256. številka.
Ljubljana, v četrtek 6. novembra.
XVII. leto, 1884.
Isbaja vsak dan mvrfier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstrij ak o-ojre mke dežele za vse leto 16 »Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld., n jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden meneč 1 ^ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat t»nka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali  veflkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Ciledališka stolna". Upravu išt v u naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Delegacije.
Na Danaji, 4. novembra.
Včeraj pričeli bo odseki delegacije ogerske svoje delo. Zborovali bo: odbor za vnanje Btvari, odbor finančni in odbor za vojsko.
V odboru za vnanje stvari je razgovor tekel o proračunu vnanjega ministeratva. K točki o razhodkih za rodbinski, dvorni in državni arhiv pripom-neval je dr. Falk, da uprava teh trhivov ni dobrain da ee z vspehom ne morejo rabiti, uzroki temu da so mnogi, mej njim« tudi ta, da opravniki ne znajo madjarskega jezika. Odbor je torej potrdil poročevalčeve predloge 1. Dunajski dvorni, kabinetni in vo-jinski arhivi bodo naj po svojem zgodovinskem gra divu, kolikor ga imajo do 1792 letnika, združeni z državnim arhivom pod imenom: „Avstro-ogerski državni arhiv;" 2. Ta arhiv bodi občno znanosten zavod ter opiavljnn po pripravnih izobraženih ljudeh; 3. Mej temi ljudmi bodo naj kolikor možno tudi Ogri; 4. Da se preustroji ta stvar, odpošlje naj se odbor, zastopniki m n strov, akademij, zgodovinskih društev in rečenih arhivov, a dokler ni preustrojeno, ukrepa naj vladu tako, da preiskovalcem ne bode toliko zaprek pri rabi arhivov.
Odbor je m* dal i e pritrdil v povečanje konzulskih plač, ker bo je po poročilu vnanjega ministra uveri), da naši konzulati domači trgovini v tujini veliko pomagajo in koristijo, da sploh v novejšem času zelo napredujejo po tej strani. Važno je, da bodo konzuli na Rumunskem, Srbskem, Bolgarskem, v Solunu in v Albaniji poskrbeli spise, iz katerih se bodu i 3i trgovci mogli poučiti o trgovini in o razmerah po teh krajih, dalje da se na važnih tržiščih v otijeutu ustanovijo avstro-ogerska društva, ki bodo domačim trgovcem in zastopnikom državo v tujini dajala dobre svete. V bodoče ima se uvesli tudi to, da imajo konzuli ogerske poddiinike soditi po ogerskem pravu in dotični prizivi priti pred Ogerska sodišča; doBedaj sodili 80 vse po avstrij-Bkem pravu in stvari o ogersk'h državljanih so prizivna sod sča v Trstu in na Dunaji reševala po avstrijskih zakonih.
Diuge točke proračuna lo odobrene bile brez premembe. Prihodnje zborovanje bode jutri.
Finančni odsek rešil je proračun vkupnega finančnega ministerstva, računsko kontrolo in carinski proračun.
V odboru za vojske, ki je reševal proiačun vojniški, govorilo Be je o nadzoru nad btavbami, o gojitvi madjarščiue. o vojaških vzgojevališčih, o teritorijalni uredbi vojske, o puškah ponavljalkah, o vojaških pokojninah, o razhodkih za topničarstvo itd. Tožbam, da se za \ojsko le veliko preveč izdaja, odgovarjal je vojinski miniBter grof Bylandt-Rheidt: Vae bi bilo lepo, če bi mi ne imeli nobenega soseda. Z vsemi državami smo si dobri, a vender ne smemo miže gledati, kt»ko te države Bkrbijo za svojo moč, za vojsko. Mi smo za njimi še daljet od zadaj Skrbeti pa moramo, da amo za silo pripravljeni. Nemčijo stoji vojak ua leto 378 zlatov, Italijo 377, Francijo 454, nas pa samo 320 gld., znamenje, da šte-dimo. Puške ponavljalke uvedemo tedaj, kadar jih uvedo druge države. Pokojniu se vojakom ne pode ljuje brez potrebe. Vojaki stužiio, ko bi po zdrav ji svojem služiti ne mogli in ne ameli. Število upokojenih se znatno znižalo izza 1866. leta.
Danes imel je prorač unski odbor avstrijske delegacije  svoje zborovanje m vimnji miuster grof Kaln oky,   uaprošen po poročevalci, izjavil je v poglavitnem naslednje o  naših  vnanjih razmerah: S premembami, ki so se iz^a zadnjega dt-legačnega zborovanja zvršile  glede vnanjega stanja avatro-ogerskega cesarstva,  smemo biti  jako zadovoljni na vsako stran. S pogodbo Berolinsko je posebe na vzhodu Evrope ustvarjeno uovo pravno stanje, katero velevlasti varujejo   in poleg  tege za mir skrbijo,  da se nove države morejo politično in gmotno razvijati v določenem jim področji.   O tem je bilo treba one naiode  uveriti   in avstro-ogersku vnaujn politika je zlasti trudila se,  dokazati agitacijam in aspirucijam na Balkanu, da se zelo motijo, j če se opirajo na  nejediuost  mej Avstrijo in Rusijo j in mej drugimi državami. Dobri odnošaji mej Avstrijo i in Rusijo so odstranili večje opasnosti za mir na Bd-I kanu, in narodi tam doli napredujejo in dobivajo za-
vest, da so članovi evropske družine. Tudi z Italijo smo že danes piijatelji, zaveza i Nemčijo se ne da več oporekati in ona je trdna in najzanesljivejša podstavu razvoju naše mirne politike. Tudi Nemčija ima kakor mi veliko vkupne meje z Rusi.o, torej jej je takisto v politiČLem in gmotnem oziru do tega, da se v miru vršijo vzajemne razmere. Z Nemčijo vred smo skušali dobre odnoŠaje z Rusijo le še bolj utidtti, splošnje soglasje z njo doseči in po tem potu prišli smo s to sosedno državo v ož,o dotiko. Vlani v tem času ni sicer bilo nobeuega spora mej nami in Rusi, a javno mnenje bi!o je vender le napeto in bati se je bilo, da to izpodkoplje mir. A zadnji sestanek jo pokazal, da so si vsi trije cesarji popolnem vzredni in jednodušni za varovanje evropskega miru. lu tako podkrepljeni mir bode gotovo prebivalstvo vuemul '/.a mirno delo, za pospeševanje dušne in gmotne blaginje.
Izjava ministrova, v kateri je razgrnena vsa politika noše države in ki dopolnjuje, razjasnjuje in potrjuie prestolni govor glede naših odno-^aiev do vnanjih držav, bila je v odboru živo pohvaljena. Kakšen je sedaj politični položaj osrednje Evrope, to je sedaj nenavadno jasno, vi kolikor je blaginja in dobro gospodarstvo narodov zavisno od miru, to pospešilo je do vrha polno in ostane nam — kdo bi še mogel drugače misliti ? — do vrha polno 5e dolgo časa !
