Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERETE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 33(1069) Čedad, četrtek, 30. avgusta 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it Matajur, domenica festa della Velik uspeh naše največje etnografske prireditve na Repentabru pri Trstu KraSka ohcet je bila letos tudi nekoliko “beneška” Igor in Ginevra pred oltarjem montagna Domenica 2 settembre si ripeterà sul Matajur la tradizionale festa della montagna che è giunta alla sua 25. edizione e che negli ultimi anni si sta arricchendo di contenuti anche grazie al coinvolgimento di diverse realtà associative delle Valli del Natisone. L’incontro sulle pendici della montagna simbolo della Benecia, che intende diventare sempre più anche incontro tra i popoli vicini, è stato organizzato come sempre dalla Comunità montana Valli del Natisone, affiancata da Comune di Savogna, Banca di Cividale, Cai sezione di Cividale, Cai sez. Valnatisone, prò loco Var-tača, Planinska družina Benečije. La giornata si aprirà con la messa celebrata in cima al Matajur alle ore 10.45 e cantata dal coro Cai di Cividale. Nel pomeriggio a partire dalle ore 13 il programma culturale i cui protagonisti saranno la Banda di Orzano, il coro del Cai, il gruppo folkloristico Razor ed il gruppo corale Dednina, entrambi di Tolmino. In programma anche la presentazione del progetto “L'artigianato etnologico delle Valli del Natisone e del Kolovrat” che si inserisce nei progetti CBC Phare/Interreg. Ci sarà anche un’esposizione degli artigiani locali, i-noltre sarà anche possibile fare dei giri turistici con gli elicotteri dell’Elifriulia. V Repentabru na Tržaškem se je v nedeljo z obiskom več tisoč ljudi veselo odvijala “Kraška ohcet”, ki pa je bila letos nekoliko tudi “beneška”. Ženin Igor Tomasetig iz Medje vasi na Tržaškem je namreč po očetu Brunu beneškega rodu iz Kozice, medtem ko je nevesta Ginevra Kocjan doma iz kraške vasi Repnič. Kraško ohcet kot res izjemno lepo obnovljen slovenski običaj prireja vsaki dve leti zadruga “Naš Kras” v sodelovanju z Občino Re-pentabor. Priprave nanjo so bile tudi letos v znamenju številnih kulturnih dogodkov. Ženin in nevesta sta bila deležna velike pozornosti domače in širše javnosti, dobila pa sta tudi mnogo po- É stata una manifestazione davvero molto partecipata quella che si è svolta sabato 11 agosto nella conca del Gran Monte, sopra Monteaperta in comune di Taipana. L’inaugurazione del rifugio, ricavato in una parte dell’ex ospedale militare, costruito a 1470 metri prima della prima guerra mondiale, ha infatti visto u-na gran folla. Moltissime le penne nere con i loro gagliardetti, giustamente orgogliose per un’opera che ha avuto sì il contributo della Comunità montana delle Valli del Torre e della fondazione Crup, ma non sarebbe stata possibile senza le centinaia di ore di lavoro volontario ed il contri- ročnih daril s strani slovenskih obrtnikov, podjetij in organizacij. buto prestato proprio dagli alpini di Monteaperta, delle sezioni vicine e dell’Ana di Udine. Molte le autorità tra le quali vanno ricordati il presidente del consiglio regionale Antonio Martini, l’assessore regionale Paolo Ciani, il consigliere Giorgio Baiutti, i sindaci di Taipana Elio Berrà, di Lusevera Claudio Noacco e dei comuni vicini. La partecipazione più sentita e per certi versi commovente era comunque quella di tanti anziani di Taipana che grazie al trasporto in elicottero hanno potuto salire ancora una volta su quelle loro montagne. segue a pagina 4 Sicer pa je bila to čisto prava poroka, Ginevra in Igor sta si po znani formuli V Topolovem te avgustovske dni nihče ne potrebuje umetnega hlajenja. Kdor ima le bežno priložnost zadihati tisti zrak, bo v hipu pozabil na ravninsko soparo in objel ga bo tudi tisti značilni mir, o katerem človek včasih misli, da ga ni več nikjer na svetu. Približno taki občutki najbrž spremljajo skupino pesnikov, ki se je ta teden obljubila večno zvestobo. Razlika je bila v tem, da je vse potekalo v narodnih nošah in po starih ljudskih običajih, ki so bili že skoraj utonili v pozabo. Po zaslugi zadruge Naš Kras pa je Kraška ohcet postala največja in najodmevnejša slovenska etnografska manifestacija. Novoporočencema v pozdrav in v potrditev ženinovega beneškega izvora je na uvodnem večeru Kraškega tedna zapel tudi moški pevski zbor Matajur pod vodstvom Davida Klodiča. Čeprav je po rojstvu Kraševec, je Igor ponosen na svoj beneški izvor. (du) beri na strani 5 zbrala v Topolovem na prevajalski delavnici. Pobudo koordinira beneški pesnik Miha Obit, skupno pa je udeležencev enajst. Trije pesniki so iz Italije, štirje prihajajo iz Slovenije, dve pesnici sta iz Bolgarije. Delavnica se bo zaključila v soboto ob 19. uri z literarnim večerom in predstavitvijo projekta. beri na strani 3 ČEDAD’ /"ČUDNO r ME SE PARI DE ME \GUDAjo^ Per il rifugio sul Gran Monte Taipana in festa WL Delavnica v organizaciji ZSKD Pesniki-prevajalci te dni v Topolovem BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO ORO ORO ORO R O PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 novi matajur Četrtek, 30. avgusta 2001 2 La sistemazione idraulica del fiume favorirà gli insediamenti industriali Contributi regionali per lavori sul Cosizza Aktualno Gli amministratori di San Leonardo hanno appreso con viva soddisfazione che la Giunta Regionale ha concesso un contributo di £ 1.650.000.000 - primo lotto dei 3 miliardi e 300 milioni previsti dal progetto - per la sistemazione i-draulica del fiume Cosizza e dei canali di scolo delle acque piovane, a valle della confluenza con l’Erbez-zo, in frazione Scrutto e nella zona artigianale industriale di Cemur. La richiesta di finanziamento, assieme al progetto, era stata presentata alla direzione regionale del-l’am-biente servizio idraulica dal sindaco Sibau nell’autunno scorso. Considerata l’importanza del progetto e in parti- colare per i Comuni delle valli del Cosizza e dell’Er-bezzo, la richiesta era stata sottoscritta anche dai sin-daci di Stregna, Grimacco e Drenchia, nonché dal presidente della Comunità Montana Firmino Marinig. L’area in questione, classificata esondabile in seguito alLallagamento provocato dall’alluvione del 1998, può essere considerata una pendice della vicina zona industriale di Azzida (Comune di San Pietro), ormai compieta-mente satura. Nel territorio delle Valli del Natisone è sicuramente una delle pochissime che si presta allo sviluppo industriale o ad attività ricreative e sportive. Con la realizzazione Giuseppe Sibau delle opere previste nel progetto, spiega il sindaco Sibau, si potranno finalmente togliere gli attuali vincoli, e portare a compimento una serie di opere: la realizzazione della zona P.I.P. il cui progetto è bloccato da anni, la rea- lizzazione delle opere sospese in seguito all’alluvione del 1998 (campetto da calcio, campo da tennis), messa in sicurezza delle strutture già esistenti costruite prima del 1998 (Hidraulic System, impianti sportivi e ricreativi nonché gli edifici scolastici e un’azienda agricola con relativa abitazione). Inoltre, prosegue Sibau, potranno essere soddisfatte le richieste di espansione delle attività già insediate nella zona di Cemur, (PITE, Valscavi) e le richieste di insediamento di nuove realtà industriali e artigianali che creeranno altri posti di lavoro, facilmente raggiungibili anche dagli abitanti dei paesini più decentrati delle Valli. PÌSIXLO iz Kima Stojan SpetiC A vere V letih, ko je hrup potrošništva prekril celo zadnje mite, je Indro Montanelli med zadnjimi pokončneži sicer dokaj gnile italijanske medijske scene. Težko bi rekel, da je bil idealen človek. Bil je nenavaden Italijan, ki