itev. 37.	V Ljubljani, M13. septembra 1906.	LtfO XIX.
likaj• viak Četrtek. Cena mu ]. 1K na leto. (Za Nemtljo 3 K 60 t, ■a Ameriko In drug. tu], driave 4 K SO v.) — Spl.l In dopl.l « po-llljajoi Ur.dnlitvu „Domo'.]uba", ljubljena, Kopitarjev, ulic. Itn. 2. NaroSnlna, r.klamaeljc In Imeratl pa i Upravniitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i
I nitrati •< .prejemajo po >le-d.ilb cenah i Enoitopna petltvnU (i.itlna „DomolJubove" Urin* S« mm) itane zaenkrat 30 v. Pri tel kratnem objavljenju primeren pe-pu.t po dogovoru. — Po.ameia. itavllk. .e prodajajo po 10 v. (» kovni promet poitno-hranllnlfnega ■rada itev. 824.707. ■ ■■
Katoliški m.
Organizacija.
(Govoril na slavnostnem zborovanju F. S. Gomilšek.)
Prevzvišeni slovenski nadpastirji.
Premili Slovenci!
Največjega pomena so za slovenski narod naši katoliški shodi. I. slovenski katoliški shod ie vzbudil v vseh dobromislečih katoliško zavest. II. slovenski katoliški shod nam je na-črtal jasen podrobni socialni program in sedanji III. slovenski katoliški shod ima to vzvi-Seno nalogo, da potom vsestranske organizacije združi vse stanove našega naroda v jedno veliko celoto. Zares, katoliški shodi so nas vzbudili, nas zedinili in navdušili, da se pobrigamo za časno in večno srečo, za duševni ln telesni blagor našega tako dobrega slovenskega ljudstva.
Hvala Bogu, katoliški Slovenci kljub vsem oviram krepko napredujemo. Ako še doslej nismo nastopali vedno kot edina celota, ie bilo tega krivo pomanjkanje dobro izvršene notranje in zunanje organizacije. To pa hoče izvršiti pričujoči katoliški shod.
Pred svetom in pred drugimi narodi je vpliven ie politično zrel, politično organizovan narod. Le velike politične stranke dosegajo traine uspehe. In tako veliko vseslovensko katoliško politično stranko si moramo po III. slo-Ve'iskem katoliškem shodu ustvariti katoliški
Slovenci. Majhni smo po številu, majhni po ozemlju, a močni bomo, če nas bo vse edinila ena velika stranka obsegajoča vse slovenske sloje in vse slovenske pokrajine ter osnovana na najširši demokratični podlagi.
Vsak sodnijski okraj na Slovenskem mora imeti svoje katoliško politično društvo. Mnogo jih že imamo, pa mnogo še jih bo treba sedaj ustanoviti. Najodiičnejši možje po naših občinah morajo biti združeni v okrajnih političnih društvih. In ta društva morajo pridno prirejati shode, da bodo udje poučeni o vseh perečih vprašanjih. Strankarska organizacija v vsaki slovenski pokrajini mora imeti svoj izvrše-valni odbor, v katerem morajo biti zastopani vsi stanovi. Ta odbor v pokrajinskih zadevah postopa samostojno. V Ljubljani, v našem priznanem središču, pa deluj osrednji odbor, katerega sestavijo odposlanci pokrajinskih odborov. Ta naj skliče v posvet svoje člane, kadarkoli bo treba odločevati o rečeh, važnih za celokupni slovenski narod.
Po tako urejeni politični organizaciji bo mogoče v najkrajšem času razširiti naša vodilna načela v vse sloje našega ljudstva. Naše tirjatve v verskem oziru, zlasti svoboda katoliške cerkve,, krščanski zakon in krščanska šola, naše politične, kulturne in gospodarske zahteve bo tako poznal tudi najpriprostejši mož. In kadarkoli nam bodo skušali ali država ali sovražniki škodovati v tem ali onem pogledu, bo vsikdar se lahko' takoj oglasil celi slovenski narod združen v eifi veliki katoliški politični stranki. Ob taki naši mogočni organizaciji bodo rešpekt dobili pred narni naši so-
| sedje, naši sovražniki, ki nas sedaj tolikrat ba-gatelizirajo, bodo sčasoma gotovo zmagovito prodirale naše v vsakem pogledu opravičene tirjatve. Naš politični vpliv bo rastel, naš narod se bo osamosvojil in naš obstanek bo zagotovljen. Taka politična organizacija nam je uprav sedaj potrebna, ko je pred durmi izvršitev volilne reforme, ko bomo morali na vseh krajih paziti in skrbeti, da pošljemo v državni zbor ie može katoliškega prepričanja.
Močna, vplivna pa je politična organizacija, ako sloni na vsestransko razviti stanovski organizaciji. Kmetje morajo biti združeni v kmetijskih zadrugah, delavci v strokovnih društvih, denarne sile narodne morajo biti združene v cvetočih denarnih zavodih. In vsaka teh organizacij mora imeti svojo centralo, svojo zvezo. Te že imamo v »Zadružni« in »Gospodarski zvezi«, imamo »Slovensko, krščansko-socialno zvezo«, ki združuje do sedaj naša izobraževalna in delavska društva, ki dajejo našemu narodu potrebno omiko in znanje v različnih vprašanjih. V društvih organizirani morajo biti naši katoliški učitelji, naši duhovniki in drugi inteligentni stanovi. Najbolje organizirana je do sedaj gotovo Kranjska, po III. slovenskem katoliškem shodu bo pa treba zlasti v obmejnih slovenskih pokrajinah popolniti dosedanjo pomanjkljivo organizacijo.
Posebno imenitna se mi dozdeva za razvoj organizacije, organizacija, ki jo predstavlja »Slovenska, krščansko-socialna zveza«. Ona po svojih društvih vzbuja v narodu ljubezen do cerkve, ljubezen do materinega jezika, lju-
bezcn do zemlje očetov. Sedaj, ko sc bode ustanovila za vsako škofijo posebej »Zveza«, vse pa bodo spojene z ljubljansko centralno »Zvezo«, bo omogočen izobraževalnemu delu našili društev najlepši napredek. V teli društvih se podaja našim ljudem sedaj začetni pouk o katoliški in narodni zavesti, o katoliškem in narodnem delu, tu se vzbuja smisel za resno gospodarsko delo. Narodni in socialni pomen »Slovenske, kršč?.nsko-sociaIne zveze« je velik, in šc bo večji, ko dosežemo, da bo sleherna župnija imela svoje izobraževalno društvo.
Res nekaj epohalnega jc v katoliški svetovni organizaciji »ljudsko društvo za katoliško Nemčijo«, ki že šteje nad pol milijona udov in jc na Nemškem pripravilo tla vsem drugim organizacijam. Ogromnemu delu, ki ga izvršuje med katol. Nemci in velikanskim uspehom se moramo res čuditi. In da itna na Nemškem katoliški centrum prvo besedo v državi, je največ doseglo ljudsko društvo s svojimi podružnicami, shodi, z deželnimi in okrajnimi socialnimi kurzi in konferencami. Ni čuda, da je sedanji slavno vladajoči papež Pij X. priporočil »ljudsko društvo na Nemškem« v posnemanje Italijanom in Francozom. Oglejmo se vanje tudi mi Slovenci. Naše slovensko ljudsko društvo bodi »Slovenska, kr-ščansko-socialna zveza« in v Ljubljani si moramo sčasoma osnovati podobno centralo, kot jo ima Nemško ljudsko društvo v Miinchen-Gladbachu, ki je v socialnem in apologetičnem oziru najboljša pomočnica časopisju, voditeljem in društvom na Nemškem.
Naš ideal je torej velika katoliška politična stranka za celo Slovenijo. Ce mi to dosežemo, bo res z zlatimi črkami zabeležen III. slovenski katoliški shod v politični zgodovini našega naroda. Pa česa nam je treba v izvršitev na-črtane organizacije? S katerimi pripomočki bomo to laglje in gotovo dosegli?
Pred vsem mora biti pripravljalni odbor za IV. katoliški shod obenem izvrševalni odbor za sklepe III. slovenskega katoliškega shoda. Kar smo v sveti navdušenosti v teh dneh skupnega posvetovanja sklenili, se mora tudi izvršiti. Za to skrbi stalni izvrševalni odbor. Naša najnovejša zgodovina nam poroča, da smo Slovenci storili že silno veliko dobrih sklepov, ki jih potem nismo izvršili.
Sedaj nastopi doba dela in agitacije. Predragi ! Tega dela se morajo vsi slovenski stanovi udeleževati, zlasti pa naši inteligentni stanovi. Vsak naj po svoji moči vloži vsaj kamenček v stavbo naše katoliške politične organizacije. Vsakdo se naj udeležuje drobnega dela. In treba bo agitacije. Agitacija, delo od moža do moža, od hiše do hiše, to je tista čudovita moč, v kateri počivajo uspehi posameznih strank. Bodimo vsi neumorni delavci, bodimo neustrašeni agitatorji, saj delamo, saj agitiramo za časni in večni blagor slovenskega ljudstva. '
Treba nam je več odločnosti, kot do sedaj. Proč s strahom pred svetom, pred liberalizmom, proč z oziri na osebe nasprotne. Očitno,
brezobzirno nastopajo nasprotniki. Pokažimo tudi mi, kdo da smo: sinovi iu hčere katoliške ga slovenskega naroda, vdani z vsem srcem sveti katoliški cerkvi, zvesti svoji širni domovini in presvitlemu cesarju, pravi, resnični katoliški patrijotje. Sveta je stvar, za katero se vojskujemo, zato bodimo pa tudi vztrajni. Naše vztrajno bogo- in domoljubno delo bo venčal zaželjeni uspeh.
Pri našem težavnem delu v boju z nasprotnikom ljubimo osebe, a zmoto sovražimo, pobijajmo, Skrbimo za toliko potrebno katoliško edinost. Morebitna nesporazumljenja poravnajmo v medsebojni krščanski ljubezni. Skažimo se posnemovalce našega božjega Vzornika, Jezusa Kristusa.
Ako hočemo dati življenje našim sklepom, moramo skrbeti tudi za bodočnost z vzgojo katoliškega naraščaja med kmečko, delavsko in akademično mladino. Kako veselo je gledati naše navdušene katoliške akademike, naše srčne, olikane, priproste mladeniče! Vso skrb moramo zato porabiti, da bo število katoliških vseučiliščnikov vedno bolj rastlo po vseh slovenskih pokrajinah, zlasti še izvenkranjskilt. Mladinskemu gibanju med kmečko mladino moramo posvetiti vso pozornost, da bo res razširjeno po celi naši domovini. Posnemajmo tozadevno vzorno delovanjenemškihkatoliča-nov posebno v obmejnih deželah! Tako dobimo v bližnji bodočnosti zadostno število sodelavcev.
Mnogoštevilni zborovalci! Velekrasen je načrt naše organizacije, ki smo si ga začrtali za bodočnost. V politiki je naš ideal od 1848 1. sem združena Slovenija. Z izvršitvijo tega našega organizacijskega načrta jo saj deloma, idealno dosežemo, dokler nam je ne da popolna federativna preosnovitev naše Avstrije. Ko bomo združeni v eni veliki politični stranki, nas ne bodo več razdvajale pokrajinske meje, ne nas motile v delu. Vsi bomo eno. Daj, nam Bog prej ko slej dočakati to srečno dobo.
Slovencem se nam ni več bati za obstanek. Vsedobri Bog nam je poleg neštetih dobrot dal najvzornejših nadpastirjev, nam je dal v pravem času požrtvovalnih voditeljev; storilo se je pri nas že veliko za katoliški napredek, da nadkriljujemo marsikateri večji narod. Vse to nam naj iznova vlije poguma, pogled na dosedanje uspehe naj vsepovsod na zgoraj in na zdolaj dvigne in pomnoži našo delavnost, da se bo prerodila, da bo napredovala, da se bo razcvetela v vsakem oziru naša mila domovina, naša katoliška Slovenija!
Izobrazbi.
0 Judih, i.
Gotovo ga ni »Domoijubovega« bravca, ki bi ne bil še ničesar slišal o Judih. Na semnje pride poleg drugih prodajalcev tudi tnož z zakrivljenim nosom, ki prodaja kos blaga za
10 goldinarjev, Kttiet pa reče: »Mož, Vi s|( Jud, ne dam več kakor 4 goldinarje« - j, blago je kupljeno, a vendar še predrago Doma se mu raztrga v nekaj tednih, in ljudje pravijo: To je bila »judovina«. Drugi jc sli§a ali bral o najbogatejšem človeku na svetu to je' judovski baron. Rothschild, čegar rodi bina ima dandanes nad 10.000 milijonov prc. ntoženja. Pogostorna se sliši o judovskem ča. sopisju, ki dela proii cerkvi, izpodkopuje nravnost iu državo. Tako je Jud znan dovolj, j spominjam se primere svojega očeta, ki je rekel, ako kdo izmed otrok ni hotel jesti kal« jedi: »Ko bi bil ti lačen, bi to jedel, kakor bi Jude v peklo metal.«
Kdo so torej Judje? Evo, kratko sijih zK0, dovino! Potomci Noetovega sinu Sema so zato jih imenujemo tudi Sentite in nje, ki se bore proti njihovemu vplivu antiseniite (pro tiseinite). Pod očakom Jakobom so stanoval v Mezopotamiji, kjer so prodali bratje Jožefa egiptovskim trgovcem. Jožef je dosegel na dvoru egiptovskih kraljev, faraoni imeni), vatlih, velike časti in je poklical za sebo. svoje brate. Pod Mojzesovim in Jozvetovin vodstvom so se izselili iz Egipta, kjer so st silno razmnožili in so iih radi tega faraoni stiskali, ter so odšli v Palestino v prednji Aziji, kjer so stanovali ob času Kristusovega življenja. Bili so večinoma samostojni, nekaj let pred Kristusovim rojstvom pa so priSli ped Rimljane. Zoper te so se 36 let po Kristusovi smrti (1. 69) odločno uprli Rimljani so prišli nad uporne Jude, opustošili deželo in razdejali mesto Jeruzalem in Salomonov tenipel. njih versko središče, kakor je to napovedal Kristus, da »kamen ni ostal na ka-menu«. Nad milijon Judov je padlo v tem uporu pod mečem in od lakote, okrog lOO.OOJ jih je bilo prodanih v sužnjost, kakor pripovedujejo, po 3f za en srebrnik. Tako so si Judje razkropili po celem svetu, ker so paši vedno upali na svojega odrešenika, se niso hoteli poprijeti poljedelstva, atnpak so bili trgovci, da bi vslučaju, da vstane v Palestini njih odrešenik in jim ustanovi novo kraljestvo, lahko pobrali hitro vse svoje in odšli v Palestino. A odrešenika ni hotelo biti, čakajo ga sicer še dandanes; a četudi pa jim svetnega kraljestva ni ustanovil nikdo, so postali vendar vladarji celega sveta s svojim denarjem. Poglejmo sedaj naprej, kakšno je
judovsko verstvo.
Marsikdo bi mislil, da se judovska ven loči od krščanske samo v tem, da ne priznavajo Kristusa in torej ne novega zakona, svetopisemske knjige starega zakona (starega testamenta) bi nam pa bile z Judi skupne. A temu ni povsem tako. Judje pravijo namref, da je Bog, ko je dal Mojzesu deset zapovedi na Sinaju, povedal še nebroj dostavkov, kite zapovedi razlagajo. Ti dostavki so se ohranili po ustnem izročilu farizejev; ko pa ie bilo judovsko ljudstvo razkropljeno po vsem svetu, je vse to ustno izročilo farizejev zbral v 5. stoletju po Kr. Jud Jehuda Hakcdoš in ta zbirka se imenuje Mišna. Pojasnilo k teran delu se imenuje Gemara, in obe knjigi tvorita skupaj t a i m u d, ki je Judom nekako jo, kakor nam sv. pismo. Nauki, ki se v ti kni® učijo, so taki, da bi jih morala država prei^ vedati. Kristjani se imenujejo notri živina, ni1! blago je blago brez gospodarja, in kdor prt] pride, ima nanj pravico. Prisege, ki jo je d« Jud kristijanu, ni treba držati. MorebitiV konnt znano, da je cerkev prepovedala posojati denar na obresti. (Ta prepoved se da"' danes seveda ne more vzdrževati, ker sice' ne moremo tekmovati z nebroj ljudmi, ki gospodarijo z obrestmi). Judu pa je prepovedano, posojati kristijanu denar brez obres« (Primerjaj »Židovsko nravoslovje po
|l|(|n« pri Uabrščku v Gorici za 211 vin.): vsem primerjaj J. Seidl, »Der Jude des p Jaiirliimdcrts«: iz te knjige imam večino odatkov.)
Kako pa je moglo to kristijanoiti ostati ,!(,, dolgo neznano? Zato, ker so Judje tal-niJ silno skrivali. Tahniid jc spisan v težko mevni araiiiejščini. L. 1660 ga je izdal v eniškcui prevodu prvikrat vseučiliški pro-:Sor Hisenmeiiger po 20letnem trudu. Judje j,' mu ponudili 10.000 dolarjev, ako knjigo repusti njim in je ne bo razprodajah Eisen-iciigcr denarja ni hotel sprejeti, na kar so remeteni Židje dosegli pri cesarskih sveto-avcili na Dunaju, da je bila knjiga prepove-ana. Pruski kralj Friderik I. je dal prevod I7(ii) šc enkrat pregledati po najboljših jezi-oslovcih, ki so vsi potrdili, da je prestava alančna. Tudi Judje sami so morali to pridati. na kar sc ie delo natisnilo.
A knjiga se ni razširila, bila je preučeno isaua in predraga. Hujše je zadel Jude proso r v Pragi dr. Rohling. Ta ni spisal učene niige. ampak pri prosto delo »Der Talniud-idc« I. 1873. Tu jc navedel nekaj stavkov iz dniuila. Judje so ntu pretili v pismih z unio-oni, v časnikih so pa vpili, da je to delo samo oljufija, da so stavki iz taluiuda napačno pre-lavljeni ali pa izmišljeni. Kaj je storil dr. Johling? 3000 mark je razpisal nagrado menili, ki lii dokazal, da je le en stavek na-laeno prestavlien. In teli 3000 mark se še ni Hilastil nikdo. A avstrijska vlada je.pod vpli-(iin Judov knjigo zopet prepovedala, in še r !. 1890 je bilo dovoljeno knjigo fcopet na-isniii. Od tedaj se piše tudi o Judih lahko bolj irosto, ker vlada uvideva satna, da ima od udov le škodo.
Seveda teh stavkov, ki opravičujejo go-ufijo, Judje ne smejo izvrševati javno. Ven-ar p.i ie pod vplivom talmuda vsa vzgoja >ri Judih, ec tiidi talmuda liarsikak Jud še irati ne zna.
Cesar se pa navzaine Jud iz talmuda, u je sovraštvo do kristijanov. Judje so oni, i zahtevajo najbolj: Križ iz šole. Judje so a čelu vsem glavnim prostozidarskim ložam. )ni zasramujejo krščanstvo iti vse njegove aprave najpodlejše v svojih spisih. Seveda n tudi med Judi taki, ki so popolni brez-erei; to so zlasti bogati Judje v mestih, udje v Palestini so večinoma zelo verni.
Ce obdelavamo judovsko verstvo, mo-amo povedati še, da Judje odrešenika še edno pričakujejo. Imajo že določeno rod-lino, iz katere bo izšel; a ta rodbina se jc iedaj silno razmnožila, tako, da Judje sami ie vedo, iz katere države naj pričakujejo jdrešenika. V Avstriji stanuje rodbina pričakovanega izveličarja y Sadagori, in vsako elo romajo ob judovskem novem letu Judje ia in prinašajo darov.
Kristjan Jud postane redkokedaj, a še akrat navadno samo, ker mu to bolje kaže. 'uiiajOani pravijo dobro Judu, ki se je dal vrstiti. »gcwasserter Jude« — »z vodo orno-•eni Jud«. Na ta način preslepi Jud kristijane, « pri njem kupujejo in da imajo do njega fccjc zaupanje.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR SE KMALU SNIDE.