Delegati so potem prosili pojasnil v tem in onem oziru. Vprašalo ae je, zakaj ni še trgovinska pogodba dognana z Grško; ali je kaj upanja, da Turčija dovrši dolžnost svojo glede orijentalskih železnic? Minister je na to odgovarjal, da ae za trgovinsko pogodbo z Grško resno skrbi in dela; kar se pa tiče orijentalskih železnic, je minister razložil, da je bilo v tem oziru v Carigradu že vse urejeno in potrjeno, da ae je pa potem zopet vse ovrglo; sedaj stvar tako Btoji, da je vlada turška obratnemu društvu predložila zadnje uvete, če jih ne potrdi ali rok za,mudi, potem se bodo sekvestru-vale tudi druge železnice, ki jih jo društvo zgradilo, baš to je teško, da s« stare stvari, ki jih ima Turčija s tem avstrijskim društvom, mešajo v nove razgovore; vlado našo bode skrb, da se to narazen urejuje in uredi v /mislu Convention a quatre.
LISTEK.
Živ pokopan.
(Sp'sal Edgar A. Poe prosto poal. J. Lip ni k.)
Živ pokopan biti, je gotovo najgrozueja osoda, ki more zudeti človeka. Da se to tako pogostem ne rgodi, kakor se je za one dobe mislilo, ko so splošno začeli delati mrtvašnice, dokazano je baš po teh za-* vodih. Toda možno je vender le, da koga živega polože v grob, da, celo gotovo je, da se kaj tacega večkrat pripeti.
Meje mej življenjem in smrtjo so temne, nepoznane, nedoločene. Kdo ve povedati, kje neha življenje, in kje pričenja smrt? Znamo, da so bolezni, pri katerih prenehajo vse življenske funkcije, ki bo sploh morejo spoznati in da je to prenehanje le prestanek našega življenja. To so samo odmori v teku nerazumljivega našega Btroja. Preteče nekoliko časa in nevidna tajnostua sila požene zopet čudesna kolesa in zvodi (hebel) človeškega mehanizma. Človek je zopet živ, sreberua nit ni se izgubila za vselej in zlati lok ni se zlomil na veke. — A kje bila je mej tem duša?
A ne oziraje se na to, imamo neovrgljivih medicinskih in drugih spričeval, s katerimi se mora
dokazati, da so se dejanski v veliko slučijih ljudje živi pokopali. Da je potrebno, naštel bi lehko na stotne slučajev, slučajev verodostojnih.
1810. 1. dogodil se je tak slučaj na Francoskem. Zugrebli bo neko osobo živo in v okolščinah, ki kažo, da je dejansko življenje veliko bolj čudno, nego bi mogla domišljija izumiti. Junakinja te do-godbe bila je gospici Viktorina Lafourcade, mlada deklica iz slavne obitelji, bogata io izredno krasna. Mej njenimi mnogobrojnimi fiestilci bil je Julijau Bossuets, ubog pisatelj ali časnikar v Parizu. Po svojej nadarjenosti in svojej ljubeznivosti pridobil si je zanimanje bogate dame, katera ga je, kakor se vidi, na tihem resnično ljubila. A vsled ponosa na svojo slavno rodbino popustila ga je naposled in se omožila z nekim gospodom Renelle-om, bankirjem in uplivnim članom senata. Po poroki jel je ta gospod zanemarjati bvojo soprogo in spozabil se je tako daleč, da je kar na ravnost grdo ž njo ravnal. Ko je preživela ž njim nekoliko nesrečnih let, rešila jo je smrt. Bila je mrliču tako podobna, da bi se bil vsakdo varal, kdor jo je videl. Pokopali so jo, a ne v zidanej rak vi, ampak v navadnem grobu v njenem rojstnem selu. Obupan in še vedno poln najglobejše strasti za pokojno, odpotuje Bossuets iz Pariza v oddaljeno provinco, v vas, kjer je njegova
ljubezen pokopana, z romantičnim namenom, da izkoplje truplo in si vzame njene krasne lase za zadnji spomin. Dospel je na grob. Prihodnjo noč izkopal je krsto in ravno je hotel začeti rezati laso, kar pri jasuem svitu zvezd v poletnej noči zapazi, da so oči ljubljene pokojne popolnem odprte. V istini damo so živo zagrebli. V šestkrat štiri ia dvajset urah ni je ostavilo življenje popolnem, in seda) začel je krč, ki jo je bil prevzel, vsled prizadevanja njenega častilca ponehavati. Na rokah nesel jo je v svojo krčmo in trudil se jc, tla jo spravi k zavesti. Vspeh bil je sijajen. Spoznala je svojega rešitelja in pojmila je, kje je bila in kaj se je z njo god;lo. Ostala je pri njem v aumotnej vasici, dokler ae je povrnilo prejšnje njeno zdravje. Njeno srce ni bilo trdo liki dijamant, povrnila ae je stara ljubezen za Bossuetsa, ni se zmenila več za svojega moža, pmpak ubežala je, ne da bi bila o svojem ustajenji razglasila najmanjšo besedico, z ljubljencem v Ameriko. Dvajset let pozneje povrnila sta se oba zopet v Evropo, s prepričanjem, da je čas lice dami tako premenil, da je niti najboljši prijatelji ne bodo več spoznali. Varala sta se. Slučajno sreča g. Renelle-a na ulici — spoznal je dozdevno mrtvo pi i tej priči tev sodnijski zahteval jo kot svojo soprogo nazaj, bržkone zlasti zaradi tega, da bi s tem  prisilil so_
,/f
s .t 1 iS
; ■
Vprašalo se je na dalje, ali ae avstrijskim državljanom v Egiptu povrne vojinska Škoda in kedaj; kako je a Congo-konferencijo za Avstrijo; ali se smemo zanesti, da bude podstava miru trajala še dokaj let: kako bode s turškimi trgovinskimi pogodbami? Minister je dajal odgovore, ki so jih pohvalili odborniki.
Na to je bilo generalne debate konec in v Bpecijalni debati bil je proračun vnanjega ministra potrjen po nasvetih vladne predloge.
Prihodnje zborovanje bode |utri večer. Na vrsti bode kredit za okupacijo, proračun finančnega ministra in najvišji računski dvor.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. [zadnja] seja v 10. dan oktobra.)
(Dalje.)
Pri glavni razpravi o proračunu deželnega zaklada za leto 18d5 oglasi se baron Apfaltrern in prekliče b\oje v zadnjih sejah iziečene izjave. Čul je neki, da občinstvo prisoja njegovim izjavam pomen, kakor d* bi se bile v istiui pri deželnih uradih godile malverzacije. Tega ni nameraval, niti hotel sumuičiti ne deželnega odbora ne deželnih uradov, temveč s svojimi izjavami hotel je le kri-tikovati nerazločno sestavljene računske sklepe deželnega zaklada. Gospodarstvo z deželnim premoženjem je popolnem pruvilno. Potem po'emizuje z dr. Poklukarjem, ki je v zadnji seji naglašal, kako slabo poučen je baron Apfaltrern v finančnih zadevah. Strašen ropot pa prične baron Apfaltrern, pre-Citavđi neko pismo, v katerem mu deželni knjigovodja g. Fran Ravnihar piše, da ni nikakor plemenito, da njega napada brez vseh uzrokov in dokazov, in to na me:-tu, kjer se on zagovarjati ne more in da izvira to le iz strastne animozitete barona Apfnl-trema proti vsemu, kar je slovenskega, da naj prekliče svoje razžaljivp besede, sicer bode (g. Rivni-bur) nastopil pot javnosti. Bmon Apfaltrern, tresoč se od je>.e, spremeni se zdaj iz poslanca kur v bivšega državnega pravdnika, trdi, da se v jezikovnih zadevah z železno kousekvenco izogiba vsakega ume-šava njo, ker slovenskega jezika ne razume toliko, kolikor bi to bilo njemu potrebno. Potem toži in toži g. Ruvniharja, proti kateremu se mora pričeti disciplinama preiskava itd. itd.
