DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
10. seja
(19., 20., 21., 22., 23. oktober 2009)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2009
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 10. seja
(19., 20., 21., 22., 23. oktober 2009)
Sejo so vodili predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in podpredsedniki France Cukjati, mag. Vasja Klavora in Miran Potrč.
Seja se je začela ob 14. uri.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 10. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Andreja Rihter, Darja Lavtižar Bebler, Alojz Posedel, Ljubo Germič, Janja Klasinc, Zmago Jelinčič Plemeniti in Bogdan Barovič. Gospoda Plemenitega sem sicer opazil tukaj, ampak tako je rečeno.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade in generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, Državni svet k 20. in 21. točki dnevnega reda, ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoju, mag. Zlato Ploštajner k 26.a točki dnevnega reda, kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Henrika Gyorkosa k 26.b točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje, 9. 10. 2009. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 40. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda. Poslanska skupina Zares Državnemu zboru predlaga, da se z 10. seje Državnega zbora umakne Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku, druga obravnava. Predlog ste prejeli z dopisom dne 16. 10.2009. Želijo besedo predstavniki predlagateljev umika? Ne želijo. Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Vlade kot predlagatelji zakona? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Jože Tanko, v imenu poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim. 3 minute za obrazložitev.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, lep pozdrav vsem kolegom poslanskih skupin, vsem poslancem in pa predsedniku Vlade in pa tudi predstavnikom Vlade! Sedaj v tem mandatu se je nekako razpasla neka čudna navada, da imamo
2
težave pri obravnavi vrste predlogov, ki so bili vloženi v zakonodajni postopek. Tako ne moremo nadaljevati z Zakonom o Državnem svetu, ker se je pač nekaj nepredvidenega zgodilo na delovnem telesu, ne moremo obravnavati Poročila varuha človekovih pravic, ker je tudi prišlo do zapletov na delovnem telesu. Na obeh delovnih telesih ima koalicija večino in ne moremo pripraviti poročila. Prav tako je v zakonodajnem postopku zastal zakon, ki ureja odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Tudi v tem delovnem telesu ima koalicija večino. In očitno je, da nekaj v načinu dela koalicije ne deluje.
Tudi v tem primeru, ko imamo predlog za umik točke z dnevnega reda, je očitno prišlo do zapleta na odboru, na delovnem telesu, kajti tudi tu je prišlo do tega, da je ena od koalicijskih partneric dala predlog za umik točke z dnevnega reda, z obrazložitvijo, da rešitev v enem izmed členov ni takšna, kot je stališče Zakonodajno-pravne službe. Ob tem bi rad opozoril, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke prav pri tem zakonu in na tisti člen, ki je zdaj sporen, vložila amandma, pa ga koalicija na delovnem telesu, kjer ima večino, ni podprla. In zdaj koalicija ugotavlja, da bi lahko nastale določene posledice, če bi takšno rešitev izglasovali.
Moram najostreje protestirati proti takšnemu načinu dela koalicije v tem mandatu, ko predvsem zaradi neurejenosti notranjih razmerij v koaliciji ne pride do odločanja, do odločitev na delovnih telesih in ostajajo v zakonodajnem postopku zakoni, nekateri, morda, celo predlagani po nujnem postopku. Mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takšnega načina dela koalicijskih strank v tem mandatu ne podpiramo.
Ob tem pa bi rad še opozoril, da tudi pri predlogih zakonov, ki smo jih sprejeli, dobimo tudi pismo predsednika republike, ki je imel velike težave ob podpisu enega od zakonov, ki je bil sprejet v Državnem zboru. Kajti, zakon ima retroaktivne posledice in koalicijska večina, in morda še kdo iz opozicije, je tak predlog zakona tudi podprla. Vendar opozarjam na prakso, ki ni dobra.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predvsem bi rad poudaril to, da vsi zakoni ali akti, o katerih se govori, češ da so zastali v Državnem zboru, bodo sprocesirani, tako kot zahteva Poslovnik, in o tem ni nobenega dvoma, o tem smo že tudi nekaj govorili na kolegiju. Predstavnica predlagatelja želi besedo. Prosim.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku ni nek tako pomemben zakon, da bi na tak način, kot je bilo zdaj rečeno, diskutirali. Šlo je za to oziroma gre za to, da je treba določene stvari preučiti in da je treba tudi
3
pripombe, ki so bile poslane s strani Zakonodajno-pravne službe, upoštevati. Torej, ne gre za neke stvari, zaradi katerih bi lahko tako na splošno, kot je bilo v predhodni razpravi ugotovljeno, ocenjevali delo koalicije in Državnega zbora.
Moram tudi povedati, da obe ugotovitvi v zvezi z dvema zakonoma, kjer naj bi prišlo do določenih zadreg, sta bili predstavljeni v smislu tega, da se predstavi delo v Državnem zboru kot takšno, kjer koalicija ne funkcionira. Pri tem je bilo zamolčano, da pri Zakonu o Državnem svetu potrebujemo dvotretjinsko večino, torej to je večina, ki je koalicija sama po sebi ne zmore, in kjer je prišlo do glasovanje o tem, ali in na kakšen način urediti zadeve v zvezi z Državnim svetom, ki zahteva takšno kvalificirano veličino. Prav tako pa tudi Poročilo o delu varuhinje človekovih pravic - zakaj ga na tej seji ni? Zato, ker je predsednica tega odbora, ki pa prihaja iz stranke SDS, pripravila, to smo povedali tudi na kolegiju, neustrezno poročilo in ni upoštevala ugotovitev in sklepov, ki jih je njena komisija pripravila.
Skratka, v obeh zadevah je še kako zelo vključena stranka SDS in moram protestirati, ker vodja poslanke skupine zadeve predstavlja kot neustrezno delo Državnega zbora, pač pa gre za njihovo eksplicitno nagajanje, če povem zelo po domače.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predstavnik poslanske skupine, gospod Bojan Kontič, prosim, tri minute.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, kolegice in kolegi!
Nekaj tega je že kolegica Cveta Oražem povedala. Danes smo ponovno priča temu, da se želi predstaviti delo koalicije kot neusklajeno, da ne rečem površno, pri tem je treba opozoriti, da gre pri postavljanju ovir, ki jih je težko preskočiti, velikokrat ali pa skoraj vedno za tvorno sodelovanje opozicijske največje poslanske skupine. Kljub vsem tem zapletom naj povem, da bomo danes mi v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog za umik podprli. Naš cilj je kvaliteten, dober zakon, torej izplen, ne pa samo proceduralni postopek in nujnost sprejemanja na določeni seji.
Ko pa govorimo o vseh teh zapletih, pa ne morem mimo tega, da ne uporabi primerjave, ker se nam to zdaj zelo pogosto dogaja, takoj, ko je možnost, da proceduralno ocenjujejo delo koalicije, da to tudi vedno znova storijo, naj bo to na odborih ali pa seji Državnega zbora. In naj uporabim to primerjavo. To je podobno, kot da nekoga porineš po stopnicah, spodaj ga pa vprašaš, zakaj je padel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi še kdo? Gospod Tanko, vi ste stališče poslanske skupine že predstavili. V skladu s 64. členom, 10. odstavek, razprava ni mogoča, zato vam besede ne morem dati. Želi še kdo od
4
predstavnikov poslanskih skupin obrazložiti svoj glas v zvezi s tem predlogom umika? Ugotavljam, da ne želi. Dodatno predlagateljica? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o predlogu umika. Želite proceduralno, gospod Tanko? Ampak samo proceduralno, morate podati proceduralni predlog in prosim na začetku. Prosim.
JOŽE TANKO: Rad bi dopolnil oziroma popravil navedbe, ki so bile izrečene.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko, tega ne morete storiti.
JOŽE TANKO: Proceduralno, da se...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Tega ne morete storiti, to je polemika.
JOŽE TANKO: ... ker imam pravico po Poslovniku.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Jaz vam bom moral odvzeti besedo...
JOŽE TANKO: Gospod predsednik, po Poslovniku imam pravico, in vsak poslanec ima pravico, da v primeru, če je bila napačna navedba, lahko to tudi popravi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gre za specifičen člen, ki določa stališča skupina o predlogu za umik...
JOŽE TANKO: Saj ravno zato bi rad to povedal...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: In vam tega ne bom dovolil...
JOŽE TANKO: ... določbe... Spoštovani predsednik, kar zadeva komentar, ki je bil izrečen, recimo, na...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko...
JOŽE TANKO: ... Poročilo varuha človekovih pravic...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Moram vam dati prvi opomin. To je prvi opomin.
JOŽE TANKO: Proceduralno predlagam obrazložitev, potem bom dal pa tudi proceduralni predlog.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, proceduralni predlog.
5
JOŽE TANKO: Bi rad samo pojasnil, da je komisija zavrnila več kot 90 predlogov stališč k Poročilu varuha človekovih pravic. Nekatere predloge...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko, drugi opomin.
JOŽE TANKO: ... varuha človekovih pravic je predlagal tudi koalicijski poslanec, vse je bilo zavrnjeno. In tudi zato predlagam, spoštovani predsednik, da v primerih, ko je eklatantno in vi to veste, da gre za napačne navedbe poslanca, ki te napačne navedbe govori, tudi zaustavite. Če pa ga ne zaustavite, pa vsaj na koncu poveste svojo ustrezno obrazložitev. V tem primeru ste ravnali narobe.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ampak moral bi ravnati takoj, že vas bi moral potem zaustaviti...
JOŽE TANKO: Ne, ne, sem imel obrazložitev...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Se opravičujem.
JOŽE TANKO: Spoštovani predsednik,...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ste končali s proceduralnim predlogom?
JOŽE TANKO: Spoštovani predsednik, mislim, da k statusu predsedniku Državnega zbora ne sodi, da na tak način polemizira s poslanci, ki imajo proceduralne predloge, ki želijo povedati, v čem je problem pri obravnavani točki, in ki želimo tudi opozoriti na način komunikacije, na način dela v Državnem zboru v tem mandatu. To, mislim, da je naša pravica, ker druge možnosti, da bi povedali svoje stališče o konkretnih predlogih, tudi nimamo in smo dolžni po Poslovniku, tudi to je dopuščeno, povedati to na seji Državnega zbora ali pa tudi na delovnih telesih. Rad bi povedal, da razprave in komentarji, ki jih dajejo poslanci koalicije, ne držijo. Zakon o Državnem svetu ni dobil zadostne podpore na delovnem telesu, ki ...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko, to ni predmet točke, ki je na dnevnem redu.
JOŽE TANKO: ... Hvala lepa za prijaznost.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Najprej bi rad zelo jasno poudaril, da k statusu predsednika Državnega zbora spada tudi to, da omeji poslanke in poslance takrat, kadar se gre evidentno izven dnevnega reda, zato seveda zaključujem to razpravo o predlogu umika. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite svoje glasovalne naprave. Odločamo o predlogu za umik navedene točke iz dnevnega reda.
6
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 35.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 35.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Prehajam na obravnavo in odločanje o predlogu za širitve dnevnega reda. Po dogovoru na kolegiju predsednika Državnega zbora predlagam, da se dnevni red razširi z obravnavo Predloga zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 -2015 v okviru nujnega postopka. Predlog ste prejeli z dopisom z dne 16. 10. 2009. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljica predloga zakona? Ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, Jože Tanko v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Najprej, spoštovani predsednik, bi prosil, da odprete krog za predstavnike poslanskih skupin, kajti to, kar počnete, da potem odpirate nove poslanske razprave novih poslanskih skupin, ki se niso prijavile, je nekorektno. Tak način, mislim, da ni pravi.
Moram pa reči, da pravzaprav ta predlog zakona, ki ga imamo sedaj ob obravnavi, veliko pove tudi o percepciji Vlade do težav v določenih segmentih slovenske družbe ali pa slovenske države, kajti Vlada je najprej poskrbela za vse tiste, ki take skrbi in take pozornosti ne potrebujejo in tudi niso življenjsko ogroženi. Gre recimo za odvetnike, šlo je za ureditev statusa in pa pozicij sodnikov. Predhodno, preden smo karkoli na temo regionalnih problemov sploh spregovorili, je Vlada vložila Zakon o glavnem mestu, kjer se urejajo določena razmerja z Mestno občino Ljubljana in podobne stvari. Skratka, vsi tisti, ki imajo probleme, so v tem mandatu na vrsti zadnji.
Mi lahko rečemo, ta predlog zakona bomo podprli, vendar pričakovali smo, da bo zakon prinesel nekaj novega, v bistvu pa gre za zakon, ki pravzaprav samo povzema nekatere rešitve, ki so urejene v drugih zakonih in ne prinaša ničesar posebno novega.
Bi pa rad ob tem opozoril, da Pomurje ni edini slovenski problem, da so tudi mnoga, tudi obširna področja, ki imajo podobne ali pa v nekih ožjih področjih celo večje probleme, kot je Pomurje; kot je, recimo, Kočevsko, kjer je tudi stopnja brezposelnosti, recimo, vsaj primerljiva s pomursko, pa teh problemov ta zakon ne ureja. Takih problemov, kot je Kočevsko, je še nekaj v Sloveniji. Srečujejo se z njimi in prav bi bilo, da bi Vlada, če je že prišla z interventnim zakonom za reševanje težkih gospodarskih razmer na določenih območjih, da bi to uredila za vsa ta območja v enem zakonu. Mislim, da ni primerna rešitev, da to rešujemo s parcialnimi zakoni in s parcialnimi strukturami, ki bodo te posamezne predele posebej obdelovali in posebej nekako servisirali. Mislim, da bi bilo prav, da se v tak zakon vključijo tudi območja, ki so zagotovo
7
zaradi globalne situacije, predvsem pa zaradi situacije doma, zelo prizadete. Mi pričakujemo, da bo Vlada v tem kontekstu, in tudi koalicija, poskušala ta zakon ustrezno dopolniti in urediti težave tudi v tistih okoljih, ki so izpuščeni tako iz financiranj, s področnimi ukrepi, sektorskimi ukrepi. Mislim, da je to idealna priložnost, da se to tudi sedaj stori. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Samo moram vendarle poudariti, glede na to, da je bilo nekaj pripomb na to, kako naj odprem razpravo v zvezi s temi predlogi širitve, vam sporočam, da bom razpravo v tem Državnem zboru in sejo vodim tako, kot jaz mislim, da je prav, in v skladu s poslovnikom, in bi vas prosil, da tega v bodoče ne komentirate.
Želijo besedo še drugi predstavniki drugih poslanskih skupin? Zmago Jelinčič Plemeniti, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
Ob tem bi rad še opozoril, da smo imeli napačen podatek o opravičenosti poslanca Jelinčiča Plemenitega za danes. To opravičilo velja za sredo. Hvala lepa.
Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik.
Mi bomo podprli ta zakon, tudi širitev dnevnega reda s tem zakonom, ker sodimo, da je Pomurska regija v tem trenutku najbolj degradirana v Sloveniji. Res je, da tudi ostale regije niso na ne vem kako dobrem nivoju, ampak navkljub vsemu treba je tudi tukaj pomagati Pomurju. Zanimivo je, da bomo na istem zasedanju govorili o zakonu o glavnem mestu, ki bo dobilo 16 milijonov evrov kar tako, na lepe oči, medtem ko bo tukaj Pomurska regija dobila nekaj malega več. Sodim, da je to slabo. Za reševanje Pomurske regije bi morali pripraviti tudi kakšen bolj konkreten program delovanja, ne pa zgolj ene osnovne dispozicije, razen, če ima Vlada nekje za bregom nekje skrito še kaj več. To bi bilo zelo lepo, kljub temu da jaz ne verjamem, da ima Vlada zadaja še kakšne bolj konkretne projekte, drugače bi človek pričakoval, da bodo tukaj navedeni.
Vlaganje v vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, ki bo znašala okoli 30 milijonov evrov, je preveč na široko povedano in se nam zdi oziroma smo že kar prepričani, da bodo zopet nekateri gospodje pobasali veliko denarja iz tega središča, ne bo pa tukaj nobenih konkretnih rezultatov. Namreč, ustanavljanje nekih regionalnih središč pravzaprav spominja na ustanavljanje komisij. Če ne želiš, da se zadeva reši, ustanoviš komisijo. Če želiš, da se gospodarski kazalci ne obrnejo navzgor, ustanoviš neko regijsko središče, ki bo koordiniralo neke zadeve. Mislim, da bi bilo bolj smiselno, da se na Ministrstvu za gospodarstvo začnejo ukvarjati s konkretnimi zadevami in v konkretne zadeve vlagajo finančna
8
sredstva. Ravno tako tudi, ko govorimo o oskrbi Pomurske regije s pitno vodo, je treba vedeti, da tukaj zelo pomembno vpliva tudi gradnja teh pretočnih hidrocentral. Konec koncev talnica se je v Pomurski regiji tako znižala, da je grozljivo in da ogroža ne le kmetijstvo, ampak tudi oskrbo s pitno vodo.
Zato mislim, da je treba tukaj delovati skupaj, ne pa, da bomo imeli en segment, ki se bo ukvarjal sam s seboj, drugi segment pa zopet delal po svoje. Kljub vsemu bomo mi to potrdili in podprli, kajti bolje nekaj kot nič, čeprav upam, da je to le začetek in nadaljevanje čakamo še s strani Vlade. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Še gospod mag. Radovan Žerjav v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, kolegice in kolegi. Mi bomo vsekakor ta predlog podprli. Sam osebno in tudi Slovenska ljudska stranka ta zakon pozdravljamo, čeprav se nam kljub vsemu odpira kar nekaj vprašanj znotraj tega zakona in tudi generalno. Znotraj tega zakona bomo predlagali kar nekaj amandmajev, ki so povezani s samo vsebino tega zakona, tukaj mislim predvsem na nepotrebno pisarno, ki se bo odprla, popolnoma nepotrebno, s tem bomo trošili denar po nepotrebnem. Imamo dovolj infrastrukture v Pomurju, skozi katero bi lahko ta zakon implementirali. Predvideli bomo tudi nekaj kontrolnih mehanizmov, da se ta denar ne bo potrošil za tisto, kar ni potrebno, da se bo v največji meri porabil za tako imenovane trde projekte in ne za mehke projekte, torej ne za papirje, dokumentacijo, študije, ekspertize, kjer po navadi nekateri tisti, ki so blizu sklede, po navadi največ od tega koristijo.
Sam menim, da projekt oskrbe s pitno vodo v ta zakon ne spada, gre za samoposebiumeven projekt, ki ga žal ta država obljublja Pomurkam in Pomurcem že tretji mandat. Nikakor tu ne znamo narediti odločilnega koraka, da bi ta projekt realizirali in tudi sedaj imamo problem. Projekt je v zakonu in nima podprte finančne konstrukcije skozi proračuna, ki sta tudi v parlamentarni proceduri. Se mi zdi na nek način neko zamegljevanje tudi tega projekta, kar ni dobro. In ne nazadnje skozi zakon o Ljubljani in tudi zakon o Pomurju se kaže na nek način problem, da v Sloveniji še vedno nismo ustanovili pokrajin. Namreč, za tem zakonom o Pomurju bo prišel najbrž še kakšen zakon o Beli krajini, o Koroški in tako naprej in tako dalje. In vedno znova se bomo vrteli ob tem dejstvu, da nismo pravočasno ustanovili, formirali ali kakorkoli drugače drugi nivo .../Znak za konec razprave./...lokalne samouprave. Hvala lepa.
9
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Cvetka Zalokar Oražem v imenu Poslanske skupine Zares. Prosim.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. V Poslanski skupini Zares bomo zakon o Pomurju podprli. Menimo, da prinaša nekaj kvalitetnih napredkov, predvsem pa se nam zdi to priložnost, da spregovorimo ne samo o razvojnih dilemah Pomurja, pač pa o razvojnih dilemah na splošno. Prav situacija, ki se je zgodila v Pomurju, kaže kako velike napake so bile v preteklosti narejene pri določenih zadevah, ki so kulminirale prav v času krize. In zanimivi so nekateri širši aspekti, ko razmišljamo o tej temi. Ne nazadnje, zanimivo je, da je prav Pomurje tisti del Slovenije, kjer imamo največjo razdrobljenost, kjer imamo največ občin, največ majhnih občin, in je zanimivo, kako da to, kar neprestano trdimo, da naj bi bilo spodbujevalec razvoja, pravzaprav kaže ravno nasprotno. Ali ni nenavadno, da prav tam ni bilo moč urediti vodooskrbe, ker enostavno je bilo nemogoče skleniti določene dogovore v tako razdrobljenem okolju. In po drugi strani mislim, da je prav to, kar se nam dogaja na tem segmentu, odraz popolnoma zavožene regionalne politike v Sloveniji. Ne nazadnje tudi tistega, kar financiramo iz raznoraznih zadev in kjer pravzaprav ugotavljamo, če podrobno pogledamo, da financiramo stvari, kot so, tudi pri razvoju podeželja, ki ne prinašajo novih delovnih mest. In to so bili projekti, ki so bili v preteklih letih izbrani na razpisih: avtobusne postaje, gasilski domovi, pločniki in podobne stvari. Nič od tega ni prineslo rezultatov, ni prineslo novih delovnih mest. Asfaltirana so seveda vsa polja in vse ceste, vendar to ni prineslo razvoja. In ne nazadnje. Pomurje je tudi rezultat popolnoma zavožene kmetijske...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: ...politike v Sloveniji. Pomurje je zaraščeno in poraščeno in prevladuje hibridna koruza. Ni pa vrt Slovenije in ni izkoriščena...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: ...geotermalna energija, ki bi lahko prinesla tisto, kar je problem v Sloveniji - samooskrbo. Premalo je tega in forsirale so se stvari. Ne nazadnje, koruza je tudi tista, ki je povzročila takšno onesnaženje tal v Pomurju, kajti prav za gojenje hibridne koruze je potrebna bistveno večja poraba pesticidov in herbicidov. Upam, da se bomo ob tej obravnavi pogovarjali tudi o takšnih stvareh in takšnih napakah, ki so v preteklosti, po našem mnenju, bile narejene.
10
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, mir v dvorani.
V imenu Poslanske skupine SD ima besedo gospod Anton Kampuš.
Prosim.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji podprla in seveda glasovala zanj.
Če bi že zdaj, prej, preden se odpre razprava o tem zakonu, začel na široko in dolgo razpravljati, potem bi moral reči le, da so se v zadnjih letih kar velike množice politikov zgrinjale v Pomurje, ampak od tega zgrinjanja politikov v Pomurju ni bilo nobenega haska - mi temu tako rečemo.
Zdaj je za nas, za našo pomursko regijo, bi rekel, na nek način zgodovinski dogodek ali pa zgodovinski čas, da za to infarktno stanje, ki v Pomurju v tem trenutku vlada, nekaj naredimo. Naredimo korak naprej, da bomo tudi to Pomursko regijo lahko potegnili s tistega zadnjega mesta in da bo prišlo	do	prestrukturiranja	gospodarstva.	Prvo,
prestrukturiranja gospodarstva na nek dolgi rok in pa za zagotovitev novih delovnih mest, ki so v Pomurju vsekakor potrebna.
Moram pa priznati k temu tudi to, da je treba na račun vseh teh parametrov, ki so v zakonu, povedati tudi to, da je seveda zaustavitev izseljevanja iz Pomurja tisti cilj, ki ga moramo v dolgoročnem smislu doseči. Ocenjujem, da bi vsi tisti, ki razmišljamo in ki smo ta zakon že videli, morali dati temu zakonu danes zeleno luč in pa tudi v četrtek, ko bomo o njem dejansko razpravljali. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsednik. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo zakon podprli s konkretnim dejanjem in brez fige v žepu, tako kot tisti, ki so najprej kritizirali Vlado, da se nič ne stori. Danes, ko imamo pa konkreten zakon, ki v Pomurje prinaša konkretna sredstva, pa rečejo: "Saj je v redu, toda..." Zmeraj je toda. Kadar v življenju slišimo to, vemo, da seveda namen ni iskren. Sam sem prepričan, da bodo sredstva, ki iz državnega proračuna v Pomurje prihajajo, koristno uporabljena, da je dobro, da zaupamo ljudem, ki tam živijo, da svojo usodo sami vzamejo v svoje roke, saj probleme, ki vladajo tam na vseh področjih, zagotovo najbolje poznajo.
Kar se tiče kmetijstva, bi se dalo veliko povedati, kar se pa tiče občin: zaostalo področje, je ravno s številnimi
11
občinami, ki so tam dober gospodar, doseglo vsaj na nekem področju soliden napredek in primerljivostjo z ostalo Slovenijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v okviru nujnega postopka. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Zbor bo to točko obravnaval kot 16.a točko v četrtek, 22. 10. 2009.
Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora predlagam, da se dnevni red seje razširi tudi z obravnavo naslednjih dveh zadev. Obvestilo o odstopu mag. Zlate Ploštajner, ministrice brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Predloga kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Predloga ste prejeli z dopisom dne 16. 10. 2009. Predlagam, da o obeh predlogih razpravljamo skupaj, o vsakem predlogu pa bomo glasovali posebej. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice zadev? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Zaključujem razpravo o predlogih širitev. Prehajamo na odločanje. Odločamo o predlogu razširitev dnevnega reda z Obvestilom o odstopu mag. Zlate Ploštajner, ministrice brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni zbor predlog za širitev sprejel.
Zbor bo to točko obravnaval kot 26.a točko, danes 19. 10.
2009.
Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Zbor bo to točko obravnaval kot 26.b točko dnevnega reda v četrtek, 22. 10.2009.
Prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, ter s prejeto spremembo in dopolnitvami. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 10. seje Državnega zbora določen.
