a plačana v gotovini
Leto LIV.
V Ljubljani, v petek, dne 16. julija 1926
St. 158. Posamezna Številka 2 Dir
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celolcino 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedel|3Ua Izdnln
celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsla itlaII oglasi po 1'30 ln 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vUlnc po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri vcClem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljke In dneva po prezrUhu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/J/J Rokopisi se ne vračalo, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. 50. upravnlštva štev. 328
Političen lisi sca slovenski narod
Uprava /e v Kopitarjevi ul.št.tt ^ Čekovni račun: Cfabl/ana štev. 10.630 In 10.349 sea lnserate. Sarafevo št. 7563. Zagreb št. 39.011, Vraga In Duoof št. 24.797
Vlada sklenila znižanje uradniških plač.	Razcep Radičeve stranke.
REŽIM S 13 MILIJARDNIM PRORAČUNOM NIMA DENARJA ZA URADNIKE. —	DR. NIKIC OSNOVAL SVOJ KLUB, KI ŠTEJE ŽE OSEM ČLANOV. - POTRTOST V
ZNIŽANJE DOKLAD OD 5 DO 50 ODSTOTKOV. — NADALJNJE REDUKCIJE URAD-	RADICEVEM TABORU. - DR. NIKIC IN TOVARIŠI NAPOVEDUJEJO ODLOČEN BOJ
NIŠTVA.	STJEPANU RADICU.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Danes se je v Belgradu po dolgem času zopet nahajalo toliko ministrov, da se je lahko vršila seja ministrskega sveta. Po seji so dali člani vlade časnikarjem sledečo izjavo:
»Danes smo se razgovarjali o znižanju plač uradnikom in o redukciji uradništva. Današnja finančna kriza zahteva, da se plače vseh uradnikov od ministra pa do poslednjega uradnika zmanjšajo za gotov odstotek. Finančni minister bo izdelal načrt in sc bo določil ta odstotek.«
K tej vladni nameri smo še zvedeli: Za zmanjšanje uradniških plač zadostuje sklep ministrskega sveta. Ker se je ta sklep že na današnji seji načelno storil, je po dosedanjem razpoloženju vladnih krogov sodeč, jasno, da je ta vladna namera resna in da bodo s 1. avgustom dobili uradniki zmanjšane plače. V linančnem ministrstvu je že pripravljen to-
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Od 5. popoldne do 8. zvečer se je vršila seja odbora za neposredne davke. Na dnevnem redu je bil čl. 21., ki govori o izračunavanju čistega katastrskega donosa. Danes je vladna večina ta člen	\ že tretjič v prestilizirani in
Btvar	vinjeni obliki. Že samo to pove
tdovol	ovršno se je ta zakonski pred-
log i .(?; . osedanji čisti katastrski donos bi se po tem novem besedilu množil s koeficientom, ki ne sme biti manjši od 8-kratne in ue večji od 20-kratne vsote.
Kot prvi je govoril dr. Kulovec. Poudarjal je, da člen kljub predloženim spremembam ni jasen. Določevanje višine novega davka se povsem izroča v roke komisijam, na katere ne bodo imeli davkoplačevalci nobenega vpliva, ampak bodo samo orodje fiskusa. Če pogledamo avstrijski zakon o davku na zemljišče, je na prvi pogled jasno, s kakšno skrbjo se je zakonodajalec oziral na to, da se čisti donos zemljišča preceni in da se upoštevajo vse okoliščine, ki govore v prilog posestnika. Tukaj se pač govori o komisiji, ki je pa, kakor rečeno, pretežno fiska-lična. Nikjer se niso označile okoliščine in podala stvarna navodila, po katerih se more
Iz odbora za preiskavo korupcije.
Belgrad, .15. julija. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora so se čitali naknadno dospeli spisi. Zanimivo je bilo poročilo načelnika P avlo vi ča od 15. junija 1923, v katerem pravi, da so cene na fakturah adamov-ske tvrdke za 30 odstot. višje, kakor bi morale biti in da raznih vsot na računih sploh ni mogoče kontrolirati glede na množino porabljenega materiala. Zato se ministrstvu predlaga, da se od tvrdke zahteva ponovno natančno sestavljen račun. To se je od tvrdke tudi zahtevalo. Obenem se je dal ukor našemu delegatu v Adamovu radi površnega delovanja v škodo države. Delegat Z o r e s poročilom od 23. julija 1923 na dolgo in široko zatrjuje, da so tvrdkini računi natančni. Ada-movska tvrdka je odbila ponovno sestavo računov.
Meseca septembra je g. Mladenovič dobil nalogo, da gre revidirat na lice mesta. Odšel je šele novembra meseca. Nejasno je, čemu je bil tja sploh poslan revizor, ko so pa med njegovim delovanjem v Belgradu brez njega tvrdki priznali celo vsoto.
Nato je bil zaslišan Gjurič, ki ni vedel ničesar povedati, ker ni imel s tem posla.
Načelnik finančnega oddelka v ministrstvu za železnice g. Nedeljkovič je izpovedal, da je dobil odlok ministrskega sveta, da tvrdki vse izplača. Dosedaj je plačanega okrog 58 milijonov, ostal je še zadnji obrok 8 milijonov češkoslovaških kron. Obrok zapade oktobra t. 1. Strojni oddelek je izplačal brez likvidiranja, kakor sc je to običajno delalo. Nedeljkovič izjavlja, da ni mogel drugače postopati, ker mu je dal ministrski svet tak nalog.
Prihodnja seja tega odbora bo jutri.
zadevni načrt. Zmanjšanje se bo izvršilo v mejah od 5 do 50 odstotkov. Najnižje bo zmanjšanje plač pri najnižje plačanih državnih uslužbencih, ki bo znašalo 5 odstotkov; znižanje bo sukcesivno rastlo z ozirom na skupino in kategorijo, ki jo uradnik zavzema, tako da bo to znižanje pri najvišjih uradnikih doseglo 50 odstotkov. Znižanje bo veljalo samo za draginjske doklade, ne pa za osnovne plače. Finančni minister, ki ima načrt že skoro izdelan v podrobnostih, bo svoj predlog stavil na jutrišnji seji ministrskega sveta. Vesti o tej vladni nameri so v uradniških krogih izzvale nepopisno ogorčenje. Uradniki, ki so se nadejali, da se jim bodo izplačale razlike in so se mnogi od njih na ta račun zadolžili, bodo sedaj dobili namesto izplačila razlik — znižanje plač. Obenem namerava vlada izvesti veliko redukcijo uradništva.
—o—
določiti višina davka. Radi tega i vodo nastale največje zmešnjave in samovoljnosti. In vendar gre tu za dolgoletno obdavčenje zemlje, ki je tembolj važno, ker bo osnova za drug davek, namreč za davek na osebno dohodnino. Komisija bo sklepala konfnoveljavno in ne bo nobene možnosti za pritožbo, kakor je dosedaj zakon določal. Dr. Kulovec je stavil tozadevne predloge.
Za njim je govoril dr. Polič (HFSS), ki je predlagal, naj zakonodajna in upravna oblast določi vsakoletni koeficient. 0 tem se je razvila obširna debata, v katero so posegli vsi člani opozicije. Glavni ravnatelj za neposredne davke g. Letica je nato odgovarjal na kritiko opozicije. Z raznimi konkretnimi vzgledi je skušal braniti od vlade stavljeni predlog.
Ko bi se bilo moralo po govoru ravnatelja Letice o tem predlogu glasovati, je radikal Andrič izjavil, da radi nejasnosti tega člena ne more zanj glasovati. Zahteval je, da se sprejeme Poličev predlog. Ta izjava je razburila finančnega ministra Periča. Zato je predsednik izjavil, da zaključuje sejo in da sklicuje prihodnjo za jutri ob 5. popoldne. —o—
Napadi nemškega časopisja na našega kralja.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Nekateri listi poročajo danes, da je tukajšnji nemški poslanik Olhausen obiskal zunanjega ministra in se pri njem opravičil radi napadov enega dela nemškega časopisja na našega kralja, predvsem »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je nedavno trdila, da je bil takratni regent obveščen o pripravah za sarajevski atentat. V dopisnem uradu zunanjega ministrstva, kakor tudi v nemškem poslaništvu dementirajo to vest. Nemški poslanik zatrjuje, na nemška vlada nima nobenega vpliva na pisanje nemškega časopisja in da zato zanj nc more odgovarjati. Pač pa je gotovo, da se deluje na to, da bi se afera mirnim potom poravnala.
Kralj Boris se ženi v Italiji?
Dunaj, 15. julija. (Izv.) Iz Sofije poročajo: Vse tukajšnje časopisje živahno komentira potovanje kralja Borisa v inozemstvo. Soglasno se povdarja, da je potovanje v zvezi s kraljevo ženitvijo. Oficijelni krogi molče. V javnosti se imenuje predvsem mlajša hči italijanske kraljeve dvojice princeza Giovanna. Listi vedo povedati, da je Rorisa povabil vojvoda d' Aosta, ki ima sestro bivše bolgarske kraljice za ženo. Kralj Boris bo prebil več dni na vojvodovih posestvih v zgornji Italiji.
Ministrski predsednik Ljapčev je na vprašanje časnikarjev izjavil samo, da ne more reči več, kot da je kralj Boris dosegel starost, v kateri je treba, da se oženi in da ima italijanski kralj hčerko, ki je dorasla za že-nitev.
Rim, 15. julija. (Izv.) Italijanski kralj jc nastopil potovanje po severni Italiji in hoče obiskati tudi Južno Tirolsko. Obiskal je La-no in potoval v Piso in San Rosore.
Belgrad, 16. julija. (Izv.) Davi se je vrnil v Belgrad minister za šume in rude dr. Nikič, ki se je mudil na Bledu iu katerega je kralj sprejel v avdienci. Proti njemu so tekom današnjega dneva dali nekateri člani Radičeve-ga kluba ostre izjave, med njimi minister Pu-celj, ki je izjavil, da je to vprašanje važno in da ne gre, da bi Nikič po izključenju še nadalje sedel v vladi.
Na vse to je Nikič odgovoril s tem, da se je že preje sporazumel s svojimi pristaši in osnoval poseben parlamentarni klub. O tem je obvestil predsedstvo narodne skupščine s sledečim pismom:
>Čast nam je, Vam sporočili, da smo organizirali nov klub »Klub hrvatske seljačke stranke«, kateremu pripadamo od sedaj. Prosimo Vas, da izvolite odrediti, da se nam dajo na razpolago potrebne sobe. Belgrad, 12. julija 1926. Podpisani: dr. Nikola Nikič, dr. Ivan Lončarevič, Stjepan Klaič, Tomo Kovačevič, Čaldarevič, Juraj Znidarič, Bačmaga, Ljudevit Zimmer.«
Nikičev klub šteje torej osem članov. Zanimivo je, da je Nikičevo pismo datirano od 12. julija, kar dokazuje, da je Nikič že preje začel s svojo akcijo. Nikičevi krogi zatrjujejo, da se jim bo v najkrajšem času pridružilo še več poslancev, predvsem poslanca Kraljic
Dunaj, 14. julija Izv.) Avstrijska kriza ima še vedno jedro v šolskem vprašanju. So-cijalni demokrati vztrajajo na stališču, da se s to vlado, ki ni držala dogovora, kakor ga je sklenil bivši minister Schneider ne bodo več dogovarjali. Če socialni demokrati popolnoma bojkotirajo zbornico, je leta za vsako poslovanje nezmožna.
Dasi je zadnje dni na dnevnem redu parlamenta novela k zakonu o brezposelnosti, se pogajanja o šolskem zakonu stalno nadaljujejo. Po konferenci z zastopniki deželnih šolskih svetov in posvetovanji z večin, strankama, se je dr. Rintelen že dvakrat sestal s socialnimi demokrati, ki so poslali k prosvetnemu ministru kar celo svojo prvorazredno
Mors, 15. jul. (Izv.) Na sprejem od strani stanovskih zastopnikov Morsa in okolice je odvrnil kancler dr. Marx v daljšem govoru, v katerem je povdarjal svoje veselje nad tem, da ima priliko spoznati splošne stanovske razmere. Vlada je voljna in pripravljena ubla-ževati v danih močeh težave, s katerimi sc morajo boriti zlasti zasedena ozemlja. Tcžko-če izvirajo predvsem iz tega, ker še nismo pozabili razdobja 1, 1914. Nemčija ni agrarna država kot Francija, ne industrijska kot Anglija. Zato je v Nemčiji težje izravnati gospodarska, davčna in druga nasprotja. Mi nosimo težka socialna bremena, smo pa ponosni na svojo socialno politiko, na njej bomo vztrajali. Vlada ima silne težkoče. Če bi imela močno večino, bi šlo drugače. Če pa hoče kdo
Ameriško stališče napram Franciji.
Newyork, 15. julija (Izv.) Mellon je mnenja, da francosko-ameriška pogodba o dolgovih ni več v rokah ameriške komisije za dolgove Francija mora zato apelirati na kongres, če želi kakih olajšav. Ker pa je zbornica pogodbo že ratificirala, je malo verjetno, da bo senat dovolil bistvene spremembe. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da bi se nahajala Francija v manj ugodnem položaju, če bi pogodbe ne raificirala, ker posedujejo Združene države na podlagi posojila za Francijo plačljive menice, dočim pogodba razdeljuje plačila na 62 let. Ameriška vlada ni dobili niti uradnega niti siceršnjega obvestila od Francije glede te pogodbe. Senator Borah se je k pariškim demonstracijam proti vvaschingtonski pogodbi izrazil, da so veteranci sicer imeli vzrok za protest, pa ne zoper ameriške davkoplačevalce. Učinek teh demonstracij bo močnejša opozicija v senatu. Pogodba zahteva manj kot polovico dolarja pro dolar prvotne pogodbe. Francija pa plačuje več za svoie besedolomstvo, ko ie ob-
iti Hrupič. Zaraditega se tudi klub še ni konstituiral, dokler se mu ne pridruži še več pristašev stranke.
Na ta način je razcep v Radičevi stranki popoln in je zavzel večji razmah, kakor se je prvotno mislilo. Še do danes so vsi Radičevi verni pristaši svečano izjavljali, da Nikič ne more računati več kot na dva poslanca, to je na dr. Lončareviča in lvlaiča. Že danes pa ima Nikičev klub 8 članov. To je vsekakor precejšnje število, če se vzame v ozir železna disciplina, ki je dosedaj vladala v Radičevi stranki.
Razcep Radičeve stranke je tem občutnejši, ker je zavzel velik razmah tudi med pristaši med ljudstvom. Že dosedaj je Nikič dobil številne brzojavke in pismene pozdrave od najrazličnejših organizacij IiSS, ki ga pozivajo na odločno borbo proti Radičevi stranki. Nikič sam pa namerava začeti z energično akcijo med ljudstvo m. Njegovi pristaši zatrjujejo, da bodo Stjepana Radiča razkrinkali do golega iu pokazali njegovo škodljivo politiko.
V Radičevih krogih je vest o tem, da je dr. Nikič osnoval lasten klub, h kateremu je dosedaj pristopilo osem članov iz Radičevega kluba, vzbudilo osuplost. V začetku tega niti verjeti niso hoteli. Pozneje pa so izjavljali, da Nikiču gotovo nihče več ne bo sledil.
garnituro: dr. Bauera, župana Seitza, Elder-scha, dr. Danneberga in Glockla.
Pri drugem posvetovanju je dr. Rintelen že sprožil nekatere točke sporazuma. Socialisti se o predlogih niso hoteli meritorno izjavljati in so le zatrjevali, da hočejo še več jamstev, da se dr. Schneiderjeva naredba bistveno ne bo izpreminjala ali pa da bo služila za bazo pogajanj stara socijalistična šolska reforma. Dr. Rintelen je predložil socialistične zahteve klubu kršč.-socialne stranke.
Čeravno po oficielnih komunikejih pogajanja ne krenejo z mrtve točke, zatrjuje časopisje, da sta se opozicija in vlada že precej zbližali in da je pričakovati v prihodnjih dneh vidnih uspehov.
vlado prevzeti, jo radi odstopimo. Država pa nam jc nad vse in njo ščititi jc prva naloga vlade in stanov. Ostati moramo trdno pri sedanji ustavi. So sicer nasprotja med državo in deželami, ali to je razumljivo. Zalibog pa ni povsod dovolj razumevanja za bremena in silo zasedenih ozemelj. Mene boli srce, da za ta ozemlja državna vlada nc more storiti tega, kar bi rada. Prošnje so tako številne in velike, da bi se jim dalo ustreči le z novo inflacijo. Naloga pa ostane stalna; rešiti ljudstvo, držati skupaj državo in dežele.
Kanclcr je iz Morsa nadaljeval pot v Klc ve, odtod pa v vsa važna središča levega Porcnja. Kancler jc bil povsod slovesno in navdušeno sprejet.
—o—
ljubila neodvisnost Sirije, kot zahtevajo njeno obveznosti iz te pogodbe. Združene države nt. bi imele dovolj denarja, da bi rešile Francijo posledic njene sedanje notranje politike in njenega imperializma v Siriji.
Podpora za brezposelne
v Avstriji.
Dunaj, 15. julija (Izv.) Odbor za socialna vprašanja pretresa novelo k zakonu o podpori brezposelnim. Socialisti obstruirajo. Zvezna vlada hoče namreč prevaliti del izdatkov za podpore brezposelnim na posamezne pokrajine, ker zvezni proračun ne zmore vseh teh bremen. S to izpremembo bi bila najbolj prizadeta dunajska občina, ki ima sorazmerno največ brezposelnih. Dunajski socialistični režim se hoče za vsako ceno otresti te nove naloge in je zastavil v zbornici vse sile, da zakonski projekt vrže. Zadnja seja odseka jc pretekla v samih obstrukcijskih govorih socialistov. Socialni odsek je zato zaključil seje in je predsednik izdavil, da bo prihodiuo sejo sklical pismeno,
Borba za zemljiški davek.
VLADA JE PONOVNO PREDLOŽILA DOLOČILO 0 IZMERI KATASTRSKEGA DONOSA. DR. KULOVEC ZA ZAKONITO VARSTVO ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV PROTI
FISKALICNIM SAMOVOLJNOSTIM.
Rinteienovo posredovale.
Dr. Marx v Poreti|y.
Balkanska politika.
V zadnji številki »Socialne misli« priob-čuje dr. Korošec velepomemben članek o , nalogah naše zunanje politike, ki nam jih nujno nalaga naš zemljepisni položaj in naše življenjske koristi.
Uvodoma izvaja dr. Korošec, kako so se balkanski narodi do predzadnjih dob otepali politične sužnoeti na dve strani: proti Turčiji in proti Avstroogrski; prve so se osvobodili v •zadnji balkanski vojni, druge v svetovni vojni. »Svetovna vojna je ustvarila na Balkanu veliko državno zajednico, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki zavzema zaradi svoje velikosti mod drugimi balkanskimi državami predomiuanten položaj. Le Turška in talija, ki s svojim ozemljem segata tudi na Balkan, sta večji in močnejši.« Turška je za sedaj na Balkanu desinteresdrana^ toda vse kaže, da ne trajno; ko uredi svoje notranje razmere, se bo začela zopet zanimati za Balkan. Za sedaj je edino Italija ona soseda, katere politiko mora naša država z največjo pazljivostjo zasledovati.
Povojna italijanska politika je imperialistična. Ob Sredozemskem morju ji zapirata pot močnejši državi: Anglija in Francija, zato pa s tem večjo silo teži na Balkan. >Zato pa Italija pomeni permanentno nevarnost za mir na Balkanu, a tudi permanentno nevarnost za integriteto največje balkanske države, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Nato dokazuje dr. Korošec zgrešeriost naše politike nasproti Italiji. Glavna napaka je v tem, da nismo pritegnili v zvezo z njo prijateljske Francije. Sami smo nasproti Italiji slabejši del in zato v vseh aranžmanih in pogodbah z njo podlegamo. Italijanski pritisk čutimo neprijetno že v svojem notranjem razvoju: enako v zunanji politiki. Edini uspešni protiutež imamo še v mali antanti. »In zato Italija nnna bolj vroče želje, nego da razpade mala antanta. A razpad male antante bi za nas pomenil še večjo, usodepolnejšo odvisnost od Italije. Zato bi imelo za nas nedogledne posledice. ako bi nasedli italijanskim intrigam, ki se pojavljajo od časa do časa. češ vi se pustite voditi od dr. Beneša. To vodstvo, a sigurno imamo na njem tudi mi svoje zasluge, dosedaj ni bilo slabo.«
Italija hoče za vsako ceno dobiti vodstvo na Balkanu, ki pa po naravi pripada samo Jugoslaviji. Toda zaradi naše pasivnosti slabo vršimo to svojo nalogo. Ničesar še nismo storili, da pospešimo razvoj razmer v tem praven, da se ustvari balkanski pakt. Ko mi odlašamo, je pa Italija pridno na delu ter se je trdno usidrala v Albaniji in se približala Grčiji, čeprav je zlasti Albanija težila k nam. Staro zvezo z Grčijo smo odpovedali in se nismo podvizali, da bi sklenili nov sporazum. Sedaj se že vmešava Italija v naše odnošaje in dogovore z Grčijo, s katero je navezala nove niti, ki so bile po svetovni vojni popolnoma pretrgane.
