Pottnins psvtalfMiuM Leto II,, štev. 29 V Ljubljani, četrtek dne 3. februarja 1921. Posamezna štev. 1 K ob 4 sfotraj. crictffaH • * 180 S ......iS. saMd.ox«m$e. 800 # taozeautro • • jnjBBl II l'HM »«»" «tdpe* (58 mm). SK Telefon it«. fizSon kr. poštCek.mra4» itev.um Ljnbljana, 2. februarja. Glasila SLS. se v zadnjem času neprestano zaganjajo v sokolstvo. Povod zato jim dajeta ukaza ministrov Marinkoviča in Pribičeviča, s katerima se uvaja v celi državi v srednjih in ljudskih šolah pri telovadbi scfcolski telovadni sistem. To aadostuje, da klerikalci kričijo o«na-&oku nanravnoverskovzgojovšoli». Klerikalci so že od nekdaj zakleti .leprijatelji sokolstva. S pomočjo avstrijske vlade so pred svetovno vojno v naši zemlji proti Sokolu, ki je bil opasen kot nacijonalna in «srbofil-&a» organizacija, ustanovili Orla, z namenom, da bo ta telovadna organizacija opora črnožolte propagande med Slovenci. Ob izbruhu vojne so bile zato vse sokolske organizacije razpnščene in ustavljene Zveza Oriov pa je oficielno nabirala prostovoljce za avstrijsko armado. Z razpadom Avstrije bi moralo pri nas iiujno propasti in izginiti vse, kar je Služilo robstvu. Tega mnenja niso bili klerikalci, ki so tudi še sedaj storili vse, da orlovsko organizacijo še okrepe. Ko so klerikalci uvideli, da hoče naša država v spoznanju njega visokega narodnega in kulturnega pomena Sokolstvu priznati v narodni vzgoji ono mesto, ki mu po 'zaslugi gre, so skušali to vsaj v Sloveniji preprečiti, za vsako ceno. Takratni poverjenik dr. Verstovšek je kjratkomalo ministrski sokolski ukaz zaprl v miznico in ga ni izvršil. Za časa Protič-Koroščeve vlade je zopet porabil priliko, da je na lastno pest ia brez privoljena ministrstva dekre-tiral v Sloveniji, da naj se v šolah upošteva — Orle kot Sokolstvu enakovredno organizacijo, šele naknadno se je dr. Korošcu posrečilo izsiliti od tedanjega ministra Trifuhoviča kot politično nagrado, da je'dr. Ver-stovskov že preje izdani ukaz potr dil ter postavil Orla v isto vrsto s Sokolom. Koncem decembra je minister Pribičevič ponovil ukaz o sokolski vzgoji naše mladine. Dočim je Marinkovič z lanskim ukazom od >19. jan. samo še opozarjal na važnost in pomen sokolske telovadbe, de-kretira minister Pribičevič kategorično, da se ima po vseh srednjih in ljudskih šolah uvesti sokolski telovadni sistem ter gojiti ž njim odlično narodno in prosvetno delo. Ukaz min. Pribičeviča je tako jasen, da ne dopušča niti najmanjšega dvoma. Držažv hoče, da bo po vseh šolah iti v celi državi telovadna vzgoja enotna in ista. Pribičevičev ukaz ne pripušča poleg sokolskega sistema v naših šolah nobenega drugega poleg sokolske organizacije nobene druge organizaciji, ki bi smela imeti vpliv na našo mladino. Celo v nacionalni vzgoji preiskušena organizacija srbskih "Četnikov» je o Pribi-čevičevim ukazom izgubila opravičenost do samostojnosti ter je njen obstoj navezan izključno na Sokolstvo. Krokodilove solze, ki jih sedaj to-Ejjo klerikalci zaradi svojih Orlov dejanskega položaja ne morejo prav nič več izpremeniti. Iz sokolskega vprašanja delati sedaj kulturno-boj-ne afere je pa naravnost absurdno, j Nič naravnejšega ni kot da začnejo klerikalci z vso resnostjo računati z novimi razmerami. Ako nočejo po nepotrebnem tratiti svojih moči, naj pripravijo čim hitrejše likvidacijo orlovske organizacije. Za v resnici narodne fante med orli, za vse one, Id jim je na resnično narodni vzgoji naše mladine, so sokolske vrste vedno odprte. Organizacija Orlov, la bi hotela delovati tudi v Jugoslaviji še naprej v predvojnem duhu ia naj bo njen telovadni sistem *udi vec ah manj posrečen plagijot sokolskega sistema, pa nima danes več pravice do obstoja Dolžnost države je, da t2ki organizaciji ne zaupa mlade generacije našega naroda. Prva debata v ustavnem odboru. ŠPEKULACIJE KLERIKALCEV IN KOMUNISTOV. Beograd, 2. febr. (Izv.) Ustavni odbor je imel ob 4. uri popoidne sejo. Predsedoval je dr. Milenko Vesnič,ki je odboru predložil, naj se prihodnje seje vršijo v zgradbi državnega sveta, kjer je na razpolago ustavoprav-na biblioteka. Najprej se je pričela debata o tem, ali se pripuste novinarji k posvetovanjem ustavnega odseka. Zlasti dr. Markovič (kom.) je zagovarjal ta predlog. Ninčič pa se mu je upiral zlasti iz razloga, ker se protivi poslovniku, ki dopušča k sejam samo poslance. Da pa javnost ne bo izključena, predlaga Ninčič, da se o vsaki seji izdajo stenografski zapisniki in vrhu tega vsak dan oficijelni komunikeji. Markovičev predlog je bil končno odklonjen z vsemi proti 8 glasovi. Dalje se je razpravljalo, kaj naj se vzame v prihodnjih 14 dneh v odboru v pretres. Vesnič je predlagal, da se preide v načelno diskusijo na podlagi že predloženega vladnega načrta. Temu predlogu se protivi komunist Markovič, ki dokazuje, da se po poslovniku pred potekom 14 dni ne sme vzeti v pretres noben načelni načrt. Soc. dem. Divac predlaga, da se posvetovanje ne odlaga in da naj se prične debata brez ozira na vladni načrt, dokler ne pridejo še ostali 'načrti. Klerikalec Dulibič predlaga, da se seje odgode, dokler ce ne zbere ves materijal. Govore še Jovan Jovanovič, Spaho, Ninčič in Kacle-rovič, ki ponovno trdi, da se po poslovniku o vladnem načrtu še ne more razpravljati., Po kratki diskusiji je bilo glasovanje o klerikalnem predlogu, da se odgodi vse delo za 14 dni. Ta predlog je bil odklonjen z vsemi glasovi proti devetim. Teh devet glasov so oddali klerikalci in komunisti. Sprejet je bil Vesničev predlog, da se v petek prične načelna diskusija na podlagi vladnega načrta, z dodatkom, da se 14 dni od volitev ustavnega odbora čaka s specialno debato. Seja se je končala ob triče-trt na sedem. Beograd, 2. febr. (Izv.) Na zadnji seji ustavnega odbora je bilo opažati zlasti kooperacijo klerikalcev s komunisti. Obe stranki stremita za tem, da se razprava o ustavi čimbolj zavleče in da bi vsled tega skupščina ne mogla delati nič drugega. Od nezadovoljnosti, ki naj bi nastale vsled tega zavlačevanja med ljudstvom, si obe stranki obetata uspehov zase. Vendar pa je ta taktika kompromitirana in se ne bo obnesla. Klerikalci bodo svoj ustavni načrt predložili v tisku. Prisrčen sprejem ministra Beneša v Jugoslaviji. Ljubljana, 2. februarja, Danes se je peljal minister dr. Be-neš skozi naše kraje na poti v Italijo. V MARIBORU IN CELJU. Prvi pozdrav na jugoslovanskih tleh je pripravil čehoslovaškemu ministru naš Maribor. Dasi se je šele tik prec poldnevom zvedelo, da se minister vozi skozi naše kraje, se je v Mariboru ta novica hitro raznesla in na kolodvoru se je zbralo precej našega občinstva. Ob eni popoldne se je pripeljal vlak. Minister potuje v posebnem vozu: spremlja ga njegova soproga, Iegacij-ski svetnik Filinger, ministreki svetnik StrimpI in osebni tajnik Hajny. Na kolodvoru je stala godba dravske divizije in četa sokolov. Ko je minister izstopil, je godba zaigrala himne. Ministra jc pozdravil okrajni glavar Lajnšič v imenu vlade, generaj Maister v imenu časfniškega zbora, ki je bil številno zastopan in dr. Vladimir Semec v imenu sokol&tva. Tu so se ministru predstavili tudi policijski ravnatelj Seneko-vič, mestni gerent Poljanec, zastopnik Čehov prof. Janovski in gospa Maistrova, ki mu je kot zastopnica »Mariborskega ženskega društva" izročila lep šopek. Nato je odšel minister v čakalnico, kjer je bilo pripravljeno za okrep-čilo. Tu sta nagovorila ministra okrajni glavar Lajnšič in dr. Roeina v imenu mariborskih Slovencev. Minister se je pozdrav zahvalil v toplih besedah. Spominjal se je nekdanjih tovarišev, s katerimi se je v tujini skupno boril za osvobojenje češkega in jugoslovanskega naroda. Povdaril je, da bodeta češki in jugoslovanski narod v bratski vzajemnosti gotovo tudi v bodoče skupno delovala za dosego vzvišenih ciljev. Ministrove besede so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Pevci