Leto XYI.
V Celju, dne 25. julija 1906. 1.
Štev. 85.
DOMOVINA
				_ o, * .1 , Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".		
Uredni&tvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.					Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron,-pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.	Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Pojdimo za svojimi pravicami, zakon in zmaga sta na naši strani!
Mržnja deželnega odbora do slovenskega jezika je v obče znana; on je sicer slovenske dopise vedno sprejemal, ker je to po zakonu dolžan, a reševati jih doslej vendar ni hotel v slovenskem, temveč vedno le v nemškem jeziku. Več zavednih slovenskih občin mu je bilo torej nemške dopise vračalo s prošnjo, naj se jim vloge rešijo v slovenskem jeziku, a deželni odbor je vselej odgovoril, da on ni dolžan na slovenske dopise slovensko odgovarjati oziroma, občini oskrbovati slovenskih prevodov svojih nemških dopisov, ter da si jih naj da občina, kako in kjer hoče, sama na slovenski jezik prestaviti. Tako je deželni odbor lavračal po krivici slovenske zahteve t« zazibal nekatere občine v krivo prepričanje, da je morda res tako, kajti iz besedila člena XIX. državnega • osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. na površni pogled res ni mogoče posneti, da bi bil deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi 'iolžna z občinami dopisovati v nji-[?em jeziku. Drugi odstavek tega čim se namreč glasi:
...Enakopravnost v šoli, nradu in javnem življenju vseh v deželi navadnih jezikov se od države priznava.'' Deželni odbor štajerski se je na ; podlagi te določbe, po njenem površnem tolmačenju postavil na stališče višjega, «š, jaz sem vsem občinam predstojen ali predpostavljen, občina je urad, torej mora ona sprejemati in reševati \se moje nemške dopise; kajti nemščina je na Štajerskem v navadi, zraven tega pa je občina meni podrejena ter mora kot taka s svojo jezikovno zahtevo — molčati in ubogati. Slovenskemu jeziku je ravnopravnost že dovolj priznana, če se slovenski dopisi sprejmejo ter po nemško rešijo.
Toda občina Kokarje ima „trdo glavo"', ki ni sprejemljiva za vsako nesmiselno tolmačenje zakona, če tudi pride „od zgoraj"', pač pa za ono, ki se zdravemu razumu najbolje prilega. Ona se je postavila na stališče, da zakonodajalec vendar ni izdal držav-pega osnovnega zakona niti za deželni odbor, namestništvo, ministrstvo, glavarstvo ali za kateri si bodi urad, niti za državne in deželne uradnike kot take, temveč za državljane, t. j. dal je vsakemu avstrijskemu državljanu moč, da se mora njegova jezikova pravica pri vseh uradih do najvišjih inštanc v deželi in v državi spoštovati. Da je to tolmačenje pravo, dokazuje ta zakon sam; kajti na njegovem čelu. se nahaja cesarjev uvod, ki se glasi dobesedno:
. ... „V z videlo se mi je s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora izdati nastopni državni osnovni zakono občnih pravicah državljanov ter zaukazati tako"': . . . .
Ker se mora občina ali pravzaprav njen odbor in župan smatrati zastopnikom vseh občanov t, j. državljanov v tej občini, je jasno kot beli dan, da se morajo vse politične in deželne oblasti, kakor tudi vsi drugi uradi v deželi ravnati po pravicah državljanov ter županstvu odgovarjati in dopisovati vedno le v uradnem jeziku občine, ako ona to zahteva.
Nadalje se glasi prvi odstavek imenovanega člena XIX.
„Vsi narodi v-državi so enakopravni in vsak narod ima neovrgljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojit i."'
Ker je občinski zastop vsled izvolitve zastopnik naroda v občini in je občina del naroda, je znova jasno, da ima občina pravico svoj jezik pri vseh oblastih čuvati in gojiti ter zahtevati, da najž njo brez izjeme dopisujejo v njenem, torej pri nas v slovenskem jeziku.
Deželni odbor štajerski ni hotel tolmačenja člena XIX. rečenega zakona v tem smislu priznati, temveč je ravnal z občino Kokarje kakor z drugimi, zaradi česar je ta občina vložila po deželnemu poslancu g. dr. Juro Hrašovcu, odvetniku v Celju pri državnemu sodišču na Dunaju tožbo proti njemu.
V obravnavi dne 3. julija 1906. 1. je državno sodišče zavrglo tolmačenje deželnega odbora o členu XIX. drž. osnovnega zakona ter je razsodilo, da je on prelomil zakon in se pregrešil zoper jezikovo enakopravnost, ker ni hotel občini Kokarje na njene slovenske vloge odgovarjati v slovenskem jeziku. Po analogiji te razsodbe sledi sklep, da so dolžni vsi deželni in državni uradi na slovenske dopise občin, okrajnih zastopov, župnih uradov, šolskih vodstev, krajnih šolskih svetov, društev, zborov, družb itd. ter posameznih občanov in državljanov vedno odgovarjati v slovenskem jeziku in da so deželni odbor, kakor tudi vsi drugi uradi, oziroma oblasti prelomile in prestopile zakon v vseh onih slučajih, v katerih so na slovenske vloge po nemško odgovarjali t. j. grešili so z našim dovoljenjem v enomer.
Kadar dospe od državama sodišča pismena razsodba, se bode ta priobčila po časopisih. Vsafia slovenska občina bodi že naprej piepričana, da imajo one v državi za naše jezi-kove narodove pravice veliko moč. Občina Kokarje se je ravnala po tem načelu ter je doslej dosegla pri vseh
uradih in oblastih najlepše uspehe. Žugalo se je njenemu županu g. Jerneju Šestirju sicer z globami do 200 krop, a priprost mož, odločen narodnjak, ki ne premore niti kmetije, temveč malo lastino. se ni zbal nobenega žuganja nemških birokratov, dobro vedoč, da sta zakon in zmaga na njegovi strani. Tako je tudi bilo. Iz odločnosti njegove volje ter iz neumorne delavnosti občinskega odbora kokarskega vstaja na dan zmagujoča pravica slovenskega jezika za ves1 slovenski narod.
: Še več! Prosvetljeno ravnanje občinskega odbora kokarskega nas uči, da se moramo za svoje pravice pri svojih predstojnikih tudi takrat neustrašeno potegovati, kadar pričakujemo od njih pomoči. V onem istem času, v katerem je ta občina zaprosila deželni odbor v slovenskem jeziku podpore za mostove in brvi po pre-stani povodnji. ga je ona ob enem tožila "zaradi preziranja slovenskega jezika ter dosegla zmago pri državnem sodišču, obenem pa tudi znatno podporo v znesku 1600 K in povrh še obljubo nove znatne podpore za popravilo onih brvi čez Savino, ki še niso v smislu stavbinskih načrtov primerno urejene."