Potem nadaljnje dr. Korošec: >Grška javnost rada govori o nevarnosti, ki ji baje preti od naše si rani zaradi Soluna. Sicer je izključeno, da bi mi smeli na Egejsko morje; tndi ako bi hoteli, ker bi tega Angleška ne pustila. Anglosaksonska rasa ima staro načelo, da se slovanski narodi ne smejo pustiti na morje. Toda grška javnost gleda le na zemljevid, kak* cela srbska plat teži proti Solunu in zato je njena bojazen razumljiva, dasi neopravičena.
_ Naše z Grčijo neporavnane zadeve so:
uprava Djevdjelija — Solun, svobodni pristaniški pas v Solunu in postopanje s slovanskimi manjšinami v grški Makedoniji. Dr. Korošec se nato obširneje peča z raznarodovalnim delom Grčije med slovansko manjšino, potem pa nad-d jn je: > Vprašanje železnice Djevdjelija— Solim i bo dalo rešiti kakor hitro uverimo Gr'■'iio. da nočemo omejevati njene suverenosti. Pristaniško vprašanje je bolj. kočljivo, ker se Solun boji za svoj trgovski zaslužek, a vendar tudi to vprašanje ni nepremostljivo. Vprašanje slovanskih minoritet v Grčiji pa so bo dalo itak povoljno rešiti šele v večji prija, teljski atmosferi med obema državama. Tudi glede tega. da pridemo do razčiščenja naših odnošajev z Grško, smo od naše strani premalo aktivni po starem srbskem načelu: Ima vremena!
Najtežje je vsekakor naše razmerje do Bolgarske. Ne samo stari spomini na vojno grozote, ampak tudi aktualna vprašanja stojijo trenutno še vsakemu prijateljstvu z Bolgari na poti. Unija z Bolgarijo pa je danes itak saino muzika bodočnosti. Glavno vprašanje v naših odnosih do Bolgarijo je Makedonija. Za nas je stvar res iudicata, Makedonija je del naše države in ostane del naše države. V tem oziru je nujno treba, da Bolgari popustijo. A na drugi strani se nam zdi napaka, zakaj mi v drugih ozirih ne ustvarjamo z našo politiko v Bolgariji dobrega razpoloženja. Na vsak mačin bi bilo treba, da pomagamo Bolgarom n. pr. pri njihovi zahtevi za izhod na Egejsko morje. Grška politika je v tem oziru bolj gibka in ponuja Bolgarom izhod na morje v Solunu. S tem lif'čo ustvariti nam konkurenta v Solunn ter si tako po pravilu duobus liligantibus tertius gaudet še bolj zasigurati to mesto. T<*la naravni izhod na morje je za Bolgarijo vendar le preko Trakije in za ta izhod bi se naj prod Evropo tudi mi potegnili. Zadnji dogodki v Ženevi, kjer je Itaija z uspehom podpirala prošnjo Bolgarije za posojilo, ki ji ga treba za slovanske izseljence iz grške Maccdc-niie» naui ie dovolj jat>en dokaz, da Italija tudi
v Sofiji ne miruje, ampak hode prevzeti meeto, ki pripada samo nam.
Balkanska politika je danes v stadiju, ko si išče nove in stalne orientacije. Naša država je po svojem geografskem položaju, po svoji velikosti, po svojem plitičnem ugledu poklicana, da postane voditeljica te politike. Toda mi smo nemarni, pasivni. Zato sili italijanski imperializem pri vseh koncih in krajih na Balkan. Nemarnost je naša usoda, Italija naša nevarnost.«
Učiteljstvu.
Klub učiteljstva SDS eksistira. Večina UJU je hotela stanovsko organizacijo potegniti iz strankarstva, ki ima še mnogo uvidevnih članov, ki so izprevideli, da je pod stanovsko častjo biti privesek politične stranke, ki pozna učiteljstvo samo ob volitvah, sicer pa gazi dostojanstvo učiteljskega stanu in posameznikov, o čemur pričajo mnogo-brojne učiteljske persekucije, ki so dosegle višek pod 'ižimom SDS.
Pa kaj dostojanstvo! Preziranje stanovskega in osebnega dostojanstva se že prenese, a težje je prenašati duševno bol in ma-terijalne žrtve! Nekaterim persekviranim učiteljem še doslej niso poravnali selitvenih stroškov! Drugitn (vsaj nekaterim), ki so. bili po nedolžnem preganjani, so se popravile krivice s tem, da so dobili ista ali pa nova mesta, toda seliti so se morali na svoje lastne stroške! Tudi to je krivično!
Da je tako daleč prišlo, temu je krivo bivše vodstvo UJU-ja, ki je imelo v SDS celo podpredsedniško mesto in je torej vedelo in videlo, kako se gazijo stanovske pravice in tepta v tla ugled posameznega učitelja, a vendar ni ničesar ukrenilo proti takemu postopanju, dasi je izviralo v več slučajih od ljudi zelo dvomljive morale. Znani so nam slučaji, ko so bili persekvirani celo člani UJU-ja samo zato, ker se niso hoteli ukloniti diktatu strankarskih agitatorjev SDS. Človek z zdravim razumom bi pričakoval, da se bo vse učiteljstvo kot en mož obrnilo proti ponižanju učiteljskega stanu — evo, pa do-živimo ustanovitev učiteljskega kluba SDS!
Ustanovitev tega kluba nam najjasnejše potrjuje filijalko SDS, kar smo mi vedno trdili o bivši »Zavezi« in o poznejši UJU. Identifi- 1 kacija stanovske organizacije s politično stranko pa jc zlo, ki ga je učiteljstvo čutilo skozi vso dobo, odkar ji je načeloval bivši predsednik in poverjenik. Po prevratu se je res učiteljstvu posrečilo, da je prišlo na zeleno vejico, pri čemer nima bivši poverjenik posebnih zaslug — pač pa složni nastop obeh učiteljskih organizacij. Za sedanjo ureditev učiteljskih prejemkov tudi ne zasluži lavorik, ki mu jih nekateri nevedneži poklanjajo, ččš, da je dosedaj vse to dosegel po Pribiče-viču, kar se splošno misli vsled napačnih informacij. Zasluga gre pred vsem D a v i d o -v i č u , ker je on uredil naše službene prejemke. O tem lahko pričajo belgrajski učitelji, ki ves potek pobliije poznajo in od kal rih smo mi prejeli informacije. Nikjer ni bilo učiteljstvo pred vojno tako slabo plačano kakor na bivšem Kranjskem, nikjer pa se učiteljska organizacija ni tudi navezala samo na eno politično stranko kakor pri nas. Najlepši dokaz za to nam služi tedanja pisava »Učit. tovariša««. Spominjam samo na članke »V boj na divje Amonite«. Strankarsko vodstvo organizacij je doseglo sicer nekaj bonitet za par oseb, stan pa je trpel...
Da jc bila metoda bivšega vodstva učiteljskih organizacij zgrešena, je končno uvidela večina učiteljstva in jc prav, da hoče prelomiti s tradicijami. Na našo žalost pa tega nočejo sprevideti nekateri strankarsko zaslepljeni, ki so se sedaj organizirali v učiteljskem klubu SDS in se tako deklarirali javno za politične agitatorje SDS. Niso jih izučile predvojne batine, ni jih spametovalo in spravilo na pravo pot trpljenje mnogih tovarišev in tovarišic izza PP režima; ne gre jim k srcu ugled učiteljstva, ki ni bil še nikdar tako pri tleh kot za časa samostojno demokratskih persekucij; nc zmodruje jih niti izguba največje stanovske dobrine — t. j. krajevne stalnosti, ki so jo nekateri pomagali celo rušiti z dejanskim sodelovanjem pri persekucijah in pri netovariških kompetneah za mesta, s katerih so bili mnogi krivično pregnani. Kmetje v Lanišču niso hoteli licitirati tovarišem zarobljene živine, marsikateri demokratski učitelj pa je segal po učnih mestih, ki so bila na neusmiljen način odvzeta značajnim tovarišem in tovarišicam.
Res, ni častna ta primera, navedli pa smo jo z namenom, da ozdravimo učiteljstvo grde nekolegijalnosti, kolikor se je še nahaja med njim. Na čast učiteljstvu pa moramo priznati, da sc bližamo v tem pogledu lepšim časom in od zborovanja v Celju je mnogo odvisno, — doživimo li še čase, v katerih bodo odločale hčerke božje: pravica, sloga, svoboda! Če bi nc bilo učit. kluba SDS — bi te hčerke kmalu zavladale, a eksistenca tega kluba nas sili, da stavimo —? Pripravljeni na spravo in boj, čakamo odločitve v Celju in Bclgradu.
VROČINA V LONDONU. London, 15. ul. (Izv.) Včerajšnji dan jc bila vročina najhujša. Toplomer ic kazal 29 stopinj.
Beležice
A- Gospodum okoli »Delavske politike«
ni bilo všeč, da smo kritizirali poročilo »Del. Pol.« o evharističnem kongresu v Chicagu. Zato so se v 12G. številki v svojem globokem socialpatriotizmu potrkali na prsi in zapisali: ^Slovenec« misli, da je evharistični' kongres neki »noli me tangere« in da moramo pred to fantasmagorično prireditvijo pasti vsi vdano na kolena. Pa ker ni nam večini heretikom ničesar sveto in nedotakljivo, tako smo pač brezobzirno poročali tudi o chicaškem cerkvenem zboru.« — To bi bilo še vse v redu, ali dovoljujemo si staviti gospodom socialistom sledeče vprašanje: Kdaj vam pa je že zmanjkalo lastnih socialističnih misli o Rimu, da vam morajo s poročili prihajati na pomoč
—	buržoazni svobodomiselni Čehi — Ameri-kanci? Priporočamo zaenkrat gospodom socialistom, da bo v njihovem interesu, kadar bodo tiho, namesto, da so poslušni učenci in poročevalci svobodomiselnih buržujev iz — Amerike.
A Pašičevo kronanje. Resni belgrajski listi očividno ne marajo posnemati pokojnega »Belgrajskega dnevnika« in »Samouprave«, ki nimata oziroma nista imela drugega gradiva, kot malikovati Pašiču. »Pravda« ironizira Pašičevo kronanje in protestira proti takemu pisanju, ki hoče narediti Pašiča za srbski idol. Sedaj vidijo na Pašiču samo solnčne, a ko ga ne bo, se bodo ravno od te strani po želji kakega vodje odkrivale samo senčne strani. Izdajali bodo gradiva o njegovih rudniških podjetjih, njegovih stroških in načinih, kako se je reševal; objavljali bodo njegove brezpomembne odgovore, njegovo »klasično« znanje srbskega in francoskega jezika, njegovo razmerje z Vujičem, Milanovičem, Stojanom Protičem in Ljubo Jovanovičem, njegove izjave na vprašanje, kaj se godi v Solunu. Zgodovina pa bo postavila na prvo mesto take ljudi, ki so re~> zaslužni.
A Ne bo šlo — g. Pucelj! V zadevi ru-bežni v Lanišču piše »Kmetski list« jezeč se na »Slovenca«: »Mesto da bi način izterjava-nja kakor tudi obupno stanje kmeta zagovarjal kakor jc prav in nepristransko, ker samo tako bi prizadetim koristil, kaže s prstom na nedolžnega (Puclja), ta je kriv.« —> Mi smo ožigosali način izterjavanja od strani- delegacije od začetka, mi smo zagovarjali obupno stanje kmeta, kakor je v resnici, in smo ugotovili, da so mu radicevci v tem obupnem stanju naložili še 13milijardni proračun! Dejstvo jc: pod vlado RR ki že vlada preko leto d n i, se je izvršila krvava rubežen od strani vladnih organov! Janez Pucelj je.v tej vladi zastopnik Slovenije! Ali. naj gremo torej po krivce med rumeno pleme na Kitajsko?
A Hlapci. »Kmetski list« kvasi že dalje časa o nekem pretvarjanju političnega mišljenja, o lazenju bivših podanikov Srbije in A,-o. monarhije iz stare politične kože v kožo novih državljanov itd., odkar obstoji vlada RR. — Nehajte vendar že s takimi neslanostmi in rajši kar priznajte odkrito: Hlapec je hlapec in vsak narod jih ima nekaj, ki se radi prodajajo, pa bo v par stavkih čitateljem stvar jasna!
A Vendar spoznanje) »Kmetski list« misli, da odgovarja nam, pa sam sebe tolče po i ustih, ko pravi: »V Belgradu se navadno ozirajo le na številčno moč. Vseh 26 poslancev nič ne pomeni, če se zvežejo Srbi in Hrvati v močno večino. Slovenci smo tedaj v tem slučaju obsojeni na politično životarenje in moramo biti zadovoljni, če nam vladna večina vrže pred noge kakšno drobtino iz usmiljenja.«
—	Da, da, tako je! Odtod naš boj za avtonomijo, kjer bi gledali doma na moralno moč in ne na golo število! Odtod glasovanje Puclja in Žerjava za Vidovdansko ustavo, da se vlada s številčno močjo Bplgrada, odtod tudi nasprotno: zavzemanje za federativno državo v »Avtonomistu«! Ali ne, g. centralist Pre-peluh?
A Kaj je Pribičeviču žal? Na shodu v j Paračinu jc dejal Pribičevič, da mu je žal, da | ne more iti vsakdo od zborovalcev iz Šuma-dije v posamezne kraje naše države, da se na lastne oči prepriča o nezadovoljstvu v celi državi. — Nam je še nekaj drugega žal, namreč: da ne prestane sam. demokratska demagogija in Pribičevič ne pove odkrito, da je izvor nezadovoljstva PP-režim, kateremu je ljudstvo dalo izraza s tem, da jc vkljub nezaslišanim nasiljem dobila opozicija več glasov kot Narodni blok!
A Pribičevič čaka... namreč pregrupacije strank in da se razčistijo razmere v poedinih strankah. SDS v Sloveniji se že »pregrupira«: Učiteljstvo odpada, kulturni delavci so že davno odšli, dr. Kukovcc napoveduje vero v lastno moč, »Jutro« čaka »vremena«, da ublaži ton proti Radiču in Žerjav piše članke o samoupravah z večjo kompetenco kot so jo imeli bivši deželni zbori, dr. Puc pa »jam-ra«, da mu ljubljansko gerentstvo škodi pri advokaturi. Če bo šc nekaj časa trajala opozicija SDS in bo njen vodja Žerjav, je uspeh Pribičeviču s čakanjem zagotovljen: pregru-pacija SDS v — nič!
A Za enotno hrvatsko fronto. Zagrebški »Obzor« se čudi, da jc med Hrvati nekaj izbranih, ki drve v srbske stranke. »Preveliko jc število Hrvatov v raznih srbskih strankah. Dokler obstojajo srbske in slovenske stranke, r!o tedaj morajo obstojati tudi hrvatske stran 1 kc. In kakor ni niti enemu Srbu orišlo na um,
da gre v Radičevo stranko, tako ne bi smeli tudi Hrvati biti v Pašičevi stranki. Koalicijo razumemo, ne razumemo rj kaj hočejo po-edinci v srbskih strankah razen osebnih interesov.« — Se strinjamo! Nadaljnja pojasnila bi dali »Obzoru« za Slovenijo predvsem mariborski radikali a la Ravnik in pa g. Pucelj, če jih bo kdo vprašal, kaj iščejo v srbski radikalni, odnosno hrvatski radičevski stranki. Osebnih interesov gotovo ne .. . bodo gotovo dejali...
A Radičevski sklepi. »Na podlagi poročila ministra za agrarno reformo dr. Stanka Šibenika o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji je bil soglasno sprejet predlog, da se vlada pozove, da v drugi polovici meseca avgusta skliče narodno skupščino.« Sklep HSS z dne 7. t. m. Soglasno torej zahtevajo radičevci sklicanje narodne skupščine in s o -glasno bodo sprejeli odločitev radikalov, da se skupščina ne skliče in soglasno bodo izjavljali, da je ta vlada najboljša, hrvatska in seljačka! Ali ne, gospod Pucelj?
A Kako je v Dalmaciji? Radič: »Nimam dovolj izrazov, da bi opisal stanje v Dalmaciji... Mesta propadajo, ne radi tega, ker je došla filoksera, ampak ker orožniki imajo ljudstvo v formalnem robstvu, v kakršnem nismo živeli niti v času najhujše obznane ... Žene so spremljale može na občinske volitve kot da jih spremljajo v vojsko. . .« In to je rekel g. Sapica Radič v istem času, ko je njegov delegat dr. Pernar sedel kot državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, ki mu je podrejena tudi žandarmerija!
A Pomoč poplavljenim. Ker mi »krivič. r.o« napadamo vlado radi obsolutne malomarnosti in okostenclosti nasproti tem poplavam, in ker mislimo, kot trdi »Kmetski list«, da se mora voda pred ministri ustaviti, naj mu odgovarja nezavisni belgrajski list »Politika«: »Našo državo kot mnoge druge, je zadela velika elementarna nesreča. In kakor navadno čakamo druge take nesreče brez priprav, tako delamo tudi sedaj in organiziramo odbore za pomoč in zbiranje »milosrčnih« prispevkov. In ponovila se bo stara pesem, izšel bo sentimentalen proglas na usmiljena srca, država bo delegirala svoje ljudi v »narodni odbor«, odbor se bo razvrstil v pododdelke in odseke, zborovanja, govore, izšli bodo predlogi, priredili se bodo koncerti, zabave, sejmi, zbirali se bodo prispevki, prodajale znamke itd. Časopisi bodo polni imen darovalcev in usmiljenih src. In ljudje si bodo pomagali kakor bodo pač vedli, čakali na zimo brez strehe in z golimi rokami, ker državnih kreditov ne bo, druge zbirke pa ne bodo krile niti stotinke bede in pomanjkanja.« Člankar popisuje dalje, kako je bilo v stari Srbiji, kako nimamo nobenih priprav, ne pouka, ne fondov,u pač . pa dobro preskrbljene ministre in njihove prijatelje itd. Za pametne ljudi je gornje dovolj, »Kmetskemu listu« pa ne bo dopovedano, tudi če mu voda vdere v lastno uredništvo!
ZNAČILEN PROTEST.
Radičevska organizacija v Osijeku fe vložila oster protest proti kuluku, na katerega se poživljajo kmetje iz okoliških vasi. HSS motivira svoj protest s tem, da se niso pozvali na kuluk meščani Osijeka, med katerimi je mnogo brezposelnih in sama gospoda, dočim so pozvani kmetje, Osijek je pa poplavljen. Nevarnost preti tako Osijeku kakor tudi okolici.
NETTUNSKE KONVENCIJE.
Trgovsko in obrtno združenje v Šibeniku je sklicalo izredno zborovanje, da zavzame stališče o nettunskih' konvencijah, ki da določajo tudi, da se prenese električna energija iz Šibenika v Zader.
Afera generala Cialde.
Praga, 15. julija (Izv.) Javnosti se zatrjuje. da je bil general Gajda discipliniran, ker je bil osumljen starih pregreškov iz prejšnjih let. V podrobnost afere so posvečene samo tri osebe. Generas Sirovy je poveril s preiskavo visokega častnika, ki bo v nekaterih dneh poročal in stavil predloge. Ni izključeno, da bodo generala zopet rehabilitirali.
BELGIJSKI POOBLASTILNI ZAKON SPREJET.
Bruselj, 15. julija. (Izv.) Zbornica je sprejela zakon o izjemnih pooblastilih s 135 proti 9 glasovom. 5 poslancev se je vzdržalo glasovanja.
KONFERENCA TRGOVSKIH KORPORACL' SREDNJE EVROPE.
Praga, 15. julija. (Izv.) Centrala, trgovskih zbornic je sklenila sklicati konferenco vseh obrtnih trgovskih in industrijskih korpo-racij držav srednje Evrope, da se posvetujejo o odstranitvi zaprek meddržavnega trgovskega prometa v srednji Evropi. Izvolil sc je pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da stopi v stik z omenjenimi korporacijami v raznih državah in vodi pripravljalna dela. Tn odbor bn kasneje ostal stalna institucija. V ta namen so že izvolili redakcijski odbor treh članov, ki ima nalogo, da sestavi pravila.
56 UPORNIKOV USTRELJENIH.
Teheran, 15. jul. (Izv.) Vstajo proti predsedniku Riza Kanu sc jc posrečilo popolnoma ; zadušiti. 56 upornikov so obsodili na smrt i" ' postrelilL
Kaj se godi doma
Poplave.
NOVA KATASTROFA V CELJSKI OKOLICI.
Iz Celja nam poročajo: V sredo nekako ob treh popoldne se je nebo na severni strani za-temnilo s črnimi oblaki, iz katerih so švigali bilski [n se je slišalo gromenje, ki nam je obetalo, da se v najkrajšem času razlije nad našim mestom huda nevihta. K sreči so se pa oblaki obrnili mimo mesta proti jugu in prizanesli našemu mestu. Tem huje so pa bili prizadeti kraji, nad katerimi so se oblaki raztrgali in izlili svoje vodne mase. Najhuje je trpi okolica nad Vitanjem, kjer je vihar najbolj divjal. V trenutku je bila cela okolica pod vodo. Vsa polja in travniki so bili preplavljeni in utrpela na at način velikansko škodo. Vsi pooki so takoj prestopili svoje bregove, ki so pošiljali nato uničujočo vodo proti Vojniku, Spodnji in Gornji Hud in ji, kateri kraji so ponovno največ trpeli. Vse imenovane vasi so bile takoj pod vodo. Nevarnost je še povečalo dejstvo, da je voda v vi-tanjskem okraju zajela tudi lesna skladišča in pričela s svojim plenom drveti v nižavo proti Vojniku, Škofji vasi in Hudinji. Proti peti uri popoldne so bile policijske oblasti v Celju opozorjene na pretečo nevarnost, posebno na drveče tramovje. Policija, požarna bramba ter delavca mestne občine so zasedli s harpunami vse mostove, posebno onega čez Voglajno pred pošto, in čakali, da ulovijo vse nevarne predmete, ki bi znali ogrožati različne mostove in brvi. Prebivalstva se je lotila precejšnja nervoznost, ki pa ni bila upravičena, ker so se vode razlile po polju med Vojnikom in Hudinjo, kje so pa, žal, uničile še ono, kar je ostalo nepoškodovano od torkove povodnji. Veliko so trpeli tudi prebivalci kmečkih domov, v katere je na Imenovanem prostoru udrla voda in poškodovala vse predmete, posebno pa živila.