glasbene »Matice" so zapeli nekaj lepih naših pesmi, kar je ministru zelo ugajalo. V čakalnici so bili ministru predstavljeni: general Plivelič, ko" mandant vojaške realke, zastopnik duhovščine dr. Medved, pevovodja dss. Oskar Dev, predsednik okrožnega sodišča Cajnkar, sodni svetnik Graselli, dr. V. Pieifer, dr. Povalej. Ker je moral vlak čakati na dunajski priključek, je sedel minister s soprogo v avtomobil generala Maistra in se ie peljal skozi mesto na Falo. kjer si je ogledal našo največjo električno centralo. Na nadalj-ni poti je pozdravil ministra v Celju zastoonik vlade dr. žužek, celjski mest- ni sosvet in mnogo narodnega občin-stvafl Tudi tu se je minister prisrčno zahvalil. * POZDRAV V LJUBLJANI. Čehoslovaški brzo vlak je prišel skoro dveurno zamudo v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudi, ki je pričakovala prihod čehoslovaskega aržav-nika. V sprejemni dvorani, okrašeni z zelenjem in slikami regenta Aleksandra in predsednika Masaryka, so se zbrali predstavniki naših uradov: predsednik vlade dr. Pitamic in poverjenik Ribnikar, komandant dravske divizije general Dokič z načelnikom štaba podpolkovnikom Mil-kovičem, župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, predsednik Češke obče Ružička, ter zastopniki mnogih narodnih organizacij med njimi kluba Primork, Sokolstva itd. Ko ie vlak pripeljal na postajo sta sprejela ministra Beneša in njegovo soprogo, ki je prišel v spremstvu generalnega konzula dr. Beneša postajni načelnik Ludvik in trgovski ataše ljubljanskega konzulata dr. Zahor-sky, ki sta ministra peljala v spreje-mnico. Na potu mu je zbrano občinstvo prirejalo viharne ovacije. V sprejenmici je pozdravil ministra Beneša vodja deželne vlade dr. Pitamic; v imenu mesta Ljubljane ga je pozdravil župan dr. Tavčar, v imenu Primork je govorila gospa Debelja-kova, ki je izročila ministru šopek, v imenu ljubljanskih Čehov ga je pozdravil občinski svetnik Ružička. Na vse pozdrave je odgovoril minister Beneš s kratkim govorom v katerem je povdarjal ozke zveze, ki vežejo čehoslovaški narod z Jugoslovani. Potem je generalni konzul dr. Beneš predstavil ministru navzoče predstavnike raznih narodnih organizacij, s katerimi se je minister prijazno razgovarjal; ministrova soproga pa se je ljubeznivo pogovarjala z navzočimi damami. Po dvajsetih minutah se je vrnil minister, ki mu je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije v salpnski voz m med viharnimi živio- klici se je od- peljal proti Trstu. Razpust višjega šol-skesa sveta. Beograd, 2. febr. Kakor je Vaš dopisnik izvedel, bo jutri razpuščen višji šolski svet v Ljubljani. Obenem bodo odrejene volitve za novi višji šolski svet po nedavno objavljeni uredbi. Protit odhaja. Beograd, 2y febr. (Izv.) člani ve-rifikacijskega odbora so zahtevali, da se končno reši vprašanje mandata Stojana Protiča. Smatralo se je, da je to vprašanje že zrelo, ker g. Protič še doslej ni odstopil od svoje pogojne ostavke. Radikalci so med tem še vedno skušali zavlačevati rešenje. Sedaj je baje obvestil g. Protič svoje prijatelje, naj se vsekakor uvažuje njegova ostavka na mandat. Pismeno pa tega še ni sporočil klubu. Protič zakletve nikakor noče položiti. Radi kalci so sklenili, da se Protičeva želja uvažuje. Na njegovo mesto bo poklican v konstituanto Milutin Stepa-novič. Politični položaj. Beograd, 2. febr. (Izv ) Danes popoldne je imel Demokratski klub plenarno sejo, na kateri je razpravljal o agrarni reformi ter o ustavi v zvezi z delovanjem ustavnega odbora. V tem oziru je bilo sklenjeno, da vsak poslanec Demokratskega kluba, ki hoče predložiti predlog k ustavi, naj prej predloži svoj predlog ožjem odboru poslancev tlemokratske stranke, ki so člani ustavnega odbora. Beograd, 2. febr. (Izv.) Danes se je konstituiral administrativni odbor konstituante in je bil izvoljen za pred sednika poslanec Rafajlovič demokrat za podpredsednika. Vlada Filipovič, radikalec za tajnika paSvetozar Gjor-gjevič, demokrat. Beograd, 2. febr. (Izv.) Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar se je danes odpeljal za nekaj dni na svoj dom v Djakovu. Beograd, 2. febr. (Izv.) Ustavni načrt zemljoradniškega kluba je gotov in bo jutri predložen vladi. Od zemljoradniškega kluba sta ostala od vsake frakcije po dva poslanca v Beogradu, da izvedejo specialne dogovore za sodelovanje zemljoradnikov z radikalci in demokrati pri ustavo-tvornem delu. Zasedanje gospodarskega sveta. Beograd, 2. febr. (Izv.) Danes so prispeli semkaj zastopniki raznih gospodarskih korporacij, zlasti industri-jainih, da se udeleže seje privrednega saveta, ki se začne jutri popoldne pri trgovskem ministrstvu. Načelniki vseh ministrskih odsekov so imeli da- j nes posvetovanje o tem, kako naj; vlada zastopa svoje stališče pri sejah privrednega saveta. Vršila se je tudi seja ekonomsko-financijskega komite-ta, ki je načeloma rešila podreči reviziji vse izvozne in uvozne carinske postavke z ozirom na izpremenjene valutne razmere. Iz Slovenije so prispeli zastopniki skoraj vseh važnejših gospodarskih krogov. Zvezo in-dustrijcev zastopa inž. Šuklje, obrtno pospeševalni urad inž. Turnšek, za železno industrijo so navzoči inž. dr. Vidmar, dr. Obersnel in generalni ravnatelj Noot (Jesenice), za obrtnike Rebek (Celje), za ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico predsednik Ivan Knez in tajnik Franc Moho-rič, za slamnikarsko industrijo Fran Cerar iz Stoba pri Domžalah itd. Danes popoldne ie bilo predposve-tovanje delegatov iz Srbije z delegati iz Hrvatske, Bosne in Slovenije. Jutri predpoldnc pričnejo glavni referati. O reformi carinskega postopka ter tarif referira načelnik Savič, o trgovskih pogodbah pa načelnik Todo-rovič. Za zborovanja vlada v Beo- gradu veliko zanimanje. Mayr in Beneš. Gradec, 2. februarja. Na današnjem sestanku češkoslovaškega ministra dr. Beneša in zveznega kanclerja dr. Mavra se je ponudila priložnost za izmenjavo nazorov o splošnem političnem položaju v Srednji Evropi. Porazgovor je bil jako prisrčen in prijateljski. Pokazal je veliko soglasje glede smernic, veljavnih za obe vladi. Razpravljala so ee vsa Avstrijo in Češkoslovaško zadevajoča vprašanja in določil se je v velikih potezah načrt prijateljskega sodelovanja za pospešitev grospodarakih odnošajev obeh držav. Mnogo se je razpravljalo tudi o prihodnji konferenci v Portorose. Tudi tedaj sta se oba državnika strinjala v tem, da bo glavna naloga konference ureditev vseh prometnih vprašanj med državami, ki pridejo v poštev. Minister dr. Beneš je izrazil svoje veselje zaradi sprejema Avstrije v zvezo narodov in oba državnika sta se ujemala v tem, da bo to so-članstvo krepilo vezi med obema državama. Sestanek se je vršil v salonskem vozu ministra na vožnji v Gradec. Odgoditev volitev na Reki. Reka, 2. februarja. (Izv.) Začasna reška vlada je odgodila volitve za konstituanto, ki bi se morale vršiti dne 28. t m., na nedoločen čas, ker baje še niso končane vse predpriprave. Reka. 2. februarja. Po načrtu za volilni red v reško konstituanto. bo samostojna reška država razdeljena v dva volilna okraja, in sicer mesto Reka sama in podobčine. Vsega skupaj bo 60 do 80 poslancev; v italijanskih krogih se trdi, da bodo imeli Jugoslovani, ako se udeleže volitev, le 12 do 16 poslancev. Politišni položaj V Italiji. Rim, 2. februarja. (Izv.) Predsednik vlade Giolitti je konferiral z voditelji socijalistov. da bi prenehali s svojo ob-strukrijo. Kakor prvi pogoj so stavilf socijalisti zahtevo, da vlada z največjo energijo nastopi proti fašistom. „Cor-riere della sera" javlja, da je Giolitti sprejel ta pogoj, nakar je voditelj socijalistov izjavil, da bodo oni prenehali z obstrukcijo, kakor hitro prinese vlada izpreminjevalne predloge k zakonu o prehrani in izda svoje naredbe proti fašistom. Rim, 1. februarja. (Štefani) Po inozemskih listih razširjena vest