S klečeplazenjem in d o-brikanjem smo vedno dosegali le zasmehovanje in škodo ter očitanje, da smo manjvredni narod. Občinski odbor Kokarski nam daje najlepši izgled, da bodemo zmagovali, napredovali in na veljavi le tedaj pridobivali, če nas bode zavzela in prešinjala razsvetljena zavednost in neumorna delavnost. Delo samo ene občine ostane osamljeno v razvoju iu zgodovini naroda, zato na delo vsi! Teptane pravice naroda nas kličejo! Pojdimo zanj imi! Zakon in zmaga sta na naši strani!
Bohinjska železnica.
Dne 19. julija se je v prisotnosti nadvojvode Franca Ferdinanda in množice dostojanstvenikov otvorila in izročila prometu ena najzanimivejših prog na svetu — bohinjska železnica iz Jesenic do Trsta.
Jesenice bodo poslej središče prometa v pet smerij, v Beljak. Celovec. Trbiž,, Ljubljano in Trst, in bodo postale gotovo ena najznamenitejših točk za industrijo na Slovenskem. Že do zdaj so se razcvitale od leta do leta lepše, po otvoritvi železnice pa se jim odpira še lepša bodočnost. — Mimo bližnjega Javornika, kjer se proizvaja jeklo, pelje železnica skoz krasni romantični Vintgar na Bled. kjer je zgrajen novi kolodvor na vzvišenem
mestu, tako da se odpre očem popotnikovim pogled na celo jezero in kopališče. Za postajo Bohinjska Bistrica zapusti železnica skozi 6180 m dolgi bohinjski predor Gorenjsko in prestopi na goriška tla. Prva postaja na Goriškem je Podbrdo. Skozi soteske in nebroj manjših predorov se vije tir proti jugu. mimo Tolmina in Kanala prispe naposled po Soški dolini v Gorico. Pred Gorico se pelje vlak čez solkanski most preko Soče. Most v Solkanu je največji obokani železniški most na svetu: dolg je 220 m. visok pa 36 m, in sega v mogočnem, 85 m širokem Joku čez reko. Skozi predor pod Kostanjevico gre železnica dalje mimo postaj Volčjadraga. Prvačina in Rifen-berg, prestopi pri Štanjelu na kraška tla, prekriža potem tir južne železnice in prispe skozi precej dolg predor na Opčino. Z Opčine se nam nudi oča-rujoč pogled na morje in na mesto Trst. Železnica se vije od tód čim dalje nižje iu se konča naposled v novem tržaškem kolodvoru, ki je najlepše in najmodernejše postajno poslopje v Avstriji.
*
Proga bohinjske železnice od Jesenic do Trsta je dolga 145 km. njeno nadaljevanje od Jesenic do Celovca in Beljaka pa meri 62 km. Tudi ta del proge se izroči prometu tekom letošnjega leta. Najvišja točka te železnice leži 334 m nad morjem.
Bohinjska železnica je enotirna, le pri predoru skozi Karavanke je v dolžini 13 km in pri bohinjskem predoru v dolžini 8 km dvotirna. Ob sedaj otvorjeni progi je 32 postaj, četvero osebnih postajališč; proga obsega dalje 678 manjših. 49 velikih mostov in 47 predorov.
Za skupne stroške je dovolil državni zbor 190 milijonov kron. lani pa je moral dovoliti še naknadni kredit 90 milijonov, tako da znašajo stroški
cele proge 280 milijenov kron.
*
Misel, da bi se zgradila nova železniška zveza s Trstom, se je rodila pred skoro 40 leti. Leta 1868 sta vložila deželni odbor goriški in tržaški mestni zastop peticijo za zgradbo nove železnice proti Trstu, in državni zbor se je principijelno izrekel za zgradbo. Leta 1874 je pozval državni zbor vlado, da čim prej podaljša Rudolfovo železnico do Trsta, in zahteva po novi železnici je postala vedno silnejša in nujnejša; ovirale pa so končno rešitev tega vprašanja politične razmere in pa prepiri, kod naj teče nova proga. Izdelovali so se načrti, pisale brošure, deželni zbori, mestni zastopi, trgovske zbornice, pa tudi posamezniki so se potegovali za ta ali oni načrt. Od kraja se je mislilo zgraditi železnico čez Predil, toda ker bi bila ta proga preblizu Italije, je ugovarjalo vojno
ministrstvo, in po dolgih pogajanjih se je naposled sklenil v državnem zboru zakon o zgradbi bohinjske železnice dne 6. junija 1901.
Graditi pa se je začela železnica pravzaprav že leto poprej. Dne 25. oktobra 1900. se je začelo na južni strani pri Podbrdu, 6. novembra 1900. pa na severni strani pri Boh, Bistrici vrtati bohinjski predor.
Po ogromnih težkočah in ovirah se je odprl ta predor naposled dne 31. majnika 1904. Dva tisoč delavcev je delalo obenem v predoru, leta 1902 je vdrla voda v predor, leta 1905 pa je plaz zemlje, zmehčane po dežju, zasul del zgradbe. Vendar se pri zgradbi predora ni zgodila kaka posebna' nesreča.
Železnica bi se bila imela otvoriti že leta 1904, tehniške ovire pa so povzročile, da se je otvoritev zakasnila. Letos se otvorita še progi do Celovca in Beljaka, v dveh letih pa železnica skozi Ture.
*
Nova železnica je ogromnega gospodarskega pomena. Pred vsem bo seveda koristila Trstu in njegovi pomorski trgovini. Zveza alpskih dežel s pristaniščem postane mnogo krajša in bolj direktna in otvori se pot industriji teh dežel do morja. Vsled krajše poti bo. transport cenejši, konkurenca bo vplivala na tarife južne železnice, ki je imela doslej monopol za promet s Trstom, izvoz avstrijski preko Trsta se bo brez dvoma pomnožil. Sploh je pričakovati, da se razvije Trst sedaj v trgovinsko pristanišče prve vrste.
Ob železniški progi se bodo lahko vzbudile in razvile nove obrti, zlasti ker nudijo planinski kraji obilo še neizčrpanih vodnih sil.