HRASTNIK.
V	torek popoldne je bila pri nas velika poplava. V čečah je kmetom uničeno polje. G. Črne-tu je odneslo Čebelnjak z več panji. Potok Loben je odnesel skoro vse male mostiče, ki so služili tudi voznemu prometu. Na okrajni cesti dela okr. zastop nov most poleg Birtičeve gostilne, ker je stari podrt in je bil postavljen zasilen most. Voda je hitro narasla, tako da je bil zasilni most v nevarnosti in so ga delavci deloma razdrli, deloma ga je odnesla voda. Voda je vdrla v stanovanje Logerjevega mlina in pokvarila pohištvo. Nadalje je vdrla voda v pekarijo in stanovanje pri gosp. Riicklu in je vsa moka, ki jo je imel pek g. Pra-protnik v zalogi, popolnoma pokvarjena. Na Maj-tičevi ij&gi je voda razdrla jez. V steklarni je voda podrla betonski zid in ogel skladišča, v katerem je bilo več gotovega stekla, ki je popadalo v vodo. Okrajna cesta je na več krajih razdrta in je promet nemogoč. V sredo zjutraj so pridno začeli s popravili.
ZAGORJE OB SAVI.
V	torek je bil pri nas naliv, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Medija je narastla in poplavila pot proti Lokam in vdrla v stanovanja, Kotredežca pa je bila še silnejša. Drnovškova-hiša je bila tako v vodi, da so morali otroke in živino rešiti ognjegasci. V bližini Učakarja je pot popolnoma izjedla reka, tako da je promet z vozovi nemogoč. Plaz je napravil g. Korbarju znatno škodo.
Sv. Rupert nad Laškim. Naliv 12. julija je tu-fcaj napravil ogromno škodo. Na neštetih krajih je plazovje raztrgalo cele njive, po katerih so po 8 do 4 m globoke struge hudournikov; celi travniki in vinogradi so zdrknili iz višjih krajev v ni-žave. Skoro vsaka cesta je poškodovana; okrajna cesta iz Laškega na Sv. Rupert je na petih mestih za več tednov zaprta, kr so plazovi navalili nanjo več tisoč kubičnih metrov prsti in kamenja. Ljudstvo je naravnost obupano: krma je na mnogih krajih uničena, krompir gnije, žitna polja so po-mandrana, koruza ob vedni mokroti ne more naprej; škoda je ogromna. Kaj pa bo pozimi? Ljudstvo bo pa brez najpotrebnejše hrane!
Iz Zajasovnika pri Trojanah se poroča: V torek zjutraj je vsled neprestanega deževja narastel potok Boljska v taki meri, da že dolgo vrsto let ne pomnijo stari ljudje take povodnji. Na posestvu Janeza Novaka se je utrgal plaz zemlje in je z drevjem vred obležal na državni cesti, tako da je ves promet za vozove in avtomobile ustavljen. Voda je nekoliko upadla, toda dežuje še vedno in se je bati še kake večje katastrofe.
SAVA PRI ZAGREBU VPADA. — V KOPRIV-NIČI 80 HIŠ V NEVARNOSTI.
Zagreb, 15. julija. (Izv.) Sava je včeraj narastla na 373 cm nad normalo. Na obali ojačujejo vojaški oddelki nasipe, ki so se vsled trajnega dežja premočili in že na nekaterih krajih propu-ščajo. Zvečer ob 6. uri je začel vodni nivo padati in se je do danes dopoldne znižal za 34 cm. Po-vodenj je zajela tudi mesto Koprivnica. Nad 30 hiš je vsled velikega vodnega vala v nevarnosti, da se porušijo.
GRADBA DVEH NOVIH VRST NASIPOV PRI OSIJEKU. - VSLED RAZMOČENOSTI NASIPOV VELIKA NEVARNOST. - DRAVA NARASTLA NA 476 CM.
Osijek, 15. julija. (Izv.) Vsled silno narasfle Drave je tu nevarnost zelo velika. Radi tega je začelo civilno prebivalstvo graditi drugo in tretjo vrsto nasipov. Te nasipe grade iz premočene zem-
lje, vsled česar je zelo malo upanja, da bi vzdržali, če bi se prva vrsta nasipov porušila. Drava je visoka 476 cm nad normalo. Na Zrinjski luki se je voda izlila na obalo, vendar pa ni napravila nobene škode.
V	Tvrdjavici je vodni tok porušil dve hiši.
NEURJA V CELI DRŽAVI. - PORUŠENE CESTE V BOSNI. - SAVA PRI BRODU PORUŠILA NASIP IN PREPLAVILA 6(100 IIA. — NAJVEČJA NEVARNOST PRETI V DNEH 19.-22. JULIJA. - V ČRNI GORI UTONILO MNOGO LJUDI IN ŽIVINE.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Iz vseh krajev prihajajo poročila o velikih neurjih in viharjih. Tako je bila huda nevihta v Dalmaciji, Bosni in južni Srbiji. V Splitu je bila silna nevihta. Vsled obilo padlega dežja so narastli vsi potoki in poplavili okolico. V Bosni so nalivi porušili ceste. Pri 2ep-čah (proga Brod—Sarajevo) je voda porušila o-krajno cesto 8 km daleč. Na tej progi bo treba cesto popolnoma nanovo zgraditi. V južni Srbiji se je nad Rudovačko planino utrgal oblak. Potoki, ki so s seboj valili cele skale, so razdejali več vasi. Bilo je tudi več človeških žrtev.
Pri Bosanskem Brodu je Sava zelo narastla. Pri vasi Bolaja je podrla nasip in preplavila nad 6000 ha polja, zasejanega s koruzo. Škoda, ki je nastala vsled te katastrofe, se ceni na 30 milijonov dinarjev.
Največja nevarnost za naše ozemlje se pričakuje za dneve 19. do 22. julija. Takrat bodo v gornjem teku se nahajajoče vodne mase prispele na naše ozemlje. Takrat se je bati, da se bo vodni nivo zvišal v ozemlju okrog Bezdana in Apatina na 810 cm.
V	črni gori je povodenj napravila veliko škode. Hudourniki so zajeli mnogo živine, ki je potonila v deroči vodi. V valovili je našlo smrt mnogo ljudi, ki se niso mogli pravočasno umakniti, in pa, ki so hoteli reševati ogroženo živino.
V	Bosni je povodenj razdrla in močno poškodovala ceste Banjaluka, Doboj, Tešanj, Črni vrh. Novi Šeher, Kotor, Vareš, Pribinič, Brčko, Doboj in Tuzla. Škoda, ki je nastala na teh cestah, znaša preko pol milijona dinarjev.
V	Peči se je utrgal oblak, ki je napolnil vse gorske potoke, ki so z velikansko naglico in silo vdrli v doline in naplavili na polje velike množine peska in drobnega kamenja. Hudourniki so uničili več vasi. V valovih je našlo smrt 9 oseb. Med Andrijevico in Pečjo je bilo pri popravljanju ceste zaposlenih precej delavcev, od katerih jih je 40 našlo smrt v valovih hudournika.
DONAVA BO NARASTLA NAD 800 CM NAD NORMALO.
Apatin, 15. julija. (Izv.) Splošno se misli, da bo vsled neprestano trajajočega deževja Donava dosegla višino nad 8 metrov nad normalo. Vojaštvo in prebivalstvo vtrjuje nasipe, katerim grozi katastrofa. Na črti Apatin—Senta bodo zvišali nasip za 30 do 40 cm. Dosedaj so že zvišali nasip med Apatinom in Monoštroni. Pri delu je bilo zaposlenih nad 2500 ljudi. Porabili so 35.000 vreč cementa, 16.000 vagonov lesa in drugega materi-jala. Donava je ob tej povodnji narastla mnogo višje kot ob znani povodnji I. 1888.
Vojno ministrstvo je dalo na razpolago 3 polke vojakov, ki naj pomagajo utrjevati ogroženo nasipe. Pri delih na utrjevanju nasipov je zaposlenih 63 inženjerjev.
STANJE VOD VEDNO BOLJ KRITIČNO.
Najnovejša poročila.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) 14. julija je bilo stanje Donave pri Dunaju 374 cm, pri Komornu 634, pri Bezdanu 684 cm. Pri Bogojevu 774 cm, pri Novem Sadu 637, pri Zemunu 670 cm. Z ozirom na to, Donava povsod raste in bo rastla še dalje.
Drava je danes pri Osijeku narastla za 16 cm. Tisa je pri Senti padla za 10 cm na 490. Sava povsod raste. Pri Sisku je narastla na 665 cm, pri Jasenovcu 752, pri Mitrovici 574 (včeraj, 14. julija na 582) cm, pri Belgradu 604 cm. Iz vseh krajev poročajo, da je stanje vod vedno bolj kritično.
55 letnica <5asilnesa društva v Mariboru.
V nedeljo, 18. t m. bo mariborsko Gasilno društvo proslavilo 55-letnico svojega obstoja z blagoslovitvijo nove društvene zastave. Ob tej priliki se bo vršilo tudi glavno zborovanje Zveze slovenskih gasilnih društev. Vzpored nedeljske prireditve je sledeči: ob pol 9. slavnostno sveto opravilo v stolnici. Mašuje stolni župnik in kanonik Franc Moravec. Masi prisostvujejo gosti de-putacij vseh gasilnih društev Slovenije. Ob 9. bo olagoslovitev novega prapora ne Glavnem trgu. Blagoslovi ga g. stolni župnik Moravec, kumuje pa ga. Ana Leskovar, soproga župana dr. Lesko-varji. Po blagoslovitvi Ikj nagovor mestnega župana dr. Josipa Leskovarja. Nato se vrši velika gasilska vaja na Glavnem trgu. Požarni objekt je mestni magistrat. Po 10. uri se vrši v kazinski dvorani zborovanje slovenske gasilske zveze. Ob pol 1. bo skupen obed vseh gostov v Narodnem domu. Polovična vožnja je dovoljena za vse iuk>-ležoace pod običajnimi pogoji.
Duhovniki - jubilanti.
Čas novih maš je, pa se ozrimo še na duhov-nike-jubilante po naših škofijah!
Lavantinska škofija:
Petdesetletni™ mašništva obhajata: Ein-s p : e 1 e r Gregor, prej. inf. prošt v Tinjah na Koroškem, zdaj aktivni župnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. — Karba Matija, akt. župnik v Zrečah. — Pred njima je 10 starejših mašnikov, najstarejša Jan že k Edvard, župnik v šmarjeti in Lenart Janez, akt. župnik, dekan v šmartnu pri Slovenjgradcu, posvečena 1. 18(58.
Štiridesetlctniro obhajajo: Strausz Flori-jan, č. kanonik in dekan v Dolnji Lendavi. — B a g i r y Janez, župnik pri Sv. Heleni v Pertoči (Prekmurje). — R o 11 m a n Klarus, frančiškan v Mariboru. — Čižek Jožef, častni kanonik in dekan v Jarenini. — Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Pečnik Franc, župnik v Podgorju. — U 1 č n i k Martin, župnik pri Sv. Florijanu v Doliču. — Zadravec Peter, župnik v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
Petindvajsetletnico obhajajo: P o v š e Franc, sal., ravnatelj »Marijanišča v Veržeju. — Horn-bok Ivan, župnik v Mežici. — Serajnik Ivan, župnik v Kotljah. — G o r i č a r Maks, pri Sv. Ilju pri Velenju. — G o r j u p Peter, župnik v Dolu pri Hrastniku. — Lončarič Jožef, župnik pri Sv Jederti nad Laškim — Pučnik Anton, župnik pri Sv- Petru na Medvedjem selu. — Rabuza Jakob, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu. — R a u -ter Jakob, župnik v Pilštanju. — Stergar Anton, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — S t u -hec Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Vrabec Maks, stolni kanonik v Mariboru. — V r a č k o Evald, župnik v Št. Ilju v Slov. gor. — Zaje Janez, kaplan v Majšpergu. — Zakošek Janez, župnik pri Sv. Venčeslu.
2. Ljubljanska škofija:
Petdesetletnico obhajajo: K o r i t n i k Jakob, vpokojenec v Blokah. — M a j a r Valentin, vpoko-jenec v Medijallzlake. — Bizjan Janez, dekan v Moravčah. — B o rš t n a r Jožef, vpokojenec v Št Vidu nad Ljubljano. — Starejših od teh živi v škofiij 28 duhovnikov, najstarejši monsignor Tomo Zupan, posvečen 1. 1863.
Petindvajsetletnico obhajajo: Cuderman Jožef, upravitelj v Št. Lambertu. — L o m š e k Janez, vpokojenec v Mengšu. — Pavlin Andrej, župnik pri Sv. Katarini. — Vidmar Franc, župnik pri Sv. Trojici v Tržišču. — Vole Alojzij, župnik v Soteski. — Zaplotnik Ignacij, kate-het v Ljubljani. — Dr. A meje Janez, mestni župnik v Škofji Loki. — Dr. G r i v e c Franc, vse-učiliški profesor v Ljubljani. — P e r k o Pavel, župnik v Češnjicah. — P o d 1 i p n i k Jožef, župnik v Selah pri Šumberku. — T o m e 1 j Anton, župnik v Črnučah. — Z o v n i k Mihael, župnik v Begunjah. — 0. Kunstelj Vinko, frančiškan v Ljubljani. — Ponikva r Jakob, lazarist v Ljubljani.
Slovenska Krajina je in mora biti slovenska.
Mi smo že večkrat pribili dejstvo, da se je začela indirektna in direktna propaganda za priključitev Slovenske Krajine Hrvatski. Naposled je izpregovoril tudi Zagreb, ki bi nas rad dobil pod se. Od merodajne strani je dobil za odgovor, da do Slovenske Krajine nima pravice, ker je ona — slovenska. Naj izpregovorimo ob tej priliki 5e mi, ki smo v prvi vrsti prizadeti.
Kot sinovi Krajine, za katero gre, smo ob vsaki priliki izjavili, da najodločneje obsojamo vsako prizadevanje, ki gre za tem, da bi nas odtrgali od telesa matere Slovenije in nas priključili Hrvatski, ker smo bili, smo in hočemo biti Slovenci. Isto ponavljamo tudi sedaj in izjavljamo Zagrebu, da ga nočemo za svojega gospodarja!
Poglejmo v preteklost in na podlagi gotovih dejstev, ki se ne dajo zatajiti, doženimo, ali ima Hrvatska prav, ko nas hoče dobiti zase, češ da smo prej Hrvati ko Slovenci, ali pa je upravičena naša zahteva, da ostanemo sinovi Slovenije?!
Bili smo madjarski državljani. Ista je bila tudi usoda Hrvatske. Kako ugodna prilika je bila to, da bi se bili mi desettisoči popolnoma vtopili v milijone Hrvatov! Vsi pogoji so bili podani: bili smo pod isto najvišjo upravo, družilo nas je neposredno sosedstvo in v gotovi uieri tudi medsebojni stik. Pri vsem tem pa smo ostali >Vendk in nikomur ni prišlo na misel, da bi nas prišteval Hrvatom.
Drugo dejstvo, ki govori za Slovenijo, je sto-iu stoletni stik s Slovenijo. Dasi smo bili pod madjarsko upravo, Slovenija pa je pripadala Avstriji, je naša pot vedno peljala preko Mure v Slovenijo, ne pa preko Čakovca v Zagreb. Ljutomer, Križevci, Ormož, Ptuj, Maribor in druga mesta Slovenije so videla letno na stotine prekmurskih Slovencev, medjirourski kraji pa so jih videli kvečjemu ob priliki kakih večjih sejmov.
In kake knjige smo rabili skozi vsa pretekla stoletja? Hrvatskih gotovo ne. Pač pa je bila doma v naših hišah slovenska knjiga. V kolikor nismo imeli molitvenikov v prekmurskem narečju, smo rabili slovenske. In kar se tiče drugih knjig, ;>Mo-horjeva družba lahko izpriča z letnimi seznami članov, koliko je imela v naši krajini članov; med tem pa se nobena hrvatska književna družba ne more ponašati s tem, da bi imela v našem kraju vsaj na desetine članov!
Preteklost govori proti Hrvatski in isto moremo trditi tudi z ozirom na sedanjost. Naše življenjske razmere so take, da se hrvatskim ne bi dale prilagoditi. Sploh v vsakem oziru smo bližji Sloveniji. Že lega sama govori za njo. Takoj v i neposredni bližini so nam trgi Slovenskih goric, I potoni katerih lahko vzdržujemo promet z ostalim ' svetom.
Aspirinove tablete
se mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj (ploičnati kartoni s 6 ali 20 tabletami) z modro-belo-rdečo varstveno znamko.
Odklanjajte vse druge zavoje.
Govori se, naj bi so ustanovila nova politična oblast. To bi bila najbolj ponesrečena rešitev prekmurskega vprašanja. Kakšen smisel ima, združiti Prekmurje in Medjimurje v posebni oblasti? Čemu bi si naj podajala dva reveža roko pod isto streho? Predpostavljamo namreč, da računajo gospodje z življenjskimi interesi prizadetih, k6 zamišljajo hrvatsko »Slovensko Krajino« in ustanovitev nove oblasti s sedežem v Čakovcu, ali Varaždi-uu. Ako je tako, morajo tudi sami priti do spoznanja, da Prekmurje in Medjimurje nikakor ne spadata skupaj. Reveži so tam, reveži smo mi, dva reveža pa si ne moreta pomoči; moglo pa bi st: zgoditi — in to pokličemo v spomin zlasti našim domačinom, ki delajo propagando — da bi se hotel revež na račun drugega obogatiti in v tem slučaju bi bili mi molzna krava. Ako delajo gospodje iz egoističnih, politično-strankarskih ozirov, njihovo postopanje tem bolj obsojamo.
Zagreb so naj n« briga za naše domače razmere, ker mu za to nikdo ni dal pooblastila. Dosedaj smo izhajali brez njega in izhajali bomo tudi zanaprej.	Prekmurec.
Nova revizija Mestne hranilnice v Mariboru.
Včerajšnja notica, da je veliki župan v Mariboru odredil ponovno revizijo Mstne hranilnice, je vzbudila mnogo razmotrivanja, zakaj lo. Že včeraj smo poudarili, da mora ta revizija zavodu preje škodovati kot pa koristiti.
Komisija, ki jo je izvolil občinski svet in v kateri imajo vso stranko svojo zastopnike, je bila pooblaščena, naj izvrši revizijo. Njeno delo je trajalo več tednov, ker je od obč. sveta določen občinski uradnik, ki pa je bil preje revizor hranilnice, pod rednim njenim nadzorstvom izvršil revizijo kar najbolj pedantno natančno. Revizijsko poročilo so vsi zastopniki strank podpisali, in se bo prihodnji teden v občinski seji objavilo.
Po končani reviziji so se v tujih listih raz* nesle gorostasne izmišljotine, ki so zahtevale, da so takoj uradno demontirajo, kar je tudi storil okrajni glavar dr. Marko Ipavic kot vladni komisar, enako tudi mestni župan dr. Leskovar. Dejansko pa bi se te govorice dementiralc šele z javno objavo revizijskega poročila v občinski seji. Javnost je zato nujno čakala toga dejanskega dc-mentiranja po svojih izvoljenih možeh.
Kar naenkrat pa odredi veliki župan novo revizijo Mestne hranilnice, kakor da bi za dosedanje ničesar ne vedel. Ob tej priložnosti se pač moramo vprašati, zakaj? Ali mar delo občinske revizijske komisije ni — zanesljivo? O tem še nihče ne more soditi, ker poročilo še ni objavljene in se iie more kar naprej reči, da je — nepopolno, ali pristransko, nezanesljivo. Vemo le toliko, da so poročilo podpisali zastopniki vseh strank in jc-sedaj ponovno revizijo veliki župan odredil proti celotnemu obč. svetu, celotni komisiji in vsem strankam, ki so zastopane v obč. svetu. Ne moremc razumeti, da bi vse stranke na mariborskem magistratu zaslužile tako nezaupnico od strani velikega župana. Mislimo pa, da si stranke v občinskem svetu svoje komisije ne bodo pustile kar tako kratko malo desauvirati po novem revizorju Zveze jugoslovanskih hranilnic, kot delegata mariborskega velikega župana. Res, da si že zlepa ni kak upravni uradnik proti kakemu mestnemu občinskemu svetu dovolil kaj takega kot nam kaže ta slučaj. Mariborski občani pa seveda tudi no moremo kar mirno gledati, da se občinski svet in njegova komisija tako brezobzirno ponižuje, kakor da ni v tem slučaju vršila revizije korektno.