je znal tudi priznati svoje napake v imenu neke svoje družbene etike, ki se nikakor ni mogla skladati z njegovimi deklariranimi vrednotami laične desnice. Oče, zaljubljen v Marinettijev futurizem, mu je dal ime po kosu motorja, Cilindro, ^i ga je nato skrajsal v bolj sprejemljivi Indro. V mladosti je bil fašist. V Abisiniji si je vzel za naslado čmopolto deklico, kot vsi italijanski oficirji. Tudi na stara leta se tega ni sramoval. Sicer je kot klasičen meščan skrival dvojno družino. Pisal je zgodovinske knjige, v katerih je bil odkrito pristranski. Pred koncem vojne so ga Nemci zaprli in obsodili na smrt. Svojo izkušnjo je ovekovečil v knjigi “General Della Ro- o goljufu, ki najde svoje dostojanstvo samo pred eksekucijskim polkom. V sedemdesetih letih so mu r-deče brigade prestrelile koleno. Ni jim zameril. Čutil se je vojaka na fronti. Skregal se je z lastnico vodilnega italijanskega dnevnika Giulio Mario Crespi, češ da mežika skrajni levici. Ustanovil je svoj list, Il Giornale, ki ga je kmalu kupil Berlusconi. Ko je medijski “tycoon” stopil v politično areno in od Montanellija zahteval, naj se podredi njegovim političnim in ekonomskim interesom, je koščeni in trmasti Toskanec zaloputnil vrata. Pozneje je ustanovil svoj list, La Voce, ki je bil moderen in agresiven. Lep, morda celo prelep, da bi ga šsiroka publika brala. Propadel je po nekaj mesecih brez reklame in bralcev. V dneh popolne osamitve mu je solidarnost izrekla levica, ki je ni imel rad, a jo je spoštoval. Zaman je pozival Italijane, naj maja letos glasujejo za Oljko, sicer se bodo z Berlusconijem še bridko kesali. Moj osebni spomin na Montanellija sega v leta, ko sem sedel v parla- mentu. Na dnevni red je tedaj prišla razprava o zaščitnem zakonu, oziroma o Maccanicovem osnutku zaščite. Urednik Montanellijevega dnevnika Il Giornale, Livio Caputo, ki se je nekaj let pozneje proslavil kot odkrit sovražnik Slovenije in Slovencev, je tedaj mladi časnikarki naročil, naj napiše članek o pravicah, ki jih terjamo. V njem je kar mrgolelo laži in izmišljotin, ki jih je tedaj širil samozvani Odbor za zaščito italijanstva. Dvignil sem telefon in ga poklical. Predstavil sem se kot senator, obenem pa tudi kot časnikarski kolega: “Vem, da ljubiš resnico, čeprav je neprijetna. Poslal ti bom članek, v katerem pojasnjujem, kaj zares pričakujemo Slovenci od italijanske države.” Sploh ni pomišljal: “Pošlji, vendar naj ne bo predolg. Recimo dve tipkani strani.” Obljubil sem, potem pa opazil, da je bilo gradiva za tri strani. Poslal sem jih po faksu in dodal, na roko: “Oprosti, če nisem držal obljubo. Ker ti zaupam, kar ti črtaj odvečno.” Pa ni. Članek je objavil v celoti, brez najmanjše korekture ali cenzure. Niti si ni privoščil pripomb pod črto, kot je zoprna navada nečimrnih urednikov v naših krajih. V tem je bila njegova veličina. Berlinski zid v evropski zgodovini Dvajseto stoletje, ki smo ga pred kratkim zapustili - beremo v Delovem komentarju - je bilo eno najgrozljivejših v zgodovini človeštva. Od 1. januarja 1901 do 31. decembra 2000 se je zvrstilo toliko zločinov nad človeštvom kot še nikoli prej. “In Nemci smo pri njih krepko sodelovali,” je ob 13. avgustu 2001, štiridesetletnici začetka gradnje berlinskega zidu, med eno priložnostnih slovesnosti dejal Ernst Cramer, predsednik fondacije Axel Springer. Zid, ki so ga vzhodni Nemci tisto mračno soboto pred štiridesetimi leti začeli postavljati nekaj po polnoči z blokado Brandenburških vrat in z razpenjanjem bodeče žice med obema Berlinoma, je bil po Cramerjevih besedah le še ena v vrsti nemških “državnih sramot”. Ne več Hitlerjeva, ampak Ulbrichtova. Zagotovo ne samo njegova; o tem se strinjajo tako rekoč vsi zgodovinarji. In še o eni stvari se večina zgodovinarjev, štiri desetletja po postavitvi zidu in skoraj ducat let po njegovem rušenju, bolj ali manj strinja: da je simboliziral tri eksistencialne konflikte poznega dvajsetega stoletja (globalnega med jedrskima velesilama, evropskega in nacionalnega mednemškega) ter da je bil v vsakem primeru boljši od jedrske vojne, ki bi po morebitnem prvem poku v osemnajstih urah odnesla najmanj 150 milijonov življenj, kakor je znal v letu postavitve zidu plastično povedati John F. Kennedy. Vsi ostali pogledi na zid, ki ga že dolgo ni več, si niso tako enotni. Je res, daje leta 1961 pomagal ohraniti mir v Evropi in na svetu? Ali pa bo bolj držalo nasprotno: da je bilo “monstruozno ideološko pregrado” mogoče postaviti predvsem zato, ker je bil povojni (jedrski) mir v takrat še povsem bipolarnem svetu tako “ultra stabilen”, kot ob obletnici trdi nemški tednik Die Zeit. Bi bila Evropa brez zidu drugačna? Bi se v hermetično zaprte meje ujet poskus ideološkega “popravljanja” ljudi po vzoru jakobincev, leninistov, nacistov ali ma-oistov končal prej ali pozneje, kakor se je, predvsem pa, ali bi se končal krvavo - tako kot se je pred njim v zgodovini končala večina zavoženih revolucij? Pa vendar bi se bilo ob vseh “zidovih”, ki so ostali in znova nastajajo za berlinskim, smiselno vprašati, kako bodo lahko svobodomiselni ljudje čeznje skakali v prihodnje. Zdaj so namreč svobodni. Bodečih žic in samostrelnih mitraljezov ni več, pregrade pa kljub temu rastejo. Sodobni zidovi se namreč spreminjajo v schen-genske, eujevske ali natovske, predvsem pa v tistega vsemogočnega globaliza-cijskega in civilizacijskega, ki že kaže mejo med izbranci digitalno organiziranega in teledirigiranega sveta, ter onimi, ki jim bo usojeno le še šivati, tkati, saditi ali sestavljati vrhunske komponente za blagor prvih. Ce se bodo svobodomiselni preskakovalci tovrstnih družbenih ovir, ki jih v zgodovini, na srečo, ni nikoli zapustilo upanje, teh novih zidov lotevali tako, kot kažejo prvi primeri protiglobalizacijskega gibanja, se utegne zgoditi, da se bomo čez nekaj let nostalgično spominjali Reaganovih, Gorbačovovih in Kohlovih časov. In morda tudi “grozljivega” berlinskega zidu. (r.p.) Quotidiano italiano a rìschio Siccità record Il tema del giorno anche in Slovenia in questo periodo è la siccità che sta provocando grandi preoccupazioni agli agricoltori. La regione più colpita è quella del Pomurje dove già a metà agosto i danni provocati dalla siccità, su una superficie di 10 mila ettari, sono stati valutati nella misura dei 10 miliardi di talleri. Dimezzato il raccolto anche in tutto il resto del paese. Alla preoccupazione si aggiunge anche la rabbia per gli agricoltori che ancora attendono dal governo quasi 3,5 miliardi di talleri per i danni della siccità del 2000. Per questo chiedono addirittura le dimissioni del ministro Janez Kopač. Finanziati dai laburisti inglesi In campo politico quest’estate riflettori puntati sul partito degli ex comunisti, la Lista unita. 1 redattori del settimanale Mladina, semplicemente navigando su internet, hanno scoperto un finanziamento consistente di circa 6 miliardi di lire dai laburisti di Blear alla Li- sta unita, tramite un'associazione il "Kalandrovo društvo”, nel cui direttivo peraltro figurano personaggi di spicco del partito del presidente Borut Pahor. Mladina adombra il reato di finanziamento illecito, mentre la Lista unita dichiara di aver effettivamente ricevuto dal Kalandrovo društvo un prestito per la campagna e-lettorale dell’ottobre 2000 nella convinzione comunque di non violare alcuna legge. Intanto ogni riferi- mento al sostegno del partito sloveno è scomparso dal sito ufficiale del partito laburista inglese. La voce in pericolo La voce del popolo, quotidiano della minoranza italiana in Slovenia e Croazia che esce da oltre 50 anni a Fiume/Rieka, ha pubblicato il 21 agosto scorso un appello al governo italiano, richiamando la sua attenzione sulla disperata situazione finanziaria della casa editrice Edit che lo pubblica. Già da due mesi il quotidiano non percepisce dal governo croato le dotazioni finanziarie previste. 