o zaroki italijanske princezinje Jelande s sinom nadvojvode Jožefa, je izmišljena. Revizija iztirjevaBnih pristojbin. Beograd, 2. febr. (Izv.) Zaradi pretiranih izterjevalnih pristojbin pri direktnih davkih je poslanec dr. Žerjav, na željo ljubljanske trgovske in obrtne zbornice interveniral pri ministrstvu. Minister je obljubil revidirat« velike pristojbine zlasti v opominje-v?.Inim postopanju. Anarhija v Avstriji. Gradec, 2. februarja. (Izv.) Ko je prispel danes ob 11. dopoldne brzo-vlak Dunaj - Trst v Bruck, so ga obkolili delavski sveti, ter zahtevali, da morajo izstopiti vsi pasažirji ter da morajo vzeti seboj vso prtljago, da jo pregleda posebna komisija, obstoječa iz carinikov in iz zastopnikov delavstva Ker so se pasažirji uprli, je posredovalo orožništvo, ki je izjavilo, da ono ni dalo ukaza, da se izstopi, pač pa da hoče skrbeti, da ne pride do kalenja mirj. Ravno isto je izjavil okrajni glavar, ki je prišel na kolodvor. Pasažirji so nato izstopili in zastopniki delavcev so preiskali cel vlak, da bi našli v vlaku skrite tuje valute. Našli niso ničesar, nakar so delavski sveti neepaženo izginili iz kolodvora. Pred kolodvorom jih je čakala tisoč-glava delavska množica, ki se je nadejala, da bodo delavski zastopniki našli milijone tujih valut Radi tega nasil-stva je stal vlak preko dve uri v Brucku. Praga, 2. februarja (Izv.) Govori se, da so se razbila razmejitvena pogajanja med Romunijo in Češkoslovaško radi pretiranih zahtev romunske delegacije. Pred novo sfanovanfsko naredbo. Pred nekaj dnevi se je oglasila pri poverjeniku za socijalno skrh depu-tarija Društva hišnih posestnikov, da urgira novo, že dolgo obetano stanovanjsko naredbo. Poverjenik Ribnikar je izjavil, da bo naredba kmalu izdelana ter je naznačil nekatere smernice, ki jih bo upoštevala. Iz njegovih izvajanj povzemamo Stanovanjske razmere v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in v drugih industrijskih krajih postajajo od dne do dne bolj nevzdržne. Pritisk na stanovanjske komisije od strani strank, ki iščejo strehe, je vsak dan hujši. Radikalna odpomoč je mogoča le z novimi zgradbami. Država in občine ne grade in tudi ni nobenih nad, da bi gradile. Preostaja le še samopomoč .prebivalstva. Pritegniti je treba k gradbi novih hiš prispevke vseh stanovalcev s progresivno obremenitvijo. Le na ta način je mogoče v prihodnjih treh, štirih letih likvidirati neznosno stanovanjsko stanje ter ga spraviti v normalno razmerje. V zvezi z novo stanovanjsko naredbo je tor_ neobhodno potreben dalekosežen f:oančni načrt za prehod v normalne razmere ter likvidacijo vojnega stanja. To naj se izvrši za vse interesirane stopnjema, brez usodepolnih potresljajev. Najemniki so moralno prisiljeni, sodelovati na tem finančnem programu, ker je njihova človeška dolžnost, imeti ozir do onih tisočev rodbin, ki so obsojeni v stanovanjsko bedo. Njihov prispevek k tej akciji je tudi popolnoma pravičen, ker jim država s stanovanjsko naredbo daje veliko varstvo pred hišnimi gospodarji. To je tudi zvezano z velikimi materijel-nimi ugodnostmi, ker plačuje danes v Sloveniji najemnik v primeri z drugimi cenami jako nizke najemnine. Hišni gospodarji imajo interes, pospeševati tak likvidacijski finančni načrt, ker je ž njim dana edina garancija, da se čimpreje odtresejo neprijetnega varuštva od strani stanovanjskih uradov in naredb. Dandanes ni še mogoče čez noč presekati stanovanjskega vprašanja ter ugoditi hišnim gospodarjem v tem zmislu, da se jim da popolno svobodo razpolaganja s stanovanji in poslovimi lokali. O tem si mora biti popolnoma na jasnem sleherni hišni gospodar Če bi kdaj nastal v naših mestih preobrat, potem bi moral nastopiti v istem trenutku, ko bi se čez noč kaj takega zgodilo. Tega si pa gotovo niti hišni posestniki sami ne žele, ker bi v tem slučaju njihove zgradbe največ trpele. Nova stanovanjska naredba mora vsled tega tudi še naprej imeti pred vsem tendenco, čuvati najemnika. Istočasno pa mora tudi ona podpirati likvidacijo obstoječega stanja. V ta na-naredbe izpasti vse ono, kar z ozi- men mora iz bodoče stanovanjske rom na razvoj časa ni več neobhodno potrebno, da uničuje le pravice enega. Nova stanovanjska naredba mora, ako hoče odgovarjati napredovanju časa, imeti tudi določila, katerih namen je ustreči opravičenim zahtevam hišnih lastnikov. Eno najbolj perečih vprašanj za hišne lastnike je povišanje najemnine. Jaz sem prepričan, da bodo najemnine v dolgem času znašale najmanj v dinarjih to, kar so znašale pred vojno v kronah. Do te izmere je skok danes še velikanski in naloga pametne likvidacije je, da se v tem oziru od časa do časa napravi stopnjevanje stanarin, dokler ne bo doseženo to, kar mora priti samo po sebi. Opravičene so pritožbe hišnih gospodarjev radi brezobzirnosti posameznih najemnikov, ki menijo, da lahko v stanovanju počnejo, kar hočejo. Red mora biti povsodi in tudi hišni gospodar ima pravico zahtevati v svoji hiši, da se stranke točno ravnajo po hišnem redu. Nova stanovanjska naredba bo imela posebno določbo, po kateri bo mogoče stanovanjski komisiji razsoditi, da se najemnika radi surovega in kvarnega ravnanja najpreje posvari z globo, v slučaju trdovratnosti pa tudi z odpovedjo stanovanja Nova stanovanjska naredba bo tudi upoštevala pritožbe hišnih posestnikov proti onim najemnikom, ki svoj položaj izkoriščajo v oderuške namene. Najemnik, ki v najem vzete poslovne lokale oddaja naprej ter ž njimi ve-riži, mora takoj izgubiti najemninsko pravico. Tudi proti oderuhom, ki oddajajo mesečne sobe in druge stanovanjske dele, mora vsebovati stanovanjska naredba določilo, ki bo radikalno sanirala nezdrave razmere na tem polju. Končno se mi zdi še eno vprašanje zelo važno, ki ga hišni gospodarji neprestano ventilirajo. Večje pravice hišnih gospodarjev, ako rabijo v hiši stanovanjske ali poslovne prostore za se in za svojce. Tudi tu bo treba najti izhod. Zlorabam v tem oziru bi se dalo morda odpo-moči na ta način, da bi se hišnemu gospodarju, ki bi samo fingiral, da potrebuje v svoji hiši prostore za svojce za kazen za delj časa odvzelo pravico do oddaje. Končno je omeniti še eno opravičeno željo hišnih gospodarjev. Nekaterim hišam preti vsled malih dohodkov popolen propad. Društvo hišnih posestnikov ima za svoje delovanje v tem oziru prav lep delokrog. Zbere naj vse potrebne podatke o posameznih slučajih takega propadanja in vlada bo brez dvoma tudi te vrste obubožanja ščitila na vso moč, kakor vsako drugo socijalno propadanje. Opozicijski blok. Beograjska Korošcu posrečilo organizirati opozicijo iz Jugoslovanskega, Musli-| manskega in narodnega kluba in da «Prayda» dementira poročilo ljub-: bo ta blok vodil najostrejšo opozi-Ijanskega «S!ovenca», da se je dr.1 cijo. «Pravdam pravi, da je ta vest v toiiKo neresnična, ker se Muslimani niso pridružili Korošcu in tudi ne nameravajo v opozicijo. Muslimanski klub bo sam v svoji prvi seji demen-tira[ to vest. -r Kaj bo z Radičevimi mandati? Beograjski «Dnevnik» javlja, da bo vlada še tekom tega tedna rešila vprašanje mandatov Radičeve stranke na ta način, da jih bo razveljavila in razpisala nove volitve v onih okrožjih, kjer so izvoljeni Radičevi poslanci. Na ta način bo Radičeva stranka izgubila najmanj 20 do 25 mandatov. Težko je pa domnevati, loko taktiko bo zavzela vlada v slučaju, ako tudi novi Radičevi poslanci ne bodo hoteli v konstituanto; ponavljati volitve ne bo kazalo, a da ostanejo ta okrožja v konstituanti brez svojega zastopnika tudi ne gre. To vprašanje rešiti bo za vlado jako težko, ker ni nobene srednje poti. -f Napredni Muslimani za državno edinstvo. Glasilo naprednih Muslimanov, «Domovina» piše; Za Markovičev ustavni načrt izjavili so se z nekaterimi izpremembami ne samo radikalci in demokratje, torej najodličnejši predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak tudi vsi