Železniška proga teče vseskozi po slovenskem svetu. Upati in želeti je torej, da se razvije ravno ob bohinjski železnici slovenska industrija in da se zlasti ob Primorju dvigne slovenska velika trgovina, ki je z industrijo vred pri nas še v povojih. Pogoji za ugodni razvoj so dani, naloga Slovencev pa bo zabraniti, da ne bosta dobila zlatih virov ob bohinjski železnici Nemec in Lah. Tu grozi most do Adrije, na tem polju je največja nevarnost.
Podcenjevati se tudi ne bo smel osebni promet. Nova železnica bo tu-ristiška proga prve vrste. Ni je z lepa železnice, ki bi nudila toliko prirodnih krasot, kakor bohinjska. Planinske pokrajine, Karavanke, Julijske alpe z mogočnim Triglavom, Vintgar, Bled, Bohinj; dalje proti jugu Soška dolina. Gorica in preko Krasa znamenita panorama morja in Trsta, vse to bo gotovo pritegnilo tujce, in izpolniti se vtegnejo nadvojvodove besede: ,.To je avstrijska Švica" tndi v tem oziru. da bo množica turistov preplavila naše dežele.
Tudi tu naj bi slovenska podjetnost zajezila pot tuji grabežljivosti, naj bi iz svojih tal dvignila' zaklad sama.
Končavamo z apelom, ki so ga napisali o priliki otvoritve bohinjske železnice češki „Narodni listy": „Slovenci naj pokažejo, da je svet, po katerem teče železnica, res slovanski, in da Slovani nismo napram tujcem in-feriorno pleme".
Svetovno-politični pregled.
Rusija pred velikimi dogodki.
Razpust dume.
S carskim ukazom se je dne 20. t. m. razpustila duma in je sklicana nova na dan 5. sušca 1907. Nove vo-
litve še niso razpisane. — Carski ukaz izreka odpust ministrskega predsednika Goremykina in imenuje min. preds. Stolypina, dosedanjega ministra notranjih zadev. Mesto in guvernement Petrograd sta v vojnem stanju. Polno vojaštva je v" stolici. — Novi ministrski predsednik Stolypin je telefonično sporočil predsedniku dume Muromcevu nje razpust. Ta je naznanil vest navzočim poslancem z besedami: „To je začetek konc a".
Carjev manifest.
V	manifestu, ki je razpustil dumo, se navaja, da je car iz lastne volje poklical zastopnike naroda k zakonodajnemu delovanju. Nasvetoval je tudi velike reforme na vseh poljih narodnega življenja. Carjeva glavna skrb je vedno bila, odpraviti ljudsko nevednost z lučjo pouka, ,ljudska bremena pa z olajšanjem delavskih pogojev in kmetijstva. Duma pa je hudo varala njegovo pričakovanje, ker ni delovala zakonodajno, temuč je zabredla izven svoje kompetence ter se bavila z zadevami, ki se smejo spremeniti le s carsko voljo. S pozivom na narod pa je duma storila naravnost nepostavni korak. „Ne bomo dopustili samovoljnosti ali nezakonitih dejanj, temuč bomo svoj oca rsko voljo z vso močjo državne sile nepokornežem vsilili. Razpu-ščajoč dumo, zagotavljamo, da je naša neomajna volja, to institucijo ohraniti."
Carski dvorec — gori i
V	nedeljo je bil v Budimpešti podpredsednik kadetov v ruski dumi, M. Vinaver, ki je dobil tekom dneva dve brzajavki iz Petrograda. V prvi brzojavki se govori o grozni revoluciji na carskem dvoru. Vojaštvo je odpovedalo pokorščino, carska rodbina je v smrtni nevarnosti. V drugi brzojavki pa se je naznanilo, da carska palača gori, da jo je naskočilo 20.000 upornih delavcev, a vojaštvo sè ni ganilo.
Ruski poslanci na Finskem.
Skoraj vsi poslanci opozicije, delavske stranke in soc. demokratov so bili v Vyborgu na Finskem, da se dogovore o nadaljnih korakih ter izdajo oklic na narod. Prvi dan so zborovali do 2. ure popolnoči. Zborovanje bilo je strogo tajno. Vse stranke na zborovanju so edine, da je treba proti razpustu parlamenta storiti odločne korake. Finska gubernijska oblast je dobila iz Petrograda ukaz, naj z vsemi sredstvi prepreči, da se na finskih tleh ne ustanovi kos ruskega parlamenta.
Manifest poslancev na narod.
Ruski poslauci so v Vyborku na Finskem sestavili sledeči manifest na narod:
Z ukazom z dne 21. t. m. je duma razpuščena. Vi ste nas izvolili za poslance in nam naročili, da vam priborimo zemljo in svobodo. Da izpolnimo svojo dolžnost, smo razpravljali o zakonih, ki bi zagotavljali svobodo. Zahtevali smo, da odstopi neodgovorno ministrstvo in da se dado zemljišča kmetom. Vlada je pa to smatrala za nedopustno in je dumo razgnala. Vlada obljublja, da bo novo dumo sklicala po 7 mesecih. Celih 7 mesecev naj bode Rusija brez narodnih zastopnikov. 7 mesecev se bode vlada borila proti revolucionarnemu gibanju. Vam so znana sredstva, da prepričate vlado, kako ni upravičena brez sporazuma s poslanci, pobirati davke in poživljati vojaško službo. Zato ste sedaj, ko je vlada razpustila dumo, upravičeni, da ne plačujete davkov in ne dajete vojakov. Ako bode vlada najemala posojila, le-ta niso veljavna. Ruski narod jih ne bo priznal niti jih plačal. Ne dajte niti ene kopejke
carju, niti enega vojaka vojski! Nezlomljivi naši volji se ne more upreti nobena sila.
Državni svet.
Izvoljeni člani dižavnega sveta bodo pod vodstvom Šipova protestirali proti razpustu dume in odložili mandate. — Tudi državni svet je odgoden do 5. marca 1907.
Uporno vojaštvo.
Tudi 2. bataljon Preobraženskega polka se je uprl. Razorožili so ga in dali v trdnjavo. — V mejnem kraju Aleksandrovo je prišlo do pouličnih bojev med četami carju zvestimi in vstaškimi.
Vojaška diktatura.'
Iz Petrograda poročajo, da je car podelil vojaškemu doktorju velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču neomejeno oblast nad življenjem in lastjo državljanov.
Na Finskem.
Uporni duh se širi na Finskem. Policija je včeraj pustila službo in ravnatelj policije je podal ostavko. Poveljniki 1. in 4. pešpolka in 120 finskih častnikov je pustilo armado.