1 problemi del quotidiano sono di carattere strutturale. In primis è da sciogliere il nodo della proprietà. Attualmente l’unico proprietario del quotidiano -cosa davvero singolare - è il governo croato con cui è da diversi mesi in trattativa l’Unione italiana. Polizia al confine Il direttore generale della polizia slovena Marko Po- gorevc nei giorni scorsi ha reso noti alcuni dati sul controllo del confine. Le pattuglie di poliziotti miste da marzo ad agosto hanno fermato 1428 clandestini, di cui 820 in Slovenia e 608 in territorio italiano. Nei primi sei mesi dell’anno la Slovenia ha fermato 15 mila clandestini. La lotta all’emigrazione clandestina, ha dichiarato Pogorevc, è però efficace se si assicurano alla legge le organizzazioni clandestine che si occupano di questo traffico. Nel 2000 in Slovenia sono state scoperte 44 di queste organizzazioni, quest’anno già 35. četrtek, 30. avgusta 2001 V organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev jo koordinira Miha Obit Pesniška delavnica te dni v Topolovem S prve strani Delavnice v Toplovem se udeležujeta tudi pesnik iz Madžarske in založnik iz Avstrije. Pesniki pa bodo jutri (petek 31. avgusta) zvečer ob 20. uri nastopili tudi v Malabaru sredi Trsta. Ko smo v torek obiskali delavnico pesnikov-pre-vajalcev v Topolovem, so imeli za seboj nekaj prevodov Aleša Štegerja v bolgarščino in italijanščino. Samoumevno je, da je prevajanje poezije občutljivo in zahtevno opravilo, ki terja marsikaj več od golega znanja jezika. Tako se letos v Topolovem odvija nekakšno nadaljevanje lanskega srečanja pesnikov-prevajalcev v Balatonfuredu na Madžarskem. Za ta teden so se v beneški vasici zbrali Luciano Paronetto, Paolo Tosella in gostitelj Miha Obit iz Italije, iz Slovenije pa so prišli Taja Kramberger, Aleš Šteger, Peter Semolič in Primož Čučnik. Zraven sta tudi bolgarski pesnici Štefka Hrusanova in Temenuga Zaharieva, poleg madžarskega pesnika Andrasa Imreha in av-trijskega prevajalca-zalo-žnika Ludwiga Hartinge-rja. Nekateri so “stari znanci”, ki so se po enkrat ali večkrat udeležili topolov-ske Postaje. Topolovo je ■ t iir i -L v:*l « 3 Šmarna miSa all’insegna del folklore Anche quest’anno l’estate resiana è stata caratterizzata da molte manifestazioni culturali che hanno raggiunto il loro culmine a metà agosto, quando in Val Resia si celebra la Srnama miša. Protagonista principale la musica e la danza tradizionale di Resia, ovviamente, ma anche di altri paesi. Nell’ambito del festival internazionale del folklore si sono infatti esibiti mercoledì 15 agosto il gruppo folkloristico di Ir-shava in Ucraina a cui il gruppo Val Resia è legato dejansko idealen kraj za ustvarjalca, ki išče miru in izolacije. Pesniki so se nastanili v štirih, za turistično uporabo obnovljenih domačijah, nekakšen logistični zbirni kraj pa je sredi vasi, blizu hiše Alfonsa Trusgnacha, kjer v dneh Postaje navadno potekajo predstavitve in pesniški nastopi. Skupna jedilnica je v le nekaj metrov stran oddaljeni hiši. Kosila in večerje so edini programirani skupinski sestanki, sicer delo poteka v glavnem individualno. Pesniki so izmenično tudi kuharji in ob našem obisku je mamljivo zadišalo po Paro-nettovi pasti... Delovni program prevajanja je kar zahteven. Več pesmi štirih slovenskih pesnikov bo prevedenih v italijanščino in bolgarščino, rezultati delavnice pa bodo zabeleženi v posebni brošuri. Poleg sobotne predstavitve projekta s pesniškim branjem bodo gostje v petek zvečer nastopili tudi v tržaškem središčnem lokalu Malabar. Topolovsko delavnico sta podprli Zveza slovenskih kulturnih društev in odbomištvo za kulturo Videnške pokrajinske uprave. Poleg nesporne kulturne vrednosti pobude same gre podčrtati tudi ugotovitev, da postaja beneška vasica vse bolj pogosto prizorišče dejavnosti tudi mimo skoraj že mitične vsakoletne julijske Postaje. (du) Septembrski program v kinogledališču Tolmin V Tolminu so že objavili program prireditev v mestnem Kinogledališču za mesec september. Spored filmov je poleg za naše bralce v Posočju lahko zanimiv tudi za beneške ljudi, ki bi se lahko odločili za filme v izvirnem jeziku s slovenskimi podnapisi in torej brez prevajanja. V soboto 1. septembra ob 18.30 komedija “Tečnoba v hlačah”, v soboto ob 20.30. uri in v nedeljo ob 18.30, italijanski film “Malena”. 6. septembra ob 20.30 akcij- ski triler “Doberman”, ponovitev v soboto 8. ob 18.30, ko bodo vrteli še ob 20.30 vojni triler “Podmornica U-571”. Le-ta bo na sporedu tudi še v nedeljo 9. septembra ob 18.30. 13. sept. ob 20.30 in 15 ob 18.30 kriminalka “Rop stoletja”. 15. in 16. (ob 20.30 oz. 18.30) romantična komedija “Dnevnik Bridget Jones”. 20. in 22. (ob 20.30 oz. 18.30) triler “Osumljen”. 22. in 23. drama “Lara Croft: Tomb raider”. 27. in 29. “15 minut slave”, 29. in 30. “Čokolada”. da grande amicizia ed il gruppo folkloristico “Su manu” proveniente dalla Sardegna. Venerdì 17 agosto è stata invece la volta del folklore portoghese, presentato dal gruppo “As salineras da lavos”, a cui è seguito “Užgorod”, un 'altro gruppo proveniente dall’Ucraina. Accanto a questa festa del folklore e della tradizione popolare, che ha visto una grande partecipazione di pubblico, si è tenuto anche un convegno internazionale di studiosi della musica folkloristica dei popoli di montagna, organizzato dal Gruppo folkloristico resiano con il patrocinio del Comune di Resia, del Parco delle Prealpi Giulie e dell’Unione folkloristica italiana e con il sostegno di Provincia e Regione. É stata questa anche l’occasione perchè uno dei maggiori studiosi della tradizione musicale e della danza resiana, il prof. Julijan Strajnar, dell’Accademia delle scienze di Lubiana, presentasse trent’anni di ricerca, facendo anche sentire registrazioni di musica resiana effettuate qualche decennio fa. Al convegno hanno partecipato anche due esperti ucraini, Marija Paraska e Viktor Sostàk, a Resia al seguito dei ballerini ucraini. La normalizzazione 40 Capitolo II Faustino Nazzi La famiglia Cargnello- Duriavigh Dopo queste ultime vicende Martino scompare: deve essere morto entro questo periodo a circa 50 anni. Il primo della famiglia a sistemarsi è Biagio che sposa nel 1610 Caterina figlia di Marino di Mezzana. La dote della moglie appare doviziosa: un’armenta con vitello, un’altra pregnante, sei pecore cum fructibus suis, due capre idem, più vestiti panni berettini, un maiale ed una scrofa, 4 pecore sue proprie ed altre due a metà con Pietro di Mezzana, un cavallo di pel negro di ducati 12, 8 staia di orzo, 5 conzi di vino, 7 paia di lenzuola, 7 comiciotti “more sclabonico”, mantili e tessuti di lino, una cassa di lire 12 ed altre casse varie ecc. Biagio inoltre può riscuotere da Stefano, fratello della Caterina, 15 ducati. Il tutto sarà perfezionato al momento del matrimonio “effettivo”l. La famiglia sembra procedere bene. Dal loro matrimonio in breve tempo nascono quattro figli: Giuseppe, Andrea, Gaspare e Marina. Nel 1621 Domenica Car-gnella ha delle difficoltà con la numerosa e complessa famiglia per questioni di proprietà. I due fratellastri Giovanni Duriavigh e Biagio Cargnello intendono dividersi i beni di famiglia: case in Castello ed il famoso pezzo di terra con castagneto un tempo contestato dal Capitolo, gli animali che Giovanni conduce a metà in diversi luoghi, più una “roncina” e tre puledre che ha in casa, il prezzo della decima che ha anticipato ad Oborza al giusdicente Cottis per 10 anni venturi e un pezetto di terra in Rualis con casa-muraglia discoperta; le piccole cose di casa quali mobili, botti, peltri, padelle, tinazzo, secchi, caldaia, spiedo, covertorie, scaldaletto, frisore, barili ecc. Si mettono d’accordo con tanto di cancellieri avvocati e giudici: 1- la madre può godere dell’usufrutto fin che vive della caneva verso la Madonna et il solaro di sopra; può godere dell’affitto del loghetto di Rualis; deve a-vere ogni anno 1 staio di segala e due di sarasino, vino schiavo conzi 22, vino schiavetto conzi 2 e carne di porco per lire 12. In caso di inadempienza potrà alienare le proprietà in usufrutto. 