12
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne izjave 44 poslanskih vprašanj. V okviru te točke bo danes na tri poslanska vprašanja poslancev opozicije in vprašanje poslanca vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade Borut Pahor. Ministri in ministri ter generalni sekretar Vlade bodo na poslansko vprašanje poslank in poslancev odgovarjali v petek, 23. 10. 2009 ob 9. uri.
Vsak poslanec ima za predstavitev vprašanja na voljo 3 minite. Predsednik Vlade odgovori na vprašanje v največ petih minutah. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne mora pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah. Dopolnitev odgovora sme trajati največ 3 minute. Dopolnitev odgovora sme trajati največ tri minute.
Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave.
Na klop ste prejeli pregled poslanskih vprašanj in pobud, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo prvi postavil Zvonko Černač, Slovenska demokratska stranka. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik Vlade. Na prejšnji seji sem vas spraševal o uresničevanju vaših obljub. V letu dni se jih je nabralo veliko, zato pri teh vprašanjih nisem bil edini. Konkretnih odgovorov, žal, nismo slišali: ne glede nove kadrovske paradigme oziroma glede političnega kadrovanja oziroma kadrovskega cunamija, ne glede konkretnih ukrepov, ki ste jih večkrat obljubili gospodarstvu, niti ne glede regionalizacije, kjer ste na neki točki dejali, da se morajo ključne odločitve zgoditi v prvi polovici letošnjega leta, niti glede obiskov regij, kjer ste dejali, da boste sledili praksi bivše vlade, niti glede tega, zakaj kljub večkratnim obljubljam v aprilu niste po prvomajskih praznikih obiskali Mure, ki je ni več.
O vaših neuresničenih obljubah se danes sprašujejo številni Slovenci. In če jim vaš največji uspeh na notranjepolitičnem področju, kot ste se sami izrazili, brezposelnost, ki se je v letu dni skoraj podvojila, bližamo se 100 tisočim brez dela, ne pomaga veliko oziroma ga jemljemo kot cinizem najslabše vrste, pa zna zaradi vašega največjega uspeha na zunanjepolitičnem področju, to je urejanje odnosov s Hrvaško, še marsikoga boleti glava, vi, ki za ta predlog dajete roko v ogenj, pa znate po napovedih dr. Bučarja ostati brez nje. Gotovo se še spomnite zagotovil o tem, da mora biti meja s Hrvaško rešena pred njenim vstopom v Evropsko unijo, pa
13
vaših obljub, da se bo praksa predhodnih posvetovanj predsednikov strank glede Hrvaške nadaljevala tudi v tem mandatu, kar je logično, saj gre za vprašanja, ki jih ni modro reševati s preglasovanjem. Predlog arbitražnega sporazuma je nastal mimo tega, tajno. Ne le, da ni bilo predhodnega posvetovanja, tudi zaupanja očitno ni bilo. In kje smo danes? Pri enem od najbolj pomembnih vprašanj je vladajoča koalicija pred fiaskom, slovenska politika razdeljena in Vlada odločena, da bo neustrezne rešitve uveljavila s preglasovanjem. Očitno pa si za fijasko ne upa prevzeti odgovornosti, zato posamezni ministri sami napovedujejo referendum o arbitražnem sporazumu. Vi pa ste pred kratkim celo izjavili, da nam vaš arbitražni sporazum zagotavlja stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem, kar ne drži. Zaradi vseh neuresničenih obljub zaupanje javnosti v vlado pada. Je na najnižji točki v zgodovini državi, kar je glede na gospodarsko situacijo slabo.
Spoštovani predsednik. Sprašujem vas torej:
Ali menite, da vam Slovenci še zaupajo?
Ali menite, da vam še verjamejo?
Kaj konkretno boste storili, da boste povrnili izgubljeno zaupanje javnosti v Vlado? Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod predsednik, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod poslanec. Tako kot jaz ne dvomim v iskrenost vaših skrbi za izpolnjevanje obljub, ki jih je dala Vlada, ki jo vodim, tako tudi vi ne dvomite v iskreno pripravljenost in predanost te vlade, da jih izpolnjuje po svojih najboljših moči v okviru možnosti, ki jih pač ta čas daje.
Kadrovskega cunamija ni bilo. Mislim, da smo na dobri poti, da uvedemo novo kadrovsko paradigmo, večkrat sem že povedal, da ne brez problemov in brez težav. Ampak pri tako pomembnih spremembah, kot smo jim sedaj priča, je pač to mogoče pričakovati. Nadzorni sveti začenjajo opravljati svoje delo, seveda so pod pritiskom lobijev, skupin in tako naprej. To je bržkone v demokratičnih družbah normalno. V nekaterih imajo zato tudi sprejete zakone o lobiranju, niso pa več predmet političnega kupčkanja. Ustanovili smo kadrovsko-akreditacijski svet, kandidati gredo skozi to presojo, ministri se odločajo tudi na osnovi te presoje. To je nek dober in koristen instrument, ki smo ga uvedli na novo in se bo prav gotovo prijel kot standard.
Omenjali ste konkretne projekte za pomoč gospodarstvu. Mi smo jih v tem letu sprejeli, mislim, da več ko 65. Ti so bili rezultat presoje, kaj je najboljše za to, da praktično pomagamo gospodarstvu v tem zelo zahtevnem času. Jaz sem tukaj v inavguralnem govoru rekel, da ne želim kriviti vlade za krizo, ker zadnjo ni odgovorna, kriza je globalna. Ampak bodite tudi vi pošteni in povejte, da ste nam pustili nekaj
14
stvari kot dediščino, ki jo moramo prav tako reševati v skrajno občutljivem času krize, kar ni enostavno. Recimo, če tukaj omenjam kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je bistveno poslabšala stanje javnih financ, je sedaj treba voditi socialni dialog - obljubo držim - da bomo to vprašanje rešili.
Omenjali ste regionalizacijo. Mislim, da je tik pred tem, da strokovni svet pri Vladi pride s predlogom pokrajin in da v Državni zbor vložim oziroma Vlada zakon o ustanovitvi pokrajin, bržkone se bomo odločili za tri razvojne pokrajine. Vem pa, da bo zelo težko tukaj oblikovati soglasje, da je to najoptimalnejša rešitev.
Omenjali ste obiske v regiji. Res je, jaz sem si jih želel začeti prej. Zahtevnosti dela so zahtevale mojo polno prisotnost tukaj, toda ravno danes dopoldan smo se pogovarjali o načrtu za prihodnje. Tudi prejšnja vlada nenazadnje ni začela takoj z njimi. Tako bomo začeli tudi mi. Jutri odhajam v Mursko Soboto, kjer se bomo zlasti pogovarjali o zakonu o Pomurju, tako da slišimo tudi nekaj kritičnih pripomb - danes smo jih že nekaj na ta zakon - in če bodo te smiselne, jih bomo prav gotovo upoštevali.
Omenjali ste Muro. Mura ni potopljena. Njen zdravi del je ostal. Ima možnosti za to, da se na pogorišču nekega podjetja, ki ni uspelo v zadnjih letih ali desetletju razviti nekega svojega razvojnega modela, ustanovi podjetje, ki bo znova eno izmed pomembnejših podjetij v tej regiji, jasno pa je Vladi in tudi vam vsem, da moramo tam multiplicirati razvojne centre, ne staviti samo na eno podjetje in to tudi skušamo storiti.
Omenjali ste ne nazadnje Hrvaško, ker vem, da bo kolega Jelinčič potem to vprašanje še enkrat izpostavil, se bomo k njemu še vrnili. Samo rečem naj, da štejem možnost podpisa arbitražnega sporazuma s Hrvaško za največji uspeh Slovenije, če bo do tega podpisa prišlo. To je pač moje stališče, imam pravico za njim stati, zelo iskreno in s polno odgovornostjo in to odgovornost sprejemam tudi pred tem visokim zborom. 18 let spremljam prizadevanja te države, da bi spor rešila, pa ji to ni uspelo. Imamo najboljši papir pred seboj, da je to lahko urejeno.
Sprašujete o zaupanju ljudi. Nisem pričakoval, da bo zaupanje v Vlado in v naše delo zelo visoko, pa ne samo zaradi krize, preprosto je bilo treba urediti nekaj stvari, ki niso bile urejene prej. Mislim, da Vlada dela po svojih najboljših močeh. Če bi mislil, da dela malomarno, .../Znak za konec razprave./... da je ne zanimajo skrbi ljudi, da ne skrbi za tiste, ki so najbolj prizadeti, potem bi verjetno premislil o tem, ali ne velja vprašati Državnega zbora ali ni kot tisti, ki zaupa mandat, to .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Černač, želite dopolnitev vprašanja? Prosim.
15
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik! Ugotavljam, da ne odgovarjate na vprašanja, ki vam jih postavljamo. Poglejte, jaz sem vas vprašal, kaj konkretno boste storili, da boste povrnili izgubljeno zaupanje javnosti v Vlado? In moram reči, da niste nikogar prepričali s tem, kar ste povedali. Nihče, ki je to slišal, ne bo nič bolj vam zaupal, ker ste povedali kup stvari, ki smo jih že slišali in ki ne držijo. Jaz sem vas glede Mure spraševal o vaši obljubi, ki je bila dana aprila, večkrat, da boste po prvomajskih praznikih to tovarno, ki je ni več, obiskali, ne o Muri na splošno. To se ni zgodilo.
Spraševal sem vas o obiskih Vlade, ker ste napovedali dobro prakso. Razen Ljubljane niste obiskali v prvem letu mandata nobene regije. Spraševal sem vas o kadrovskem cunamiju, kjer stalno ponavljate, kako se ni zgodil, ob tem da veste, da ste zamenjali vse, kar se je praktično zamenjati dalo: od vseh nivojem javne uprave, preko javnih agencij, paradržavnih instuticij, javnih podjetij, zavodov, skladov, Kada, Soda, Darsa, Luke Koper, Zavarovalnice Triglav, železnic, nekatere celo večkrat. Nekateri politični kadri, ki so bili nastavljeni, niso bili dobro za del vaše opcije oziroma za kolege v Vladi in ste jih celo večkrat zamenjali. Človeka, ki je bil izvoljen za poslanca in bi moral sedeti tukaj, ste postavili na mesto glavne banke in tako naprej.
Glede plač. Ta dialog se je odvijal dolgo časa, od leta 2002 naprej, takrat je bila neka druga vlada. Vi pa ste bili ena redkih vlad, ki ste ta dialog prekinili, zato ste tudi vložili interventni zakon, sedaj se še vedno pogovarjate, ampak v tistem trenutku 1. 10. je bil ta socialni dialog prekinjen.
Zadnjič sem imel občutek, da želite o tem, o čemer vas sprašujemo, da govorimo v Državnem zboru. Žal potem poslanci koalicije in vaše stranke niso glasovali za to razpravo, ampak so glasovali proti temu. Ker bom po tem vašem odgovoru ponovno dal proceduralni predlog, me zanima, ali me v tem podpirate. In prosil bi tudi, da mi odgovorite konkretno na ta vprašanja, ki sem vam jih zastavil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod predsednik Vlade, Borut Pahor.
BORUT PAHOR: No, gospod poslanec, bi mi že morali dovoliti, da odgovarjam tako, kot jaz mislim, da je prav; tako kot jaz ne posegam v vašo pravico, da mi zastavljate vprašanja, kot mislite, da jih smete.
Tukaj mi je generalni sekretar napisal, da je več kot 3.000 pravnih oseb v javni lasti; vaš števec, v katerega ne dvomim, da je točen, kaže 141 zamenjav.
Vi pravite, da vam nisem odgovoril na vprašanje, kaj bo Vlada ali jaz osebno storila za to, da bo povrnila zaupanje ljudi. Še naprej bomo poskušali delati tisto, kar mislimo, da je v javno korist in ne v korist te ali one stranke ali pa
16
posameznika v vladi. Vsi naši napori, ne samo da niso nujno uspešni, tako kot napori sleherne vlade, ampak tudi niso vedno takoj dobro razumljeni ali pa ne pokažejo takoj dobrih rezultatov. Nekatere stvari za naprej in za nazaj urejamo po svojih najboljših močeh. Verjamem, da se bo sčasoma pokazalo,da je ta vlada ne samo kos nalogi, ki jo je dobila, ampak da bo dobila zaupanje še za naslednji mandat.
Rad bi vam rekel, da poskušam obljube držati, kolikor je le mogoče. Vi ste rekli, obljubili ste, da boste šli v Muro. Jaz sem obljubil, da bom šel v Muro z neko rešitvijo. Iskali smo jo več časa, kot jo je iskala bržkone katerakoli vlada doslej. Jaz sem šel potem v Muro na dan, ko je bilo verjetno slehernemu politiku najtežje, pa sem šel, ker se mi je zdelo, da je prav, da z ljudmi odkrito govorimo in tako bom delal tudi v prihodnje.
Omenjali ste socialni dialog. Ta socialni dialog teče bolj, kot je, mislim da, tekel kadarkoli prej. Jaz nimam sedaj točnega podatka o številu posvetov, sestankov in drugih načinov, s katerimi poskušamo usklajevati pomembne stvari, ampak tudi v enem od odgovorov kasneje bom poskušal pojasniti, kako mislimo to stvar peljati naprej.
Torej, ta vlada ima jasno vizijo: želimo Slovenijo skozi ta krizni čas pripeljati v krog nadpovprečno razvitih držav, želimo povečati konkurenčnost, hkrati pa, moram reči, želimo ohraniti tudi solidarnost. Če bi se ta zalomila na začetku krize, verjetno minimalne podpore za strukturne spremembe, ki jih nameravamo sedaj uveljaviti, ne bi imeli. Bo težko, bo zelo težko na dokumentih, ki govorijo .../Opozorilni znak za konec razprave./... o strukturnih spremembah, je pečat "politično nevarno". Jaz se zavedam te nevarnosti, vendar bom obljubo, ki sem jo dal, da bomo sprejemali tudi ukrepe, ki niso nujno popularni, pa naj potem politično mene stane to, kolikor hoče. Jaz s tem nimam težav. Jaz to službo opravljam zavedajoč se svoje odgovornosti in bom tudi naprej. Poslušam kritike, če so dobre, jih poskušam upoštevati, če mislim, da gredo mimo dejstev, jih tudi spregledam - in kakšne tudi gredo .../Opozorilni znak za konec razprave./... Nisem posegel nikoli v svobodo tiska. Žal sem obljubo, glede tega, da bomo poskušali dati najsposobnejše ljudi na najodgovornejša mesta, tukaj so obljube, ki so ključnega pomena za to, da se Slovenija kot eno...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Proceduralno, gospod Černač. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi splošna razprava v tem Državnem zboru.
Ne gre za to, ali boste dobili ali izgubili volitve. Zadnjič ste ugotavljali, da jih boste izgubili, danes ugotavljate, da jih boste dobili. Resnica je pač, da bodo
17
volivci o tem odločili. Gre za to, da je Slovenija v krizi, gospodarski, socialni, družbeni krizi. Zelo globoki. Kaže, da se tega zavedajo skoraj vsi, tega se zavedajo v gospodarstvu, tega se zavedajo delavci, celo sindikati so spoznali, da so jih delavci spregledali. In tega se zaveda v celoti tudi opozicija. Kaže, da se tega ne zaveda edino vlada, torej vladajoča politika.
V takih razmerah bi potrebovali širok politični konsenz, sodelovanje z opozicijo, vendar ponudbe kljub vaši javni obljubi ni bilo. Še več! Ko smo se za sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev ponudili sami, smo bili zavrnjeni. Ko smo v aprilu predlagali 67 konkretnih ukrepov in jih želeli na majski seji Državnega zbora udejanjiti, smo bili v celoti zavrnjeni. Seveda bi v takšnih razmerah bolj kot kdajkoli prej potrebovali vlado, ki uživa zaupanje javnosti. Zaradi številnih neuresničenih oziroma prelomljenih obljub je tudi predsednik Vlade izgubil doberšen del kredibilnosti. Povrnil bi si ga, če ne bi ponavljal tega, kar ponavlja danes: kadrovskega cunamija ni bilo, nobenega nismo zamenjali in tako naprej, ampak bi, recimo, vsaj Vlada spoštovala odločbe sodišča. Nezakonito razrešeni Vitoslav Türk je bil isti dan, kot je Vlada dobila sodbo s sodišča, da ga je treba vrniti, ponovno imenovan. Zaupanje je upadlo tudi zaradi tega, ker predsednik Vlade ni odslovil ministra, ki laže, zavaja in manipulira z javnostjo in ki se preko "kaselc firm", katerih soustanovitelj je, izogiba plačevanju davkov v Sloveniji. Iz tega naslova je padla kredibilnost Vlade v celoti.
Tudi iz današnjih odgovorov ni zaznati, da bi bil predsednik Vlade zaradi teh stvari in zaradi tega enormnega padca zaupanja javnosti zaskrbljen. KAS-i na bi opravili svojo vlogo, KAS-i so po besedah glavnega predsednika glavnega KAS-a gospoda Kovača pokritje za politične odločitve. To ne govorim jaz, to govori on. KAS-i so pokritje za tisto kar se politično dogaja v ozadju, to je verjetno jasno tudi slepim.
Glede Hrvaške se očitno motimo vsi: opozicija, 95% strokovne javnosti, samo predsednik Vlade in predsednik države imata prav.
Glede gospodarske krize, kjer je točka najobčutljivejša, sem si dal sprinatati iz vašega memoranduma grafe, ki so grozljivi. V dveh letih podvojitev dolga in enormen padec gospodarske rasti v letošnjem letu. Mislim, da so to odgovori, o katerih bi morali razpravljati v Državnem zboru, in čutim, da si želite o tem razpravljati, zaradi tega ne razumem, zakaj ne podprete tega predloga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Zvonka Černača, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj po prekinjeni 7. oziroma 15. točki dnevnega reda, najkasneje pol ure po zaključku zadnje točke.
18
Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil Jakob Presečnik, Slovenska ljudska stranka.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovani ministri in drugi predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Socialni položaj slovenskih državljank in državljanov se slabša iz dneva v dan, kar potrjujejo tudi nekateri statistični podatki. Brezposelnost naj bi se v letu 2010 dvignila na 10,9%, to je na približno 105.000 brezposelnih v Republiki Sloveniji. Obeti gospodarske rasti in okrevanja niso najboljši, posledično lahko poglabljanje oziroma vsaj podaljševanje agonije najbolj prizadetih slojev prebivalstva pričakujemo tudi v prihodnjih nekaj letih. In kako se na to odziva slovensko prebivalstvo? Z varčevanjem. Podatki Umarja pravijo, da bodo gospodinjstva bistveno znižala svoje izdatke za potrošnjo kot odgovor na povečano tveganje za izgubo zaposlitve in posledično dohodkov. In kako se odziva slovenska vlada? Zaradi gospodarske krize sicer predlaga nekatere varčevalne ukrepe - vendar, katere? Kot prvo, z interventnim zakonom posega na področje usklajevanje transferov posameznikom in gospodinjstvom, to pomeni na področju socialno najšibkejšega sloja prebivalstva. Torej bo Vlada očitno reševala državni proračun z neusklajevanjem socialnih transferov. Naj za boljšo predstavo naštejem nekaj le-teh: otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, socialna pomoč, nadomestilo brezposelnim, nadomestilo za invalidnost, štipendije in tako naprej.
Drugo področje, kot ga predlagate in na katerem bomo reševali državni proračun, so mlade družine in otroci. Ukrep sofinanciranja plačila vrtca v višini 50% za otroka, ki je dopolnil 5 let, se namreč prelaga za eno leto. V obrazložitvi zakona pravite, da bodo brez teh dveh ukrepov nastale resne motnje pri vzdržnosti javnih financ. Razumljivo je, spoštovani predsednik Vlade, da če je vreča prazna, pač ni kje vzeti, kot pravite.
Ampak, v Slovenski ljudski stranki vas sprašujemo:
Zakaj je prazna vedno le za nekatere, za druge pa je ta ista vreča vedno in vsakič dovolj polna?
Dvigujete plače sodnikom, proračunsko postavko izdatki za blago in storitve povečujete za 5% na 914 milijonov evrov, podpostavko pisarniški in splošni material celo za 20% s 115 milijonov na 139 milijonov. In kje vaša vlada varčuje - seveda tam, kjer je najlažje: na družinah, otrocih in socialno ogroženih slojih prebivalstva, torej tistih, ki se najtežje sami branijo.
Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas:
Zakaj se je Vlada odločila stabilizirati javne finance na račun in breme socialno najbolj ogroženih in prizadetih slojev prebivalstva?
19
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, gospod predsednik Vlade Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Jaz imam sicer potem v nadaljevanju odgovora, gospod poslanec Presečnik, pripravljen odgovor tako, da bo podkrepljen tudi s številkami. Ampak, v začetku naj vam rečem naslednje. Neko stališče, da ta vlada najbolj in predvsem skrbi za tiste, ki jih je kriza najmanj prizadela, je napačno stališče. Je legitimno, lahko ga kdo izreče, ampak Vlada se bori za to in si prizadeva za to, da bi pomagala tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Dovolite, da povem, da smo zaradi tega tudi predmet kritike. Tisti, ki menijo, da bi morali neko ravnovesje med solidarnostjo in konkurenčnostjo postaviti drugače kot ga ta hip, opozarjajo na to, da država ta hip namenja za socialne transferje, za druge ukrepe blažitve socialnih bremen najšibkejših preveč in ne premalo. Socialna varnost je torej za to Vlado med prednostnimi nalogami, čeprav se jaz tako kot mnogi med vami zavedam, da če ne bomo imeli konkurenčnega tekmovalnega gospodarstva, ki bo imelo delovna mesta tudi čez 5 in 10 let, dolgoročno seveda te socialne varnosti ne bo mogoče zagotavljati. Poglejte proračun 2010, 2011. Mislim, da smo ga naredili tako, da smo upoštevali dejstvo, da so bili prihodki v proračun zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti bistveno, bistveno nižji, pa vendarle ne ukinjamo nobene pridobljene pravice.
Sofinanciranje plačil staršev za otroke. Ti, ki so dopolnili 5 let, gre za pravico univerzalne narave, ki jo bodo do leta 2014 deležni vsi starši, katerih otroci bodo stari več kot 3 leta, ne glede na njihov socialni ali materialni položaj. Zaradi splošno znanih razmer je Vlada ocenila, da se ta pravica z interventnim zakonom zamakne le za eno let. Pri tem je predvsem pomembno, da je na podlagi zakona socialno ogroženim družinam priznana popolna oprostitev plačila za vrtec. Poleg tega v tem šolskem letu že velja ugodnejši cenzus za uveljavljanje državne štipendije. Pripravlja se nova zakonodaja na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, kjer je med drugim predviden tudi dvig najnižjega denarnega nadomestila, pa tudi ugodnejši pogoji za pridobitev denarnega nadomestila za mlade.
Sredi letošnjega leta, gospod poslanec, je bil sprejet zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene, ki je omogočil izplačilo enkratnega denarnega dodatka okoli 125.000 socialno najšibkejšim prebivalcem. Torej, vse to mislim, da kaže, da vaše trditve v glavnem ne držijo. Vlada v zaostrenih pogojih skrbno spremlja položaj tistih, ki so socialno ogroženi in jim poskuša pomagati.
Glede vaše ocene v vašem nastopu o visoki rasti izdatkov za blago in storitve, pa samo kratko pojasnilo. To niso samo materialni stroški ministrstev, kot bi kdo menil, ampak se znotraj te postavke načrtujejo tudi izdatki pri razvojnih projektih. Ne glede na to pa bo Vlada še vedno natančno
20
pregledala in pogledala, kaj je mogoče storiti za to, da se varčuje v teh skrajno zaostrenih razmerah tako, da bomo iz proračuna kot izdatke dali vse tisto, kar bi pomenilo ali udobje ali ugodje za ljudi v državni upravi ali v javnem sektorju, ki nenazadnje servisirajo potrebe državljank in državljanov, ki dajejo davke, in bo poskušalo dati ta sredstva za razvojne izzive. Ko bomo kmalu obravnavali proračun, bomo videli, da smo to poskušali storiti tako, da za leti 2010 in 2011 v proračunu na račun socialnih pravic, tistih že pridobljenih, ne bomo varčevali, bomo poskušali v možnostih, ki bodo - za naslednje leto se obeta po makroekonomskih napovedih stopnja rasti približno 1% - manevrirati tako, da bomo spodbudili tiste, ki so že gospodarsko uspešni in nova podjetja, zlasti mala in srednja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Presečnik, želite dopolnitev odgovora?
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za odgovor, gospod predsednik. Že v začetku pri odgovoru ste rekli, da boste v drugem delu, če bo do njega prišlo - in očitno bo - postregli tudi z nekaterimi podatki. Jaz se strinjam z vami, da pri teh ukrepih ne ukinjate nobene pravice. Vendar dejstvo je, da vse te pravice, pridobljene, zakonsko tudi sprejete, zamikate. Zamikate za leto, zamikate za leto in pol in tako naprej. In vse te pravice, kot sem že prej uvodoma rekel, so pravice, ki jih imajo najbolj ogroženi sloji prebivalstva. To je dejstvo. In kot predsednik Vlade imate v rokah škarje in platno. Imate v rokah vse vzvode, da predvsem tem slojem tudi ustrezno pomagate. In da ustrezno pomagate tudi podjetjem in delavcem širom po Sloveniji, predvsem tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela in potrebujejo konkretno pomoč in usmeritev za prihodnost in to takoj.