srbijanski Muslimani, ki ljubijo državo, v kateri žive. Tudi mi smo proti Radič-Korošcevim avtonomijam, mi ne moremo dovoliti, da vstane od mrtvih zloglasni bosanski sabor s svojim konfesionalizmom, s svojimi ključi in ostalimi mizerijami, ki so tako žalostne in smešne. Mi hočemo edinstveno državo z enim zakonodajnim telesom, v katerem bomo delali ravnopravno s svojimi brati, kjer bomo v nerazdeljivi zajednici z vsemi Muslimani, ki žive v naši državi!» - Volitve v Julijski Benečiji. Edinost" obiavlja sledeči poziv: Poživljamo jugoslovanske volilce, naj se v vsaki občini nemudoma sestanejo in izvolijo krajevni volilni odbor, sestoječ iz treh do petih oseb. Imena članov tega odbora naj se naznanijo političnemu društvu „Edinost" v Trstu najdalje do 10. februarja t 1. -4- Konferenca v Portorose. češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Fiedler je izjavil, da se bodo na konferenci v Portorosi razpravljali v prvi vrsti prometni problemi, zlasti se mora ugotoviti razdelitev prometnega parka bivše monarhije med n2sledstvene države. -f Razmere na Bolgarskem. „Riječ" objavlja dopis svojega sofijskega dopisnika, ki javlja, da so odredbe naše vlade proti komunistom napravile na bolgarske politične kroge velik vtis. Smatrajo jih kot dokaz, da so razmere v Jugoslaviji že tako konsolidirane, da si je vlada upala nastopiti odločno proti komunistom, medtem, ko je bolgarska vlada popolnoma brez moči. — Dalje poroča dopisnik, da je v bolgarski politiki opažati novo orijentacijo, ki gre za tem. da se prekine s starimi tradicijami bolgarske politike, ki jo je uvedel Ferdinand Koburški, in ki je Bolgarijo pripeljal do sedanjega položaja Prva točka bolgarske politike bodi, da se Bolgarija popolnoma odreče aspira-cij na Makedonijo in da obrne svoje poglede proti Trakiii in Dabrudži. Demokratska politika Danev in Gesov organizirata novo slovansko stranko, ki bo vzela v svoj program popolnoma nove smernice. Naloge našega učiteljstva. Vodja poverjeništva za uk in bo-gočastje za Slovenijo, dvorni svetnik dr.Skabeme, je naslovil na poverje-ništvo Udruzenja jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani pismo, v katerem podaja nekaj smernic za šolo, kakor tudi za izvenšolsko delovanje slovenskega učiteljstva. V pismu uvodoma naglasa, da je prepričan, da vrši učiteljstvo v polni meri svoje poklicne dolžnosti pri pouku in vzgoji v šol?. Tako je delovalo prej v težkih razmerah, tembolj pa sedaj, ker ve, da vzgaja in uči mladino v svobodni državi, ki skrbi za povoljno materijalno stanje svojega učiteljstva Vse, kar stori danes učiteljstvo za šolo, stori tudi za državo, za svojo državo. Zato pa prešinjaj ves vzgojni pouk ideja našega narodnega in državnega edinstva izkratka: državna misel! Taka vzgoja prepoji naš bodoči rod s pravilnim pojmovanjem naše državnosti, ki bo uspešno kljubovala vsem zunanjim in notranjim sovražnikom In to bo v najodličnejši meri zasluga našega učiteljstva, ki polaga s takim svojim delovanjem v šoli trdne temelje državni bodočnosti Učiteljevo delovanje se pa raztezaj tudi izven strogo političnih dolžnosti na vse panoge kulturnega dela med narodom. Tako postane pravi narodni učitelj in vzgo-jevalec. Ves 8>vfci je uau«> pie^ei i mater* jalizmom. učiteljstvo pa je iz prejš nje dobe žrtvovanja preneslo v sedar nje čase svoje stanovske ideale. Vod« ja poverjeništva zato pričakuje od učiteljstva, da bo radovoljno posve čalo svoje moči in zmožnosti vsde; in povsod splošni blaginji, kjer ga kliče na delo potreba na tem ali onem poprišču splošnih državnih in narodnih interesov. Imenoma navaja obrtno- in trgovskonadaljevalne šole, go spodinjske in gospodarske tečaje, ob> činske naprave in ustanove, ki so za splošno blaginjo naroda nujno potrebne, toda ne morejo dosezati svo« jih nalog, kjer se ne loti dela uspo sobljeno učiteljstvo. Ako materialna stran tega pouka ne ustreza zahtevam učiteljstva, naj mu bo delno mo. ralno plačilo zavest, da služi narodu in po njem državi. Kdor ljubi svojo domovino ter j! hoče posvetiti svojo moralno moč, ta se ne bo plašil nobenega dela, ki koristi narodu ter dviga in utrja veljavo učiteljskega stanu med narodom. Naš narod in naša država sta vredna patriotičnega dela! Saj iz skupne sreče in skupne blaginje iz« vira neusahljiv studenec blaginje za vsakega posameznika. Vsi se zavedajmo — konča pismO — da je tako delo naša sveta pairi-jotična dolžnost: učiielistvo naj se pa šc posebej zaveda, da je državo gradeč in vzdržujoč element! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! Ljubljana, 2. februarja. * Kislo grozdje. Vsi klerikalni listi' Bti. Vernik je tipičen koroški nemšku-so poročali o obiskih Korošca pri Pa- J far, ki se je pred plebiscitom znal šiču o razgovorih Mandida z demo-' previdno potuhniti, sedaj pa ne ve, krati, a niti en list ni omenil, da ni-|kako bi pokadi Vse sovraštvo proti majo ti razgovori službenega Pomena;!SJ m Jugoslaviji. Pri tem se Sf^J^&S«?«! 1**» voz, v jolos^ to f spo, di, ko so demokrati zavrnili Mandičajura živila Pri nas vLiubljam m klerikalni listi izjavljajo, da so bili ti, drugod najbrž pripoveduje, da za razgovori samo privatni in so priha- j svoj domači, po ogromni veemi slo-jali iz lastne inicijative posameznih j venski kraj, v resnici pa dobavlja ko-poslancev, ki niso imeli pooblastila niti nizo za takozvano «Schieppenbraue- stranke niti kluba Zakaj je potem klerikalno časopisje o teh dogovorih prinašalo komunikeje, ki so imeli čisto službeni značaj? * Bivši kralj Nikola obupava. Beograjski «Epohi» se poroča, da je bivši kralj Nikola v strogem ineogni-tu dospel v Rim, da se posvetuje s svojimi pristaši. Ker ni več upanja, da se vrne na prestol, so sedaj vsi njegovi in njegovih pristašev napori usmerjeni na zahtevo, da dobi Črna gora «avtonomijo». * Odlikovanje. Inženjcr Fran Fine, načelnik kurilnice državne železnice v Ljubljani, je odlikovan z redom sv. Save petega razreda * General Franchet d Esperay na Kosovem. General Franchet cf Espe-ray je v spremstvu polkovnika Mar- rei», ki je zagrizeno nemško podjetje in prava trdnjava «Heimatsdien-sta». Ko je napravil v Jugoslaviji dobro kupčijo, se vrne domov in glasno pripoveduje, da v «beraški državi« ni ze nič več za dobiti in da bo -^srbska podrtija* kmalu razpadla. Miha Vernik ima na stotine tovarišev. Ko bi avstrijske oblasti tako očitno ne podpirale hujskanja proti Jugoslaviji in preganjanje Slovencev, bi se tudi ljudje a la Vernik obnašali previdnejše, tako pa imajo pred seboj vsak dan vzglede, ki jih dajejo razni okrajni glavarji, sodniki, učitelji, orožniki in mislijo, da morajo predstavitelje državne oblasti še nadkriliti. Vernik je tipičen neračur in prav je, da ga čim preje izženete iz ka Popoviča odpotoval na Kosovo in Jugoslavije in preprečite, da se ni-bo v Gračanici prisostvoval slavnosti koli ne vrne. To postopanje bo še za padle borce. Dne 5. februarja obi-1 vedno kavalirsko napram obnašanju šče francoski gost Sarajevo in Mo- i avstrijskih oblasti proti lastnim slo-star. j venskim državljanom, katere Avstri- * S Koroškega nam pišejo: Dogo- ja kratkomalo izganja, če so se izlo- dek, ki se je zgodil v Ljubljani z bo-roveljskim trgovcem Vernikom (Wer-niggom) je vzbudil precej pozorno- žili za slovensko stvar. Tako je pred par dnevi dobil posestnik Janko Klun v Kotmari vasi, katerega doma K. E.: MmtM mejo. Prosim Vas, najdražji gospod ured aik, pomagajte mi iz zagate! Stvar je namreč ta-Ie: Moj mož, — mi stanuje-•iio namreč v Litiji — mi je rekel: »Dobro, Thea, v Ljubljano ti že dovolim, da obiščeš svojo prijateljico Maričko in da posetiš ž njo tudi Umetniško noč, toda ne prekorači meje!" Svojemu možu rada napravim veselie, zato sem se jdpeliala v Ljubljano. Že med vožnjo sem bila najboljše volje. Mikalo me je, da potegnem za varnostno zavoro ali da se vležem v mrežo za prtljago, — ker pa nisem