Poleg tega' pa pride po tej novi reviziji tudi vladni komisar Marko Ipavic malo v zadrego. V svoji izjavi na zlohotno poročilo v inozemskih listih je podal dementi neresničnih poročil in dodal dejanske nedostatke, ki pa so se že, oz. se bodo popravili. Od vladine strani bi moralo to sevena zadostovati. Zdaj pa tudi vladni komisar stoji pred javnostjo, kakor da njegova uradna izjava ne drži in da je potrebna nova uradna revizija od uradnika, ki je nad njim.
Tako postopanje, ki nima nikake podlago-, se mora pač z Jutro vini i besedami imenovati »lahkomiselno igranje z narodno-gospodarskimi interesi na narodni meji«. Edino, v kar naj bi ta
ponovna revizija služila, je, da bi se vsa stvar zavlekla, kar pa bi bilo v korist le tistim krogom, ki so po reviziji prizadeli. Ako napišemo, da ima ponovna revizija la namen, bomo seveda dobil: popravek, ki jih g. veliki župan jako rad pošilja Zato pa naj ima ponovna revizija kakršen kol: namen, tega ne sine imeti, da bi obč. svet ovirala ua razciščenju raiiuer. Zato naj obč. svet in komisija storita, kar je njuna dolžnost in s tem odklonita nezaupnico, ki jima jo je izkazal veliki župan dr. Pirkmajei;.
©uerne novice
* Gorenjci, 25. julija vsi na Jesenice, kjer fco proslava 201etnice najstarejšega orlovskega odseka. Polovična vožnja je dovoljena in velja za 24., 25. in 26. julija po progah ljubljanskega ravnateljstva.
k Lastnik toplic Radenci umrl. Kap je zadela 13. t. m. ob polnoči lastnika toplic in zdravilišča Radenci g. Franca Vilčnika. Rajni je bil v Radencih ter okolici zelo spošovan in priljubljen med inteligenco in preprostim ljudstvom. Ril je tudi velik dobrotnik župne cerkve na Kapeli in drugih dobrodelnih ustanov. Blagosrčnega Vilčnika ne bo težko pogrešala samo njegova družina, ampak vsi v Radencih ter okolici, ki so ga poznali in bili deležni njegovih obilnih dobrot. Ostani mu ohranjen trajno hvaležen spomin med narodom na Murskem polju žalujoči rodbini Vilč-oikovi pa naše iskreno sožalje.
■k Prvi častniki iz naše pomorske vojne akademije v Gružu. Te dni so na pomorski vojni kademiji v Gružu na svečan način povišali v častnike — podporočnike — prve gojence. Kralja je zastopal admiral Priča; navzoč je bil konlreadmiral Koch z več vojnimi ladjami in pa vojaška godba iz Tirta. Zvečer j« bila zabava na vrtu akademije.
k Za inženirja je diplomiral na dunajski tehniki g. Marijan C i u h a.
k Za orlovsko prireditev dne 18. julija v Zagorju ob Savi je generalna direkcija \ Belgradu z dne 10. julija štev. 5508/26 dovolila poloviftno vožnjo za vse člane orlovske organizacije. Polov i na vožnja velja za dneve 17., 18. in 19. julija.
k Razsodišče za književno glasbeni nate čaj. Na drugem mestu priobčujemo razpis t-književn»-glasbenem natečaju prosvetnega ministrstva. Razpis tega natečaja je gotovo hvalevredno delo, tembolj je za to obžalovati, da se pri sestavi razsodišča ni pritegnil ludi kak Slovenec. Ne verjamemo, da bi mogli srbski in hrvatski člani enako pravilno ocenjevati slovenske spise, posebno še pesem. Če kdaj, bi se spodobila nepristranost in obzirnost nasproti vsem narodnim delom pač ob takih izrazito kulturnih prireditvah.
•k Cesta št. 11 j v Slov. gor.—Volka. Komaj 13 km dolgo cesto Št. Ilj—Velka gradijo že cela Iri leta in še do danes ni izročena prometu. Pred več nego enim mesecem je pregledovala cesto, ki je že dograjena, posebna komisija iz Belgrada, a je odrekla kolavdacijo. Cesta je Irpela zelo veliko radi plazov prt zadnjem deževju in je veliko vprašanje, ako se bo sploh mogla odpreti letos. Največje težave je povzročilo pri gradbi te važne ceste po-manjkanje kamenja, ki ga sploh ni v bližini, ampak so ga morali dovažati iz avstrijskega Cmureka.
k Nove telefonske centrale v Savinjski dolini. Poštno in brzojavno ministrstvo je dovolilo, da se pričnejo takoj graditi telefonske centrale pri sledečih poštah v Savinjski dolini: Rcčica na Paki, Mozirje, Gornji grad, Sv. Frančišek Ksaverij, Ljubno, Luče in Solčava. Telefonski vod bo šel skozi Celje. Ko-nečno bo uresničena goreča želja Savinjča-nov. Zlasti Gorenja Savinjska dolina bo s tem važnim prometnim sredstvom končno zvezana z ostalim svetom. Turistika in lesna trgovina bo vsled tega v teh krajih močneje vzcvetla. Saj bo lahko sedaj vsak turist, ki bo na oddihu kje tam v rajski Logarski dolini iz Solčave vodil svoje nujne posle. Mariborski vzdrževalni odsek je že na delu z vsemi predpripravami za zgradbo te važne nove telefonske mreže.
k V obrambo turistovskih zavetišč in markacij je izdal 12. t. m. veliki župan za ljub-
ljansko oblast vsem za turistiko v poštev prihajajočim okrajnim glavarjem strog ukaz, da izdajo potom vseh občin, ki pridejo v poštev za turizem, razglas, s katerim sc opozarja prebivalstvo, da se bo vsaka poškodba planinskih zavetiš.č in markacij najstrožje zasledovala in kaznovala. Zato opozarjamo vse naše ljudstvo, ki stanuje ob gorovju, kjer je razvita turistika, da gre turistom na roke in da ne kvari planinskih zavetišč in markacij, ki so napravljene z velikim trudom in z velikimi stroški.
k Novi most pri Sv. Janezu pri Bohinjskem jezeru, katerega sliko je svojčas prinesel »II. Slovenec*, jc bil včeraj izročen prometu. Kameniti most je kakor nalašč ustvarjen za celokupno okolico in tvori z mično cerkvico Sv. Janeza harmonično celoto. Strah, da bo kameniti most kazil romantiko Bohinjskega jezera, se je izkazal kot prazen. Efekt je ravno nasproten. — Stari leseni most je kupil za 500 Din Franc Rozman iz Bohinjske Bistrice. — Lepota Bohinjskega jezera je z novim mostom zelo povzdignjena.
k Tatvina v vlaku. Trgovskemu uradniku Janku Vertinu je bilo med postajama Brod Moravice in Bogomirje, ko se je vozil s Sušaka v Ljubljano, ukradenih par novih šimi čevljev. Vertin je med obema postajama trdno spal, ta čas pa je vstopil v vlak neki železniški zavirač, ki je najbrže izvršil tatvino. S pomočjo sprevodnika je Vertin dognal ime tatu, ki ga sedaj zasleduje policija.
★	Delegati UJU Zagreb v Belgradu. V Belgrad sta odpotovala delegata UJU Zagreb učitelja Josip Škavič in Miloševič in sta odšla v ministrstvo za prosveto. Hočeta, da se vipo-stavi stanje PP režima.
k Zamenjava arhivov. Prvi sestanek naših in italijanskih delegatov v svrho zamenjave arhivov se vrši 26. .t. m. v Trstu. Našo delegacijo bo vodil dr. Gregorin, italijansko senator Salato.
■k Kongres gospodarskih organizacij. 11. in
12. septembra se vrši v Belgradu četrti kongres gospodarskih organizacij kot nadaljevanje ljubljanskega.
k Roparski umor v župnišču. V vasi Ore-hovici, okraj Zlatar so našli 15. t. m. v župnišču ubitega tamkajšnjega župnika Konrada Priberška. Roipar se je po vsej priliki čez dan skrivoma zmuznil v župnišče, se skril pod posteljo in ponoči, ko je župnik zaspal, izvršil svoje krvavo dejanje. Župniku je bila glava do nosu popolnoma razklana. Zločinec je odšel nato v sobo, kjer je spala župnikova gospodinja Jagica Trkanjec in je tudi njo pobil s sekiro; vendar so njo našli še živo. Čudno je, da ropar ni rJ.česar odnesel; morda je iskal samo denarje in ker ga ni našel, je odšel,, praznih rok. Ni pa izključen umor iz maščevanja. Usodno noč je spal v župnišču neki Slovenec — uglaševalec orgel; leta pravi, da nI slišal nikakega sdmljivega šuma.
k Nova stavba sarajevske trgovske zbornice. Zadnja dela pri stavbi sarajevske trgovske zbornice se zaključujejo in bo zbornica zasedla prostore 1. septembra.
k Samomor zdravnika. V Pakracu se je obesil primarij umobolnice dr. Stevo Nena-dovič radi neozdravljive bolezni.
*	Grozen samomor. V Subotici se je vrgel pod vlak dimnikar Grga Šarič. Vlak mu je prerezal truplo na dvoje.
k Bombo skozi okno. 14. t. m. zvečer je dosedaj še neznani zločinec vrgel v Nišu v sanovanje vdove Dušana Mijoviča bombo skozi okno. Bomba je eksplodirala, a smrtnih žrtev ni zahtevala.
*	Iz zagrebške univerze. Za rednega profesorja zagrebške univerze je imenovan dr. Jovan Stefanovič, dosedaj izredni profesor prava v Subotici.
*	Za šolska poslopja. V ministrstvu za prosveto je odobren kredit 20,000.000 Din za zgradbo šolskih poslopij. Na Slovenijo odpade 500.000 Din, Srbijo pa 7,000.000 Din.
k Ukaz v ministrstvu pravde. V ministrstvu za pravosdje je dogotovljen ukaz o namestitvi, preureditvi, napredovanju in upokojitvi sodnega osebja v prečanskih krajih.
k■ Nove šole. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da se letošnjo jesen otvori večje število osnovnih šol v celi državi.
k Nove razbojniške tolpe. Iz Cetinja so sporočili v Belgrad, da se tam klati odmetnik Milan Perovič z nekoliko razbojniki. Na glave je razpisanih 30.000 Din nagrade. Orožnik Pavka je Peroviča ubil in dobil nagrado.
-k Nastavni program asa srednje šole. V ministrstvu za prosveto je podpisan nastavni program za nižje razrede srednjih šol, ki bo razposlan te dni vsem srednjim šolam razven humanističnim gimnazijam.
k Otvoritev čevljarskega tečaja. Zasebno učilišče za čevljarsko obrt otvori dne 20. t. m. prikrojevalni tečaj. — Vse podrobne informacije, ustmene in pismene, daje J. Stoinman, Ljubljana, Poljanska cesta 13. — strokovni učitelj in vodja tečaja.
0 Ljubljansko kolo jahačev pri Nj. Vel. kralju na Bledu. Včeraj je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijcnci novi odbor ljubljanskega kola jahačev. V avdijenco se je javilo 20 članov odbora pod vodstvom generala Trifkoviča. Odbor je zaprosil Nj. Vel., da sprejme kraljevič Peter pokroviteljstvo kola. Kralj je de-putacijo radostno sprejel in prošnji ugodil. Z vsakim članom se je kralj ljubeznivo razgo-varjal in povabil deputacijo na prigrizek. Av-dijcnca je trajala poldrugo uro. Kralj se je živo zanimal za razmere v Sloveniji, zlasti za zadnje vremenske nezgode in nesreče.
0 Veliki župan dr. Baltič danes ne sprejema strank.
O Smrtna kosa. V Cerkvenici je 14. t. m. umrla gdč. Ivanka K r e g a r , hčerka pasarja in posestnika g. Ivana Kregarja. Truplo po-kojnicc so pripeljali v Ljubljano in bo pogreb danes ob 5. popoldne iz kapele pri Sv. Križu. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! — V Ljubljani je 14. t. m. umrl nad-oficijal Mestne hranilnice g. Avgust Petrič. Naj v miru počiva!
0 Šentjakobsko prosvetno društvo naznanja svojim članom, da se napovedani izlet v nedeljo, 18. t. m. na Gubniše in v Šmarje vsled nastalih ovir ne bo vršil in se je preložil na nedoločen čas. — Odbor.
0 Važna sodba upravnega sodišča v Celju glede pritožb zoper odloke mestnega magistrata odn. gerentskega sveta v Ljubljani. V nasprotstvu s stališčem, ki ga je za časa komisarijata dvorn. svetnika dr. Senckoviča v nekem konkretnem primeru zavzela tedanja pokrajinska uprava napram občini, je upravno sodišče v Celju s sodbo z dne 16. junija 1926 A 23-26-9 ugotovilo, da sta v občinskem samosvojem področju magistrat in občinski svet dve instanci, t. j. da je občinski svet rekurzna inštanca zoper odloke magistrata, ne pa, kakor je vlada svojčas hotela, da magistrat ni sploh nič, a občinski svet je baje prva inštanca (tudi tam, kjer je izpodbijani odlok magistrata brez kakega občinskega sklepa). Dalje je pa upravno sodišče v omenjeni sodbi ugotovilo, da to velja le, če fungira res občinski svet. Za časa kakega komisarijata (gerentskega sveta) preidejo vse funkcije nele občinskega sveta, nego tudi ma-
gistrata v samosvojem področju na komisarja
in se v njegovi osebnosti spoji v enoto. Ni razločka, izdaja li odloke, pod nadzorstvom ali v imenu komisarja,, magistrat potom svo-: jih referatov, ali pa se odločitve sklenejo v j tako zvani magistratni gremijalni seji, ali pa ' iih — če je komisarijat kolegijalen, kakor »e-| danji, — sklenejo gerentje v svoji posebni j skupni seji, ali pa naposled, če izide kaka | naredba po naročilu posameznega izmed ge-| rentov, ki so si delo za gotove predmete med seboj načelno razdelili. Isto, samo še enostavnejše, velja seveda, če načeluje občini kot vladni komisar le ena oseba. V teh primerih, pravi upravno sodišče, je občina v samosvojem področju le ena, prva inštanca, in ni mogoče, da bi šel priziv zoper kak magistratni odlok na gerentski svet (komisarja), ker je komisar edini predstavitelj občinske oblasti sploh. Zato je neposredna rekurzna inštanca v vsakem primeru samo veliki žo-pan (II. inštanca). S to sodbo upravnega sodišča je odpravljeno ono protizakonito in vsaki pravni logiki se upirajoče stanje, ko je gerentski svet odločal kot prva in druga inštanca v vseh občinskih zadevah samosvojega področja. Marsikdo, ki je hotel iskati pravice pri gerentskem svetu kot prizivni inštanci, je opustil misel na priziv, ko je izvedel, da v prvi in drugi inštanci odločajo eneraist« osebe. Predležeča razsodba pa je ta ljubljanski »unikum« odpravila za vselej. Ugotovila pa je tudi, da je občinski gerent samo vladni organ.
O Zakaj vse gredo ljudje v smrt! Ključavničarski mojster Martin Dolenc, stanujoč na Cesti v Mestni log, se je nekolikokrat sporekel s svojo ženo. Preteklega torka je zato v navalu duševne depresije izpil neko količino arzenika. Samomorilnega kandidata so takoj prepeljali v bolnico, kjer so mu izprali želodec in ga tako rešili.
0, Šala in resnica. Kmet Franc, ushižlbe. nec na Codellijevem gradu, je obiskal svojega prijatelja Kavsa. Tekom razgovora je pograbil Kmet Kavsovo uro in vzel izpod zglavja Kavsove postelje listnico s 100 Din vsebine. Oboje je Kmet pobasal v svoj žep. Kavs je vse to mirno opazoval in se temu smejal, misleč, da je vse skupaj le šala. Nato sta se oba odpravila v Tivoli na izprehod. Tam je Kmet naenkrat izginil. Kavs je čakal par dni, na to pa je vso zadevo naznanil policiji, ki še do danes ne more iztakniti navihanega Kmeta.
0 Ženski pretep. Na Cojzovi cesti sta s« te dni sporekli C. U. in uradnica E. F. Uradnica je starejšo C. tako močno udarila, da ji je prizadejala lahko telesno poškodbo. Policijski zdravnik je ugotovil, da je bila C. udarjena s topim orodjem, F. pa trdi, da se je C. sama zaletela v jezi v njene duri. ZŽdeva še bo končala pred sodiščem.
O Policijski drobiž. Policija preiskuje neko tatvino železnih plošč za železniške prage. — Dve ženski sta obtoženi, da sta pokradli za okrog 750 Din premoga z železniških vozov. — Neko dekle se bo moralo zagovarjati radi tajne protistucije. — Od srede do četrtka so bili policiji naznanjeni še sledeči slučaji: 1 prekoračenja policijske ure, 3 slučaji radi obrtnega reda, 2 kaljenja nočnega miru, 1 ogrožanje telesne varnosti radi malomarnosti in 11 prestopkov cestnopolicijskega reda.
V nedelo dne; 18. Julija
na Vrhniko!
Popoldanska prireditev Vrhniške orSiške srenje I

¥ Jugoslovanskih kolonijah v Argentini.
Recimo še eno v narodnem in gospodarskem oziru. Za časa vojne je obstojalo med našimi mnogo društev, ki pa so po vojni vsa propadla. Nevenljive zasluge za ta društva je imel Slovenec ing. J e k o v e c, ki jih je tekom vojne združil v eno mogočno skupino >Narodno obrano«. Danes vlada splošno mrtvilo. Čim več časa bo poteklo, tim težje bo prikleniti te ljudi na staro domovino, ker proces asimilacije vrši neizprosno svojo vlogo. Mi Slovani nismo iz onega klena kot Nemci. Za časa carja Petra Velikega so se naselili prvi Nemci iz Virtemberškega in Švabskega v pokrajinah ob Volgi kot poljedelci. Koncem 19. stoletja se je veliko število njih preselilo v Argentino. Tu kmetujejo z uspehom in v blagostanju ali svojega jezika se drže kot pes repa. V provinci Buenos Aires okrog mesta Coronel Suarez so formirali velike kolonije. Prihajajo v mesto Cor. Suarez, kjer sem na svoje največje začudenje videl, da vsi trgovci znajo nemško, dasiravno so to trdi Španci in Vaški. Žene teh nemških kolonistov prihajajo v mesto in dasiravno so 26—30 let v Argentini, čebljajo le nemško. Seveda se nemški intelektualci tako v Argentini kot v rnjhu za te svoje drobce brigajo in ustanavljajo šole, cerkve, društva itd. medtem, ko se za naše ni storila mrvica. Odtod tudi antipatija proti inteligentom in jugoslovanski državi, oeš *fi, ki se niste ni»duT brisali sa nas. pestite nac mi mo
umreti. Naši kolonisti v Argentini so že v drugi generaciji za nas izgubljeni. Otroci, ki so se jezika naučili samo v govoru, se sramujejo razven z domačimi občevati v hrvaščini. Vnuki naših doseljencev so pa že »eriollos« (= polnokrvni Argentinci.) Naši izseljenci so zelo dostopni za pijačo in pesem. Edina krepka vez s staro domovino je naša pesem, ki jo čvrsto gojijo s pomočjo gramofonov, dasiravno mladina tu rojena rajši prisluškuje argentinskim tangom. Prav redka je čakra (farma), kjer ne bi imeli gramofona, kjer potem ob slovesnih prilikah intonirajo dalmatinski šajkas, kolo, Oj ti vilo Velebita itd.
V narodnogospodarskem oziru so za staro domovino izgubljena veličina. Kaj bi se z njih denarjem, "ki leži po tujih bankah v Rosario, dalo napraviti, da se znajdejo na zadružnem polju, da stvarjajo trgovske družbe! Celemu jugoslovanskemu izvozu bi lahko dali drugo obiležje, ker v Jugoslaviji, poseb-| no pa v Sloveniji imate mnogo tu v Argentini jako zaželjenih izdelkov, ki bodo našli sem pot brez našega dobička in sodelovanja. Je zastonj, nihče jih o taki potrebi in konveni-jenci ne prepriča. Grenke izkušnje so mnogo pripomogle k njih mrkogledosti. Mnogi inte-ligenti so prihajali mednje v vlogi >Hoch-stapplerjev« in danes je |pri večini izmed njih prva misel, ko pride inteligent mednje, kako jih bo >nasamaril«. V Rosario se je po vojni ustanovila podružnica >Slavenske banke«. Gospodom iz Zagreba je bilo pač na misli, kako pritegniti nase teh 30 milijonov našega denarja, ki Leži po tujih rosarijskih
bankah. Zaman! Niso se oklenili naše banke, niso ji zaupali našega denarja, dasiravno je bila banka nastanjena v uradnih prostorih tvrdke Jakas, Ivančič Kokič & Cie, ki so multimilijonarji in imajo veletrgovino s žitom. Banka je pred meseci prenehala. Aj, tužna nam majka!