2- le case dove abita ora Giovanni, per essere state di Giovanni Cargnello, padre di Biasio, devono passare a Biasio; la casa dove sta Biasio, acquistata da Martino padre di Giovanni, sia di Giovanni ed i debiti e livelli fatti su di essa da Biasio si intendano fatti sopra la casa assegnata allo stesso Biasio, di modo che Giovanni non abbia ad aver fastidi; il terreno prativo, boschivo ed il castagneto siano divisi a metà; così pure la decima anticipata di Oborza, gli a-nimali e mobili e le spese per il vivere di loro madre Domenica; quando la madre cessa di vivere, la stanza che occupa, eccetto il solaio, sia di Biasio, perché proprietà acquistata da Giovanni Cargnello. (10) Questa indicazione richiama la consuetudine, pacifica fino al Concilio di Trento ed anche dopo, in base alla quale il matrimonio avveniva in due fasi: 1- la convivenza tra i due quali sposi a seguito di un assenso vicendevole di fronte a testimoni, di cui il contratto dotale ne era l’emblema espressivo; 2- il successivo matrimonio “perfezionato” in chiesa davanti al sacerdote. Il can. Michele Missio, nei suggerimenti per il Sinodo del 1601, osserva che i matrimoni ovunque nel vicariato, non si fanno servatis servandis, "perché vengono alla copula avanti la benedizione; sebbene i curati li avertiscono, poco serve curarsi” (ACAU, Sinodo 1601). Il matrimonio era per tradizione un contratto laico; lo conferma il Missio quando chiama “benedizione” la cerimonia in chiesa, che consisteva nella benedizione degli annelli. In un doc. del 1551 la benedizione nuziale appare come costume “more sclabonico” (A. Cracina, Gli Slavi della Val Natisone, 1978, p. 205. Riporta pure una cerimonia di matrimonio “laico”, celebrata da Michele Blasutig di S. Pietro degli Slavi il 9-3-1597, tra gli sposi Simone Chiacig di Jaynich e Caterina fu Macor Calligaro di S. Pietro, matrimonio dichiarato valido dall’arcidiacono. Ivi, p. 206). Nelle Valli la prassi è pacifica, anche se s. Paolino, fin dal concilio di Cividale del 796 can. Vili, l’aveva assolutamente proibita (P. Paschini, San Paolino Patriarca, 1906, p. 104). Nella Visita Arcidiaconale a S Pietro degli Slavi del 17 maggio del 1577, si ordina al vicario don Gregorio Pirich di sposare gli “sposati” entro gli 8 giorni (!), pena la scomunica (ACC, Visitationes in planis 1512- 1604). S’imporrà ai vicari di pubblicare una volta al mese, nella messa domenicale, le disposizioni del Concilio di Trento sul matrimonio e per le regioni illiriche si dispone la traduzione del testo in lingua slava, perché il popolo capisca (A-CAU, Concilio Provinciale, 1596). Evidentemente lo si faceva anche nella Valli, ma ancora per molto tempo risulterà fatica vana. É un altro segno della straordinaria marginalità delle Valli e dell’integrità delle sue tradizioni. 11 trucco nel contratto dotale tra Biasio ed i parenti della moglie consiste nel renderlo esecutivo al momento del “perfezionamento” del matrimonio. Nel frattempo ci si poteva “dimenticare”, accontendadosi di qualche anticipo. La famiglia d’origine della sposa dice infatti che il contratto ci fu e lo ostenta con tanto di testimoni che hanno visto diversi animali giungere a Castelmonte. La vedova invece lamenta che “lo stromento è facto in fraude”. (11) Se un conzo corrisponde a litri 69,5 e quattro conzi a litri 280, significa che la Mene-ga, ammesso che lo consumasse da sola, beveva tre quarti di litro al giorno, quantità non eccessiva se si tien conto delle traversie e dei dispiaceri, per cui l’accusa della moglie del sacrestano “che lei beve” è una malignità gratuita. novi matajur četrtek, 30. avgusta 2001 Aktualno Avviata una raccolta dati dal consorzio “Arengo” Per far conoscere le valli del Natisone . ZELENI LISTI A ce Mermolja NatoCiti si Čistega vina Il Consorzio per lo sviluppo turistico delle valli del Natisone e Cividale “A-rengo” ha avviato il progetto “Conoscere le Valli del Natisone”. Il progetto è parzialmente finanziato dal Natisone GAL, gli altri attuatoli sono il Comune di San Pietro al Natisone e l’Insiel (Società di informatica regionale). Nell’annunciare che quanto prima sarà fatta una presentazione ufficiale dell’iniziativa, nel corso della quale verranno illustrati i singoli interventi e le azioni previste, l’Arengo precisa che l’attività iniziale prevista è la costituzione di una banca dati. Da qui poi saranno e-laborate le informazioni per la predisposizione di pagine Web dinamiche ed altro materiale cartaceo con cuii si avvieranno iniziative di promozione e di commercializzazione del prodotto d’area. Il consorzio Arengo ha incaricato un gruppo di ra- gazzi per la raccolta dati tramite schede precompilate presso le aziende e comunque presso tutte le realtà che saranno successivamente coinvolte nella composizione di un sistema di sviluppo turistico. I ragazzi fanno parte dell’associazione LINTVER che già da tempo si occupa di dare visibilità alle Valli del Natisone attraverso strumenti multimediali. L’Arengo invita le a-ziende e le persone che saranno contattate a dare la loro disponibilità e collabo-razione perchè i dati raccolti serviranno a formare of- ferte turistiche e conseguentemente promuovere le loro aziende. Va precisato inoltre che la sola compilazione delle schede non ha comunque carattere vincolante per l’adesione al progetto. L’adesione verrà e-ventualmente richiesta e formalizzata in un momento successivo. Chi desidera ulteriori informazioni può rivolgersi a Boris Stocca (responsabile del progetto) 0432-730153/339 4399405 oppure a Nino Ciccone 0432 -727272, entrambi membri del consiglio d’amministrazione dell’Arengo. segue dalla prima E forse proprio loro, gli anziani che su quelle montagne hanno trascorso buona parte della loro vita, sono stati i più contenti del recupero di quest’opera. Ma anche l’amministrazione comunale, attraverso il suo sindaco Elio Berrà, ha sottolineato il significato dell’opera, ricordando al contempo i gravi problemi di Taipana e delle valli del Torre che hanno diritto ad una rinascita. Dell'edificio dell’ex o-spedale rimangono però ancora da ristrutturare 4 dei 6 settori. 