Samo za primer bom postavil še eno vprašanje:
Kaj konkretno lahko ponudite delavcu ali delavki, stari na primer 53 let ali več, z nizko izobrazbo, ki je izgubila delo in po možnosti živi v delu Slovenije, kjer ni novih delovnih mest, ob napovedani nadaljnji rasti nezaposlenosti? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Kolega Presečnik, dodatnih vprašanj seveda ni dovoljeno postavljati, samo predlagati je treba in zahtevati dopolnitev odgovora. Predsednik Vlade bo sam ocenil, ali bo na dodatno vprašanje odgovarjal ali ne. Prosim, predsednik Vlade.
BORUT PAHOR: Obrnil sem se k ministru za socialo in delo in ga vprašal, ali je mogoče v tako kratkem času povedati, kaj je Vlada storila ali pripravila za prihodnje leto, ampak ker so tukaj diskusije o tem v Državnem zboru, zakoni so vloženi
21
ali pa prihajajo na dnevni red, bo o tem še priložnost razpravljati.
Imam pa tukaj podatke o stopnji revščine, brez upoštevanja dohodka v naravi, za zadnja štiri leta, brez tega leta, ki je zdaj tekoče in podatkov seveda ne more biti. Iz teh podatkov lahko vidimo, da smo imeli v letu 2005 stopnjo 12,1, kasneje 11,7, 11,5, in leta 2008 12,3. Hočem povedati, da se po pričakovanjih, ki jih lahko ta hip dajejo Umar in druge institucije, zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Vlada, ker vztraja pri socialnih transferjih ali celo daje drugačne, hkrati pa razvojne spodbude, lahko obetamo stopnje revščine kljub povečani brezposelnosti in kljub temu, da je bilo tukaj slišati, da se hvalimo s stvarjo, ki se sliši cinično, ta stopnja, torej prag revščine, da ne bo zajel bistveno več ljudi, kot jih je zajel v času, ko smo bili v konjunkturi. Jaz še vedno menim, da je Slovenija kot odprta in zelo ranljiva ekonomija, majhna ekonomija, odvisna od izvoznih naročil, z dejstvom, da imamo stopnjo brezposelnosti, ki je po stopnji brezposelnosti med državami EU-ja četrta po vrsti, da imamo nek uspeh. Jaz se sicer zavedam, če bi bila stagnacija po hitrem padcu bruto domačega proizvoda dolga, bomo imeli probleme s strukturno rabo, brezposelnostjo. Odgovor na vaše vprašanje, na kratko, je, aktivna politika zaposlovanja, mislim da je v proračunu... Minister, koliko sredstev je v proračunu zagotovljeno v aktivni politiki, da se ne bom zlagal? 110 milijonov evrov. Torej, mislim, da se je Vlada odločila za to, da poskuša z aktivno politiko zaposlovanja na en pameten način, preudaren način dolgoročno pristopiti k problemu, o katerem sprašujete, gospod Presečnik. Ne dvomim pa, da boste vložili zahtevo za razpravo o tem vprašanju, Državni zbor bo pa odločil ali druge zakonske iniciative, ki jih dajemo v parlament, vendarle ne omogočajo dovolj časa in primernega načina za diskusijo o teh vprašanjih.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, proceduralno, gospod Presečnik. Prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mislim, da bi bil predsednik Vlade razočaran, če ne bi tega dal, ker je že sam...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Tako sem tudi jaz razumel,
ja.
JAKOB PRESEČNIK: ...sam ponudil to možnost, zato na podlagi drugega odstavka 246. člena predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade v zvezi s finančno-gospodarsko krizo ter socialno dimenzijo krize in možnostmi za reševanje te problematike. Za obrazložitev, seveda, ima, jaz se strinjam z mnogimi vašimi odgovori, vendar predvidevam, da ima Slovenija še obilo možnosti predvsem na področju črpanja evropskih sredstev in mislim, da bo prilika
22
in v naslednjih dneh in v naslednjem obdobju za to, da si tukaj pri tem vprašanju nalijemo čistega vina. Ocenjujemo, da bi bilo možno iz razvojnih sredstev za regije, ob našem trdnem prepričanju, omogočiti vsaj 10 tisoč novih delovnih mest. Tudi to je ena od stvari, ki jih je zagotovo treba dobro uveljavljati in dobro pregledati in povečati realizacije na tem področju. Zato, kot sem rekel že uvodoma, predlagam razpravo v skladu z 246. členom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Jakoba Presečnika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes okoli glasovanj pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo zastavil Zmago Jelinčič Plemeniti, Slovenska nacionalna stranka. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!
Predsednika Vlade sprašujem:
Kako oziroma s čim utemeljuje stališča do Hrvaške glede na popolno nepoznavanje zgodovine, zemljepisa in prava s strani slovenskih pravnopolitičnih in političnopravnih krogov?
Človek ima občutek, da vi nočete, v Vladi nočete upoštevati zgodovinskih in pravnih dejstev, ki so nesporna. Slovenska nacionalna stranka pravzaprav stoji na istih stališčih, ki jih je poudaril tudi profesor dr. Franc Bučar, in sicer prvič, da je zgodovinska celovitost Primorske od Vršiča do zadnjega otoka v Kvarnerju in ki mednarodnopravno nikoli ni bila razdeljena do izdajalskih ukrepov DEMOS-a.
Drugič Slovenija se je 25. 6. 1991 ločila od Jugoslavije in ne od Hrvaške. Onstran meja zgodovinskih slovenskih dežel, ki so se leta 1918 združile v SHS oziroma v Jugoslavijo, ob razdružitvi ni bilo Hrvaške, ampak je bila Jugoslavija, saj je Hrvaška razglasila svojo samostojnost šele 8. 10. 1991. Zato poudarjamo, da se mora črta oziroma meja ločevanja ugotavljati glede na črto oziroma mejo ob združitvi 1918 leta.
In tretjič, v skladu z vsakim pravom, vsemi običaji, pa tudi z zdravim razumom je, da ob razdružitvi skupne države vsaka država takoj odnese nazaj k sebi tisto, kar je v skupno državo prinesla ob združitvi, o vsem ostalem, kar je bilo skupno ustvarjeno, pa se pogaja posebej. In državotvorna stališča, ki jih povzema dr. Bučar in o katerih Vlada Republike Slovenije noče niti slišati, ampak se norčuje iz stališča dr. Bučarja, ta državotvorna stališča izvirajo iz danosti, na katere že od osamosvojitve naprej opozarjamo v Slovenski nacionalni stranki. Dejstvo je, da tudi opozarjamo na krivdo in nesposobnost DEMOS-ove vlade, ki v samem začetku že tudi ni upoštevala Bučarjevega nasveta oziroma kar ukaza, da naj v času osamosvojitvene vojne z vojaško akcijo poseže v Istro in zagotovi integriteto slovenskega ozemlja.
23
Torej, gospod premier:
Od kod takšna stališča v slovenski vladi?
Zakaj takšna stališča:
Ali so vas Hrvati stisnili za vrat s tem, z onim, s tretjim ali morda z denarjem, Evropska unija ali Združene države Amerike?
Zakaj?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Da bi ohranil, kolega Jelinčič, zaupanje med nama, bom preslišal vašo zadnjo pripombo, glede razlogov, zakaj ravnam tako, kot ravnam.
Spoštovane kolegice in kolegi! Državni zbor bo moral prej ali slej sprejeti odločitev, ali želi rešiti vprašanje meje s Hrvaško ali ga ne želi rešiti. Pri tem imejte, prosim, pred očmi dejstvo, da obe državi, mi v Državnem zboru in Hrvaška v saboru, potrebujeta za to rešitev dvotretjinsko večino, dvotretjinsko večino. Sabor za ratifikacijo kateregakoli sporazuma, ki ureja mejno vprašanje, mi za ratifikacijo pristopne pogodbe. Kako težko je torej urediti vprašanje meje? Zelo težko. Ali imamo s tem arbitražnim sporazumom zdaj priložnost? Imamo veliko in za obe državi, tudi za našo, imenitno priložnost. Če bi bilo tako enostavno, kot menijo mnogi moji kritiki, da je ta arbitražni sporazum prodaja nacionalnih interesov Hrvaški, bi ga ta objela in bi ga že podpisala. Problem je, da je tudi v hrvaškem saboru mnogo tistih, ki mislijo, da ni prav, da 3.b člen Arbitražnega sporazuma določi nalogo arbitražnega sodišča, da določi stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in da imajo tudi tam kopico problemov, zaradi katerega se znova odpira vprašanje, ali bo uspel hrvaški sabor na koncu z dvotretjinsko večino ratificirati ta sporazum. Jaz sem pripravljen zastaviti svojo avtoriteto, svoje znanje, ugled, ki ostaja, vem, da je predmet padca zaupanja, tudi odločitev, ki je zelo suverena in zelo odločna, da gremo naprej s podpisom tega sporazuma, če na drugi strani stojijo take avtoritete, tudi zame, moralne in politične, kot je dr. Bučar. Samo pazite, in z njim sem se strinjal praktično skorajda celo kariero, ko je šlo za zunanje politične odločitve, tudi pri španskem kompromisu sva bila osamljena jezdeca, ko je večina menila, da je treba iti naprej, tokrat se pa ne.
Če ga ne bom narobe citiral in prosim z vso spoštljivostjo do prof. Bučarja. On pravi, včeraj, če sem prav razumel v Nedelu, bolje je, da ostane tako, kot je, kot da rešimo spor med državama. Prvič, naj nadaljujemo z blokado, naj zavrnemo vstop Hrvaške v Evropsko unijo in tako pustimo celo vzhodno krilo naše soseščine v nekem stanju, ki ni dobro ne iz varnostnih, ne iz gospodarskih, ne iz drugih razlogov. Mislim, da to za nas ni dobra stvar, da imamo interes, da je
24
to območje varno, razvito. Naprej. Bomo šli po poti incidentov vsako leto? Jaz upam, da to ni naša vizija. Ali naj ostane tako, kot je? Kje pa stoji policijski čoln naše države v Piranskem zalivu? .../Oglašanje iz klopi./... Tako je, tako je. Jaz mislim, da to ni prav, ker smo imeli načelo uti possidetis...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani.
BORUT PAHOR: . . . uti possidetis in smo nadzirali cel Piranski zaliv s slovensko policijo. Skoraj cel Piranski zaliv s slovensko policijo v času pred osamosvojitvijo. In na koncu, da bo jasno, kako težko je vprašanje ureditve tega vprašanja, en sam podatek. Kolega Jelinčič, če se mi ne moremo dogovoriti v tem visokem domu, kaj je presečni datum za določitev meje, če nismo vsaj pri tem elementarnem vprašanju vsi enakega mnenja, da je to 25. 6. 1991. Vi pravite ne. Presečni datum je leto 1918. Potem je zelo težko verjeti, da je brez slehernih diskusij in debat in polemik možno to vprašanje dobro urediti.
Moj predlog je, da pride do podpisa tega sporazuma. Težave bodo seveda tudi na drugi strani, jaz mandat za to imam in sem pripravljen tvegati interpelacijo bodisi proti meni, bodisi proti Vladi zaradi tega. Če bo šel sporazum skozi ta visoki Državni zbor, naj gre na referendum pred ljudi in naj oni odločijo o usodi tega pomembnega vprašanja. Ampak enkrat se pa mora slovenska politika odločit, želimo to vprašanje urediti ali ne. Odgovor na to je, da imamo zdaj ne samo sijajno priložnost, da to uredimo na način, ki bo pravična, ker je načelo pravičnosti subsumirano v besedilo arbitražnega sporazuma ali pa bomo pustili stvar odprto in v nedogled pustili to vprašanje za politične in drugačne konflikte doma in med sosedami.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želite dopolnitev odgovora gospod Jelinčič? Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. Gospod premier, ko ste rekli, kje stoji slovenski čoln, policijski, lahko odgovorim, na sredini Piranskega zaliva. Ampak nadaljujem vprašanje.
Kam hodijo hrvaški policaji s svojim čolnom na kavo?
V	Piran. S tem mislim, da sem povedal čisto vse in jaz se sprašujem, gospod premier:
Čigav premier ste?
Komu hočete reševati to mejno vprašanje?
V	korist Slovenije ali v korist Hrvaške?
Kot kaže, preferirate hrvaške probleme, kajti govorite, da je treba rešit na vrat na nos nekaj. Jaz vztrajam na tem, kar je prof. Bučar rekel in tudi naše mnenje v stranki je enako. Arbitražnega sporazuma nikoli ne smemo podpisati, ker potem smo zabetonirali čisto vse. Bolje je, da ne podpišemo
25
tega in da odpremo zadeve na drugih forumih. Ne pa, da podlegamo Hrvatom. Hrvatje so nas še vedno "zvozili". Tudi vas so "zvozili". Tako kot sem rekel. Takoj, ko ste odprli in zaprli enajst poglavij, so oni rekli, fino, ne trebamo vas više. Vsaj za nekaj časa. Dokler vas ne bodo zopet navlekli na tanek led. Ne smete pozabit, da je 25. 6. samo za nas relevanten datum, pa niti ta niti ne zaradi tega, ker so Hrvatje vsaj štirikrat z uradnimi notami kršili dogovor in po mednarodnem pravu ta dogovor ne velja, ker ni meddržavni dogovor. Hrvaška takrat še ni bila samostojna država, ampak so nas ogoljufali, bedasto Demosovo vlado, ki ni razumela ničesar, kajti Hrvatje so se osamosvojili šele 8. oktobra istega leta. In v prejšnjem času so bili Hrvatje del jugoslovanske federacije - SFRJ. In zato so tudi dovolili, da JLA udari s Hrvaške, kajti v nasprotnem, bi mi lahko Hrvaško tožili zaradi agresorskega posega na Slovenijo.
Zato še enkrat gospod premier:
Na kateri strani ste?
In:
Ali boste upoštevali zgodovinska in pravna dejstva?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, gospod predsednik Vlade Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Gospod poslanec, imate vso pravico, da mi zastavite to vprašanje, ampak imam tudi jaz pravico, da vam nanj brezskrupulno odgovorim. Jaz sem tukaj zato; tako sem pred skoraj enim letom tukaj tudi prisegel; da branim naše nacionalne interese - in to tudi počnem.
Naj vas vprašam: Če naj ostane stanje takšno, kot je in je to boljše, kot da ga uredimo na pravičen način, ker je načelo pravičnosti, sicer ne "ex aequo et bono" ampak, kot sem rekel, subsumirano v arbitražnem sporazumu, zahteva da se upoštevajo zgodovinske okoliščine in da se druge relevantne okoliščine upoštevajo že v preambuli. Potem vas sprašujem: Ali bomo torej pustili, da "ad calenda graecas" ostane mejni prehod Plovanija tam, kjer je?! Da bo policijski čoln torej na polovici Piranskega zaliva tako, kot je, kljub načelu "uti possidetis", da bodo na drugih točkah državne meje, po našem mnenju, potekale, torej bile sporne mejne kontrole tam, kjer mi presojamo, da je slovensko ozemlje?! Ne! Zdaj imamo priložnost, da to ugotovi arbitražno sodišče ali kot določa arbitražni sporazum - z dvostranskim sporazumom. Jaz ne mislim, da je pametno, da pustimo stvari takšne, kot so. Razen, če ni kdo tukaj bistveno spremenil svojega stališča. Ker jaz sem slišal stališča vrsto let, da mora biti mejno vprašanje rešeno pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Zdaj, je naš nacionalni interes, da blokiramo Hrvaško, da ne gre v Evropsko unijo dokler se ne reši vprašanje meje. Potem vas sprašujem, kateri predlog bo tisti, ki bo za vas sprejemljiv, da bomo rešili vprašanje meje pred vstopom Hrvaške v Evropsko
26
unijo. Če pa je tukaj prišlo do spremembe stališče, potem tudi to legitimno stališče, seveda. In bo Državni zbor poiskal novo možnost za rešitev tega mejnega vprašanja. Samo jaz sem razumel, da si slovenska politika želi rešiti vprašanje meje pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, tako sem tudi delal in prišel do nekega rezultata, ki je soliden. Soliden, gospod kolega Jelinčič, poslanec Državnega zbora.
In glede pojasnila o datumu Hrvaške, tukaj ga imam napisanega, ampak se mi zdi, da bi zdaj šli v pravne detajle, ki torej niso bistveni za to diskusijo.
Torej, moje mnenje je, da se moramo temeljito posvetovati kako stvari peljati naprej. Če bi torej hrvaška strank, kot vi pravite, bila navdušena nad tem, kako smo mi padli na izpitu pri pripravi tega sporazuma, potem bi skočila čez mejo in takoj podpisala ta sporazum. Seveda, se to ne zgodi, ker imajo naši sosedje težave s tem arbitražnim sporazumom. In težave bomo imeli mi in oni in zdaj se moramo odločiti, ali bomo poglabljali težave, ali pa jih bomo poskušali rešiti.
Jaz predlagam, da jih poskušamo rešiti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi proceduralno? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Jaz po drugem odstavku 24 6. člena predlagam, da Državni zbor glasuje o tem, da opravimo razpravo. Kajti, treba je vedeti, da Hrvatom nikoli ni dovolj. In Hrvatje nikoli ne bodo pristali, dokler ne bodo dejansko udejanili tistega, o čemer je gospod Tudman govoril v samem začetku, da ima Hrvaška mejo z Avstrijo in da ima Hrvaška mejo z Italijo. Slovenijo so enostavno brisali in negirali. To je tisto, gospod predsednik, česar vi ne veste.
Govorite o pravičnem načinu. Pravičen način za koga? Za Slovenijo zagotovo ne, če izgubljamo svojo identiteto in svoje nacionalno ozemlje. O Piranskem zalivu smo začeli govoriti, ker je hrvaška stran preko svojih obveščevalnih služb inputirala to razmišljanje v slovenske, bi rekel, ozke, zaprte, zaplankane politične glave. Mi bi morali govoriti o meji slovenskega ozemlja, ki dejansko je. To je pri Rečini. Rečina je voda pri Reki. To je tisto, vendar tega ne znamo.
Ko govorite o Plovaniji, seveda, kaj je treba narediti. Prvo, kar bi že zdavnaj morala narediti katera vlada, tudi že prej, je zagotovo, da se prekvalificira ta mejni prehod oziroma začasna kontrolna točka, kot je zapisana v papirjih, da se prekvalificira iz mednarodne v meddržavno. Vendar tudi tega ne boste, kajti ta zadeva bo zdaj glede na ta vaš arbitražni sporazum irelevantna, kajti bo zatečeno stanje. Zatečeno stanje iz dne 25. 6. Kaj pa to pomeni, pa vemo. Da so nas Hrvatje izvagonirali. In ni res, da se zadeve ne morejo urejati dolgo časa. Mejni spor med Italijo in Francijo je trajal 35 let, še malo več, pa sta bili obe državi v EGS-u in obe državi v Natu paktu in vendar so reševali toliko časa,
27
kajti zavedati se je treba, z vstopom katerekoli države v EU meje ne padejo, meje obstajajo. In o mejnem vprašanju moramo razpravljati na drug način in posebej in na osnovi drugih dejstev. Kaj pa to pomeni? To pa pomeni, da ne smemo podpisati tega sporazuma, kajti s tem sporazumom si pa zapremo vrata v veliki meri. Glede na naše pravnike, kakršne imamo, smo pa danes že vse skupaj izgubili. Ker ti naši pravniki - tako slabih mednarodnih pravnikov, če bi jih izbirali, najslabše, po afriškem rogu, ne bi našli tako slabih, tako neizobraženih in tako indiferentnih in tako malo patriotskih.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil Bojan Kontič, Socialni demokrati. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, predsednik. Saj bi moral človek najprej protestirati, ampak ker to ni skladno s Poslovnikom, tega v tem trenutku ne bom storil.
V zadnjem letu smo s strani političnih konkurentov slišali tudi v tej dvorani, da krize ni. Danes pravijo, da so govorili o recesiji. Zakaj bolezen zdraviti z antibiotiki, če prime aspirin? Kriza je. Zakaj Vlada ne ukrepa? Vlada ukrepa, vendar ukrepi niso primerni niti pravočasni. V izogib ocenam o dediščini, ki smo jo prejeli in v kateri je bilo kar nekaj finančno nepokritih zakonskih obveznosti, je obseg težav, v katerih smo se znašli, plod odlašanja s strukturnimi spremembami, ki so potrebne za dvig naše konkurenčnosti. Programski proračun, ki je pripravljen za naslednji dve leti, predvsem pa napovedi nekaterih večjih strukturnih sprememb sicer kažejo, da ima Vlada pravilno naravnan kompas, vendar pa še vedno obstaja vprašanje:
Kakšna je vizija Slovenije v prihodnosti in kakšne strukturne reforme pričakujete, da bo na eni strani mogoče slediti Lizbonski strategiji na drugi strani pa ostati znotraj maastrichtskih kriterijev, slediti zavezam iz Kjotskega sporazuma in kar je še pomembneje, ohraniti socialno državo prijazno državljanom?
Zagotovo je zanimivo tudi vprašanje:
Kakšna je strategija vlade, da se nadoknadi zaostanek na področju dodane vrednosti na zaposlenega?
In:
Na kakšen način se bo Vlada lotila zniževanja obremenitve plač, ki marsikateremu podjetniku in tudi večjim podjetjem pomenijo veliko breme pri ohranjanju konkurenčnosti v tako odprtem gospodarstvu, kot je slovensko?
28
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Vodja poslanske skupine prihaja iz iste stranke kot predsednik, navadno vsakdo posumi, in ta sum je seveda utemeljen, da je to vprašanje dogovorjeno. Čeprav bi prav lahko tako vprašanje, ki spravlja v zadrego sleherno vlado ta hip, ki se je znašla v podobnih okoliščinah kot slovensko, postavila tudi opozicija. Za kaj gre? Mi smo v položaju, v katerem imamo bistveno zmanjšan prihodek v državni proračun in ne želimo bistveno poseči v pridobljene pravice ljudi za to, da bi zavarovali socialno stabilnost, ne zaradi tega, da bi ljudje bili nezadovoljni z Vlado in bi zaradi tega Vlada padla. Tukaj glede tega nima nihče, še enkrat, težav z mojo percepcijo želje, da vodim Vlado. Želim jo voditi toliko časa, kolikor mislim, da lahko naredimo kaj dobrega za Slovenijo. Delo je sicer lepo, ampak pretežko, da bi ga človek opravljal en dan več, kot je za to potrebno. Dobro. Torej, poglejmo. V takšnih okoliščinah se Vlada odloča za strukturne reforme in ko govorimo o zmanjšanju zaupanja in o zmanjšanju popularnosti, se moramo zavedati, kaj to pomeni. Če pogledamo prvih 100 dni moje vlade in prvih 100 dni recimo Obamove administracije, smo lahko videli, da smo mi relativno kmalu s svojimi potezami spravili neko zaupanje ali popularnost na neko pričakovano raven v teh okoliščinah, medtem ko je uspelo ameriški administraciji, ker je v glavnem vlekla všečne poteze, sprva imeti izjemno visoko popularnost, tisti hip, ko se je lotil zdravstvene reforme, se je prepolovila popularnost in zaupanje v to administracijo.
Jaz sem pripravljen nadalje tvegati to popularnost in zaupanje, čeprav vem, da je brez tega, da ljudje verjamejo v to, kaj predsednik Vlade in Vlada počne, da je brez tega težko delati. Vendar moram najprej biti jaz prepričan v to, da je tisto, kar delam, prav, tako kot pri zunanji tudi pri domači politiki.
Jaz mislim, da je prav, da gremo na štirih področjih v reforme, da gremo v nujne institucionalne prilagoditve na področju upravljanja javnih institucij, recimo, da gremo v ustanovitev javne agencije za upravljanje podjetij v državni lasti, javnega sklada nepremičnega premoženja države, okrepitev nadzora finančnih storitev, preoblikovanje urada za varstvo konkurence v neodvisno institucijo, spremembo Zakona o zavodu.
Drugič, da gremo v spodbujanje podjetništva, konkurenčnosti, preglednosti trga dela, ker želimo množico izvajalskih institucij, ki jih zdaj imamo, povezati v učinkovit sistem predvsem finančne pomoči razvojnim programom ter malim in srednjim podjetjem.
Tretjič. Želimo strukturne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi in za vse to so tudi zakonodajne iniciative pripravljene, nekatere so že pripravljene, nekatere
29
so že v javni razpravi. Ne govorim o načrtih, govorim o tem, kaj se dejansko dogaja.
Tako kot ste rekli, gospod poslanec, za učinkovito okoljsko in podnebno politiko, kjer želimo s spremembo zakonodaje bistveno povečati učinkovitost pri umeščanju prometne in energetske infrastrukture v prostor in bistveno bolj upoštevati okoljske in podnebne vplive. In na zadnje, to je zelo pomembno, tudi ko bo prišlo v ta visoki dom, gospod predsednik, bo tukaj zelo burno in prav je tako, prilagoditve sistema socialne varnostni in zdravstvenega varstva, kjer poleg sprememb pokojninske in zdravstvene zakonodaje predvidevamo tudi spremembo sistema denarnih prejemkov materialno ogroženim in poenotenje uveljavljanje nekaterih transferov in subvencij. Jaz vem, da so vse to zelo občutljive diskusije in mislim, da so sindikati že najavili protestni shod neko soboto proti koncu oktobra, torej koncem oktobra, kar je v redu in pričakovano. Jaz nisem dvomil, ko bo Vlada prišla z osnutkom pokojninske reforme, najprej modernizacije, potem pa reforme, bodo sindikati dvignili glas. Ampak mi smo pri pripravi te zakonodaje, kolikor je bilo le mogoče, upoštevali glas sindikatov. Želimo se posvetovati o tem znotraj Ekonomsko-socialnega sveta, želimo se z njimi posvetovati znotraj institucije razvojnega dialoga, k tej diskusiji je vabljena tudi opozicija, želimo najti primerne rešitve. Jaz sem imel zadnjič z delodajalci sestanek. Delodajalci dvomijo ali je 65 let starostne meje pravi način za odpravo problema, ki ga imamo, da vse manj zaposlenih dela za vse več upokojencev. Morda so tukaj kakšne kompromisne rešitve, ampak najdimo jih za okroglo mizo. Imamo jasno vizijo, kaj želimo narediti. Vlada za temi dejanji stoji, kot sem dejal, prvi dan ne nujno z veliko popularnostjo. Jaz se bom pa trudil, da bo zaupanje....../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Proceduralno, gospod Tanko. Prosim.