Ugotovil sem, da so naši poljedelci v Argentini kar v najrazličnejših gmotnih položajih. Imamo med kmeti miljonarje, ne v dinarjih marveč v pesih, nekoliko veleboga-tih trgovcev. Koliko znaša premoženje naših izseljencev v Argentini, se ne da ugotoviti, gotovo na miljarde dinarjev, kajti če se ve približno, da leži v rosarijskih bankah 30 milijonov pesov njihovega denarja, kje so njih posestva, hiše itd.! Izmed trgovcev so se najbolj povzpeli Jakas, Kokič, Ivančič & Cie, ki imajo sedež v Rosario ter tvorijo akcijsko družbo s kapitalom 2 milijonov pesov. Po deželi v provinci Santa Fe imajo celo vrsto nakupovalnih hiš. Ali tudi oni so več ali manj kmetje in pri vsem svojem veletrgovstvu so ostali branjevci. Ti ljudje, ki privatno razpolagajo s 5kratnim kapitalom, kot ga imajo v akc. društvu, se niso opogumili do tega, da bi svoje trgovske predmete, pšenico, lan in koruzo eksportirali direktno na evropska tržišča. Kupujejo te pridelke od naših poljedelcev ter jih prodajajo v Rosario židovskim veletvrdkam Dreyfus, Bunge & Born, Weil itd. kojih priganjači so.
Pa tudi po kolonijah je več naših dobro-stoječih trgovcev bodisi v mešani stroki, še bolj pa v trgovini z deželnimipridelki.
Mnoco Diseui dobivam iz stare domovine
kjer me sprašujejo, ako jim je nasvetovati, da se naselijo v Argentini, odkar so vrata v Severno Ameriko zaprta. Vse te bodo moje predstoječe vrstice gotovo silno navdušile, ko bodo čitali kako ogromno bogata je naša kolonija v Argentini. Da, bogata za sebe in ne za tebe, dragi priseljenec! Dovoli, da Ti prilijem dokaj vode v Tvoje vino. Argentina danes ni več to, kar je bila in najbrž nikdar več ne bo. Naši poljedelci so obogateli ne s pridnostjo ne z zmožnostjo, bili so slepa kura, ki zrno najde. Vojna in povojna konjunktura jih je obogatila, ko so jim plačevali za stot koruze 12 pesov, za pšenico 18 do 20 in za lan celo 40 pesov 100 kg. Ti časi so minuli in najbrže se ne vrnejo nikdar več. Ko sem jaz pred par dnevi hodil po naših kolonijah, so mi naši poljedelci bridko tožili, da pri današnji ceni 6 pesov za 100 kg komaj dobijo plačane stroške in kak odstotek po vrhu. O tem, kdo in kaj naj bi se naseljeval v Argentini, bom svoječasno napisal posebno poglavje. Rečeno bodi, da je za poljedelca v Argentini še vedno najboljše. Samo prva lela so trpka, na to bodi vsak poljedelec pripravljen. Kdor ne pride z denarjem, da bi si najel zemljo, mora par let delati kot >pdon« (= dninar), dokler si toliko ne prihrani, da si najame zemljo in potem zopet po več letih, da si jo kupi. Če že hoče kak naš kmečki fant v Argentino v svrho poljedelstva, potem mu svetujem, naj se nastani v eni prejime-novanih jugoslovanskih kolonij, dela in jela v njih ne manjka. Kakšen je zaslužek je pa druga stvar! Vedno mu bo prva leta lažje med našinci kot med popolnoma tiuim svetom.
Maribor
□	Redukcija na mariborskem okrožnem sodišču. Na mariborskem okrožnem sodišču je bilo te dni brzojavnim potom reduciranih 30 nižjih nastavljencev. Med reduciranimi so pisarji-,, tipkarji in jetniški pazniki. Število nastavljencev pri sodišču je bilo dosedaj tako pičlo, da so komaj in komaj zmagovali delo. Kako bo sedaj po redukciji, znaj Bog! Ko gre za redukcijo uradnišlva, vidi Belgrad vedno in v prvi vrsti Slovenijo, ki ima primeroma najmanj državnih nastavljencev, a ne raznih ministrstev, kjer. kar mrgoli ženskih in moških, ki samo inolzejo državno blagajno, a nič, ali prav malo delajo.
□	Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico naznanja vsem p. n. članom, da se dobe informacije v pisarni, Gregorčičeva ulica št. 8 vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne. Med tem časom se prevzame proti izročitvi članskih izkaznic tudi članarina in se vpisujejo vsi tisti hišni posestniki, ki še niso člani našega društva,
□	Ureditev cest po Mariboru redno napreduje. Lepo vsoto enega milijona dinarjev je občina že žrtvovala za dosedanja popravila. Marijina ulica je podaljšana in razširjena. Del Glavnega trga in začetek Koroške ceste je tlakovan. V Vetrinjski ulici je kanalizacija končana in se bo prišlo na tlakovanje ulice in asfaltiranje hodnikov za pešce. — Smetanova ulica je do Strossmajerjeve podaljšana in regulirana. Manj pa jie delo napredovalo v Melju, kjer bo treba tudi misliti na izvedbo cest do vseh posebno tovarniških obratovališč, ker. je na takih cestah največji osebni in vožnji promet. Tako pa moramo večkrat čuti pritožbo, da se za ceste, ki jih uporablja posebno delavstvo, premalo stori. Kakor izvemo, se bo tem pritožbam ustreglo kar najpreje. Predvsem pride v poštev cesta, ki pelje mimo tovarne Biihl dalje do novih tovarniških objektov Hutter in drug, to pa posebno, ker je imenovano podjetje določilo veliko vsoto kot svoj prispevek.
□	Izlet na Ptujsko goro. Kakor smo že sporočili, se vrši tudi letos romarski izlet vseh prosvetnih organizacij župnije Matere Milosti na Ptujsko goro. Preskrbite si pravočasno izkaznice za polovično vožnjo. Pokažimo skupno tudi letos svoje versko prepričanje ter se navdušimo pri gorski Materi božji za nadaljnjo krščansko življenje.
□	Vrtna veselica. Prosvetno društvo v Melju priredi to nedeljo ob vsakem vremenu vrtno veselico pri g. Birtiču nasprota klavnice. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvene zastave, se vsi prijatelji društva vljudno vabijo. — Odbor.
□	Izlet krščanske ženske zveze ▼ Raj-henburg se je izvršil v splošno zadovoljnost. Zahvala za to gre g. opatu trapistov, ki je za izletnike opravil pontifikalno sv. mašo, domači rajhenburški duhovščini, gvardijanu p. Odilu iz Brežic, ki je z ognjevito besedo vne-mal srca izletnikov in gvardijanu p. Gradusu iz Maribora, neumornemu delavcu v spoved-nici. Hvala tudi rajhenburški dekliški zvezi, ki fe s svojo krasno igro soboto zvečer krajšala proste deževne ure. Pohvalno je treba omeniti tudi železniško upravo, ki je izletnikom šla povsod na roko in oskrbela prijetno potovanje.
□	Preureditev glavnega kolodvora v Mariboru se polagoma izvršuje in upati je, da se bo tako vsaj za silo zboljšal promet, ki je vedno večji. Nujno potrebno je bilo, da se je določil poseben prehod za tuzemske in inozemske potnike. Tudi čakalnice so zdaj bolje prirejene. Le poštni prostori na kolodvoru so daleko premajhni in ne morejo več služiti povečanemu prometu. Nujno je, da si pošta čimpreje postavi svoje lastno poslopje pri kolodvoru.
□	Škrlatinka na mestnem pokopališču.
Mariborski mestni fizikat je iztrebil po mestu vse epidemične bolezni. Te dni pa je obolelo na škrlatinki 7 oseb, ki stanujejo ter so nastavljene na pokopališču, ali pa v neposredni bližini. Mrtvašnico in sploh prostore na pokopališču je okužilo s škrlatinko vojaštvo. V vojaški bolnici je umrlo zadnje dni več vojakov za škrlatinko, te so pripeljali na Pobrež-je in vojaštvo samo jih je zagreblo na hitro roko in brez desinfekcije. Posledice zanemarjanja desinfekcije so se že pokazale in sedaj bo stalo mestni fizikat precej truda, predno ho razkužil tako važen in mnogobrojno obiskan prostor, kakor so mrtvašnice in sploh celo pokopališče. Mestna občina je poslala komandi mesta oster protest z zahtevo, da se mora držati tudi vojaška bolnica zdravstvenih predpisov.
□	VIII. redna seja mestnega obč. sveta mariborskega sc vrši v torek, dne 20. julija 1926, ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o reviziji Mestne hranilnice. 3. Predlogi in vprašanja. 4, Poročila odsekov.
□	Ubeglega Viljema Hobacherja, glavnega krivca v mariborski carinski aferi, ki je pobegnil iz Maribora, so sedaj na podlagi tiralice mariborskega okrožnega sodišča aretirali v Grazu. Pri tamošnjem deželnem sodišču sc bo postopanje proti Hobacherju, ki ie avstrijski državljan, obnovilo.
□	Sprememba posesti. V Mlinski ulici jc kupii hišo št. 8 g. Ivan Vogelnik, hišo št. 35 na Ruški cesti pa g. Leopold Skoliber.
□ Pobegniti so skušali v noči od 11. na 12. t. m. iz moške kaznilnice nekateri kaznjenci. Z železnimi kljukami, s katerimi so spete postelje, so poskušali izdolbsti v steno luknjo. Njihovo početje pa je bilo še pravočasno opaženo in pazniki so jim beg preprečili.
Cel/e
! 1
& Ognjegasci so imeli v našem mestu včeraj veliko dela. Vsled povodnji od srede ni bilo samo mesto popolnoma odrezano od vseh komunikacijskih sredstev, temveč je udrla voda po podzemeljskih kanalih v kleti, kjer je stnla po več metrov visoko. V raznih kleteh je segala voda do vrhov največjih sodov. Včeraj so ognjegasci čistili te prostore po celem mestu. Velike škode je napravila voda tudi \ kemični tovarni, kjer je udrla v prostore, v katerih so postavljeni kotli, od katerih sta dva eksplodirala. Ponesrečil se ni pri tem nihče, <er so delavci pravočasno opazili nevarnost in zbežali.
& Gasilno društvo v Gaberju priredi dne 1. avgusta svojo vrtno veselico s tombolo. Dobiček je namenjen nabavi novega gasilskega orodja.
•0- G. Beno Serajnik, šolski upravitelj
meščanske šole v Celju, leži zelo težko bolan na svojem domu v Konjicah. Želimo mu iz srca, da bi okreval!
0 Prememba posesti. G. Taček je kupil hišo v Gosposki ulici št. 21, v kaleri misli svoj kemično čistilni zavod razširiti. Svojo hišo v Zavodni je prodal in kupil gornjo, ki je bila last tvrdke »Zlatarke«.
js* V osamelosti in obupu se je v torek dne 13. t. m. obesil pri posestniku Belaju na Polulah 61 letni brezposelni delavec Janez Vodušek iz Ljubnega. Dobiti ni mogel že dalje časa nikakega dela, poleg tega se je skregal še s svojo ženo, ki ga je zapustila, kar je na njega vplivalo v taki meri, da se je obesil.
& Zopet pretep in težka telesna poškodba. V ponedeljek so pripeljali v javno bolnico v Celje težko ranjenega Franca Matka, ki je dobil v nedeljo ob priliki prireditve požarne brambe v Novi cerkvi težke telesne poškodbe. Prebodena ima pluča, vsled česar je v smrtni nevarnosti. Pretep se je pričel radi nekih besed o dekletu. V tem pogovoru sta Rade in Leopold Kline napadla brata Franca in Ka-rola Matka in ju z noži ranila. Kari Matek je ostal v domači negi. ker za njega ni smrtne nevarnosti. Pravi vzrok poboja je na vsak način alkohol. Pri takih veselicah ne gre brez tega škodljivca, ki razburja mladeničem glave, da postanejo dovzetni za vsako neumnost. Zato nosi pravzaprav krivdo na takih dogodkih oni, ki ne zna o pravem času omejiti točenja vina Seveda, ako se vino toči celo noč, postanejo glave tako razgrete, da ne znajo več razločevati, kaj je pmv in kaj ni prav. Zato bi morale policijske oblasti, na deželi pa v prvi vrsti gospodje župani paziti na to, da se vinotoč o pravem času ustavi. V predmetnem slučaju se je ta nesreča pripetila v gostilni v pozni nočn; uri.
Mrtvo deklico je prinesel vsled obilnega deževja na ras tli potok Sušica. Pri Trnovcu so jo dobili, padla je pa v potok že na Hrvatskem. Deklica je iz grškokatoliške rodbine. Obirala je češnje, pri povratku domov, je pa revica padla v potok in tam našla smrt.
Prireditve in slavnosti se vršijo in so pred-videme kar za vsako nedeljo, fie ne bo drugega, bo pa kakšno »žegnanje«, ki pri nas tudi ni malenkostna stvar. Na programu so še prireditve dveh gasilnih društev, kakor tudi telovadnih organizacij. Če bo vreme tako, kakor sedaj vedno, bo seveda nerodno. — Preteklo nedeljo je imela izlet in slavnost naša fantovska Marijina družba na Lokvici. Lepo je bilo, čeprav je dopoldne že kazalo, da bo vsled deževja vse izostalo. Lokvičani so fante s slavoloki in pritrkavanjem sprejeli in nazadnje še vse lepo pogostili. — Prihodnjo nedeljo bo blagoslovljena ljubka nova cerkvica v Radovičih. Priprave za lepo slovesnost so v polnem teku.
Trbovlje
Križ na Klečci je zopet postavljen in ga je lepo gledati s ceste popolnoma prenovljenega. Bila je muka, križ spraviti zopet na hribček, ker je vlit iz železa in v velikosti moža. Vsa čast in zahvala gre g. župniku Gašpariču, da se je ta lepi 100 letni spomenik ohranil, kakor tudi rudniškemu ravnatelju g. inž. Pauerju, ki je dal križ zopet zvariti, ko se je bil pri padcu pokvaril.
Strela je udarila v torek popoldne v Pauerjevi koloniji v hišo, kjer stanuje g. Maks Rak. Posnela je streho in po strešnih ceveh izginila v zemljo. Druge nesreče ni bilo.
C,osti 1 ne so ob plačilnih dnevih odprte do 9. ure zvečer. Gostilničarji so se namreč pritoževali, da hodijo rudarji v gostilne v Bevško in na — kranjsko stran in da se pijančevanje ne omeji, če so gostilne v Trbovljah zaprte.
zjz Jllada dolgoprstneža. Te dni se je opazilo, orožniki gonijo dva mlada dečka, brata Kuneja (eden 18, drugi 17 let star), ker sta na raznih krajih v Trbovljah in v Savinjski dolini izmikala razne stvari. Še cerkvi nista prizanesla, a sta dobila v njej samo 2 kroni. Odpeljana sta v zapore v Laško.
Zagorfe ob Savi
Opozorilo. Na Vorleku se zaradi kopanja premoga še vedno vdira zemlja. — Že več let silen plaz zemlje počasi sili v dolino. ,Sedaj se trgajo vedno nove plasti rodovitne zemlje in izginjajo v prepad. Pravica zahteva, da T. D. povrne škodo prizadetim posestnikom, zlasti g. Žimcu. Naj torej dvigne ogled.
Usmiljenim srcem. Vsled brezsrčne kapitalistične redukcije je nekaj družin, posebno Pod uro in V stopah čisto brez vsakih sredstev. Če se ne zavzame zanje T. D. in občina, se priporočajo vsaj usmiljeuim revežem, da jim lajšajo bedo.
"Primorsko
Fašistovsko nasilje. V nedeljo dne 11. t m. je povabil poročnik miličarjev člane izobraževalnega društva »Tabor' v Dolenji vasi pri Senožečah k sebi in zahteval od vseh, ki sodelujejo pri tamburaškem zboru, da se vpišejo v fašistovsko stranko. Člani omenjenega društva so si pridržali pravico, dati odgovor šele prihodnjo nedeljo. Med tem pa je moralo društvo ukiniti vaje tamburaške-ga zbora in vsako društveno delovanje sploh. Morda je zapeljal omenjenega poročnika k temu koraku uspeh, ki ga je imel njegov tovariš iz Sežane z godbami v Velikem Rapnju in Vrhovljah ali pa je morda hotel praktično izvajati to, kar je pred nekaj dnevi zahteval tajnik tržaškega fašia Ricci, da se morajo vpisati vsi Slovenci v fašjo, da tako pokažejo svojo željo postati Italijani, ker se že ni zahtevala taka Izjava od njih, predno so postali italijanski državljani
Hiša za 10 Din pri ..Loteriji Društveni dom" Trbovlje.
Ii celjskega okraja. V vašem cenjenem listu z dne 13. I. m. je jako umestna notica, ki kritizira nedelavnost celjskega okrajnega zastopa. Živo se še spominjamo agilnosti in ihicijativnosti bivšega komisarja okrajnega zastopa g. viad. svet. dr. Pin-kava. V kakem lepem redu so bile tedaj naše ceste, gradili so se pod njegovim stalnim budnim nadzorstvom mostovi in druge naprave, podpirala živinoreja itd. Čuditi se ni, da, odkar je odšel iz te važne institucije g. Pinkava, vlada tam velika mlačnost. Komisarjem je imenovan g. dr. Krašo-vec, mestni župan celjski, ki ima poleg svoje odvetniške pisarne še toliko drugih funkcij, da ni čuda, ako ne more posvečati potrebno skrbi okrajnemu znstopu. V interesu okraja bi bilo, da so postavi kak dober upravni uradnik komisarjem, ki bo posvetil svoje sile okrajnim potrebam. Komisarju je sicer dodan neki (in to jako čudno sestavljen) gerenlski svet, pa ta je samo na papirju, i ker ga skliče komisar le parkrat na leto in mora z naglico avtomata rešili v par ur trajajoči seji do 40 točk dnevnega reda. To torej ni seja, kjer bi se važne zadeve vestno in z razumom obravnavale. Za danes samo toliko, in upamo, da se ukrene potrebno, ako nočemo, da postane ta važna institucija iluzorna.
h Sv. Tomaža pri Ormožu smo sedaj prejeli zanesljivo poročilo o kresovanju na predvečer sv. Cirila in Metoda, ki je pa malo drugačno, kakor nam ga je poslal neki mistifikator na 10. t. m. — V dofični hiši se je ob godbi, ki jo. že v nedeljo popoldne motila službo božjo in zborovanje Marijine družbe čez polnoč' popivalo. Seveda noben pravi dušni pastir ne bo svojim faranom priporočal take »proslave« slovanskih apostolov. Jasno je zato, da se pošteni farani ne »zgražajo« nad svojim župnikom, ampak nad nekim drugim. Obžalujemo, da se je z dopisom z dne 10. t. m. g. župniku zgodila krivica.
Sostro. V nedeljo, dne 11. julija 1926, se je vršilo pri nas odkritje spominske plošče in posve-čenje zvona 64 v svetovni vojni padlim vojakom župnije Sostro (Sv. Lenart). Hud naliv, ki je trajal skozi vso noč, je grozil preprečiti celo šlavlje, a vztrajnost in vnema faranov je prenesla vse napore, tako, da je bil cel sprevod na velesejmskem prostoru, kjer je bil zvon pripravljen za odvoz, točno na mestu. V sprevodu sta bila boter in botri-ca (Vincenc, Mlakar in njegova žena), zastopnika zveze bivših vojakov Bonač in Lončar, konjeniki v narodnih nošah, kolesarji na čelu godbe Mladinskega doma. Sprevod se je pomikal oh splošni pozornosti Ljubljančanov od velesejma preko Poljan, Štepanje vasi in Hrušice proti lari Sostro. Njegov prihod so naznanili streli iz topičev in 2000 glava množica se je zbrala okrog farne cerkve, kjer jo je nagovoril g. bivši voj. kurat Bonač. in razložil pomen današnje slavnosti. Nato je cele-briral sv. mašo v farni cerkvi za padle vojake domačij kaplan, a cerkveno pridigo je imel kurat Bonač. Po pridigi je opravil domači župnik ob asistenci lipoglavskega župnika cerkvene obrede za mrtve in blagoslovil spominsko ploščo, vzidano na zunanji strani farne cerkve. Plošča je iz brona in je vlitih vanjo 64 imen, ločeno po vaseh. Slavnostni govor je govoril predsednik zveze g. major Colarič, ki je pozival zbrano množico, posebno mladino, k vztrajnemu, vestnemu delu, s katerim naj se oddolžimo padlim tovarišem. »Le narod poštenjakov ima pravico do obstoja«, je zaklical s po-vzdignjenim glasom. Besede resnega moža so našle odmeva pri vseh navzočih. Pri blagoslovljenju spominske plošče je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. organista nagrobnico »Blagor mu« in »Oj Doberdob«. Godba Mladinskega doma pa je zaigrala dve žalostinki. Popoldne ob 3. se je izvršilo blagoslovljenje novega zvona. Zvon je iz brona in tehta 2050 kg. Vlila ga je zvonama in livarna v št. Vidu nad Ljubljano. Po izvršenih litani-jah je imela domača podružnica Zveze bivših vojakov svoje zborovanje. Nato se je izvršilo dvignje-nje zvona v zvonik, in je ob f! zvečer zvon že prvikrat zapel v počaščenje spomina padlih sinov. Vsa tisočglava množica se je v tem trenutku odkrila in poklonila spominu padlih junakov. Lep je bil prizor, ko je ob dviganju zvona posijalo solnce izza oblakov in se s svetlimi žarki uprlo v zvon. Končno sta se zahvalila v krogu predstavi-teljev sorške fare predsednik Zveze g. major Colarič in g. Pire za trud, ki so ga imeli zlasti gg. župnik, kaplan, župan in organist za lepo uspelo slavnost.