Bodoče volitve v dumo.
Poroča se, da izide v kratkem carski ukaz, da se vrše bodoče volitve v dumo početkom decembra na podlagi splošne volilne pravice.
Rusija pred revolucijo !
V Pariz sta dospela člana ruske dume Anikin in Aladin. V interviewu s časnikarji sta izjavila, da se nahaja Rusija na pragu krvave revolucije, kakršne svet še ni videl. Sedaj vlada še v Rusiji mir — tišina pred nevihto. V nekaj dneh iz* ruhne revolucija z nepričakovano elementarno močjo.
—	Odsek za volilno reformo se
snide, kakor poročajo „Narodni listy", dne 12. septembra, državna zbornica pa dne 18. septembra.
—	Nove volitve po splošni in enaki volilni pravici bodo, kakor je soditi, januarja ali februarja prihodnjega leta.
—	Češki poštni in brzojavni uslužbenci so zborovali v nedeljo v Pragi in so sklenili pasivno rezistenco (tihi odpor), če se ne spolnijo kmalu njihove zahteve po reguliranju (uravnavi) njihovih plač.
—	Novo okrajno glavarstvo na Tirolskem. Ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 20. t. m. odredilo, da se ustanovi na Tirolskem novo okrajno glavarstvo Mezzolombardo obstoječe iz sedanjega sodnega okraja istega imena v pol. okraju tridentskem. Uradovanje novega okrajnega glavarstva se prične s 1. avgustom 1906.
—	Za splošno in enako volilno pravico na Srbskem. V Belgradu so socijalni demokratje priredili v nedeljo demonstrativni izprevod za splošno in enako volilno pravico. Demonstracije se je udeležilo 5000 oseb.
—	Grško-rumunski spor. Uradni list v Bukarešti prijavlja kraljevski dekret, s katerim se prepove vsakojaki uvoz iz Grške v Rumunsko ter se nalaga grškim podanikom v Rumunski dvakratni zemljiški in trikratni obrtni davek.
—	Italsko-abesinska pogodba je
bila dne 21. t. m. v Adis Abebi podpisana.
—	Mednarodna mirovna konferenca v Londonu. 23. t. m. se je otvo-rila mednarodna mirovna konferenca, ki se je udeležuje 500 delegatov. Posebno navdušeno so bili sprejeti odposlanci dume, ki pa so izjavili, da se morajo vrniti domov, ker je z razpustom dume tudi njihov mandat ugasnil. Za predsednika je bil izbran lord Weardale, ki je izjavil, da zanesljivo pričakuje časa, ko ne bo
vojske, da bi se poprej ne sklicalo razsodišče. V imenu kralja je pozdravil zborovalce ministrski predsednik Camp-bell-Bannermann.
Volilna reforma.
(Varianta Beck).
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70,000
80.000 90.000
100.000
110.000
Slovenske novice.
Štajersko.
— Mešetarji za mandate — in slovensko ljudstvo. Zgodila se je lopovščina. Sporočali smo o njej it zadnjič in dali izraz ogorčenju, kije zavladalo splošno med našim ljudstvom, ko je zaznalo, kako se je zmešetarilo v odseku za volilno reformo za spod-nještajerska mesta in trge. Takšne razdelitve volilnih okrajev, kakor se je zvršila po uplivu učenega . Wastiana. pred katerim so se uklonili naši zastopniki, takšne razdelitve menda ne pozna zgodovina volilne reforme. Človek bi mislil, da so zblazneli tam gori r odseku, kjer so varili to veliko refor» delo. Nihče nam ne more ni za las očitati, da bi ne bili stali vsikdar. odkar se je pričel boj za volilno pravico, v prvih vrstah za to ljudsko zahtevo, za to zahtevo prave demokracije. Vedno smo povdarjali, da prava, neomadeževana splošna in enaka volilna pravica je tudi nam uzor pravega ljudskega zastopstva. In dasi smo v teku razprav videli, kako veliko na-silstvo se godi splošnosti volilne pravice, vendar smo kot realni politiki tudi takrat zastopali stališče, da j. treba bojevati se za to, kar se dosif da, dokler ni omadeževana naša narodna čast. Toda v tla» dati teptati, z nogami butati dati po naših hrbtih — tega bi ne pripustili. In v tla bi se pustili teptati, če bi mirno gledali in požrli lumparijo. ki se je zgodila z našimi trgi in mesti po Spodnjem Štajerskem, za katerih večino bi bili v doglednem času dobili slovenskega zastopnika. A sedaj poglejmo, kako so zvarili tri spodnještajerske mestne nemške mandate: 1. Maribor za sebe; 2. Celje s Studencami pri Mariboru, z Laškim trgom, Sevnico, Brežicami, Slov. Bistrico, Slov. Gradcem, Šoštanjem. Marenbergom, Yu-zenico, Muto, Soboto, Gortino, Zgornjo Vižingo, Konjicami, Rogatcem, Aitali jem, Ljutomerom in Ormožem; 3. Lip-nica z Lučanami, Arvežem. Schwan-bergom, Deutscb-Landsbergom, Gross-florianom, Ivnico, Strassom, Wildonom, Arnužem, Cmurekcm, St. Lovrencem nad Mariborom, Zgornjo Radgono, Ptujem. Poberžem, Mozirjem, Razva-njem, St. Jur jem ob Stiefingi, Ko-strivnieo. Pribili smo to nečuveno lumparijo, po kateri se je zmetalo v
mandat na
prebivalce
■t?
zlične volilne okraje trge in vasi, akorseje zdelo Wastianu in dragom; Kako pride Mozirje z 10 Nemci in 529 Slovenci, kako pride Kostrivnica z 20 faci in 1478 Slovenci v nemški vol. érajLipnica? — Če se je to zgodilo s privoljenjem naših poslancev, zastopnika slovenskega ljudstva, potem bo Bdstvo terjalo odgovornost. Sedaj Bičaš, in sedaj poživljamo politična društva, da score svojo iolžnost kot politična dru-Iva !
r Slovensko ljudstvo, g o -I» r i !
f — Od stopnje do stopnje. / Pod
tem naslovom pišejo ,.Narodni listy": Do tretjega gre rado: Če je skazil volilno predlogo baron Gautsch, tako, 4» se volilna pravica ne more imenovati enaka, in če jo je še poslabšal princ Hohenlohe, zakaj ne bi storil česa še za daljše poslabšanje te reforme njiju dostojni naslednik baron leck? Tudi on je storil, kar je mogel, ia bi se volilna pravica, kakor se je gnala v posvetovanjih odseka za vol. jrrao, ne mogla imenovati enaka, o primerjajmo, kako so se od de-«bra spremenile številke, kažoče parlamentarno zastopstvo avstrijskih narodov!