Seveda je točka dnevnega reda že prekinjena. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora. Jaz sem vesel, da se je predsednik Vlade umiril v tem zadnjem odgovoru.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Tanko to je opomin.
JOŽE TANKO: Bom povedal do konca.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim vas, da ne
komentirate ravnanja drugih ljudi. Prosim, da se obrnete name s proceduralnim vprašanjem. Prosim.
30
JOŽE TANKO: Lahko bomo tudi, lahko vas seznanim, sprejeli vabilo za sodelovanje pri oblikovanju reformnega paketa, ko bo. Predlagam pa naslednje. Generalni sekretar Vlade nam ni posredoval odsotnih ministrov za to sejo, za dogovore na poslanska vprašanja. Tudi ni jasno, ali bo gospod Žbogar v petek prisoten na seji Državnega zbora ali ne bo. Pa ga zdaj že na petih zaporednih sejah ni bilo in imamo devet neodgovor j enih vprašanj, na tej seji še tri. In zato predlagam, da v skladu s 65. členom Poslovnika spremenimo vrstni red obravnave točk. In damo po odgovoru predsednika Vlade možnost tudi ministru za zunanje zadeve, ki je danes tukaj, da na šest vprašanj, ki so se nabrala od aprila do zdaj, odgovori in da tudi odgovori na ta tekoča tri vprašanja, ki so na vrsti za to sejo Državnega zbora.
Jaz mislim, da je ta predlog več kot upravičen. In nam ni, tudi Državnemu zboru ne bi smelo biti v interesu, da imamo tako veliko odsotnost ministra za zunanje zadeve - na zadnjih petih sejah ga ni bilo in ni odgovarjal. Predlagam, da zdaj, ko je tukaj, spremenimo vrstni red obravnave točke in damo ministru za to priložnost, da odgovori na zastarana vprašanja in pa tudi na ta tri, ki so na vrsti na tej seji Državnega zbora. Če bi mi imeli seznam, ki ga je bil dolžan pripravil gospod generalni sekretar Vlade in glede na to, da je pri svojem delu zelo ekspeditiven, bi ta seznam pričakovali že na Kolegiju predsednika Državnega zbora. Vendar, ker tega ni in ker nima smisla, da te stvari puščamo odprte tudi naprej, predlagam, da odločimo z glasovanjem o tem, ali damo besedo pri tej točki tudi ministru za zunanje zadeve gospodu Žbogarju, da odgovori na teh 9 poslanskih vprašanj, ki so predvidena na tej seji Državnega zbora. Gre za vprašanja od meseca aprila do septembra, ko ga ni bilo na sejah. Mislim, da je najmanj kar je korektno pričakovati, da bi tako priložnost Vlada sama ponudila, ne da jo poslanci zahtevamo. Ampak, ker tega ni, predlagam, da o tem glasujemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod Tanko, ve se natančno, kdo določa dnevni red sej Državnega zbora in časovnih potek sej Državnega zbora. Vašega predloga ne morem dati na glasovanje, ker ni v skladu s 65. (?) členom Poslovnika, kajti ta točka je že odprta in je samo prekinjena in teče, že odprta. O njej, o predstavljanju, odlaganju in premikanju ne moremo razpravljati. Tako kot smo se dogovorili na seji Kolegija, je predsednik Vlade odgovarjal na vprašanja, ki so njemu postavljena. Ministri bodo tokrat za spremembo odgovarjali v petek in pristojnost razporeditve točk znotraj časovnega poteka Državnega zbora je pristojen predsednika Državnega zbora in jaz tega ne bom spreminjal. Hvala lepa. Tega ne bom dal na glasovanje, vam še enkrat povem.
Proceduralno, prosim, ponovno.
31
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora. Potem predlagam, da dobimo vsaj odgovor, ali bo spoštovani minister v petek na seji Državnega zbora in bo odgovarjal ali bo slučajno službeno odsoten. Da vsaj to informacijo dobimo. Generalni sekretar Vlade tega ni posredoval, gospod minister tudi ne. V medijih pa beremo, da najbrž gospoda ministra v petek ne bo na seji Državnega zbora in predlagam, da generalni sekretar Vlade vsaj na to vprašanje odgovori, kaj se bo zgodilo v petek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Tanko, minister na to vprašanje ne bo odgovarjal, nima priložnosti, da odgovarja. Pričakujem od generalnega sekretarja, da nam čim prej, do srede, predloži seznam prisotnih ministrov v petek na poslanskih vprašanjih, ki bodo zastavljeni njim. Hvala lepa.
Prehajamo na 26. A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBVESTILO O ODSTOPU MAG. ZLATE PLOŠTAJNER, MINISTRICE BREZ RESORJA, ODGOVORNE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ.
Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor me je 15. oktobra 2009 obvestil, da je mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, odstopila s funkcije ministrice. V zvezi s tem Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je mag. Zlati Ploštajner prenehala funkcija ministrice brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije opravlja tekoče posle do imenovanja nove ministrice oziroma ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 240. člena Poslovnika Državnega zbora.
Mag. Zlati Ploštajner se zahvaljujem za sodelovanje in ji želim najboljše pri nadaljnjem delu.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH ZBIRANJIH, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Besedo ima mag. Goran Klemenčič, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Glede na to, da gre za drugo obravnavo zakona in ste se z njim že srečali v prvi obravnavi, zgolj ključni poudarki, ki so štirje.
Prvi del sprememb zakona je namenjeno uskladitvi s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki omogoča in ki zahteva, da lahko tuja
32
pravna oseba ali tujec pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije organizira javne shode.
Nato so še trije ostali poudarki. Eden se nanaša na odpravljanje birokratskih oziroma administrativnih ovir. Členi omogočajo lažje in hitrejše prijavljanje, izdaje dovoljenja za shod ali prireditev. Gre za hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo.
Nadaljnje spremembe so namenjene zagotavljanju večje varnosti na javnih zbiranjih, predvsem v tistih delih, ki so v zadnjih letih privedli tudi do nekaj tragičnih epilogov, se pravi nočni klubi in pa diskoteke. S tem je povezan tudi dvig odgovornosti za organizacije in razširitev kroga zavezancev, ki so dolžni organizirati obvezno varnostno službo.
Predlagatelji smo tudi prepričani, da je zakonodajni postopek doprinesel k nekaterim odločitvam, sploh na zadnjem odboru, ki so še izboljšali zakon, zato predlagamo Državnemu zboru, da predlog novele podpre. Hkrati pa zaradi pomembnosti zakona in dejstva, da nimamo prečiščenega besedila že glede spremembe iz leta 2005, da se sprejme in izdela tudi prečiščeno besedilo zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku dr. Vinku Gorenaku za predstavitev poročila odbora. Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih je odbor obravnaval na 9. seji 2. 10. 2009. Predlagatelj je Vlada. Členice in člani odbora so imeli na razpolago predlog zakona, mnenje komisije Državnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije k 2. in 7. členu in Poslanske skupine SDS k 3. členu.
Na sejo odbora so bili vabljeni predtavniki predlagateljev, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Predstavnik predlagateljev mag. Klemenčič je povedal približno to, kar smo poslušali pravkar. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Državnega sveta, ki predlog zakona podpira.
Članice in člani odbora so največ razprave namenili 3. členu predloga zakona in k temu členu vloženemu amandmaju Poslanske skupine SDS. Po predlagani določbi 3. člena je za športne prireditve in pa članska tekmovanja klubov druge in tretje lige v kolektivnih športnih panogah po novem potrebna prijava.
Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaja poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS k 2. in 7. členu in amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Predlog zakona je sestavni del poročila. Hvala lepa.
33
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Tadej Slapnik v imenu Poslanske skupine Zares.
TADEJ SLAPNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, predsednik Državnega zbora, predstavniki Vlade. Predlog zakona se nanaša na dve bistveni spremembi, in sicer v prvem delu se zakon spreminja zaradi nujnih uskladitev s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, po kateri lahko tudi tuja pravna oseba ali tuja fizična oseba pod enakimi pogoji organizira oziroma prijavi javni shod oziroma prireditev.
Nadalje, drugi del sprememb poskuša zagotoviti večjo varnost na javnih zbiranjih, predvsem na javnih zbiranjih, ki so z varnostnega vidika najbolj občutljiva. Recimo, kadar gre za javna zbiranja povezana s predvajanjem žive glasbe, v diskotekah, v nočnih lokalih ter tudi kadar gre za določeno varnostno ogrožene športne prireditve. Vsem nam so znani tragični dogodki, s katerimi smo se srečali v preteklosti, in prav zaradi tega se najbolj zaostrujejo pogoji v smislu tistih organizatorjev, ki so zavezani k organiziranju obvezne zasebne varnostne službe pri organizaciji takšnih dogodkov.
Predlog zakona določa tudi možnost nadzora in pooblastila za ukrepanje policije v primeru večjega števila udeležencev javnega zbiranja, ki presega zmogljivosti prireditvenega prostora. Usklajene so tudi globe za najhujše kršitve zakona, glede na primerljive prekrške določene v drugih zakonih.
V Poslanski skupini Zares pozdravljamo odločitev predlagatelja, da ne nasprotuje amandmaju Poslanske skupine SDS, ki smo ga sprejeli na matičnem delovnem telesu. S tem ne bomo dodatno obremenili organizatorjev tistih športnih prireditev, ki v praksi ne predstavljajo varnostno visoko ogroženih prireditev. Opozarjamo pa, da tudi marsikatera športna panoga v prvi ligi ne predstavlja visokih varnostnih tveganj. Zaradi tega bomo v Poslanski skupini Zares po enem letu izvajanja novele zakona ponovno preučili, ali je treba v zakonu ločiti tudi posamezne športne panoge v prvi ligi, sicer bomo predlog novele zakona v Poslanski skupini Zares podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Anton Urh v imenu Poslanske skupine DeSUS. Prosim.
ANTON URH: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS o Predlogu zakona o javnih zbiranjih. V zvezi z javnimi prireditvami in javnih shodi, kjer se običajno zbere večje število oseb, naj najprej opozorim, da je primarna dolžnost države zagotoviti takšne ukrepe, ki ne ogrožajo življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, ki ne ogrožajo premoženja, javnega prometa in ki okolja nedopustno ne obremenjujejo. V
34
tej luči je zasnovan sedaj veljavni zakon o javnih zbiranjih, vendar kot je na podlagi opravljenih analiz ugotovilo Ministrstvo za notranje zadeve, je treba ta zakon sanirati, predvsem v smislu zagotavljanja večje stopnje varnosti za osebe in premoženje na prireditvah z visoko stopnjo tveganja za življenje in zdravje ljudi. Skladno s tem se predlaga podrobnejša opredelitev zavezancev za obvezno zagotavljanje reda na javnih prireditvah z varnostniki. Tu gre predvsem za upravljanje dejavnosti kot so: obratovanje diskotek, nočnih lokalov, kjer je bistveno večja verjetnost, da bo prišlo do kršitev javnega reda in miru. Prav tako se zagotavlja možnost nadzora s strani policije na tistih javnih zbiranjih, ki presegajo zmogljivosti prireditvenega prostora, saj to že samo po sebi predstavlja povečanje nevarnosti. Vsi se še spomnimo primera Lipe, kjer organizator ni v zadostni meri poskrbel za varnost in zdravje udeležencev. Skratka, predlagane spremembe omogočajo učinkovitejši nadzor nad organiziranim javnim zbiranjem, s tem pa tudi, kar je poglavitneje, večjo varnost za življenje in zdravje ljudi. Zato bomo poslanci DeSUS-a prispevali svoje glasove k sprejetju te novele.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Silven Majhenič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Prosim.
Se opravičujem, gospod Ribič, boste potem na vrsti.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih vsebuje kar nekaj sprememb, s katerimi se v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke strinjamo. Gre za podrobnejšo opredelitev zavezancev, ki morajo obvezno zagotavljati vzdrževanje reda na prireditvah z varnostniki. Zaradi bistveno večje stopnje tveganja za varnost življenja in zdravja udeležencev pri opravljanju dejavnosti, kot so obratovanje diskotek in nočnih klubov, novela določa obveznost, da morajo organizatorji zagotoviti varovanje takšnih prireditev tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje. Organizatorji takšnih prireditev so tako dolžni zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki, ki so usposobljeni za varovanje javnih zbiranj. In sicer na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo s subjektom, ki izvaja dejavnost zasebnega varovanja. Glede na dejstvo, da je navedeno dejavnost mogoče opravljati tudi izven gostinskega obrata, torej brez nudenj a gostinskih storitev, in da jo lahko opravljajo tudi drugi pravni subjekti, da obvezno zagotavljanje reda z varnostniki razširi tudi na tiste organizatorje, ki takšne prireditve redno izvajajo v okviru drugih dejavnosti za prosti čas. Krog zavezancev pa se razširi še na društva in druge organizacije, ki opravljajo takšno
35
dejavnost. Poleg navedenega je za organizatorje določena tudi obveznost, da navedejo osebo, ki bo kot vodja prireditve odgovorna za vzdrževanja reda na prireditvi. Ker do zdaj veljavni zakon ni jasno določal, kdaj je mogoče šteti, da se dejavnost organiziranja javnih prireditev opravlja redno, pozdravljamo natančnejšo opredelitev z dopolnitvijo 4. člena, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da gospodarske družbe in samostojni podjetniki, posamezniki oziroma društva ali druge organizacije, ki organizirajo javne prireditve v svojih poslovnih prostorih, to izvajajo kot svojo redno dejavnost. Podpiramo določitev možnosti, da se že izdano dovoljenje prekliče tudi ustno, kadar se ugotovi, da gre za nujne ukrepe v javnem interesu.
Novela določa tudi dodatna pooblastila policije za zagotovitev večje varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb. Namenjena je predvsem zagotovitvi varnosti udeležencev, kadar preveliko število ljudi na prireditvenem prostoru samo po sebi predstavlja povečanje nevarnosti za življenje in zdravje udeležencev in organizator zato ne more zagotoviti ustreznega vzdrževanja reda. S takšno dopolnitvijo bo policija dobila dodatno pooblastilo, da bo od vodje prireditve lahko zahtevala, da prepreči nadaljnji dostop udeležencev na prireditveni prostor oziroma zagotovi, da se število udeležencev zmanjša na zmogljivost prireditvenega prostora. Če bo ocenila, da je na prireditvi javni red ali življenje in zdravje udeležencev že ogroženo, policija od vodje lahko tudi zahteva razpustitev shoda oziroma prireditve, če vodja ne upošteva zahteve policije. Glede na to, da spremembe zakona sledijo cilju zagotovitve večje varnosti ljudi na javnih zbiranjih, bomo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke predmetno novelo Zakona o javnih zbiranjih podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Janez Ribič, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih je v bistvu tehnična novela, ki prinaša uskladitev s konvencijo Sveta Evropa o udeležbi tujcev v javnem življenju in določa posamezna posebna pravila upravnega postopka pri izdaji dovoljen za javna zbiranja, predvsem v zvezi s sodelovanjem tretjih oseb v postopku izvršljivosti, odločbe in preklicem dovoljenja.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo možnost, da bo lahko tuja pravna oseba ali tujec organiziral javni shod oziroma prireditev pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije. Novela odpravlja tudi neskladje z Zakonom o splošnem in upravnem postopku, predvsem z določbami, ki se
36
nanašajo na roke za izvedbo posameznih dejanj v postopku. Omogočeno pa bo tudi lažje uresničevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja.
Poslanci Slovenske ljudske stranke predvsem podpiramo cilj predloga zakona, ki se odraža v želji po zagotovitvi večje varnosti na javnih zbiranjih. Govorim o situacijah, v katerih obstaja bistveno večja stopnja tveganja za varnost udeležencev, in ko je na prireditvenem prostoru preveliko število udeležencev. Za take primere novela določa možnost nadzor in pooblastilo za ukrepanje policije. Tudi v zvezi s tem predlogom zakona je na odboru potekala polemika pravzaprav zgolj v eni točki, in sicer glede športnih prireditev oziroma članskih tekmovanj, klubov, druge in tretje lige, v kolektivnih športnih panogah, ki naj bi jih bilo po novem treba prijaviti. Pri tem naj ne bi šlo za zapleten postopek prijave, ampak se menda to da urediti brezplačno in celo preko spletnega portala E-uprava. Ta rešitev je bila z amandmajem spremenjena in v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli dopolnjen predlog zakona. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Milan Gumzar v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MILAN GUMZAR: Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Seveda lepo pozdravljen tudi predstavnik Vlade! Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o javnih zbiranjih bomo v Poslanskem klubu Liberalnih demokratov seveda podprli, saj gre za drugo obravnavo in menimo, da od prve obravnave do danes ni bilo bistvenih sprememb. Seveda, Zakon o javnem zbiranju je med drugim treba uskladiti predvsem s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju, predvsem omogočiti državljanom članic Evropske unije to zbiranje oziroma organiziranje. Gre pa predvsem za to, da bomo na javnih mestih bistveno izboljšali varnost, zagotovili večjo varnost udeležencev na tem zbiranju. Na nek način pa seveda s tem zakonom tudi urejamo pridobitev posameznih dovoljenj za razna zbiranja, kar tudi omogoča lažji postopek. V končni fazi pa tudi zakon spreminjamo v tem smislu, da urejujemo globe oziroma kazni iz tolarja v evre, ker gre za zakon, ki je v prvi obravnavi doživel podporo. Seveda bomo tudi v drugi obravnavi ta zakon znotraj liberalnih demokratov podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Anton Colarič, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
ANTON COLARIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod državni sekretar, kolegice in kolegi! Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih. Kot rečeno, že večkrat
37
so moji kolegi v uvodu povedali, da so spremembe zakona potrebne zaradi uskladitve s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju in na lokalni ravni. Cilj zakona je tudi zagotoviti večjo varnost na javnih zbiranjih, predvsem kadar obstaja bistveno večja stopnja tveganja za varnost udeležencev. Zato se tudi razširja krog zavarovancev, ki morajo zagotavljati vzdrževanja reda na prireditvah z varnostniki, v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje.
Skratka, da ne bom ponavljal za kolegi, Poslanska skupina Socialnih demokratov bo spremembe zakona podprla. Cilj nas vseh skupaj je večja varnost in pa seveda uskladitev zakona z novimi razmišljanji, ki izhajajo iz vsakodnevne prakse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Eva Irgl v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar. Ministrstvo za notranje zadeve je že v letu 2006 v okviru ukrepa za odpravo administrativnih ovir na podlagi zahteve, da naj se ponovno prouči potrebnost izdajanja dovoljenj za javna zbiranja, opravilo ponovno analizo izvajanja zakona. Omenjena analiza je takrat pokazala, da uveljavitev Zakona o javnih zbiranjih s spremembami predstavlja precejšnjo racionalnizacijo in odpravo administrativnih ovir na področju organiziranja javnih zbiranj. Z razdelitvijo pristojnosti med policijo in upravno enoto je bila takrat dosežena razbremenitev upravnih enot, ki so do uveljavitve zakona sprejemale tudi prijave javnih zbiranj.
Temeljni cilj danes obravnavane novele Zakona o javnih zbiranjih pa je njegova uskladitev s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, kar pomeni, da tujec lahko potem organizira shod pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije oziroma državljan članice EU.
Predlog novele zakona podrobneje opredeljuje zavezance, ki morajo obvezno z varnostniki zagotavljati vzdrževanje reda na prireditvah, pri čemer sledi zagotavljanju varnosti življenja in zdravja udeležencev na prireditvah. Z novelo zakona se določajo posebna pravila upravnega postopka za ureditev posameznih procesnih vprašanj, in sicer v zvezi s pravico sodelovanja tretjih oseb. Zaradi zagotavljanja varnosti življenja in zdravja udeležencev prireditve je pomembna rešitev za možnost nadzora in pooblastil za ukrepanje policije v primeru večjega števila udeležencev javnega zbiranja, ki presega zmogljivosti prireditvenega prostora. Predlagatelj je z novelo zakona želel razširiti obveznost prijave javnih prireditev tudi na športne prireditve klubov, ki sicer niso v prvi športni ligi, in sicer za članska
38
tekmovanja v kolektivnih športnih panogah, ki jih zakon posebej določa, košarka, nogomet, mali nogomet, rokomet, odbojka, odbojka na mivki, hokej na ledu in tako naprej. Z novelo zakona je tako predlagatelj želel izenačiti te športne prireditve.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zvezi z zgoraj navedenim predlogom zato predlagali amandma, da se ohrani veljavna ureditev in da se izvzame ta obveznost prijave za tekmovanja, ki jih organizirajo športni klubi, ki niso v prvi ligi in so na primer v tretji ligi. Menimo, da gre za klube z nizkimi proračuni in tudi dejansko za ekipe, ki delujejo na prostovoljni podlagi. Takšna obveznost prijave bi jih administrativno in dodatno finančno obremenila ter posledično privedla do prenehanja njihovega delovanja.
V	Slovenski demokratski stranki menimo, da bi takšen predlog, kot si ga je predlagatelj zakona zamislil, zato zelo otežkočil življenje vsem tistim, ki se ukvarjajo s temi projekti, predvsem na nivoju tretje lige. Ti športni klubi tudi zelo težko, še posebej danes, ko se soočamo s finančno in gospodarsko krizo, najdejo sponzorja, ko vsi v podjetjih krčijo stroške. Prav tako se pri tem vsi zavedamo, da je zagotovo javni interes tisti pravi vitalni interes, da se mladina ukvarja s športom in ne drugimi aktivnostmi, ki vodijo v različne zasvojenosti in so zato zelo problematične.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nas zato veseli dejstvo, da je bil na matičnem delovnem telesu sprejet naš amandma, s katerim se ohranja veljavna ureditev in se s tem izvzema obveznost prijave za tekmovanja, ki jih organizirajo športni klubi, ki niso v prvi ligi in so na primer v tretji ligi, ter se obenem sledi končnemu cilju zagotavljanja varnosti življenja in zdravja ljudi na teh prireditvah.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli predlagane rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o javnih zbiranjih, skupaj s sprejetim amandmajem na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
39
Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.
Gospod mag. Goran Klemenčič državni sekretar, izvolite.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.
Gre za strokovno in tehnično zahteven zakon, ki se primarno spreminja zaradi potrebe po prenosu evropskega pravnega reda v naš pravni red, in sicer gre za Evropsko direktivo o nadzoru, nabavi in posedovanju orožja, ki med drugim zahteva, da med prepovedano orožje uvrstimo tudi orožje izdelano iz kateregakoli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb. Natančno določa, kako mora biti označeno novo izdelano orožje in opredeljuje, kaj se šteje za nedovoljeno proizvodnjo in trgovino z orožjem. Kot rečeno, to direktivo novela zakona prenaša v slovenski pravni red.
Med ostalimi novostmi bi pa spet poudaril samo ključne, in sicer novost je, o čemer predvidevam, da bo še razprava, da se zračno orožje večje udarne moči, po domače povedano, s kinetično energije na ustju cevi več kot 20 J ali s hitrostjo izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, ki je bilo sedaj dostopno vsem pod pogojem, da so stari 12 let. To še vedno ostaja. S to spremembo, da bo za to orožje, ki, kot rečeno, je relativno močno, zahteva priglasitev na upravni enoti. Novela zakona omogoča tudi bolj učinkovit nadzor nad zbiranjem orožja kategorije a in kar je pomembno, novela zakona zahteva, da bodo do leta 2014 vsi trgovci z orožjem prešli na računalniško vodenje predpisanih evidenc o orožju, evidenc, ki bodo sledljive in do katerih bodo imeli dostop tudi pristojni organi. Povečujejo se tudi globe za posedovanje oziroma nošenje orožja brez posedovanja orožne listine. Se pravi skupno tem delom spremembe je to, da se nekoliko zaostruje situacija in nadzor nad posedovanjem orožja.
Pomembna je pa še zadnja ključna sprememba in to je, da zakon uvaja tretjo, tako imenovano tretjo ponovno legalizacijo orožja. Kaj to pomeni? Posameznikom, ki posedujejo orožje brez ustreznih listin, bo zakon omogočil, da po sprejemu, po uveljavitvi zakona v treh mesecih takšno orožje, seveda pod določenimi pogoji, če jih izpolnjujejo, tudi legalizirajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku, gospodu dr. Vinku Gorenaku, za predstavitev poročila odbora. Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju obravnaval na 9.
40
seji 2. 10. 2009. Članice in člani odbora so imeli na razpolago predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta oziroma njegove Komisije za državno ureditev.
V	poslovniškem roku smo prejeli amandmaje koalicijskih poslanskih skupin z dne 24. in 25. 9. 2009, popravek amandmaja k 13. členu z dne 29. 9. 2009 in amandma k 27. členu, vložen 24. 9. 2009, ki pa je bil dne 25. 9. umaknjen, in pa amandmaja Poslanske skupine SDS z dne 25. 9., popravek amandmaja k 5. členu, z dne 30. 9. 2009. Na seji so sodelovali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Predlagatelji oziroma državni sekretar Klemenčič je povedal vsebinsko približno v razširjeni obliki seveda to, kar smo pravkar slišali. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je opozorila na nekatere nedoslednosti v zakonu, ki pa jih po njenem mnenju amandmaji koalicije pokrivajo. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Državnega sveta oziroma njegove komisije, ki predlog zakona podpira.