Počitnice se bližajo h koncu. Ko bodo od-lln" miši dijaki zopet v mesto, takrat se bodo :°l'et usedli naši poslanci na brzoviake in po-",c|i na nuiiaj. Cas jc drag! Koliko nujnih stvari čaka zbornico. Vlada jc žc izvršila na-
črt, po katerem bode zbornica izvršila svoje delo. V prvi seji državnega zbora predloži vlada proračun. Vlada zelo želi, da reši zbornica poleg volilne preosnove tudi predlogo o podržavljenju Severne železnice. Parlamentarni krogi pa tudi žele, da reši zbornica predlogo glede »L!oyda« in pa »Donavske paro-brodne družbe«. Delegacije naj bi zborovale v drugi polovici novembra. Poljski listi poročajo, da upajo na rešitev predloge o podržav-lienjii Severne železnice kmalu, ko sc snidc zbornica.
ODSEK ZA VOLIVNO PREOSNOVO.
Tudi odsek za volivno preosnovo bo kmalu sklican. Listi poročajo, da bo že 12. septembra imel prvo sejo. Odsek bo delal po sledečem načrtu: Razdelitev volilnih okrajev za Češko in Moravsko, in morebiti tudi o vladni predlogi zakona, ki izpreminja paragrafe temeljnega zakona o državnem zastopstvu. Pričakujejo predlogov med njimi tudi onega o pliiralitctnem načinu volitev. A te predloge najbrže odklonijo, ker imajo namen,, da otež-kočijo volivno preosnovo. Ministerski predsednik Bek sc ie razgovarjal 5. t. m. popoldne s predsednikom odseka za volivno preosnovo, poslancem Plojem in s poslancem Orossom.
ČEŠKO-MAZARSKO POBRATIMSTVO.
Zbližali so se Cehi in Mažari na gospodarskem polju. Namen je, da pospešujejo češko in riiažarsko obrt in bojkotirajo nemško. Mažari nameravajo prodajati svoje surovine Čehom. Nemce zbližanje med Čehi in Mažari grozno boli. Priobčujejo dolgovezne članke, v katerih dajejo duška svoji jezi, da izgublja nemška industrija mažarski trg. Iz češko-ma-žarskega zbliževanja sc jc rodila že češko-mažarska industrijska zveza. Pospeševala se bo češka in mažarska trgovina, a nemška bojkotirala.
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN OGRSKO.
so se zopet pričela. Skrpucati hočejo nazaj, kar sc jc začelo vsled sitnosti nekaterih ogrskih politikov trgati. Koliko praznih potov iz Pešte na Dunaj in iz Dunaja nazaj v Pešto se je že storilo — da škoda za premog, ki so ga porabile lokomotive pri prevažanju ogrskih politikov. Čujemo, da bo šel zopet kmalu naš ministerski predsednik Bek v Fešlu nadaljevat pogajanja. Bek odpotuje danes na Se-mering, da se posvetuje s finančnim ministrom Koritovskim. Bek poroča kmalu tudi cesarju o zadevi. V soboto se pa odpelje Bek v Budimpešto kjer se prično pogajanja z Veker-lom. Poročal jc tudi že Vckerle o položaju. Avstrijska vlada je še vedno voljna, da sklene z Ogrsko nagodbo. Če pa vztraja Ogrska na stališču samostojne države, potem se bo postopalo z Ogrsko kakor s tujo državo.
DALMATINSKO VOJAŠTVO POMNOŽE.
Že večkrat smo v našem listu poročali, kako pomnožujejo vojaške čete ob naši italijanski meji na Primorskem, Koroškem in na Tirolskem. A zdaj nameravajo pomnožiti tudi vojaštvo v Dalmaciji, kjer je bilo do leta 1878 osemnajst bataljonov. Po okupaciji pa so znižali vojaštvo v Dalmaciji. A zdaj so pričeli že pomnoževati dalmatinske vojaške čete. Posadko v Kotom so žc pomnožili od treh na štiri bataljone. Ob cesarskih vajah sc pa najbrže še bolj prepričajo, da v Dalmaciji niso vojaške čet dovoli močne, ako nastane vojska.
PROTI »SVOBODNI SOLI«.
Praški kardinal kiiezonadškof Skrbenski je izdal proti -Svobodni šoli« pastirsko pismo,
ki naglasa: Nasprotniki groze katoliški cerkvi in veri v Avstriji. Delujejo nato, da odpravijo krščanski nauk iz šol, ki ima sedaj svojo določeno, dasi majhno učno dobo. Pristaši »Svobodne šole« pa nameravajo sploh odpraviti krščanski nauk iz šol, da postane šola brez-verska. Pravijo, da hočejo iz šol izključiti le klerikalce. A njihova trditev je zvita, ker kdo so klerikalci v šoli. To so duhovniki, ki poučujejo otroke v verskih zadevali. Katoliški stariši morajo nastopiti proti vsakemu napadu v tej smeri, ker pod .Svobodno šolo' se skriva društvo, ki ima namen, da 'oči šolo od vere. Žalostno jc, da so člani »Sv hodne šole« tudi osebe, ki bi morale biti temelji države in družbe. Pravijo, da hočejo vzgojiti nov rod, neodvisen od cerkve. Ta rod bi bil podvržen strastem, bil bi žrtev zapeljivcev. Pometija! bi razpad cerkve in države. Nadškof kardinal nadalje zapoveduje vernikom, naj ne pristopijo »Svobodni šoli« in ne podpišejo nobene prošnje društva. Priporoča vernikom končno, naj čitajo le knjige in časopise, ki priporočajo krščansko vzgojo otrok, udeležujejo se le shodov, ki razširjajo krščanski duh in naj volijo le kandidate, ki zastopajo krščanska načela. Otroci naj sc pridno pošiljajo v cerkve iu nai se jim daje doma lep zgled.
VELIKI DNEVI V ZAGREBU.
V	Zagrebu jc bila pretočeno nedeljo slovesu;) otvorjena hrvaška deželna gospodarska razstava. Za kmetovalce bo razstava zanimiva in poučna od 15. do 19. t. m., ko se razstavi tudi goveja živina, prašiči, konji in perutnina. Kmetijska podružnica v Novem mestu prireja skupen kmetijski izlet. - - Obenem z otvoritvijo razstave se je vršil v Zagrebu tudi vscslovanski sokolski shod. Na pojedini se jc povdariala potreba skupnega nastopa Slovanov proti prodirajočenui nemštvu. Vseh gostov ie bilo toliko, da jih mnogo ni dobilo prenočišča.
KATOLIŠKI SHON NA NEMŠKEM-ČEŠKEM.
Šesti katoliški shod v Hebu na Češkem sc jc izvršil dosti sijajno kljub demonstracijam nemških narodnjakov, ki so prav kot naši liberalci nagajali in se ogrevali na lastnem shodu za svobodno, brezversko šolo. Katoličani so ustanovili krajevno skupino »Katoliškega šolskega društva«. Udeležencev je bilo 4000; v slavnostnem sprevodu pa je bilo zastopanih 65 društev s 27 zastavami in z desetimi godbami. Posebno zanimivo iz govorov je to, da so ostro govorili proti gibanju »proč od Rima«, ki je ob enem gibanje »proč od Avstrije«« in proti »svobodni šoli.« Velevažna so bila tudi zborovanja, pri katerih sc je govorilo o ženskem vprašanju. Sklenili so ustanoviti »Žensko zvezo za Nemško - Češko«. Neki govornik jc naglašal, da je domače ognjišče glavni ženski poklic. Od žene-matere je odvisen blagor mladine in človeštva. Zato ie po svojem glavnem poklicu ženska enako-piavna moškemu. Vzor krščanske ženske je izvoljenka med ženami Marija; čim bližje Mariji, tembolj izpolnuje krščanska žena svoj poklic. Krščanska ženska jc poklicana, da razširja krščanskega duha, da spoštuje žuljevo delavčevo roko in nezakrivljeno revščino, da zaničuje lenobo, da jc apostol v rodbini in da v njej vzdržuje vernost.	—
POMNOŽENO VOJAŠTVO V BOSNI IN HERCEGOVINI.
V	Bosni in Hercegovini nameravajo pomnožiti vojaštvo za 70.000 inož. Deželi raz-dele v dva poveljništva armadnih zborov s sedežem v Sarajevu iu Mostaru. Uradnikom
deželne vlade so že naročili, da se morajo učiti albanščine, da jih lahko porabijo v potrebi za tolmače. Torej Avstrija je vendar enkrat začela malo škiliti na Balkan in to ob času, ko se hodijo bosanski mohamedanci klanjat turškemu sultanu.
CARINSKI SPOR MED SRBIJO IN AVSTRIJO.
še ni končan. Pogajanja se vlečejo že cele mesece, pa brez posebnih uspehov. Zadnje kar moramo poročati je to, da na predloge, ki jih je poslala srbska vlada na Dunaj, še ni odgovora. Srbska vlada jc priznala glede tarifov vse, a zahteva popolno svobodo pri nabavi topov in streliva. A avstrijska vlada s tem ni zadovoljna in je zato mogoče, da naša in srbska vlada ne skleneta trgovske pogodbe.
BORIS SARAFOV O POLOŽAJU V MAKEDONIJI.
Načelnik bolgarskega makedonskega odbora Boris Sarafov je izjavil o položaju na Balkanu: V Turčiji in v Makedoniji so anarhistične razmere. Naš namen je bil: Proč s turškim jarmom! Da ga dosežemo, smo organizirali odkrito vstajo z geslom: »Makedonija Makedoncem!« Preskrbeli smo z orožjem prebivalstvo po vseh krajih in ga obvestili o načrtu. Zahtevali smo, da morajo vsi molčati in ne smejo ničesar izdati. Izdajavce smo usmrtili ne glede na narodnost. A izmed 100 oseb jih je ostalo zvestih nad devetdeset. Napadi na železniške vlake v letu 1903, so imeli namen, da spozna Evropa naše vstajo in da uničimo Turčiji sredstva, s katerimi bi dova-žala vojaštvo.Železniške družbe so bile vselej obveščene o nameravanih napadih in pozvane, naj prenehajo z osebnim prometom. Zdaj stojimo pred novim dogodki. Nameravamo novo vstajo. Pridružilo se bo vstaji 10 do 15 tisoč oboroženih oseb. Turških skupnih oddelkov ne nameravamo napadati in se hočemo izogniti vsake resne zaveze. Zahtevamo samostojno Makedonijo, bodisi pod danskim, švedskim ali kakim drugim princem.« Torej pričakovati smemo, če naj vrjamemo Borisovu, iz Balkana krvavih novic.
POSTOPANJE NEMCEV PROTI POLJAKOM.
Postopanje Nemcev v šolah na Poznani-skem je nad vse drzno. V nekem kraju je silil učitelj šolsko mladino, moliti očenaš v nemškem jeziku. Par otrok tega ni storilo, češ, da nemškega očenaša ne znajo. Zato sta bila za kazen dva dečka neusmiljeno tepena. V Lab-šinu se je zbralo do 300 starišev in se v tem oziru posvetovalo. Sklep so poslali svojemu nadškofu in pruskemu naučnemu ministru.
RUSKO VPRAŠANJE.
Zastonj pričakujemo veselih novic iz Rusije. Mi bi radi videli, da bi nam došla iz Rusije poročila, da so nemiri prenehali, da se vojaštvo nič več ne upira, da zarotniki ne mečejo nič več bomh. in sicer to zato, ker je padlo rusko samodrštvo, ker car dal ustavo, ker se je tako dala širšim slojem svoboda --— toda zastonj!! Vsak dan nam donaša žalost-nejša poročila. Če danes čujemo da je bil ustreljen predsednik okrajnega sodišča tam in tam, in jutri zopet beremo, da je v Orodnem nekdo vrgel med policiste bombo, se nam ne zdi še tako čudno, a žalostno se bere dan za dnem, o velikih delavskih nemirih in o napadih na vojake in na vojaške straže. In zato se nam prav nič čudno ne zdi, če
CAR 2IVI V VEDNEM STRAHU
pred napadi. Kakor koga zasliši, nosi vedno fino oklepno srajco. Blizu mu ne sme priti
nihče. Izprehaja se vsak dan na travniku, ki je strogo zastražen z vojaki. Na travniku ni ne dreves in ne grmov, tako, da opazijo na daleč vsakega, ki se bliža carju. Trepov je ukazal, da morajo vojaki ustreliti vsakega, ki stopi na travnik med tem, ko se izprehaja car po njem. Prejšnji teden je poslala carica svojo zvesto služkinjo k carju na travnik z važnim poročilom, ker je mislila, da jo puste k carju. A komaj je stopila na travnik, so jo ustrelili vojaki.
KAJ PRAVI RUSKA VLADA K NEMIROM.
Ruska vlada izjavlja, da uporniško gibanje ne izprenieni končnih vladnih načrtov. Hudodelstva se morajo nemudoma zadušiti. Ker ne zadošča v sedanjih razmerah redno srdnijsko postopanje, so potrebna začasna določila o delovanju sodišč po krajih, kjer je razglašeno vojno in pomnoženo varstveno stanje. Vlada hoče. da nastane nov red po zakonih in pametni svobodi. Glede poljedelskega vprašanja omogočuje vlada krajevnim poljedelskim komisijam, naj takoj izboljšajo položaj kmetom, ki nimajo dovolj zemljišč. Vlada hoče rešiti tudi judovsko vprašanje.
SSSšži,
Listek.
Kako je dobil stric Komolček ukradeni denar zopet nazaj.
(Morijan.)
Gotovo je zelo lepo in prijetno, če gre kmet s svojo kravico v semenj, jo tam dobro proda in dobi zanjo lepe denarce. Domov grede premišlja po vrsti, kako bi se denar najpametneje obrnil. Streha kaže že gola rebra — dobro bi jo bilo popraviti; v svinjaku še ni prašičkov, in ženi je dolgčas po njih — treba jih bo kupiti; orodja ni pravega pri hiši — nabaviti bi si ga moral. Tako premišlja. Vse bi rad, a denar, ki ga je vrgla kravica, ne zadostuje za vse. — Ni pa prijetno, če kmet pride s sejma domov, položi skupi jene denarce na mizo ali kamorsibodi, a zjutraj ko se zbudi, ni nikjer lepih denarcev. To ni prijetno. So namreč na svetu ljudje, ki nimajo niti krav, niti telet, niti denarcev, pač pa imajo prste in te rabijo prav pridno in previdno, dasi jim je to prepovedano po božjih in cesarskih postavah.
Tako se je zgodilo tudi stricu Komolčku. Imel je kravico, jako čedno in dobro kravico. Dolgo je bila že pri hiši, in zelo rad jo ie imel, pa dogodilo se je, da mu je zmanjkalo denarja. Peljal je torej svojo kravico v semenj in dobil tamkaj zanjo stoinpetdeset goldinarjev in dal po vrhu za »likof« še za par poličev vina.
Vesel in zadovoljen je bil stric Komolček. Vzel je slovo od svoje sivke, zavil denarce v veliko rdečo ruto in malo ginjen od dobre vinske kapljice ves srečen odšel proti domu.
Doma je pred ženo še enkrat razvil rdečo ruto, še enkrat preštel denar, in žena je z velikim zadovoljstvom pogledala na vsak bankovec, ki se je izmuznil izpod debelih Komol-čkovih prstov. Nato je zopet denar zavil, kakor je bil popred zavit, dejal ga na oknovo poličico, postavil nanj kos opeke in poln lepih mislij legel v posteljo.
Oj ti Komolček, zakaj se nisi spomnil, da se denar ne devlje na okno! Oj ti Komolček,
zakaj nisi vedel, da te nekdo pod oknoni op: zuje, željan tvojega denarja!
Spal le potem Komolček vso dolgo nt trdno in brez skrbi, kakor jazbec v svojem b logu polnem sladke koruze. Ko je pa zjutr pogledalo skozi okno rajsko solnce in Komo čka nekoliko pošegetalo pod nosom, je vsta in prva njegova pot je bila do oknove polic kamor je bil sinoči položil denar. Toda, groza! Kos opeke ie ležal na tleh, šipa je bi ubita, in velika rdeča ruta z vso svojo vsebii je bila izginila v nikdar siti žep nočnega tat
Takrat pa stricu Komolčku ni bilo vi tako .prijetno pri srcu kakor prejšnji veže Vdaril se je po glavi in si dal grd priimek -tepec. Milo in hkrati jezno je pogledal sko okno, potem pa tako čudno zatulil, da je žf niča vsa preplašena prihitela izpred peči sobo.
»Kaj ti je?«
>»GIej, okradena sva!«
»Za Boga!«
In potem se je vsulo kakor toča neštet nelepih besedil in priimkov, bodisi zasluženi ali nezasluženih z ženinega jezika na ubogeg Komolčka.
»Ali se denar spravlja na okno? Tepec tatu si ga bil postavil prav pred nos. Ne vem kaj bi s teboj, grdoba grda! Tako lahko mišljen! Vse bo šlo, če boš tako delal.«
Komolček se je stiskal v kot kakor jež i se venomer Izgovarjal, da je imel doslej svoj sosede za poštenjake, in če se ravno zgodi, d; niso vsi taki, Bog jim pomagaj! »Denar sebi pa že dobil nazaj!«
»Glupec, precej zdaj ti ga bodo prinesli.
Nevilite ni bilo ne konca ne kraja.
Kmetje so pridrveli skupaj, pomiloval Komolčka in bili veseli, da tudi oni niso pro dali svojih krav. Bilo bi se jim morda enaki pripetilo. O tatu pa ni bilo ne duha ne sluha ker ne pridejo vse ptičice poslušat, če jim ši tako milo žvižgaš.
Tako ie bil denar izginil. Pravijo, da j( stric Komolček hodil tiste dni po vasi s pove-šeno glavo in dolgim obrazom, na hrbtu pajf imel roke prekrižane. Vedno in vedno je go voril o ukradenih denarjih. Pripovedujeio tudi da je stric Komolček takrat kadil najslabši tobak, kar ga je bilo v vasi dobiti. Čudno, da je sploh kaj kadil.
Naenkrat pa se je obrnilo na bolje, in Komolček je zopet dobil upanje. Po vasi ie poči! glas: »Medičar, stari čarovnik iz Golobincje tu.« Staro in mlado je vrelo skupaj v Fižol-kovo krčmo, kjer bode Medičar razkazoval svoje umetnije. in Komolček je premišljal: »He, on zna! Prav rad mi bo pričaral denar nazaj in zasačil tatu. Saj mu bom plačal!« Še! je in ni se motil.
Menite, da je bil Medičar res čarovnik? Da, za lahkoverneže, in taki so bili s stricem Komolčkom vred vsi moški in ženski prebivalci tiste vasi. Sicer moramo priznati, da je bil Medičar pretkan in zvit kakor kozji rog, in hitrost, s kakoršno je delal svoje čarovnije, je preslepila tudi najopreznejšega glcdalca. Poznali pa so ga v tisti okolici vsi, in tudi on je vse poznal. Hodil je mnogo po svetu -a vedno v svoji domači kmetiški noši — in se tako naučil svojih umetnostij, dobil počasi glas čarovnika in si na lahek način služil denar. Bil pa je tudi dober. Ni zahteval plačila od vseh gledalcev, in tisti, ki so imeli v žepu na-mestu denarja hlačne gumbe, so smeli gledati zastonj in po vrhu so dobili tudi tam še kozarec vina.
»Mene tako nič ne stane«, jih je Medičar večkrat slepil, »naredim ga lahl^o iz čiste stii-denčnice kolikor ga hočem, in zato ga kakemu ubogemu pivčku prav rad postavim kozarček pred nos. Naj bo revež vesel!« In kakor je rekel, tako se je zgodilo. Naenkrat se je snre-
icnila steklenica polna vode pod njegovim jrodejiiini klobukom v steklenico polno vina, i kdor ga je pil, ni mogel dovolj prehvaliti jcgove »pristnosti«.
Tudi tisti dan je imel Medičar pri Fižolku se polno gledalcev okrog sebe. Med njimi je II, kakor rečeno, tudi stric Komolček. Oh, ta ledičar in njegovo čaranje! Kaj takega pa še e! Vzel je v roke dve jajci, in komaj jih je bil. žc sta skočili iz lupine dve majhni zeleni liiici, da so ženske od strahu in začudenja ljupno zakričale. Čarovnik ju je vjel, v rokah a sta se mu spremenili v dva debela oreha, tri je čarovnik oreha in vsem navzočim po-azal dvoje belih jedrc. Povžil je jederci, a iknili mu menda nista bogvekako, ker se je ikoj začel daviti na vse pretege. In glejte idol Iz ust so se mu začeli usipati na mizo di srebrni tolarji in njihov žvenket se je izlegal po sobi.