Orel
Orlovska prireditev v Zagorju. Za prireditev v nedeljo popoldne 18. julija je ministrstvo železnic dovolilo polovično vožnjo po železnicah za 17., 18. in 19. julij. Bratje, pridite v obilnem številu! Spored javne telovadbe je: deški naraščaj, gojen-ke, članice, člani; vaje za leto 1912, drog. bradlja, krogi; mladenke s šerpami; mladci, vaje s palicami, plovni skok skozi obroč; zaključna skupina. Igrala bo godba salezijanskih gojencev pod vodstvom g. dr. Knifica. Pri prosti zabavi se bo proizvajal prvovrsten koncert. Začetek ob pol 4. uri, sprejem na kolodvoru ob 1 uri.
Orlovski odsek na Polici pri Grosupljem naznanja vsem orlovskim odsekom ter drugim obiskovalcem, da se radi slabega vremena ni vršila v nedeljo 11. t. m. njegova 15 letnica ter se bo vršila v nedeljo 18. julija ob vsakem vremenu in sicer po sledečem redu: Ob 7.10 uri sprejem gostov na postaji Grosuplje in nalo sprevod z godbo na Polico. Ob 10. uri bo sv. maša, potem nagovor, tabor in kosilo; ob 3. uri telovadba in veselica z zelo bogatim srečolovom. Orli in Orlice, telovadci in telovadkinje, vabimo vas, da se udeležite v krojih, 1er vsem prijateljem kličemo: V nedeljo 18. julija vsi na Polico! Polovična vožnja dovoljena. — Bog živi!
Konjice. Katoliška mladina iz lepe konjiške doline, organizirana v orlovski organizaciji, priredi v Konjicah dne 1. avgusta svoj »Orlovski dan-, združen s splošnim mladinskim zborovanjem, ki se vrši po poznem sv. opravilu v prostorih Kat. društvenega doma. Po večernicah je telovadni nastoD
konjiškega orl. okrožja, pri katerem sodeluje številna mladinska godba iz Maribora. Velike predpriprave, ki so v polnem teku, in bogat spored, katerega objavimo natančneje prihodnjič, so nam porok, da bo ta celodnevna orlov, prireditev ena izmed najlepših v naši dolini. Kadi tega vabimo vse bližnje in daljne prijatelje orlovske misli, da pribito ta dan v Konjice, kjer bomo skupno manifestirali za vzvišena orlovska načela. Rog živi!
OrHovski izSet v Rim.
(31 avgusta ti 08. septembra t. 1.
1.	Nekatere gospodo smo naprosili, da bi nam pri vodstvu po Rimu pomagali kot vodniki. Do sedaj pa se jih je oglasilo le malo. Prosimo, da pohite z odgovorom. Prosimo tudi druge, ki jih nismo naprosili, da se prijavijo /a vodnike.
2.	Polovična vožnja od vstopne postajo do Ljubljane, kjer sc bo formiral posebni vlak, je dovoljena. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji celo vozno karto, ki jo v Ljubljani ne sme oddali, ker bo veljala na rovratku z Rima za vožnjo nazaj. Mesto polnila bo služila potovalna knjižica, ki jo bo v^:ak udeleženec prejel pravočasno. Polovična vožnja je dovoljena za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Vojvodino in Bosno.
3.	Za vožnjo v II. razredu je doplačati še 320 dinarjev.
4.	Nekaj priglašencev še ni poslalo osebnih podatkov (ime in priimek, poklic, rojstni kraj in leto, pristojnost v občino in srezko poglavarstvo) za skupni potni list. Prosimo, da (akoj pošljejo, ker si bodo morali sicer omisliti svoj polni list.
5.	Kdor namerava ostati še dalje v Italiji in se vrniti pozneje kol cela skupina, potrebuje svoj potni list.
6.	Pod skupnimi prenočišči je razume ti slamnice na tleh. Posebna prenočišča pa so sobice z eno posteljo ali sobo z več posteljami. Za posebna prenočišča je doplačali še 180 Din.
7.	Naročili smo večje število načrtov Rima. Stali bodo približno 6—10 Din. Krlor ga želi naročiti, na j piše.
8.	Med priglašenei je tudi nekaj takih, ki imajo po Italiji prosto vožnjo. Ako bo veljala prosta vožnja za naš posebni vlak, bomo še pravočasno zaprosili.
učitelfsivo
Z DEŽJA POD KAP.
Demokratski učitelji so bili silno veseli, ko se jim jc posrečilo odstraniti vpliv krajnib šolskih svetov pri nameščanju tičiteljstva na razpisana mesta. To jc ugajalo tudi večini članov Slomškove zveze, ker sc jim je videlo, da je to bilo za stan poniževalno; saj se tinti pri nameščanju drugih stanov nikjer ne uva-žujejo lokalni faktorji. Pa je prišel PP režim! Takoj je šel dopis na krajevne organizacije SDS z opozorilom, da si lahko pomagajo, ako želijo sprememb v učiteljskem zboru. In so romali v prosvetni oddelek demokratski oštirji, kmetje, obrtniki, mešelarji, branjevci itd., nakar so se takoj pisali dekreti, da so tipkarice boleli prsti — učitelji pa so povezavah punkeljčke ... Prišel jc nov, za učitelje pravičnejši režim, čuti pa sc še sedaj metoda različnih strankarskih organizacij in lokalnih strankarskih agitatorjev. Strankarski intrigantje kar ne morejo mirovali in nujno potrebno je, da učiteljske skupščine resno razpravljajo tudi o tem, kako okrcati nepoklicane prste, ki še brskajo po naših pravnih stanovskih odnošajih. Učitelji pa si bomo dobro premislili v bodoče stremeti po reformah, ki jih skuhajo naši ostareli stanovski, strankarsko prožeti kolovodje, da nas še bolj ne potegnejo pod kap — kakor so nas že,
Krekova mladina.
Ustanovni občni tbor Krekove mladine iw Viču se bo vršil v soboto 17. t. m. ob osmih zvečer v Društvenem domu na Glincah. K občnemu zboru so vabljeni vsi prijatelji naše delavske mladine.
!*rosv&iat
Knjifcevno-glasbeiri natečaj ministrstva za prosveto. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na podlagi odločbe ministra za prosveto štev. 72576-1V z dne 24. junija 1926 1. natečaj za najboljšo dramo, povest, pesem, vokalno in instrumentalno kompozicijo. Pogoji natečaja: 1. Drama, tragedija ali komedija, svobodna po izberi snovi v prozi ali v verzih, brez omejitve glede števila dejanj, toda s pogojem, da izpolnjuje večer. Nagrada 7500 Din. 2. Povest, svobodna po izberi motiva in brez oz.ira na obseg. Nagrada i-500 Din. 3. Pesem, lirska, brez ozira na dolžino. Nagrada 500 Din. 4. Vokalna komzosicija, za zbor ali za en glas s spremljevanjem klavirja. Nagrada 2000 Din. 5. Instrumentalna kompozicija, za veliki orkester, oblika simfonije ali simfonične posnitve ali suite. Nagrada 4000 Din. — Za natečaj se sprejemajo in upoštevajo samo dela, ki doslej še niso tiskana ali na kakršenkoli način objavljena. Drama, povest in pesem morajo biti napisane s pisalnim strojem, kompozicije pa s črnilom, jasno in čisto. Nagrajena dela obstanejo popolna last avtorjeva. Rok natečaja 1. dan februarja 19*27. Dela se izroče sebno na revers ali po pošti na povratni recepte umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto tire/ podpisa, z istim motom na delu in na zai>cčatenem pismu, v katerem je avtorjevo ime. Člani razsodišča: za dramo, povest in pesem: Veljko Pertrovtt.
Milnn	I.—	— —1-..1—. n-*—
....... . .V-..1, >u i »v . VTKillO, 'O platni*. i FICI
Krstič, Stovan Kristič in Ivan Ikotaovaak. Tajnik uatečaia: Milan Kašauia.
Ženski svet
SOCIALNE NALOGE ŽENSKE V MODERNI DRŽAVI.
Na 19. zborovanju katoliške ženske organizacije v Salzburgu je govoril zvezni kance-lar dr. Ramck o socialnih nalogah ženske v Imoderni državi. »Rekli so, da nastopijo v časih največje sile možje, ki peljejo državno ladjo iz viharja ven; in prav tako lahko trdim, da posežejo v odločivnih trenutkih ženske pogumno v veliko časovno dogajanje in da rešijo narod pred propastjo. Samo vstop pametnih žensk v naše politično življenje je leta 1919 preprečil, da so nam bili prihranjeni dogodki, kakor so se vršili v Miinchenu ali v •Budimpešti. Ženskam sc imamo zahvaliti, da ali izmrlo pri nas šc vse idealno življenje; večkrat so sc pokazale ženske veliko bolj razsodne in močne kakor marsikakšen moški.
Ženske so nam dragoccne sodelavke v javnem življenju; v prvi vrsti delajo tam, za kar jih narava najbolj uporablja, v skrbstvu za slabe in bedne. Velika je njih naloga v skrbi za otroke, ki zagotavlja našo bodočnost, dalje v skrbstvu za bolne, v skrbi za krščansko šolo in vzgojo. Da imamo danes kljub najhujšim bojem šc krščansko šolo, da moremo govoriti o javni krščanski vzgoji, za to se moramo zahvaliti v prvi vrsti katoliškim ženam.
Gospodarska beda naših dni, težka leta, smo jih preživeli in ki jih še preživljamo, so prisilila nešteto žensk, da so stopile ven v pridobitveno življenje, neštete matere so morale iskati kruha, da so obvarovale družino lakote. To pomeni veliko nevarnost, družinsko življenje v takih razmerah zelo trpi. In vendar jc družina podlaga človeške družbe, ki je tako stara kakor človeštvo samo, ki jo je Kristus dvignil na tako idealno višino. Kljub vsej gospodarski nadlogi se bo borilo katoliško žensko gibanje proti oni osamosvojitvi, ki namenoma tira ženo iz družine ven, ki jemlje ženi znak hišne gospodinje in jo preveč odtujujc njenemu poklicu žene, matere in hišne gospodinje. Delovanje ženske v javnem življenju je potrebno in dobro; ne smemo pa pozabiti, da to delovanje ne sme rušiti prvotnih in svetih nalog ženske.
Prepričan sem, da bi se ozdravljenje nase države in našega državnega gospodarstva ne bilo moglo izvršiti, če bi nc bile sodelovale ženske. One so prve razumele potrebo in pravičnost ozdravilnega dela. Gospodinja v gospodinjstvu, ki ji jc bil denar za domače izdatke l za tednom manj vreden, jc prva razumen . ch> moramo imeti stalen denar, če hočemo priti iz bede in revščine ven. Izvedba tega dela ni bila samo stvar posameznikov ali postavodajnih skupščin, to izvedbo je podpiral ves narod, ki je nosil težka bremena in jih nosi šc danes; in to zato, ker ve, da jc pot do ozdravljenja prava. Veliko smo trpeli na brezposelnosti, kakor sploh vsa Evropa, in ravno ženske so nam zopet dokaz, kako sc more z največjo š t e d 1 j i -v o s t j o ta velika socialna nadlogA omiliti.
V javnem življenju naj delajo ženske zlasti na to, da poneha podivjanost političnega boja, delajo naj za čistost in moralo javnega življenja, delajo naj tudi proti korupciji časnikarstva.«
Slednjič se je zvezni kancelar zahvalil katoliškim ženam in mladenkam za neomajno podporo v najtežjih letih, v katerih se je vo-jeval boj za krščanski narod in za krščansko družino.
Narava in Ifu&fe
MALARIJA V NAŠI DRŽAVI.
Kakor po drugih južnih deželah, tako imamo tudi v naši državi več takih okrajev, v katerih razsaja malarija. Večji malarični okraji se nahajajo v Dalmaciji v okolici Skra-dina in Metkoviča. Zelo okuženi so nadalje tudi kraji okoli Skaderskega blata v Črni gori. Največji malarični okraj pa tvori Macedonija, ki je z malimi presledki skoraj vsa več ali manj okužena. Povzročitelj malarije je mikroskopsko majhen parasit Plasmodium, ki preživi svojo vegetacijsko dobo v komarju Anopheles in v človeku. Najnavadnejši je Plasmodium vivax, ki povzroča malarijo terciano, ki je pri nas najbolj razširjena. Iz tega sledi, da se je treba braniti proti dvema sovražnikoma, proti povzročilcu samemu in pa proti prenašalcu Anophclesu. Ker je slednji mnogo lažje premagljiv, se jc v prvi vrsti ves boj osredotočil proti Anophelesu. Dognali so, da živi v Mace-doniji pet vrst teh komarjev: Anopheles ma-culipennis, ki je tako razširjen, da tvori 75% vseh komarjev, A. bifurcatus, A. nigripes, A. superpietus in A. sinensis. Vsi komarji prenašajo večinoma le malarijo terciano, le A. superpietus v prvi vrsti tropiko. Večina komarjev leta po zraku le takoj po solnčnem zahodu, dokler «e ne napravi noč, ter zgodaj zjutraj. Dve vrsti, A. bifurcatus in A. sinensis, sta celo podnevi nevarna, ker pikata in zba-data tudi tekom dneva ljudi. Vsa zalega komarjev je vezana na mlake, močvirja in jako počasi tekoče vode, ki niso globlje od enega metra. Jezera in vode sploh, kamor imajo dostop ribe Rhodeus in Paraxophimus, nimajo ■koraj nobene zalege, ker jo vso ribe takoj požro. Te kraje so začeli na ta način sanirati, da so vse mlake in močvirja polili s petro-ieim. y teku 24 ur jp flttrulcj popolnoma iz«
hlapel, obenem pa je bila vsa zalega pokončana. Le žal, da marsikje prebivalstvo tej vrsti sanacije zelo nasprotuje ali pa jo celo ovira. Nadalje postavljajo v obližju močvirij stolpe kot zavetišča za netopirje, ki požro tudi silno veliko teh škodljivih komarjev. Direktna sanacija, to je osuševanje mlak in močvirij, je po nekaterih krajih zelo otežkočena, ker so tla večinoma ilovnata in se na njih kljub temu nabira voda. Vsa stvar jc pa še toliko bolj otežkočena, ker živi vrsta A. nigripes samo po vlažnih gozdovih, predvsem v drevesnih duplih bresta, A. sinensis pa živi izključno v riževih poljih, ki so pri Kočanah in Strumici zelo obsežna. Že mnogi bakteriologi so poudarjali, da bi bilo najbolje, ako bi se gojenje riža v naši državi sploh opustilo, ker silno škoduje zdravstvenim razmeram celega okraja. Toda ondotni prebivalci so na gojenje riža tako navezani, da se pod nobenim pogojem nc dajo pregovoriti. Najbolj znano antimala-rično sredstvo pa je kinin (navadno sulfat), ki se ne uporablja samo kot zdravilo, temveč služi tudi za profilakso. Ker živi v Macedo-niji pet vrst komarjev, zato je ta pokrajina malarično najbolj nevarna, dočim nahajamo v Dalmaciji samo po eno vrsto. V Dalmaciji je razširjen A. algeriensis, na nekaterih otokih pa A. maculipcnnis, ki sta nevarna samo ob mraku in pa prav zgodaj zjutraj. Pripomniti pa je treba, da niso vsi komarji nevarni, temveč samo oni, ki so inficirani, to so oni, ki so vsaj en dan ali pa dva dni prej pili z malarijo okuženo človeško kri.
KAKO SE RASTLINE SELIJO.
Helodea canadensis, imenovana tudi »vodna kuga«, je bila prvotno omejena samo na Kanado, radi česar je dobila tudi svoje botanično ime. V Evropi je bila poprej popolnoma neznana. Žc leta 1836. pa so jo opazili v nekem bajarju na Irskem, kamor so jo bili slučajno zanesli z raznimi drugimi povodnimi rastlinami, ki so jih nalašč prinesli iz Severne Amerike. Toda že istega leta se je v tem bajarju tako razvila, da so morali cele vozove tega plevela odpeljati, da so ribnik očistili. Že pet let pozneje je bila raztresena Helodea canadc.isis po raznih jezerih na Angleškem in Škotskem. V letih 1841—1845 pa se je razširila po vodnih kanalih srednje Anglije na vse strani, tako da je postala silna nadloga za ribištvo in plovbo. Ovirala je zapiranje in odpiranje zatvornic, ovirala marsikje tok voda in bila cclo vzrok povodnjim. Ni čuda, da so jo Angleži krstili zato z imenom »vodna kuga«. Preko kanala La Manche ni mogla rastlina na evropsko celino. Leta 1854. pa si je dal poslati neki botanik to kugo iz Anglije v Berlin. Toda iz botaničnega vrta je uskočila čez tri leta na prosto in kmalu je spremenila celo vrsto čistih voda srednje Evrope v zelene travnike. Vendar se strah, da okuži vso Evropo, ni opravičil. Zadnjih 25 let ne le da ni napredovala, ampak je začela tu in tam celo izginjati.
To in ono
'+ Socialne razmere v Indiji. 0 priliki obiska Rabindranatha Tagoreja v Rimu piše Achille Loria v >Echi e Commentk o socialnih razmerah v Indiji, kakor so jih ustvarili Angleži z industrializacijo: »Po velikih indijskih mestih najdemo delavska stanovanja, v katerih je običajno stlačenih do 15 oseb v eni sami izbi. Kakšne so fizične in moralne posledice, si lahko mislimo. Glavne žrtve teh razmer so ženske, ker so Šibkejše in ker so bolj priklenjene med štiri domače stene. Odtod ogromna umrljivost med indijskim žen-stvom, predvsem v mestih. V Calcutti n. pr. je umrljivost žensk dvakrat večja nego moških; toda tudi ostala mesta so morilna za matere. Posledica je znatno nižje število žensk nego moških. Dočim je v angleških mestih po 1070 žensk na 1000 moških, jih je v Bombayu samo 565 in v Calcutti celo samo 430. Odtod mnogomoštvo in razširjenje prostitucije. V Calcutti, ki šteje 1,403.300 prebivalcev, je sicer samo 16.000 javnih izgubljenk, torej razmeroma manj nego v evropskih mestih, toda zato je pa tajna prostitucija tembolj rarširjena. — Strašna je umrljivost otrok. V Madrasu n. pr. je umrljivost otrok trikrat večja nego v Londonu; jetika je prekletstvo indijske tekstilne industrije. Wasbing-tonske določbe glede ženskega in otroškega dela v Indiji ne veljajo; tu morajo ženske delati po 11 ur dnevno, otroci pod 9 leti pa po 7 ur s samo polurnim odmorom v celem delovnem času. Tako je evropska civilizacija na ra-valinah vzhodnega paradiža ustvarila najstrašnejši industrijski pekel.«
+ Kako daleč potujejo ribe. Zadnjič so v Britanski Kolumbiji (v Severni Ameriki ob Velikem oceanu) ujeli ribo losos, ki je imela pritrjen na plavuti obroček. Po obročku so ugotovili, da je bila riba spuščena v morje sredi Atlantskega oceana. Torej je šla skozi Panamski prekop ali pa okoli vse Severne Amerike, po tako zvanem severozahodnem prehodu. Vemo pa tudi žc, da zamorejo priti ribe celo čez Skalno gorovje, potom velikih Sevcroandriških jezer in njih dotokov in od tam potom rek, ki tečejo v Veliki ocean.
+ Telesna straža. Maroški sultan Mulcj Jusuf je bil v Parizu. Pozornost je vzbujala njegova slovita telesna straža, sami r.cd 180 m visoki črnci Y rdečih in belih oblekah.
Glasba
Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Laškem se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. pop. ob štirih v zdravilišču! dvorani, s sporedom moških in mešanih zborov, moških in ženskih kvartetov ter sopran-skih solospevov g. Spelce Ramšakove. Ker so železniške zveze zelo ugodne, upamo, da ne bo te lepe pevske prireditve posetilo le laško občinstvo, marveč tudi okoličani. Obeta se vsem lep pevski užitek.
Ljubljansko glediSče
Gostovanje v ljubljanski drami. Jutri, v soboto, dne 17. t. m. gostujejo v ljubljanskem dram-
skem gledališču člani belgrajskega Narodnega gledališča in sicer v Nicodemijevi komediji »Jutro, dan, noč«. Posamezne vloge te komedije so sledeče zasedene: Ana — gospa Dugalid, Marij — g. Dragutinovič, oče — g. Jovanovič, mati — ga. Bu-nič, sestrica — ga. Gruid, Pavel — g. Popovič, Izoiina — gna. Markovič. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi danes v petek in jutri v soboto. Cene navadne dramske.
-j- Cesarica Evgenija je bila žena Napoleona III. Umrla jc šele pred par leti. Te dni je umrla zadnja njena dvorna dama, gospa Carette. Na dvor je prišla že leta 1858. Ona je bila tista dama, s katero je plesal Bismarck zadnji svoj valček na Francoskem leta 1867.
Gospodarstvo
Ali bodo cene moki vsled poplav narasle?