11 presidente Martini si è impegnato a concedere un contributo per consentire Avgust nam ob vročini in suši ni prinesel jasnih misli. Italijanska politična scena se je napolnila z mnogimi izjavami in polemikami, vendar ima človek občutek, da si tako desnica kot levica ne upata natočiti čistega vina. Desnosredinska Berlusconijeva vlada postavlja sicer na mizo vse argumente, ki jih določeni sloji in volilci želijo slišati. Dejstvo je, da je desna vlada omogočila ali spodbudila nekatere velike lastniške spremembe znotraj italijanskega kapitalizma. Odločila se je za zakone, kot so dediščine, donacije, davki za podjetja, ki investirajo itd., ki nedvomno koristijo trdemu jedru desnosredinskih volilcev. Cerkvenim krogom pasejo izjave Morattijeve o zasebni šoli in Buttiglio-nejevi izzivi glede zakona o splavu. Desnosredinski ministri določene stvari di completare l’opera. É stata tutto sommato u-na cerimonia semplice con la messa, celebrata da don Sandro e accompagnata dal coro Montenero di Prema- konkretizirajo, veliko pa ideologizirajo. Tudi v desni sredini pa se nakazujejo možni konflikti glede pokojninske reforme in 18. člena statuta delavcev, ki normira odpuste. Tako NZ kot Severna liga imata med svojimi pristaši veliko odvisnih delavcev, državnih uslužbencev, obrtnikov in majhnih podjetnikov, ki se ne bodo odpovedali pridobljenim “pravicam”. Tremontijeve obljube o gospodarskem razcvetu in obljube o splošnem krčenju davkov pa ne odvisijo le od Italije. Berlusconi in njegov gospodarski minister Tre-monti morata nujno računati na dva mednarodna dejavnika. Italijansko gospodarstvo bo doseglo določene uspehe, če se bo Amerika čimprej izvila iz sedanje recesije in če bo Evropa v celoti uspešen tekmec ZDA oziroma, če ne bo do konca plačala riacco e poi la pastasciutta. Tra le autorità presenti anche il gen. Pierluigi Cam-pregher che ha appena assunto il comando della brigata alpina Julia. ameriške krize. Berlusconi in Tremonti morata zato nujno upati na ugodne makrogospodarske podatke in na ugodne borzne indekse, drugače bosta morala klestiti obljube. Italija ne bo sama srečna oaza, ampak bo plula med mednarodnimi valovi. Določene težave, s katerimi se bo in se srečuje Berlusconijeva vlada, naj bi postale ugoden teren za levosredinsko opozicijo. Zal se le ta s težavo pobira od majske volilne zaušnice. To je še najbolj vidno pri Levih demokratih. Glavna tekmeca za tajniško mesto sta Pietro Fassino in priletni Giovanni Berlinguer, brat nekdanjega mitičnega tajnika Enrica. Celotna debata v stranki, prepirljivost in nenazadnje dejstvo, da kandidira za tajnika profesor, ki se bliža osmim križem, dokazujejo, da se je konfliktna di-arhija Veltroni-D’Alema zaključila z neuspehom stranke in celotne Oljke. Generacija štiridesetih in danes petdesetih letnikov v Italiji ni ustvarila reformistične in liberalne levice, ki bi znala prepričljivo govoriti mladim, ki bi združevala nove stvarnosti in bi bila glasnik novih poklicev in potreb. Brez jasne in prepričljive reformistične in liberalne levice tudi Oljka ne bo mogla uspevati. Dejstvo pa je, da glede zelo konkretnih vprašanj (od dela do šole in izobraževanja, od pokojninske reforme do prostih poklicev) levica nenehno koleba med ustaljenimi prepričanji in novimi razmišljanji. V bistvu ne prevlada nobena smer, kar pomeni v politiki stagnacijo. Tudi zaradi tega si lahko desnosredinska koalicija privošči mnoga, tudi protislovna, stališča, ne da bi trčila ob kritiko, ki ni le odpor ampak jasen protipredlog. In vendar je leva sredina vladala pet let in si je nabrala veliko izkušenj! Kje je v sedanji razpravi ves ta kapital (vključno z napakami)? Kje sta jasnost ciljev in prepričljivost namenov? Landar: nov vodic V avgustu je pevski zbor in kulturno društvo Harmonia iz Čedada izdalo vodič o Landarski jami, ki je izšel v italijanščini, nemščini, angleščini in slovenščini. Avtorji vodiča so Ida Ci-cuttini, Loretta Fasano in Mario Krivec . Knjigo so s svojim prispevkom omogočili Natisone Gal in Dežela Fj-JK. NORD MATERASSI di Riccardo Bonessa Produzione e Vendita Materassi di ogni Tipo e Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE Reti Ortopediche Trapunte e piumoni Riutilizzo Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 In alto la conca con il rifugio, qui un momento della messa Sul Gran Monte tutti in festa per il rifugio Četrtek, 30. avgusta 2001 Največja slovenska etnografska prireditev na Repentabru pri Trstu Kraška ohcet je bila tudi malo “beneška” 5 Lorenzo an Norma vic ku zlata noviča La Clicklldea sne vi ricorda che il 4 settembre riprendono i corsi di informatica, del Sistema Operativo Gestione File, presso la nuova sede della Comunità Montana. I corsi si terranno il martedì e il venerdì dalle ore 20.00 alle 22.00. Il telecentro è aperto al pubblico tutte le mattine, sabato compreso, dalle ore 9.00 atle 13.30 dove si può venire a usare il PC, la stampante, scanner, ma-sterizzatore, navigare, con o senza assistenza, gestirsi la posta elettronica e quant’altro possa interessare il mondo informatico. Per maggiori informazioni telefonate al numero 0432 - 717216. Popredsednik Planinske družine Benečije Vse najboljše Livio! In gita da Taipana Romarji v Brezjah Romanje treh narodov v Brezje v soboto 25. avgusta je bilo nadvse uspešno, saj se ga je udeležilo na taužente vernikov iz Furlanije, Avstrije in Slovenije. Na telem srečanju vernikov, ki se ponavlja že skoraj dvajset let, začelo se je namreč leta 1982, je bilo vec kot tisoS romarjev iz naše dežele. Mašo so zmolili trije škofi Rode, Brollo an Scwarz, ob njih pa je bilo na desetine duhovnikov. All’inizio dell’estate, a conclusione del ciclo di lezioni di lingua e cultura slovena, il circolo culturale Naše Vasi ha organizzato una gita in Slovenia, a Caporetto e Val Trenta. Visto l’animo ispiratore dell’associazione, l’uscita non era riservata solamente ai corsisti ed ai soci, ma anche alla popolazione che ha partecipato numerosa. La prima tappa è stata Caporetto, dove è stato visitato il Museo dedicato alla Prima Guerra Mondiale, conosciuto a livello europeo. All’interno del Museo, una guida ha spiegato al folto gruppo le dinamiche delle varie battaglie con l’ausilio dei plastici. Sono stati inoltre esposti i cimeli delle diverse fazioni, per richiamare la memoria su quanto la guerra poteva e può ancora fare. Finita la visita al Museo, il gruppo si è diretto verso la Val Trenta dove, in una Gostilna, sono stati degustati piatti tipici locali. Nel primo pomeriggio il giardino botanico ha visto i curiosi gitanti passeggiare per i sentierini e guardare con sorpresa i numerosi esemplari di fiora del posto. Infine la comitiva si è diretta sul passo del Vršič (1611 m.), da dove si è potuto ammirare un panorama mozzafiato, (m.p.) Spominska slika Igorja in Ginevre s pevskim zborom Matajur in v sredini s starši noviča foto: Mario Gosgnach Skace ku vieverca, na varh bregi pride ni-mar ta parvi an takuo, ki smo videl v nediejo na Peralbi, mu stoji zad samuo še kak poberin frišnih nog. Zatuo, duo bi jau, de naš Livio jih ima že tarkaj na rama-nah? Ce vam na povemo, na nikdar zagonata. 28. avgusta jih je Livio Floreancig iz Ravni praznovau 70!!! Planinska družina Benečije an vsi mi mu želmo še pu-no “planinskih” liet. Telekrat pišemo veselo novico zaries z veliko zamudo: adno lieto potlè! Pa na stuojta kregat nas, kre-gita tistega, ki je “varvu” fotografijo tarkaj cajta! NiC za tuo, za uošCit, za želiet vse dobre ni nikdar prepozno. 30. setemberja lanskega lieta Lorenzo Sabotig an Norma Bledig iz Podutane sta praznovala petdeset liet njih poroke! Petdeset liet potlè, ki sta ratala mož an žena sta se še ankrat obe-cjala pred Buogam, de se bota nimar rada imiela. Sveto mašo jim jo je zmolu mons. Marino Qualizza. Z zlatim novicam pa se je veselila vsa njih liepa družina: hei Licia, sin Michele, zet Renato an neviesta Da- nila an potlè še navuodi, “te velike” Cristina an Sandra, ki so hčere od Li-cie an Renata, an “te mali” Martina an Stefano, ki so pa od Micheina an Danile, potlè še Romeo, ki je ratu njih navuod, potlè, ki je oženu njih navuodo Sandro. Lorenzo an Norma živta v Podutani, blizu njih živi tudi sin z njega družino, tam v Škratovim je pa hči, takuo de niesta nikdar sama, imajo nimar kajšnega blizu, an tuole je velika sreCa. Zlatim novicam Zeljo še ankrat puno zdravja an ljubezni njih otroc an vsi tisti, ki jih imajo radi. Vse nar-buojše jim želmo tudi mi od Novega Matajurja. S prve strani Tudi letošnja Kraška ohcet je terjala veliko priprav in dela, a se je iztekla na najboljši naCin. Manifestacija je trajala skoraj ves teden, z razstavami narodnih noš, starinskih ženito-vanjskih skrinj in