»Joj, joj! Bog nas varuj! Bežimo!« Tako vpilo po sobi vse vprek. »Vrag, hudobec to Ia!« Komaj so se pomirili.
Čarovnik pa je stopil k dvema fantoma, isnil vsakemu en tolar v roke, češ, naj po-ačata svojo pijačo. Poklicala sta veselo krč-arja Fižolka, a v Fižolkovi roki je denar iz-nil in ni ga bilo nikjer, fanta sta žalostna edala, ljudstvo se jima je smejalo na ves as. Pa kaj jima je rekel čarovnik: »Pridno »lajta! Prisluženi denarji imajo več teka in peha, kakor darovani in poleg tega — še ■ičarani.«
Vse te in podobne čarovnije je gledal tisti ežer stric Komolček z odprtimi očmi in z od-1imi usti, se čudil in večkrat pritajeno sam i-se zamrmral: »Ah, ko bi znal pričarati tudi »j ukradeni denar nazaj!«
Kar naenkrat je v sobi nekdo zavpil: »Iz :pa mi je ukraden denar.« Vsi so se spogle-ili, ob enem zavpili, in čarovnik jih je ko-aj pomiril.
»Najbrž bo denar v razdrapani copati are babice«, je rekel čarovnik. Zasmejali so Šli so gledat pod posteljo in ga v resnici ibili v copati; zato pa tudi smeha ni bilo
inec.
Takrat se je pa tudi stric Komolček oju-ifil, stopil pred čarovnika in mu iz dna srca zodel nadlogo, ki ga je zadela. Prav lepo ie prosil, naj mu kakorkoli pomaga doukra-inega denarja, ker je revež. Medičar je skomizgnil z ramami, kakor da imel malo upanja, potem pa dejal: »Ce je iz vasi ali bližnje okolice, denar gotovo bite nazaj; če je pa tat tujec, težko, da bi ga kdaj videli.«
Sosedje so se spogledali. »V vasi mora tat, saj ni bilo tujca pri nas morda že dva escca«, tako so zatrjevali, a obenem jim je ' srcih ležala bojazen, kaj se bode iz vsega v''o in sram jih je bilo, da mora ravno njihov «ed biti tat.
Medičar je pazljivo poslušal njihove' ®ke in precej se mu je zdelo, da mora biti |med gledalci, saj je bila itak vsa vas sko-i skupaj. Sel je takoj na delo. Vzel je iz no-uijega žepa črno škatljico, iz nje pa čudode-1 korenček in ga zavil v kepo voska. Zra-j1 ie mrmral nerazumljive besede. Zmes je "Potem stricu Komolčku s takim-le naroči-11: »Pomažite s to kepo nekoliko hišne duri vsa drevesa svojega vrta. To bode poma-ll0' Tat mora prinesti ukradeni denar v treh ™ nazaj in ga položiti pod največjo hruško, na vrtu. Ce ga ne prinese, dalje, če ga ne 'nese v treh dneh, in če ga ne prinese na jenjeni prostor, zrastla mu bode na hrbtu velika kakor mernik in sosedje ga bodo 'Nehovali venomer: »Kradel je, glejte ga, zdaj nosi na hrbtu, pa ne more odložiti!« 'se bo zgodilo tako gotovo, kakor gotovo 51 iaz Medičar, kajti že tridesetim takim ti-
čem, ki so imeli predolge kremplje, sem pričaral grbe na hrbet. — Stric Komolček, le potolažite se, storite, kakor sem vam ukazal in bodite brez skrbi! Tretji dan, a ne prej, pojdite gledat, — denar bode tam, kakor pravim. Ce ga pa ne bo, boste še isti dan spoznali tatu po grbi, in denar bodete vedeli pri kom iskati.«
Vsi so se čudili in bali in se polagoma začeli razhajati. Stric Komolček je vzel čudodelni »Kolomon«, si zadovoljno pomel roke in odšel domov. Precej drugo jutro je storil, kakor mu je bilo rečeno. — Pa še nekdo drugi je šel domov, sam in zamišljen, in ne tako brezskrben in korajžen kakor stric Komolček, ampak poln skrbi in strahu. To je bil kajžar Kuz-tnec. On je bil utrl tisti večer šipo, stegnil skozi njo svoje dolge prste in odnesel ruto s Koinolčkovim denarjem.
Zato Kuzmec po noči ni mnogo spal. Sanje so ga mučile, grozne sanje o ukradenem denarju in prerokovani grbi. Ko se je zjutraj zbudil, se je najprej potipal po hrbtu. Zdel se mu je že nekoliko otekel, in pošteno ga je zaskrbelo in skrbelo ga je ves dan. Drugo jutro, glejte čudo, mu je bila že kamižola prekratka, in šivi so pokali, če se je količkaj pretegnil. Pogledal se je v ogledalo in razločno je videl na svojem hrbtu — grbo. Samo še malo majhna je bila. »Kaj, bo, kaj bo«, je stokal sam pred seboj. Med ljudi si ni upal, da ga ne bi spoznali, in oči je imel uprte vedno v tla. Kri mu je vedno bolj silila v glavo in hrbet, in vse žilice po životu so se gibale. Kuzmec je bil revež in bi bil tudi ostal, kajti prav gotovo bi bil dobil na hrbet grbo kakor mernik, da ni poslušal svoie vesti, ki ga je vedno bolj silila: »Nesi nazaj, ni tvoje! Nihče ne bo vedel, da si ti ukral! Če ne neseš, spoznali te bodo vsi in te dražili, kakor je rekel Medičar!«
In res je nesel nazaj. Ves prestrašen se je splazil tretjo noč na Komolčkov vrt, privzdignil pod največjo hruško kamen in dejal podenjruto z ukradenim denarjem. Precej je bil bolj miren in lažje mu Je bilo pri srcu. Kri mu ni več vrela po životu, in tudi žilice so se umirile. Tako je bil rešen čarovnikove prerokbe in njegovega prokletstva.
To je bil Komolček drugi dan vesel. Ko je zagledal pod kamenom svojo rdečo ruto, so se mu razširile prsi, zakipelo mu je srce, in na glas je zavriskal. »Juh, ga že zopet imamo! Ta Medičar pa zna!« Odslej je veroval v njegove umetnije bolj, kakor v ne vem kaj. Kdor bi mu bil kaj oporekal, bi ga bil stric Komolček pošteno ozmerjal in se ž njim spri do smrti.
Medičar pa je bil res dobro naredil za oba: Komolček je prišel do ukradenih de-narcev in bil vesel; kajžar Kuzmec je bil pa tudi vesel, ker je obdržal svoje prejšnje dobro ime in nihče ni vedel, da je bil on izmaknil Koinolčkove denarje. Stric Komolček je sicer tu ali tam malo premišljeval, kdo se Je bil tako daleč izpozabil, pa na Kuzmeca ni prišel, ker sta bila prijatelja.
Pravijo, da se tatvine v tisti vasi dolgo, dolgo niso več dogajale. Dandanes pa bi imel Medičar povsod jako mnogo opraviti in na tisoče grb bi vsako leto iahko pričaral predrznim tatovom na hrbte.
Navodila, kako se naj ravnamo v času nevihte. Po nasvetu zdravstvenega učitelja je najprikladneje, da smo v slučaju nevihte v sredini sobe. Ako nas nevihta zasači na prostem, korakajmo enakomerno dalje. Nevarnost postane večja, ako se pustimo v tek, še bolj pa. ako obstanemo na mestu. Izogibati se moramo gričev hi stoječih voda. Jako po-gostoma se svari vedriti pod drevesi. Posamično stoječa drevesa so v tem oziru zlasti
nevarna. Sicer pa je nevarnost, da udari strela v drevesa, odvisna od različnih vrst drevja. Najbolj privlačuje strelo hrast. Označimo privlačnost strele pri bukvi z 1, tedaj moramo postaviti za igiičasto drevje število 9, za javor in lipo 12 in za hrast število 34. To različ- * nost provzročuje notranja sestava dreves. Ako je mogoče, bodimo najmanj pet do šest metrov oddaljeni od najbolj zunanjih vej do-tičnega drevesa. Da si zmanjšamo ter se iz-nebirno strahu pred nevihto, v to nam služijo nekatera občna razinotrivanja. Dasiravno se je število strele v zadnjih letih, kakor nam dokazuje statistika, znatno povečalo, vendar udari ista v Nemčiji letnih samo 200 do 300 oseb in med temi jih usmrti 50 do 100 oseb. Izmed enega milijona poslopij poškoduje strela v Nemčiji na leto samo 271 do 404, kakršna je baš okolica. Iz tega je razvidno, da le malokoga zadene strela. — Bliskov, ki se označujejo le z gromom, naj se ne strašimo, ker blisk mnogo preje zapazimo, kakor zaslišimo gromenje. Pa tudi vsi bliski, katere vidimo, niso nevarni. Kajti ker se širi svetloba v sekundi s hitrostjo 304.000 kilometrov, tedaj mora tudi blisk v tistem trenutku, ki nas loči od njega, ako leti v smeri proti nam. Vsak blisk torej, ki ga vidimo, jc že dosegel drug cilj. Končno smo nekako pomirjeni, ako vemo, v kaki razdalji se spuščajo strele. To se lahko izračuni na jako enostaven način; kakor znano, znaša hitrost svetlobe v eni sekundi 304.000 kilometrov, hitrost glasu znaša pa le 340 metrov v istem času, moramo torej le število sekund, katero preteče med časom, ko se zabliska in zagrmi s hitrostjo, s katero se širi glas, torej s številko 340 pomnožiti in tako dobimo v metrih daljavo, iz katere je prišel blisk. Še enostavneje dobimo to daljavo, ako računamo na vsake tri sekunde, ki so pretekle potem, ko smo opazili blisk, približno 1 kilometer.
Preiskovalca Južne Amerike r^dom Hrvata. Pod naslovom »Mision cientifica Cro-ata« je zapala Mirka in Stevo Seljana, ki sta oba Hrvata in brata, častna naloga, preiskati nepoznane kraje, ki leže med rekama Tapajoz in Xingu. Svrha ekspedicije je zlasti vprašanje, je-li mogoče spojiti z zemeljskim potom dolino rek Amazona in Rio de la Plata. — Spremstvo sestoji iz 14 oboroženih mož in 15 pravih Indijancev, ki jih bodo vodili. 45 dobro natovorjenih volov nosi hrano in ostale življenjske potrebščine. Ekspedicija bo trajala deset do dvanajst mesecev in je zelo važna. Gotovo je namreč, da je v teh neznanih krajih mnogo zlato nosečih rek in istotako pod zemljo več ali manj bogatih rud. Kraji so pokriti z pragozdi, koder se skrivajo še tisti stari domačini, ki se niso mogli na noben način seznaniti s kulturo in so se umikali globlje in globlje v notrino pokrajin. Poleg tega pa ima ekspedicija mnogo pomena za geografijo in etnografijo.
Uničevanje škodljivih mrčesov na Srbskem. Učenci ljudskih šol v Srbiji so pokončali že to leto 21 milijonov metuljev. Ministrstvo za narodno gospodarstvo plača za vsakih 500 metuljev 0.20 dinarja. S tem je storjena velika korist za sadno drevje. Tudi na Kranjskem in Štajerskem in drugod so letos uničili šolski otroci ogromno hroščev in stične mrčesi.
Zavisti vredno mestece je Kllngenberg
na Majni. Baš zdaj javljajo časopisi, do dobi vsak meščan Klingenberga 400 mark od čistega dobička mestne lončarne. Občinskih do-klad v Klingenbergu sploh ne poznajo.
Razgled po domovini.
Voditelji tolpe, ki jc tulila na III. slovenskega katoliškega shoda dan pred »Mestnim domom« so bili med drugimi — čuite in strmite znani gostilničar Kolenc, prej bivajoč v Goričanih pri Medvodah in sedaj iinajoč gostilno »pri Tigru« v Ljubljani, veleposestnik Jarc iz Medvod in kričavi — sorški učitelj Urmek, ki ne sme nikjer manjkati, kadar je treba nastopiti proti slovenskemu katoliškemu ljudstvu. Radovedni smo, koliko časa bo deželni šolski svet še prizanašal temu človeku, ki je že toliko gorja, prepira in sovraštva zanetil med ljudmi. Treba bo, da naši poslanci nekoliko vest izprašajo merodajnini gospodom v deželnem šolskem svetu, ki so videti gluhi in slepi.
Ljubljanski župan Ivan Hribar je v imenu Ljubljane podaril hrvaškemu sokolstvu v Zagrebu srebrn lipov venec. Naj bi slovenski Sokoli posnemali hrvaške in češke brate Sokole tudi v tem, da se ne bodo vmešavali v politiko ter razbijali naše shode, kakor so to storili jeseniški Sokoliči in kakor delajo ljubljanski Sokoli, ki so najzvestejši privrženci propadle Tavčarjeve stranke.
Pevsko društvo »Ljubljana« je priredilo izlet 8. t. m. v Zagreb, kjer je priredilo v zvezi s hrvaškimi pevskimi društvi lepo veselico na korist istrske Ciril-Metodove družbe.
Postojnsko jamo je obiskala nadvojvo-dinja Marija Terezija s svojimi otroci. Meseca avgusta je obiskalo jamo 6202 oseb.
Surovost socialnih demokratov. Pri raznih prilikah so pokazali socialni demokratje, da so jako surovi zlasti proti tistem, ki ne gredo slepo za njimi. Njihovo surovost so občutili nedavno krščanski delavci.in delavke iz Vevč. Obmetavali so rdeči sodrugi naše ljudi z kozarci, vrčki, kamenji in par delavk so ranili do krvi. Kaj bi šele bilo, ako bi ti ljudje dobili večjo oblast iu zmagali v posameznih zastopih! Toda ne mislimo, da so socialisti samo pri nas tako surovi, tudi drugod sc odlikujejo po tej »čednosti«. Nedavno je sodišče v Pilznu na Češkem obsodilo šest socialnih demokratov radi nečuvenega iu krutega postopanja z nekim delavcem, ki ni bil njihovega mišljenja. Ti hudobneži so delavca zvezali, z gorečimi vžigalicami ga pekli po nogah iu drugih delih telesa, celo goreče žve-plenke so mu pokladali v nos in mu prizadeli na ta način mnogo nevarnih ran. Vsak pošten človek se mora obrniti od take posurovelc stranke.
V Škofji Loki bodo ustanovili meščansko godbo.
Dolenjci na zagrebški razstavi. Kmetijska podružnica v Novem Mestu priredi prihodnjo nedeljo 16. t. m. skupni obisk Dolenjcev k zagrebški kmetijski razstavi. Upati je povoljne udeležbe.
Kdo pa so socialni demokratje? Socialni demokratje so pomagači in priganjači Judov. Zidjc si namreč hočejo osvojiti ves svet in pri tem jim gredo na roke sodrugi ali rdeči bratci. Radi tistih g.rošev, katere plačujejo židje voditeljem socialnih demokratov, so ti pripravljeni jim prodati delavstvo in drugo ljudstvo, ki gre za njimi. Socialni demokratje so nekoč napravili sprevod po Dunaju. Iz nekega poslopja se prikaže bogata Židinja, sprevod se ustavi, zastava se nagne v pozdrav Židinje, ki pripne trak nanjo in socialisti gredo ponosno dalje z židovskim trakom. In kateri so pa voditelji socialnih demokratov? V Avstriji Zi ddr. Adjer na Dunaju, v Nemčiji Zid Singcr, drugi voditelji so Ellcubogeii, Ingwer, Khon, Aron itd. sami pristni Zidje. Voditelj
slovenskih socialnih demokratov je Etbin Kristan, ki ima ravno toliko vere. kakor Zid Adler. Ubogo delavstvo slovensko v Zagorju, Trbovljah, Idriji in Ljubljani pa zaslepljeno tava za hlapci židovstva, ki ga tako grozno izkorišča.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1906 7 v kn. šk. gimnaziji v zavodu sv. Stanislava.
Vsi učenci naj se zglasc pri ravnateljstvu tekom dne 17. septembra do 5. ure zvečer. Ponavljalni izpiti se prično dne 17. septembra ob 8. uri zjutraj; sprejemni izpiti za prvi gimnazijski razred pa ob 10. uri.
Razširjajte in berite katoliške liste. Na III. slovenskem katoliškem shodu se je priporočalo delati z vsemi silami za razširjanje dobrega časopisja. Sedaj pa na delo! Vsakdo naj stori svojo dolžnost in agitira med znanci in prijatelji za dobre časopise. Ogibajte sc pa hiš, kjer leže brezverski liberalni listi, ki so božji sovražniki in tiidi vaši.
Graščino Radelco na Dolenjskem, last ljubljanskega veleposestnika Karola Kavšeka, so kupili trije kmetje za 92.000 kron. Ti trije posestniki so: župan Jožef Pungaršič, Janez Novak in Frančišek Weiss.
Društvo cerkvenikov je imelo sestanek ob priliki III. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Udeležilo se ga je lepo število starih in novih članov ter organistov. Razprava je bila zelo živahna. Razdelile so se potem društvene knjižnice s pravili in nato je sledilo vpisovanje novih članov.
Ubilo je v Tržiču predilničnega delavca Lovra Zaplotnika.
Umrla jc v Ljubljani pretekli teden g. Barbara Kopač, dobrosrčna »Pavškova mama«. Pokojna je rada pomagala dijakom, ko jc bila še v boljših razmerah. Naj počiva v miru!
Več vojaških vlakov je vozilo pretekli teden vojake od orožnih vaj.
Blejski župan g. P e t e r n e I jc odstopil.
Roparski umor v Ljubljani. Med Jane-ževini hmeljem v bližini novega pokopališča so našli pretekli teden mrtvo žensko s prerezanim vratom. Dognalo se je, da je umorjena 40 let stara dekla Neža Mlakar od Sv. Duha pri Krškem, ki je nazadnje služila pri g. Flegarju, gostilničarju na Zaloški cesti. Morilce jc 23 let stari hlapec vinske kleti ge. Je-gličevc, po imenu Alojz Zupevec iz Trške gore. Morilca so prijeli in je že priznal popolnoma hladnokrvno strašno dejanje. Policija je prišla na sled morilcu po neki ženski, ki je za umorjeno pisala Zupevcu pisma. Mlakarjeva je bila v blagoslovljenem stanu že osmi mesec. Zupevec se je hotel je znebiti, zato jo je izvabil na polje ter ji z brivsko britvijo dvakrat prereza! vrat. Pripoznal je tudi, da jc mrtvi ženski vzel 16 kron. V soboto 1. t. m. ga je iskal nek postrešček v kleti. češ. da ga nekdo čaka. Pnonoči v soboto je izvršil ta umor. Še v torek mu je nagajala natakarica, če je govoril z dotično osebo, ki ga je iskala po postreščeku, a vzel je v roko kredo, narisal križ, mignil z roko iu rekel: »S tisto je pa že vun«. Nikdo ni slutil, da ima na vesti tak umor, ker se je obnašal popolnoma navadno in se šalil in vedno smejal. Morilca so izročili deželnemu sodišču, a prej so ga fotografirali. Tudi umorjeno, katero so že črvi jedli, so naslikali. Pravijo, da je njen mož v Ameriki, in da ima ^e dva otroka. Vsa hvala gre policiji, ki je tako naglo zasledila morilca, ki zasluži najstrožjo kazen.
Belokranjska železnica. Železniško ministrstvo je dalo gg. ekscelenci grofu Iv. Harrach, dr. Iv. Šusteršiču, Franu Šukljeju,
dr. Alojziju Honianu, lv. Hribarju in .ložeiti Lenarčiču za eno ieto dovoljenje .za teli-nične predpriprave železnice od postaje Nov« mesto preko Semiču iu Gradaca do Metlike z postransko progo od Grr.daca do Črnomlja.
+ Krvavi izgredi ob prihodu dalmatinskih Sokolov na Reko. Iz Reke poročajo: Dnt! 4. septembra ob 10. uri zvečer je dospelo 7Ui dalmatinskih Sokolov iz Zagreba. Policija se jc trudila na vso moč, da bi preprečila vsak nered. Prepovedala je razviti zastave. Preti kolodvorom se je zbrala ogromna množina Ijudij. Sokoli so hoteli z razvitimi zastavami preko mesta in so klicali: »Živela hrvaška Reka!« Navzoča množica je odgovarjala nato z žvižganjem in metanjem kamenja. Prišlo je do, spopada in Sokoli so streljali s samokresi. Na: Adamičevem trgu so napadli kavarno »Evropo«. En vojak Jelačičevega polka je vrgel v okno stol. Nato so tulili Sokoli v kavarno in znotraj vse razbili. Isto so storili po drugih lokalih in vpili: »To so hrvaška tla!« Mnogo oseb je ranjenih. Vojaki so potisnili Sokole k morju, kjer so se vkrcali. Več Sokolov je aretiranih.