Baron Gautsch je predlagal 455 mandatov, izmed katerih bi imelo biti čeških 99, poljskih 64, maloruskih 31, slovenskih 23, srbo-hrvaških 13, torej slovanskih v celem 230; nemških 205, laških 6, rumunskih 4, torej neslovanskih 225, tako da bi razlika znašala 5 mandatov.
Princ Hohenlohe je zvišal število mandatov na 495. Izmed njih bi imelo 'čeških 103, poljskih 78, maloruskih 32. slovenskih 23, srbo-hrvašKih 13, torej slovanskih skupaj 2 4 9; Mških 223, laških 18, rumuuskih 5, torej neslovanskih 246, tako da se je miala razlika med obema skupinama nasamo 3 mandate. ■ Prišel je baron Beck, pomnožuje «svojim „parlamentarnim" kabinetom število mandatov na 516 in odmerja oi njih Čehom 108, Poljakom 81. Morusom 33, Slovencem 24, Srbo-tatom 13, torej Slovanom «ploh|2 5 9; Nemcem 233, Lahom 19. Rumano m 5, torej Neslovanom 257. tako da znaša razlika samo 2 mandata.
[; Jasno je, da se kaže v teh dveh mandatih nadpolovične večine inferi-oriteta 18 milijonov avstrijskih Slogov napram 10 milijonom Nemcev in Snanov. In temu se pravi še enaka volilna pravica!
fc— Izlet telovadnega društva ,C«\jski Sokol" v Št. Ilj v Slov.
goriuh se vrši v nedeljo, dne 5. av-gnsta t. 1. Odhod iz Celja ob 1. uri 36 minut popoldne (z brzovlakom), prihod v Št. Ilj v Slov. goricah ob 3. ud 42 minut. — Odhod iz Št. Ilja v Slov. goricah ob 10. uri 41 minut zvečer. Spored: 1. Pozdrav na kolodvoru. 2. Sprevod v ' Št. Ilj v Slov. goricah. 3. Ob 5. uri' javna telovadba. 4. Ljudska veselica: godba, petje, ples itd. itd. Sodeluje „Šentiljsko pevsko "ruštvo" in „Šentiljska nar. godba"'. (Vse rodoljubne štajerske Slovence vabi V ta velevažen izlet
odbor „Celjskega Sokola" — Zakupovanje lovske pravice «Mine Frankolgvo. V smislu § 2. mi-nisterijalne odredbe z dne 15. grudna 1852 drž. zak. št. 257 se s tem javno razglasi, da se bode zakupovanje lovske pravice občino Frankolovo vršilo v nezajamčeni izmeri 1698. 97 ha v soboto, dne 11. avgusta- t. 1. ob 11. uri predpoldne v uradni sobi št. 4 okrajnega glavarstva celjskega. K temu za-kupovanju se vabijo vsi interesenti s pripombo, da znaša sklicna cena za
to lovsko pravico 120 K in da se bode ta lovska pravica oddala na zakupno dobo štirih let, t, j. od 1. julija 1906 do 30. junija 1910. Vsak draž-benik mora pred začetkom dražbe položiti vadij 10%- Natančnejši pogoji se lahko ob uradnih dneh (v sredo in soboto) predpoldne pri tem uradu vpo-gledajo.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Celje, dne 13. julija 1906.
—	„Slovenskemu trgovskemu društvu v Celju" je podaril g. Peter Majdič iz Celja 10 kron, za kar mu odbor izreka iskreno zahvalo. Odbor naznanja obenem, da je naročil list „Slov. trgovski vestnik" za vse redne člane, kateri so dosedaj pristopili k društvu brezplačno, ter se je prva številka z dne 15. t. m., v kateri se nahaja obširno poročilo o ustanovnem občnem zboru, že razposlala. Če kdo po pomoti ni dobil lista, naj se oglasi pri odboru. Zunanje gg. trgovce in trgovske nastavljence, kateri še niso pristopili kot člani našemu velekorist-nemu društvu, vabimo, da to čimprej store. Prijave se pošiljajo na naslov: Slov. trgovsko društvo v Celju v roke g. Peter Kostič-u.
—	Spodnještajerska jubilejska ustanova v Celju za podporo revnih, pa pridnih slovenskih dijakov bode sprejemala prošnje za bodoče šolsko leto do 15. avgusta t. 1. Pošiljajo se naj g. notarju Baš-u v Celju. Ta ustanova ni ista s štipendijami Južnošta-jerske hranilnice v Celju.
—	XXYIII. občni zbor društva „Kmetovalec" v Gotovljah se vrši dne 29. julija 1.1. ob 5. uri popoldne v dvorani g. Franc Maglaj. Spored: 1. Pozdrav. 2. Govor: „Sadno drevje v grmičasti obliki" govori g. Ant. Petriček. 3. Društveno poročilo. 4. Vpisovanje društvenikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti in nasveti. Po zborovanju prosta zabava. Ned posameznimi točkami sporeda poje domači moški in mešani zbor. Vsem prijateljem kmetijskega napreeka klice krepko „Dobro došli!" odbor.
—	Kmetijska zadruga Šaleške doline v Škalali priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldan na prostem pri cerkvi v Skalah predavanje o živinoreji. Predava g. potovalni učitelj •Telovšek. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Pri Sv. Frančišku Ksaverijn blizu Gornjegagrada prizidujejo pri šoli novi razred, ker postane šola tri-razrednica. Opozarjamo že sedaj uči-teljstvfc na novo razpisano službo v jeseni. Šolske razmere so ugodne — lepa lega — šoli tiaklonjeno prebivalstvo — v bližini so trgi Ljubno in Gornjigrad — dobra poštna zveza itd. Sedaj radi prizidovanja ni šole, nadomesti se pa na jesen.
Izletniki in turisti se opozarjajo, da je pri Sv. Frančišku velika zakladnica, kjer so krasno vezani mašiti plašči itd., umetno izdelani kelihi in druge cerkvene reči. Večinoma so darovi raznih vladarskih rodovin. Več o tem lahko čitaš v Stegenšekovi „De-kanija Gornjigrad"'.