V	razpravi o posameznih členih so bili predstavljeni razlogi za vložitev amandmajev poslanske skupine SDS, ki spreminjajo zakonsko podlago v besedilu, ki se nanaša na zračno orožje. V končni fazi je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 3., 4., 12., 13., 27., 28., 32., 38. in 40. členu. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 2., 5. in 23. ter 39. členu. Amandmaji Poslanske skupine SDS k 7., 8., 13., 15., 16., 33., 35., 36. in 39. členu pa so zaradi nesprejetja amandmaja k 2. členu postali brezpredmetni. Odbor je v skladu 128. členom Poslovnika opravil glasovanje o vseh členih zakona, vključno z amandmaji, in jih sprejel. Zakon v taki obliki je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Anton Urh v imenu Poslanske skupine DeSUS.
ANTON URH: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci! Predstavil bom stališče poslanske skupine DeSUS k spremembam zakona o orožju. Namen pravnih predpisov je urejati družbena področja na katera se nanašajo. Tako je namen zakona o orožju urediti pravice in obveznosti oseb v zvezi z orožjem, s primarnim ciljem varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.
Poslanci DeSUS-a ocenjujemo, da obstoječi zakon o orožju to področje primerno ureja, kljub temu zgolj dobra pravna podlaga za varno rokovanje z orožjem ne zadošča za preprečitev nesreč, povzročenih z uporabo orožja. Nesreče so se in verjetno se še bodo dogajale, vendar na naše veselje se to število zmanjšuje. Lani se je zgodilo 6 poškodb pri uporabi strelnega orožja, medtem ko leto poprej kar 13. Tudi junija
41
letos smo bili priča tragedije, ko je otrok po nesreči med igro s strelnim orožjem ustrelil svojega vrstnika. Da se takšne in podobne nesreče ne bodo dogajale, je naša dolžnost oblikovati in sprejeti takšne predpise, ki bodo slednje v največji možni meri omejevale. V tej luči je oblikovana novela osnovnega zakona, ki ga imamo sedaj pred seboj. Osnovni razlog je sicer prilagoditev naše zakonodaje smernicam direktive EU, saj se rok za njeno implementacijo izteče prihodnje leto. Predlog pa vključuje po naši oceni primerno noveliranje tistih določb, ki se nanašajo na področja varovanja življenja in zdravja ljudi. Tako se predlagala jasnejša opredelitev pristojnosti policije oziroma inšpektorata na notranje zadeve glede nadzora nad posredovanjem orožja, vzpostavitev računalniškega vodenja evidenc s strani trgovcev ter povezava le-teh s centralnim računalnikom, priglasitev zračnega orožja, objava seznama vojaškega in polavtomatskega orožja.
Predlog predvideva tudi že tretjo legalizacijo orožja, in sicer prva je bila mogoča leta 2001, druga pa v letih 2004 in 2005. Poslanci DeSUS-a prvotno tej ureditvi nismo bili naklonjeni, vendar smo ob ponovnem premisleku svoje mnenje spremenili.
Tudi legalizacija orožja pomeni prispevek k večji varnosti na tem področju. Kako? Lastnik legalnega orožja bo evidentiran in že to predstavlja korak k večji varnosti. Poleg tega bo lastnik legalnega orožja primerno usposobljen in tudi motiviran za pravilno uporabo in hrambo svojega orožja. Nasprotno, če država zaostruje pogoje o pridobivanju orožja, s tem ne prepreči dostopa do orožja, temveč posredno ustvarja pogoje za nabavo nelegalnega, netestiranega, nevarnega orožja, ki je dostopen na črnem trgu. To pa zagotovo ne pripomore k uresničevanju namena, h kateremu v osnovi zakon teži.
Poslanci DeSUS-a bomo, kot že rečeno, dopolnjeni predlog novele zakona o orožju soglasno podprli, s ciljem zagotavljanja večje varnosti na področju ravnanja z orožjem s strani fizičnih oseb. Pri tem pa naj že v okviru stališča poslanske skupine napovem, da predlagani amandma s strani opozicije, katerega rešitve so bile že na seji delovnega telesa argumentirano zavrnjene, ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine SLS.
JANEZ RIBIČ: Spoštovani! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo spremembe in dopolnitve Zakona o orožju, saj gre za prenos direktive Evropskega parlamenta in sveta v slovenski pravni red. Menimo, da gre za precej strokoven zakon in odločili smo se, da bomo zaupali stroki in tej vsebini, ki so jo pripravili. Predvsem smo veseli vzpostavljanja centralne evidence, s katero bodo računalniško povezani tudi vsi trgovci z orožjem in strelivom. Organi nadzora bodo tako imeli vpogled v evidence trgovcev in
42
omogočila se bo sledljivost orožja od njegovega nastanka do končnega uporabnika. V zvezi s tem podpiramo ponovno možnost za legalizacijo orožja, ki ga posamezniki posedujejo brez ustreznih dovoljenj. Prav je, da se jasno določi, kaj je prepovedano orožje in kako naj bo označeno novo izdelano orožje. Prav tako se strinjamo z objavo seznama vojaškega avtomatskega in polavtomatskega orožja, ki ga je dovoljeno zbirati, saj bodo tako poenostavljeni postopki za izdajo dovoljenj za nabavo zbirateljem in dovoljenj za promet trgovcem tega orožja.
Na odboru je bilo največ polemike okrog zračnega orožja, ki je bilo do zdaj dostopno vsem posameznikom pod pogojem, da so bili stari najmanj 18 let. Sedaj se uvaja priglasitev za takšno orožje. V upanju, da postopek priglasitve ni neskončno zapleten in da ne govorimo o prevelikem finančnem bremenu, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo tudi to rešitev. Konec koncev je tudi zračno orožje orožje. In glede na razvoj tehnologije verjamemo, da lahko ima tudi to orožje veliko prebojno moč in hude posledice v primeru nesreče. Sicer sama priglasitev takšnega orožja še ne bo obvarovala nikogar pred nesrečo, pa vendar menimo, da je bolje narediti en korak več na poti do varnosti. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu poslanske skupine SNS.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa za besedo in lep dober dan. Zakon bomo v Slovenski nacionalni stranki podprli. Vendar pa imamo kar nekaj strokovnih pripomb, ki bi jih bilo dobro morda kdaj drugič upoštevati pri kakšni novi spremembi. Če vzamemo 3. člen, se govori o tem, katera posebna oprema je prepovedana za orožje. In tukaj se govori, recimo, z nastavki, namenjenimi izključno namestitvi dušilca. Tukaj manjka še ne segment, recimo razbijalec zvoka. To sta dve bistveno različni zadevi. Ena deluje kot v angleščini silencer, za municijo, ki je podzvočne hitrosti, razbijalec zvoka je za municijo, ki ima nadzvočno hitrost in je bistveno drugačna. To se pravi razbijalce bomo dovolili, dušilce pa ne bomo prepovedali. V 8.a členu je potrebno, kar se dokumentacije tiče, poenostaviti stvari. Že same orožne knjižice so zelo zakomplicirana zadeva, porablja se bistveno preveč prostora, medtem ko bi lahko bilo vse skupaj navedeno mogoče na eni strani ali na dveh straneh iste knjižice.
Če vzamemo na primer 9. člen je vprašljivo, ko piše, da posameznik - zbiralec bo moral omogočiti policistu, da preveri njegovo zbirko. Pa vendarle ne moremo kar vsakemu policistu dovoliti, da bo prišel notri, to pomeni, da lahko tudi prometni policaj pride notri, pa reče: "Zdaj bom pa jaz pregledal." In v skladu z zakonom to je.
43
V	10. členu bi bilo mogoče smiselno malo drugače napisati, kajti težko je reči, katero strelivo ali orožje se ne izdeluje več. Izdeluje se praktično vse orožje. Res je, da ga policija ali pa vojska ne uporablja več, ampak strelivo pa je takšno, kot je bilo že recimo leta 1898, recimo 9 milimetrov parabelum ali kaj podobnega, ali pa 7,43 za mauser in podobne stvari. Zato je treba tukaj malo drugače, bi morali popraviti. Konec koncev lugar je bil narejen leta 1908, pa uporablja isto strelivo kot bereta 92F 9 parabelum, pa je narejena tako rekoč predvčerajšnjem. Vprašljivo pa je, kaj bo s strelivom, ki se bo šele začelo delati oziroma ki ga razvijajo oziroma ki so ga začeli delati pred kratkim, recimo pištolsko municijo kalibra 10,4 milimetra. Tudi to ni precizno opisano. V 10. členu tudi piše, da bo izpolnjevanje pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavljala komisija. Komisija pa ni določena. Piše, da je bo imenoval minister, mislim, da bi bilo smiselno, da bi v tej komisiji sodelovali ne samo policaji, kar je največja napaka, tako kot pri nas tudi policaji pišejo zakone, zato so zakoni dostikrat nekonsistentni, in bi bilo smiselno, da se tudi to popravi. Če vzamemo 12. člen, se govori o nedovoljeni proizvodnji orožja in streliva brez ustreznega dovoljenja. Tukaj ustrezno dovoljenje mislim, da bi morali nekako napisati in povezati s 40.a členom, kajti kdo je tisti, ki bo dal dovoljenje in kaj pomeni to dovoljenje: ali to pomeni dejansko proizvodnjo streliva ali to pomeni naknadno dodelavo streliva oziroma tako imenovani relooding, ko se stare, že uporabljene stročnice ponovno uporabijo za izdelavo oziroma dodelavo določenega streliva? Lahko gre tudi za specialno strelivo, ko se recimo puškine naboje reže, krajša in se potem iz njih dela pištolsko strelivo za specialne oblike tekmovalnega streljanja, recimo pri streljanju na kilometer ali pa na eno miljo. To je bistveno več kot kilometer, kilometer in pol.
V	40.a členu piše, da trgovec, ki ima dovoljenje za dejavnost proizvodnje streliva, sme izdelovati in tako naprej. Tukaj gre za nekonsistentnost, ki sem jo že prej omenil v skladu z 12. členom. .../Opozorilni znak za konec razprave./... Mislim, da bi bilo smiselno te zadeve še dodelati, predvsem pa morda še tudi v 80. členu dovoliti možnost ponovljenega roka za legalizacijo orožja. Hrvaška take legalizacije oziroma to vsake toliko časa obnovi in vedno se nabere precejšnja količina orožja, še posebej pa, ko med orožje štejemo tudi ročne bombe in strelivo. Mislim, da je ravno ročne bombe in kakšne mine so najbolj .../Opozorilni znak za konec razprave./... nevarna zadeva in smiselno bi bilo to, morda kdaj drugič, kajti zdaj pač ni več časa.
Drugače pa še enkrat, zakon bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Milan Gumzar v imenu Poslanske skupine LDS.
44
MILAN GUMZAR: Lepo pozdravljeni. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o orožju podpiramo, saj gre za uskladitev z direktivo Evropskega parlamenta in sveta. Ne podpiramo pa amandmaja k 13. členu zakona. Predlagana omejitev kinetične energije izstrelka na ustju cevi po mnenju stroke predstavlja tisto spodnjo mejo moči orožja, ki še ne omogoča smrtonosnih strelnih poškodb, ki so se v praksi že dogodile. Poostreni pogoji pri nabavi zračnega orožja, ki presega hitrost izstrelka nad 200 m na sekundo, ne morejo negativno vplivati na strelski šport v Sloveniji. V strelskem športu olimpijske in neolimpijske discipline, biatlon in tako dalje se uporablja vrsta dolgocevnega in kratkocevnega strelnega orožja, pri katerih so omejitve moči strožje, kot pa je predlagana omejitev za zračno orožje. Po zagotovilih Strelske zveze Slovenije se v vseh športnih disciplinah pri streljanju z zračnim orožjem dejansko uporablja orožje do največje hitrosti izstrelkov 180 metrov na sekundo. S tem se ne omejuje športno strelstvo pri nas, saj športni strelci že sedaj posedujejo orožje na podlagi orožnega lista, dovoljenja za posest ali priglasitvenega lista. Zračnega orožja z večjo močjo, kot je določena v 2. členu predloga zakona, tudi ne prepoveduje, zahteva le, da se takšno orožje evidentira, imetniki pa zaradi navedenih utemeljitvenih razlogov morajo izpolnjevati določene pogoje za posedovanje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Čepič v imenu Poslanske skupine SD.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o orožju lahko razdelimo v tri sklope. Prvi sklop so tista določila, ki pomenijo uskladitev zakona o orožju z direktivo Evropske unije, številka 2008/51, ki natančneje na področju celotne Evrope ureja nadzor, nabavo in posedovanje orožja, določa seznam prepovedanega orožja, kako mora biti označeno novo orožje, opredeljuje, kaj je nedovoljena trgovina in proizvodnja z orožjem in strelivom.
Drugi sklop je dopolnilni in je namenjen za nadzor nad izvajanjem zakona in izvajanju določb zakona o orožju z drugo slovensko zakonodajo, ki je bila sprejeta po zadnji spremembi zakona o orožju ter odpravi določenih nejasnosti, ki so se pojavile pri izvajanju zakona o orožju. Ter tretji sklop, ki ponovno omogoča pridobitev ustrezne orožne listine posameznikom, ki posedujejo orožje brez ustreznih listin.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo takšno spremembo zakona podprla. Ne bomo pa podprli amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ponovno vlaga amandma, o katerem smo na seji Odbora za notranjo politiko že razpravljali in ga po razpravi tudi zavrnili z obrazložitvijo, da je to občutljivo strokovno vprašanje in je takšno orožje, čeprav namenjeno predvsem športu, lahko tudi
45
nevarno. Zračno orožje, ki na ustju strelne cevi dosega kinetično moč več kot 20 džulov in hitrost izstrelka več kot 200 metrov na sekundo, je nevarno in bi v nešportnih namenih lahko povzročilo hude telesne poškodbe. Če je temeljno načelo zakona registracija, sledljivost in promet z orožjem, ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za orožje, ki je v osnovi namenjeno športu. S takšno opredelitvijo nadzora nad prometom z orožjem, tudi športnega orožja, v ničemer ne onemogočamo razvoja strelskega športa. Vsako orožje, tudi zračne puške, ki jih imajo ljudje za svojo zabavo, so lahko nevarne. Lahko se zgodijo tudi nesreče. Zračno orožje z večjo potisno močjo in posledično večjimi hitrosti pa toliko bolj. Slovenska zakonodaja dokaj enostavno določa pridobitev ustreznih listin, ki dovoljujejo nošenje in posest orožja, še posebno takrat, ko je to orožje namenjeno športu oziroma lovu. Za imetnike športnega orožja s potisno močjo 20 džulov pa je v 39. členu zakona o spremembah ustrezno rešeno pridobivanje ustreznih listin. Zakon nekoliko natančneje zahteva od trgovca z orožjem vodenje ustreznih evidenc, vzpostavljenih in vzdrževanih v centralnem registru, in s tem pooblaščenim organom možen dostop do teh evidenc, ki bi se naj uredile do leta 2014.
S spremembo zakona o orožju predlagatelj zakona že tretjič omogoča posameznikom, ki posedujejo orožje brez ustreznih listin, brez kazni le-to orožje legalizirati in pridobiti ustrezne listine. Upajmo, da bodo imetniki takšnega orožje to sprejeli in si pridobili ustrezne listine in s tem seveda omogočili tudi ustrezen nadzor nad tem orožjem.
Kot rečeno, Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog sprememb zakona o orožju podprla. Predlaganih amandmajev pa ne bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Branko Grims v imenu Poslanske skupine SDS.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Vsem zbranim prav lep pozdrav. Postavljam vprašanje, ki se je postavljalo cel čas na zadnji seji Odbora za notranjo politiko: Kaj za božjo voljo se vam je pa zameril slovenski šport, tudi tisti, ki dosega največje uspehe? Samo odgovor na to vprašanje bi želeli. Na seji ga namreč nismo dobili. Na seji smo na predlog SDS, ki je bil tokrat uspešen, ker mu je en del koalicije prisluhnil, črtali priglasitve vseh kolektivnih športov, celo za tretjo in za drugo ligo. In sedaj je bil ta zakon v taki obliki potem tudi potrjen. To pomeni, da se je izognilo izjemno škodljivemu položaju. Namreč, ko bi za športe, ko veste, da tekmujejo, po domače rečeno, otroci na nivoju vasi med seboj, povzročili posledice, ki potegnile za seboj veliko formalnega dela in tudi veliko stroškov. In amandma SDS; ki je bil sprejet, je to preprečil, in vsem, ki ste glasovali za tisti amandma, bi se iskreno zahvalil. Prosil bi vas, da bi prisluhnili v imenu slovenskega športa še enkrat argumentaciji, ki je bila dana,
46
ko gre za vprašanje te meje, ki je očitno za vas tako sporna. Opozoril bi vas, da cela ta zgodba temelji na dveh velikih neresnicah, da ne bom uporabil kakšnega hujšega izraza, ki sta bili danes z vladne strani.
Prvič, da gre zgolj za usklajevanje z evropsko direktivo. Evropska direktiva vprašanja meje pri zračnem orožju sploh ne ureja. Tako to že v osnovi ne drži. Tisto, kar je bolj zanimivo in kar vas bo zagotovo tudi zanimalo, saj je tudi v funkciji parlamentarnega nadzora nad delom Vlade, je pa naslednje. Ključna izjava, ki vas je očitno vse prepričala, je bila s strani državnega sekretarja na seji Odbora za notranjo politiko naslednja: "...glede tega smo se usklajevali s Strelsko zvezo" in kasneje potem še enkrat trditev: "Zakon je bil v celoti usklajen s Strelsko zvezo Slovenije.". Tukaj imam magnetogram, če kdo želi, lahko te izjave preveri. Zagotovo pa jih tudi nihče ne bo zanikal, saj ste bili vsi zraven na seji.
Po drugi strani pa imam nekaj, kar so mi ravnokar posredovali s strani Strelskega društva Gorjanci, in sicer so oni že pred časom, pred dnevi naslovili na Strelsko zvezo protest, da se s predlaganimi spremembami ne strinjajo in prosijo, da jim pojasni, kako je s to trditvijo, da je bilo to v celoti vse usklajeno s Strelsko zvezo Slovenijo. In kaj je odgovor gospoda Jožeta Ribiča, pardon, sekretarja Strelske zveze Slovenije Sava Strmoleta, citiram samo prvi stavek: "Sprememb zakona o orožju Strelska zveza Slovenije ni usklajevala s predlagateljem." Gospe in gospodje. Zdaj pa, dobro jutro! To se pravi, da trditev, ki je bila ključna, v tem delu ne drži. Lahko da je bilo nekaj posameznih telefonskih klicev in pogovorov, ampak to ni formalno usklajevanje med klubi in Strelsko zvezo in Strelsko zvezo kot celoto z ministrstvom. Zakaj v resnici je ta meja sploh aktualna? Ker pri večini strelskih športov, ki jih imamo v Sloveniji, in pri katerem bi vas spomnil, da Slovenija dosega izjemne uspehe tudi na svetovni ravni, zadošča hitrost izstrelka okrog 200 metrov v sekundi, ki je pravzaprav tudi zajeta v tem zakonu. So pa discipline, in to tudi olimpijske discipline, kot je recimo field target oziroma field .../Nerazumljivo./, kjer se uporablja zračno orožje, ki je malenkost močnejše, ne gre za ne vem kakšno veliko razliko, da ne bi kdo to zamešal z nekaterimi podatki, s katerimi ste operirali, vendar gre za vprašanje streljanja do razdalje približno 50 metrov, kar zahteva zračno orožje moči 36 joulov. In samo to smo mi predlagali, da bi se vključilo v zakon, da bi se ta meja spremenila. Vsi veste, da tisti, ki bodo izven te meje oziroma preko te meje, kjerkoli bo že postavljena, bodo pač morali izpolniti določene pogoje, delati izpite, ne vem kaj še vse bo, glede na zakon, to potegnilo za seboj. In seveda to v praksi pomeni, da se mladi za to ne bodo več odločali. Gre za vprašanje športa, ne gre za ne vem kaj drugega. In če ni mase v nekem športu, potem iz tega tudi kvalitete več ne bo. In zaradi tega so seveda ti športni klubi
47
ogorčeni in prosijo, naj se ne uniči neka disciplina, ki je šele v nastajanju, vendar ima nekaj zelo prizadevnih ljudi in tudi dobrih kadrov, in da se ta meja ustrezno premakne. Kako pa je sicer v Sloveniji z izvajanjem tega zakona, pa morda kasneje, ker sedajle čas žal ne dopušča tega več v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Franci Kek v imenu Poslanske skupine Zares.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Spoštovani! Pri predlogu sprememb in dopolnitev zakona, ki je pred nami, gre predvsem za prenos evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo, in sicer za prenos direktive Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o spremembah direktive sveta o nadzoru nabave in posredovanja orožja. Ta natančneje določa seznam prepovedanega orožja, kako mora biti označeno novo orožje. Prav tako opredeljuje, kaj se šteje za nedovoljeno trgovino in proizvodnjo z orožjem. Med prepovedano orožje je uvrščeno orožje, izdelano iz kateregakoli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb. Nadalje je natančno določeno, kako mora biti označeno novo izdelano orožje oziroma kateri podatki se morajo nahajati na orožju oziroma na njihovih bistvenih sestavnih delih. Prav tako sta opredeljena pojma nedovoljene proizvodnje in trgovine z orožjem.
S predlogom zakona se ustvarja pravna podlaga za vzpostavitev računalniških evidenc pri trgovcih z orožjem in strelivom in centralne evidence vodenja pri pristojnem ministrstvu.
Nadalje, predvideva se ponovna možnost za legalizacijo orožja, ki ga posamezniki posredujejo brez ustreznih listin, in sicer je določen rok za vložitev vloge za pridobitev ustrezne orožne listine omejen na tri mesece po uveljavitvi zakona. V Poslanski skupini Zares bomo zakon podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. 10. 2009.
Amandma k 13. členu in prvi amandma k 39. členu. Amandmaja sta vsebinsko povezana. Ker sta amandmaja povezana, dajem v razpravo 13. člen in amandma Poslanske skupine SDS k 13. členu ter 39. členu in prvi amandma Poslanske skupine SDS k 39. členu. Prijava prosim!
Gospod mag. Grims, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Bom kar nadaljeval tam, kjer sem končal. Zanimivo, da ni nobene reakcije. V normalnem svetu je, če se ugotovi, da nekaj, neka trditev ni bila resnična ali v celoti neresnična, je to po navadi potem vprašanje
48
interpelacije zoper ministra. V Sloveniji očitno tega ne bo. Mislim pa, da tudi to ni zraslo na zelniku državnega sekretarja, ker smo vsi bili na seji, smo videli, da je tam sedel zraven gospod Vučko in da je v bistvu on sugeriral verjetno vse te trditve, ki so bile neresnične.
Jaz vas vprašam, zakaj z neresnicami izpodkopavate slovenski šport. Samo za to gre. Gre za vprašanje športnikov. Ne govorimo o tistem, ker je orožje res nekoliko večje moči, čeprav se tudi s tem, o tem sem trdno prepričan, pretirava. Za tiste, ki morda menite drugače, nekaj primerjav.
Izstrelek iz revolverja 500 Smith and Wesson, ki se uporablja tudi za lov, ima energije okoli 3.000 džulov. Najmočnejši izstrelek iz zračne puške, ki sploh obstaja na svetu, je nekje okoli 200 džulov. To se pravi, ne dosega niti desetine te moči. Potem o izstrelkih, o katerih govorimo, ki se uporabljajo izključno za šport, so pa nivoja še desetkrat nižje. To se pravi tam nekje okoli 36 džulov in je to popolnoma neprimerljivo med seboj. Neprimerljive so tudi razdalje. S kvalitetno lovsko puško lahko vi streljate največ 100 metrov daleč, izjemoma tja do kilometra. Z najboljšo zračno puško največje moči pa ne morete učinkovito streljati več kot 50, 60 metrov daleč, ker potem pač ne zadeneš z njo ničesar. To povedo vsi športniki, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, in nimam razloga, da jim ne bi verjel.
Gre samo za vprašanje, zakaj se pod krinko večje varnosti tukaj uničuje ena nova nastajajoča strelska zvrst, ki je celo olimpijska disciplina. To me sprašujejo v klubih, to so me vprašali že kolegi iz Šenčurja, to sem sprožil na odboru, a nisem dobil odgovora. Odgovor je bil, da je vse 100% usklajeno s Strelsko zvezo. Potem sem to klubom povedal, vsem, ki so me kontaktirali. Nekateri so se obrnili na Strelsko zvezo. Odgovor Strelske zveze sem vam prebral. Mogoče je bil kakšen telefon, kdo je koga vprašal, kaj o tem misli, ni pa bilo nekega formalnega usklajevanja, še najmanj pa s klubi, ki nove discipline razvijajo. In ti so prepričani, da to pomeni zaton tistih disciplin, ne glede na to, da gre celo za olimpijske discipline.