Pri reških izgredih je ranjeih 50 60 in med temi več težko. Italijani so nalašč izzvali spopad. Supilov brat je branil zastavo iu za-dobil pri tem s sabljo od policaja tri težke udarce.
— Izpremembe v frančiškanski provitt-ciji. Premeščeni so: V Ljubljano: P. livgen Stane t, p. Albert Pire; na Sv. Goro: p, Adalbert F 1 e r e, Oton Kocjan;' v Novo Mesto: gvardjan p. Viljem V i n d i š a r, p. Se-1 verin F a b i a n i; v Kamnik: gvardjan p. Matevž Vidmar, vikarij p. Angel Mlejnik p. Blaž F a rčnik; v Pazin: p. Dominik Na-! b e r n i k; v Nazaret: gvardjan in župni upravitelj p. Salezij Vodošek; v Brežice: I' Teofil Zajec; na Brezje: p. Adolf Ca dež — V Rim se je danes podal č. p. Alkantara Črtane nadaljevat modroslovne študije.
+ Preč. g. Ivan Murovec, župnik-dekat v Cerknem, je imenovan za župnrka-dekana \ Crničah.
Boj na vseh straneh. Hud boj mora 1» jevati slovensko ljudstvo s sovražniki vere ki hočejo doseči polagoma to, kar so doseči francoski prostozidarji, namreč: zatreti rt dove, verouk pognati iz šol, in končno n preti cerkve. Teh satanskih namenov libc; ralci združeni s socialnimi demokrati tudi vet ne prikrivajo. Do sedaj je divjal najhujši bo na Kranjskem, ki sc bo pa vsled početja » beralcev gotovo še poostril, a sedaj pret enak boj tudi na Štajerskem. Liberalci sH nještajerski ustanavljajo namreč novo J• t>e ralno stranko, ki bo delovala v istem pogub nem smislu nego kranjska liberalna, / i "s'a novitev te stranke se najbolj trudi Spindler iz Celja. Izdajali bodo nov list, pisat v duhu »Narodovem«. Poleg tega lista jini« šla na roko celjska »Domovina«, pri kateri um veliko besedo zagrizeni liberalec notar Bas Zato je skrajni čas, da se organizirajo tudi nas katoliški somišljeniki po Štajerskem, ua m liberalna organizacija ne prehiti. Vsaka » niuda v tem oziru bi se znala bridko masce vati prej ali slej. S takozvano slogo je pri kraju. Pokopali so jo iibcraici i" P(a so storili. V boju se bodo šele zbistrili in boja se nam ni treba bati. Ustanovi naj -čimpreje tudi na Štajerskem močna stranka, kakor jc bilo sklenjeno v rcs(,'S; III. slovenskega katoliškega shoda v 1 i"w,!" Katoliški rodoljubi na delo!
Odkritosrčna beseda. Že dolgo ni bil »Slov. Narod« tako odkritosrčen, kakor v eni zadnjih številk. Do sedaj je namreč ta list vedno pisal, da se bojujejo liberalci edino proti Ikerikalizmu, da nimajo nič proti veri i. t. d. Marsikdo izmed njegovih bravcev mu je to verjel. A pretekli teden je pa na ves glas razodel »Narod«, da je njegov boj namenjen katoliški cerkvi. Ta list pravi namreč dobesedno: »Mi vidimo, da se podira čedalje boli tista skala, o kateri je rečeno, da ji še peklenska noč ne bo kos. Skoro dvetisoč let siara naprava ne pade kar čez noč in zato se ne sinemo spričo klerikalnemu prizadevanju za gospodstvo med Slovenci tolažiti z zavestjo, da je zmaga rimskega klerikalizma itak nemogoče in — držatt roke križem«. To je jasna beseda. Hvala zanjo liberalni gospodi, ki je izpovedala, da ji je »rimski klerikalizem« isto nego katoliška cerkev in, da morajo zoper to v boj z vsemi silami. Sedaj se morajo zjasniti pojmi tudi tistim, ki imajo še količkaj vere v srcu in gredo kljub temu z liberalci, naročajo in bero njihove liste. Ti ljudje pomagajo neposredno voditi boj zoper katoliško cerkev in se hudo pregreše. Ce še zdaj ne bodo uvideti hoteli, kaj namenjajo liberalci, jim ni več pomagati. Pošteno slovensko ljudstvo pa bo šlo edino s svojo duhovščino v boj zoper slovenske liberalce, ki so strupeni sovražniki naše edino zveličavne sv. katoliške cerkve.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Na kamniškem sedlu je otvorila kamniška podružnica slovenskega planinskega društva kočo.
g Mestna hranilnica strašansko cviii v »Narodu«. Ali smo mar mi krivi, če je v mestni hranilnici še vedno žlajfar kapo?
g Društvo »Kamnik« v Kamniku ima izvrstno urejeno knjižnico. Knjig ima nad 800. Kamničanje, posezajte pridno po tej res edini ljudski knjižnici, ker dobite knjig brezplačno in sicer najboljše knjige. Kakor čujemo, se iste mnogo meščanov res že pridno poslužuje.
g V Mengšu jc pretečeni teden gorelo in sicer je pogorela Fr. Pečniku hiša in gospodarsko poslopje, takoj drugi dan pa, t. j. dne 30. avgusta, pa so pogorela gospodarska poslopja Janezu Flajšmanu, Vcsu in Bokaličn. Ne ve se še, kako je ogenj nastal.
g V »Narodu« se nekdo veseli, da so bili obsojeni štirji odborniki mestne hranilnice, ker so se namreč ustavili žlajfarju, na kazen po 100 K. Je morda kdo od sodnije pisatelj dopisa, ker mu je bila obravnava tako znana?
g V telečji družbi poje žlajfar Ooršiču in Pajniču slavo, samo to mu ni všeč, da je Gor-Sii orglarjev sin.
g Kdor se hoče prepričati, kako lepo de-luie v Kamniku sanitetni odsek, naj pride posedat mestno klavnico brez okenj in oknic. Posledico čuti tudi ne preveč občutljiv nos. u-ndar mora to tako biti in sicer radi društva za promet s tujci. Sicer pa pride klavnica ^ na vrsto.
K Na katoliški shod se je peljalo iz Kam-"'ka in okolice toliko mož, da ni zadostoval sam vlak. Poleg navadnega vlaka so morali naročiti še en vlak, kajti udeležencev je b'lo nad 600.
+ Spomenik Jurija barona Vege bo v netijo, dne 16. septembra, v Moravčah sloves-no odkrit. Spored: Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša, ki ji sledi odkritje spome-IIIKa s slavnostnim govorom, z godbo slav-
nega 27. pešpolka kralj Leopold II. in s petjem.
g Iz Doba. V nedeljo dne 2. septembra jc imelo naše izobraževalno društvo svoj izredni občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno dne 11. marca 1906. V šestih mesecih jc bilo izposojenih nad 950 knjig; predavanj je bilo 6 in 2 veselici. Društvo si jc oskrbelo prav lepe društvene znake in nabralo precejšnjo svoto za društveno zastavo. Skupnih dohodkov je bilo K 976 72, stroškov K 638 13. Članov (moških) je 144. Ze zdaj se vidi, s kolikim uspehom je društvo v tein kratkem času delalo za pravo krščansko izobrazbo in omiko, posebno med mladino, ki je društvu najbolj potrebna in. hvala Bogu, zanj tudi vneta. Na občnem zboru je govoril visoko-šolec gosp. Val. Rožič o organizaciji in izobrazbi; govor je bil res poljuden, zraven pa tako lep in navdušen, da je vse poslušalce "tlel za krščansko organizacijo in za krščansko društveno življenje. Tako je občni zbor v člankih obnovil prvotno navdušenje in pripomogel, da bo društvo z dosedanjo živahnostjo nadaljevalo svoje tako koristno in potrebno delo.
Izpod Grintovca.
g Babičevega fantka popravek je iste vrednosti, kot je bil Lapajnetov pred letom, ki je hotel s podpisom Hribovškovim sebe oprati. Babičevemu fantku kličemo v spomin samo 15. julij I. 1906, ko je prinesel neki fant s pošte zaboj surovega masla k njemu pred Kernovo gostilno, rekoč: »Zopet je prišlo maslo nazaj.« Ali to zopet ničesar ne pomeni?
g »Kmečka mlekarna« v Cerkljah ni dobila nikdar masla nazaj. Seveda bi odbor lahko poslal popravek, ako bi se za »Gorenjca« kaj menil, ko jo je napadel. Toda res, najbolje je, da se za lažnivo bevskanje nihče ne zmeni.
g 500 K naj bi bil prinesel Babičev nadebudni sinko namestil popravka! Aii naj vsaj pride po 1000 K! Saj je prepričan o resničnostih vseh svojih neumnosti, ki si jih vtepe v glavo.
g Učiteljski tovariš je razkrinkal »neodvisne hinavce«, ki je pisal, da je sramota za liberalno stranko, ker ni upala pri občinskih volitvah v Šenčurju pod svojim imenom nastopiti. Dala si je ime liberalna stranka v razpadu »neodvisnih kmetov«, v resnici so pa bili pravi liberalci. Kmetje spreglejte Na noge proti hinavskim liberalcem, in naj nastopijo pod katermkoli imenom
Iz raznih krajev Gorenjske.
— Posebni romarski vlak na Sveto Goro pri Gorici. Konferenca duhovnikov radovljiške dekanije na Jesenicah dne 4. t. m. je sklenila, ako se zglasi zadostno število udeležencev, da v nedeljo, 23. septembra priredi za župnije, razun Bohinja, skupni romarski vlak na sveto Goro pri Gorici. Viak bi odšel v nedeljo popoldan in se v ponedeljek vrnil. — Častiti farni uradi se prosijo, da vernikom 8. t. m. oznanijo romanje, sprejemajo udeležence ter njih število do 13. t. m. prijavijo podpisanemu. Romarjem se že naprej lahko zagotovi, da bo voznina vsaj za polovico znižana. Na-daljna potreba oznanila se bodo priobčila v »Slovencu« ter se doposlala posamnim farnim uradom posebej. — Bohinjska Bela, dne 5. septembra 1906. Matija Mrak, župnik
g Iz Ovšiš nam poročajo t£mošnji žup-Ijani hude pritožbe zoper neko hišo na Bre-zovci --- ime za zdaj zamolčimo. Tam se zbira moški in ženski »cvet« iz vse okolice in dela veliko pohujšanje. Govori se tudi marsikaj o neki drugi ženski osebi, ki mora že. po svojemu poklicu skrbeti za svoj dober glas.
Čast. župni urad v Ovšišah bi le storil svojo dolžnost, da to pohujšljivo ponočno pijančevanje pristojni oblasti prijavi, če ne, smo pri-morani, poseči globokeje v to zadevo.
g Iz Medvodske občine. Lepega učitelja ^ imamo v Sori. Nc samo, da je napravil tukaj toliko zgage, je šel celo v Ljubljano razgrajat zoper katoliški shod, ter bil ondi tako-rekoč na čelu ljubljanskim paglovccm, ki so kričali iu neumnosti uganjali. To je tisti učitelj Grmek, katerega so pri zadnjih občinskih volitvah možje iz Sore, Drage, Goslečega in Pungarta tako slepo ubogali, in volili na njegovo komando. Ali ne spoznajo sedaj, da so šli Grmeku na lin\, da jeGrmek liberalec skozi in skozi, ki zasluži, da mu vsak zaveden katoličan pokaže vrata, ako pride v hišo agitirat. Z Grmekom so razgrajali zoper katoliški shod tudi znani Kolenec, potem Zlate iz Svetja, iu Anžen iz Zg. Senice, toraj skoraj vsi najboljši Brcetovi prijatelji. Lepa družba to!
g V Hrašah pri Smledniku je pogorela 6. t. m. hiša in gosijodarsko poslopje posestniku Primžu; pihal je močan veter in velika nevarnost je bila za večji del vasi, vnemalo se je že pri sosedih. Zažgali so otroci. Po-gorelce se priporoča usmiljenim srcem.
g Največji romarski shod pri sv. Joštu nad Kranjem je prihodnjo nedeljo, na praznik žalostne Matere božje. Romarji se lahko udeleže odpustkov, kolikorkrat obiščejo svete stopnice. Preskrbljeno je za več spovednikov in za sv. mašo tudi ob 9. uri.
— Slavnost štiridesetletnice Blaž Potočnikove čitalnice v Šent Vidu nad Ljubljano, ki se vrši dne 16. septembra 1906. Slavnost se vrši pod pokroviteljstvom bjagorodnega gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Povše-ta, imovitelja železne krone III. reda itd. s sodelovanjem: a) vojaške veteranske godbe iz Šent Vida, b) tamburaškega kluba Šent Vid, c) čitalnice mešani zbor Sent Vid. Razpored slavnosti: I. V soboto, dne 15. septembra: Ob 4. uri |)opoldne slovesno zvonenje pri farni cerkvi in streljanje s topiči. Ob 8. uri zvečer zbirališče šentvidskih društev in slavnega občinstva pri Čitalnici, nato mirozov z godbo na čelu po Šent Vidu. Na »Gričku« se bode zažgai kres in raketi. II. V nedeljo, 16. septembra: Ob 5. uri zjutraj budnica veteranske godbe. Ob 7. uri zjutraj sprejem slavnih društev na kolodvoru Vižmarje, nato odkorakajo vsa društva v dvorano k »Ce-bavu«, vsa druga slavna društva se sprejema na določenih krajili. Ob '1*9. uri dopoldne odkorakajo vsa društva z zastavami v farno cerkev, kjer je cerkveni govor in slovesna sv. maša. Po slovesni sv. maši polože šent-vidske rodoljubkinje na grob ustanovitelju Blaž Potočniku spominski venec s trobojnico. Nato sprevod po Šent Vidu. Po sprevodu »Slavnostni govor« blagorodnega gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Povšeta v dvorani. Ob 1. uri jiopoldne skupni obed v gostilniških prostorih pri »Cebavu«. Pri obedu svira tamburaški klub »Šent Vid«. Obed za osebo 2 kroni. P. n. društva in slavno občinstvo, ki se želi skupnega obeda udeležiti se uljudno naprosi, da se do 10. septembra zgla-sijo predsedniku Čitalnice g. Andrej Krcgarju. III. Popoldne, dne 16. septembra: Pričetek ob 3. uri velike ljudske veselice na prostoru »Vojdovi ledini« g. J. Zormana. A. Petje či-talniškega mešanega zbora: I. Zvonikarjeva, Blaž Potočnik; 2. Nazaj v planinski raj, Anton Medved; 3. Studenčku. P. H. Sattner; 4. I. venček narodnih pesmi, priedil J. Rus; 5. Naša zvezda, Anton Medved. B. Godba voj. veteranskega društva v Šent Vidu. C. Tamburaški klub »Šent Vid«. D. Nastop raznih pevskih zborov. Srečoiov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta, razni govori, brezžični brzojav, cvetlični sejem, šaljiva licitacija. Ob 5. uri
se spusti v zrak velik zrakoplov. V mraku zažiganje umetalnih ognjev in raznih novih * raketov. Splošna prosta zabava. Vstopnina k ljudski veselici 20 vin. za osebo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor Čitalnice.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Starodavna božja pot oživljena. Pol
ure od Litije ob savskem bregu v vasi Breg stoji podružnična cerkev šmartinske fare. V njej se častita že stoletja sv. Kozina in Damijan. Nekdaj je bila tu sloveča in obiskana božja pot sv. bratov Kozma in Damijana. Zadnja leta pa se je ta božja pot popolnoma pozabila. Da bi zopet oživila, je prečastito knezoškofijstvo dovolilo letos shod dne 23. septembra ob 10. Romarji lahko opravijo v farni cerkve sv. zakramente in na bregu svojo pobožnost. Na ta shod opozarjamo domače in tujce.
d Litija. Kakor smo po dolgem času po-izvcdeli da je imel Cobal na svojem shodu pii Lajovicu 10 poslušalcev. Ne moremo pa še izvedeti, o čem je govoril. Gotovo je požiral duhovnike, papeža in cele cerkve. Dober tek 1
d Šmartno. Nesreča. V Cerovici so v torek 4. septembra pasli in kurili pastirji. Pri ognju je bila tudi 41etna deklica Trznarjeva, ki je zašla v ogenj, ko ni bilo pastirjev poleg, in se tako močno ožgala, da je drugi dan v strašnih bolečinah umrla. — Umrl je 4. septembra 761etni, daleč okoli znani gostilničar in posestnik v Zavrstniku Ignacij Planinšek, po domače »Nacek«. Prej je bil tudi občinski odbornik. Naj v miru počiva. — Zadnja suša je mnogo škodovala na polju, zlasti po hribih. Ze prej je pa toča pobila po Preski, da tudi letos ne bo kaj prida prešati. Lepo pa kažejo vinogradi po Jarbinah, Sv. Večeru in Hribu, zlasti so krasni vinogradi g. župana Hostnika.
d Št. Lambert. Pri nas vlada silna suša; ne ljudje, ne živina nimajo vode. Deževalo ni tukaj že celi mesec. Druge vode pa ubogi ljudje tako nimajo, kakor kapnico. Kadar Bog dlje časa dežja ne pošlje, pa vse strada vode, da bi se kamen usmilil. Letošnje poletje je bilo že govorjeno, da se bo ubogega kmeta usmilila deželna vlada in dala podporo za napravo vodovoda, pa je spet vse utihnilo. Naj-brže torej ne bo z vsem spet nič. Čudno., da smo hribovci tako pozabljeni od viših obla-stij, kadar bi nam bilo treba kaj dati. Kadar imajo pa pri nas kaj tirjati, ej, tačas pa še enega vinarja ne pozabijo.