—	Trije srečni lovci so gg. Matija Goričar, Viktor Konečnik in Anton Morocutti, spretui nimrodi v Mozirju. Zasledili so na lovu jazbeca, velikega škodljivca kmečkih poljskih pridelkov. Dober pes-slednik je izvohal jazbečevo duplino, in lovci so skušali jazbeca s slamo iz brloga „izžgati". Kmalu jo prilomastita dva stara tihotapca — in dva dobro namerjena strela jima zagrenita za vedno veselje do bodočih ekspedicij. Čast srečni lovski trojici!
—	Na Menini. Dne 20. t. m. je šlo deset oseb na Menino v gornje-grajsko kočo, da proslavi osemletnico otvoritve koče. Koča se je namreč
otvorila in blagoslovila dne " 21. julija 1898. Vkljub silnemu vetru prižgal se je na večer lep kres na „Legah". Kres so izletniki sami nanosili. Nato so se v koči še dobro zabavali in se veselili. Zunaj je lil dež, bliskalo je in grmelo — toda to ni dosti uplivalo na izletnike, saj so bili v varnem zavetju pri topli peči. — Sedaj je krasno iti na Menino, tembolj ker je planinska cvetana bujno razvita. Opozarjamo pa, da si mora jedila in pijačo vsak seboj prinesti, ker v koči je pač vsa potrebna posoda za kuho itd. ni pa pijače in jedil. Za večje izlete se lahko potrebno naroči v Gornjem gradu pri načelništvu „Savinjske podružnice"'.
Prid vrh planin,
Nižave sin!
—	Umrla je na Dobrni v soboto, dne 21. t. m. g. Fani Neuwirt v 65. letu starosti.
—	Huda ura. V soboto, dne 14. julija t, 1. jo po Dobrnski občini razsajal strašen vihar celih 24 ur in je velikansko škodo povzročil. Posestniki so se potem občinskega urada obrnili na poslanca dr. Korošca, da jim izpo-sluje državno podporo. Škode je okolu 15.000 kron. Posebno je žito in fižol trpel.
—	Šolska veselica in koncert.
V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne priredi šestrazredna ljudska šola v Sevnici šolsko veselico z obsežnim sporedom, pri kateri igra polnoštevilna godba iz Zidanega mosta. Zvečer koncert na vrtu g. Simončiča. Gostje dobrodošli.
—	Iz Brežic se nam piše: Dne 22. t, m. je bilo žegnanje na Bregani na Hrvatskem, pri tem ni manjkal „ringelšpil". Sploh je znano, da otroci in tudi odrasli imajo slabo navado, skakati na vrtotoč, kadar se vrti. Neki fant se je stavil s svojim sovrstnikom, da skoči na konja, ko se bo vrtotoč najhitreje vrtil; ko je to storil, zapodi ga železna žrd tako nesrečno blizu na-kupičena drva, da {Si je fant zlomil desno nos:o. Zapeljali so ga v Zagreb v bolnišnico.
—	Zborovanje in veselica moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob juž. žel. v nedeljo 29. julija 1906 v gostilni g. Alojza Nendl-a se vrši po sledečem sporedu: A. zborovanje 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. volitev novega odbora, 4. slavnostni govor deželnega poslanca g. dr. ,T. Hrašovca, 5. nabiranje novih udov in pobiranje članarine. B. koncert. 1. dr. G. Ipavic: Slovo od doma — poje meš. zbor kat. bral. društva. Žirovnik: Travniki so še zeleni — poje mešani zbor kat, bral. društva. 2. Korun: Vanderček — poje šentjurski mešani pevski zbor. Vrečer: Pod večer s sopran solo —• poje šentjurski mešani pevski zbor. 3. dr. G. Ipavic: Lahko noč — moški čveterospev. Dr. A. Schwab: Oj dekle — moški čveterospev. 4. Vo-larič: V noči — poje šentjurski mešan pevski zbor. VolariČ: Ljuba v — poje šentjurski mešan pevski zbor. 5. A. Nedved: Nazaj v planinski raj, poje mešani zbor kat. bralnega društva. J. Ocvirk: Rožmarin — poje mešani zbor kat. bralnega društva. C. Prosta zabava s srečolovom. K prav obilni udeležbi vabi vse prijatelje Št. Jurija, lepega petja in domače zabave
odbor.
—	Spodnje Poljčane. V pondeljek dne 16. julija je umrl na Vid-narjevem skednju v Studenicah kmetski sin Anton Samovar vsled dobljenih ran na glavi, katere mu je zadal železniški delavec Franc Lehnar pred Scheicherjevo gostilno v Spodnjih Poljčanah.
—r Namestnik Clary v Halozah.
V pondeljek je pregledoval štajerski namestnik grof Clary po toči poškodovane kraje v Halozah. Upamo, da bo storil vse korake, da se ubogim prebivalcem čimpreje pomore.
— Iz Ptuja. O priliki nemškega „Gauturnfesta" v Ptuju si videl, med udeleženci tudi Gustava Svetlina, okr. poni. učitelja v Brežicah in svaka znanega brežiškega hajlovca Pajdaša. Gustlček, ali se še spominjaš časa, ko si igral na slov. odru ulogo Dolefa, se kazal za časa študiranja na mariborskem učiteliišču navdušenega Slovenca, prepevajoč s sodrugi milodoneče slov. pesmice ?
-— lz Ptuja. Ali so vara junaki, ti nemškutarski turnarčki, ki so se nedavno pojali po Ptuju. Golobradi in ralečnozobi fantiči in komaj maternim prsim odrasle punice — to vam je bila turnarska garda, in tej „množici"' je pridigal učenjak Wastian, da je Ptuj nemški, da je okolica nemška itd.; in da morajo tudi oni — ralečnozob-neži in mlečnozobnice — skrbeti, da tako ostane. Ko bi ne bilo naše slovensko ljudstvo tako potrpežljivo, bilo bi se fantičem drugače godilo. Šli so vam ti postopači gledat tudi starorimske izkopnine v Hajdino. Imeli so izzivalno pripete nemške trakove. Pomnijo naj, da drugikrat naše ljudstvo ne bo tako mirno gledalo njih izzivanja, in lahko se jim ob priliki kaj pripeti. A junaki so vseeno. Pijani so se vračali .v noči z „izleta", ki so ga uapravili v okolico. Hajlali so in upili — da se je zdelo slovenskim prebivalcem, da so res že v Afriki. Zapeli so si „Wacht am Rhein" in nemški burši so dvignili svoje sablje v zrak. češ: „kaj nam pa morete bindišarji! Nas je cela armada!" Pa vam pridejo trije slovenski fantje; iz mesta so se vračali domov; bili so nekam veseli, in ko so začuli culukafrsko hajlanje, so tudi oni začeli klicati „Zivio". Pa se vam zadere turnarska banda nad njimi in se zakadi v nje. No fantje so si mislili: hej, naša slovenska pest tudi ni kar tako, — pa udri po njih! In slavni tevtonski junaki so vam začeli javkati pod udarci — in so drug za drugim pobrali pete, pa hajd noter v mesto. Ali so se jim smejali naši fantje, tem turnarskim junakom, — haha! „Wir fürchten Gott...."?! — Nemškutarskega „Štajerca" vsiljujejo Ptujčani v celi okolici. Kar preplavljajo jo s to gnojnico. Seveda vse zastonj! Zakaj pa se od naše strani ne žrtvuje nič v to, da se paralizira delo nemškutarskih trgovcev ?