Kar se tiče nesreč. Vsekakor je naš skupni cilj, da je ravnanje z orožjem čim bolj podrejeno določenim pravilom varnosti, vendar vas opozarjam, da se s tem močno manipulira. Naj povem nekaj primerov, ki sem jih sam doživel in lahko o njih pričam kjerkoli, če bo potrebno. Recimo pred časom sem na Beli krajini, kjer se pogosto nahajam, ker imam od tam ženo, sredi belega dne ob glavni cesti srečal človeka, ki je imel v rokah kalašnikovko, preverjal, če je nabita in potem med tekom odšel v naselje. Kasneje, ko sem prišel v Črnomelj, sem ustavil, ker je bila tam ena policijska patrola, sem jim povedal, kaj sem videl, pa so me samo vprašali: "A to je bilo pri tistem in tistem naselju?" Sem rekel: "Tam, ja". So rekli, veste, potem pa mi ne bomo čisto nič naredili. Halo! In očitno je šlo za neprijavljeno ognjeno orožje. Ampak to je šlo za
49
avtomatsko, ognjeno orožje, vojaške moči, ki je popolnoma neprimerljivo s tem, o čemer mi danes govorimo.
Drug primer. V Sloveniji je očitno dejansko premalo nadzora nad tistimi, ki to ognjeno orožje, ki predstavlja dejansko nevarnost, imajo. Vsi veste, da je pred leti en bivši oficir JLA naredil hud zločin v Ljubljani, čeprav so menda vsi vedeli, da ima človek probleme z alkoholom, pa še s čim drugim in da gre za človeka, ki za slovensko državo ni bil ravno lojalen v času njene osamosvojitve. Pa je imel doma vojaško ognjeno orožje in ga je zlorabil. Legalno ga je imel, kolikor je meni znano.
Drug tak primer je bil nedavno primer v Ljubljani, ko je tudi nekdo, za katerega je vsa okolica vedela, da ima težave z alkoholom, lahko povsem legalno posedoval pištolo. V tem primeru pa gre za športnike, ki jim odrekate možnost, da bi pač razvijali eno disciplino z zračnim orožjem, neprimerljivo manjše moči. S tem, da se velikanska večina zlorab zgodi v resnici s kratkocevnim ogrnjenim orožjem. In to velika večina, velikanska večina teh zlorab je vezana na nelegalno orožje. To je tudi treba zelo jasno povedati. Nek strah, pa tudi neko skrbno skrb, vsaj za to, da so ljudje bolj varni, smo zagotovo vsi še kako prepričani in ljudje imajo do tega vso pravico. Vsak od nas, ki ima otroke, tudi jaz jih imam, je zagotovo prvi zainteresiran, da so njegovi otroci varni. Ampak te stvari je vendar treba postaviti razumno. Ob tem samo morda en predlog vsem, pa iz katerekoli oblasti, sedanje ali bodoče, ki bo zanesljivo drugačna, kot je sedanja, en predlog, da bi se vprašanje orožja dejansko uskladilo na evropski ravni v celoti. Morate vedeti, da so zdaj v Evropski uniji neverjetne razlike, v naši zakonodaji pa tudi izjemne neumnosti. Mi smo, kolikor je meni znano, edini na svetu, ki imamo v istem členu pod isto prepovedjo večji žepni nožek in večcevni vojaški metalec raket. To pri nas spada pod absolutno prepoved. Tega, kolikor je meni znano, nima nobena država. Po drugi strani so v EU take razlike, da imate v kakšni državi popolnoma prosto prodajo določenih vrst ognjenega dolgocevnega orožja, ampak čisto prosto, pa je Schengen, in greš lahko tja, kupiš in pripelješ sem, samo potem si tu v prekršku, če seveda to najdejo. Po drugi strani se pa pri nas tako drastično sedaj posega celo v pravico do zračnih orožij, celo tistih minimalnih, ki so namenjena zgolj in izključno športu. Po drugi strani glede na to, da je to že kolega Jelinčič načel, kot zanimivost, da v Franciji država, kolikor je meni znano, subvencionira nakup dušilcev in razbijalcev zvoka za katerokoli zvrst, tudi ognjenega orožja. Pri nas se to v celoti prepoveduje. Zakaj? Ker njim je prvi cilj, ki mu dajejo prednost, da ti ljudje pri uporabi čim manj motijo okolico, da ne delajo pretiranega hrupa ne v naravi. In še manj tisti, ki se s tem ukvarjajo športno, da motijo okolico pri opravljanju svoje dejavnosti. In država subvencionira, še enkrat ponavljam, ne samo dovoljuje nakup raznih dušilcev in
50
razvijalcev zvoka. Pri nas se to v celoti prepoveduje, čeprav bi tiste, ki so zgolj in izključno za uporabo na določenih vrstah zračnega orožja, po moje mirno lahko dovolili. Ker gre samo za vprašanje, kdo bo komu šel na živce in je spet vprašanje potem športnikov in tega, čemu so izpostavljeni in koliko se za tisto odločajo.
Trdno sem prepričan, da je prvi cilj, ki bi moral biti v tej državi, da se čim bolj razvija in podpira slovenski šport, ob upoštevanju vseh varnostnih vidikov, ki so na razpolago. Ampak to pomeni, ko govorimo o varnostnih vidikih, da se stvari postavljajo razumno. V praksi tako določilo ne bo pomenilo, da tisti mulci, ki bi eventualno zlorabili kakšno zračno orožje, do njega ne bodo mogli priti. Kje pa!? Vam povem, kaj je bistvo zgodbe? V Avstriji, v prvi sosedi, ali pa Hrvaški, ki bo v kratkem verjetno članica EU, je prodaja zračnega orožja brez kakršnihkoli omejitev, tako kot je bilo to do sedaj v Sloveniji. To se pravi, vse kar bo, samo kdor bo do tega res hotel priti, se bo zapeljal čez mejo, to pripeljal sem in konec zgodbe. Edino, kar bo posledica, bo pa posledica za šport, ker ste ta dogaja javno. Tam pa je, seveda ti ne moreš s skrito puško priti na strelišče in tekmovati z njo. Moraš imeti zanjo legalna dovoljenja. To pomeni, da samo njih boste v resnici prizadeli z nerealno mejo, ki je napačno postavljena in ki v tem delu ni bila usklajena s Strelsko zvezo Slovenije, vsaj ne v celoti, še enkrat povem, nek telefonski klic ali pa kaj takšnega ne pomeni, da je bilo to usklajeno znotraj Strelske zveze, med klubi, kaj šele na uradnem nivoju z Vlado. O tem ta dopis, ki ga še enkrat citiram, jasno priča, podpisan je sekretar Strelske zveze Slovenije: "Sprememb Zakona o orožju Strelska zveza Slovenije ni usklajevala s predlagateljem." To je tisto, o čemer mi danes govorimo. In če postavimo na prvo mesto varnost in zaščito vsega, je to treba postaviti racionalno, to se pravi dovoliti tisto, kar je očitno v korist slovenskemu športu, ker je tudi z varnostnega vidika zagotovo bolje, da se naši otroci ukvarjajo s športom - in tudi v strelskem športu, še enkrat poudarjam, dosegamo svetovne uspehe, izjemne svetovne uspehe, glede na velikost takšne države - kot pa da se otroci ukvarjajo s čim drugim in izgubljajo svoj čas in mladostno energijo ter svoje izjemne sposobnosti za stvari, ki potem vodijo čisto nekam drugam. To je prvo.
Drugo, kar bi moralo biti skupen cilj, pa je, da če se že vzpostavlja evidenca, da naj bo evidenca povezana s čim manj dodatnimi stroški, beri z nič stroški, in čim manj dodatnimi sitnostmi. Zato smo tudi predlagali popolno olajšavo pri tistih, ki prijavo opravijo, da to ni povezano z dodatnimi stroški, niti potem s kakršnimikoli dodatnimi obveznostmi, da bi morali za to delati neke izpite, hoditi na zdravniške preglede in podobno, in da to nedvoumno piše v samem zakonu. Del tega ste sicer potem že potrdili, tako da tudi za tisti del lahko samo izrečem hvala, kajti tukaj gre pa v imenu
51
varnosti. Če hočemo, da je seznam popoln, potem ne sme za sabo potegniti tovrstnih težav. Če pa seznam ni popoln, pa ne služi ničemur, je pa potem njegova vzpostavitev navidezna, ker se večina temu enostavno izogne in potem je to samemu sebi namen in pa tisti birokraciji, ki bo za te namen dodatno vzpostavljena in za to porabila tudi javna sredstva. Zato ne bo čisto nič več varnosti. Varnost bo, če bo ta seznam čim bolj popoln, potem bo sploh ta namen dosežen.
To je bil tudi predlog, ki je zajet v amandmajih poslanske skupine SDS. In ne zaradi drugega, ampak zaradi slovenskega športa vas prosim, da ta dva predloga, ki sta minimalna in sta tudi v korist varnosti, tudi v korist športa, tudi v korist slovenske mladine, vsekakor podprete.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod državni sekretar mag. Klemenčič. Prosim.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa za besedo. Zgolj na kratko. Mislim, da je tudi prav, tudi mene je presenetilo to sporočilo okrog Strelske zveze. Sam sicer vem, da je bila zadeva usklajevana s Strelsko zvezo ali formalno ali neformalno, pa ne vem. Rečeno mi je bilo, da formalno. Ampak to bomo preverili.
To ne spreminja nekaterih drugih dejstev, ki bi jih rad povedal, da ne vztrajamo na travmatičnosti dogodka tega zakona, ki ubija strelski šport. Treba je vedeti nekaj. Ta zakon ne posega v tiste športne discipline, kjer smo izrazito odlični, drži, kjer ne gre za zračno orožje in ne posega v večino tistih disciplin, kjer smo tudi odlični in gre za zračno orožje v disciplinah, ki dosegajo hitrost izstrelka pod 180 metrov na sekundo oziroma pod močjo 20 džulov. Moram reči, berem to, ker se po mojem toliko spoznam na to kot vi, če sva iskrena. Omejuje pa določeno zračno orožje nad določeno močjo in hitrostjo, ki, če prav razumem, je dejansko tudi športna disciplina, ki pa se razvija. V ničemer te discipline ne omejujemo, ne prepovedujemo, da bi se tako orožje prodajalo ali posedovalo, ampak ga je potrebno evidentirati. Kakšni so postopki evidentiranja in kakšni so stroški? Strošek je treba plačati, upravno takso in priglasitveni list. To danes stane 18,99 evra. Jaz vem, da to ni denar kar za "stran metat", se strinjam, ampak je pa tudi dejstvo, da to ni tak množičen šport in kdor lahko kupi tako puško, ki mimogrede niso to puške, ki jih kupuješ kar tako, ker ne gre za tiste navadne zračne puške, ki jih imajo mulci, ampak za močnejše zračne puške, imaš verjetno potem tudi 18,99 evra. Ampak to niti ni pomembno. Mi smo potem, ker poskušamo biti razumni, in to smo pokazali pri Zakonu o javnih zbiranjih, kjer smo v končni fazi podprli tisti amandma, ki ste ga vi, tudi ko sem se vrnil s tega odbora, kjer se vi to predlagali, smo še enkrat zahtevali od policije, naj dajo poročilo o tem, koliko poškodb, koliko ogrožanj je bilo s tovrstnim orožjem. In naj se sliši še tako
52
smešno, poleg smrti, ki je lahko tudi še pod vprašajem, osebe, imamo več poškodb živali, med drugim konji. Trije konji so bili v zadnjim mesecih s tovrstnim orožjem tako poškodovani, da sta morala biti dva potem usmrčena. Še enkrat, gre za resno nevarno orožje. In še to. Lahko se bo kupilo v Avstriji, marsikaj se lahko kupi v Avstriji, pa se čez prinese. In se strinjam, strelska zakonodaja v Evropi ni urejena in ni poenotena. Rad pa bi poudaril nekaj. Republika Češka in Severna Irska sta strelski velesili tudi v zračnem orožju. Obe prepovedujete oziroma ne prepovedujeta, ampak regulirata prodajo in posedovanje zračnega orožja nad 16 joulov. Se pravi, v bistvu vsake malo bolj resne zračne puške. Nismo se spomnili nekaj kar tako na pamet, skušali smo iti na tisti minimum, da še vedno dobimo večino športov noter, predvsem pa na tisti minimum, kjer v praksi policija zaznava na nek način največ poškodb.
To je vse z naše strani.
Za Strelsko zvezo pa obljubim, da bom preveril, vendar to vsebinskih argumentov ne spremeni.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Sajovic, imate besedo.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa.
Tukaj smo videli pravi primer zgodbe, kako narediš iz muhe slona, in da so nekateri, ki se na stvari bolj slabo spoznajo, udarili krepko mimo. Jaz moram reči, glede na to, da sem sam dal skozi nekaj sto tekem z zračnim orožjem, da takšna prepoved, kot je ta, športa v Sloveniji v ničemer ne ogroža. Gospod Rajmond Debevec tekmuje z malokalibrsko puško, za katero imajo v njegovi strelski družini, in tudi on, vse konkretne dokumente in papirje. In ker potreba po teh dokumentih v Sloveniji obstaja že 30 let, ni bil strelski šport z malokalibrsko puška, v katerem Slovenci dosegamo izjemne rezultate, v ničemer ogrožen in v ničemer prizadet. Kar se tiče 99% vseh strelskih tekem in vsega zračnega orožja v Sloveniji, se seveda opravlja in se bo še naprej opravljal z zračnimi puškami, za katere ni treba niti najmanjše dovoljenje, ker nimajo ustrezne moči. Zračne puške, o katerih pa govorimo danes, pa z lahkoto usmrtijo, bom rekel, muco, in moram reči, da kot veterinar z dolgoletno 22-letno prakso sem se s streli s takšnim orožjem, ne te moči, navadne moči, v praksi velikokrat srečal. Posledice so zagotovo hude, marsikdaj pa tudi usodne. Najbrž ste prebrali, da so določene osebe z drugimi težavami z orožjem te moči naredile samomor. In če mi silimo otroka pri sedmih letih, da naredi izpit iz cestnoprometnih predpisov za vožnjo normalnega kolesa, potem je seveda logično in normalno, da je za orožje takšne moči potrebno neko predznanje in neko zagotovilo, da bo oseba, ki to orožja uporablja, zrela, odgovorna in da ima o uporabi tega orožja določeno znanje. In samo za to gre. Zadeve so zelo
53
enostavne. To, kar se pa danes dela, da bo slovenski strelski šport s tem ogrožen in tako naprej, poslušajte, to je pa nesmisel. Saj tudi otroci v osnovni šoli, ko gredo na tečaj, ko gredo na izpit, za to plačajo tistih nekaj evrov takse. Saj mi tega orožja ne prepovedujemo, v ničemer ga ne prepovedujemo, kdor hoče s tem streljati, naj strelja še naprej, zahtevamo pa, da ima določeno znanje in izobrazbo. In zdaj smo iz nepomembne zgodbice, ki povečuje varnost naših občank in občanov, naredili prvovrsten politični problem, ki obstaja v glavah tistih, ki skušajo vsako stvar, ki se predlaga z dobrim namenom, zadevo postaviti na glavo. Tudi to je bil očitek, da bodo pa zdaj ljudje hodili pa po takšne puške v Avstrijo. Ja, četudi hodijo v Avstrijo, potem jo je v Sloveniji še vedno treba priglasiti. Ali to kaj pomeni? Potem pa zavzemanje za dušilce. Ja, očitno najbrž so nekateri, ki o tem govorijo, tudi vojaški rok odslužili nekje drugje ali morebiti pri tistih mirovnikih in pacifistih. Ampak zagovarjati legalizacijo dušilcev, ja, poslušajte ljudje, to je izven zdrave pameti. Točno se ve, zakaj se orožje, ki ima dušilec, v takšne namene ne sme uporabljati. In to, kar danes poslušamo, je enostavno grozljivo. Ko se politik znajde v vlogi strokovnjaka za orožje in misli, da vse ve. Sem pa prepričan, da če bi mu na 10 metrov postavili neko primerno tarčo, da bi imel z njo velike težave. Moram reči tisti opoziciji, ki to danes zagovarjate, da ste to tarčo v prvem koraku že močno zgrešili.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani!
No, čisto tako enostavno ni, ko sem poslušal predgovornika. Tudi on je politik, pa se postavlja v vlogo strokovnjaka, ki ima drugačno razmišljanje, ampak tudi misli, da je strokovnjak za to, ker drugim oporeka njihovo razmišljanje. Veste, varnost je sicer res pomembna, s tem tudi jaz soglašam. Tu ni nobene dileme. Vendar pa se tudi jaz bojim, da nekdo dela ravno na tej bazi iz muhe slona. Pa bom najprej malo karikiral. Jaz še nisem slišal, da bi kdo z zračno puško vdrl v banko in zahteval denar od blagajnika. Mislim, da še tudi nisem slišal, da je nekdo ali po nesreči ali namerno koga ustrelil z zračno puško.
Pa gremo zdaj bolj na resne zadeve. Toliko govorimo o teh famoznih džulih, ali 20 ali 30. V bistvu sploh ne vemo, kakšna energija je to. Tako približno. Pa nobenega ne podcenjujem. Sam sem sicer iz take stroke, kjer o džulih recimo še nekaj vem, si ne domišljam, da vse poznam.
Kar se pa orožja tiče, bi pa rekel sledeče. Pri orožju 20 ali pa 36 džulov res ni velika energija. Kar poglejte najprej obliko izstrelka. Oblika izstrelka pri zračnem orožju je prav, lahko bi rekel, smešna in v nasprotju s principi tehnike. To je taka oblika, ki mora zavirati. Da izstrelek leti, ima
54
zaslugo to, ker je na začetku velika hitrost. Ampak zelo hitro se ustavi. Vemo, da kinetična energija pada s kvadratom hitrosti. Ker je pa oblika metka taka, da enostavno zavira, da je trenje veliko, zato domet ni dolg. Zato se pogovarjamo o maksimalno petdesetih metrih, ampak to je že nek skrajni domet. Strelja se, na koliko? Na 10 metrov pri zračnem orožju. Vsaj v tistem začetnem delu je 10 metrov že velika razdalja. Normalna je tista, pri kateri se lahko dosegajo že neki rezultati. Pa že tam je treba upoštevati padec hitrosti in kinetične energije. Pa ostanimo pri tej zadevi tolmačenja kinetične energije. Tista orožja, ki imajo desetkrat večjo energijo, tisti izstrelki imajo popolnoma drugačno obliko. Tam pa je oblika aerodinamična, če hočete, da ne zavira, po domače povedano, ker je koničasta oblika. Pri zračnem orožju pa je oblika drugačna, je pa topa in sam osebno sem prepričan in tudi v stranki smo vsi prepričani, da nekdo želi iz strahu pred nevarnostjo, se pravi zaradi varnosti narediti biznis, pa naj stane kolikor hoče. In tu sem želel povedati, da nekdo dela tega strahu iz muhe slona. In dejstvo je, da kjerkoli pretiravamo, to ni dobro. Predvsem pa bi pritrdil športnikom, da če bomo zopet na nekem področju začeli z administrativnimi ukrepi, da bo nekdo iz tega delal biznis, da bodo potrebni izpiti, licenca, dovoljenja in potem seveda administracija, bo to samo podražilo šport. Pa nam je to všeč ali ne. Nekdo je omenil, da ima Rajmond Debevec neko čisto drugačno puško, zato ima vsa dovoljenja. Ja, res je. Samo veste, tisti mulci, ki želijo recimo streljati z zračno puško popolnoma pod nadzorom, ne dobijo takšne puške takoj, kot jo ima Rajmond Debevec, ampak tisto čisto osnovno, ki je še pod to mejo. To tudi soglašam. Ampak ko bo to mejo dosegel, bo pa prišel na tisto področje, na katerem ravno sedaj dajemo te omejitve.
Se pravi, bo moral imeti, ne vem, kakšne izpite. Izpite bo lahko dosegel pri določeni starosti. Zato bodo potrebna zopet določena finančna sredstva, kjer bo potrebno neko soglasje, pa bo moral iti k nekemu birokratu, pa gledam to v pozitivnem smislu, ker birokrat bo moral svoje posle opravljati in se bo zadeva se vlekla in bo draga.
Želel bi vas pa opozoriti, da na strelskem področju imamo Slovenci velike uspehe. Zopet se vračam na to, kar sem ravnokar povedal, da Rajmond Debevec ne postaneš takoj s to puško, kot jo ima Rajmond Debevec, ampak s tisto nižje kvalitete, bolj enostavne, z nižjo kinetično energijo, ki ji ravno mi sedaj uvajamo omejitve. To imejmo pred očmi.
Kar bi želel še povedati, je naslednje. Ko govorimo o športu, ni nepomembno in je v zadnjem času vedno bolj v ospredju, žal, da nam na tem področju ravno ne cveti vse tako, kot bi si želeli. Še na področju, ki smo ga tako rekoč osvojili, kjer imamo športnike z velikimi uspehi, imajo ti težave zaradi financ. Mi bomo pa sedaj uvedli še dodatne administrativne ukrepe, dodatne zavore, kar bo še podražilo šport, v tem primeru strelski šport, da bo še manj športnikov
55
in še manj zainteresirani bodo, ker bodo imeli še kup nepotrebnih birokratskih ovir? Da ne govorim o tistih mladih nadarjenih, ki bodo vso to pot morali dati skozi. In bodo naleteli na to. Kaj bo zadnja ovira? Denar zopet. Če se svetovni prvaki odpovedujejo nadaljnji karieri zaradi denarja, ker morajo skrbeti za eksistenco, kako se bo potem nek mlajši, ki je pripravljen delati pod nadzorom, pa mu bomo onemogočili. Kaj bo naredil? Verjetno se bo vključil v kakšno družbo, ki ni kontrolirana. Nam bo to bolj všeč? Seveda tam ne bo treba nič plačati, verjetno ne bo noben birokrat nič zaslužil. Takšna otroška duša bo verjetno odšla svojo pot in bo izgubljena mogoče za vedno.
Ni problem orožje, ki je registrirano, ni to problem. Problem je to, kar je že kolega Grims dejal, problem je v legalnosti ali nelegalnosti tega orožja. Če imamo mi orožje, ki ni prijavljeno, ker bomo potrebovali cel kup nekih dokumentov, bomo ga pa lahko kupili na drugi strani meje, ki je nekoč obstajala, danes je pa ni več. Ker bomo imeli kup administrativnih težav, ga ne bomo prijavili. In bomo šli nekam v gozd in bomo streljali. Ljudje, kje pa živite, saj to se dogaja! Namesto da bi imeli pod kontrolo, bomo imeli pa tako. In vsaka takšna administracija me spominja na prohibicijo. Bili so tudi eni pametni pred 70-imi leti v Združenih državah, pa so hoteli alkohol prepovedati. Zelo dobra ideja. Samo žal, življenje gre svojo pot in verjetno toliko alkohola, kot so ga takrat iztočili v Združenih državah, ga niso nikoli, ne prej, ne kasneje pri istem številu prebivalcev. In so ugotovili, da to ne pelje nikamor, da je treba stvari imeti pod kontrolo. Če pa želiš imeti pod kontrolo, moraš imeti pa neke normalne pogoje, s katerimi to kontroliraš in s katerimi držiš stvari obvladljive. Kar nekaj predpisati, da bomo neke izpite, pa licence, pa nekaj podobnega, to verjetno ne pelje k temu. In o tem vam mi govorimo. Mi seveda nimamo nič proti, če se skrbi za varnost. Samo varnost ni samo to, da daš zakon, pa nekomu nekaj omejiš, pa mu daš še neke dajatve, ki jih mora pri tem prispevati. V tem je problem. In mislim, da primer, ki smo ga slišali, da imajo tudi ljudje doma arzenal orožja z izstrelkom, ki ima desetkrat višjo kinetično energijo, kot pa se tukaj pogovarjamo, pa je nelegalen, pa ni prijavljen, samo občasno gredo v gozd, pa malo streljajo ali pa še kaj hujšega, ker so pač določene sredine izvzete. Tam se pa ne sme posredovati. To je problem. Še enkrat vam povem, še nisem slišal, da bi kdo z zračno puško naredil kakšen vlom. Tega še nisem slišal, ker uporabljajo druge stvari. Bo pa prizadel zakon, o katerem se pogovarjamo, če ta amandma ne bo sprejet, izključno šport. Tisto, česar si ne želimo. Jaz ne trdim, da je zakonodajalec imel slab namen. Sploh ne. Verjetno ni imel. Ampak stvari se potem postavijo v tisto pravo luč, v realno okolje. Tam pa zadeve dobijo drugačno konotacijo. Jaz sem prepričan, da bo kdo verjetno tudi zaslužil pri tem, da je mogoče bila tudi
56
takšna ambicija. Vsekakor pa se s takšnim zakonom, s takšno omejitvijo pretirava. In tukaj se pa dejansko dela iz muhe slona.