Zaradi vesti o poj~ ah v naših žitorod-nih pokrajinah se širi mnenje, da bodo cene moki narasle. Zato smo vprašali zelo dobro informiranega veletrgovca z žitom, ki nam je povedal o tem v glavnem sledeče; Poplave se dogajajo v Vojvodini vsako leto v večji ali manjši meri. Letos je posebno narasla Donava, kakor izveste iz časopisnih poročil, med-i tem ko je Tisa narasla v manjši meri. Poplavljeno oziroma ogroženo ozemlje pa ni tako veliko, kakor se navadno misli. To ozemlje daje komaj par odstotkov žetve in zato je jasno, da poplava ne bo vplivala na cene moke v smislu dviganja. Če pa bo cena moki narasla, bodo za to merodajni drugi razlogi n. pr. stanje svetovnega trga.
Položaj v trgovini z žitom je sledeči:
Ker je morala v Vojvodini večina prebivalcev s svojimi vozili vred iti na pomoč nasipom, da ubranijo prodore vode in nadaljnje poplave, so dovozi pšenice v centre trgovine padli. Dočim smo pri pšenici imeli še pred nedavnim velike izpremembe cen, so se slednje ustalile. Sedaj so približno na isti višini kakor začetkom junija t. 1. in se je trdovratno drže. Stara pšenica je za 45 par dražja kakor nova, vendar je do konca t. m. pričakovati, da se bodo cene nove in stare pšenice izenačile. Zaloge stare pšenice so majhne kakor tudi dovozi. Nova pšenica je bolj malo sposobna za mletev. Zadnja dva dni javljajo iz Amerike dvig cen pšenice, čemur bo sledil naravno tudi naš trg.
Čisto drugačen je položaj pri koruzi. Zaradi tega, ker so dovozi izostali, je nastopil velik dvig cen. V teku 14 dni t. j. od konca junija so se cene dvignile od l-50 na 1-90 t. j. za 40 par.
Zaradi tega ogromnega poviška, cen nismo več konkurenčni v inozemstvu, Iz Trsta poročajo, da je tam ameriška in romunska koruza kljub boljši kvaliteti cenejša kakor pri nas v Sloveniji. Če ne bi bilo uvozne carine, ki znaša 1-25 zlatih dinarjev za 100 kg, bi konvenirala ameriška in romunska koruza za uvoz iz Trsta k nam v Slovenijo.
Obrtno gibanje v Mariboru.
Seznam izdanih obrtnih pravic.
Jnni 1926. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboi-u, godčevski obrt, Ruška cesta 3; Sabothy Henrik, prodaja ma-nulakturnega in konfekcijskega blaga na debelo, Trubarjeva ulica 2; Dolenc Ignac, godčevski obrt, Jezdarska ulica 8; Komauer Robert, agentura in komisija galanterijskega in tehničnega blaga v Aleksandrovi cesti 12; Steinbrenner Herman, trgovsko vrtnarstvo, Koroška cesta štev. 109; Tvrdka »Inž. arh. Jelene & Inž. Slaimer«, gradbeno podjetje in tehnična pisarna, d. z o. z. v Mariboru, stavbeniška obrt, Vetrinjska ulica 30; Saveraik Štefan, trgovina z vojaškimi potrebščinami in jedili, Stritarjeva ulica 13; Štiberc Rozalija, branja-rija, Erjavčeva ulica 10; Tipel Rado, trgovina z mešanim blagom, Kralja Petra trg št. 9; Hinko Sax, tiskarna, Prešernova ul. 31; Maj 1926: Ma-| rija Gregoretič, sejmarstvo z manufakturnim bla-: gom, Pod mostom štev. 2; Tvrdka VVorsche & Preac, trgovina z manufakturnim blagom, Gosposka ulica 8; Hubert Bračič, uvozni in izvozni ko-| mtisijski in špedicijski posli ter agentura, Cafova ulica štev. 2.
Seznam izbrisanih obrtnih pravic.
Juni 1926: Trost Anten, čevljar, Tržaška c. 45; Inž. Pečlin Rudolf, trgovina z industrijskimi stroji, industrijskimi predmeti, mesom in lesom, Trubarjeva ulica 4; Dolšek Jernej, krojač Mlinska ulica 9; Bezjak Franjo, trgovska agentura in komisije, Vrazova ul. 9. Maj 1926: Helena Wergles, trgovina s predmeti, ki so dovoljeni v prostem prometu in ki glede prodaje niso navezani na posebno dovoljenje, Kralja Petra trg št 9; Franc Šimnic, krojač. Tržaška cesta 44; Alojzij Mihelič, čevljar, Koroška cesta 125; Franjo Čoš, maser, Cankarjeva ulica 15; Jakob Zgonc, pek, Meljskn cesta 23; Oskar Billerbeck, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 29; Divjak Anton, čevljar, Stolna ulica 5; Tvrdka H. Bračič in V. Vestenek, špedicija, Cafova ulica 2; Hubert Bračič, trgovska agentura in komisija, Cafova ulica 2.
Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini ing. Viktorja Acceta, stavbnika v Ljubljani in Jerice Accetove, posestnice v Ljubljani, lastnikov stavbnega podjetja Jakob Acceto, sin, ing. Viktor Acceto. Roki so 15. julija, 10. septembra in 23. septembra 1926.
Likvidacije. V likvidacijo je prešla »Elin« družba za električno industrijo, družba z o. z. v Mariboru. — Nadalje je prijavila likvidacijo tvrdka Franc Hrovat in Komp.', javna trgovska družba »Smreka« v Vavti vasi.
Kongres zbornic v Belgradu. Kakor smo že poročali se vrši dne 11. in 12. septembra t. 1. kongres zbornic, za katerega je bil določen program na konferenci v Ljubljani 25. junija t. 1. Program kongresa ie sledeči: 1. Cenitev izvoza v dobi od 1. septembra 1926 do 31. avgusta 1927 in ukrepi za povzdigo izvoza. 2. Gozdarstvo, pogo-
[ zdovanje in lesna industrija. — referat splitske in sarajevske Trgovske in obrtne zbornice. 3. Regu-I lacija naših rek: a) za preprečenje poplav — referent novosadska Trgovska, industrijska in obrtna zbornica; b) za povzdigo plovbe — referent zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica. 4. Zakon o državnem računovodstvu, — državne nabave — referent Centrala industrijskih korpora-cij v Belgradu.
Z novosadske borze. V prvi polovici t L je bilo na novosadski borzi 126 borznih dni, kupčij-skih zaključkov pa za 5.973 H vagona in sicer v j pšenici 953, v koruzi 4.158, v moki 363K, "v otrobih 157, v fižolu 56, v lesu 150 vagonov in v raznih produktih 1361/, vagona. Bilo je v tej dobi 789 procesov in 326 ekspertiz.
Carina na pletilne stroje. Finančno ministrstvo je dne 10. t. m. odredilo, da se smatrajo za pletilne stroje po 656. točki uvoznega car. tarifa oni stroji za izdelovanje pletenin in mrežastega blaga, ki v komadu tehtajo 200 kg ali manj. Preko te teže se carinijo po 657. točita 3.
Kontrasti v obdavčenju. Iz »Trgovskega lista* posnemamo sledečo zanimivo notico: »Ameriški zakladni minister je v nekem razgovoru o evropskih dolgovih opozoril tudi na kontraste v obdavčenju. V Italiji mora oženjeni prebivalec plačati dohodnino že pri letnih dohodkih 40 dolarjev. V Belgiji so davka prosti dohodki pod 225, ; v Franciji pod 650, v Angliji pod 1125, v Ame-! riki pa pod 3.500 dolarjev, oženjeni Amerikanec z dohodki 4.000 dolarjev plača letno 5.63 dolarja dohodnine, Anglež 382.50, Belgijec 569.40 in Italijan 812.18. Pri nas znaša davčni minimum po kurzu 1 : 56 približno 89 dolarjev, dohodnine od 4.000 dolarjev (224.000 Din) pa 743 dolarjev (41.665 Din.) — Zanimive so visoke številke iz Jugoslavije. Pri Italiji pa moramo upoštevati nizki življenski standard. Ta statistika je gotovo j pripomogla Italijanom, da so dosegli tako dobre ! pogoje za odplačevanje svojih dolgov v Ameriki
Sorssa
DENAR.
15. julija.
Zagreb. Berlin 13.485 — 13.525 13.49 do 13.53), Italija 191.32 — 192.32 (193.91 — 19.11), I Newyork 56.45—56.75 (56.437—56.737), Pariz 143.- do 145— (150.25-152.25), Praga <167.43-168.43 (167.433 - 168.433), Dunaj 7.98 — 8.02 (7.98625-8.02625), Curih 10.9455—10.9855 (10.945?. do 10.9855), London 275.05 — 276.25 (275.05 — 276.25).
Curih. Belgrad 9.11K (9.14), Pešta 72.3n (72.30), Berlin 122.9625 (122.95), Italija 17.42." (17.775), London 25.115 (25.11125), Newyork 516.375 (516.375), Pariz 12-975 (13.25), Praga 15.30 (15.3025), Dunaj 73.— (73.025), Bukarešl 2.4275 (2.40), Sofija 3.725 (3.725), Bruselj 11.70 (12.25), Amsterdam 207.40 (207.375).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4750—12.5150. Kodanj 187.40, London »4.25—44.25, Milan 23.8C do 23.99, Newy0rk 705.85—708.35 (čeki 703.65— 707.80), Pariz 17.65—17.75, Varšava 77.05—77.55. Valute: dolarji 704.25—708.25, angleški funt 34.29—34.45, francoski frank 18.17—18.33, lira 24.52—24.58, dinar 12.56, češkoslovaška krona 20.88.
Praga. Devize: Lira 114.—, Zagreb 59.6250, Pariz 84.17, London 164.0725, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% inv. pos. 74. den., voj. odšk. 306 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 193-194, zaklj. 194, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 92—96, Praštediona 863—868, Slavenska 50 den., Kred zavod 165 do 175, Strojne 98—101, Vevče 102 den.. Stavbna 55—65, šešir 103—106.
Zagreb. 7% inv. pos. 75—76.50, agrari 40 do 42.50, vojna odškodnina 306.50—307, julij 306 den. avgust 310—311, Hrv. esk. 101—102, Kred. 102-104, Hipobanka 56—57, Jugobanka 93—94, Pra-štedčona 865—807.50, Ljubljanska kreditna 175 den., Slavenska 55—56, Srpska 130—132, Eksplo-atacija 7—9, Sečerana 270 den., Gutmann 215 bi., Slavox 115 bi., Slavonija 30—32, Trbovlje 345 den. Vevče 102 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 856.000, Živno 700.000, Alpine 266.000, Greinitz 110.000, Kranjska industrijska 294.000, Trbovlje 455.000, Hrv. eskomptna 138.000, Leykam 122.000, Jugobanka 118.000, Hip. banka 69.000, Avstrijske tvornice za dušik 210.000 Slavonija 35.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukova drva, suha, metei-ska fco nakladalna postaja 18.— bi., Hrastova drva, suha, meterska, fco nakladalna postaja 17.— bi.. Hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, od 2.50 m naprej, fco nakl. postaja 400.— bi., Smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, od 4 m naprej fco nakl. postaja 190.— den., namemb. postaja 240.— den. Lubje smrekovo ali jelovo, fco nakl. post. 38.— den., Trami, monte, fco Postojna tranz. 300.— bi., Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, primerno suhi .ravno odžagani, od 8—12 m, fco vag. meja 10 vag. 300.— zaklj., Smrekove deske, I., II., III., paralelne, ostrorebne, od 16 cm šir. niaprej, 18, 24 mm fco meja 540.— den., Hrastovi brzojavni drogovi, od 7 do 12 m dolžine, prem. 13/14 cm, na drobnem koncu najmanj 7 cm, obeljeni, fco nakl. post. za tekoči m 7,— den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. nakl. post. 315.— bi.. Pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vagon nakl. post 270.— bi., Pšenica nova, fco Ruma 265.— bi.. Koruza, fco vagon nakladalna post.190.— bi.. Ječmen, letni, fco vag. nakl. post. 170.— bl„ Oves rešetani, fco vagon nakl postaja 190.— bi., Otrobi drobni, fco vagon nakl. post. 110.— bi., Otrobi srednji, fco vagon Domžale 150,— bi., Ajda domača, fco vagon slov. postaja 255.— bi., Fižol beli banotski, fco vagon nakl. postaja 160.— bi., Riž splendor, v vrečah, brutto za netto, fco vae. skladišče Liubljana 680.- bL
Spori
LAHKOATLETSKI MATCH POLJSKA : JUGOSLAVIJA.
Izid srečanja lahkoatletskih moštev Jugosla-
cije in Poljsko v Varšavi pre;eklo soboto in nedeljo zopet ni tak. da bi ga moprli uvrstiti med jspehe našega mladega športa. Računali smo, da bodo naši izbrani atleti Poljakom, ako že ne nad-močni, vsaj popolnoma enakovredni, toda izvrstni rezultati poljskih atletov kažejo, da smo poljsko ia'iko atletiko zelo podcenjevali. Pes je, da jo v naši vrsti manjkalo nekoliko najboljših moči (Ambroži, Narančič), pa tudi s temi bi v Varšavi le težko priborili premoč. Od ljubljanskih atletov so jtartali v Varšavi dr. Perpar, Močan, Valtrič in SbpniČar od Primorja, Stepišnik od Ilirije ter Lojk od Jadrana. Rezultati so sledeča: 100 m: Dobrovoljski (P) 11.1 sek., dr. Perpar, Sr-iajek (P); 400 m: Rolliert (P), Weis (P), Močan; 800 m: Oldak (P), 1 : 58,4!, Javorski (P), Rožič (J); 1500 inetrov: Javvorski (P)4:40.41, Malanovski (P,) Rožič (J); 10.000 m: Savvarin (P), 34:18.51, Lu-kaszevicz (P), Slapničar; štafeta 4 krat 100 m Poljska 44.2, Jugoslavija za 1 ni zaostala; štafeta 100 + 200 + 300 + 400 m: Poljska 2 : 03, Jugoslavija 2:06; krogla: Raran (P) 11.76, Spahič (J) 11.74, Urbaniak (P) 11.15: diskus: Baran 39.68, Smahulski (P), Gašpar (J); kopje: Smahulski 51.28, dr. Gruner (P), Gašpar 47.50; skok v višino: Jakupič (J) 173.5, Lojk (J) 170, Trajanovski (P) 170; skok v daljavo: Sikorski (P) 6.76, Spahič 6.46, Cejzik (P) 6.27. — Končno razmerje po točkah: Poljska 97, Jugoslavija 43.
«ELEZNICARSKI S. K. V LJITBL.TANT.
V soboto in v nedeljo gostuje v Ljubljani S. K. Železničar iz Zagreba in sicer se bo njegov prvi nasprotnik Z. S. K. Hermes srečal z njim v soboto 10. julija. Drugi dan, v nedeljo 11. t. m. bo pa imela ljubljanska publika priliko opazovati moštvo, katero ho zastopalo belo Ljubljano na lelenem polju v tekmah za pokal Nj. Vel. Kralja. Že prvi dan se nam obeta zanimiva bosba. Z. S. K. Hermes je v svoji zadnji tekmi proti Iliriji dokazal, da je kaj nevaren nasprotnik in da utegne a svojo borbenostjo dati tekmi vrlo zanimivo lice. Napeto pa je pričakovanje za tekmo med Železničarji, ojačenimi z nekaterimi dobrimi močmi zagrebškega nogometa in reprezentanco LNP-ja. Uspeh tekme je zasiguran že iz tega razloga, ker bo gotovo vsak posamezni igralec našega teama zastavil vse svoje moči ,da se izkaže vrednega Mstopati Ljubljano v tekmah za kraljev pokal. Ker je pa moštvo S. K. Železničarja sedaj v iz-borni formi, kar .je dokazalo s tem, da se po-vspelo do višine prvih zagrebških klubov, kakor Gradjanski, Hašk itd, bo tekma tudi dobro merilo za nnše moči proti osiješki reprezentanca. Naša moštva so posebno zadnji čas odpovedala. Sedaj pa se jim nu* prilika, da pokažejo, da so kljub debaklom, ki so jih doživela v Zagrebu in ki bo nam omajali zaupanje v naše fante, še zmeraj dovolj močna, da nam jasno dokažejo, da je bil Zagreb samo temna točka na obzorju našega nogometnega športa, da je ta hipna slabost prebo-ljena in da smemo z novim upanjem zreti v bodočnost
ŠPORT V MARIBORU.
Sturm v Mariboru.
Višek letošnje športne sezone bo vsekakor gostovanje GSK Sturma iz Gradca, ki nastopi v soboto 17. t. m. proti TSK Merkurju in v nedeljo 18. t. m. proti ISSK Mariboru. Sturm je znan kot prvak avstrijskih klubov, ki je večkrat uspešno igral z najmočnejšimi našimi klubi. Za tekmo vlada v Mariboru izredno zanimanje.
Kolesarsko prvenstvo
za mariborsko oblast se bo odločilo prihodnjo nedeljo 18. t. m. v vožnji »okrog Pohorja<. Prijavljeni so skoro vsi klubi mariborske oblasti, tako da bo boj izredno zanimiv Start je ob 6 uri zjutraj na Teznu pri mestnem vodovodu, cilj pa na Koroški cesti poleg gostilne Žnidarič.
Hazena.
V	nedeljo igra v Mariboru družina Bapida revanžno tekmo s SK Mura, od katere je bila svo-ječasno poražena z 8:0. Ker je družina Rapida sedaj v boljši formi, bo tekma zanimiva.
Tenis.
Lawn-tennis odsek ISSK Maribora priredi dne 18. t. m. medklubski turnir s STK Ptuj na tenis igrišču v Ljudskem vrtu. Začetek ob 8. uri zjutraj.
Igralcem tenisa.
ki nimajo stalnega bivališča v Mariboru, je omogočil odsek ISSK Maribor gostovanje na svojem igrišču proti primerni odškodnini. Pojasnila daje g. Babič, »Elinc, Jugoslovanski trg 13 (telef. 239).
PRVAK AMERIKE V AVTOMOBILIZMU.
V	dirki 250 milj v Altoni za ameriško prvenstvo je zmagal Dave Lewis s srednjo hitrostjo na uro 180.249 km.
NOV SVETOVNI REKORD 24 UR.
V	nedeljo se je vršila na avtodirkališču Li-nas-Monthery dirka, pri kateri je bil postavljen nov svetovni rekord na 500 milj v 24 urah. Vozači Plessier, Gartfield in Guillaume so prevozili na 40 k. s. RenauH vozu 4.167.649 km v 24 urah. kar pomeni srednjo hitrost na uro 173.649 km. Prejšnji svetovni rekord je znašal 2670.229 km pri srednji hitrosti na uro 152.930 km.
NAJUCH-RICHARDS
Pteali smo, kako je ves svet radoveden na boj Najucha t Richardsom. 23 let šele je Richards star pa je že znan po vsem svetu. 14 let star je dobil ameriško juniorsko prvenstvo, 15 let star skupaj s Tildenom pa ameriško prvenstvo parov! Eno leto na to se mu je klonil tudi silni Tilden, ga je pozneje sicer spet premagal, a se mu je moral letos na novo vkloniti. Tilden pravi, da je Richards največji igravec tenisa, z naravno nadarjenostjo. izvorno ■ opremljen. Po zadnjih zmagah nad Tildenom ga imajo za najmočnejšega igravca Amerike. In vendar! Ko sta nastopila z Najuchom v Berlinu, je bil Richards sicer v prvem delu boljši, ker se je Najuch nekam bal; nato je pa Najuch prijel, energično, kakor je navajen, in razvilo se je igra, kakršne Nemčija še ni videla. Richards je briljiral, je kazal igro, ki je Berlinčani nišo poznali, ki si jo tudi v sanjah niso predstavljali, pa
le ni šlo! Rezultat 4:6,6 : 2,6:2 za Najucha sicer ne odgovarja popolnoma poteku igre, a Najuch je zmagal.
Drugo presenečenje: Landmann je premagal Kinseya 6:1,6 : 0:,6:4.
Tretje presenečenje: Jan Koželuh je premagal Richardsa 8:6,7 : 5. Janov brat Karel Koželuh je pa dosti boljši kot Jan, Richards je bolji kot Tilden. Torej! Rekli smo, da bo boj Richardsa in Najucha pokazal, ali so amateri boljši ali profesionalk
FRANCOSKI GRAND PRIX.
V Parizu je bila konjska dirka za Veliko darilo (Grand Prix). Vstopnice je plačalo 16(5.000 oseb, 100.000 jih je pa brez vstopnic gledalo dirko iz daljave. Stave so znašale osem milijonov fran-
kov. Vsega skupaj so prodali 84.000 programov, v zaprti prostor dirkališča je privozilo 24.000 avtomobilov in konjskih vpreg. Dirko j<> dobil kon| »Take My Tipe in je zaslužil svojemu gospodarja Hennessyju 609.000 frankov. Kljub padcu franka je to le še lepa vsota.
V nedeljo dne 1. avgusta 1926 se vrš«. v Konjicah celodnevna prireditev konjiškega orlovskega okrožja.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani dne 15. julija 1926.
Višina barometra 308*8 nt
Opazovanja krni	če?!	Barometer	toploto » C'	Rel. vlotjo ' %	VHer In brzino v m	Oblač. nosi 0—10
	7	759-8	18-0	91	mirno	10
L]nb9(ana (dvorec)	8 14	759-7 758-2	18-2 21-3	91 79	SSE 0-5 NE 1	10 10
	21	757-4	20-6	81	NE 0-5	9
Maribor		760-0	17-0	97	NW 1-5	10
Zagreb		759-4	2( "0	84	NE 1-5	g
Belgrad	8	778-9	21-0	75	mirno	6
Sarajevo		759-3	17-0	91	mirno	5
Skoplfe		758-2	23*0	58	NE 1-5	0
Dubrovnik		758-8	22-0	89	WNW 0-5	2
Praga	7	759*6	19'0	—	SW 1-5 1 - —-	0
Vrsta padavin
ob opazovanju
megla megla dež
v mm do 7>>
V Ljubljani je
©■0
TO
S _ S
5«,
®<S.
