne proizvode in sicer iz dobe, ko je bilo zasedeno ozemlje, nasproti sedanji dobi, da se bode na tej podlagi mogel presoditi napredek pod novo upravo. Nadporočnik Schneiderhahn jo dobil od generalnega upravitelja nalog, naj pouči razstavni odbor o namenih, ki jih je imela uprava zasedenega ozemlja ob prireditvi posebne razstave. Delovni razstavni odbor se je radosten pridružil zanimivemu načrtu in obljubil, da bode kolikor mogoče pripomogel k uresničenju. Žc te dni se bode napotil na Dunaj poseben odposlanec generalne uprave, da se bode sklepno dogovoril z razstavnim delovnim odborom.
Pff* Iščem
Proda se prostorna
Tugopolnira srcem naznanjamo, da je naša zlata hčerka in sestrica
A. Mildncr-jcva nasl. | priporoča bogato zalogo dun.
~ } modelov naMnčanlh In praznih
P. BARB0R1C s]amnikov
Ljubljana, Mestni 7. I cve|ic, peres, i. t. d.
f V žalnih klobukih vedno ve-B	lika izbira.
W Majnižje cene. — popravila hitro in ceno. "^B®
po kratki bolezni za vedno zaspala.
V tiho jamico jo položimo v petek ob 6. uri popoldne.
Žiri, 7. junija 1916. Jan Vančk
deželni stavb, inžener sedaj c. kr. nadporočnik. trd. art. Krakov — oče.
Mici Vanek	František
mati	bratec
Trdovratno se vzdržuje govorica, da
jc za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
S 100.C00 kronami gotovine se želi kot tihi
udeležiti trgovec pri kupčiji, industriji ali tovarni. — Resne ponudbe na upravo „Slovenca' pod »A. Z. 1« do 20. junija.	1353 c
Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo na tem mestu vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega
_ in to nemudoma storite, _
1 srečko avstrijskega Rdečega križa Mesečni ob-
1 »ročko ngrs'<B(ja Rdečega (<riža	rok za vseli
1 srečno U-jdfmsiBštansKa bazilika	J.e'
______________ oztr. dcbitnih
i aoiiitiii list 3" n >3ffll], sresi', t/ 1,1830 (tstov samo
1 d?bitni list 4% ogr. hip. srntK iz 1.1884 5 kron
— K žrebanj vsako leto, fjlavnl dobitki 630.000 kron-
Igralno pravieo do dobitkov .as^aAB ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Posebej se zahvaljujemo vlč. g. dekanu starološkemu, preč. duhovščini iz okolice, oo. kapucinom za častno spremstvo in pevskemu zboru ljubljanskih bogoslovcev za ganljivo petje; zahvaljujemo se nadalje Orlom in Marijini družbi za njihovo udeležbo ter darovalcem vencev.
Bog povrni vsem odkrite izraze ljubezni do pokojnika in vse sožalje z našo rodbino.
Obenem pa najlepša zahvala vsem znancem in prijateljem za ljubezen in naklonjenost, ki ste jo izkazovali rajnemu -vetu tekom njegove bolezni, zlasti mil. g. prelatu Kalanu in čč. sestram marijaniškim.
Bog povrni vsem stotero!
V Pevnu pri Stari Loki 6. jun. 1916,
Žalujoča rodbina Porenta.
Moderno priležno i	lično
I ^	ceno
I. a	trpežno
T\
7] Edina prodaja: čevljarnlca
% Szantner
£jubljana
Šelenburgova ulica 4

praporščak 27. polka iz Ljubljane. Bojeval se je na soški fronti. Njegovi prijatelji ali znanci, kateri bi o njem kaj vedeli, se prosijo, da bi sporočili na upravo Slovenca pod št. 1338.
Boston. Mass." A
se sprejme v stalno službo pri večjem občin skem uradu na deželi. Reflektira se le na strogo zanesljivo in dobro izvežbano moč. Nastop takoj eventuelnos 1. julijem. Ponudbe z zahtevo plače sprejema uprava lista pod »Tajnik 191G/1332«.
Kupujem po K 540- — za 1 vagon i\ 10.000 kg — Ponudbe na naslov »Poštn! predal št. 141 Lju. bljana glavna pošta.
Specijalna trgovina pletenin, fr i/to faz in perila
V	spomin poroke Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodinje Marije Valerije ima mestni magistrat tudi letos razdeliti med pet revnih ljubljanskih vdov skupni znesek 200 K, torej za vsako vdovo po 40 K.
Pravico do te ustanove imajo samo take revne vdove, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Prošnje je vlagati do vštetega 15. julija 1310 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Prošnji mora biti priložen dokaz domovinstva in prosilke se opozarjajo, naj svoje krstno in rodbinsko ime razločno podpišejo in ne pozabijo pristaviti mu tudi naslov stanovanja.
V	prošnji je tudi natanko povedati, o čem da prosilka živi, ali vživa kako ustanovo in koliko ali kako podporo, ali kaj zasluži itd.
Na zakasnelo vložene prošnje se ne bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. junija 1916.
Izvanredno velika
binkošlna prodaja "98
v „Ljubljanskem skladišču oblek"
Ljubljana, Mestni trg štev. 5-6
V tuge polni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateTJurf^ in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo nad vse ljubljeno soprogo, mater in sestro, gospo
. ..v,: po kratki mučni bolezni včeraj dne 7. junija t. 1. ob pol 12. uri do-, f poldne, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 39. letu starosti, Ms& poklicati v boljše življenje.
Pogreb naše nepozabne mamice bo v petek ob 3, uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu, p®!	Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
, , •	Ljubljana, dne 8. junija 1916.	1358
||j$j|	Ivan Fras,
Frančiška, Stanko, Marica,	soprog. Jože!j j.ranc {n Mark0 štuhec,
otroci.	bratje.
Odsrovorni urednik: Jožef Gnstlnčar. državni Doslanec.
Tisk: »Katoliške Tiskarne*
Izdaia konzorcij »Slovenca«,