hotela prekoračiti meje, sem kurjavo prestavljala na ..toplo" in „hladno". Na kolodvoru sta me čakala Marička in njen mož. On mi je rekel: „Thea, izgledaš pa že tako . . . kar ugriznil bi!" Seveda mi to ni prav nič laskalo in omenjam te besede le mimogrede. Pri obedu . . . bile so rulade in ob o jih sem se spomnila na svojega moža. (ci poje vedno pet ali šest kosov — mi je rekel Maričkin mož: „Thea, vsak dan si mlajša. Povej, dete. kako napraviš to reč?" Vendar ga nisem niti poslušala, ker ne dam nič na takšne po-kione. Marička pa me je po obedu spomnila: ..Thea, kostume si morava pripaviti!" Ko je videla moje čipkaste hlačice, je rekla: „Oho. kaj tudi v Litiji že nosite takšne stvarce?" Kroiaci- ca mi je napravila res lepo elegantno toaleto. Zgoraj ni mnogo blaga in spodaj še manj. Vprašala sem: „Ali pa ta ne prekorači meje?" Marička se je pa samo smejala in krojačica je izjavila: „Gospodična, saj to še nič ni!" No, in ker je mislila, da sem še gospodična, sem bila zadovoljna V ponedeljek zvečer smo se odpeljali v Narodni dom. Ko sem v garderobi odložila plašč, sem slišala, kako se za menoj pogovarjajo gospodje. Rekli so: „Mm, krasna ženska!" Pa jih nisem niti poslušala Zato omeniam tole mimogrede. Potem smo zasedli svojo mizo in se zmenili: „Ob dveh ponoči se se-stanemo zopet pri tej mizi, da odidemo skupaj domov." Maričkin mož mi je še posebej zabičil: „Pa točna bodi, sladki angeljček!" Oh, kako lepo je bilo v dvorani. Kar vid mi je jemalo. Pa tako neprisiljeno je vse to. Vsi so se tikali med seboj, samo natakarji ne. Moške tako rada vidim v plesni obleki. Prav nič se jim ne vidi. kakšni bedaki so sicer. Plesala sem z mnogimi in ko sem jih vprašala za ime, so sc vsi pisali za Hribarja' Bilo je uprav dražestno, poljubiti sem se pa pustila samo na vrat, ker nisem hotela' prekoračiti meje. Nazadnje sva se z lepim dečkom vse-dla v ložo. Bil je celo izobražen. Pila sva šampanjca, toda po šesti steklenici sem rekla: „Stoj!", ker nisem hotela prekoračiti meje. Naročila sva tudi nekaj za pojesti, pa ker to u:so bile ru- lade, nisem mislila na svojega moža Saj se tudi ne bi bilo spodobilo, ker me je moj fant vzel na kolena in mi neprenehoma šepetal: „Ti si me naravnost začarala!" No, sem si mislila, to še ne presega meje. Seveda sem mu vračala poljube, ker ga nisem hotela žalit in ker je bil res čeden dečko, kar je pa postranska stv ar. Dogovorila sva se, da si bova pisala poštno ležeče pod „ Miška". Pravega imena mu seveda nisem povedala, in da sem omožena, seru tudi zamolčala, ker nisem hotela prekoračiti meje. Ko sem se ob štirih zjutraj vrnila k Maričkin i mizi. je že bila prazna. Odšli so. To je strašno brezobzirno! K sreči je bil moj kavalir tako obziren, da me je spremil domov. Drugi dan mi je pri kosilu — kavo sem pila kar v postelji — pri kosilu mi je torej rekel Maričkin mož: ..Thea, ti si pa res ljubeznjiv keberček!" Odgovorila sem mu: „Ne bodi predrzen! Ali se pa morda tudi ti pišeš za Hribarja?" Marička se mi je zdela nekoliko spremenjena Vprašala me je s čudnim poudarkom: „No, ti si se pa včeraj dobro zabavala?" Hotela sem ji že odgovoriti, da je g06, pa nisem hotela prekoračiti meje. Ko sva bila popoldne z njenim možem sama v sobi, me je objel krog pasu, bila sem namreč v domači halji, in me poljubil Odgovorila sem mu samo: „Ti sladki moj!", ker nisem hotela prekoračiti meie. Tudi je ta hip vstopila Ma- rička v sobo. Druzega ni rekla, nego samo: „Zvečer se menda vrneš v Liti-jo?" Bila sem silno razžaljena. Kaj tacc-ga pa že res presega vse meje! Vso popoldne nisem spregovorila besedice ž njo, pač pa sem šla na pošto po dogovorjeno pisemce. Prečitala sem si ga prav površno; jedva pet ali šestkrat, ker ne dam nič na poklone. Zvečer me je izvošček popeljal ua kolodvor. Maričkin mož je bil čisto spremenjen ia mi je pri slovesu rekel: „Pozdravite gospoda soproga, milosti-va!" Sploh je bil ves takšen, da ga skoraj nisem več poznala. Na povratku je vso pot kurjava kazala „toplo". Moj mož mi je pa včeraj napravil v?likansk šunder, ker je našel pisemce. Trdovratno trdi, da ga je pisala moška roka. Sedaj sem pa v strašni zadregi in Vas prav lepo prosim, dragi gospod urednik, da mi pojasnite: Ali sem pravzaprav prekoračila mejo ali ne? Prosveta. — Loteriia v korist siromašnim, knu-ievnikom. Finančni minister čehoslova-ške republike je odobril predlog loterijska uprave, da se kot tretja državna loterija vrši loterija v korist siromašnim češkoslovaškim književnikom in njihovim družinam. — Društvo slovenskih leposlov-rev. Poverjenišfvo za uk in bogočast- je potrebuje kataster vseh umetnikov. V interesu umetnosti in umetnikov samih je, da tej zahtevi takoj ugodimo. Prosimo torej vse one leposlov-ce, ki še niso člani našega društva, da nam takoj naznaijo svoj naslov, na kar jim pošljemo določeni obrazec v izpolnitev in vrnitev. — Slovo Rijavca od Zagreba. Naš roiak tenorist Rijavec se je poslovil oa zagrebškega občinstva v operi „Ma-non". Pred svojim odhodom na turnejo, ki jo priredi skupno s pianistom Ličarjem, bo nastopil še na koncertu v Zagrebu. — Skrbinškova desetletnica. MUaa Skrbinšek, dramaturg in rezižer mariborskega gledališča, slavi letos 15. februarja svojo desetletnico svojega u-metniškega delovanja Še kot gojenec Ottove dramatske šole je gostoval v Ljubljani kot Spal: v Jurčičevem „De-setem bratu", a kot stalni član slovenske drame je nastopil v Mibaelisovi .,Revolucijski svatbi". Mariborsko gledališče mu priredi častni večer, na katerem se uprizori Andrejeva drama .,Misel", kjer igra jubilant glavno ulogo. — Gledališki spor v Osijeku. o katerem smo pred par dneyi poročali še vedno ni končan. V Osijek je prišel tajnik zagrebškega prosvetnega poverjeništva. pisatelj Julije Benešič. da pre-ižče afero. preganjajo in šikanirajo na neznosen način, dovoljenje da potuje v Jugoslavijo s pripombo: cRiickreise nicht bewilligt», dasi ima svojo domačijo v Kotmari vasi. Takih slučajev je več. Jugoslovanske oblasti naj pazijo, da se koroški nemčurji ne bodo pasli po bogatih jugoslovanskih poljih! • Nove carinarnice v Sloveniji. Kakor se. nam poroča, sta bili zadnje dni ustanovljeni podružnici mariborske carinarnice v Ceršaku in carinarnice Gornji Cmurek v Sladki gori. • Iz Postojne poročajo: V nedeljo dne 1(5. januarja je priredil postojnski civilni komisar Cavalli ..sijajni ples'1, na katerega je bilo povabljenih nad 200 oseb — skoro vsi iz Postojne. K prireditvi je prispevala država z več tisočaki, medtem ko morajo učitelji iežko čakati na mesečno plačo. Postojnska narodna inteligenca se je jako številno odzvala povabilu — lep vzgled preprostemu narodu. • Italijansko nasilstvo. Iz Istre poročajo, da so fašisti razposlali istrski duhovščini cirkular, v katerem zahtevajo, da se v cerkvah ne sme več rabiti ne glagolica, ne hrvatski ali slovenski jezik. Maša aa se mora služiti samo v latinskem jeziku, pridiga pa mora bi:i italijanska. Če narodna duhovščin:- te zahteve ne izpolni, jo čaka — smrt. Italijanske oblasti prekrižanih rok gledajo ta terorizem. ' • V zasadenem ozemlju so uapadi Rasistov, podivjanih, fanatikov, na dnev-lem redu. Tako se ie ob priliki plesa, se je vršil dne 30. m. ni. v dvorani elavskega konsumnega društva pri oktobra. Katere postaje praznujejo pravoslavne, a katere katoliške praznike, bo ministrstvo naknadno odjrdilo. Lov za stekSim psom. Ljnbljana, 2. februarja. Mirne in tihe ljubljanske Poljane so bile danes okrog poldne pozorišče razburljivih prizorov. V smeri iz Hradecke-ga vasi se je pojavil precej velik rjav pes z belimi lisami po vratu. Hitel je v karakterističnem teku in ljudje, ki so ga videli, so takoj domnevali, da je stekel. To domnevo je pes kmalu potrdil na grozen način. Napadati je začel srečajoče ga pasante, otroke in odraščene. Kriki napadenih in beže-čih ljudi so na mah alarmirali celo ulico in kmalu je