^ d Dva liberalca v laseh, — ne, v glavi. V Šmartnem je zadnjič liberalni gosilničar Jan uda, krajncga šolskega sveta in lesnega trgovca Fr. Koprivnikarja tako udaril po glavi, da mu je prebil kost in so ga morali v Ljubljani operirati. Eden bo zato zaprt, drugi pa bolan in krajni šolski svet bo brez uda nekaj časa. Pri zadnjih volitvah sta bila še — prijatelja, ko se je šlo zoper farje!
d Zagorje v Savi. 26. avgusta so se stepli v Kotedrežu in nevarno ranili Pintarjevega in pa Filipa Škrabanija. — Sv. Janeza semenj je bil slabo obiskan. Za pomožno učiteljico na topliško šolo pride gdčna Pavla Šusteršič iz Ljubljane.
d Kuni. Na velikem shodu 24., 25. in 26. avgusta je bilo na Kumu na tisoče ljudstva od vseh strani. Bilo je tudi 10 duhovnikov. Ob-hajanih je bilo nad 1000 vernikov.
d Nekaj cvetk z mokraškega shoda v Zagorju dne 26. avgusta. »Žal, da se je slo-
vensko ljudstvo sploh dalo kedaj krstiti; še bolj, da se pozneje ni pustilo poluteraniti.« — »Nas je na shodu več mož, kakor pa na katoliškem shodu v Ljubljani.« — »Sram bi me bilo biti v nebesih.« — Mi pravimo na to, da naj bo o tem brez skrbi, ako nas vsa znamenja ne motijo, ne bo delal nebesom nikoli te sramote. No, vidite, takih-le se iznebijo rdečkarji na svojih shodih, ubogi delavci jih pa pasejo in redijo. No, Cobalu trda prede. Na sestanku, dne 2. septembra pri Miillerju je precej gorke slišal. Kedaj bo pač uboge de-lavce-trpine pamet srečala, da bodo take »voditelje« čez mejo pognali? !
iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Ri«)erta: Dne 29. avgusta popoldne okoli 3. ure je nastal ogenj v vasi Kamnje pri Št. Rupertu in uničil hišo, gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Bartolj, kateremu je pred dobrim mesecem tudi pogorel kozolec, tako da je sedaj ob vse, kjer mu je tudi ves pridelek zgorel. Tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo je takoj hitelo na pomoč, in po velikem naporu se je posrečilo, okoli stoječa poslopja, ki so še užigala, ubraniti ognju in ogenj omejiti na že goreči predmet. Pri gašenju se je ponesrečil gospod Ivan Štrajhar, tukajšnji kaplan, ki se je na revo roko hudo opekel, tako, da je moral takoj iskati zdravniške pomoči. — U m r 1 a je gospa Jožefa Zupančič z Rakovnika, žena posestnika, ki je kandidiral za dež. zbor. N. v ni.^p.! Čebelica je zletela pozno v poletju v Šent Rupertu. Dekleta so tudi tu podobna bučelam, ki nosijo skupaj — kar je dobro. Boljše dati v »Čebelico«, kot vse zapraviti na cukerčkih ali špicah. Le naprej!
d Iz Šmarja pri Ljubljani se nam piše: Pri nas je pretečeno nedeljo izobraževalno društvo prvikrat priredilo strelsko vajo. Udeležilo se je streljanja 30 oseb, med njimi 15 strelcev. Streljalo se je na 14 korakov. Najboljše jo je pogodil G o r š i č Anton iz Podgorice, odlikovala sta se pa tudi Perčič Anton iz Paradišča in Javornik Josip iz Šmarja. — Dobitek pa je po žrebanju dobil Franc Ferbežar iz Šmarija, četudi je bolj zraven meril. — Te vrste zabava je udeležence zelo razveselila in z zanimanjem so opazovali nastop vsacega strelca. — Pošiljamo Vam torej, gospod urednik, od nas prvi strelski pozdrav
d Takega pa še ne na Prapročah, kot je bilo preteklo nedeljo Marijinega Imena. Nekaj posebnega je že ta vas v gregorski župniji, ondi namreč so med štirimi gospodarji trije Janezi R i g I e r j i in vsi imoviti možje. Ker na vasi ni bilo nič »božjega«, gojili so že dalj časa, da bi postavili v svoji sredi Nebeški Kraljici Kapelico. Pomenkovali, posvetovali, ugibali in pogajali so se, ker pa vsega tega ni bilo konca in kraja, ojunačil se je pa Matevžev Janez Rigler in je dolgo nameravano delo sam započel injepreteklo nedeljo častno izpeljal. Skupina Nebeške Kraljice in angelov se je v župni cerkvi po popoldanskem opravilu blagoslovila. Osem Marijinih hčera jo je nato dvignilo na svoje rame in jo neslo v družbi šolske mladine, poljanske in gregorske Marijine družbe in obilno vernega ljudstva preneslo na Praproče, kjer je bil blagoslov kapelice, nagovor in pete litanije. Po sv. opravilu je pa pripravil gospodar nekaj nenavadnega za vse udeležence slovesnosti, namreč je v svoji hiši pogrnil mizo in jih povabil na okrepčilo. Cela prostorna hiša je bila polna, toda, vsega je bilo dovolj, česar potrebuje utrujen človek, Ie sedežev je primanjkovalo, toliko je bilo ljudstva. Od blizu in daleč so prihiteli tudi njegovi otroci in sorodniki, da se udeleže tega slavlja v domači vasi in v očetovi hiši. Cela hiša je
odmevala veselega, v ečinoma nabožnega petja, po trije zbori so ob enem prepevali vsak v svojem prostoru. Vmes pa so se vrstili lepi in primerni nagovori v veseli obliki. Mi le želimo, da bi Marija vse pedelila Matevževi hiši, kar so ji različni govorniki in govorci navo-ščili. Slovesnosti se je udeležil tudi katoliško-zavedni župan Matevž Oblak.
n Kako naj se postavljajo znamenja in kapelice? Prav dostikrat se zgodi, da postavi kdo kako znamenje ali kapelico, da bi povečal čast božjo ali Marijino, pa se mu tako spremeni, da je, kar je napravil, prej Bogu ali Mariji v nečast kot v slavo. Obrne se na kakega mojstra-skazo, bodisi kiparskega ali zidarskega in ta mu zmaši skupni tak nestvor, da se duhovnik kar za glavo prime, ko prvič ugleda tako »britko martro« v svoji župniji, Naj nam v tem, kako se postopa ob takih prilikah bo za vzgled naš Janez Rigler. On se je v stvari posvetoval s svojim duhovnikom, ž n.iim odbral prostor, preskrbel si ličen načrt. Altarček in kipe je naročil ne pri kakem te-saču, ampak pri prvem mojstru v ti stroki v deželi, pri prijaznem umetniku Andreju Rov-šeku v Ljubljani. Poskrbel je tudi za prihodnost kapelici, da bi bila tudi onda, ko bi morda v nedoglednem času prišla v zanikrne roke, v dostojnem stanu, namenil je sto kron, katere izroči domačemu župniku, ki naj jih naloži kapelici v last in korist in naj čuje nad denarjem. Tako se ustanovljajo in postavljajo znamenja iu kapelice.
d Ubogi llnfarjl! Nimate samo v Ljubljani usmiljenih Samarijanov, ki se jim v srce smili denar, ki so ga potrošili udeležniki katoliškega shoda, imamo tudi mi usmiljene ljudi. Naši liberalni krčmar. ob železnici je otožnega lica miloval uboge katoliške finfarje. Ko so se pa mimo njegove krčme vozili ljudje v sleparske ameriške cirkuse in na druge prazne prireditve, nismo slišali takega milovanja po finfar-jih. To pa vemo, kadar on za preobilno, morda še za celo zmešano pijačo prejema ali »bekslja« kmetiške finfarje, da takrat pa niso ubogi, temveč »blaženi« finfarji.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Nepričakovano dobro se je obnesla v Spodnji Idriji slovesnost blagoslovljenja novega gasilnega doma in brizgalne na Mali Šmaren. Po cerkvenih obredih, ki jih je izvršil g. dekan idrijski ob obilni asistenci, se je pričela na vrtu g. župana Kende neprisiljena zabava. To je pospeševala idrijska godba, domači gasilci s svojim petjem, ki so vse točke vrlo izvršili in nazadnje še tombola. Čast Idrijčanom za obilno udeležbo! Hvala tudi onim sosednjim gasilnim društvom, ki so po-mogla povišati slovesnost. Zlasti pa zalivala g. nadučitelju Bajcu za njegov trud!
n V Spodnji Idriji bolehajo otroci na oslovskem kašlju.
n Kožarje. V nedeljo 2. t. m. na vse zgodaj so 4 liberalčki med temi je eden tak. mu stan veleva drugačno kulturo širiti, prišli »krokanja« siti pod zvonik župne cerkve v Idriji in začeli na vso moč zvoniti. Ljudje so se prebudili, v strahu, da je požar, ker niso navajeni takega zvonenja slišati ob 3. zjutrai-Ponočnjaki so se zbaii in jo popihali.
n Poročil se je 6. t. m. g. prof. Bait. Da-bler z gdč. Frančiško Ooli. hčerjo tukajšnjega veletržca. Čestitamo!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Vrhnika. Iz Vrda se nam poroča: V našem oskrbništvu vendar ne more biti vse v
redu, ker na naše dvakratne reklamacije gosp. Karol Jelovšek ne pride na dan z dve leti zastalimi računi podobčine Vrda. Gcsp. Karol pravi, da nima nič denarja, mi pa pravimo, da denar mora biti in sicer je meseca junija prejel 576 K za najem od lova. Ta denar bi moral biti na obrestih naložen (glej § 63 obč. reda). Kam je toraj prešla ta svota, da jo nikjer ni?
V	srednjem veku je dobil tirolski knez Fridel, ker jc imel »suh« žep, priimek »Fridel s praznim žepom«; ali si hoče gosp. K. Jelovšek pridobiti priimek »Karol s praznim žepom«. — Končno se obrnemo na našega gosp. župana in ga vprašamo, ali nima on moči, da bi v našem oskrbništvu red napravil? Ali se moramo na deželni odbor obrniti, da bo ta postopal po § 92 obč. reda proti gosp. K. Jelovšku?
11 Sv. Vid nad Cerknico. 19. avgusta je bilo pri nas ženitovanje fanta-abstinenta. Kaj takega še ni bilo v fari, da bi ženin na »ohceti« kjer se po navadi obilo pije, ne okusil nobene alkoholne pijače. S tem je pokazal, da resna in krepka volja premaga vse oyire in težave.
V	novem stanu mu želimo obilo sreče! —
V	fari je dosedaj pet abstinentov, med temi ena ženska. Želeti bi b ilo, da bi se vzbudilo večje zanimanje za abstinenčno gibanje, oso-bito med mladino. V treznosti je zdravje, moč in napredek.
Štajerske novice.
»Mladoslovenec« se imenuje nov liberalni list, ki ga izdajajo štajerski slovenski liberalci. Pisan bode v duhu brezverskem po zgledu »Slovenskega Naroda«. Odkažite listu tisti prostor, katerega zasluž., namreč peč.
Slovenskim županom! Občina Skomre pri Konjicah je pred kratkim časom sklenila, da bo od c. kr. uradov sprejemala samo v slovenskem jeziku pisane odloke. Ta sklep sc je razveljavil od okrajnega glavarstva in do-tično pritožbo je namestništvo odbilo. Pritožbo na ministrstvo pa je žalibog občina zamudila; kajti pritožba bi morala imeti uspeh, ali pa bi se morala pozneje vložiti pritožba na c. kr. državno sodišče. Pri tej priliki še enkrat opozarjamo slovenske župane, da »Slovensko društvo« v Mariboru rado brezplačno preskrbi take pritožbe. Toda poslati se mu morajo stvari takoj prvi dan, ne pa še le takrat, kadar je rok za pritožbo že zamujen.
Obesil se je na Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici dne 3. septembra v skednju Franc Fa-lež, kočar in železniški delavec, 42 let star. Znan je bil kot alkoholik. Pravil je tudi že poprej ljudem, da se bode »kar obesil«, kar je zdaj tudi storil. Vse to dela nesrečni šnops, ki je tudi na Crešnjevcu doma.
Hudourje. Od Sv. Lovrenca v Slovenskih Koricah se nam piše: Pričakoval sem, da kdo drugi opiše nesrečo, ki nas je zadela dne 17. m. m, ob 4. uri popldne; ker pa ni, javljam, da smo imeli silen vihar, grozen naliv in hudo točo. Najbolj prizadeti so kraji: Oradišak, Jur-sinci, Juršinski vrh, Prepošak, Gomila, Vadal, Nakar, Revenjak Botkovci,Lišnjakovec,Obla čak. Lipovec, Sakušak in Senčak. Grozdje uničeno, jabolka obtolčena gnjijejo, up na dobro leto proč, kronic ne bo. — Predstavil se nam je »Mladoslovenec«, pa se nam ni nič kaj Prikupil; tega nai Ljubljančani le za-se obdr-*iio, mi ga ne maramo.
Sromlje. Letina je pri nas dobra, žito smo v redu brez nevarnosti spravili, koruza kaže izborno, ali še najboljšega obetajo naše Plodonosne vinske trte. Grozdje se lepo razvija, ako ne bode nobene nevarnosti, se nam obeta izborna trgatev. Nekaj pa moram obžalovati, da se nahaja v naši fari mnogo »Sta-
jercijancev«. Vzajemno združeni delujmo na to, da se ta list med nami preveč ne razkorači in razvija.
Premog bode podražila trboveljska družba, Dobiček bodo seveda potegnili akcio-narji, delavcem pa ne bode nikdo povišal plače. Ubogo delavstvo!
Legar (tifus) v Celju. Ta nevarna bolezen se je pojavila v našem mestu. Tudi v bolnišnici je razsajala. Obolele so tri bolniške dcvice in 10 usmiljenih sester, izmed teh je ena že umrla.
Prošnja šolskih sester — za zasebno dekliško šolo v Celju. Ker Slovenci mesta Celje in celjske okolice še dosedaj niso dobili javne dekliške šole, primorane so njih deklice obiskovati zasebno orazredno šolo šolskih sester, katero vzdržuje »Katol. podporno društvo v Celju«. Ker pa je šolsko poslopje za sedanje razmere zelo premajhno in se je bilo bati, da bi se vsled pomanjkanja prostora moral nekaterim učenkam odreči obisk imenovane šole, sklenilo je »Katol. podporno dru-tšvo« povišati šolsko poslopje za jedno nadstropje. A društvu primanjkuje gmotnih sredstev. Vzdrževanje šole samo stane že mnogo, a sedaj še bo imelo društvo veliko stroškov vsled razširjanja šolskega poslopja. Zato pa se bodo v prihodnjih dneh zglasile šolske sestre pri dobrotnikih šolske mladine, ter jih prosile za majhno podporo. Naj bi našle povsod odprte roke, ker se vsak dar porabi v blagor naše šolske mladine, ki bi bila sicer pri žalostnih šolskih razmerah v Celju izročena potujčevanju. Kdor pa bi rad svojevoljno poslal kak prispevek, naj ga pošlje na blagajnika »Katol. podpornega društva«, č. gosp. Ivana Gorišek, vikarja v Celju.
Koroške novice.
Duhovniške vesti. Premeščen je č. gosp. Dragasnik iz Trnj kot provizor v Pod-klošter. Premeščen je na župnijo Galicijo č. g. Vaclav Ceh, dosedaj župnik na Radišah.
Ljudski shod.v Št. Jakobu v Rožu. Dijaškemu sestanku v snhnto ie sledil v nedeljo 26. avgusta javen ljudski shod, ki ga ni obiskalo le domače prebivalstvo v prav obilnem številu, ampak tudi jako mnogoštevilno bližnji in daljni sosedi in dijaki iz Kranjske, Štajerske in Koroške. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen domači g. župnik Ražun; pozdravi zbrano dijaštvo, ki je prišlo od prav daleč proučevat žalostnih koroških razmer in navduševat in izpodbujat domačine k trdnemu in vztrajnemu uporu proti nemškemu nasilju. Besedo da prvemu govorniku dr. Oblaku iz Celovca, ki govori o razvoju vseslovenske ideje o zjedinjeni Sloveniji — kateri podlaga je materni jezik — od 1. 1848 do najnovejšega časa. Z žalostjo mora priznati, da smo izvršitvi te misli v marsikaterem oziru bolj oddaljeni, kot pred petdesetimi ieti, ker vlada pri vsaki priliki zatira narodne pojave v šoli in uradu in tudi med nami ni edinosti. Nato poroča g. Ekar o volilni reformi, ki je tako pogubna za slovenstvo na Koroškem vsled krivične razdelitve volilnih okrajev. Na podlagi številk jasno dokaže, da gre Slovencem troje, in ne samo eden in še ta dvomljivi mandat. — Predsednik izobr. društva gozdanj-skega, gosp. Schwarz, biča v svojem lepetn govoru narodne grehe: da Slovenci kupujejo pri narodnih nasprotnikih', naročajo in čitajo nemške časnike, govorijo ob vsaki priliki v nemškem jeziku, imajo nemške napise itd. in izpodbuja poslušalce, naj se vedno drže gesla »Svoji k svojim«, naj podpirajo posebno
družbo sv. Cirila in Metoda s tem, da kupujejo njene vžigalice, kavo in narodne koleke in naj se vedno in povsod kažejo zavedne Slovence, ki tujce sicer spoštujejo, a si pri tem ne dajo vzeti svoje narodnosti in vere. Prepričevalnim njegovim besedam je sledilo burno in dolgotrajno pritrjevanje. Po zborovanju so igrala domača dekleta prav dobro igrokaz »Jeza nad petelinom in kes«, domači tamburaši so svirali narodne komade in navdušeno petje je pričalo besnečim nemčurjem, da se je združil zatirani Korošec z mladimi Kranjci in Štajerci v novo vez, ki se bo trdno upirala nemškemu navalu . . .
Djekše. Kršč. socialno ljudsko društvo za Sv. Štefan in okolico priredi dne 23. sept. po poludanski službi božji pri nas veliko poučno in zabavno zborovanje. Pridite v velikem številu od blizu in daleč poslušat lepih govorov in ljubih slovenskih pesmi.
V Cclovcu se je ustrelila z očetovo lovsko puško 221etna Ana Stossier, hčerka mesarja.
Učinek slovenskega napisa opazujemo v Vclikovcu. Redko kateri dan mine, da bi ne zašel v velikovški »Narodni dom« kak slovenski gost iz sosednih dežel, potujoč skozi Velikovec. Pogostokrat so se slišale poprej pritožbe od tujih gostov, da so iskali »Narodni dom«, toda ga niso našli, ker ni bilo slovenskega napisa. Slovenci, na dan s slovenskimi napisi!
Primorske novice.
Velik požar v Križu pri Tomanju. Pogorelo je posestniku Alojziju Bczek in Alojziju Makarol skoro vse imetje. Škoda je velika. Ubogi ljudje so morali mirno gledati razširjajoči se ogenj, ker ni bilo dobiti niti kapljice vode.
Nemška eskadra na Reki. Z Reke poročajo, da pride tjakaj sredi oktobra nemška eskadra, ki obiskuje sedaj pristanišča v Sredozemskem morju.
Novi cerkvi v Trstu. V kratkem prično tržaški salezijanci graditi svojo cerkev, ki bo 28 iti dolga in 13 metrov široka. Baje bo dodelana v enem letu. — Tudi jezuitje se bodo nastanili v Trstu in imajo že kupljen prostor, kjer bodo zgradili samostan in cerkev. Kajpada so tržaški Židje radi tega silno vznemirjeni.
Štiri osebe utonile. Pri Kopru se je na morju prevrnil čoln, v katerem je bilo več oseb. Utonili so finančni uradnik De Luki, njegova 13letna nečakinja Matilda in njegov triletni nečak Henrik Smolana iz Gradca ter 18lctni mornar Raslin. Nekaj oseb se je rešilo.
Katoliško delavsko društvo v Mirnu je že 2. sept. prav slovesno obhajalo svojo desetletnico in nc 9., kakor je bilo pomotoma naznanjeno. Slavlja se je udeležilo izredno mnogo občinstva. Delavskemu društvu želimo vsestranskega razvoja.
Italijani so napadli v Zadru nekega hrvaškega vojaka in ga nevarno ranili. Vojak je že umrl. Razburjenje proti Lahom je velikansko.
Na Reki so napadli Mažari in Lahi iz Zagreba se vračajoče češke in hrvaške Sokole. Prišlo je do krvavih spopadov. Več oseb ie ranjenih, šipe pri kavarnah so pobite ravnotako na poslopju, kjer izhaja hrvaški »Novi List«, ki se je zadnji čas zelo ogreval za Mažare, a ti so mu sedaj plačali.
Občni zbor „Zadruž. zveze".
# Se noben občen zbor »Zadružne zveze« ni zbral toliko navdušenih zadružnikov in se ni vršil v tako splošno zadovoljnost, kakor letošnji. Kdor je pregledal letošnje zboro-vavcc, je videl v njih neko ponosno samozavest in energično odločnost, ki jih morajo dati samo prestane trde izkušnje in njim sledeči pribojevani uspehi. Zadnje leto je bila »Zadružna zveza« izpostavljena najhujšim obrekovanjem. Lopovski dopisi v »Narodu« in v neinško-nacionalnih listih so imeli namen, da jo uničijo; zato so pa lopovi skrbeli, da je vsako njihovo obrekovanje prišlo na Dunaj v poljedelsko ministrstvo. Šli so na državno pravdništvo s svojimi denuncijacijami, in to se ni obotavljalo, da uvede kakor proti hudodelcem preiskavo proti možem, ki so brezplačno prevzeli nase veliko in težko nalogo, da vodijo naše zadružništvo. Seveda se je vsa lažnjiva zgradba porušila, a tudi to zlo je imelo dobre posledice: Pripomoglo je, da se je resnica odkrila, in nasprotniki zadružništva so danes osramočeni.
Zadnji občni zbor je pokazal, da je »Zadružna zveza« stopila zdaj v novo dobo; priborila si je moč in ugled in stoji danes pred nami kot glavna zastopnica gospodarskih teženj jugoslovanskega naroda v Avstriji. To je pokazala tudi udeležba: Videli smo poleg Štajerca Dalmatinca iz Dubrovnika, poleg kranjskega župnika smo videli pravoslavnega Srba. Od Triglava do Balkana — je rekel po pravici predsednik, ko je gledal ta zbor„ kakršen sc še ni sešel nikoli doslej. In vsi ti možje prešinjeni od ene ideje, utrjeni v istih bojih, vsi polni navdušenja za iste vzore! Gospodarsko zadružno delo je zbudilo talente med ljudstvom, in ljudstvo je poverilo v njihove roke odgovornosti polno nalogo, da gospodarijo z njegovim imetjem v splošno blagor. Kolika je ta naloga, govore najbolj jasno številke. Kajti danes je v »Zadružni zvezi« že skoro do 170 milijonov. Ce se to gibanje tako širi drugo leto na občnem zboru zastopanih gotovo že 40 zadrug.