Dr. P oklu kar konstatuje, da je barou Ap-altrern vsa sumničenja preklical. Ako je ou v zadnji seji govoril nekoliko bolj ostro, se mu to ne »me zameriti, kajti če se s takimi izreki sumniči, mora vsacemu kri zavreti, .osebno če še pritrkava g. Dež-man, kateri jedim v deželuem odboru ni stoiil svoje dolžnosti, kakor kaže ogromno prekoračenje dovoljene ssoto za deželni muzej nRudolfioumu. Za to prekorači nje bi g. Dežmanu morala celo nemška stranka izreči nezaupnico. (Dobro! Dobro 1)
Dež man se izgovarja, da se je pri debati, ko je bil o tem prekoračenji govor, zahvalil dr. Poklu-kurju, da ga je tako mdo sodil. Sicer pa mora imeti vsak posiuuec pravico, v deželnem zboru kriti kovati. To ne gre, da bi vsi kimali.
Deželni glavar grof Thuru odgovori baronu Aplaltrernu, da se bode zaradi njegove pritožbe potrebno storilo.
Potem se pnčne specijalna debata.
Poslanec Robič predlaga, naj bi se pre-menljive remuneracije in pomočne svote ta deželne uradnike in služabnike zaračunavale pri zakladu, pri katerem dotični uradnik službuje, kar bo vzprejme. Odobri se i resolucija fiuančnega odseka, da se ii-reče c. kr. žandarmerijskemu majorju g. Graua-poschitzu /ahvala deželnega zbora, ker se je v prvej vrsti njemu zahvaliti, da so se troški za žan-darmerijske potrebe znižali na 12.300 gld.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 6. novembra.
Delegacije bodo letos le kratko časa zborovale. Govori ue, da bodo že 15. t. m končale vsa svoja dela. Potem bode pa takoj ogerski državni zbor sklican. Tudi avstrijski državni zbor so že mislili takoj po sklepu delegacij sklicati, pa to se neki ne bode zgodilo, ker bi itak ne mogel rešiti budgeta do Božiča Ko bode o Veliki noči državni zbor zaključen, skličejo se takoj deželni zbori. Volitve za državni zbor bo<io pa v juliji.
K ./m avtuMomistirni listi dementujejo vesti, katere je „Boheinia" razkrila o štediIticJ Komisiji. Morda so liberalni I. m to stvar le zato raztrobili, da bi uradnike pri pnbonnjih volitvah ua-ščuv.tli proti avtonomistom Podobno je temu, ker so pisali, da bi ti načrti, ko bi se popolnem obla vili, veliko nevoljo mej uradniki vzbudili. Vsekako bodo liberalci pri prihodnjih volitvah tudi štedilno komisijo uporabljali za agitacijo. Če se bo zvedelo, da je kaj storila, bo bode to slabo razlagalo, če se bode pa pokazalo, da ničesar ni storila, bodo pa zopet kasali na njene nevspebe. Se ve da pri tem bodo pa molali, da sami tudi neso ničesar storili za zmanjšanje državnih bremen. — „D iennik Polski" poroča, da je u komisija izbiala grofa CUma Martu ica poročevalc.-m in da vlada namerava dati tiskati predloge te komisije in na slednjih podlagi državnemu zboru predložiti reformo 0 davčnoj administraciji. „Linzer Abendpost" pa \6 povedati, da se mislijo opustiti sistenuzovana mesta pristavov pri spodnje- in zgornje-avstrijskih okrajnih sodiščih.
* u «oiij v države.
Ituski miuisterski komitet bode v kratkem dal dovoljenje zemstvom mestn'tn obČ nam in privatnim podjetnikom za zgradbo novih železnic. Najvažnejše te h prog so 1. Murom-Penza ali Murom-Sizana, 475 kilometrov ; 2 Mitavn-Bansko 38l/3 kilometra; 3 Jarosl&V Kastroma, 200 kilometrov; 4 Šve-rinka Novosielica, 2GO kilometiov in razne stranske proge v Besarabiji in južnih gubernijah.
V torek je francoski seuat v geueraluej debati vzprejel z 171 proti 71 glasom nov volilni red za senat. Potem se je začela specijalna debata.
Nemčija bode prihodnje leto imela nad 31 milijonov mark državnega deficita ki se bode moral pokriti z novimi davki. — Nemšk; državni zbor se snide okolu 20. t. m.
Ko se zopet začne zborovanje belgijske \ zbornice, bodo liberalci z interpelacijami vlado kar obsul«. Fre're-Orban je bode interpeloval o novem ! šolskem zakonu in njega izvedbi, Bara zaradi ume-šavauja žandarmerije v lokalno pol cijo, nek drug pos'auec o vojaških naredbah v Autvverpenu v dan občinske volitve.
Turčija je zahtevala, da bi se dopustila k afriške J konferenci. Mej drugimi državami tudi ni jedinosti zaradi afriških zadev, tako se hoče Francija upirati zahtevam Portugalije, ker nasprotu-
jejo sv« lodnej trgovini in posebno Škodujejo francoskim interesom. Kakor je že znano, snide se ta konferenca 15. t. m. 13. t. m. bodo pa zastopniki držav imeli predpoe vetov« njev V prvej- seji se bode samo duevni ted določil, prava posvetovanja se pa začno še le 19. t. m.
Kakor poroča general Briere de I' Isle iz Ha-Noi je b lo konci oktobra več bojev v Tonkliigu. Pri Yen-Tbe-u so francoske čete zadele na Kitajce in njim napravile mnogo škode. Jedna francoska kolona pa operira okrog Thai-Nguyena in čisti deželo sovražnika. — Iz Pekinga prihaja vest, da kitajska vlada hoče) skleuiti mir s Francijo, in jej odstopiti otok Formoza za dvajset let. Pri dotu'nem posvetovanji je glasovalo 21 mandarino v za mir, cesarjev oče bil je neki proti. Sicer je pa jako dvomljivo, da bi se sklenil mir, ker se Kitajci Se vedno pripravljajo na vojno.
Kakor najnovejša poročila iz Sudana jav-Ij ijo, Kartum še ni pal. Mabdi je sicer res z močnimi četami prišel od Omburmana in zahteval od Gordona, da se uda, a slednji mu je odgovoril, da bode Kartum brani!, če treba, še dvanajst let. Potem bo ustajniki brez boja odrinili proti Emmeku, ki je dan hoda na jugu od Kartuma in dvanajst ur od Nila. Sodi se, da šo ne bodo tako hitro napali Kartuma.