zavladala na Poljanah panika, kakor ob kakem potresu. Kdor je bil na ulici, je bežal v divjem diru. Ljudje so se skrivali v veže, hišniki so jadrno zapirali hišna vrata, matere so obupno klicale izven stanovanj se nahajajoče otroke. Poljanska cesta je izumrla... Med tem je prihitela na policijsko stražnico na Poljanah neka ženska z močno krvavečo roko in v divjem strahu pripovedovala, da jo je pri Novakovi gostilni v Štepanji vasi po-padel in ugriznil stekel pes, ki da se je lotil tudi drugih ljudi. Ženski so rano obvezali, stražniki pa so odhiteli, da ubijejo opasno žival. Tako je bil obveščen tudi mestni koniač. ______w________________ t Začel se je razburljiv lov na stek- iv. Jakobu, izvršil napad z opeko,'ki J lega psa. Stražnikom so se pridružili i je pa k sreči izjalovil. Ope':a je pri- j pogumnejŠi ljudje, oboroženi z raz-tela z bližnjega dvorišča, kjer stanu-jnim orožjem in kmalu so po Poljan- ejo sami laški šovinisti. Italijanske ob-isii vse to mirno gledajo in molče. • Neprevidnost ali predrznost. V zad ftjih časih se ponavljajo slučaji, da se ljudje ne zmenijo za vojaške straže, ki so na službi pri raznih vojaških objektih. V Ljubljani je bilo že par kon-ifliktov med stražarji in prebivalstvom, ki ni hotelo poslušati straž, samo ob-fcrnosti poedinih stražaržev se je za-ftvaliti, da taki dogodki niso končali Mko trggično, kot so končali v Zagrebu, ■Ser je straža ustrelila dva kmeta. Da M enaki slučaji ne bi ponavljali, je vc-fcško poveljstvo izdalo naredbo, da motajo straže ustaviti na 400 korakov v-BEko osebo, ki se približa stražarskemu fcestu in postopati v vsakem slučaju »o vojaških predpisih. V lastnem inte-fresu opominjamo občinstvo, da se v Asakem slučaju odzove opominom stra- \ • T Knežakn je umrl gostilničar Jo-■$ip Cucek, bivši večletni župan, ki si je pridobil mnogo zaslug za knežko občilo in za CMD. Pevski zbor iz Ilirske Bistrice ia domači fantje so mu zapeli nagrobnice-žalostinke. N. p. v m.! • Peganova afera. Pišejo nam: Poročali ste, kako je neki trgovec javno na ulici zaklical dr. Peganu besedo: «Brezčastnež->. Dr. Pegan ni reagiral in kdor ga pozna, ve tudi, da ga ne bo tožil. Potekel je že davno rok za vložitev tožbe proti izjavi, ki jo je v listih priobčil doktor Oblak in dr. Pegan se ni ganil niti kot pravnik, niti koi advokat. Kaj pa pravi k temu odvetniška zbornica? Sedaj prihaja do afer tudi že na sodišču, ker se stranke branijo razpravljati s Peganom celo kot nasprotnikom. Skrajni čas je že, da se afera zlikvidira. • Dom za vajence. Zveza hrvatskih obrtnikov prične že letošnjo pomlad z gradnjo lastnega doma za vajena. Novi dom, ki bo stal ob Tratiuski cesti v Zagrebu, bo začasno urejen za 100 vajenca' z vsemi potrebnim prostori in s posebnim paviljonom za umetuo obrt. froški zgradbe so proračunjeni na pet milijonov kron. • Roparski uraor v Skoplju. V Skop 0u se je v noči od sobote na nedeljo iz\TŠil grozen roparski umor. Doslej neznani zločinci so umorili in izropali Stojanko Djordjevičevo ter njenega sina iu hčerko. Sum, da sta izvršila hudodelstvo, leti na dva čevljarska pomočnika, ki sta bila aretovana. • Uradne tire brzojavnih in telefonskih uradov. Z današnjim dnem stopi v veljavo nova naredba ministrstva poste in brzojava v Beogradu glede edinstvene brzojavne in telefonske službe v celi državi. Vse postaje so razdeljene v stirj kategorije: z nepretrgano, do polnoči podaljšano, s popolno dnevno in z omejeno dnevno službo. Postaje s podaljšano službo do polnoči so odprte od o. do 24. ure; postaje s popolno dnevno službo so odprte ob delavnikih v poletnem času od 7., a v zimskem času od S do 21. ure; a postaje z omejeno službo od 8. do 12. iu oa ii. do IS. ure. Ob nedeljah, na Novo leto, prva dva božična dneva, na Veliko noč. Binkošti, Vnebohod in na Rešnjega telesa dan so odprte postaje z omejeno službo od 9. do 11. ure, a one s popolno dnevno službo od S. do 12. ure. Poletni čas traja od 1. februarja do 31. ski cesti zagrmeii streli iz revolverjev, ki so naravno alarmirali okolico. Pes se je preganjalcem spretno umikal in niti ena kroglja ga ni zadela. Žival je bežala mimo vojašnice po Streliški ulici proti notranjem mestu, se zopet okrenila nazaj na Poljane ter se slednjič zatekla skozi \Tata Alojzevišča na zadaj ležeči, visoko ograjeni vrt. Med gojenci in duhovniki v Alojzevišču je izbruhnila panika. Usoda steklega psa pa je bila s tem zapečatena. Mestni konjač se mu je spretno približal in pes je visel po nekaj trenutkih v nastavljeni zanj-ki. Zbralo se je mnogo ljudi, ki so prišli ogledovat vjeto zverino. Med njimi je bil tudi g. Gjud ml., ki je povedal, da je tudi njega ugriznil proti poldnevu pes, in sicer na Sv. Jakoba trgu. Ta pes, da jc tudi druge ljudi napadel. G. Gjud pa ni mogel ugotoviti identitete živali, narobe je izjavil, da je pes od Sv. Jakoba bil nekoliko drugačen. Ta izjava je važna, ker ni izključeno, da sta se v Ljubljani pojavila kar dva stekla psa. Kdor je bil danes od kakšnega psa napaden ali celo obgrizen, naj se v lastnem interesa takoj javi na magistrata. Ženska, K se je prva javila na policiji z rano na roki, se ie odstranila z izjavo, da ne more ostati v Ljubljani. Odšla je na južni kolodvor, da se odpelje. Oblast je odredila, da sc žensko obdrži v Ljubljani in izroči strokovnemu lečenju. Od druge strane smo doznaii še naslednje podrobnosti: Psa, ki je popadal razne osebe, so opazili okoli enajste ure dopoldne na spodnjih Poljanah. Redarji so ga zasledovali, a še le okolo poldveh popoldne se je na dvorišču « Alojzi jevišča» posrečilo konjaču, da je psa vjel živega v mrežo. Kolikor je doslej znano, je pes obgrizel dve osebi, neko žensko iz Štefanje vasi, ki se je zglasila s krvavečo roko v stražnici na Poljanski cesti, kjer ni bilo nobenega stražnika, ker so bili zaposleni pri lovu sumljivega psa. Občinstvo je ženski svetovalo, naj se poda takoj v bolnico, kar pa je odklonila, češ da se ji mudi na kolodvor. Policijskim organom na kolodvoru se je sicer telefo-nično naročilo, naj ustavi žensko in jo odpravi v bolnico. Kakor smo izvedeli zvečer, se dotična ženska v bolnici ni zglasila. Sina frizerja Gju-da je pes sicer popadel in se zobje poznajo na koži, vendar pa je upati, da ostane napad brez slabih posledic. Psa je konjač odveael ter ga zavaroval v kletki, kjer ga bo poklicani živinozdravnik opazoval in dognal, je-li pes res stekel, ali ne. Omenjamo še, da se je pes na svojem begu pred zasledovalci zatekel na Vr-hovčevo dvorišče na Poljanah, kjer je najbrže prišel v doiiko s priklenjenim domačim psom. Kako in kfe nai šolamo svojo mlatfeS. Zadnja številka revije „Radiša" prinaša pod gornjem naslovom članek, iz katerega posnemamo nekaj dobrih misli. Obrtno-industrijski naraščaj šolamo na ta način, da pošiljamo gojence na inozemske šole, podpiramo potovanja obrtnikov in delavcev v tuje države v svrhe praktičnega izvežbanja, kjer po-sečajo obenem večerne tečaje. Za obrt-no-industrijski naraščaj je treba tudi osnovati večerne strokovne obrtne šole, šole za domačo industrijo, strokovno-industrijske šole, obrtno - industrijske kurze za mojstre. Končno je treha ustanoviti strokovne časopise, pisati strokovne knjige itd. Gojenci naj sc uporabijo po dovršit-vi svojih študij za poučevanje na domačih šolali in za ustanavljanje in organiziranje novih vrst obrti. Treba nam strokovne izobrazbe posebno v sledečih vrstah obrti, domače industrije in industrije sploh: v mehaniki, elektriki, keramiki, za izdelovanje rokavic, nožev, mila, za predelavanje perja, raznih modnih predmetov, nadalje v kemijski, strojni, papirni, tekstilni. pivovarni-ški, živilski industriji in še v mnogo drugih. Država naj v prvi vrsti podpira izobrazbo v teh strokah. Vlada naj bi pošiljala vajence in pomočnike na Češko, kjer bi sc mogel ustanoviti poseben odsek, ki bi jih sprejemal. poučeval in nadziral. Mnogo