V	naslednjem podajamo poročilo rednega občnega zbora.
Pozdravi. — Nepristranska sodba o slovenskem zadružništvu.
Predsednik dr. Krek otvori zborovanje in pozdravi deželnega računskega svetnika gospoda Faschingbauerja z Dunaja, ki je v imenu »Splošne zveze avstrijskih zadrug« revidiral »Zadružno zvezo« in prišel osebno poročat o izvršeni reviziji. Dalje pozdravi dr. Krek gospoda ravnatelja Pirca, zastopnika c. kr. kmetijske družbe, želeč, da bi obe družbi plodonosno delovali in tekmovali v tem, da dvigneta gospodarski položaj naše zemlje. Dalje pozdravi vse zastopnike zadrug, zlasti one iz Istre in Dalmacije, predsednika stav-binske družbe »Union«, g. primarija dr. Gre-goriča, in ravnatelja kmetijsko-kemičnega pre-izkuševališča g. dr. Kramerja.
V	toplih besedah se spominja predsednik umrlega ravnatelja g. Josipa Jegliča. Pokojni Jeglič je z največjim veseljem gledal, da se razteza »Zveza« preko mej slovenskih dežela in da se priklopljajo tudi hrvaške zadruge. Želel je, gospodarsko združiti slovenski in hrvaški narod. Naša dolžnost je, in s tem se mu najbolj hvaležne izkažemo in delamo v čast njegovemu spominu, da izvršujemo to misel.
Ravnatelj Pire se zahvali za povabilo na občni zbor »Zadružne zveze«, pozdravi navzoče in želi, da bi zborovanje rodilo mnogo dobrega sadu v povzdigo našega kmetijstva.
Predsednik »Uniona« g. dr. Gregorič pozdravi navzoče v imenu stavbinske družbe
»Union«, želeč jim uspeha, ko zborujejo tukaj v svoji hiši.
V imenu »Splošne zveze« govori g. Fa-schingbauer:
Ze dvakrat sem imel priložnost spoznati delovanje »Zadružne zveze« pri natančni reviziji. Dve stvari je tu opazil, ki zaslužita, da se posebno povdarjata: 1. Se izredno razširja tukaj zadružno delovanje ter se razvija v vsakem oziru, ne le po številu, ampak tudi po delokrogu. 2. S tako vneto navdušenostjo se dela med Slovenci na zadružnem polju, kakor se redko najde drugod v taki sili. Na zgledih zunaj na deželi sem sam videl, s kako požrtvovalnostjo se dela, tako da vam moram k temu le čestitati in jo moram občudovati. Pomnoženo delo pa nalaga tudi vedno večjo odgovornost, in gospodje, ki so prevzeli vodstvo »Zveze«, nimajo lahkega dela. Po pravici vidijo svojo dolžnost v tem, da ne podpirajo le ustanovitve zadrug, ampak da tam, kjer prevelika vnema privede do neprevidnosti, tudi zavirajo in popravljajo, da dosežejo mirni in zdravi razvoj. Delovanje načelstva zasluži vso hvalo, ravnotako izborno uradništvo. V imenu »Splošne zveze« obljubuje govornik, da bo podpirala »Zadružno zvezo« ter ji želi krepkega razvoja in prospeha.
Poročilo načelstva.
Predsednik omenja, da je preteklo leto težkega dela. Začeli so »Zvezo« trgati po časopisih ter ji očitajo nepravilno poslovanje in še hujše stvari. Pri tem je načelstvo ohranilo mirno kri. Pokazalo se je tekom časo, da so vsa predbacivanja bila krivična. Dalje se je očitalo, da je »Zveza« političnega značaja. A mi se pri delovanju »Zadružne zveze« skrbno izogibljemo vsega, kar bi ji moglo dati politični značaj. Ce so v načelstvu osebe, ki tudi politično delujejo, je krivo temu to, da sedaj ni drugih, ki bi stopili na njih mesto. Ko pridemo tako daleti, da si bomo mogli delo deliti, bomo z veseljem odstopili in bodo delali eni za politiko, drugi za književnost, tretji za gospodarstvo. Uradništvo ima najstrožji nalog, da se omeji lc na svoje poslovanje; glede osebnega mišljenja pa seveda vsakemu pusti svobodo. Dobro delo stori, kdor pomaga iz-podbiti predsodek, da je »Zadružna zveza« politična.
Pregled zadružnega delovanja.
Uradni ravnatelj gospod Rožman poroča nato o podrobnostih. Leta 1905 je »Zadružna zveza« revidirala 170 zadrug, kar je vzelo 363 dni. Danes je v »Zadružni zvezi« 321 zadrug, in sicer 158 rajfajznovk (ua Kranjskem 100, na Štajerskem 12, na Koroškem 2, na Goriškem 2, v Istri 27, v Trstu in okolici 3, v Dalmaciji 12) in 16 drugih posojlniiiic, 46 kon-sumnih društev, ki tudi prodajajo pridelke, 15 strogo kmetijskih društev, 24 samo konsumnih društev, 40 mlekarn, 6 vinorejskih zadrug in nekaj drugih zadrug, n. pr. zeljarske, sadjarske, živinorejske, ena tiskarska, dve stavbin-ski, železnobrtna, mizarska sodarska, soda-vična, črevljarsko - slrovinska, mlinarska, oljarska, klesarska zadruga.
Te zadruge se razdele po deželah tako, da jih ima Kranjska 189, Istra 65, Štajerska 30, Dalmacija 20, Goriška 9, Trst z okolico 5, Koroška 3.
Naloga «Zadružne zveze« je skupno varstvo interesov. Lansko leto je »Zadružna zveza« rešila čez 10.000 spisov najrazličnejše vsebine, zlasti je zastopala zadruge pri oblastih in često tudi proti oblastim, zlasti finančnim. Dosegla jc, da se odslej neposredne pristojbine plačujejo enkrat na leto po zvezi, kar je velika olajšava, dalje, da se rentni davek plačuje enkrat na leto koncem julija.
i Sodišča so delala zadrugam težave pri registraciji. »Zadružna zveza« je vložila pet rekurzov in je s štirimi prodrla, gotovo dober uspeh. Nekatere razsodbe, ki jih je povzročila »Zadružna zveza«, so velike važnosti, n. pr. da se sme drugi občni zbor vršiti čez pol ure, ako je bil prvi nesklepčen, da smejo imeti zadruge tudi majhne deleže, dalje deleže več vrst, da se morejo tudi revnejši udeležiti zadružništva.
Jako važen posel »Zadružne zveze« je
Denarna izmenjava in promet zadrug.
Promet pri »Zvezi« je znašal 32 milijonov kron. Zadruge pri »Zvezi« nalagajo svoje odvisne novce in dobivajo kredit. Zadružna zveza« je takoj vsako vlogo zaobrestovala in vsako izplačilo takoj izvršila brez odpovednega roka, od dne do dne. Dnevnik izkazuje čez 9000 postavk.
Zanimive so številke, ki govore o delovanju posameznih zadrug.
Posojilnice so imele leta 1905 članov 48.703 z 1,608.541 K deleži. Vloge so znašale 42,252.557 K 9 v, posojila 32,693.521 K 70 v, skupni promet 118,390.835 K 43 v, čisti dobiček 293.635 K 63 v, rezervni zaklad 1,011.689 K 59 v, s čimer je rezervni zaklad že prekoračil tri četrtine vplačanih deležev.
Konsumna društva so štela 12.084 članov, deleži so znašali 180.421 K 34 v. Izdatki 6,907.156 K 23 v, prejemki 6,948.069 K 19 v; čisti dobiček 58.566 K 37 v, rezervni zakladi 158.430 K 76 v. Ker se toliko govori o »groznih izgubah« pri konsumnih društvih, bodi omenjeno, da so imela tri konsumna društva skupaj izgube 2943 K 52 v. Kaj je to proti dobičku ?
Mlekarne so imele 3196 članov z 23.132 K 57 v deležev. Izdatki 454.235 K 89 v, prejemki 557.744 K 12 v, skupni promet 1,495.053 K 15 v. Cisti dobiček 13.634 K 35 v, izguba 1865 K 54 h, rezervni zakladi 39.175 K 6 v.
Produktivne zadruge (zeljarske, sadjarske itd.) so imele 694 članov, deležev 66.542 K 96 v. Prejemki 173.393 K 93 v. izdatki 144.783 K 43 v, skupni promet 1,122.281 K 27 v, čisti dobiček 10.291 K 35 v. rezervni zakladi 19.946 K 70 v.
Obrtne zadruge so štele 532 članov, deležev 92.621 K 15 v. Izdatki 556.222 K, prejemki 550.826 K 88 v, skupni promet 2,557.555 K 53 v. Cisti dobiček 5534 K 17 v, izguba 2518 K, rezervni zakladi 17.630 K 14 v.
Vse zadruge »Zadružne zveze« skupaj so združevale 1. 1905 že 65.209 članov z 2,098.162 K 56 v deležev. Skupni promet je znašal 169,513.845 K 11 v, čisti dobiček 381.649 K 56 v, vse izgube približno 10.000 kron. Rezervnega zaklada imajo članice »Zadružne zveze« 1,246.872 K 25 v.
Te številke — sklene gospod uradni ravnatelj Rožman — morajo jjnponirati nam, pa tudi nasprotnikom, ker v njih ie najlepši dokaz za koristi zadružnega gibanja.
Z živahnim odobravanjem je bilo sprejeto to poročilo.
Konsumna društva.
Dr. Krek se ozre na vprašanje konsumnih društev. Nasprotniki govore in pišejo o »Zadružni zvezi«, kakor da bi ne delala nič drugega, nego le konsume ustanavljati. Temu nasproti se mora konstatirati, da ni ne sedanja »Zadružna«, ne prejšnja »Gospodarska zveza« ustanovila nobenega konsumnega dru-tšva ali koga k teinv priganjala ali silila. Naše stališče je to: Kjer! jli se opazuje oderuštvo z blagom ali živi industrialno delavstvo, ali ni mogoče na drug način malih posestnikov privaditi k zadružnemu delu zaradi revščine, tam so konsumna društva opravičena. Za vodstvo pa je treba spretnih ljudi in pa
#
strogega nadzorstva. Siliti k snovanju kon-snmnili društev je ravno tako napačno, kakor jili pobijati. Zveza bo podpirala konsum-na društva, ki se ustanove in kažejo pravo vodstvo, a ona, ki nimajo dobrega vodstva, polagoma po svoji dolžnosti tirala do konca. Veliko odgovornost imajo načelstva in nadzorstva konsumnih društev in tega se morajo vsikdar zavedati. Potem bodo predsodki izginili in padla očitanja, ki ne zadevajo toliko konsumnih društev, kolikor zadružno idejo samo.
Revizija »Splošne zveze«.
Nato se prečita revizijsko poročilo, ki zadeva razne notranje posle »Zadružne zveze«. Naj zadostuje, da navedemo samo sklepno sodbo o zvezi, ki se glasi:
Na podlagi sedaj izvršene revizije se mora konstatirati, da Zveza po svojem ustroju in delovanju odgovarja določilom zadružnega zakona, smotru in ciljem zadružništva in da sc vedno lepše razvija. Ker za zadružništvo tako koristno deluje, zasluži torej vsega priznanja in podpore. Ono pa tudi potrebuje nujno gmotne podpore posebno z ozirom na z\ išane revizijske stroške in pomnožitev uradniškega osobja in se v tem oziru priporoča skrbi visokega poljedelskega ministrstva in udeleženih visokih deželnih uprav.
Gospod deželni računski svetnik Pase h i n g b a u c r pravi dalje: Prenos poslo-\anja od prejšnje »Gospodarske« na »Zadružno zvezo« se ie jako dobro izvršil. Razmerje je zdaj pravo in bo pripomoglo, da ne bo izgub.
Ako sc pritožujete nad izgubami pri kmetijskih društvih, morate vedeti, da se to godi povsod. Skladiščne zadruge na Nemškem so imele že na milijone izgub, :udi na Nižje- Avstrijskem je bilo tako. To so stvari, ki jih ni mogoče odpraviti, a ne sinejo nas strašiti, da l>i taka društva opustili, kajti njihova korist ie jako velika, ona urejujejo nakup in prodajo in odstranjajo blagovno oderuštvo. Dobro in umestilo je, da se gojc. Opazil sem, da ste si dobro pomagali, kjer ste prišli v težave. Vso hvalo zasluži, kar se je v tem oziru storilo. V bodočnosti naj se obrača še večja pozornost na kmetijska društva in priporočam zanje večje deleže. Knjigovodstvo, ki ga je »Za-družna zveza« vpeljala, je dobro, in jaz moram le častitati Zvezi k njenemu vodstvu, zlasti gospodu načelniku, ki s tako redko jasnostjo pojmuje bistvo in naloge zadružništva.
Dr. Krek omeni, da je bila revizija jako natančna, izvršena od revizorjev pod vtis-koni sovražnih obtožb, saj so nasprotniki pošiljali izrezke iz sovražnih listov celo v poljedelsko ministrstvo. Revizorja sta pregledala (udi več zadrug po deželi (n. pr. Šmihel, Trnovo). Veseli nas, da je izrekel tako sodbo o »Zadružni zvezi« tak mož, kakor gospod l"'aschingbauer, ki ima sam velike zasluge za zadružništvo in je danes najstarejši in naj-delavnej.ši zadružni strokovnjak v Avstriji. (Živahno odobravanje.) Mi pa lahko delamo odslej naprej iu se za nasprotne napade ne brigamo. Zahvalo izrečem vam vsem, da se ob času najhujših napadov ni nihče zmenil za sovražnike in so ohranili vsi neomajano zaupanje v Zvezino načelstvo. Niti eden se ni ganil! T.o zaupanje bomo vrnili s svojo pridnostjo, napake popravljali iu delali iz hvaležnosti iu ljubezni do vas. (Burno odbra-vatije.)
Računski zaključek in bilanca.
Gospod R o ž m a u poroča o bilanci ter sklene: Zveza izkazuje za lani še upravnega Primanjkljaja iz prejšnjih let 23.971 K 38 v, ki ■ c pa zmanjša po državni podpori, ki je pričakovati, tako da bo sčasoma izginil primanj-
kljaj, ki je že sedaj vsako leto manjši. Temu pa stoji nasproti 117.000 K društvene imovine v deležih, tako da je krivično govoriti o »pasivnosti« Zveze. Država je dolžna subvencionirati Zvezo, ker izvršuje ta važen javni posel, ki bi državo, ako bi sama vršila to delo, stal ogromno več. Do te podpore, ki se nam tolikokrat predbaciva, ima »Zadružna zveza« pravico. Dosedanja podpora je prenizka za tako delo, a »Zadružna zveza« vkljub temu napreduje in bo šla pogumno naprej.
Dr. Laginja predlaga za bodoče bilance neke nove postavke in potrjuje, da se vjemaio postavke v bilanci. Zadovoljni moramo biti z rezultatom revizije vsega delovanja. Ugovori in napadi nasprotnikov so imeli za zvezo dobro posledico; hvaležni jim bodimo za to! — Poglavitni ugovori, ki ga imajo nasprotniki proti naši organizaciji, so kon-siinina društva in da je naša organizacija politična — klerikalna. Ako bi bila res klerikalna, gotovo ne bi ustanavljala konsumnih društev, ki so od klerikalizma kaj zelo oddaljena. Govornik naglaša, da nai bodo konsumna društva kakor nekake rodbine, ki naj preskrbujejo članom dobro blago za nizko ceno, a jih naj tudi varujejo, da preveč ne trošijo brez potrebe ter vadijo, da gotovo plačujejo v najkrajšem času. Hvali, da je najnovejše razmerje med »Gospodarsko« in »Zadružno zvezo« v tem oziru zdravo in pospešuje redno plačevanje. Priporoča, da se naj v vseh društvenih pravilih določi čas, koliko časa mora kdo ostati društvenik. Krivično je, če kdo pristopi, a kadar se mu zljubi, lahko odstopi in s tem društvo oškoduje, ampak se mora zavezati z gotovo dobo let, da ostane društvu zvest.
Po podrobnem razgovoru, ki sc da udeleže g. Hladnik, član nadzorstva, rač. sv. Fasching-batier, in dr. Krek, sc vrše nadomestne volitve. Izvoljeni so v odbor gospodje: dr. M. Laginja, Iv. Stanonik, dr. V. Pegan, Iv. Ma-liulja, dr. Iv. Šusteršič, Fran Jaklič.
V	nadzorstvo pa so izvoljeni gospodje dr. V. Schveitzer, Ivan Podlesnik, M. Rant, K. Texter, Iv. Hladnik.
Pravila se izpremene v tem smislu, da bo odslej Zveza imela pokrajinske pododbore, ki sc morajo ustanoviti v pokrajinah, ki imajo vsaj 30 članic; dalje se izpremene pravila tako da morejo pristopiti tudi zavarovalnice.
Nato predsednik zaključi občni zbor, ki je trajal do 2. ure popoldne.
Počitniški socialni tečaj.
G I a d b a c h , 4. sept.
(Izviren dopis.)
V	M. Gladbachu sc vrši te dni — od 28. avgusta do /. septembra - počitniški socialni tečaj. Obiskovalcev je nad 150 iz vseh dežel Evrope, razun Italije; celo iz Amerike sta dva udeleženca. Dozdaj so se obravnavala bolj načelna vprašanja, kot zgodovina narodnega gospodarstva, rokodelstva iu delavstva. Največje zanimanje je vzbudilo predavanje dr. Avg. Pieperja o najbolj perečih rokodelskih vprašanjih, o rokodelski organizaciji, nje ovirah in težkočah.
Odkar sc je industrija razširila in začela izdelavati vse. kar so prej rokodelci z roko izdelovali, in odkar jc moderna trgovina razširjena po celem svetu, ter industrijske izdelke začela razpečavati po mestih, a tudi po deželi, od tega časa toži rokodelski stan, da se mu slabo godi in da hodi rakovo pot. Ali jc to res? Vobče ne! Rokodelstvo ni izgubljeno. Po statistiki ie v Nemčiji absolutno število rokodelcev ostalo isto, seveda relativno še ni
pomnožilo, kakor se je pomnožilo splošno prebivalstvo. Res je, da rokodelstvo dandanes ni na isti gospodujoči višini, kakor v srednjem veku,ampak ga je moderni gospodarski razvoj porinil na drugo mesto. Ali zaradi tega še ne bo propadlo. Statistika kaže, da se je rokodelstvo na deželi povzdignilo, ker tam konkurenca ni tako velika in ker tja tudi izdelki industrije potom trgovine ne pridejo v posebno velikem številu. Rokodelstvo bo svoj delokrog ohranilo, novega delokroga si seveda ne bo pridobilo. A le tedaj bo rokodelstvo trdno, le tedaj bo imelo življenjsko moč, ako sc bo znalo modernim razmeram našega časa prilagoditi, osobito v svoji izobrazbi.
1.	Rokodelstvo mora imeti trgovinsko izobrazbo, znati mora, kako in kje si more pridobiti kredit; uporabljati mora moderno reklamo. Svojim konsumentom se mora prikupiti s točno postrežbo in s tem, da ugodi okusu občinstva, ki sc je dandanes precej pre-drugačil.
2.	Izobražen mora biti rokodelec v tehniškem oziru. Popolna moderna tehniška izobrazba jc podlaga trajnih uspehov, ker na drug način ne more tekmovati z industrijskimi izdelki.
3.	Posebno pa je potrebna tesna združitev. Potrebna je žc zato, da se rokodelstvo lažje varuje vseh škodujočih vplivov, ki prihajajo od zunaj, potrebna najbolj zato, da se uredi skupno nakupovanje surovin iu prodaja blaga. S tesno združitvijo sc da tudi najložje odpraviti zavist, ki sc dostikrat nahaja med rokodelci iste stroke. Da se to doseže, potrebna jc socialna izobrazba. Rokodelec mora poznati današnji gospodarski razvoj in njega zahteve. Tu ne pomaga tožiti in jadikovati o slabih časih. Prejšnji lepi časi, če so bili res lepi, se ne dajo več privesti nazaj. Računati moramo z danimi dejstvi. Našemu rokodelstvu manjka socialnega poduka. Zato je glavna naloga vseh društev, ki se pečajo z rokodelci, skrbeti za to, da se rokodelci v posebnih socialnih kurzih podučujeio, potem bodo šele pripravni za druge potrebe. To je velika zahteva modernega časa.