Pri volitvi predsednika severiio-amerl-šlilli ujedinjenih držav dobil je kandidat demokratične stranke Cleveland 43 000 glasov večine, v Novem Yoiku.
Dopisi.
Iz Trsta 2. novembra. [Izv. dop ] Danes je praznik sv. Justa, patrona Tržaškega. Topovi z Grada naznanjajo, da se vrši slovesuo cerkveno opravilo, kateremu prisustvujejo vsi dostojanstveniki raznih uradov in konzuli vseh držav; na mestni hiši plapola mestna zastava.
Ruska korveta „Strelok", katera je pred tremi dnevi priplula v našo luko, ostala bode še nekaj dni tukaj. Mornarji so vsi krepke postave ter uzor-nega vedenja.
„Sokol" pričel je s Binočnjim večerom plesne vaje  v  prekrasni  redntni  dvorani gledališča Poli-I teama.   Lep venec gospodičin okrasil je takoj prvi j večer. Tržaški „Sokol" postal je nekako bolj živ in gibčen,  upati  je,  da bode to društvo s časom si pridobilo v Trstu trden položaj.   Ker že o društvih pišem, naj še omenim tudi večera, katerega je pri-j redilo „delavsko podporno društvo'4 l igro „Mlinar in njegova hči".   Igra   sama  na  sebi je  za ua,e ljudstvo mikavna, a škoda, da nemamo v Trstu dovolj dramatičnih močij. No, pa kar ni letos mogoče bilo, bode morda šolu za drugo leto.   Žil da Slovenci v Trstu nemarno niti jednega  strokovnjaku v dramatiki, kateri bi znal poučevati igralce in igralke. Že lani Httib dejali na tem mestu, da za to igro ni tak prostor, morda je to tudi uplivalo, da ni bda polna dvorana,  akoravno  broji društvo 900 udov. Pevci bo peli več /borov,  kljubu temu b lo je nekako mrtvo, morda  sta  igra in trdovratni Črnot uplivala na občinstvo (V).
Tabor mi Katinari je lahonskim listom bav-bav. Lahoni se Vender le Slovencev boje, ker pri vsaki najmanjši priliki vidijo slovansko poplav, ki žuga ugonobiti na Adriji italijanstvo. V nedeljo bo namreč društvo „Edinost" imelo na Katinari „obćni zbor in Lahoni v svojih listih ne morejo dovolj za-
rodnike nekdanje gospice Lafourcade, da bi mu vrnili njeno bogato doto, katero so po ujenej do-zdevnej smrti nazaj vzeli. A ona se je branila in sodnijsko oblastvo jo je v tem podpiralo. Tribunal pa je razsodil: V teku dolgih let — zlasti ker se je mej tem gospod Renelle zopet oženil in bil zopet udovec — ugasnila je pravica soprogu. Od smrti ustala živela je srečno s Bossuetsom, dokler ni prišla smrt, takrat prava smrt, ki je prestrigla nji-jino srečo.
V Lispkem pripetil se je začetkom tega stoletja naslednji slučaj, o katerem se je tudi v medicinskih krogih veliko govorilo:
Topničarskega častnika moža orjaške rasti in tacega zdravja, da se ga nič ni prijelo, vrgel je konj raz sebe in ga tako močno na glavi ranil, da je bil takoj nezavesten. Lobanja bila je nad očesom udrt8, vender ni bilo o pravej smrtnej rani niti govora. A vender so mu nastavili „trepan". Operacija se je jako vspešno posrečila. Poznejše prikazni, po katerih se je spoznala krvna obatrukcija v možjanih odstranile s s tem, da so mu puščali. Kljubu temu je ta vojak polagoma prišel v brezupno stanje, bil je telesno naobčutljiv, duševno top, iz Bpanja ni ga bilo prebuditi io to spanje premenilo se je v smrt, — tako vsaj so mislili.
Bilo je toplo in častnika so, ker se je bilo zaradi njegove mesnatosti bati najsitnejih neugod-nostij glede gnilobe, že v drugi dan po dozdevnej smrti zagrebli na mestnem pokopališči pri sv. Ivauu. Pogreb bil je v četrtek. Prihodnjo nedeljo, bilo je kakor navadno, na pokopališči veliko ljudij, ki prihajajo obiskavat gomile svojih sorodnikov in prijateljev, ali pa, ki hodijo iz gole radovednosti na „božji vrtu, na pokopališče, ki v Nemčiji nema vrstnika. Ko je bilo cerkveno opravilo v sv. Ivana cerkvi proti poldnevu pri kraji in so se obiskovalci cerkve deloma razkropili po lepem pokopališči, jih je neki kmet grozno vznemiril. Pripovedoval je, da je sedeč na nekem grobu, čul čuden glas iz globine in čutil, da se je prst pod njim potresla.
Vse je obsulo kmeta in poslušalo v brezde-janskem čudenji, kar je pravil. On pa je zasadil svojo palico na grob, na katerem je to bilo in ponavljal svojo povest. Seveda, čulo se ni ničesar več, a prinesli so hitro lopate in prhka zemlja, ki je bila nad krsto, bila je odkopana v malo minutah. Odtrgali so pokrov in — mrtvec ležal je — tako je bilo videti, mrtev. Na pol bil se je obrnil, roke bil je skrčil in nenavadna njegova moć bila je vsled groze, da se zaduši, tolika, da je upogoil deske pokrova, akoravuo je ležila ttška prst na njih.
Prenesli bo ga v bolnico pri sv. Jakobu, kjer je v letargičnem stanji s svojim sopenjem naznanjal, da ga življenje še ni zapustilo. Čez nekoliko ur spoznaval je svoje prijatelje, ter v pretrganih stavkih strmečim slušateljem razodeval grozo — groba.
Po tej povesti bilo je očiveatno, da je pri pol-nej zavesti bil nBd jeduo uro v krati, ter potem vsled pomanjkanja vzduha pal zopet v nezavest. Ker je bil grob, kakor že rečeno, le v naglici in s peskom zametan, vnanji v/duh ni bil popolnem priprt, sicer bi bil mož se zadušil. Hojo mimoidočih čul je v grobu razločno, in poskušal je, da bi čuli i njega. Baš stopanje velike tolpe obiskovalcev vzdra-milo ga je iz njegovega smrtnega spanja. A Btoprav tedaj zavedel se je popolnem, ko mu bila jasna vsa groza njegovega položaja. Da ni kmetu slučajno prijalo, usesti se na njegovo gomilo, da ondu zavživa svoj s surovim maslom namazani kruh, bil bi mrtvec, kljubu svojim obupnim naporom, probudil se še le na — sodni dan.
Bolnik počutil ae je prav dobro in zdravje se mu je obračalo na bolje. A delali so skušnje ž njim, uporabljali ao, da bi dobil več življenja, galvansko baterijo in pri takem eksperimentu umrl je — ta-krut v istini, vsled paraksizma in njega posledice — za mrtvoudom. (Daljo prih.)