umetne kraške obrti. Vse je potekalo ob veseli spremljavi petja in glasbe ter pristne kraške kulinarike, tako kot se za pravo ohcet tudi spodobi. Mladina je Repen in Col okrasila z zelenimi slavoloki, osmič s pristno domaCo kapljico pa je v vaseh kar mrgolelo. Vseh pet dni dogajanja je bilo izjemno veliko število obiskovalcev, zlasti pa je bilo letos veliko mladih, o-bleCenih v narodne noše, kar je znak, da se ponovno obuja zanimanje za našo preteklost. Igor in Ginevra sta se poslovila od samskega stanu, nevestino balo so po starem običaju z volovsko vprego prepeljali v Kraško hišo, odmevala je podoknica in prešerno so igrale m-noge harmonike. To se je dogajalo pet dni pozno v noC, vrhunec pa je bil v nedeljo s slavnostno poroko v repentabrski cerkvi, po-roCno gostijo, plesom in ljudskim rajanjem. Takoj zatem sta Ginevra in Igor (verjetno kar precej utrujena) odletela v TurCijo na medene tedne, ki bodo gotovo nepozabni, kot bo zanju nepozaben dogodek tudi Kraška ohcet. Igor nam je nekaj dni pred poroko povedal, da redno zahaja v Benečijo, kjer si je oCe Bruno v Kozici popravil hišico. V Benečiji se Igor Cuti kot doma, ima nono, veC prijateljev in ga je lahko sreCati tudi na kakem vaškem prazniku. Ginevra nam je povedala, da sta se za takšno poroko odločila malo za šalo, malo zares. Najbolj sta jima bila všeč pristno do-maCe vzdušje in pozornost tolikih ljudi. Takšna poroka zna biti sicer lahko malce utrudljiva, a je predvsem zelo prijetna. Ginevra in Igor že dalj Casa zahajata skupaj v Benečijo, naj bo to za obisk pri noni ali pa za nabiranje gob in kostanjev, ko naše doline jesensko porumenijo. Ginevra nam je tudi povedala, da rada posluša Igorja govoriti po beneško, Čeprav je Igor skromno pripomnil, da beneške govorice ne obvlada povsem, Četudi jo povsem razume. Igor nam je nekaj dni pred poroko povedal, da je ponosen na svoje beneško poreklo in ni pozabil poudariti voljo po enakopravnosti beneških ljudi. Ob življenjskem doživetju si je želel ob strani prav čim-veC beneških prijateljev, naj bo tudi to znak, da smo vsi Slovenci eno, neglede od kod prihajamo. Ginevra in Igor sta se odločila za študij sodobne zgodovine na tržaški univerzi, sicer pa sta oba tudi zaposlena; Igor kot vzgojitelj v goriškem dijaškem domu in Ginevra pri domačem družinskem podjetju. Glede na to, da bosta za nekaj Casa stanovala v TržiCu, jima tudi do Benečije ne bo predaleč, (du) 6 novi matajur____________________________________________________________________________________ x Četrtek, 30. avgusta 2001 ^ Ty Q Sabato 1 settembre nel pomeriggio ad Azzida Sesta crono-baby Il comitato per Azzida organizza per sabato 1 settembre alle ore 15, la sesta edizione della Crono-baby-Mountain bike Valli del Natisone, riservata ai ragazzi dai 6 ai 14 anni. L’iscrizione alle gare è gratuita. Al termine di queste ci saranno le premiazioni e la lotteria con in palio una mountain bike. In caso di maltempo la manifestazione sarà rinviata a sabato 8 settembre. Il Comitato per Azzida ringrazia le ditte che hanno contribuito al montepremi. Nel rally delle Alpi orientali lo scorso weekend Sonia scalza Pietro Il pilota valligiano Pietro Corredig, in coppia con Iacolutti, ha corso al Rally delle Alpi O-rientali, snodatosi lungo le nostre strade nello scorso week-end. Nella categoria Auto Storiche il driver sanpietrino con la sua Lotus Elan S1 si è classificato al quinto po- sto della classifica generale. Sul gradino superiore è invece salita la sua consorte Sonia Borghese, che assieme a Polli sempre su Lotus Elan SI, ha scavalcato il marito con un vantaggio di un minuto e due secondi. Complimenti! Domenica a Purgessimo 21. prova Friul bike Gronunbergo bike Domenica 2 settembre, organizzata dalla Polisportiva Purgessimo, si disputerà a Purgessimo la “Gronum-bergo mountain bike race”, 2. Trofeo “Emporio dell’Edile”. La gara è valida quale ventunesima prova della “Friul bike”, riservata ai cicli- sti tesserati F.I.C. ed Enti della Consulta ed ai Cicloturisti. La partenza è fissata alle ore 10 per i tesserati a cui seguiranno i Cicloturisti. Il percorso misura trenta chilometri, con un dislivello di novecento metri ed un grado di difficoltà impegnativo. La Valnatisone e la Savognese hanno iniziato la preparazione per la prossima stagione La coppa Regione è alle porte Lunedì prossimo ultima all’ appello l’Audace che sarà allenata dal cividalese Lodovico Zambelli La Valnatisone che si è salvata nell’ ultima giornata dello so il Polisportivo comunale di S. Pietro al Natisone, hanno i-niziato ad allenarsi i ragazzi della categoria Juniores, guidati da Claudio Baulini. I nostri giovanotti giocheranno nel Girone C assieme ad Aurora/Buonac-quisto, Azzurra Premariacco, Corno, Serenissima Pradama-no, Lavarian- mortean. Co- Luca Postregna - Audace munale Lestiz- Vacanze addio! Queste sono terminate per la gran parte dei calciatori valligiani dilettanti e delle categorie giovanili che stanno allenandosi in attesa di affrontare le fatiche della nuova imminente stagione. LaValnatisone, allenata dal prof. Fulvio Degrassi, coadiuvato da Luciano Bellida, da una settimana ha iniziato a sudare in attesa dell’esordio in Coppa Regione, previsto per domenica 9 settembre alle o-re 16 quando sarà ospite dei sanpietrini la Juventina di Gorizia. La seconda gara è per mercoledì 12 a Venzone, mentre l’ultimo impegno delle eliminatorie vedrà gli azzurri ospitare il Verme-gliano domenica 16 settembre. L’obiettivo della società sanpietrina per il campionato è quello di ot- tenere la salvezza con qualche giornata d’anticipo. Gli azzurri giocheranno in campionato nel girone B di prima categoria con Aurora/Buonacquisto, Ancona, Colloredo di Montalbano, Lumignacco, Flumignano, Majanese, Reanese, Riviera, Tricesi-mo, Tarcentina, Trivigna-no, Tre Stelle, Union No-garedo, Venzone e Villanova di S. Daniele. Ieri sera, mercoledì 22 agosto, la Savognese del presidente Fedele Cantoni, ha iniziato gli allenamenti sotto la guida del tecnico Bruno Moricchi. La società gialloblu, sponsorizzata dalla Banca Credito Cooperativo di Manzano di S. Pietro al Natisone, ha acquistato dalla Gagliane-se la punta Buzzi, dalla Cividalese il portiere Ba-lutto, mentre è rientrato dopo un’annata trascorsa a Savorgnano del Torre il centrocampista Saccavini. Ad un mese dall’esordio in campionato, sono in arrivo alcuni atleti che completeranno l’organico del team savognese. Lunedì 3 settembre chiuderà la serie la squadra maggiore dell’Audace di S. Leonardo. La formazione del presidente Claudio Duriavig, che sarà allenata dal cividalese Lodo-vico Zambelli, giocherà assieme alla Savognese nel campionato di Terza categoria. I biancazzurri di San Leonardo si sono ulteriormente rinforzati con l’arrivo di alcuni validi giovani calciatori ex juniores della Valnatisone. Un’operazione resa possibile dalla decennale collaborazione instaurata tra le due società valligiane. Lunedì 27 agosto, pres- za, Rivolto, Sette Spighe, S. Gottardo e Cussignac-co. Al via anche i Giovanissimi del riconfermato Renzo Chiarandini e gli Esordienti di Nereo Vida. L’obiettivo delle due squadre giovanili è quello di preparare i ragazzi perchè in un prossimo futuro possano entrare nelle file delle squadre maggiori valligiane. Martedì 11 settembre alle 17,30 appuntamento al campo sportivo di Mer-so di Sopra per i Pulcini che difenderanno i colori dell’Audace. I genitori che desiderano avviare i propri figli allo sport calcistico pos- sono rivolgersi presso il campo sportivo dove troveranno a loro disposizione un incaricato della società per ulteriori informazioni e per le pratiche del loro tesseramento. Sono tesserabili i ragazzi nati dal 1° gennaio del 