Is
® —
■a m
<D
S O
Ood
>
O
sForti - avto
—81
£0.6'
precleUn ▼ tovornega, v prav dobt-e&i stanju, se poceni proda. - Naslov v tipravi lista pod it. 4853.
MLADENIČ
ve.V nišam. del. se sprejme. TRIBUNA. Ljubljana.
Karlovška cesta St. 4.
Sprejmem starejSo žensko
ki bi opravljala delo na 14 dni enkrat. - Naslov v npravi lista nod St. 4856.
NARODNA NOŠA
(epa, je naprodaj. Naslov pove uprava pod št. 4855.
eMUk23
Živčno bolni
nervo7.nl ter od duSevnega In telesnega dela Izmučeni naj uporabljajo LEC1THI « kroglllce se Celczont!
Stoklenieaznavod'lom 24Din. Uporabiti Je 2 do 3 steklenice povrstl! Izdeluje In razpošilja lekarna HOčevar, Vrhnika '-3. V iaiogl vsa druga zdravila!
Zakai?
opažate," da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo mani pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje!
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko \reme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremeuljivo vreme.
Cenfenlm ciialcifcin se priporočalo nasledile Ivrdhe
pn „AMERIKAN(U"
Ljubljana, Stari trg 10
Kupite najceneje klobuke, slamnike, perilo Itd. Modno blago.
Iv. BronM i fr. Mm
Plesharja in litirja
Ljubljana, llotnikova ul.
FRANC FUJAN
krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9.
91lo3iva tnjoov«a
S.
_<jj«t(j<M*a, S«. $6ln\ c. j
IVAN JAV0RNIK
mesar Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Franc Hfitti
zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev
Ljubljana, Martinova cesta 2
angeloslau Hrastnik
rpanuiakturna trgovina
Ljubljana, Harlousfca c. B
r.uo.z.
Industrija plofevlnastlh Izdelkov
Ljnbljana
Kolodvorska ulica 18
Stanko HelSln
brivski salon Ljnbljana
Kopitarjeva ulica Stev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
teod. mm
kleparsko In Instalacijsko podjetje
Ljnbljana Poljanska cesta štev. 8
Ivah Križnar
kroveo
Ljubljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
parat pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Frcjtc Js^ger
tapetnik Kolodvorska ulica 38
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagaj'
Mr. ph. M. Lenstek
Ljubljana, Resljeva cesta 1
FRANC LEVEČ
mesar govejega mesa Ljubljana
tik Zmajskega mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne
Martine, Cerne & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Uosip JYCusar
mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored
Oražem & Jančar
pohlitvena Udarja ln pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manufakture in oblek Ljubljana, Stari trg 2
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra testa 32
PRISTOU & RRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903
Rudolf finimi
tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7
Josip Satran
špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Semuriš«)
Orosiau Slapar
krojač
Nizke cene.
Ravnikarjova ul. 13
Štefan Speltlic
sobni slikar Ljubljana, Rimska cesta 16
Pavel Sterle
ACTOTAK8I Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telefon 942
leopold m
jennenar
Ljubljano, PoljansHac.M
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska ccsta 31
ww OrigmSne (prve) potrebščine fixat in presen/da za
dobite edino le pri L. Bara«^
Ssienburgova u!. 6/1. Iloso
14
Atala.
i
Fr. R. Chateaubriand.
DRAMA.
Če so bile moje sanje o sreči žive, so tudi malo časa trajale in prebujenje me je čakalo že ob pu-ščavnikovi votlini. Presenečen sem bil, da nama ni Atala, ko sva sredi dneva prišla, pritekla nasproti. Neki čuden, nenaden strah me je obšel. Ko sva se približala votlini, se nisem upal poklicati Lopezove hčere: moja domišljija se je enako bala odgovora kot molčanja, ki bi sledilo mojemu klicu. Še bolj prestrašen vsled leme, ki je ob vhodu v pečino vladala, sem rekel blagovestniku: »O ti, ki te nebo spremlja in utrjuje, prodri v to temo!«
Kako je tisti slab, katerega vladajo strastil Kako je pa močan tisti, ki se zanaša na Boga! Več srčnosti je bilo v tem vernem srcu, kateremu je že šestdeset let vtisnilo svoje znamenje, kakor v vsem ognju moje mladosti. Mož miru je vstopil v votlino in jaz sem ves v strahu o^tal zunaj. Kmalu je prišlo iz notranjosti pečine slabotno tožbam podobno mrmranje ter je udarilo ni moje uho. Zakričal sem, zbral zopet svoje moči in sem planil v temo votline... Duhovi mojih očetov, vi edini ve6te za prizor, ki se je nudil mojim očem!
Puščavnik je bil prižgal smrekovo plamenico; s fresočo roko jo je držal nad Atalino posteljo. Ta lepa in mlada deklica, napol oprta na komolec; se je prikazala bleda in z razpletenimi lasmi. Koplje mučnega polu so se svetile na njenem čelu; njeni napol ugasli pogledi so še poskušali Izraziti njeno ljubezen in njena usta so se poizkusila smejali. Kakor od strele zadet, z očmi v njo vprtimi, razprostrtimi rokami in napol odprtimi ustnicami sem nepremičen obstal. Globok molk vlada en hip med tremi osebami lega bolestnega prizora. Puščavnik ga prvi pretrga ter pravi: »To bo samo mrzlica, ki jo je povzročil napor in če se udamo v voljo Boga, bo imel z nami usmiljenje.«
Pri teh be«edah začne zastala kri zopet teči k srcu in z divjaku lastno gibčnostjo sem naenkrat
prešel iz največjega strahu v največje zaupanje. Toda Atala me ni pustila dolgo v njem. Žalostno z glavo majajoč nama da znamenje, da naj se približava njeni postelji.
»Moj oče,« je rekla s slabim glasom, obrnivši se na puščavnika, »čutim, da se mi bliža smrt. O Šakta! Poslušaj brez obupa nesrečno skrivnost, katero sem ti prikrivala, da bi te ne storila preveč nesrečnega in da bi ubogala svojo mater. Ne iz&ušaj me prekiniti z znaki bolesti, ki bi skrajšali še te trenutke, ki so mi odločeni za življenje. Še veliko stvari moram povedati in na utripljajih srca, ki so vedno slabši... na neznanem ledenem bremenu, ki ga moja prsa komaj vzdigujejo... čutim, da bom morala zelo hiteti.«
Čez nekaj trenutkov molčanja je Atala takole nadaljevala:
»Moja žalostna usoda se je že začela, preden sem zagledala luč sveta. Moja mati me.Je v velikih bolečinah rodila in nad mojim življenjem so skoro obupali. Da bi ga mi pa ohranili, jo moja mati napravila neko obljubo; obljubila je namreč Kraljici angelov, da bi ji jaz posvetila svoje devištvo, Če uidem smrti ... 0 usodepolna obljuba, ki me tira v smrt!
Nastopila sem šestnajsto leto, ko sem izgubila svojo mater. Nekaj ur, preden je umrla, me jc poklicala k svoji postelji: Hči moja, mi jc rekla v navzočnosti nekega blagovestnika, ki jo je v zadnjih hipih tolažil, ,»hči moja, poznaš obljubo, katero sem zate storila. Ali bi ti mogla zatajiti svojo mater? O moja Atala! Zapuščam te na svetu, ki ni vreden, da ima kristjanko sredi malikovalcev, ki preganjajo Boga tvojega očeta in mojega Boga, ki te je po čudežu ohranil, ko ti je dal življenje. Da, moja draga hči, če sprejmeš deviško tenčico, se samo odtegneš skrbem družinskega življenja in pogubnim strastem, ki so kalile mir tvoji materi! Torej pridi, moja ljubljenka, pridi in priseži pri ti podobi Odrešenikove matere, v rokah tega svetega duhovnika in tvoje umirajoče matere, da me ne boš zatajila pred obličjem neba. Pomisli, da sem zastavila svojo besedo zate. da bi ti rešila življenje in da boš pahnila dušo svoje matere v večno trplienje. če ne boš izpolnila moie obljube.«
O moja mati! Zakaj si tako govorila? O vera, ki me obenem delaš nesrečno in srečno, 'ki me pogub-Ijaš in tolažiš! In ti, dragi in žalostni predmet strasti, ki me še v naročju smrti razjeda, ti vidiš sedaj, o Šakta, kaj je storila neizprosna usoda! ... Vsa v solzah sem se vrgla na materina prsa in sem vse obljubila, kar se je zahtevalo, da naj obljubim. Bla-govestnik je izgovarjal strašne besede in mi je dal škapulir, ki me veže za vedno. Mati mi je grozila s svojim prekletstvom, če bi svoje obljube kdaj prelomila in ko mi je bila naročila, naj to nasproti poganom, zasledovalcem svoje vere, zamolčim, je izdihnila, držeč me v objemu.
Od začetka nisem poznala nevarnosti svoje prisege. Polna gorečnosti in prava kristjanka, ponosna na špansko kri, ki se pretaka v mojih žilah, sem videla okrog sebe samo može, nevredne, da bi dobili mojo roko; hvalila sem se, da nimam drugega ženina kakor Boga svoje matere. Zagledala sem tebe, mladi in lepi jetnik, ganila me je tvoja usoda in drznila sem se govoriti s teboj ob grmadi gozda: takrat sem začutila vso težo svojih obljub.«
Ko je izgovorila Atala te besede, sem, stiskajoč pesti in gledajoč blagovestnika s pretečmi očmi, zavpil: »To je torej tista vera, katero ste mi tako livalili! Prokletstvo nad prisego, ki mi jemlje Atalo! Prekletstvo nad Boga, ki nasprotuje naravi! Mož duhovnik, kaj si prišel delati v te gozdove?« — »Tebe rešiti,- je rekel starec s strašnim glasom, »ukrotiti tvoje strasti in te ovirati, bogokletnik, da ne nakoplje! nase jeze božje! Lepo ti pristoja, mladi mož, ki si komaj vstopil v življenje, da se pritožuješ nad svojimi bolestmi! Kje so znaki tvojega trpljenja? Kje so krivice, ki si jih pretrpel? Kje so kreposti, ki bi ti edine mogle dati nekaj pravic za tožbo? Kakšno službo si opravil? Kakšno dobroto si storil? Oh, nesrečnež, samo strasti mi kažeš in ti se upaš tožiti nebo! Kakor boš ti, kot oče Aubry, trideset let prebil kot pregnanec na gorah, boš manj naglo sodil pota Previdnosti; potoni boš razumel, da ne veš ničesar, da nisi nič in da ni tako strogih kazni, niti tako strašnih nesreč, katerih bi pokvarjeno meso ne zaslužilo, da iih trni.«
IMEHIE ESHEEIII
> > "	s
N N tj	2
H	0
cm r:
e 1
I I
(A
n	n
'g	"3
£	tn
a
„ ^	^
O -	s;
« TI	o
u
O J?,	«
5 «
1-9
^ OO
o _
a
A
> O
O tO
tf> C
o o
•c/) >-a
tU IS 10
CJ G
Z «
>N --C . ™ in N
Z « O-
O	»
ui	-
C/l
Q
P	c
>—,	RJ
S
o	*
E -c
° J
o. n
c£ 5
. 00 a in
a

n c
8 5
'I®
ra JU
f> s:
ca	~
o	-o J3
O «
.9	^
a	N
S	H
2	1
O O
-o h,
a. -j
2 o M "
. M
i ? S .S
' Q
S S
111=111= 111=111=
Letoviščar ji!
Najcenejše letovišče pod Savinjskimi planinami. Kras ne. lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Kopališč«. - Dnevno avto zveza. ZbiraliSfo t nristov. Celotna hrana in stanovanje od .KI do 50 T>in. Informacije dajo Tujsko prometno društvo Luče - Savln.1. dolina.
Bencin - motor
ležeč, 8 HP, stabilen, v izvrstnem stanju, in ena motorna ŽAGA na vozu, s 3 HP motorjem na vozu, po ugodni ceni naprodaj. - M. KASTELIC, Ljubljana, Za gradom 3.
Sprejme se
UČENEC
Sa železninsko stroko s primemo šolsko izobrazbo in iz boliše hiše. Na-Jov pove uprava tega lista pod št. 4862.
Pošteni in nbožni starši žele oddati svo.lo U letno zdravo in nadarjeno
hčerko za svojo
kaki dobri krščanski rodbini. Oglase sprejema Ivan Lakner, Studenec, pošta Sevnica.	4811)
Išče se
železninar
starejša moč, vešč popolnoma te stroke in ki bi vodil isto popolno samostojno. — Cenj. ponudbe pod »Železninar starejia moč« št. 4861 na upravo tega lista.
Volna ,„ bombaž
j za strojno pletenje in za [vsakovrstna ročna dela I se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri
KAREL PRELOGU,
1 Ljubljana, Gosposka ul. 3 Stari trg St. 12
ZAHVALA
O priliki prebridke izgube našega iskrenoljubljenega brata in strica, gospoda
Rudolfa Tomšiča
računskega svetnika
nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja, da nam je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti, vsem znancem, tovarišem in prijateljem rajnega.
Posebno čutimo dolžnost, zahvaliti se okr. zdravniku g. dr. Podlesniku, čč. duhovščini, velikemu županu mariborske oblasti, velikemu županstvu ljubljanske oblasti, delegatu g. dr. Karol Šavniku, uradništvu, civilnim in vojaškim oblastem in vsem ostalim, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi govorniku g. rač. svetniku Jos. Pircu za njegov prekrasen nagrobni govor in pevskemu zboru za ganljivo petje. Vsem tisočera hvala.
Ljubljana, dne 15. julija 1926.
ŽalujoCi ostali.
Njive, travniki, gozdovi, stavbne parcele naprodaj
v Zgornji Šiški, Kosezah in na Večni poti Naslov pri upravi lista pod štev. 4812.
Vsakovrstno
zlato kupole
po najvišjih cenah -.orne, jnvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Vsled opustitve
se po Izredno nizki ceni proda sledeče: Špecerijsko opravo in blago. mesarske stroje, malo rabljen breg z 1 konjem. Naslov Štefanovi?, Celovška centa 49.
ŠOFER
s IS letno prakso, iSče masla za mirne vožnje. zmožen vseh popravil. - Cenj. dopise prosim na upravo Slovenca pod šifro: «Izven Ljubljane« št. 4852.
Majhno SOBICO
i š 6 e mirna ženska. - Ponudbe upravi pod: Soblra,
Največja zaloga
pol Jedel, strojev
in k o s i š za žito
pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev, i. Smodnik, kamniktlt Itd. -Cement • traverze in vsa ielezntna.	466s
"semensko"
ajdo
črno in sivo oddaja
FRAN POGAČNIK,
LJUBLJANA Dunajska cesta Stev. 36.
Starejšo žensko
sprejmem k 8 meaecev staremu otroku. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4857.
Ob priliki prebridke izgube našega najboljšega očeta, oziroma brata, svaka, strica in bratranca, gospoda
Dr. Frana Detele
nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja in sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Posebno pa se zahvaljujemo gospodoma dr. P. Defranceschiju in dr. P. Krajcu za požrtvovalni trud ohraniti pokojniku dragoceno življenje, slednjemu še posebej za vso skrb, ki mu jo je posvečal v zadnjem letu njegovega življenja. — Ne najdemo besedi dostojno se zahvaltl pračastiti duhovščini za visoko odlikovanje, ki ga je izkazala pokojniku na njegovi zadnji poti, imenoma mil. g. stolnemu proštu Andreju Kalanu, ki je ob asistenci preč. gg. šempeterskega župnika lanko Petriča, prof. dr. Josipa Demšarja in kaplana Antona Torkarja vodil pogrebne obrede in v župnl cerkvi blagoslovil truplo.
Najlepše se zahvaljujemo govornikoma veleč. g. šefu prosvetnega oddelka dr. Dragolinu Lončarju in preč. gosp. župniku F. S. Finžgarju, ki sta se, prvi v imenu Slovenske Matice, drugi v imenu slovenskih književnikov tako prisrčno ginljivo poslovila od dragega nam rajnika.
Tudi se najtopleje zahvaljujemo slavnemu glasbenemu društvu »Ljubljana" za ganljivo pelje. Dalje se zahvaljujemo vsem številnim častilcem in prijateljem pokojnikovim, ki so ga spremili do groba, g. rektorju in gg. profesorjem univerze, zastopnikom Slov. Matice, Francoskega instituta in Društva slov. književnikov ter zastopnikom civilnih oblasti in ostalih kulturnih organizacij. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj!
Ljubljana, 15. julij 1926.
V
Žalujoči ostali.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Avgust Petri*
nadoficijal Mestne hranilnice
danes dne 14. julija ob 16. uri po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 16. julija 1926 ob 15. url iz deželne bolnišnice k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. julija 1926.
Žalujoči rodbini:
PETRIČ - KLOPČIČ.
LEPO POSESTVO
z gospodar, poslopjem, v prav dobrem stanju, je naprodaj. - Pojasnila da lastnik A. KoSak, Bruna vas pri Mokronogu.
Kupim železen
JARMENIK
rabljen, a dobro ohranjen: Širina rame 40—50 cm. — Ponudbe na naslov: Ivan BUJ AN. pitana. Leskova Draga—Skrad, Hrvatska.
ŽENSKO,
ki ie vajena na vrtn pleti, sc sprejme. Poljanska c. 12.
Prodani
železen štedilnik.
Naslov v upravi pod 4858.
NJIVO
veliko 2 joha, zraven	pokopališča sv. Križa,	poceni proda Stefanovič. Celovška cesta 49.	4860
KUPCI HIŠ IN POSESTEV!
Največja izbira raziiih nepremičnin. Priznano naj-solidnejša posredovalnica za posestva! Zastopstva po celi državi in inozemstvu.
KUPCI PLAČAJO SAMO 1 %!
Potom nas si prihranijo tudi stroško kupno pogodbe! Opozarjamo na naslov naše tvrdkel POSREDOVALEC, dražba z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18 (v novem lokalo).
Iščemo popolnoma samostojnega
knjigovodjo in dopisnika
z znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, ki ima prakso v lesni stroki. — Ponudbe s prepisi spričeval in označbo plače nasloviti na: Graščinsko oskrbništvo Boštanj ob S.
E 559/26—10.	4872
Dražbeni oklic.
Dne 22. julija 1926 ob 10 dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 DRAŽBA NEPREMIČNIN: 1. vi. št. 106; 2. vi. št. 109; 3. vi. št. 462; 4. vi. št. 499 kat. obč, Slovenska Bistrica in 5. vi. št. 145 kat. o. Gornja Bistrica, obstoječih iz dveh HIŠ z gospod, poslopjem, vrtov, njive, travnika, gazdnih parcel in pritikline,
Cenilna vrednost: Najmanjši ponudek:
Kregar Ivan in Elizabeta naznanjata v svojem ter v imenu
svojih hčera Pavle, Zinke, Minke in sinov Jankota in Stankota, da je Vsemogočni poklical k Sebi naSo srčnoljubljeno hčerko
IVANKO
ki je dne 14. t. m, ob dveh popoldne Bogu vdano in previdena s tolažili sv. vere, po dolgi, mučni bolezni preminula v Selcih pri Crikvenici.
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v petek dne 16. t. m. ob 5 popoldne iz cerkvico pri Sv. Križu na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. julija 1926.
ad 1.	169.860-—	Din
ad	2.	27.220 —	Din
ad 3.	8.358—	Din
ad 4.	9.055-—	Din
ad	5.	11.622-75	Din
87.820-82 Din 18.146-66 Din 5.572-— Din 6.036-66 Din 7.748-50 Din
226.115-75 Din 125.324-64 Din
Pritiklina obstoji iz treh vozov, pluga, brane, slamoreznega stola in raznega gospodarskega orodja.
Najprej se izkličejo posamezni vložki, nato event. celo posestvo. Obvelja pa dražba, ki bo ugodnejša.
OKR. SODIŠČE V SLOV. BISTRICI, odd. II., dne 10. julija 1926.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je bil nas ljubljeui, dobri in plemeniti soprog, oče, ded, tast in stric, gospod
FRANC U/ILTSCHNIG
lastnik kopališča Slatina Radenci
v torek, dne 13. julija 1.1. zjutraj v starosti 55 let, vsled srčne kapi iztrgan iz svojega dela inudejstvovanja polnega življenja.
Pogreb se vrši dne 15. julija 1.1. ob 15 (3 popoldne) is Slatine Radenci h Kapeli.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v Kapeli, dne 16. julija ob 10 dopoldne in dne 17. julija ob 8 zjutraj v kopališki kapeli v Radencih.
Slatina Radenci, dne 14. julija 1926.
Lujiza Wiltschnig roj. Guerra, kot soproga. Vilma Hohn roj. Wiltschnig, Ida TViltschnig, kot hčerki. Dr. Werner Hohn, kot zet. Josip, Viljem Hohn, kot vnuka.
£a Jugoslovansko tiskamo v Liubliini: Karol Ce&
izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Uredniki Franc Tersečlav.