—	Slov. akad. ferijalno društvo „Bodočnost" si je izvolilo na svojem V. občnem zborovanju, dne 21. julija 1906 v ptujski „Čitalnici" sledeči' odbor: Predsednik: Ivo Lesničar, stud. vet. Podpredsednik: Vekoslav Rajh, stud. fil. Tajnik: Fran Salomon, stud. iur. Blagajnik: Odo Cajnko, abit. Arhivar: Gustav Hržič, abit, — Vsi dopisi in pošiljatve naj se naslovijo na predsednika, Hum, pošta Ormož, ali tajnika, Obrež, pošta Sr-edišče.
—	Urednik ptujskega „Štajerca" obsojen ! Bivši urednik nemškutarskega „Štajerca" Mak s o Heller bil je obsojen na 20 kron globe, oziroma 48 ur zapora, ker se je branil natisniti popravek odvetnika g. dr. Brejca v Celovcu.
. .— Iz Ormoža. Naprošeni, k zahvali. objavljeni v zadnji številki, pristaviti še sledeče: Končno še smatramo za sveto dolžnost, da se spomnimo preblage gospe dr. Omulčeve v Ormožu, ki je umrla dne 8. decembra 1905. Ta dična gospa je bila največja do-brotnica in podpornica naše šole. Njej se ima naša šolska mladina v prvi vrsti zahvaliti za krasno in dragoceno
šolsko zastavo, kateri je ona kumo-vala. A tndi drugače je ona ves čas svojega življenja sipala bogate darove na učence naše šole, posebno na najrevnejše! Ob svoji mnogo prerani smrti pa zopet ni pozabila na uboge otroke, kajti volila je naši šoli znesek 2000 K. S tem si je postavila trajen spomenik na naši šoli. kajti obresti omenjene glavnice se bodo porabile vsako leto za revne šolske otroke. Torej slava preblagej gospej dr. Omulčevi! Naj ji bo žemljica lahka!
Šolsko vodstvo Ormož okolica, 23. julija 1906.
—	Poroka. V soboto, dne 28. t. m. se bode vršila v Gorenji Radgoni poroka gospice Mici Spendétove s polkovnikom in poveljnikom 37. artilerijskega polka, g. Karlom Billig. Nevesta je doma iz Gornjegagrada.
—	Velika nevihta je bila včeraj popoldne v Gradcu in okolici. Telefonska zveza z Dunajem je bila pre-
' trga na.
—	Umrl v Gradcu vpokojeni polkovnik G. pl. Hušek v 66. letu starosti.
—	Iz odvetniške zbornice. Graški odvetnik dr. Rajmund Neckermann, ki se je svoje čase z velikim pompom naselil v Gradec, je javil, da se preseli v Weiz.__
Kranjsko.
—	Otvoritev bohinjske železnice.
V pondeljek je bila nova železnica otvorjena za osebni promet. Vsi vlaki so bili pomi največ turistov. Promet je velikansk.
—	Nagla smrt pri otvoritvi bohinjske železnice. V Gorici je v četrtek na potu s postaje nove železnice prišlo slabo 82 let staremu veteranu Mateju Pojanacu. Mož je v bolnici umrl baje vsled solnčarice.
—	Načelnik generalnega štaba grot' Beck o bohinjski železnici. Grof Beck je izjavil o novi bohinjski železnici: Novi železnici je začetkoma vlada zelo nasprotovala. Izvedli so jo na zahtevo vojaških krogov. Nova železnica ni le velike strateške važnosti, marveč tudi v trgovskem oziru Avstriji koristna. V stateškem oziru je zahtevalo vojaštvo drugo prodiralno progo ob Soči, med tem ko so do zdaj mogli uporabljati le južno železnico.
—	Nemška šola v Domžalah. „Slov. Narod'1 sporoča, da je šolski svet v Domžalah v svoji seji sklenil, da se dovoli Tirolcem nemška šola s pravico javnosti.
—	Z Jesenic se nam piše: Umrl je včeraj dne 24. t. m. v zdravišču „Rikli"' na Bledu, generalni ravnatelj kranjske industrijske družbe, član kranjske obrtne zbornice, g. Kari Luckmann. Mož je bil jako podjetnega duha in ustanovitelj te družbe. Delavcem je bil .slab plačnik; sicer ga pa reveži hvalijo, da jim je rad pomagal v stiskah. Nemškonacijonalna politika je zgubila v njem dobro oporo. Slovenci pa imajo na Gorenjskem enega lokavega sovražnika manj.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vam ponavljaje priporoča cikorijo, ki jo v novo zalagata njej v prid brata Perdana. Slovenske gospodinje! Pridno sezite po tej cikoriji in prepričate se takoj, da vredno stoji na strani Perdanovim vžigicam, ki so menda prodrle do slednje slovenske koče. — Kakor so "žigice družbi v velik prospeh, tako jej bo z vašo pomočjo tudi kava donašala stalnih dobičkov. — Usoda naše družbe je torej bolj ali manj v vaših rokah.
Primorsko.
— Promocija. Dne 19. t. m. je bila na graškem vseučilišču promovi-rana doktorjem modroslovja gospica Marijana Urbas, hči pokojnega profesorja na državni realki v Trstu, slovenskega pisatelja Viljema Urbasa.
Svetovne vesti.
—	Umrl je v Parizu slavni profesor medicine Bronardel v 69. letu starosti.