Jaz podpiram oba naša amandmaja, ker menim, da varnost ne bo nič prizadeta, športniki pa bodo imeli bistveno manj težav. Sem pa takoj za strožji nadzor v okviru zakona, ki že velja. To pa. Naj se nadzira. Kako? Nisem jaz zakona pripravil, ampak po gozdu, kjer se strelja tudi na veliko. Ne samo lovsko, ko imajo lovci svoje vaje, tisto je druga stvar, ali pa svoja srečanja. Ko se strelja kar tako, brez lovskih družin in podobno. Tisto bi pa res bilo potrebno. Ampak tam je strelno orožje, kjer so izstrelki z desetkrat večjo kinetično energijo. Tisto pa je problem. Tisto nelegalno orožje. Legalno pa ni problem. In ne omogočati športa v tem smislu, da zapovedujemo neke stroge ukrepe, ki jih mogoče potem ne moremo niti izvajati. Tisti, ki pa uradno nastopa, športniki, ki pa uradno nastopajo, edino tisti pa bodo prizadeti. In zato seveda jaz želim, da bi oba amandmaja bila sprejeta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag. Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Ja, prosim, replika gospod mag. Sajovic. Oprostite! Izvolite.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Gospod Petan je omenil predhodnika. Vidim, da res mu moram določene stvari povedati, ker verjetno nas je v tem Državnem zboru mogoče pet, šest, ki imamo potrdilo in pa dovoljenja za uporabo kakšne od vrst orožja. Moram reči, da tole, kar ste danes povedali, je vse zgrešilo tarčo. Verjetno niste vedeli, da tudi v Sloveniji dobite cel kup municije za zračno orožje z ostro, špičasto konico. Verjetno kot poznavalec tega še niste slišali. Verjetno ne veste, da v okviru Strelske zveze Slovenije ni discipline, strelske discipline, ki bi uporabljala orožje z močjo 20 džulov ali da bi se dosegale in presegale hitrosti 180 metrov na sekundo. Take discipline v okviru Strelske zveze Slovenije ni. Lahko imajo kakšna društva kakšna svoja interna pravila, toda nihče od otrok, od strelcev s tem ne bo prizadet.
Naslednja zgodba. Kaj se v strelskih družinah dogodi, potem ko je to orožje po letu, dveh uporabljeno in iztrošeno. Tako orožje gre seveda v prosto prodajo. Tisto orožje, ki je kontrolirano, pa gre v normalno proceduro. In tako orožje bo po dveh, treh letih, ko bo obrabljeno, iz rok izkušenega šolanega strelca lahko prišlo v roke nepooblaščene osebe. Jaz moram reči, da v Liberalni demokraciji Slovenije, jaz osebno ne prevzemam odgovornosti za vse te možne nesreče, ki se bodo
57
zgodile. Potem pa še tak očitek, da se zračnim orožjem ropi ne delajo. Ropi se običajno delajo lahko tudi brez orožja, z dobrimi ključi, vitrihom ali pa še s kakšnim drugim orožjem. Enostavno to, kar danes govorimo, to gre proti varnosti slovenskih občank in občanov. In o zadevah, o katerih se pogovarjamo, je pač treba nekaj vedeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Grims, prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Glede na to, da se je gospod Sajovic opredelil za strokovnjaka za to področje, moram reči, da samo obžalujem, da so v slovenskem parlamentu tudi demagogi take vrste. Kaj je on storil? Jaz sem prej navedel kot primer neusklajenosti evropske zakonodaje, dejstvo popolnoma različne politike recimo na področju razbijalcev zvoka in dušilcev med Francijo in pa nekaterimi drugimi državami in primerjavo s tem, kar se sedaj tukaj počne. In naredil sem tudi zelo jasno razločnico med tistim, kar se uporablja za šport, in vsem drugim, gospod Sajovic. In seveda bi se to z nekaj dobre volje enostavno dalo urediti, ker so pač pritiski pri zračnih puškah povsem drugačni, kot so pri ognjenem orožju in se lahko nekatere stvari dovoli, nekatere pa se, jasno, prepove. Tiste, ki so namenjene za ognjeno orožje, zagotovo. Tukaj se zagotovo tudi vsi strinjamo. In žal mi je, da tako sprevračate besede, ker potem seveda normalna debata, ki bi bila v korist slovenskemu športu, enostavno ni več možna.
Kar se tiče prebojnosti. Tukaj bi samo opozoril na eno zelo zabavno primerjavo, pa upam, da ne bo zlorabljena za to, da bi slišal kakšno nadaljnje omejevanje. Če se enkrat začne s to demagogijo, koliko je prebojnosti, je treba vedeti dvoje. Prvič, tudi to, o čemer smo prej govorili. Tista orožja do 20 oziroma 36 joulov, to nima zveze s tistim, kar naj bi bilo poškodovalo celo konja in kaj podobnega, kar sva se z gospodom državnim sekretarjem takoj strinjala, ko je prišel do mene. On je govoril o zračnih orožjih velikega kalibra, ki imajo približno 10-krat ali 5-krat večjo energijo, kot je sploh ta del, o katerem mi danes razpravljamo. S tistim je dejansko verjetno možno eno žival resno poškodovati. S takšnimi majhnimi zagotovo ne. Okoliščine tiste nesrečne zgodbe, ki se je prej razvijala, so tako nenavadne, da ne bi o tem nadaljeval. Kdor želi, naj pove, kam si je ta človek tisto cev vtaknil, pa vam bo jasno, zakaj to tako govorim. Ampak o tem nočem tukaj govoriti. So pa med strelci zelo na široko znani ti podatki in so mi v tem času vse razložili, tako zelo točno vem, za kaj gre.
Naslednja stvar, ki jo je treba povedati, ko se govori o prebojnosti, zato sem tudi to omenil. Če se že govori o varnosti in možnosti lova na živali, kar je prej kot demagogijo zganjal gospod Sajovic, pa vas jaz vprašam, kje so tukaj enotna merila. Celo skozi vse znane zaščitne jopiče, z
58
izjemno tistih, ki imajo jeklene plošče noter, ampak vse druge pa, s kevlarjem vred, gre lepo navaden izstrelek iz olimpijskega loka, opremljen z ustrezno konico, ki je v prosti prodaji kjerkoli v Evropi in ki je tudi v ničemer ne omejujemo s tem zakonom. Da ne bo kdo razumel, da pozivam k temu. Ampak če se že to ureja, potem vam povem, da je to nekaj, kar je sploh smešno primerjati med seboj. To veste, da je bila v času vojne za Slovenijo prestreljena ena od stražarnic z lokom počez, popolnoma čez vse stene. Saj to si predstavljate, kakšno prebojno moč se ima, če se hoče in če se zna. Tukaj je tudi vprašanje znati. To isto velja tudi pri zračnem orožju, o katerem smo govorili, ker to je orožje, ki ga je treba posebej pripravljati. To ni kar nekaj, kar napneš in pokaš. Vsak zna dati naboj v ognjeno orožje in sprožiti. Ampak je to treba napumpati, to se dela pol ure, je peklensko naporno in potem je treba še pravilno znati manipulirati s to zadevo, da sploh lahko z njo kaj narediš. To zahteva že neko določeno predznanje. In zdaj ko smo pri predznanju, pridemo ko ključne zgodbe, o čemer sva se tudi prej strinjala z gospodom državnim sekretarjem, ki nas je v tem času zapustil. Jaz tudi osebno vprašam voditelja in pričakujem proceduralno pojasnilo, ali še izpolnjuje ta naša seja zdaj vse pogoje za nadaljevanje, ker ni nikakršnega predstavnika Vlade Republike Slovenije, ki bi sploh lahko sodeloval v teh razpravah. Strinjala sva se pa o teh zgodbah, ki se tičejo stroškov. Namreč on je res povedal, koliko stane sama prijava oziroma priglasitev. 20 evrov približno. V bistvu bi rekli zanemarljiv ... Ja, že, že. Samo točka, v katero se pa uvršča zdaj vsako zračno, tudi tisto, ki je namenjeno izključno športu in sega do 36 džulov, smo rekli, pa zahteva, da se izda priglasitveno dovoljenje, da imaš ti narejen še poseben izpit, katerega stroški poleg tega, da so časovno zelo zahtevni in so v okviru približno 200 evrov ali pa navzgor. Odvisno od tega, kje to delaš, pa kako. In potem je treba opraviti še posebne zdravniške preglede. Ne tiste za športnike, ampak posebne, ki so že spet skoraj še toliko dragi, kot je že sam izpit. Potem pa lahko začnete vi vse to seštevati in dobite stroške, ki so deset do dvajsetkrat večji od tiste vsote, ki jo je navedel gospod državni sekretar. In tega se bojijo športniki. Tega se najbolj bojijo. Saj nihče nima nič proti, če bi šlo samo za neko priglasitev, če ta ne bi bila povezana z dodatnimi stroški ali pa z nekim arbitriranjem. Celo nasprotno. Nekateri iz klubov so posebej opozorili, da se sprašujejo, če se že nekaj spreminja pri tem, zakaj se ne gre v smeri Nemčije. Veste, kako ima Nemčija to narejeno? So mi zelo lepo razložili. Oni imajo posebno dovoljenje, kjer pa nima nobene možnosti arbitriranja tisti iz notranjega ministrstva, ki ga izdaja, ampak se samo uporablja kot evidenca. In to dovoljenje je za vse močnejše zračne puške. Ampak pazite, tudi za vso malokalibrsko orožje, pa še za nekatere druge stvari. Se lepo izda in tam nihče ne posega in reče, ti tega ne smeš imeti. Se pa na ta način vzpostavi
59
ima evidenca in nobenih dodatnih stroškov ni. Tista priglasitev se lahko naredi kar preko inte rneta. Dolžan je to že tako ali tako storiti trgovec, dolžan je to sporočiti in vsako spremembo tudi lastnik, in to lepo normalno funkcionira. Brez dodatnih stroškov, brez dodatnih problemov. In sprašujem, zakaj hudiča v Sloveniji to ni možno? Zakaj je zdaj to treba vezati na neke nemogoče izpite, za katere, mimogrede, sploh nihče ni usposobljen. Je verjetno tisti, ki bi bil dolžan, kot recimo sedanji tekmovalec z zračnim orožjem, bolj usposobljen kot pa tisti, ki mu bo zdaj razlagal, kako je treba varno rokovati z orožjem. Ta ima pet let, pa pet let tekmuje, zdaj mu bo pa eden razlagal pa pamet solil, kako s tem varno ravnati. Pa dajte malo realno pogledati te stvari! Edini rezultat tega bo, da tisti, ki je lump, ki še vedno hoče biti lump, bo do tega zlahka prišel in to zlorabil in to bo vsaka zgodba. Tisti, ki pa se hoče ukvarjati s športom, bo imel pa en dodatni cirkus, pa dodatne stroške in vprašanje je, ali bo pri tem vztrajal. In vprašanje je, ali bodo tisti klubi, ki so začeli to razvijati, pri tem sploh še vztrajali. Nekaj bo zamrlo in bo žrtvovano v imenu neke kobajagi večje varnosti, ki je v resnici to ne bo prineslo. Kajti to, saj pravim, gre za dve popolnoma različni stvari. Že ko gre za zračno orožje, kot sem prej zelo jasno povedal. On je govoril prej, ko gre za živali, to so izstrelki, ki imajo 200 in več džulov energije. Tukaj govorimo o 36 džulih ali pa 20 džulih, to se pravi desetkrat nižji moči. Po drugi strani sem pa povedal, kaj je recimo z olimpijskim lokom mogoče narediti. Namestiš ustrezno konico in gre ne samo čez vse, ampak čez vse zaščitne jopiče gre celo, kar niti izstrelek iz ognjenega orožja ne gre. To je pa realnost tega, če že govorimo enkrat o prebojnosti. Mimogrede, loke se uporablja tudi za lov na živali in se s tem tudi "raubšica", kolikor je meni znano. Na to so me tudi opozorili, strelci, ki pravijo, na nas se sedaj kaže, kot da smo nekaj ne vem kaj, smo tekmovali, kjer se pa res kdaj kaj zlorablja, pa so kakšne race pa še kaj drugega z lokom strelja, tisto pa ni problem. Zato in se pač počutijo s tega vidika tudi izrazito izpostavljeni po krivici. Še enkrat pa povem, tukaj v eni točki se pa vendarle strinjam z gospodom Sajovicem, da se pravzaprav po nepotrebnem dela iz muhe -slona. Mirno bi se lahko upošteval predlog, ki je argumentiran, ki je podprt s strani tistih društev, ki to želijo razvijati, ki v ničemer ne predstavlja neko, ne vem kakšno varnostno, tveganje in bi bila zadeva brez problema urejena. V premislek pa še enkrat, to pa kot dolgoročno rešitev pa, zakaj se za božjo voljo to ne poskuša uskladiti na evropski ravni. Ne v smeri največje represije, ampak v smeri nekih razumnih rešitev, ki bi bili v korist vsem. Sedaj se že zgolj s prehodom meje, ki praktično ne obstaja več, je schengenska, lahko dobi marsikaj. Kaj vse je v prosti prodaji v Španiji in v Franciji, kar so mi povedali, kot primer samo, tile strelci, od najmočnejših pumparc in ostalega, to je
60
ognjeno orožje, da se razumemo, "šrotarce" po domače, pa do tega, kar sem povedal, da Francija celo sponzorira za vsa orožja razbijalce zvoka in dušilce. To je pač nekaj, kar je težko primerljivo, in ne vem, zakaj se ni šlo v to smer. In ne te sedanje ureditve, predlagane ureditve interpretirati kot zgolj prelivanje evropskih direktiv. Ta se, še enkrat povem, zračnega orožja sploh ne dotika, da o vsem drugem, kjer je naš zakon bodisi bolj restriktiven bodisi dovoljuje bistveno večjo izbirnost posameznim organom od vseh evropskih direktiv, pa tudi vseh primerljivih ureditev, pa da se v to sploh ne spuščamo. Gre za vprašanje, kaj v praksi prinese več varnosti. In še enkrat povem, velikanska večina problemov je povezana z nelegalnim ognjenim orožjem, ki je v Sloveniji, velikanska večina zgodb, če jih greste sedaj za nazaj gledat za 10 let. Velikanska večina zlorab je povezana z nelegalnim kratkocevnim ognjenim orožjem. V tem delu je ta primerjava, poleg tega, da je krivična do tistih, ki se želijo ukvarjati s športom, tudi povsem nemogoča. Še enkrat se sprašujem, zmeraj sta dva elementa, politološko, kaj se v zakon zapiše in kaj se potem v praksi izvaja. To celo politologija uči, da je vsaj toliko od učinka zakona, kot to, kaj formalno je zapisano v določbah tega zakona, odvisno od tistega, ki ga izvaja. Če vam še enkrat prikličem v spomin primere, ki sem jih prej navedel. Ko pa ima nekdo avtomatsko puško, pa stanuje v pravem naselju, tam nekje blizu Črnomlja, lahko uganete, za katero naselje gre, pa opozoriš na to policista, pa pravi, "ne, tam pa mi ne moremo nič narediti. Bomo vzeli naznanja, ne moremo nič narediti." Počakajte no, kje pa je tu varnost? Jaz pa sem se mimo njega peljal, ravno ko je gledal, kaj ima notri in stekel proti naselju, in to sredi belega dne. In to še, mimogrede, sredi turistične sezone, da je bila mera popolna. Zelo zanimivo. Da ne govorim o tem, da ropota po hostah avtomatsko orožje dobesedno vsak dan. Pridite enkrat v Belo krajino, zelo zanimivo, pojdite k spomeniku Franca Rozmana Staneta in se malo usedite in poslušajte, kaj se po hostah dogaja. In boste videli, kaj je realno stanje te silne naše zaščite in nadzora z orožjem. Vprašanje je samo, za koga gre. In s tega vidika, mislim, da morajo biti enaka merila in enak zakon za vse, gospe in gospodje, čisto za vse. In nima smisla na eni strani pretirano omejevati in s tem izzvati negativne posledice za šport, doseči pa pri tem varnostno prav nobenega pozitivnega realnega učinka. Po drugi strani se pa tiste določbe, ki bi zagotovo morale biti izvajane dosledno v praksi, očitno ne izvajajo tako, kot bi bilo to treba. To pa je vprašanje. Lažje je biti birokrat in nekaj "colati", pa da ne bi šli še v konflikte interesov, kdo vse ima svoje klube in podeljuje razne licence in namerava zaslužiti pri podeljevanju teh dovoljenj, pa je bil morda zraven tudi pri pisanju tega zakona. Po podatkih, ki jih navajajo v Strelski zvezi, obrnite se nanjo, bodo oni povedali, da vam jaz tega ne razlagam. Po drugi strani glede ureditve, ki nekaterim dovoljuje, da so
61
očitno izven zakona ali nad zakonom. To enostavno ne gre. Zakaj ne dovolite športu, da zaživi normalno in zaradi tega se vrnem zdaj, in s tem zaključujem, k vprašanju, ki sem ga postavil na začetku. Res, da se to tiče v danem primeru sorazmerno ozkega segmenta, nastajajočega segmenta zopet znotraj posameznih klubov, ki pa so menda, kot so mi vsi zatrjevali, perspektivni in to živi. Kaj, za božjo voljo, se vam je zameril slovenski šport?
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jože Tanko. Postopkovni predlog. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Na prejšnji seji Državnega zbora je predsednik Državnega zbora, ko je Vlada zamujala na sejo, sejo prekinil za 10 minut in počakal, da so prišli predstavniki Vlade. Danes tu pri tej točki ni možno dobiti od Vlade nobenih ustreznih odgovorov na te razprave. Prav tako pri naslednjih štirih točkah ne bo nobenega predstavnika Vlade. Jaz imam občutek, kot da imamo Vlado v izgnanstvu. Nikjer nobenega. Zato predlagam, da v skladu s 73. členom Poslovnika prekinemo delo pri tej točki in pri nadaljnjih in počakamo toliko časa, da bodo prišli na sejo Državnega zbora kvalificirani predstavniki Vlade v skladu z 235. členom Poslovnika Državnega zbora. Jaz mislim, da delo na tak način v tej hiši ne more potekati. Imamo zakone, ki jih predlaga Vlada, imamo amandmaje, ki jih predlagajo poslanci, o njih je treba tu govoriti, Vlade ni. Niti enega predstavnika Vlade ni pri tej točki več. Ne vem, kje so, in pri naslednjih štirih točkah dnevnega reda, ko gre za pomembne finančne zakone. Naslednji zakon bo zakon finančnem poslovanju. Slovenija je izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, pa ne bo predstavnika Vlade. Jaz predlagam, da daste ta predlog, da se seja prekine, dokler se ne zagotovi ustrezna zastopanost Vlade, da o tem tudi Državni zbor odloči. Mislim, da je ta predlog korekten, želimo ustrezne odgovore, želimo tudi razpravo v tem Državnem zboru. Če pa je Vlada v izgnanstvu, potem pa predlagam, da to nekdo formalno sporoči. Obnašamo se na teh sejah Državnega zbora več ali manj tako, kot da imamo Vlado v izgnanstvu. Nikogar ni. Ko je fototermina konec, ni nobenega predstavnika Vlade nikjer več. Nobenega. Ne samo ministra. Tudi državnega sekretarja ni in nikogar, ki bi ga lahko z glasovanjem, če ne moremo zagotoviti konkretnega predstavnika Vlade, ministra ali državnega sekretarja, tudi tu lahko izglasovali. Nič. In dela v Državnem zboru na tak način ni možno organizirati. Meni je žal, da se predstavniki največjih koalicijskih strank in pravzaprav cela koalicija nasmiha. Lahko se. Lahko se nasmihate, vendar to ni raven dela, ki smo ga bili deležni v prejšnjem mandatu. Lahko vse posnetke pogledate, pa boste videli, da ste imeli vedno kvalificirane sogovornike. Zdaj na teh sejah Državnega zbora v zadnjem času tega absolutno ni več.	Spoštovani
62
podpredsednik, predlagam, da ta predlog daste na glasovanje ali pa sami odredite prekinitev za, ne vem, pol ure, da zberete predstavnike Vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Lahko povem, da je državni sekretar prisostvoval tej točki dnevnega reda, da je povedal svoje, kar je imel, da je tudi odgovarjal, drugič se oglasil, potem je prišel do mene in se opravičil zaradi nujnosti druge seje. Toliko k tej točki. Drugače se, gospod Tanko, strinjam z vami. Ampak, da ne bi zdaj vlekli in da ne bi prekinjali, sem povedal ta dejstva, ki so bila. Kar se tiče naslednjih točk, imam obvestilo, da bodo prisotni predstavniki Vlade. Besedo ima gospod Jelinčič Zmago Plemeniti. Izvolite. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. To pojasnilo ne zadostuje, kajti jaz sem predlagal, da se da na glasovanje predlog, da Državni zbor želi pridobiti mnenja Vlade. Razprava poteka, imamo še uro in 20 minut ali še celo več razprave v Državnem zboru in tu se bo pojavila še zagotovo vrsta vprašanj. Želimo, da na ta vprašanja dobimo ustrezne odgovore Vlade.
Drugo, kar je, pri naslednjih štirih točkah dnevnega reda pa predlagam, da Državni zbor izglasuje tudi čas za predstavnike Vlade za razpravo, kajti če bodo tu sedeli, nimajo pa niti najave časa za razpravo, potem je sploh vprašanje, kaj bodo počeli pri štirih točkah dnevnega reda. Samo slikanje. Jaz to predlagam. Predlagam še da naši poslanski skupini ustrezno čas popravite, ker sem postopkovno govoril, nisem imel replike ali razprave. Predlagam pa, da to daste na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Po Poslovniku lahko dam to na glasovanje in bom dal na glasovanje. Gospod Sajovic, izvolite, ali mi vzamete mojo kartico, da se lahko tukaj prijavim. Hvala. Glasujemo o sklepu, da naj bo na seji prisoten predstavnik Vlade pri tej točki in da sejo do takrat, dokler ne pride, prekinjamo. Je pravilen sklep? (Do.) Glasujemo. Glasovanje teče. Na žalost kvoruma ni. kot vidim, ko... Se strinjam, gospod Plemeniti, s tem, vendar v tem momentu je prišel v dvorano samo en poslanec.
Še enkrat glasujemo. Glasovanje teče. Hvala lepa za navodila.
Prekinjam sejo za 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 17.28 in se je nadaljevala 17.34.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci!
63
Ker je že potekel čas in bi morali zdaj tretjič odločati, bi vam nekaj predlagal. Državni sekretar Klemenčič bo ravnokar prišel v dvorano in zato mislim, da ne bi še enkrat glasovali o tem predlogu. Če želite, bomo glasovali. Tudi ta možnost obstaja, gospod Anderlič. Posebno, če človek lepo in vljudno vpraša vse navzoče poslance, odgovarja pa samo eden. Hvala.
Glasujemo. Navzočih je bilo 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 32.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 32.)
Prekinjam sejo za 5 minut in mislim, da bo v tem času predstavnik Vlade v dvorani.
Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 17.36 in se je nadaljevala ob 17.38.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. V Poslanski skupini SNS absolutno podpiramo oba amandmaja, ki so jih vložili kolegi iz SDS-a. Če ne bomo sprejeli teh amandmajev, bo šlo za potiskanje določenega športnega segmenta v ilegalo. Dejstvo je, da tisti, ki tekmujejo z orožjem, in ki imajo radi orožje se ne bodo odpovedali temu, ampak se bodo enostavno, po domače rečeno, potuhnili in po svoje regulirali zakone, ki so slabi. Dejstvo, da se zahtevajo razni izpiti in razna potrdila za vse skupaj, po mojem mnenju samo omogoča zaslužke nekaterim točno določenim prijateljem, ki so to tudi spravili v sam zakon. Rekel sem že, da je največja napaka, da zakone, ki se tičejo policijskih zadev, pišejo policaji. In vedno se je pokazalo tako. To pa je praksa v Sloveniji. Takšne prakse ne poznajo druge demokratične države, ampak pri nas pač tako je. To so ostaline iz nekdanjih časov, ko je bil en policaj vreden tri normalne ljudi, vsaj po pričevanju. Sedaj se je to izboljšalo, tako da en policaj je vreden samo dva normalna človeka, pri pričanju, recimo. Razen, kadar kakšen policaj ni ravno ubogljiv, takrat ga bodo pa že njegovi nadrejeni povozili.
Nekaj malega o dušilcih. Že v 19. stoletju so se uporabljali dušilci za tako imenovano sobno streljanje. In nič ni bilo slabega s tem. In ko je gospod Sajovic tako grozljivo govoril o dušilcih in razbijalcih zvoka, je treba povedati, da kriminalnega dejanja ne dela orožje. Kriminalno dejanje naredi človek. Potem bi bilo smiselno, da se več posveča vprašanju izobraževanju ljudi in da se segmentu izobraževanja da več možnosti, več širine, kajti včasih smo imeli predvojaško vzgojo, danes tega nimamo. Smiselno bi bilo mogoče v šolah uvesti vsaj nekaj ur obveznega izobraževanja s področja orožja in tudi s tem povezane zakonodaje.
64
Ko je gospod Sajovic govoril, da ima morda v celem Državnem zboru pet ljudi ali šest ljudi kakršnokoli listino za posedovanje ali kaj drugega orožja, moram povedati, da v naši poslanski skupini nas je pet, prav vsi pa imamo kakšno od teh listin, da lahko imamo orožje. To se pravi, verjetno jih je malo več kot pet, ali šest v Državnem zboru, razen če ne pripravljate tega, da boste pobrali vse skupaj. Kar se pa tiče tega, da ne bi zadeli, jaz sem mislil, da gre tisto na moj račun, kot je gospod Sajovic rekel, da verjetno ne bi zadel tarče na 10 metrov. Gospod Sajovic, jaz vas izzivam, vzameva vsak svojo pištolo, greva na 100 metrov, vsak en saržer, pa bova videla. Jaz bom izbral tanfolijo na osnovi ČZ75, 9 parabelov, pa greva, pa probava, kdo bo kaj "trofu", kdo pa ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Bogdan Čepič, izvolite.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Nisem se nameraval oglasiti pri tej točki, ampak glede na to, da so predstavniki Slovenske demokratske stranke tako dravmatično govorili o tem, če bomo uvedli nadzor nad tudi tem zračnim orožjem, sem se moral. Z nadzorom ne bomo športa ogrozili, zagotovo ne. Ne strelskega športa ne kateregakoli drugega. Napravili bomo nek majhen nadzor nad tem, katero orožje in kdo ga poseduje, da se ne bi zgodilo, kot je bilo na odboru rečeno, da to res ne gre za tiste puške iz BTC-ja, s katero lahko potem mulci vrabce streljajo. Ne, ne gre za te. Ampak tudi za te bi bilo treba na nek način voditi evidenco, ker ni dovoljeno vrabce kar tako streljati.