1991 fino al compimento degli otto anni d’età. A Cosizza si gioca il torneo Over 40 di calcetto che si chiuderà domenica 2 settembre con le finali. Nella stessa giornata è previsto anche un triangolare femminile. scorso campionato Evropsko prvenstvo košarke S koncem tega tedna se bo v Turčiji zaCelo evropsko prvenstvo v košarki. Trajalo bo od petka, 31. avgusta do nedelje, 9. septembra in bo kot vedno pritegnilo pozornost mednarodne športne javnosti ter zlasti televizijskih gledalcev, ljubiteljev košarke. Tekmovanja bodo v turških mestih Istanbul, Ankara, Antalya in Izmir. Nastopilo bo 16 reprezentanc, med temi tudi reprezentanca Slovenije, ki kljub veliki konkurenci velja za eno močnejših. Slovenske košarkarje lahko pred začetkom tekmovanj skupaj z Jugoslavijo in domaCo turško ekipo štejemo med favorite, kajti po oceni komentatorjev ekipa še nikoli ni bila tako popolna. Branilec naslova je Italija, ki ima vsekakor solidno ekipo, kot navadno so zelo moCne tudi baltske reprezentance in tiste iz republik nekdanje Jugoslavije. Napovedi so zato zelo tvegane, slovenska ekipa pa ima dobro priliko za prvi vrhunski rezultat. Bomo videli. Trekking agostano dei cavalieri ducali I cavalieri che hanno partecipato al trekking Anche quest’anno il Circolo Ippico Friuli Orientale di Cividale, ha attuato il suo Trekking agostano a cavallo per quattro giorni sulle alture di Artegna e di Magnano in Riviera. I ventisei cavalieri avevano il campo base presso l’Azienda zootecnica di Renzo Buzzulini, presidente dei “Cjavalars” di Artegna, che da alcuni anni hanno ripristinato il pellegrinaggio a Castelmonte con carri e cavalli come facevano i loro nonni e padri dopo la seconda guerra mondiale. Tra i due sodalizi si è stabilito un ottimo rapporto collaborativo e di amicizia. Per il gran finale c’è stata la benedizione dei cavalli e cavalieri sul sagrato del Duomo di Artegna da parte del parroco don Ottorino. Četrtek, 30. avgusta 2001 PODBONESEC Marsin Dobrojutro Emanuele V Gorenjim Marsine se veseljo za rojstvo frišnega puobCja. Rodiu se je Emanuele. Srečna mama je Roberta Raggioni - Bamesova iz Gorenjega Marsina, sre-čan tata je pa Ivan Birtig -Tamažu iz Dolenjega Marsina. Emanuele je njih parvi otrok an je parnesu puno veseja njim an vsiem v družini, ki nieso videli ure, da se rodi. Te zadnji, ki se je rodiu v Gorenjim Marsine ima že štiernajst liet, zatuo za rojstvo Emanuelna so va-snjani obiesli čez pot velik strišjon z napisom “Benvenuto Emanuele”. Tudi pa-rjatelji mladega para željo puobčju an vsiem v družini vse narbuojše. Tudi mi dragi Emanuele ti želmo, de bi rasu srečan, zdrav an veseu. SOVODNJE Mašera-Tavagnacco Je paršu Nicola Lucia Massera - Suoko-va iz Mašere je pru vesela. Nje hči Nadia Spagnuolo an nje zet Giorgio Armeno sta ji šenkala adnega navu-oda, Nicola. Seda jih bo imiela dva za varvat, saj malo vič ku lieto od tegà se je rodiu te parvi nje navu-od, ki se kliče Aldo, glih ku nono, ki na žalost je že zmanjku. Mali Nicola bo živeu z mamo an s tatam v Tava-gnacco, pa smo Sigurni, de bo lepuo poznu vas Mašera, saj nona, pa tudi njega mama an tata so pogostu tle, kjer imajo hišo an kjer preživljajo vas njih prosti cajt. V teli vas se bo Nicola tolu s kužinam Aldam, saj tudi on, čeglih živi z mamo Silvie an s tatam Riccardam v Povoletto je zlo pogostu tle. Nicolu, želmo puno sreče, zdravja an veseja. Sevi-eda, tuole želmo an kužinu Aldu. SREDNJE Melina Igor an Sandrine sta mol an lena V saboto 18. vošta sta se na Stari Gori oženila Igor Bordon an Sandrine Medveš. Igor je Kovaču taz Meline, mikana vaščina v Idar-ski dolini. On je te zadnji, ki se je tle rodiu an z njega mamo, ki je Giuliana Fun-kjova iz Varha sta bla tudi te zadnja, ki sta še tle živi-ela. Seda se jim je parložla še Sandrine. Sandrine se je rodila po sviete, potlè je paršla živet v Podboniesac, kjer nje družina ima kora-nine. Muormo pru pohvalit tele mlade, ki na zapustjo njih rojstne vasi, pa jih nadvse ljubijo an ljubejo tudi, kar so jim te stari zapustil. Mlademu paru želmo, de bi se uresničile vse njih Zelje. ŠPETER wmmcmmmmmHmmmmuaamma Klenje Olenila sta se Giorgio an Anna... V Klenji so imiel tel ko-nac tiedna dva para noviču. V cierkvi v Barnase sta se v saboto 25. vošta oženila Giorgio Vogrig an Anna Osgnach. Giorgio je do seda živeu v Klenji, kjer njega tata, ki je biu Giovanni Mu-horu iz Garmikà an njega mama Concita sta paršla živet potlè, ki sta se vamila iz Svice, Anna pa v Spietre, pa od seda napri bota stala v Ošnijem, kjer družina od Anne ima koranine. Parjatelji so jim napravli purtone, adan ta pred hišo od Anne, te drugi pa ta pred tisto od Giorgia. Novičam želmo vse narbuojše. Giorgio Vogrig di Cle-nia e Anna Osgnach di San Pietro sono da sabato 25 agosto marito e moglie. Per sposarsi hanno scelto la chiesa di Vernasso. Come vuole la tradizione, davanti alle loro case c’erano i “purtoni” e non mancavano neanche gli štruki, preparati da mamma Concita. A Giorgio e Anna, che vivranno a Osgnetto auguriamo una vita serena. Koreda ... an tudi Claudia an Luca Na špietarskem kamune sta v saboto 25. jala njih “ja” Claudia Cantoni - Zu-pelnova iz Korede an Luca Urli iz Bamasa. Puno žlahte an parjatelju se je zbralo okuole para za se kupe z njim veselit. Claudia an Luca živta v Spietre an njim želmo puno sreče an veseja v njih skupnem življenje. Bjarč Zapustila nas je v liepi staruosti Za nimar nas je zapustila Santina Borghese, uduo-va Cencig. Učakala je puno liet, devetdeset. Na telim svietu je zaputila tri otroke, Lina, Valterja an Andreino, zeta, navuode Vanesso, Barbaro an Micheina an drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Spietre, kjer je biu nje pogreb v torak 21. vošta. Barnas Pogreb v vasi V pandiejak 13. vošta popudan, v bamaški cierkvi smo dal naš zadnji pozdrav adnemu našemu va-snjanu, Antoniu Quarina, ki je umaru v čedajskem Spitale. Antonio, ki je biu Bepo-nu po domače, je učaku ve-soko starost, 93 liet. Žalostno novico od nje- ga smarti so sporočil smuovi Renzo, Aldo an Elio, ne-vieste, navuodi an žlahta. SVET LENART Kozca Zbuogam Pia V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustila Pia Terlicher uduova Cesnich. Imiela je 68 liet. Pia je v veliki žalost za-pustila hči Patrizio, sina Claudia, zeta an neviesto, brate, sestre an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Kozci v saboto 11. vošta. PRAPOTNO Ibana Žalostna novica V videmskem Spitale je po dugim tarplienju umaru Giuseppe Macorig iz Iba-ne. Imeu je 70 liet. Na telim svietu je zapu-stu ženo Nives, hčere Tizi-ano, Alessandro an Doret-to, sina Diega, zete, navuode, sestro, kunjade an vse druge v družini. Giuseppe je biu zlo poznan po Nediških dolinah, posebno v podbonieškem kamunu an v Camimvarhu, zak je puno puno liet uozù koriero pru tle tode an vič, ku kajšan je mislu pru za-vojo tegà, de je iz tele vasi. Njega pogreb je biu v Prapotnem v pandiejak 13. vošta popudan. Una stellina per Sandra e Paolo In molti abbiamo osservato il cielo sopra i tetti delle nostre case per vedere qualche stella cadente in quelle notti che precedono e seguono la notte di San Lorenzo. Era uno spettacolo che ha attirato molti appassionati a salire sul Matajur, magari con la voglia di e-sprimere un bel desiderio alla vista di una stella cadente. Noi qui a Masseris oltre ad averne viste tante, abbiamo anche espresso altrettanti desideri, ma u-no grande e particolare e-ra rivolto alla piccola Giulia che doveva nascere i primi giorni di agosto e invece si è fatta attendere a lungo. Per lei abbiamo espresso il desiderio di trovare alla sua nascita un mondo migliore e in buona salute tutti quelli che le vogliono bene. Finalmente è arrivata: nel silenzio della