koristi so prinesli večerne obrtne šole. ki so dopolnjevale gospo-darsko-trgovsko izobrazbo poleg strokovnega znanja. Doslej so skrbele za take šole ponekod občine ali pa posebne korporacije, v bodoče pa bo morala država v vseh potrebnih slučajih poseči vmes s svojo pomočjo. To velja zlasti za šole v Makedoniji in Stari Srbiji. Strokovne dnevne obrtno-iiulustrijske šole naj se ustanavljajo kot državne delavnice, ker rabijo za uspešno delo veliko denamo pomoč. Te šole naj bi vodilo ministrstvo (kakor n. pr. obrtno šolo vojno-tehničnega zavoda) ali pa se naj sklene dogovor s privatnimi delavnicami, kjer bi se mogla mladjna praktično izobraževati in. še posečati strokovno šolo. Koliko so take sole do-pomegle industrijam, naj nam služi primer tkalske šole v Užicah v Srbiji, ki ;e daia iniciiativo za veliko užičko tkalsko tovarno v Leskovcu v Srbi i in uvedla moderno vrvarsko obrt. Zirnske šole bi se ustanovile v prvi vrsti za kamnoseke, opekamiško in gradbeno obrt. Tako bi si mogli v zim skih večerih zgojiti dobre opekarnarje, gradbenike, kamnoseke, ki jih toliko manjka v naši državi. Ravno tako bi treba v vseh siromašnih krajih osnovati primerne šole za pozvdigo domače industrije, ali kjer taka že obstoja, šole ki bi jo moderni zirale in jo skušalo vzdržati na višino, ki io zahteva svetovna kcnkureiica. Krojaška ženska obrt bi rabila mnogih šol za izdelavanje različnih ženskih iu moških specijalnih predmetov, kakor .steznikov, trikojev, zaponk in sploh konfekcijskega blaga. Potrebne bi nam bile tudi šole za mlinarstvo, poljedelsko strojno obrt in industrijo, tekstilno in strojarsko obrt. Take šole bi ;mogia ustanavljati najlažje privatna podjetja na ta način, da njihovi vajenci delajo dopoldne ali popoldne v tovarni, sicer pa pohajajo posebne strokovne tečaje. Vse to velja za hrvatske in srbske in tudi slovenske dežele. Pomanjkanje strokovno naobraženega delavstva je pri nas, kakor znano, ravn^ tako veliko, kakor v drugih krajih it;,še domovine. = Čilski soliter. Delegacij.; proizvajalcev čilskega solitra za kraljevino SHS nas prosi, da priobčimo sledeče poročilo: Umetno gnojilo — čilski soliter — pošlje brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS v primernih množinah kmetovalcem Slovenije, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka svetovne vojne manjkajočega nam dušičnatega gnojila. To gnojilo se razpošilja za po-izkusno gnojenje ozimnega in jarega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se zato zanima, naj vpošlje svoj naslov in navede za gnojenje katerih rastlin žele prejeti čilski soliter. Vsak interesent bo na to dobil natančno navodilo, čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji poročati o uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave sprejema dp 15. .februarja t. 1. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta S. — Tečaji za črevljarje in krojače. Urad za pospeševanje obrti je v ponedeljek. dne '11. januarja 1921. zaključit tečaja za invalidne črevljarje iu krojače, ki sta se otvorila 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet prikrojevalni tečaj za črevljarje, v Celju pa prikrojevalni tečaj za krojače. Interesenti mojstri in pomočniki nai ta- feof prijavijo svojo udeležbo in sicer za črevljarski tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vTšil v Celju, pa na krojaško zadrugo V Celju. = Čehoslovaško-rumunska trgovinska pogajanja se vrše v Pragi in ka-žejo povoljen uspeh. Splošni del dogovora. ki obsega klavzulo o najvišjih ugodnostih, je že dovršen. Izpopolniti je še prometne stvari. = Regulacija Save. Da se omogoči stalen blagovni in potniški promet gornjega toka Save z Beogradom, je sklenila Direkcija voda regulirati Savo v njenem 365 km dolgem toku «1 Bosanskega Broda pa do glavnega mesta. Glavna zapreka se nahaja pri Mišaru v bližini šabca, kjer so se nagromadile velike množine peska v dolžini 121'- km. Ostale prometne zapreke se nahajajo v ustju Drine, pri Šabcu in Vrbanji. Regulacija je jako potrebna, ker se poleg različnih drugih artiklov prepelje letno samo za beograjsko in zemunsko porabo nad en milijon kubičnih metrov drv iz bosanskih in slavonskih gozdov. Za regulacijska dela je bilo že v državnem proračunu lanskega leta določeno 56 milijonov dinarjev. Vsled pomanjkanja modernih strojev pa jc delo .počivalo do danes. Sedaj je direkcija voda razpisala licitačnim potom nabavo dveh modernih plovnih bagrov in dvanajst manjših takozvanih stihih bagrov, ki se bodo porabili za izčiščeva-nje manjših rek v Srbiji. Ko bo savsko korito izčiščeno, nameravajo zasuti niz-zko ležeče dele ravnice med Beogradom in Zemunom, ki bi tako služile bodočemu razvoju Beograda, kakor to predvideva novi generalni mestai stavbni načrt. — Sadiarsko društvo za Slovenije. Dne 20. februarja ob desetih dopoldne se bo vršil v posvetovalnici poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani ustanovni občni zbor ..Sadjarskega društva za Slovenijo". Občni zbor bo med drugim razpravljal tudi o izdajanju društvenega glasila. = Jugoslovanska svobodna, cona Solunu. Po informacijah, ki jilt cA javlja „Piccolo della Sera", obrnila se je Jugoslavija na grško vlado 8 predlogom, naj se ji v solunskem pristanišču dovoli privilegirani položaj iu svobodna cona. Kakor javlja omenjeni list, želi Jugoslavija dobiti v solunskem pri stanišču teren, na katerem bi se tranzitno blago, namenjeno za Jugoslavijo, lahko spravilo v skladišča brez carinskih in pristaniških pristojbin. Jugoslavija bi ob svojih stroških zgradila skladišča in vsa potrebna poslopja za poslovanje ter bi jih tudi vzdrzevala. Jugoslovanske trgovske ladje in tudi druge ladje, ki bi vozile blago za Jugoslavijo, bi-imel i na ta način vse pravice jn olajšave grških ladij. — Stanje naše Narodne banke. Zadnje mesecc Narodna banka stalno publicira svoje tedensko stanje. Na žalost se ta publikacija vrši samo v .,Službenih Novinah" in pride tako v javnost z velikimi zakasnitvami. „Po-litika" upravičeno graja to konservativno postopanje Narodne banke. Ker stanje našega najvažnejšega zavoda napram drugim emisijskim bankam v Evropi ni slabo, bi pravočasno publi-ciranje bančnih izkazov služilo v veliki meri ojačenju kredita naše zemlje. Še slabše je z obveščanjem finančnih in trgovski inozemsikh krogov. Tako na primer ,.The Economist" ali „L' Eco-nomiste Europeen" stalno prinašajo iz kaze emisijskih bank različnih držav. Tu najdemo Grško, Rumunijo, Bolga rijo, Finsko, Estonijo itd., samo izkaza Narodne banke naše kraljevine ni nikjer. Tako se je moglo zgoditi, da je izšel v zadnji številki angleškega „Eco-nomista" nam sicer prijazen članek, v katerem pa med ostalim čitamo. da iznaša naša denarna cirkulacija koncem 1920. leta 5-25 milijard dinarjev, med tem, ko v Tesnici ne znaša niti polovice omenjene svote. Če dobiva evropska javnost o nas taka poročila, se ne smemo čuditi, da inozemstvo nima onega zaupanja v naš denar, ki bi ga ta po svoji notranji vrednosti zaslužil. — Pristojbine v čekovnem- prometu. V čekovnem prometu se pobirajo naslednje pristojbine: I.) manipularijska pristojbina 20 vin. od vsakega uradnega opravila, ki se izvrši na računu (od vloga, nakaza, pripisa, obremenitve). 2.) Provizija od vsake obremenitve pri dviganju ali pa nakazilu v gotovini, in sicer V2 per mille do zneska od 10.000 krou in 1i per mille od zneska, ki presega io svoto. 3.) Pristojbina za trajne čeke a 4 krone letno za vsak ček. 4.) Pristojbina za vnovčenje in pripis poštnih nakaznic, 10 vin. zf vsako nakaznico. 