Drobtine.
Strašna suša je uničila vse pridelke v provinci Aragonija.
Rimsko mestno policijo so razpustili, ker ie stavkala.
Nesreča se je zgodila pri zgradbi ruske vojne ladije »Rurik«. Štiri osebe so bile ubite, osem ranjenih. Vnel se je plin, ki je povzročil nesrečo.
Pariška svetovna razstava, ki je bila po-četkom odrejena na leto 1920, se bo vršila baje že leta 1915. To svetovno razstavo bodo priredili zunaj mesta Pariza zaradi njene velike obširnosti.
Pomotoma usmrčen. V Interlaknu je neka ruska dama ustrelila bankirja Karola Miillerja, ki je imel prej tovarno barv v Elzasu. Miiller je tudi francoski rezervni častnik in nima z Rusi docela nobene zveze. Atentat sc je zgodil torej gotovo pomotoma.
Ukradena signalna knjiga angleške vojne mornarice. Na križarici »Neendictive« je bila ukradena signalna knjiga, Najti je ni mogel nihče, a naposled je izjavil neki mornar, da jo je vrgel v morje in sicer zato, da bi ga odpustili. Zgodilo sc je ž njim narobe: zaprli so ga.
Brezžični brzojav uvede ogrsko trgovinsko ministerstvo med Reko in Jakinom, kakor tudi med otoki na Jadranskem morju. Zadnji poizkus med Reko iu .lakinom se je 3. t. m. popolnoma posrečil.
Svakinja prestolonaslednika grofica
Zdenka Chotek je šla v samostan v Rieden-/burgu pri Bregencu.
Tedenski dan počitka so uvedli na Francoskem. Uradni list je priobčil prvi del dotič-nih določil z ozirom na po zbornici 1. julija t. 1. sklenjeni zakon. Zakon postane veljaven dne 2. t. m. Več delavcev je že zagrozilo, da stavkajo, ako delodajalci ne bodo izpolnjevali določil.
O begu dvorjana švedske kraljice grofa VVrangla poročajo, da je zaigral giof, ki je S spremljal kraljico, v Monte Carlu poverjeno mu svoto 530.000 kron. Obrnil se je na prijatelje, da mu posodijo zaigrano svoto. Tudi dvorna uprava mu je ponudila obrok. A pre-dno je došel odgovor dvorne uprave, je grof pobegnil.
Inozemske in čilenske zavarovalne družbe so izjavile, da ne izplačajo odškodnin za škodo, ki jo je povzročil potres v Valparaisu.
Jezero živega srebra so odkrili v Mehiki, država Vera Cruc. Jezero obsega nad tri akre in je globoko 10 do 15 črevljev. Jezero je odkril rudar C. A. Bundi visoko v gorah v nedostopnih divjih krajih. Nameravajo izvrtati predor, po katerem bodo odvažali živo srebro.
Orška vlada je podedovala več milijonov,
ki jih je zapustil neki, v prejšnjem stoletju ži-1 veči trgovec v Peterburgu, Dombolis. Denar je ležal toliko časa v hranilnici, da znaša zdaj odrejena vsota osem milijonov rubljev. Po oporoki se mora s tem denarjem zidati grška visoka šola na otoku Korfu.
Vojska proti kajenju. Iz Londona javljajo, da so tam najodločnejše sklenili preprečiti kajenje vsaj v mladi dobi. Gosposka zbornica ' je odbrala odbor, ki je sklenil v posebni seji predložiti vladi zahtevo, po kateri naj se kaznuje vsaka oseba, ki na katerikoli način uživa tobak, a še ni stara 16 let. Istotako bo kaznovan vsak, ki da pod 16 let staremu člo-. veku tobaka. Policija ima dovoljenje ustaviti ( na ulici vsakega premladega kadilca in mu : vzeti tobak. Učitelji m oskrbniki parkov imajo i isto dovoljenje. Gosposka zbornica zlasti pov-darja, da pušenje v mladih letih silno škoduje : novi generaciji.
Od navadne uslužbenke do pisateljice se i, je povzpela o Škociji neka Kristina Nelson iz ) Schonena. Na svet je prišla kot deseti otrok revnega malotržca in izgubila kmalu mater. Njeni bratje in setre so šli za kruhom po svetu, a Kristina jc ostala sama pri očetu. Živela je tako v samoti, mislila je in sanjala, začel se je razvijati njen duh in poglabljati. Pričela je s čitanjem, učila se vsega sama in delala tako tudi potem ko je odšla v svet slu-! žit. Kot služkinja je napisala par povesti, ki [ so izšle v javnosti. Nato se je vrnila iz službe •. domov, kjer se je pod vplivom neke plemenite [; dame njen duh še višje povzpel. Izdala je i kmalu potem prvo knjigo svojih povesti, ki t so se silno naglo razpečale in žele obilo pri-' znanja. Zdaj živi Kristina Nelson pri neki ple-f menitaški rodbini, ki jo je vzela vsled njenega | talenta k sebi.
Po osmih letih na sledu morilcu. Pred | osmimi leti je bila v nekem gozdu pri Budje-: jevicah umorjena iz strasti mlada deklica Peki tronela Filipp. Zločinec je ušel. Starši so dali ^'postaviti na kraj zločina železen križ z na-
I pisom. Zadnji čas je bil pa križ že večkrat poškodovan. Iz tega sklepajo, da živi morilec v bližini.
Otroci pometajo ceste po NeV Jorku.
Zadnji teden je opravljalo ta posel nad 10.000 revnih otrok. Izkazali so se vsi kot zelo vestni delavci. Niso samo pometali cest, ampak tudi Izabraniii metati po ulicah papir in slične smeti. ;t Občinstvo se jim pokorava. Tudi je od tega
časa po ulicah manj neredov in zato tudi manj aretacij.
Povišanje poštnih pristojbin. Odlok trgovinskega ministerstva o povišanju poštnih pristojbin predlože v odobritev pristojnim kor-poracijam predvsem industrijskemu svetu.
Novo gorivo. Kakor poročajo iz New Jorka, je ameriški izumitelj Dra\vbangh iznašel novo umetno sestavljeno gorivo, ki je bolje od premoga in za polovico ceneje.
Roparji na Saksonskem. V takozvani saksonski Švici gospodari roparska tolpa, ki je umorila že eno osebo, in izvršila dva roparska napada.
Italijanski častniški kongres proti dvoboju
se je vršil začetkom junija v Rimu. Priredili so ga neaktivni italijanski častniki, a otvoril ga je sam kralj. Kongres priporoča, naj bi postavil kodeks za častne zadeve poseben zakon, po katerem bi se moralo vse to predložiti posebnemu odboru za častne zadeve. Ta naj bi potem vse primerno uredil. V italijanski armadi so dvoboji zlasti v zadnjem času silno pogosti. Zato jih skušajo na ta način preprečiti. Tudi visoke dame so osnovale po raznih mestih slične komiteje, ki imajo namen zasledovati dvoboje in jih po mogočnosti prepre-čavati.
Avstrijska častnika inštruktorja perzijske armade sta došla v Teheran.
Sv. oče je zaslišal 2. septembra približno 100 avstrijskih romarjev.
Grški častniki so naročili pri dunajski tvrdki Jurij Roth tri milijone patron.
Popust učiteljem na železnici. Hrvaški delegatje dr. Krasojevič, dr. Grahovac, dr. Magdič in dr. Vinkovič so prosili ministra trgovine Košuta, da bi se ugodilo želji učiteljev za polovično vožnjo po železnicah. Košut je obljubil, da se bo ugodilo v tem oziru prošnji hrvaških in obenem tudi mažarskih učiteljev.
Fonograf — portir. Na ameriških glavnih kolodvorih so vpeljali fonografe za neuke in pozabljive potnike. Par minut pred odhodom vlaka naštevajo ti fonografi postaje, koder bo peljal vlak — baš tako, kakor sicer portirji.
si Nekaj za »pročodrimovce«. Kakor »Czas« poroča, prestopilo je v Peterburgu po zadnjem tolerančnem ediktu ruske vlade z dne 12. aprila 1905 blizu 20.000 pravoslavnih Rusov h katoliški cerkvi. — Tako dobiva katoliška cerkev namestu odpadšega črvivega sada sijajno nadomestilo v nekatoliških deželah (zlasti na Angleškem in v Ameriki) in v zamorskih naselbinah.
Prstan z modrim demantom. Na večer 2. avgusta tega leta je imela zbrano krog sebe grofica in posestnica gradu Ker-Stears Rodellec du Porzie majhno družbo in jo končno sama zabavala v salonu z igranjem na klavir. Med drugimi je bil navzoč tudi ruski državni svetnik Greger s soprogo, kateremu na čast pravzaprav sc je vršila soareja. Predno je sedla grofica za klavir, je senela z rok vse prstane in opozorila pri tem na posebno lep prstan z modrini demantom. Pravila je, da se je nahajal svoj čas modri demant v kroni francoskega kralja Louisa Philipa,, za njim ga je imel vojvoda d' Anmale, ki ga je podaril slavni umetnici Leonidi Leblanc. Po smrti zadnje so prodajali njene dragocenosti na javni dražbi in grofica Rodellec du Porzie je kupila ob tej priliki prstan z modrim demantom za 50.000 frankov. — Ko je grofica to povest povedala je odložila vse prstane na poleg klavirja stoječo mizico in igrala. Tako je minil čas in gostje so se priporočili in poslovili. — Ker so kasneje še gorele v salonu električne luči, je mislila grofica, da je služkinja pozabila zapreti elektriko. Hotela je to napraviti sama, a baš v tistem hipu so ugasnile v salonu vse luči. Grofica ni nadalje niče-
sar premišljala, ampak odšla mirno v spalnico. Veliko pa je bilo njeno začudenje drugo jutro. V salonu namreč ni bilo na mizici ob klavirju, kjer je bila pustila prejšnji večer prstane, med njim več tistega z demantom. Preiskali so ves grad in naznanili stvar policiji. Sum je padel na povabljence prejšnjega večera in zlasti na Gregerja, ki je imel namen nenadoma še tisti dan odpotovati. Ko so preiskavah že zaprte kovčege, so našli v šatuljici za zobni prah v resnici prstan z demantom. Policija je nato ruskega državnega svetnika Gregerja aretirala, a ga drugi dan že izpustila. Zdaj se nahaja v Parizu in čaka izida te veliko pozornost vzbujajoče kriminalne afere. Sam trdi, da tiči v vsej stvari tajno maščevanje. Grofica Rodellec in njen mož pa sta preiskovalnemu sodniku izrecno izjavila, da ni po njunih mislih nihče drugi ukradel prstana z demantom kakor ruski državni svetnik in diplomat Greger.
Deset let zdrav v norišnici. Strojevodja železnice Košice-Oderberg Pavel Jancso je imel lepo mlado ženo. Opazil pa je, da obstoja med njo in mestnim županom Adalbertoin Ma-darazsotn ljubavno razmerje in je zato hotel z zapeljivcein parkrat govoriti, a ga ta ni maral nikoli sprejeti. Nekoč je obiskal v Budimpešti svoje rojake in tam so ga nenadoma prijeli policaji, češ, da je prijet po ukazu župana v Košicah kot nevaren blazen človek. 24. jan. 1896 ga je preiskal vojaški zdravnik dr. Gold-berger in nato so ga odvedli v norišnico v Leopoldsfeld. Po 10 mesecih so ga prepeljali v Gyongyos in ga oddali v norišnico Nagy-kallo, kjer je ostal celih 10 let. Po 10. letih je bil pred kratkim odpuščen kot »ozdravljen«. V listnico so zapisali, da je bil v norišnici samo štiri leta. Ko je Jarcso temu oporekal, so mu odgovorili, naj bo srečen, da so ga sploh izpustili. Jancso je vso zadevo oddal v roke nekemu peštanskemu odvetniku.
Proti ženskemu poslu. Amerika je bila dezdaj zemlja, kjer so opravljale ženske pri-lično največ javnih poslov. A v zadnjem času so se proti temu nenadoma dvignili. Asfaltov trust je izjavil, da namesti vsa dosedanja ženska mesta z moškimi. Isto je storila poštna uprava v Cicagi.
Šoštanj. K ogledovanju goveje živine, katero se je vršilo minolo soboto, prjgnali so 100 krav, 100 brejih telic in 20 licenciranih bikov, večina pinegavskega in marijnodolskega plemena. Komisija, obstoječa iz načelnika okr. zastopa g. V. Ježovnika in več odbornikov, dalje iz gener. tajnika c. kr. štajerske kmetijske družbe g. J.uvana, c. kr. veter, nadzornika g. Slovaka, dež. živinozdravnika g. Fischerja itd., izrekla se je o izbornem stanju živine jako pohvalno. Obdarjeni so bili: Za krave Anton Jan iz Škal, Franc \Voschragg iz Šoštanja in Karol Košar iz Družmirja z državnimi darili po 50, 40 in 40 K, Jakob Falko iz Družmirja, Vinko Ježovnik iz Velenja, Franc Menih iz Št. Ilja in Pavel Mak iz Šoštanja z dež. darili po 40, 30. 30 in 30 K, U. Lager iz Velenja, Josip Novak iz Šoštanja, Franc Petrič iz okolice Šoštanj, Franc Rajšter iz Šoštanja, Valentin Mi-halek iz Velenja in Matija Brišnik iz Šoštanja z okrajnimi darili po 25, 25, 20, 20, 10 in 10 K; — Za breje telice Anton Golob iz Št. Florijana, Martin Šuster iz Škal, Anton Dertnol iz Lo-kovice, Anton Novak iz Družmirja, Franc NVoschnagg iz Šoštanja, Franc Švarc in Franc Rajšter, oba iz Šoštanja, z okrajnimi darili po 50, 40, 30, 20 K,20, 20 in 20 K; — za licenci-ranc bike: Martin Ušen iz Št. Ilja, Ivan Meža iz Stare vasi, Ivan Krajnc iz Št. Ilja in Ivan Rak iz Velenja z drž. darili po 80, 60, 50 in 50 K, Martin Voh iz Št. Ilja, Ivan Stropnik iz Pre-log in Štefan Košar iz Družmirja z deželnimi darili vsak po 50 K in Franc Goršek iz Raven ž okrajnimi darili 40 K. — "
Lurd v nevarnosti. Francoska vlada namerava zapreti Lnrd, ker proti svstovnoznani božji poti neprestano hujska framazonsko časopisje in pa framazonski politiki. Francosko katoliško prebivalstvo je zato zelo razburjeno. Tarbeški škof Schopfer je izjavil, da ni paragrafa, po katerem bi mogli zapreti lurško baziliko. sosedna poslopja in zemljišča, ki so last škofove menze. A kljub temu, da niso država, departement in občina nič prispevali h grarlbi, in so prispevali katoličani celega sveta, ni izključena zatvoritev v sedanjih razmerah, ko vedno bolj preganjajo s silo in samovoljo katoličane.
Vol'te v jezuitskega generala. Dne 2. t. m. se je pričela volitev generala p. Martina. Do-zdai je vodil posle po smrti rajnega generala p. Freddi. Volitev je tajna. Volijo predstojniki petih asistenc (Italija, Nemčija, Francija, Španija, Angleška) in načelniki 27 provinc. Rajnega generala p. Martina so izvolili v samostanu Loyola na Španskem. Zdaj se vrši volitev v rimskem Germaniku, kjer biva tudi kardinal Steinhuber s. J. Sodijo, da bo najbrž izvoljen generalni vikar p. Freddi. Jezuitskih generalov je bilo dozdaj 24 in sicer 5 Špancev, i 1 Italijanov in en Nemec, en Ceh, en Nizozemec in en Švicar.
Bratoumor. Ker mu je volil brat Štefan le 400 oralov zemljišča, ga je umoril brat Dimitrij Karaučov. Umorjeni ie bil veleposestnik in reorezentant mesta Velika Kikinda.
Dunaisko pollciio pomnože za štiri uradnike in 170 mož. Dunaiska policija ima zdaj ,3440 mož, na konjih 200. Policijskih agentov (detektivov) je pa 600.
Samoumor v brzovlaku. Med Frankobro-riom in Hamburgom se je ustrelil 30. avgusta v spalnem vozu podobar Geza Czuth. Postelja je vsled strela pričela goreti. Dva potnika, ki sta spala v istem kuoeju, sta opazila nevarnost in ustavila brzovlak.
Odgodill so na 18. septembra določeno odkritje spomenika cesarice Elizabete na Dunaju iz neznanih razlogov na nedoločen čas.
Odkrita zlata oolja v Kasejovici na Češkem nakupuje erar. Lastnik zlatih zemljišč zahteva 2 milijona kron.
Nesreče v gorah. Na Koroškem je pri lovu na divje koze padel 50 metrov globoko posestnikov sin Webhofer. Na Cimadosi je ponesrečil smrtno dijak Recina.
Velik požar je uničil v Lyonu poslopja neke družbe za izseljence. Škodo cenijo na 1.200.000 frankov.
Hmelj. Na Zgornjem Avstrijskem letina stednje dobra. Hmelj večinoma že nabirajo. Cene se sučejo med 140 do 160 kron za 50 kilogramov. — Na Srednjem Štajerskem letina splošno slaba. Za prima-hmelj ponujajo 4 krone za kilogram. — Na Spodnjem Štajerskem so pričeli splošno hmelj nabirati 16. avgusta. Množina zaostaja za lansko, prekaša pa letošnji hmelj glede finosti in vsebine lupulina lanski hmelj. Trgovci ponujajo 120 kron za 50 klg., s čimur pa lastniki niso zadovolini. — Žateški hmelj (Češko) jc dober. Pridelali so ga približno 60.000 carinskih centov po; 50 klg. Cena 200 do 230 kron za kilogram. — V aški okolici so pridelali 15.000 carinskih centov hmelja; ena šestina normalnega pridelka. Cena 170 do 180 kron per 50 klg. — Na Moravskem je blago izvrstno. Pridelek cenijo na 9000 carinskih centov. Cena 140 do IfO kron per 50 klg.
Slovarček nenavadnih besed.
Truk Je poseben način plačevanja delavcev. Namesto da bi podjetnik ali najemnik pla-
čeval najete delavce v denarju, jim daje na račun življenjske potrebščine v svojih prodajalnah. Blago v takih prodajalnah je navadno slabše in dražje kot drugod; zato so delavci, ki dobivajo na ta način svojo plačo oškodovani in se jim godi krivica. Truk torej ni nič drugega kot neke vrsta goljufija.
Tržaška miilarija. Tržaško mularijo imenujejo v Trstu poulično druhal. Nek drug izraz za to je:
Mob, ki tudi pomeni poulično druhal, ali pa znači to, kar v Ljubljani beseda »baraba«.
Sinekura. Sinekura se imenuje služba, ki donaša velike dohodke brez vsakega dela.
Fidejkomis. Fidejkomis se imenuje ona . določba v kakem testamentu (poslednji volji), ki ukazuje, da mora dedič del zapuščine ali pa samo kako določeno reč izročiti neki tretji osebi. Ta navadni fidejkomis se pa razlikuje „ od takozvanega rodbinskega fidejkomisa, ki določa, da se mora neka gotova dedščina, neka zapuščina ohraniti v neki gotovi rodbini in ne sme preiti iz rok tiste rodbine.
Bnržoazija. Btiržoazija pomeni po naše meščanstvo v nasprotju z drugimi stanovi, kakor z aristokracijo. Danes v dobi širše ljudske prosvete se rabi ta beseda večinoma v zaničljivem pomenu; pri nas pravimo purgar-stvo.
Aristokracija. Beseda aristokracija je grškega izvora in pomeni po naše oni stan, ki se čuti boljšega od drugih stanov, bodisi vsled plemenitega rodu, ali vsled velikega premoženja, ali vsled imenitnih služb. Tudi ta beseda se v sedanji demokratični dobi jako rada rabi v zaničljivem pomenu.
L i s t n i c a uredništva. Gospod R. K., knjižničar izobraževalnega društva pri Št. Lambertu. Danes smo vam že razložili par poslanih nam tujk. Prihodnjič objavimo razlago ostalih. Veseli nas, da ste se oglasili. Pošljite še kaj.
Za Tineh hi brateft los.