notte, alle ore 2,30 di domenica 12 agosto. Era una stellina la cui scia luminosa partiva da qui, dal cielo sopra la casa dei “Mihelicovi” dove è vissuta Sandra e completava il suo viaggio cadendo nel cielo sopra le colli- ne e i laghi che attorniano il paese di Paolo, Brenta in provincia di Varese. A Giulia, che è nata in una bellissima notte piena di stelle cadenti auguriamo tanta, tanta salute e felicità; sappiamo che è “caduta fortunata”, fra le braccia di un forte papà e una brava mamma, capaci di proteggerla fin troppo bene da qualsiasi pericolo. Ai suoi due bravi genitori poliziotti, Paolo Cariota e Sandra Cudrig, auguriamo una vita familiare e professionale appagata in tutte le loro attese e speranze. Ai miei vicini di casa, i nonni Livio e Dina Mihelicovi, auguriamo serenità per gli anni a venire; a loro che sono stati già gratificati con grosse soddisfazioni per le capacità delle loro bravissime figlie Sandra e Sonia (presto dottoressa), auguriamo che lo siano ancor di più con la loro prima nipotina Giulia e in futuro con tutte le altre o altri che seguiranno. Auguri di tanta salute e lunga vita alla bisnonna novantenne Virginia Mihelicova e ai bisnonni Giuseppe e Agostina “Ve-likacovi”. Non dimentichiamo i simpaticissimi nonni di Brenta, Gianantonio e Lilia. Auguriamo anche a loro tanta felicità e rinnoviamo i complimenti per la loro famiglia così unita e serena. Certamente in questo bellissimo momento, da qualche parte festeggia con voi anche quella bisnonna che se n’è andata da poco per donare la sua vita a Giulia. Giulia, tle par Mašere te čakamo, reci tvojin mam an tat, naj te hitro parpeljejo, zaki čemo videt, kuo si liepa, vzet te v naruoče an te nomalo vsi povarvat. Luisa Iz fotoalbuma naših noviču Cez kak dan, v nediejo 9. setemberja, bo “že” tri niiesce, odkar sta se Andrea Oballa iz Jeronišča an Maria Rosa Bucovaz -Suoštarjova iz Gorenjega Barda oženila v cierkvi na Liesah Kar sta se oženila sta nam bla obljubila, de nam parnesejo tudi fotografijo an seda nam je paršla. Zvestuo jo publikamo zak vemo, de naši judje tle doma pa predvsem tisti po sviete z vesejam gledajo naše te mlade, ki se ženejo, naše otroke, ki se ro-djo an ki rasejo tle po naših dolinah. Novičam, ki živjo v Seve, v garmiškem kamunu, še ankrat želmo vse narbuojše v njih življenju, de bi se nimar dobro za-stopila an imiela rada, ku seda. f{' , ... jih prave... An pjanac je ušafu parjatelja tu kliet: - Al vieš, de imajo ražon tisti, ki prave-jo, de vino ti da mu-oč!? Kadar an tiedan od tega sem biu kupu tolo damigjano merlota sem jo kumaj uzdignu. Pogledi seda, kuo jo lahko uzdignem z adno roko!!! - Ka’ te parjema, dragi muoj? Je že te četarti krat, ki bušneš roko grofici! - Muč, muč, al vieš, de na morem uša- fat tavajuča! *** Giovanin je šu jest tu adno znano gostilno. - Kamerier, pogledi kajšne piume so tle v mojim tontu! Spot an sram naj vas je, de na znata že piščance skubst! - Znamo, znamo, bote videu kadar vam parnesemo račun, ratingo!!! Ka’ je za adna razlika, diferenca med “Gostilna Al buco v Cedade”, “Udinese calcio” an “galeje v via Spalato v Vi-dme”? V te parvi je kuartin, v te drugi je tercin an v te treči pa šekondin!!! Ka’ je za adna razlika med adno kan-drejo an adnega ježa? Provajta se use-dint gor, antada zavesta!!! *** An sudat je pisu muroz: - Ist stojim dobro, spiem tu adni kame-rad kupe z deset su-datam an takuo se troštam tudi ti!!! *** An tat je sreču njega parjatelja: - Hejla Tonca, zakaj na kradeš tudi ti? - Seda ne še, se muorem priet vpisat tu kajšan partiti!! *** - Cuješ Zanet, al vieš, de naša hči je tam v tinelu, ki sedi gor na kolienah od nje muroza an so ugasnili tudi luč! - Mi je pru všeč tisi puob, moja draga, ti špara gor na luč an pogloda sa-muo adno kandre-jo!!! 8 novi mataiur_______________________________________________ TZ 1 --------------------------------------------- Četrtek, 30. avgusta 2001 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vas duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.rj. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 3o račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenjo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI VJAlšr Associato all'USPI Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. SETEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: do 2. setembeija Fontana (Cedad): do 2. setembeija Fomasaro (Cedad): od 3. do 16. setembeija V Ruoncu 5. vošta se je zbralo vie ku stuo Domeniš! Ce poprašaš od kod je doma preijmak Domeniš, vsak ti odguori, de je iz Ruonca. Domeniš, po naSim Domej-ža, je tudi ime od adne vsieh tistih vaščin, ki vse kupe se kličejo Ruonac.V teli vasi Živi donas samuo Se Sest ljudi, ki ima tel primak an od telih samuo še dva sta se rodila v vas an Zivjo šele tle: Tonca an njega kuZina Ines. Parvi krat, ki je biu zapisan tel primak je bluo na začetku 1600 takuo, ki piše v svojh raziskavah (ricerche) Božo Zuanella. Pa tisti, ki se takuo kličejo, so se v teku vsieh telih liet arzstresli dol po dolinah, dol po Laškem an po sviete. Na skupina od telih je poštudierala, de bi bla liepa stvar zbrat vse Domeniš kupe, sevieda, tiste, ki se utegne jih ušafat. Nekatere so jh ušafal tudi po internetu. Pošjal so pisma, poklical so se po telefone... takuo parvo nediejo vošta, na 5., nih stuo Domeniš so bli v Ruoncu. Paršli so tisti, ki žive tle blizu, pa tudi taz Torina, Milana, Ivree, Padove, Benetk, Slovenije. Taz Francije sta paršla Eddy an njega sin Remy. Maurizio (Mauro), Giovanni an Gino, ki jih imajo vič ku osamdeset na ramenah, so paršli taz Milana an Desenzano del Garda. So se spet srečali ljudje, ki se nieso videli lieta an lieta, spoznal so nove parjate-lje... Besiede, spomini, suze an smieh, zviedelo se je za puno reči an te zadnji, ki so se rodili s telim preijmkom sta dvuojčeta Nicola an Andrea. Niso mogle manjkat gri-ljata, domača viza an piesmi. Točil an jedli so gubance, vino an Žganje, “rigorosamente” Domeniš! Poštudieral so narest kiek kupe an takuo bi tiel postro-jit staro znamunje, ki je bli- zu velike hiše Domeniš an kjer se je ustavjovala prece-sja za rogacjone svetega Marka. Tuole an še puno drugih reči, vsi kupe an zaki de ne, še kajšan drug Domeniš, ki tele krat nie mu prit. Smo Sigurni, de kar se spet srečajo takuo, ki vsi Zeljo, jih bo še puno drugih od tele velike družine Domeniš. Gor na varh velika skupina. Drugi krat jih bo še vič! Tu sred Maurizio (Mauro), Giovanni an Gino an mlade vieje velike družine Domeniš. Med njim tudi Remy taz Francije. Ta zdol za gost je poskarbiela skupina DoD (Denominazione di origine Domeniš) Veseu rojstni dan, Maria Pravejo, de nie “fino” vprašat adno Zeno, ki dost liet ima... Pa Maria Clavora, uduova Sturam, more ponosno poviedat, ki dost jih ima, zak se zaries dobro darzi. Na 11. vošta je ugasnila... osamdeset kandelc! Maria je iz Ruonca, iz vasice Sturam. Ta par hiš jim pravejo “par Maleusovih”. Je imiela samuo 32 liet, kar je ostala uduova. Pod-žgerjala je granke suze, pa je imiela kuraZo an muoč za veredit nje otroke. Pet jih je imiela. Tle doma so Nereo, Luigi, Rino an Milena, Lucia je pa tu Kanadi. Pa za praznovat tel poseban rojstni dan mame se je vamila tudi ona damu. Nardil so pravi senjam an zbrala se je vsa družina: otroc, nevieste, navuodi, pranavuodi... Vsi vedo, de so ji puno všeč roZe zatuo so jih ji šen-kal zaries puno, ne samuo v družini, pa tudi parjatelji. Draga Marija, še ankrat vaši otroc an njih družine. parjatelji an vasnjani, an še posebno vaša velika parja-teljca Emi vam Zeljo puno, puno liepih reči, bodite ni- mar zdrava, srečna an vesela. DarZajte se nimar takuo dobro, tuole vam Zelmo an mi od Novega Matajuija.