5.) Pristojbina zr-^eke, ki nimajo kritja in se morajo vsled tega vrniti, 1 krono za vs-k ček. 6.) Pristojbina za pregled pri pogojno nakazanih zneskih (lastnoročno, preti potrdilu vdovstva itd.), 10 vin. za vsako nakaznico. Nakazilo v kliringu, t. j. nakazilo od enega računa pri pošt. ček. uradu na drug račun pri pošt. ček. uradu so v svoti neomejena in pr«i£fl ___ Ako so izjemoma dovoljena tiafarrffa v gotovini od več kakor 20.000 kron z enim čekom, se postopa pri računanju pristojbin, kakor da je nakazilo izvršeno z več čeki, u. pr. za 200.000 kron, kakor bi bil znezek nakazan z 10 2&L Stroški za odpravo poštnih nakaznic tr odpišejo (istočasno z dotično svoto) od imovine lastnika računa, kakor jih določajo poštni predpisi, ia sicer za. nakaznico in poštnino, isto velja za od pravo vrednostnega piana, pri čemur se zaračuna 1 K za papir in pečatni vosek. Za odpis poštnih nakaznic se m računa provizija. — Povišanje poštnih in brzojavnih pristojbin v Julijski Benečiji. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da so se s 1. februarjem zvišale poštne in brzojavne pristojbine. Pristojbina za pisma v inozemstvo znaša za prvih 20 gr 60 cent., za vsakih nadalinjih 20 gr 30 cent. = Zanimiva statistika. Praški „Pon-delnik" prinaša številke o izdatnosti dela v Ringhofferovi tovarni za vagone. Tovarna je skrajno moderno urejena in ima nebroj socialnih in higieoič-nih naprav za delavstvo. Le pri teh predpogojih' jc razumeti, kako da je kljub slabim prehranjevalnim razmeram v republiki produktivnost dela na-rastla. V letu 1913 je bilo povprečn« zaposlenih 2046 delavcev, ki so na let« izgotoviti 1613 vogonov, torej 1000 de lavcev 789 vagonov, v letu 1914 je 1782 delavcev izgotovilo 1549 vagonov, torej 1000 delavcev 869. v letu 1915 670 delavcev 4711 \agono\-, 1000 delavcev 1771 vagonov; v letu 1916 358^ delavcev, izgotovljeno 6121 vagonov. 1000 delavcev 1708; v letu 1917 3960 delavcev* 5401 vagonov ali 1000 del. J3S9 vagonov; v letu 1918 je 3024 de lavcev dovršilo 274S vagonov ali I00n delacev 905 vagonov; v letu 1919 (prv" leto samostojnosti) 2868 delavcev 3916 vagonov ali na 1000 delavcev 1365 vagonov; v letu 1920 2897 delavcev 5618 vagonov, tedaj na 1000 delavcev 163^ vagonov, kar poment skoro1 polovico večjo izdatnost kakor v letu 1918. — in to kljub neurejenim notranjim razmeram. — Posredovanje 'dela v Nemčiji. Državno ministrstvo dela v Berlinu je napravilo zakonski načrt, ki popolnima izpretninja dosedanjo obliko po6f? dovanja dela. Zakon uvaja krajevna decentralizacijo. Kot organi posredo vanja dela imajo iungirati 1.) posredovalnice za delo, 2.) podeželni uradi za posredovanje dela in 3.) državni urad za pospeševanje dela. Posredovalnico za delo imajo obsegati terito rij političnega upravnega okraja. Kot: organ posredovalnic deluie upravni odbor, ki sestoji iz predsednika in nai-mani po dveh' zastopnikov delodajalcev in delavcev. Podeželni uradi s CJ O c >CJ s 9J s o F. BRUHAT Ljubliana 426 52-25 Mestni trg 25/8. o a S n st rx S rt 652 28-3 Tovarna Barva vsakovrstno blago. JOS. REICH Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za- Ijubljasa,Poljanski nasip i Podrožniea: Šelsoburpa o. 4 pestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg. štev. 39. Puch - avto 9/83 H. P. S« ittri osebe, za takojšnjo vožnjo pripravljen JS^"* se proda. Kaslov pove uprava «Mr. F. Collin, 19, Inverness Cre-scent NW,» je čitala in vtaknila njegov listič v torbico poleg Kenvono-vega naslova. «Hvala, toda bili ste že preveč prijazni, gospod Collin. Sramovati bi se morala, če bi...» .. če bi zahtevali preveč od mene!» je mirno nadaljevala. Narobe, gospodična, prosim Vas, storite to. 'skreno in resnično ijubo mi bo, če se obrnete name ali mi pišete, kadarkoli bi me potrebovali.^ «Pojdiva še nekaj korakov po ulici,* je dodala. «Zraka trebam...» Molče sfa odkorakala po ulici do ostanjev, ki stezajo svoje mogočne veje nad ograjo Regentparka. Obstala je in se obrnila proti njemu. «Bili ste tako ljubeznjivi z menoj. Cisto drugače sem si Vas predstavljala ...» ' «Afc, gospodična, saj ste me Jedv* poznali takrat v Stockhohnu in pred desetimi leti, saj to ni nič. Kako, da ste si mene predstavljali čisto drugačnega?* je vprašal z utripajočim srcem. O, ženska, ženska! 'Ne vem,» je odgovorila polglasno in dostavila brez prehoda: «Po ljubite me... toda samo enkrat...* Kri mu je zaplala v glavo in viharno jo je privil k sebi Navdajal ga je oni trpki občutek, kakor pred dnevi, ko je pri Frascatiju začul na-, enkrat svoje ime... Toda oh, ta občutek je sedaj stokrat globlji, in z vročičnimi rokami je prijel za njeno krasno glavo, pokril njena usta s poljubi in ji gledal v globoke, zagonet. no čudovite oči. Njegove mladostne sanje, njegova prošlost, vse to, kar mu je za vedno odvzeto,... vse to poljublja sedaj na njenih ustnicah. Z eno "roko ga je objela okrog vratu in v medli svetlobi je videl njen sladki, mehki smehljaj. Oj, ženska, ženska! In predno bo petelin trikrat zapel... Naenkrat se mu je iztrgala in rekla s pojemajočim glasom: «Ne, ne, lahko noč!» V prihodnjem hipu mu je izginila v trepečo-čib sencah pod kostanjem. Nekaj sekund pozneje je Filip zaslišal krepki tresk hišnih vrat, ki so se zaprla zanjo. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Ne morete spati? Niti delati? Imate ) nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva Vam doprinese Fellerjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki Špel* cijalni steklenici 42 K. Državna troža* riua posebej. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju1* To zlo se odstrani s pravimi Fellerje vimi Elza-krogljicami, 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujoča švedska tinkfaf ra. 1 steklenica 20 IC — Omot tn pošt* nina posebej, a najceneje. Eugcrt V, Feller. Stubica donja, Elsa-trg šL 55/, Hrvatska 436 D. Turdha B. Besednik in drug, LJubljana, Prešernova ul. 5 specialna trgovina In Industrija priporoča svojo bogato zalogo protez, zdravniškega orodja, trebuftnih U klinih pasov, gumijastih nogavio In kolsnlo sa nogometaše, povoj* zs krfine žile, Ulstlre, lrlgatorje, gumijasto platno z« v postelje, nuuia« obveze ln vse obvoze za rane. Bratenje ln nlkljanje. 233 4—g Znano trgovino 289 2-2 z usnjem le otvoril LJUBLJANA, Marijin trg 2. ANONCNI ZAVOD LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje štev« S. Oglasni oddelek sprejema oglase vseh vrst v vseh listih « tu- In Inozemstvu. Proračuni, nasveti, prestave zastonj. Nudi vsestransko obsežne ugodnosti. Oskrbi klišeje. Dopisuje v vseh jezikih. Drago Beseijak Moderna vila 8 sob, 7. vsem i pritiklLuami, krasu* lega , lop vrt, moderni konfort, električna razsvetljava, na željo krasno meblir&na, se radi izselitve proda. Sliko, načrte ima Anonč. in inform. zavod DRAGO BESEIJAK, Ljubljana, Cankar-288 2—2 javo nabrežje 5. B/29 Mlin naprodaj zmelje 9 do 10 vagonov na mesec, cela opran mod. valjčni stroji in čistilne priprave. Da so tndi v najem. Anonč. ia iuf. zavod DRAGO BESELJAK. Ljubljsns, 300 2-1 Cankarjevo uabr 5. R/30 KRALJEVINA SHS 1921 Almanah izide v krasni obliki in okusni izdaji in bo zs vse kroje kot vodilna knjiga po Jugoslaviji z ozirom ua postanek in razvoj, ustroj in industrijski in trgovski razvoj kraljevine. Glavno uredništvo v Jfovemzada ie poverilo polnomočno zastopstvo za Slovenijo tvrdki DRAGO BESELJAK, Anon. In laformaeljski zavod, LJubljana, Cankarjevo nabrežje it. 8, ki prevzema Izključno v» naročila in plačila sa knjigo in oglase. .Almanah bo ti«kan r Štirih jezikih in več tisočih izvodih. Knjigo in oglasivanje toplo priporoča.: Glavno uredništvo Almanaha Eraljeviaa SHS 1921, Kovisad. 259 U-o Neseccia soba lepo meblirana. ▼ sredini mesta Naslov jiove Anonč. in inform. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, R/30 Cankarjevo nabrežje 5. 301 ANONČNV ZAVOD LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje štev. Kakupno-prodajnl oddelek eskrbujo kupce, prodaialec, zakupojeaialee i biče, posestva, tovarne, žage, mline i. dr. Provizijsko posredovanje it- 23 kiiučeno. L-c v listnem abouemeatu. Naročnina po obseen reklame. 260 4 ! Drago Beseijak Natisnila Delniška tiskarna, d. d. y Liuljljani.