Gospodar je kupil od soseda kravo za 80 goldinarjev. »40 ti jih dam takoj, 40 ti jih ostanem dolžan. Si zadovoljen?« »Da, sem.« Cez leto pa je sosed terjal kupca za 40 gld. A ta ga zavrne: »Saj sem ti rekel, da jih ostanem dolžan, če bi jih bil mislil plačati, pa ne bi bil rekel, da jih ostanem dolžan.«
Služabnik je nesel gospodu jed v dveh dragocenih posodah. Med potjo mu je padla ena na t'.a in se razbila. Gospod se zjezi in zakriči nad njim: »Vraga, — kako si pa ravnal, da si jo ubil?« »Tako-le«, pravi služabnik, in spusti še drugo posodo na tla.
Adjutant je nekoč vprašal Radeckega, kaj ves čas tako skrbno premišljuje? »Znate molčati o skrivnostih?« »Da, znam, znam!« »Dobro, jaz tudi, zato molčim.«
Koklia je nekoč izbrskala iz smeti krasen biser. »Ah«, vzkliknila ie, ->ko bi bilo to pše-nično zrno!«
»Hitro pojdite gospa, vsi vas že čakajo!« »No, če me vsi čakajo, potem se pač nič ne mudi.«
Na koncu predpusta: »Bog pomagaj! Denar sem ves odda!, hčere pa nobene!«
»Jože! Na, danes je moi god, tu imaš to-bakiro, vzemi in kihni na moje zdravje!«
Mati je spravila dva otroka spat v eno fiosteljo. Cez malo časa začne Tonček na ves glas jokati. »Kaj pa ti je?« »Jožek hoče imeti polovico postelje zase.« '»Dobro, ti imej pa drugo polovico.« »Ni mogoče, Jožek hoče imeti svojo polovico na sredi postelje. —
Gostilničar: »Te krone ne morem sprejeti, ker ima luknjo.« -- Gost: »Vaš kruh in
sir sta imela tudi luknje, pa sem moral oboje sprejeti.«
Med revežem in bogatinom je pogosto razloček samo v eni besedi. Bogatin premišljuje kaj bo kosil, revež pa a I i bo kosifc
»Kdaj gre zadnji vlak v Trst?« — »Prijatelj, tega bova pa midva težko dočakala.«
»Brivec, zakaj pa niste šli sinoči na koncert, ali ne ljubite glasbe?« — Brivec: »Ola-sbo že ljubim, a jezi me, ker imajo vsi glasbeniki tako dolge lase in jih ne dajo postnči.«
Voznik jc sirovo pretepal osla Neki gospod ga je zato oštel. — »Ljubi moj osel,« pravi voznik, »nisem vedel, da imaš med go-_Spodo toliko prijateljev.«
»Ko se je potopila barka, je utonilo 13 mojih prijateljev, jaz pa sem ostal zdrav.« »Kako je to mogoče?« »Nisem bil na ladiji, sem bil doma.« """ »Vidite, temu človeku sem na lovu rešil življenje.« — »Res? Kako pa je bilo to?« — »Prestrelil sem mii klobuk, če bi mu bil glavo, bi bil gotovo mrtev.«
neprimerno najboljše na ohranjenje kože Brazay-Francovo žganje
lajša vse bolečine pri trganju in revmi.
Eau de Cologne de Brazay
ideal vseh toaletnih sredstev. — Dobiva se povsod.	iv 781 8-8
' Prihodnja Številka ..DOMOLJUBA Izide dni 20 septembra 1906.
Loterijske	srečke.
Danaj, 28 avgusta 67	61 Oradec, 28. avgusta 61 3
Trat, 1. septembra 85	68
Llac, 1. septembra 66	61
29	80	73
77	40	27
90	73	37
34	44	60
O Cunard Line. o
Najprimernejši, najcenejSa in dobra vožnja Iz
Ljubljane v Ameriko.
Lin ostane preko Trsta z brzoparnlki prve angletke paro-rodne družbe ,,Cunard Line" lo je gotovo in se ne da vlajltl Veliki moderno opravlieni snažni parnlki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 "i. Pouk In vozne liste daje oblastveno po-trjenl zastopnik Andrej Odlaaek, dosluženl uradnik državnih železnic in hlini posestnik v UubUanl Nlomfiko.' ulice it. 25, bllzo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povprafia ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodrorlb la cestah olkdo ae taka In tudi
ae vabi.
na druge silne načine nihče 3004 D 23
Kupi se vila ali malo posestvo
v bližini Bohinja in Bleda. — Ponudbe pod ,Vila" na Haasenstein & Vogler, Inusbruck. 2^28 2
Potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le p i domaČi d užbi
Ausfro-Amerikana
katera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razivetlienimi parr.iki direktno iz Trsta po po mirni Ad'{]i, mimo lepih dežel Italije, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike sp emlja in tudi 100 klg prtljage prosto dd. Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 D 7
Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
JMT Odhod papnikov vsak todon.
Nedosežne prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša in res 2011 20-1
preclzllska nra ie Entaht
iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. - -
Pred. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak sa cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
mozaične ploiče~£?
Iz cementa v raznih barvali (do 6) in okusnih vzorcih po K '3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi — Krasni so pokopališki križi iz mitlranega marmorja.
Slav. cestnim odborom ln podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10. 15, 20, 26, 30, 40 cm notr. svetlobe) po Jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Og. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče fod 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na Pešati, foita Dol (Lusttal),
Ceniki in vzorci v naravi na lahtevo.
Kratko a dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47'- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Freilauf gld. 2'— več. Mul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1*50, 1-70,2-10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex Fahrrad-lndu-strie Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 15
Naravni dobri
brinjevec
— Saško Aitenburg. ■——
Tehniko Aitenburg
Izdelov. strojev, elektrotehnika, papir tehnika avtomobil tehnika 135 D 4-4 Stroka za plin in vodo Prospekti zastonj.
1950D se dobi pri 8-2
L. Sebenlku vSp.SiJkl.
Takoj se ||fr>npf> zakro-sprejme UICIICI jaško
obrt nad 14 let star, Fr. K o k a I j, Rakovnik, p. Medvode. 1968 2-2
čevljarski pomočnik
za stalno delo se sprejme pri Cvetko Pičko, Suha, p. Labod. Koroško. 2024
2 čevljarska pomočnika sprejmem
takoj v trajno delo. Josip
Stupica,Žužemberlc, Do-
lenjsko.	1988 1-1
Učenca
iz dobre krščanske hiše sprejme takoj s popolno 1965 oskrbo 4-2
Janko Šink
svečar in lectar v Kranju.
Obrtna Aka-de m i j a
frledberg
pri Franko-brodu ob M.
Polltehn. zavod za inženerjeln arhitekte 252 U-lo
Največja zaloga železnihe, traverz, železniških šin, cementu, štorij za strope, strešne pločevine in lepenke, slamoreznic, mlatilnlc, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje In sadje, plugov in bran
v Ljubijani, ni Marije Terezije cesti Štev. 1.
(zraven ,Figabirta* in na
Valvazorjevem trgu 6, naspr. Križonske cerkve,
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žganje, Štedilniki in peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe In zmernih cen zagotavlja	1886 19-3
Fr. S<upica, trgovec.
Čebelarji! pozor!
Kupujem v trganje čebele in sicer po najvišji ceni. Priporočam se vljudno, posebno za voščavno ter rumeni vosek, kuhan; cena 1966 najvišja. 2—2
Janko Šink
svečar iu lectar v Kranju
Odlikovano. Ustanovil- 1870. Vse * rste
lovskega IMsusoražJn
se kupi najbolje, najcenejše pod 3 letnim Jamstvom naravnost iz orožarne	1670 7
Anton Sodia Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-šlljatve na ogled dovoljene.
*
M
t #
«
14
*
i
9 *
t l
S a > S a
2	S E s " S > 3 I
S U 1) t"' H I
s
3	g-H
N M) _ S
™ <u a «n ^ <J
•	jO
+. rt m 23
n S m-2 o
B iN = 3
« Jn
*	> J
d> rs _
S
£3 ""S
oo-a t-" > __
'S 9 m « u > S >3 3 o a "-a s
s>® I
KO D. • S M H,*.
o « n
. &S S. 1 b
a 44 N S""! 8
ajcenejša in ajvečja eks-
Na, na
portna tvrdka!
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta!
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.
__ Naznanilo preselitve* _
		
I • , s tii	T N E P	> ^ J v.
I
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljub* Ijano in otvoril	4
na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno proda-jalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenienim odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda moje prodajalno, v kateri se natiaia ne samo blago, katero je navedeno v tenlniku, ampak ogromna izbira vseh različnih modem h ur,kakor: žepnih, salonskih in stenski h ter budilk, briljantovin sre
brnine. po konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi Je posebno še vsled ogromnega prometu mogoie, prodaja« pristpo in fino blago po prav nizkih cenah. - Zahvaljujem se cenjenim adjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svi jo naklonjenost.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.	z velespoštovanlem H« Suttner.
MflSTIN
ali doktor pl. Trnkdczy-jev kranjski prašek za praiiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Nalboljši dodatek krmi, dietetično sredstvo n pitanje. Oobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo 2449 D 12-11 popust.
in ostane
\fožnj» traja __ _
dni Q dni * Pn|iHŠ» pot mjnovejiimi leta 1905 in 06 zg raje n i m i "veti V\a ns^i m i parnih
^ J^IStiiii «»|(a|(ordo sedaj v,lit,) parniKi 18-12P001o»mi
tesnila dajezastopniKi Jr.CeUmg,
hubljana j^io^o^e uiice štv 28
''Odhod iz Jjubljane vsaKj ponedeleK.lorek inčetrtek v tednu.
š m«®®®®®®®®«
: •	Klauerje«	4»
: 5 »Triglav* 8
® pni
je n ajbol) zdrav izmed vseh likerjev.
£ Pravi in pristni Triglav ®
5	izdeluje edinole	J
| J. KLAUER, Ljubljana. J
•MMMfMMMM
Naznanilo.
Blizu farne cerkve sv. Jakoba na Polici pri Višnji gori je
žemljice (jrunt) naprodaj.
HlaCman bo prostovoljno prodal hišo št. 9 z dvema sobama, novozidano in obokano kaščo s sedmimi Predali, klet (kevder), hlev, tri hleve za prašiče, v JJUnlnji kotel za kuhanje prešičem, nov skedenj (pod) « mlačvo, devet njiv, tri gozde, več travnikov, na »Merili se nakosi sena z* osem goved. Hiša stoji na 'eP',ravnini. Okna in vrata so nova in se dobro za Piraio. _ Kdor hoče kupiti to zemljišče s hišo vred, S? P"de pogledat. Za denar se lahko čaka proti 5,'>% obrestmi,	1939 3 -t
|UDn.n v trgovino z mešanim blagom, UlfalllU kateri je zmožen tudi nemškega jezika, dobrih, poštenih starišev, sprejme Franc Ple-terski, Novomesto.	1848 6 4
1926 3-3
Učenca
za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar mizar, Vižmarje št. 59, Št Vid pri Ljubljani.
Zaloga bališfi za neveste.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje so kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
Češnih & Mllavec
(pri Čeftniku}
LIngnrJeve ui. Ljubljana fritalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevino za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26 16
Zaloga baliftfi za neveste.
Postavno varovan.. Vsako ponarejanje In ponathkovan|e kazniva.
Edino prliten jo ThlerrjJev 2630 D balzam 52-37 I« a Kleno inamko .redovnica". i rnaroilamo n«prekotno
firolt slabemu prebavl|an(g, krCem v »a-odcu, koliki, katarn, pranim boleznim,
Intluencl Itd. Ud. Cena 19 malhnlh ali « dvo|nallb itcklenle ali ena velika specialna steklenica s patent zamaikom K 5 — Iranko. TM«rryjevo centifoUjsko m' .•> povaod Miano kol non plut m tir«
jr.nl v.cm se taa. itar m ranam, vnetjem, ranltvam, abicnom In oteklinam viab vrit. Cena: 2 lončka K 3'60 te poil|e Ic proti povzetju ali denar napre|.
ukarnar It. Thtarrj«Prigradi pri Rogaški Slatini.
Broiura ■ llsod originalnih zahvalnih pisem gratti In Iranko. V zalogi v skoro vich vetjih lekarnah In medlclnalnlb drogerljab
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo ■ ■ . ■
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca'
se priporoča prečastltl duhovščini In p. n. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po najnižjih cenah - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo /.astonl, mnoga spričevala za dovriena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52—5
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
J{ Stanje vlog 80. Jun. 1906: Pre.;e. Qradijfe 1. sedaj: Denarnt promet 80. juu. 1906* "
čez 12 milijonov kron.
Gradiit* 1, sedaj:
Kongresni trg 2, I.
čez 21 milijonov kron.
Lastna glavnica K 252.865.93. Najboljša in najaigurnejia prilika za fttedenjel
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge Tsak delav- a ii ni brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure p*- AJLUL sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	* I* I" 100 K čistih 4 K 50 h na lete.
Stanje vlog 30. junija 1906: 1 12,485.874 93. Denarni promet » letu 1905: 54,418.440-28.
Hranilne knjiiice te sprejemajo kui gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnokranilniine polotntce na ratpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906.	2617D 26 9
Dr. Ivan Susterilč,	Josip Šiika, stolni kanonik,
predsednik.	podpredsednik,
o d b.vnlk i i
Anion Belec, župan, posestnik, podjetnik ln trgovec v St Vidu nad Ljubljano, Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, Karol Kauachegg, veleposestnik
dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graš!ak itd., Oreg. Sllbar, župnik na Rudniku.
iOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Najboiju »n najceneji, amerIKansKI motor za bencin
Km kmetijo In obrt, od dve do pet konjskih moči Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—19 preskrbi. — Dobivajo se najbo\je pri
Karol Kausoheka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska oasta 18.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, fitorja, okovi ln orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

Krajše povesti.
Basnl(o|, Zaroka o polnoči. K —'40. Bedenek, Solne« ln senca. Povest. K —'40. Brezovnik. Šaljivi Slovenec. Zbirk* najboijiib
kratkočasnic Iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babioa. 2 sešitka K I 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenj« treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica K -'70 Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton K —'90. Hoffman, Peter Prostak Povest, kart K - 90. Hoffman, Kar Rog atori, va« prav aiori. Povest, karton K - 90 Hoffman, Kako vzgaja usoda. Poveit K — 90. Hoffman, Čas je zlato alt od aboštva do bogastva. Povest K -'82. Keller, Prst božji ali Izgledi boijlh kazni, oziroma slučaji, kt niso sluča|l. 2 .vez K -'90. Koder, V gorskem zakotju Povest. K -'40. Kosi. Sto narodnih legend Slovenski mladini In preprostemu ljudstvu * pouk In zabavo. Trdo vezano K 1'30. Lesar, Perpetu« ali afrikanski mučencl. K l'30,
trdo vezano K I'60. Parapat, Robinzon starši. Njegovt vožnje In čudovite dogodbe. K 130, trdovezanoK 1'50. Mayr, Mučenci. StarokrSčanska povest K t 05. Sienkiewicz-Miklavec, ia kruhom Poveit K -40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K -'50 Trošt, Pri stricu. Povest K -95 Trstenjak, V delu je reiltev. Poučna povest K -'70.
Vonomlr-Križan, Svitoslav. Povest. K -'40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K —-70, Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. VViesemanu. K 1 30. vezano K 150
Razne povesti.
Vsak telltek po 45 vinarjev; črni brstje. -S prestola n* morilče. — Leban, 100 beril za otroke. — Peldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovič. - Venček pravljic In pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogl. — Lažnjivl Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar meblkanski. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod tur-ikim jarmom. — Hlldegarda. — Naselnlkova hči. - Nikolaj Zrinjskl. - Hirlanda. — Kako je Izginil gojzd. — jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Lillput. — Hubad pripovedke 1. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za ■ mladino II. — Car In tesar.
Vaak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski - 60 malih povestij.
—	Sveta grofinja Oenovefa
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi Iz avstrijske zgodovine — Šaljivi Jaka 1.
—	Šaljivi Jaka II — Izanama, mala Japonka.
—	Krlitof Kolumb. — Darinka mala Črno-gorka Sila, mala Hindostanka — Natodnt pripovedka z* mladino I
Zgodovinske povesti in pripo-vedne zbirke.
Andrejčkov Jož« — Pripovedni spis) —:
1 Črtice Iz življenja na kmetih K - 40 II. Matevž Klander. - Spiritus famlliarls.
—	Zgodovina motnlškega polža. — Ors-gelj Koščenina. K -'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma na|-b olj še. K -.40.
IV.	Popotni listi. - Cesar Jožef v Krainjl.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K -'40.
V.	Žalost In veselje K 1 05.
VI.	Nekej Iz ruske zgodovine. — VojniSka republika zaporošklh kozakov K — 40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K - '40.
VIII.	Emanek, lovčev sin. - Berač. K — 40.
Benldek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja K 2 20, vezano K 310.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 1'60.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski |unak ali
uplemenltba Teharčanov. K —'90. Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok Iz vseh časov
krščanstva. I. do III. del po K —'70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3-30.
Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70.
, 1904 do 1905 po K 4'30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj In voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K I 15
Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu ln Pisani, Trdo vezano K 2-20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I. Brlnar, Medvedji lov — Čukova gostija.
Trdo vezano K —'90. U. Trošt, Na rakovo nogo. lrao iczano K -'90.
Šmlda Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Lludevit Hrastar. — dolobček. Posl. P. Hugolln Sattner. (Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo" 90 vin.
II.	lozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
III.	Pridni Janezek In hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 90 vin., trdo K 110.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
V	Slavček. - Nema deklica. Posl. P Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin
VI	Ferdinand Poslovenil P. Flor Hfovai Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII	Jagnje - Starček t gore. P Fl Hrovat Mehko vevan 80. trdo I K.
VIII	Pirhl. - Ivan. turški suženj, - Krščanska obitelj (družina) Poslov P. Fl. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl P Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X	Ludovik, mladi Izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI	NajboljSa dedščina. - Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 70 vin.
XII.	Roza Jelodvorska. - Izdalo Katoliško tiskovno druitvo v Ljubljani Mehko vezan 70, trdo 90 vin
XIII.	Sveti večer Posl. Fr. Salezlj. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV Povodenj. — KartuzijanskI samostan. — Posl. Pr. Salezij BroS. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina Poslovenil Fran Salezij. Mehko
vezan 70 v., trdo 90 vin Spillmannove povesti:
I.	zvezek: Ljubite tvoje sovralnlke. Povest Iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K — 45, vezano K —'65).
II.	Maron, KrSčanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih K - '45, vez. K '65.
III	Marijina otroka. Povest iz kavkaSkih gora. K - 45, vezano K -'65.
IV	PraSkI judek Povest K —'45. vezano K - 65.
V	zvezek Ujetnik morskega roparja. Povest 40 vin., trdo vez 60 v., po pošti 5 v. več.
VI.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest 40 vin., trdo vez. 60 vin., po poŠti 5 vin teč
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carlgrajska povest Cena 60 vtn„ karton 80 vin., po polti 10 vin. več
Spillmann. Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbl K 210. Stonve-Mslavašič, Stri c Tomova koča ali živ Ijenje tamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike Kart K 150 Sfeknik. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman K — 90.
Igrokazi.
Zbirka ljudskih iger Vsak snopič K —iN). I. snopič (2 napis) Vsebina: 1 Prsvlca se je Izkazala Burka • d*eb dejanjih. Samo moSks uloge 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih Samo moške uloge. 3. LurSka pastarlca. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II snopič. Vsebina- 1-Ve-deževalka Oluma v enem dejanju. Samo moSke uloge. 2. Kmet-Herold Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom In kes. Veseloigra v dveh dejanjih Samo ženske uloge. III snopič. Vsebina: I. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge 2. Sanje Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške uloge 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejan|ih. Samo ženske uloge. — IV snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal In njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih Samo moške uloge 2. Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge 3 Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih Samo moške uloge. 4. Zaklela soba v gostilni .pri zlati goskl' Pred-pustna burka v I dejanju Samo ženske uloge
Za poštnino nI treba denarjs posebej prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uraEunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino • tem, da dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej želi naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: ,,Katoliika Bukvama" v Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil Če pa kdo ni vajen
Eošiljatl denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnlh knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, atero mora potem oddati z denarjem vred pri poStnem uiadu. Takoj po prejemu denarja dopošljcmo zaželjene knjige
,Katoliška Bukvama' v LJubljani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr.Jgnaclj Žitnik.
Tlikal« :;.Katollška_Tlskarna«.