Divljati, ker se nekoliko gibljemo. Takoj je tabor na vrsti, kajti, ako je kje bbzu Trsta tabor, takrat poberejo vsi irredentovci šila in kopita in odrinejo iz Trsta v Videm ali pa kam drukam, kar pa jih doma ostane, zapro se s štirimi vratmi, boječ se, da bi jih barbančni Slovenci morda kar živih ne spekli. Ko je neki židovski Dunajski list priobčil besedo „tabor" mesto „občni zbor", zasadile so vse laške novine svoje zube v to kost, ter grizejo v jedno mer še vedno na tem taboru. Ko je bil v Dolini tabor in ko se je Čez nekaj let na istem mestu postavil spomenik, bila se vsa irredentovska gnezda prazna, to je vse kavarne, kamor navadno ta Bvojat zahaja.
Tržaška „Šalobarda", rekte „Alabarda", zaplenjena je dan za dnevom. To je list necega zdravnika Ciatta, kateri je v Trstu pravi Pavliha „Cbro-nique scaudaleuse" ve o njem veliko povedati. Tega doktorja pretepavale so že šivilje na javnih ulicah, a vender ga im.no Tržaški zdravniki še mej seboj kot kolego. Pravda „Citt«diiia" contra „Alabarda", alias Antonac proti dru. Ciattu, bode se, kakor se čuje, zopet pričela. V tej pravdi bilo je toliko umazanega laškega perila oprauega, d*, se je vsacemu gnjusilo. Stranke so pri tej pravdi pokazale da pravica nema zavezanih očij, temveč, da gleda in sodi.
1 s. Godovlča 3. novembra | I-v. dop ] Ko ao bili dne 31. m. m posli in delavci Tomaža Gantarja iz Godoviča h. št. 30, zjutraj ob 7. uri v hiši pri kosilu zbrani, jelo je na bližnjem hramu gor. ti. Ker se pu iz hiše na hram ni videlo, zapazili so onenj še le po kosilu, a takrat bil je hram ves v ognji. Ker je imel divji element za pomagalko burjo, širil se je hitro, m v kratkem čusu bila stu 2 kozolca, 2 živinska hleva, hiša, šupa in 5 svinjakov skupaj 8 poslopij v ognji. Pogorelo je 3—4000 centov sena in detelje, 4 vozovi, mnogo poljskega orodja. Živino so rešili. Škoda ceni se na 11 540 gld, a pogorelec je zavarovan komaj za 2000 gld. L'udje, akoravno ognja ne vajeni, branili so hrabro, da so bližnje hiše obvarovali. Njim se je tudi zahvaliti, da so rešili kaščo, v katerej je bilo kakih 400 mernikov žita. Ogenj navstal je po neprevidnosti dveh sodarjev, katera sta na hramu pri delu kurila, da sta so grel« in tobak kadila. Omeniti moram, da je preteklo že 120 let, odkar je bil zadnji ogenj v Godoviči, zato Btrah večji. Mnogo sem j.h slišal praviti, da še nikoli m so videli, da bi hiša gorela. A delali so neustrašeno, mnogi še preveč drzuo. Gasiluega orodja pa nemamo nikakega, niti „mnč.kovw, niti brizgalnic, in brez teh se pri ognji malo opravi.
Domače stvari.
— (Za otvoritevZag robčke galerije) delajo se že velikanske priprave. 44 Zigrebških meščanov izdalo je svojim someščanom poziv, da se mnogobrojno udeleže slavnostij, gibati pri vsprejemu vladike Strossmuvera, pri bv kl jadi v 8. dan t. m., da svoje hiše z zustavami, venci itd. okras« in v Soboto zvečer razsVPtle. — Iz Ljubljane pojde r«aen v včerajšnjem listu imenovanih, ae nekoliko druzih rodoljubov v Zagreb, mej njimi tudi dr. Josip V o-Snjak. Kakor čujemo, bodo tudi štajerski Slovenci dostojno zustopani.
— (C. kr. ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) naznanja danes v Laihaherici, da je ustanovilo c. kr. ž e 1 ezu i š ko - ob r a t n i urad v Ljubljani, za državne železnične proge na Kranjskem (in Bereiche der k. k. Landesregierung in Laibach). Z veseljem pozdravljamo to najnovejšo, čeravno razmerno neveliko pridobitev in hvaležni smo gospodom, ki so k temu pripomogli.
— (Shod c. kr. državnih uradnikov.) V nedeljo, 9. t. m. zvečer ob 6. uri bode shod c. kr. uradnikov XI. in X. dijetnega razreda v dvoranah hotela „Europa" (pri Taučarji). Razpravljalo bode se o nameravanej peticiji, katere namen jje tu, da se Nj. Veličanstvo naprosi za povišanje uradniških plač, za znižanje 401etnega Blužbovanja na 35 letno, za dovoljenje 14dnevnega dopusta v vsakem letu, za upeljavOBlužbene pragmatike in za zboljšanje peuzij udov in sirot. Na dnevnem redu je: 1, Razjasnilo stvari j po članu začasnega odbora. 2. Volitev predsednika in 2 zapisnikarjev. 3. Predlaganje in. sklepanje in 4. Volitev odbora. Voljeni odbor udeležil bode se potem- v Bporazumljenji z VBemi uradniki X. in XI. razreda vseh vrst ta kraj Litave pri peticiji. Vabijo 86 torej vsi gOBp. uradniki, posebno pa oni X. in XI. dijetnega raz-
reda v Lubljani in na deželi k mnogobrojni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Začasni odbor.
— (Šišenska  Čitalnica)   Kakor druga leta, priredi Šišenska Čitalnica tudi letos na Marti novo nedeljo dne 16. t m. pri Koslerji „Beaedo" s petjem, igro, tombolo in plesom.
— (Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 11. številki naslednjo vsebino: Praznik v Mirnem selu. Pesen. Fr. Krek. — Cvetica življenja. Spisal Mdjenko Devojan. — Kako se je Ivan učil latinsk;. (Iz „Č»ščine" preložil H. Podkrajš'k.) — Mantova. S po obo — M hčeve sanje. Lj. T. — Hans M-ikart. H. Podkrajšek. — Kralj Matjaž. (Pnobčuje Fr. Hubad) — Samotni grob na vseh mrtvih dan. Fr. Sivinjsk'. — Ljubljana. (Spisuje P. F. H ) — Raide stvari.
— (K tisočletnici smrti Metodove) jeli so listi poljski krepko vzpodbujati, da bi bila Slovanov V red DO poslivliena in vir novemu navdušenju za slovansko bodočnost! „Gaseta Narodowaa priporoča, naj bi se osnuli odbori po Galiciji, katerih bi skrb bila, da se Poljaki kar najštevilniše udeležijo slavuosti v moravskem Velthra lu. „Dzienuik Polski" je istega dne kakor rečeni časopis, izpre-govoril o tj stvari, povedal tudi, da se v Krako-vem in v Lvovu shajajo trije slavnostni odbori, katerim na čelu so sami vladike. Slavnostni odbor za moravsko deželo vodi grof Egbert Belcredi. — Slovenci, vzgauimo se i mi!