—	Velika nesreča z avtomobilom. Šofer dunajske avtomobilske tvrdke Bock in Holler, Ernst Sandoz, je povabil 161etno Ano Klausegger in njeno 171etno sestro Leopoldino na vožnjo. Na poti so vsled slabega vodstva zadeli z avtomobilom v drevo, bencin je eksplodiral in avtomobil je bil raztreščen. Vsi so bili pod njim. 16letna Ana ja bila z razbito glavo takoj mrtva, 171etna Leopoldina si je zlomila nogo in pretresla živce, Sandoz sam je imel razbito glavo, je bil prepeljan v bolnišnico in je umrl. Ko je oče deklet zvedel o nesreči, je omedlel.
—	Zakonska drama. Zakonska Filip in Katarina Kuzman v Zagrebu že dlje časa nista živela složno, ker je bil òOletni mož ljubosumen na svojo Slletno ženo. Katarina je šla vsled vednega domačega prepira služit za hišno. V petek pa je mož priletel nad njo, potegnil dolg nož iz žepa in jo napadel. Pričel se je boj na življenje in smrt. Vsled ženinega vpitja so prihiteli ljudje, ki so divjega moža razorožili. Žena je dobila velike rane po stegnih in rokah. Prepeljali so jo v bolnico, napadalec je pa zbežal.
—	Atentat na Pobjedonosceva. „Birševija Vjedomosti"' poročajo, da je bil na Pobjedonosceva izvršen atentat. Pod njegovo pisalno mizo je namreč eksplodirala bomba, dočim se je Pobje-donoscev mudil v sosednji sobi, vsled česar je ostal nepoškodovan.
—	Na čuden način je morala umreti hči prof. Heineja iz Wormsa, ko se je hotela odpeljati z vlakom v Monakovo. Ko je prisopihal vlak, je ona stala precej blizu proge, in vlak ji je zagrabil dežnik. Ker ga ni marala izpustiti, je bežala nekaj časa ž njim, a ji je spodrsnilo ter je padla, prišla pod vlak in vsled ran umrla.
—	Šef japonskega generalnega štaba, general Kodama v Tokio, je umrl.
—	Južna železnica namerava baje zvišati svoje tarife s početkom 1. 1907.
—	Nemški pesnik Ferd pi. Saar,
član avstrijske zbornice, se je v ponedeljek ustrelil v glavo in je včeraj umrl. Samomorilec je bil 73 let star.
—	Umrl je poslanec mesta Krakov, vladni svetnik Ivan Rotter, dne 22. t. m. n • Dunaju v 57. letu starosti.
—	Požar. 26 oseb vsled eksplozije težko ranjenih. V vasi Boskovec blizu Brna je v nedeljo dopoldne v kleti nekega trgovca, kjer so bile eksplozivne snovi, izbruhnil požar. Med gašenjem sta bili dve eksploziji, vsled česar je bilo 26 oseb težko, več drugih pa lahko ranjenih.
—	Višji prokurator svetega sinoda na Ruskem, Šininski, je prosil, da se ga odveže službe. Njegovi prošnji se je ugodilo, a vendar ohrani še čast senatorja.
—	Zborovanje s krvavim izidom. V nedeljo so sklicali češki narodni socialisti v Pragi zborovanje, na katerem bi bili imeli zavzeti stališče proti volilni reformi v tej obliki, kakor je sedaj, v kateri se daje vse predpravice" Nemcem. Ker so prišli na zborovanje tudi socijalni demokratje. je prišlo kmalu do tepeža, in konečno se je začelo streljati z revolverji. Več oseb je bilo težko, mnogo lahko ranjenih.
—	Nadškof v Zadru dr. Dvornik je dobil dostojanstvo tajnega svetnika.
—	Staroslovenski jezik na dalmatinskih gimnazijah. Kakor poročajo dalmatinski listi, so letos matu-
randi na dalmatinskih gimnazijah bili prvikrat izprašani iz staroslovenskep I jezika, ki so ga šolske oblastnije pri tremi leti uvedle v dalmatinske gij nazije.
ffirrtje g/okoA
V nedeljo, I dne 5. vel. \ srpana t. L |
zlei
„Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ. \
ODBOH.
Listnica uredništva.
Wrobelno : Ako naznanite protipiistm» I dejanja z dokazi, priobčimo.
iiiÄomore,
kopanje in velo kletko se takoj odda pri P. Rustici t &
152-24
Učenka
z dobro šolsko izobrazbo, vešča slov» ščine in nemščine, se išče pod ugodnimi I pogoji za večjo trgovino z mešan«! blagom. — Ponudbe pod ,,K. 2f Šoštanj, poste restante. Qm)-M
Podpisani «Jožef Tratnik, posestnik na Potok« ii. št. okraj Gornjigrad, s tem obžalujem, da sem dne 2. junija 1906 v gostili Frana Remica v Šmartnem žalil Jožefa Goričarja, posestnika In trgovca lesom v Potoku h. št. 18, in izrecno preklicem svoj izrek, da je on .na zvit način po krivici pravdo dobil" kot neopravičeno dolžitev.
Podpisana Frančiška Tr>atnik, zasebnica v Potok h. št. 14, istotako obžalujem, tla sem proti Mariji Cigala dne 3. juni/ä 1906 žalila Jožefa Goričarja v Potoku z besedami: _Pešeaik (domate/me Jožefa Goričarja) bo sedaj lahko dajal zajuterke, ker je na žvit naravo krivici pravdo dobil" in izrecno to obflolžitev preklicem kot neopravičeno.] V GORNJEM GRADU, dne 23. julija 1906.	f«É)l
«Jože Tratnik, Frančiška Tratnik, | podpisal Ign. Strmec k i, priča, Karol Mikuš, priča.
Na Dobrni pri Celju odda se takoj stavba svinjskega (387)	hleva pri župnišču potom	5-4
znižeualne dražbe.
Delo je proračunjeno na 5000 K. Dražba se vrši v nedeljo, 29. julija r občinski pisarni popoldne ob pol 4. uri. — Načrt in stroškovnik sti v župnišču na D o torni na razpolago.
Cerkveno konkurenčni odbor na Dobrni
dne 11. julija 1906.
Frane Jevnišek, načelnik.
Priporoča se p. n. gg'. duhovnikom, slav. uči-teljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oz. elekričnl obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del.
V zalogi ima inj tiskajv|več^barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, Jedilne liste, časopise, knjige, brošurioe, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižice, zadružne knjižice, posojilniške tiskovine, računske skepe, vse šolske tiskovine, izpričevala, sprejem-nice, tabele, tiskovine in vse potrebščine za urade ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari.
/eìzuh