— (S sv. Petra predmestja) Be nam pise: Kdor še ne ve, kaka je takozvana „egiptovska tema", m*j se po noči okolu 10. ure potrudi na naše predmestje in videl bode, da je posebno od znamenji doli tema, kakor v vreči iu da ni niti jedue lučice, ki bi razsvetljevala ulice. Ako se nam ne napelje plinova svečava, do katere imamo pa isto pravico, kakor drugi meščani, naj se nam vender nakloni par petrolejevih svetilk, kar bi ne prizadevalo toliko troškov, da bi je mestna blagajnica ne zmogla.
— (Nagi orna umrla) je danes dopoludne ob Vali- uri na sv. P« tra predmestji 70 letna ženska, katerej se je kri udrla iz ust.
— (Tatvine.) Pri pogrebu magistratura sovetnika g. Perone ukral je neznan tat g. Alojziji Trost iz žepa listnico, v kuteri je bilo 7 gobi. — Go^pej Magdaleni Rudholzer. ururski udovi, ukral je Urarski pomočnik Viljem Hecht, rodom iz Kufiteiua na Tirolskem, srebrno uro, vredno 12 gold., in s plenom zbežal iz Ljubljane.
— (Ceaarjevič Rudolfovo sadje rej-sko društvo z u spodnji Štajer) bode v 9. dau t m. v Makolah v hiši g. Georga imelo izreden zbor.
— (C kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu) nam poroča, da B« je v 5. dan t, m. otvorila brzojavni postaja Topliee-Za-gor z om-'jeno dnevno sluibo.
— (Drugačne poštue marke) bodemo imeli od 1. januvaria 1885. let* nuprej, kakor s!6ve ukaz c. kr. finančnega ministra z 8. dne oktobra t. 1. Samo časniške marke po 1 kr. in po 2 kr ostanejo po starem Nove marke bodo imele drugo barvo, nego-li sedanje, razlikovale se bodo tudi po tem, da jim bode spodaj utisnena letnica, kedaj so bile izdane, namreč „1885". Od 28. februvarja 1885 se stare marke ne bodo več prodajale, in tudi se več ne bodo rabiti smele Kdor bi jih rabil, ne bi vzpolnil kolokoviie zakouite dolžnosti in trpel bi slabe posledice na podstavi zakona pnstojbinskega.
— (Slovanska Čitalnic v Trstu) bode v zimskej dobi Bvojim članom priredila naslednje veselice: V 15. dan t. m.: Plesno zabavo B tombolo; 31. decembra t. 1.: Šaljiv večer s plesom; 17. januarja 1885: Plesuo zabavo s tombolo; 31. januarja 1885: Plesno zabavo; 7. februarja: Veliki ples: 14. februarja: Plesno zabavo. V 22. in 29. dau t. m., v 6. in 13. dan decembra t. 1. bodo v društvenoj dvorani plesne vaje.
— (Premembe v Lavantinskej Škofiji): Gosp. J. Gagran pride za kaplana v Sj»itali č pri Konjicah. Gosp. Roj ko ne prevzame župnije pri D. M. v Puščavi, ampak ostane kot kaplan v Šent Lenartu. — Gosp. Fran Juvančič dekan in častni korar je nevarno zbolel.
— (Razpisaui učiteljski službi:)Dru-zega učitelja na dvorazrednici v Čermošnicah. Plača 400 gld. Prošnje do 18. t. m. na okr. šol. svet v Rudolfovem. — Učitelja na jednorazrednici v Lescah.
Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 30- t. m. na okr. šol. svet v Radovljici.
Razne vesti.
* (Dohodki za prodani tabak v prvi polovici 1884 leta.) V prvi polovici letošniega leta bo je prodalo po deželah, v državnem zboru zastopanih takaka iu smodk za 34,136.791 specijalitet za 1,077.965 gld. Ako prištejemo tem dohodkom še one za v t lij m i in izven avstrijskih mej prodane tabačne izdelke z 244 )02 gld., vidimo da je naša država skupila v 6 mesec h t. I. za tabak 35,458.758 gl. v istej dobi lanskega lete 33,242 932 gld.), toraj letos za 2,215.926 gld. ali za 6 6% več. — Vedno raztoči in zn 'too se množeči dohodkih od tabakoprodaje dokazujejo, da vedno raste in se množi tudi ali število kadilcev ali pa požeijenje tabak pušiti in nosljati. V prvih 6 mesecih t 1. se jo prodalo 747 mil. smodk in smodčic (cigaret), za 89 mil. več, nego v istem času lanskega teta. Najljubše so kadilcem radi nizke cene „kratke", od teh se je prodalo 254,759 800, za 34 Va mil- več, nego lani v prvem polletji. Smodčic (cigaret) se je pokadilo 131 mil, proti 92 mil. ali za 40% več, nego prejšnje leto; nada'ie se je spečalo ktos v poluleta 91 :n I. viržink, 87 mil. 4 kraicarskih kub, 74 mil. „Sušter - kubw po 1 Va kr , 2G mil. poito-rik, 27 mil. 5 krajcar -kili kub, 16 mil. britanik in 10 mil. trabuko.
* (Število avstrijskih ogn j egasc ev.) Da pri občnem napredku dandanes tudi arma la avstrijskih ognjegascev napreduie, jasno pričajo naslednje številke. Prostovolimh gasilnih društev imajo v Českej .... 900 društev z 48000 claui „ Dol. Avstriiskej  .   573     „      „     23 697 „
„ Moravskoj ... 302 „ „ 17.200 „ „ Gor. Avst.ijskej .124 „ „ 9 000 „ „ Štajerskej ... 150 B „ 8.020 „ „ Tirolskej in
Predarlskej . . 137 „ „ 7 300 „ „ Galiciji .... 135 „ „ 5.500 „ „ Šlezili .... 63 „ n 4 257 n „ Koroškej ... 92 „ „ 3 70G „ „ Solnogradskej 31 „       2 427 „
„ Kranjskej ... 21 „ „ 1.898 n , Bukovini   ...     12     „      „ G00 „
in v Istri     .   . 5 _217 „
vkupe . . 2545 iiruHtt-v z 181.822 člani Okrajnih gasilnih zvez, je v Českej 77, v Dolenjo-Avstrijskej 41 in v Štajerskoj 2. Ako primerjamo števila prebivalcev in površja posamičnih kronovin, moramo priznati, da ima Djletijo AvBtrijska razmerno največ ognjegascev.
* (Jule s Verne,; slavni francoski pripovedovalec, spishl je novo delo „L' Archipel en feu". Dejanje se vrši za grško-turške vojne 1. 1827.
* (Povoden j v Petrogradu.) 30. m. m. pričela je Nova s svojima postranskima rekama Mojko in Fontanko vsled deževja tako naraščati, da je proti večeru izstopda že iz svoje 8t»uge, se razlila čez nabrežje in preplula daleč na okrog. Proti polunoči so naznanjevali v Petrogradu streli iz topov po povoi'-ii j i jiretečo veliko nevarnost raznim ob Nevi ležečim predmestjem. Neva je dosegla 6 sežnjev nad uor-malom. Veliko ulic je popolnem pod vodo. Tudi palači velikega kneza Konstantina Nikolajeviča preti po vodenj,
Narodne-gospodarske stvari.
Pregled stanja posojilnic.
Št Jakob na Koroškem. Dne 1/9 1884 ima 971   društvenikov,  60.370 gld. uplačanih   deležev;   83.250 gld. hranilnih ulog; izposodi* je 133 890 gl. Re/ervni fond znaša 6028 gl. Obrestuje hranilne uloge ;;o 4°/o, daje posojila po 5°/0.
Celje.
1 Dne 25/10 1884 ima 756 društvenikov, 9518 gld.
' uplečanih doneskov; 162.478 gld. hranilnih ulog; izposodita je 172.890 gld. Rezervni fond znaša 4878 gld. Obrestuje hranilne uloge po 5%, daje posojila po 6°/0,
Ljubljansku okolica. Dne 30/9 1884 ima  32 društvenikov, 10.000 gld. uplačanih deleže?; 44 903 gld. hraniliiili ulog; izposodila je 48043 giJ. Reze,VQi {ondaiMft.    800 g??* Obrestuje hranilne uloH" »)0 da!e poaOJ,la
po 6%. Ljutomer.
Dne 30/9 1884 ima 297 društvenikov, Jjjt uplačanib deležev; 99.801 gld. hranilnih ulog; sodila je 111.169 gl. Rezervni fond znaša 8042 gl. Obrestuje hranilne vloge po 6°/0, daje posojila po 70/„.
Fostojina.
Dne 30/9 1884 ima 101 društvenika, 6860 gld. uplačanih deležev; 7.775 gld. hranilnih ulog; izposodila je 19 703 gld. Rezervni fond znaša 136 gld. Obrestuje hranilne uloge po 4Va°/o» daje posojila
po 8°/0. Sevnica.
Dne 20/9 1884 ima 198 društvenikov, 990 gld. uplačanih deležev; 8046 gld. hranilnih ulog; izposodila je 13.671 gld. Rezervni fond znaša 226 gld. Obrestuje hranilne uloge po 5°/0, daje posojila po 7%.
f \
Pileče.
Dne 30/9 1884 ima 109 druStvenikov, 156 gl. upla-čanih deležev; 6448 gld h run i In i h ulog; izposodila je 6578 gl. Rezervni fond nabral bb je iz ustopinan in doneskov dozdaj na 284 gld. Obrestuje hranilne uloge po 5°/0, daje posojila po 7°/0.
Od drtiuih posojilnic  nemarno  izkazov. Prva kmetska posojilnica v Pisecah začela je svoje delovanje s 1. julijem t. 1. in sme se od te reči, da je izgledna izmed svoje vrste,   kar se tiče razvitka in poslovanja. V načelstvu je Sest prostih kmetov, razumni možje in vsi se sej udeležujejo. Tukaj vidimo, kako potreba je posojilnice v vsakej fari. Prepričali Brno se,  da ta čas sem ni bilo niti  jedne ekse-kutivne prodaje v PiSeeah, ki so bile prej na dnevnem redu.   Davkar Brežki je i/javil. da še ni opazoval tako rednega uplačevaoja davkov, kakor letos in od nobene druge fare ne, kakor od PišeSke. Ta posojilnica pomaga izjemno tudi dobrim kmetom bližnjih far, kakor Bizelisko, Artiče, Koprivnica, celo v Kozjanskem okraji.  Okrajni sodnik v Kozjem se je prilično proti načelniku posojilnice izrazil rekoč: če pomagate tem ali onem, boste veliko koristili kmetom, ki v tem okraji v oderuških  krempljih tičijo. Pa žalibog ne morejo posojilnice tako  daleč okolu sebe delovati,  posebno zarad tega ne,   ker so raz mere prošnjikov ne poznajo in v drugi vrsti tudi nemajo dovolj denarnih sredstev.
Glede na to, poživljamo naše rodoljube, kateti se potegujejo za kmetski stan in ki j m je na s^cu ležeč napredek naroda, da naj s svojim denarjem podpirajo posojilnice in da se naj poprimejo ustanovitev kmetskih posojilnic v vsaki furi. Treba se je obrniti le do načelstva zveze slovenskih posojilnic v Cnlji. „Zadruga".
Meteorologično poročilo.
S fl	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem. peratura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
5. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743 20 mm. 742 6ti mm. 744*76 m.	-f- 0-4"C -j- 18* 8*0 -r- 4-2°C	si. svz. si. svz. b1. jvz.	jas. jas. jao.	0 00 mm.
Srednja temperatura + 56°, za Q-b° pod uormnlom.
ID-u.ia.aosJtsa boiza
t ine 6. novembra t. 1.
(Izvirno telegratično poročil«-.)
Papirna rer-ta..........81 gld. 30 kr.
Srebrna lenta .... ..... 82 . 55 ,
Zlata reita..........103 „ 80
6°/0 marčna renta........ 96 „ 50 ,
Akcije nar. dne banku S78 , — ,
Kreditne ikcije  ...... 294 , 80
London   . ..... 122 , 2.~> „
Srebro........... — „ .
Napol. . ..... ...       -> t 69 „
C. kr. cekiai....... r 77 ,
Nemške marko ..... 59 . 85
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld.   124 75
Državne srečke ll 1. ldii4. 100 gld.   173 , 50
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   .   103 , 85
Ogrska zlata renta «»/,...... 122 75
i".'. ....    93 „ 65
n     papirna renta 5"/0    .....    89 „ 45 ,
5U    štajerski' zemljišč, od/ez. oblig. .       104 50
DuiiMva reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld.   115 . 70
Zeinlj. obč. avsti. 4'/«° t »lati zast. listi .   122 n — „
Prior, obllg. Klizabetim- upad. železnice   109 „ — ,
Pri*>r. obllg. Ferdinandove aev. 'eleznico   105 „ 50 ,
Kreditno ureeke......100 gld.   177 „ 50
Rudolfov e srečke  .... 10   „      18 „ 25
Aki ije anglo-avstr. banke .       120   „     107 , —
Tramtnway-drufit. volj. 170 gld. a. v.    .   213 „ 10
Posla ii o.
(15—33)
GLAVNO SKLADIŠTE
IJEVB
najčistije lužne
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želudca bolesti grkljana i proti meh, rnlm kataru,
IIINKK MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
O
Cm
o1 o
(D fi
H
H
rj)<
Km etiketo in minuli.
kakor kaže podoba, g/^~ treba OMtro pnziti.
MATTOHU GlESStflBlB
•d
P1
P-
(D "rj
H1
rt-
<l
O
p-
e:
se takoi »»prejme
■v pilariio Janeza Lerch-a,
Ljubljana. Kurja vas h. st 7. (667—3)
Št. 942.
Razpis
(711-1)
Trgovina z usnjem,
obstoječa že nad 20 let na jako ugodnem mestu sredi Ljubljane in je dolini obiskovana, z veliko prodajalnico, z zalogo blaga vred, z ali brez magacinnv, odda se v UHjem ali pa tudi pnulu pod ugodnimi pogoji. — Natančneje se izve v Fran Miiller-ievein Ainionoen-Bur«su.__(»9»-2)
izdateli in odgovorni urednik: Ivan Z e le za i k ar.
službe t»l>riii>K<'mi paznika.
Pri županstvu v Kainmku je iz ra/njeria služba občinskega pi'zu'ka z mesečno plačo 30 goldinarjev, z letnim pavSnlom za službeno obleko 30 goldinarjev in prostm stanovanjem.
Prosi K c mora biti samskega stanu, ne čez 40 Ipt star. slovenskega in nemškega jezika zmožen. Prednost imajo hivSi žtrobumi.
Prošnje naj so pošljejo do 15. novembra t. I. na županstvo.
Mestna ©ločina, Kamnik, v 4. dan novembra 1884
Dr. Samec 1. r.
Ii Tr:ta v Novi-Jork nanvnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Eracadal", 8900 ton,  okolu 12. novembra.
„Surrey-,       4200    „       „     30. , Kajuta za potnike  -oo golil. — Vmesni krov OO koI«1. Potniki naj se obrnejo na (697—4)
J". TEEKTJILE,
generalnega pasaznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. Id, Teatro Coiuonale, v Trstu. Zaradi vožnje  blaga  obrne   naj   se   na Knilllano d' Ant. l*oKltftyeii, generalnega agenta y Trstu.
J. ANDEL-a
novciznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice,  bolhe, ščurke,  mole, muhe, mravljince, prežičke, ptlčne črvlde, sploh vse žuželke Skoraj nenaravno le.ro in gotovo tako,  da od žuželki ni' zalege ne o~taro nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalniol pri
•j. \\o■:■,-«■.
,,jp«."i 6f*l^m psu" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Blloarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer  so naznanjene po plakat.'h." (2.'jo—11)
!!de Nantes — letos ujete!!
12 vel kih dež (teža K. 5).....gld.
22 malih dež    „    „ „.....
18 dež (imperial s ključem, teza K. 5) " Veroneške salame, najboljše 4 K. netto
razposil h p« zgor jih cenah  carine,  voinlne  ln na ložnine prosto proti postnemu povzetji
Anton Paparotti v Trstu.
6-80 720 7 20 9
661 — 4)
i' Ustanovljeno 1847, na Du-Lnajl in Budapeitl od 1861.
■ titn lloll-it /<lnt\ II- I miii lloll-u koneen-
iio   pil 4i   i* Hladnega I r   i lini  »ladnl izvle-
• zvleckt* ček
1 steklenica 60 k r. t st. gl. 1.12, m. st. 70 kr.
Ivan llofl-tt bonboni  Ivhii IIoll-» z<lr»« il-tz sliMlneKa Izvleikn  nt« slsdnn Čokolada »h prMi .i po       kilo I. gl. 2.40, II.
pristni samo v modrih za-: gl. 1.60, po >/4 kilo I. vitkih a 0,30, 15 in 10 kr. j      gl. 1.30, II. 90 kr.
Srečni zdravilni vspehi
pri imjNjiin j. pomanjšan ji apetita i n brezspanji. kašlji.
Gospodu
IVANU HOFF-u.
i / n "i i le l j ii  in izdelnvnlcii preparatov iz sbulnega izvlečka, e. kr. dvornemu založniku skoro vseh su \ <■!■)■ imu evropskih. I>nnnj. Ciiraben,  It < iiu ■■ e i si nisv Nr. 8.
V Trstu, 1. oktobra 187/. V. bi. Po rednej rabi Vaše Ivan llofT-a zdravilne sladne čokolade vidim z veseljem precejšen vspeh na muni, na telesu sem se zredil, kašelj, ki me je jako inućil, je precej popustil, in zadobil sem popolnem apetit in spanje. Piosim z nova sledi naročitev). Z velespostovanjetn
INureiH:* Sli-faiioppulo, Corso Stadion 11, v Trstu. V Gori i, B, septembra 1882. Lansko leto sem porabil 6 steklenic Ivan Iloff-a Hladnega izvlečka; te so okrepčalo moje zdravje, mi dobro tlele in pomagale.
Prosim ud za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati.
Z velespoltovanjem
JoHip ItiMiiik,
v Gorici, via Vogel 3.
Zdravniško zdravno poročilo.
V Kudoltovem na Kranjskem, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan IlofT-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi je zopet poslati 13 steklenic  in    uri sadike Ivan  1h>iT*-u  bonbonov iz sludnega izvlečka.
I>r. I i-.<!n r.
c. kr. polkovni zdra nik, začasno (fi83—2) v Kudolfovem.
01iivuc5 xulo<re:
Ljubljana S Peter LsimUtj Kranj - Fran Oolenc, Halje: Zagreb: C. Ara^im SalvatOrjeva lekarna, ntiablaktlpska lekarna, Ickiinui usmiljenih bratov; Celje: Kupferschniidt, Marek, lekarni | Reka: G. Cattl, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, dromierijl; Oariea: G. Or stofolelti, dvorna lekarna: Celavec: W. Tbiirm\vald, lekiinui; MiniImi-. VV. EOnig, lekarna, F. P, Ihdasek; Tržič: J, Raiiliaivl; j Piilj: (i. B. VVasaermarm; Phij' J. Kasimir; Trst: F. 8. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Beljak : F. Scholz, dr. Knmpf-ovi dediči, lekarni; Zader: c;iir. Mozocco, N. Androvleo, lekarni.
60 visoolh odlikovanj.
t ■
^ iT I? i   — - —
i i §.
4 ČŽnC
5 2 c- O 5
p
I src
»fig
¥ S'W
S — 9. •  ^ d
I W$ c r
Hgj I
n
rt « a C- v
rt - <~J)
cd
5. F a
I M hO •
K S
rt___
N c »
I "2 I '/ S.
C.
et e -rs — •
Važno za trpeče na prsih in
Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zasllzenje, katar in cslovaki kašelj je (708-1)
wr sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr. m
iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani.
Ta sok hitro in gotovo upliva, ra/.taplja slez, deluje poiiiirujočc in vla-žajoče, napravlja mirno in okrepčnjoče spanje in ne moti prebavljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne VSpehe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in /.ahvalna pisma, ki si jih vHak lahko ogleda. 1 velika steklenica .% kr. Boljše upliva, kakor vsi v trgovini nahajoči se soki in siropi in 80 more rabiti pri odrašenih in otrocih.
Ker je sok iz kranjskih planinski!« zeliši':, kojejpi jaz n.mjam, jako pri-y ubij en, zato se pogostem posnomlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati,ki pa neso posvečeni v to, kako se nareja. Kes so ti ponatej.eui izdelki v svoji dobroti In uplivopti mnogo Blabfi od mojega i/, kranjskih planinskih BoliSč napravljenega soka, prosim p. n. obemitvii da n:ij se ne <lfc motiti po takih po barvi podobnih in cenejih neučinkovajočih šokih
Ta sok, katerega samo jaz pristnega po nekej skrbnoj, popolnem po-Bebnej metodi iz svežih kranjskih planinskih selifio* n.irejain in na parnem aparatu kuham, se pogoBtem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz
lekarne Trnkoczy,
Ifcvdlest^I trg1 št. -5= I_)juL"blja-n.i.
Vsaka steklenica mora zaradi   pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis:
LuHtniua in tisk „N;iro<ine Tiskarno".
596353