Ali je zračno orožje nevarno ali ni? Ali potrebujemo nekaj ljudi, ki bodo ostali brez očesa ali kakšno drugo poškodbo, da bomo ugotovili, da je to strelno orožje nevarno. Je nevarno, kadar je v rokah tistih, ki ga ne znajo uporabljati, ki ne vedo, kako se ravna s tem in ne poznajo pravilnih postopkov, v kaj se strelja. Športni strelci streljajo v tarče, otroci ki se pa igrajo na dvorišču, pa streljajo v vse, kar jim pride pod strel oziroma pod cev, zato da izkazujejo svojo neko adrenalinsko ali pa kakršnokoli drugo moč. To moramo preprečiti. In s tem, ko bomo uvedli nadzor nad vsem strelnim orožjem, ne glede na to, kakšno kenetično moč ima, in vsako takšno orožje je lahko tudi nevarno, vključno z lokom in vključno s fračami, ki smo jih imeli včasih in smo seveda razbili marsikatero steklo ali pa komu razbili glavo in tudi takrat so bile seveda poškodbe, ko smo to kot klinci delali. Zato je pomembno takšen nadzor napraviti, ne pa dramatizirati, kako bomo uničili šport in uničili ne vem kaj še vse. Nič ne bomo uničili. Napravili bomo red na tem področju. Tisti, ki so pravi športniki, ki uporabljajo to za šport, za športno udejstvovanje, bodo z lahkoto opravili vse, da bodo pridobili ustrezno listino. S tem bomo seveda samo
65
uvedli nekoliko večji nadzor nad tem, nekoliko bolj bomo vedeli, kaj se dogaja. Tudi takrat, ko bo nekdo, ko se bo zgodila nesreča, bomo lahko te ljudi, ki so legalno prišli do tega orožja, ki delajo s takšnim orožjem v skladu s športnimi pravili ali nekaterimi drugimi, pravzaprav izločili iz kroga tistih, ki povzročajo nesreče. To so ljudje, ki znajo ravnati z orožjem. Problem je, da takrat, če bi bilo to v prosti prodaji, brez nadzora, prihaja takšno orožje v neprave roke. In zato ne bom podprl takšnega amandmaja, ki zmanjšuje nadzor nad tem in bom podprl vse tiste stvari, ki omogočajo večji nadzor, vključno z nekaterimi anomalijami, ki se verjetno še pojavljajo v tem zakonu in bi jih bilo treba v naslednjih obdobjih, ko se bo zakon dopolnjeval, tudi dopolniti. Strinjam s tistimi, ki govorijo, da je treba še nekatere stvari nekoliko bolj ostro in nekoliko bolje definirati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Jaz moram reči, ker gre razprava h koncu, bi opozoril še enkrat, da v okviru Strelske zveze Slovenije ta trenutek ni niti ene discipline, v kateri bi potekalo tekmovanje s takim orožjem. Torej športni strelci ne bodo nič prizadeti. Tudi po tej razpravi bi človek sodil, da je puška najbolj zaželena igrača, ki jo želimo slovenski poslanci potisniti v roke naših otrok. Jaz mislim, da ni tako. Dejstvo je, da v praksi bi to izgledalo tako, da bo to orožje treba priglasiti ne na občini, ne na upravnih enotah, pač pa pri trgovcu, ki tako orožje prodaja, da bo treba izkazati, da je oseba stara 21 let in da ni bila obravnavana zoper javni red in mir. Če zdaj slišim, da ponekod na Dolenjskem očitno velja pravo vojno stanje, da tam poka kar vsevprek, potem rešitev zagotovo ni, da na trg damo še več takega orožja, ampak da količino orožja na trgu zmanjšamo. To so tiste bistvene zadeve, o katerih se ta trenutek pogovarjamo. Poglejte, že navadne frače so v osnovnih šolah za marsikatero družino povzročile kakšno tragično nesrečo in da potem seveda nekdo primerja zračno orožje, ki v rokah skoraj vsakega zna sprožiti strel z olimpijskim lokom, ki ima veliko prebojno moč, vendar jaz vam povem, da z olimpijskim lokom na taki razdalji večina ljudi ne bi vedela, kaj početi, kaj šele, ga nameriti v pravo tarčo, ki bi prestrelila kakšen neprebojni jopič. Kar se pa tiče uporabe dušilcev in pa uporabe lokov za krivolov, pa je še en dokaz več, da kadar take zadeve legaliziramo, da je v tej državi možnosti za nesrečo, za slabšo varnost in pa za ogrožanje kakšnega življenja več, zato v svojem osebnem imenu rečem, da nadaljnjega oboroževanja Slovenije vsepovprek ne podpiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: In še gospod Prijatelj.
66
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Gre za zračno orožje. Nekateri, ko govorite tu v dvorani, je treba povedati, da v bistvu se moramo malo spoznati na to, ko rišemo črno-belo in tu grozno kritično opozarjamo na to, kaj vse se lahko zgodi. Jaz sem generacija Rajmonda Debevca, tudi skupaj sva tekmovala, na žalost on je še zmeraj as, jaz nekako sem to opustil. Bil sem pa sekretar strelske družine, še vedno sodnik in trener. In lahko vam povem, gospod Sajovic, govorite neumnosti, velike neumnosti. Streljanje se začne v bistvu, če hočemo selektivno dobiti perspektivni kader, že tam v prvem razredu, s sedmimi leti naprej. Potrebno je vzgajati mladi kader za to, da bo nekoč lahko nastopal na vrhunskih tekmovanjih. In omejevati v bistvu na tak način, administrativni način nakup orožja, ki je evropsko primerljiv, če pogledamo, v Avstriji lahko to kupimo, pri nas bomo pa morali imeti eno tono dokumentov, je to brezvezno dejanje. Puška ajnšic ali pa fireball, recimo, je normalno takšna, kot jo opisuje ta amandma, s takšno potisno silo. In če bi to vedeli, ne bi toliko govorili okoli tega, ampak bi amandmaje podprli. Skratka, govorite neumnosti in treba se je malo spoznati, da lahko kaj poveste, ne samo besede, besede, besede.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala zdaj predhodniku, ker je povedal tričetrt tistega, kar sem sam želel povedati gospodu Sajovicu. Njemu preprost odgovor očitno ne zadošča. Res je, da v tem trenutku še ne poteka na državnem nivoju nobeno tovrstno tekmovanje, gospod Sajovic. Ampak po zaslugi te skrajnosti, in skačemo iz ene skrajnosti v drugo, ki jo danes predlagate, najbrž takšnega tekmovanja tudi nikoli ne bo. In žal mi je, da je to tako, ker gre, še enkrat vam povem, za eno tudi od olimpijskih disciplin, ki je v tem trenutku v razvoju, v povojih in menda ima tudi nekaj perspektivnega kadra, kot mi vsi zatrjujejo.
Zakaj to počnete, ne vem. Osebno moram reči, da sem v veliki dilemi. Prej sem že zelo jasno povedal, da gre za popolnoma različne stvari in nima smisla, da vse to ponavljamo. Dejstvo je, da ko govorite, da se želi omogočiti ne vem kaj, mešate, seveda očitno, in delate že tako, da gre preko meje dobrega okusa, jabolka in hruške, sem govoril o tem, koliko je tam nelegalnega ognjenega orožja, in to tudi avtomatskega, ki očitno prihaja čez mejo, in se to vehementno zlorablja vsak dan posebej in non-stop. In to primerjati s tekmovanji z zračnim orožjem, veste, to je malo preko meje slabega okusa in tudi preko meje zdravega razuma. Pa ne bi zdaj o tem, ker to nima nobene smisla. Zelo dobro veste, kaj kakšno posledico naredi, če ste se s tem res sami ukvarjali. Dejstvo je, da nepotrebni stroški in nepotrebna administracija, ki jo bo prinesel tudi v ta tekmovalni segment
67
ta zakon, bo zanesljivo zavrla nek nastajajoči šport. Sam osebno mislim, da je to škoda. Vam se očitno to zdi neka kolateralna škoda. Ampak če že govorite o tem, da se želi nekomu nekaj omogočiti, veste, potem vam moram povedati, da ste ravno vi in vaši kolegi zagotovo prvi tisti, ki ste to omogočili, ker vse do zdaj je bilo pa vse to brez kakršnihkoli omejitev. In ta zakon je bil, kolikor se jaz spomnim, sprejet v času, ko je bil LDS na oblasti, pred mnogo leti, pa me zdaj popravite, če se motim. Pa tudi ena od obsežnejših sprememb je bila narejena v tistem obdobju, pa tega niti slučajno ni zajela. Toliko okrog tega, kdo komu kaj omogoča.
Še enkrat vam povem. Nihče od nas nima nič proti, da se vzpostavi evidenca. Nič nimamo proti, to bi bilo vsem v korist. Ampak naj se to naredi na način, ki ni pretirano administrativen, ki ne povzroča nobenih dodatnih stroškov in se na ta način res vzpostavi nekaj, kar bo pripomoglo k večji varnosti. In ta princip naj velja tudi v prihodnje. Vse odvečno administriranje in vsi odvečni stroški bodo imeli za posledico samo to, da bodo zavrli rast nekega športa. Tisti, ki pa hoče nekaj zlorabljati, bo pa to še naprej zlorabljal. S tem, da tisto, kar sem pa prej govoril - o vprašanjih, ko ste sami uporabili izraz "kako ropota po hostah", to je pa vprašanje neizvajanja ali nezadostnega ali neustreznega izvajanja že obstoječe zakonodaje. To pa bi zagotovo moral biti prvi cilj. Preden se postavljajo dodatne administrativne omejitve, naj se izvaja, hudirja, vsaj tisto, kar zakon že zdaj določa, ker je v tem delu dober in ga podpiram. Ampak zakaj, hudirja, se to pri nekaterih očitno ne izvaja - to bi pa res rad vedel. Ker mi nihče ne bo rekel, da so vsi policisti v tistem delu Slovenije naglušni in da ne slišijo tega ropotanja. Najbolj pa me je, moram reči, privzdignila tista izjava policista, s katerim sem govoril, ko sem ga opozoril na nekaj, kar se je dogajalo ob glavni cesti. To je cesta, kjer tujci potujejo na morje, skozi Črnomelj do meje na Hrvaško. Sredi belega dne, še enkrat povem, in je rekel, če je pa to tisto naselje, potem pa mi ne bomo nič, to pa ne. Ali vam razložim, za katero naselje gre, ali to prepustim kolegu Jelinčiču? In zakaj imamo lahko državljane, ki imajo v Sloveniji očitno dvojne pravice. S tem pa se jaz ne strinjam. Naj veljajo ena pravila za vse in vsi moramo biti pred zakonom enaki. Še posebej pa to velja, preden se uvajajo dodatne administrativne omejitve, ki so v danem primeru nepotrebne, gre se iz ene skrajnosti v drugo, so pretirane, imele bodo škodljive posledice za en majhen, pa morda nekoč dragocen del slovenskega športa. Neke silno velike varnostne pridobitve pa zagotovo ne pomenijo. Jaz osebno mislim celo, da se bo zaradi tega pretiranega administriranja vsa stvar krepko sfižila in da bo učinek natanko nič.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Franci Kek.
68
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Dodal bi samo en stavek. Boj se amandmaja, ki ga v zvezi z orožjem, trgovino z orožjem, skupaj družno zagovarjata Slovenska nacionalna stranka in SDS.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati? Mag. Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: In boj se demagogov, ki celo ob pisno predloženih izjavah športnikov to sprevračajo v norčevanje iz politike, iz javnosti in tistih športnikov, ki jih to prizadeva. Naj vam povem, gospod Kek, da Strelsko društvo Gorjanci, ki sem ga prej navedel, gre za njihov dopis, sodi ravno v vaš konec, pa se kar z njimi direktno pomenite, bodo gotovo izjemno navdušeni za vaš smisel za humor in za vašo pozornost, ki jo namenjate razvoju športa na Dolenjskem.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Replika, gospod Kek.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Kar se tiče športa na Dolenjskem, Dolenjci gotovo vedo, kakšen je moj vložek.
Kar pa se tiče Strelskega društva Gorjanci, sem se pa pogovarjal z njimi.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Zaključujem razpravo, ker vidim, da nihče noče več razpravljati.
Prehajamo k drugemu amandmaju k 39. členu Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Mag. Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Ta dodatni amandma olajšuje vprašanje prijave, odstranjuje tiste dodatne stroške oziroma zelo jasno opredeljuje, da se ne morejo pojaviti. In njegov cilj je, da bi bil cilj, namen zakona v tem delu čim bolj uresničen. En del tega ste upoštevali s tem, ko ste sprejeli svoj lasten amandma na zadnji seji odbora. Čeprav ste naš amandma kot celoto zavrnili, ste v bistvu povzeli del te rešitve v svojem amandmaju. Sam bi vas, prav zato, da bi uresničili vsaj tisto, kar naj bi bil temeljni namen tega zakona, prosil, da podprete še ta del amandmaja in s tem omogočite, da se ta namen v čim večji meri dejansko uresniči, ker gre za varnost, gospe in gospodje, prav za tisto, na kar ste v svojih razpravah ves čas zdaj prisegali. Zdaj pa je čas za dejanja.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ker ne želi več nihče razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, to je pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda oziroma najkasneje ob 22.40.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
69
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo dajem članu gospodu Iztoku Podkrižniku za predstavitev poročila odbora. Izvolite.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa. Spoštovani.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. 10. 2009 kot matično delovno obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada Republike Slovenije. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom ter v zakonodajno tehničnem pogledu in v svojem mnenju opozarja na nejasnosti oziroma pomanjkljivosti v 1., 3., 10. in k 12. členu zakonskega predloga.
Izmed kvalificiranih predlagateljev so poslanske skupine SD, Zares, DeSUS in LDS na podlagi opozoril iz mnenja Zakonodajno-pravne službe vložile skupne amandmaje k 1., 3., 10. in k 12. členu zakonskega predloga. V okviru začete druge obravnave je minister, pristojen za finance, v dopolnilni obrazložitvi med drugim navedel, da oba poglavitna dela zakona o deviznem poslovanju urejata menjalniško poslovanje, pristojne organe in sankcije v primerih kršitev področne uredbe o kontroli gotovine ob vstopu v skupnost ali izstopu iz nje. Hkrati zakon določa prekrškovni organ za področje menjalniškega poslovanja. Spremembe oziroma dopolnitve osnovnega besedila so bile v prvi vrsti potrebne zaradi drastičnega zmanjšanja menjalniških poslov na deviznem trgu ob vstopu Slovenije v območje evra.
Po izraženem mnenju je ravno uvedba nove denarne enote zmanjšala obseg menjalniških poslov, tako da se je v Sloveniji število menjalnic prepolovilo. Posledično poslovne banke ne pokrivajo več stroškov pogodbenega sodelovanja z menjalnicami oziroma odpovedujejo že sklenjene pogodbe. Po drugi strani pogodbeni menjalci ob nizkem prometu na menjalniškem trgu vse težje pokrivajo stroške, ki jim jih na svoje storitve zaračunavajo pogodbene banke. Ustrezno nastali situaciji predlog zakona o zasleduje stroškovno učinkovitejše izvajanje menjalniških poslov in med predloženimi rešitvami tako opravlja institut pogodbenega menjalca, črta določbo, ki ministru za finance nalaga določitev podrobnejše vsebine in načinmedseboj nega obveščanja nadzornih organov, dviga prekrškovno globo za fizične osebe iz dosedanjega na razpon od 500 do 5 tisoč evrov in dodatno uvaja možnost hitrega prekrškovnega postopka za izrek globe o višjem in najnižjem predpisanem znesku.
70
V	zaključku je bilo navedeno, da predložene amandmaje poslanskih skupin koalicije na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Vlada podpira. V okviru predstavitve mnenja Zakonodajno-pravne službe je predstavnica navedene službe glede amandmajev koalicijskih poslanskih skupin poudarila, da sledijo danim opozorilom.
V	nadaljevanju obravnave je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 1., 3., 10. in k 12. členu zakonskega predloga. Po končanem glasovanju o amandmajih je odbor v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasoval o vseh členih zakonskega predloga hkrati in jih je sprejel.
Glede na sprejete amandmaje, je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima mag. Radovan Žerjav v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Prilagajanje ureditve deviznega poslovanja je posledica ene od štirih temeljnih svoboščin, ki izhajajo iz pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti, in sicer načela prostega pretoka kapitala. Vstop Slovenije k EU in uvedba evra sta bila za devizno poslovanje v Sloveniji pomembna mejnika, saj smo s tem na institucije EU prinesli vodenje monetarne in devizne politike. Uvedba evra kot denarje enote je konkretno za posledico imela tudi zmanjševanje samih menjalniških poslov. Po besedah predlagatelja zakona določbe o kontroli gotovine ob vstopu v EU niso popolne, v nekem delu pa jih je potrebno spremeniti. Prav tako pa predlog zakona omogoča racionalnejšo menjalniško poslovanje.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zato predlog zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu kluba LDS bo stališče predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči za besedo. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju v drugi obravnavi bomo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podprli, kajti Evropska unija je nastala kot skupnost, ki temelji na gospodarskem sodelovanju. Začetek povezovanja sega že v leto 1950 v Evropski skupnosti za premog in pa jeklo. Ti osnovni gospodarski temelji in pa principi delovanja Evropske unije so se ohranili tudi do danes. Medtem ko se pa evropsko povezovanje intenzivno nadaljuje tudi na političnem področju. Zgodovinski razvoj in pa sodobne potrebe so se v Evropski
71
uniji vzpostavile s sistemi štirih temeljnih svoboščin, in sicer prost pretok blaga, prost pretok oseb, prost pretok storitev in pa tudi kapitala. In prav novela zakona o deviznem poslovanju se nanaša prav na svoboščino prostega pretoka kapitala. Čeprav je zakon že nekaj časa v uporabi, ga je potrebno ustrezno dopolniti. Te spremembe se nanašajo na prenos gotovine, ki jo v Evropsko unijo ali iz nje prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in pa tudi poštnem prometu. Zato predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju ustrezno dopolnjuje zakonodajo na tem področju, kar bo v praksi omogočalo racionalnejšo menjalniško poslovanje. Prav tako pa ta zakon, o katerem se danes pogovarjamo, bolj precizno, bolj točno določa sankcioniranje prekrškov ter odpravlja kar nekatere pomembne nejasnosti na tem področju.
Bistvene pozitivne zadeve, ki jih prinaša novela, in posledica tega bo tudi naše današnje pritrdilno glasovanje, so predvsem vzpostavitev stroškovno učinkovitejšega sistema pri opravljanju menjalniških poslov, jasnejše in pa natančnejše sankcije za nepravilnosti, bolj smiselna ureditev nadzorstvenih funkcij nad menjalniškim poslovanjem ter pa druge tekoče in pa ažurne posodobitve.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo prepričani, da je več reda, več pregledanosti in pa boljša učinkovitost še kako v interesu vseh državljank in pa državljanov naše države, zato bomo predlog zakona v drugi obravnavi enotno podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni predsedujoči, gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla predlog sprememb zakona o deviznem poslovanju. Predlog sprememb zakona, kot je bilo sedaj že nekajkrat izrečeno, se nanaša predvsem na zakonske rešitve, ki se nanašajo na kontrolo gotovine ob vstopu v Evropsko skupnost ali izstopu iz nje, na podlagi uredbe 1889/2005 Evropske skupnosti v določenih delih niso popolne oziroma v določenih delih jih je potrebno spremeniti. Prav tako ni več ustrezno urejeno upravljanje menjalniških poslov, pri katerih se sedaj zahteva predhodna pogodba s poslovno banko. Takšna ureditev se je zaradi upada obsega menjalniških poslov izkazala za neracionalno, predlog zakona tudi uvaja odpravo inštituta pogodbenega menjalca, kar bo imelo za posledico stroškovno učinkovitejše izvajanje menjalniških poslov. Temeljni cilj predloga zakona je namreč v pravnem redu in praksi ustrezno urediti nadzor prenosa gotovine, ki jo v skupnost ali iz skupnosti prenašajo
72
rezidenti in nerezidenti, kot je bilo že tudi danes izrečeno, v potniškem, blagovnem in poštnem prometu, potrebno pa je urediti tudi pravni okvir, ki bo omogočil racionalnejše menjalniško poslovanje. Cilj zakona so torej tudi natančnejše določbe na področju sankcioniranja prekrškov ter odprava nekaterih nejasnosti, ki bi v zakonu o deviznem poslovanju v drugi obravnavi bi lahko vodili k napačnemu razumevanju besedila.
Predlagane spremembe v zakonu temeljijo na spoznanjih iz prakse. Zatorej še enkrat ponavljam, v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog spremembe zakona o deviznem poslovanju.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Iztok Podkrižnik.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa. Spoštovani! Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju dopolnjuje veljavni zakon o deviznem poslovanju iz februarja 2008. Poglavitna dela zakona o deviznem poslovanju urejata menjalniško poslovanje ter pristojne organe in sankcije za kršitev uredbe Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. oktobrom 2005 v kontroli gotovine ob vstopu v skupnost ali izstopu iz nje. Zakon določa tudi prekrškovni organ za področje menjalniškega poslovanja.
Sprememba zakona, menimo, da je potrebna zaradi drastičnega zmanjšanja menjalniških poslov na deviznem trgu ob našem vstopu v območje evra oziroma ob slovenskem prevzemu evra. Zato ni več ustrezno urejeno opravljanje menjalniških poslov, pri katerih se sedaj zahteva prehodna pogodba za poslovno banko.
Predlog zakona uvaja odpravo inštituta pogodbenega menjalca, kar bo imelo za posledico stroškovno učinkovitejše izvajanje menjalniških poslov. Med ostalimi pomembnejšimi rešitvami novega predloga zakona pa se ukinja obvezno predhodno sklepanje pogodb pogodbenih menjalcev, opravljanje menjalniških poslov s poslovnimi bankami, to je ukinitev teh pogodbenih menjalcev. Za prekršek se šteje tudi, če oseba pri pripravi vnosa ali iznosa gotovine z ozemlja Evropske skupnosti posreduje napačne ali nepopolne podatke. Dvigne se globa za posameznika, ki stori prekršek po zakonu o deviznem poslovanju iz dosedanjega razpona od 200 na 1.000 evrov, v razponu od 500 pa kar do 5.000 evrov. Predlog zakona o deviznem poslovanju namreč predstavlja zadostno zakonsko podlago za izvajanje tega nadzora. V Poslanski skupini SDS ta predlog zakona podpiramo.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
73
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovana gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Dovolite mi, da predstavim stališče DeSUS-a glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju. Zanesljivo je, da je elementarna in temeljna ekonomska svoboščina Evropske unije prost pretok blaga, prost pretok oseb oziroma prosto gibanje delavcev, prost pretok storitev ter prost pretok kapitala in plačil. In k vsem tem svoboščinam je pristopila tudi naša država, ko je pristopila k integraciji Evropske unije. Ko smo k temu pristopili, so tudi naše obveznosti, da se tega držimo in da to spoštujemo.
Veljavni zakon o deviznem poslovanju je sicer oblikovan skladno z zahtevo popolne sprostitve pretoka kapitala in vzpostavitve evropskega pravnega reda na področju menjalniškega poslovanja, vendar je treba zaradi učinkovitejšega nadzora oziroma kontrole nad prihodom gotovine v in izven Evropske skupnosti obstoječi zakon v tem delu sanirati. Skladno s tem je Vlada pripravila besedilo novele, ki te pomanjkljivosti primerno ureja, dodatni popravki pa so bili v predlog novele z ustreznimi amandmaji vključeni že na seji delovnega telesa.
Poslanska skupina DeSUS predlogu ne nasprotuje, saj ne gre za bistvene posege na področju urejanja, temveč se zaradi spremenjenih družbenih okoliščin, kot so na primer uvedba evra v Sloveniji in s tem drastično zmanjšanje menjalnih poslov, spreminjajo zgolj členi, ki so glede na današnje dejansko stanje nepopolni oziroma neracionalni.
Zato bo Poslanska skupina DeSUS novelo predloga zakona o deviznem poslovanju podprla.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovali bomo v okviru točk dnevnega reda danes po končani 15. točki dnevnega reda.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajam na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predstavnica Vlade je mag. Helena Kamnar, državna sekretarka.
Proceduralno, gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Vidim, da se ne bo nič pomembnega pri teh štirih točkah zgodilo, če ne bomo proceduralno predlagali. Pred sabo imamo dejansko štiri pomembne finančne zakone. Zakon o deviznem poslovanju smo pravkar zaključili. Zdaj imamo zakon o davku na
74
dodano vrednost, sledi zakon o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in po preoblikovanju pidov in potem imamo še novelo zakona o davku na tonažo. Pri vseh teh štirih zakonih Vlada časa ni najavila. Na to smo opozorili tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora v petek. Žal, koalicija, niti predsednik Državnega zbora temu predlogu, da bi dali čas tudi Vladi, ni prisluhnila. Generalni sekretar Vlade, ki je bil na tej seji in je zastopal Vlado, se je, bom rekel, zelo podcenjujoče obnašal do tega predloga in ga je nekako zviška zavrnil, češ, kaj se pa vi to vtikate, Vlada je tista, ki se bo sama odločila ali bo, ali ne bo pri teh točkah sodelovala in kaj obrazložila oziroma dala dodatna stališča. Moram reči, da tudi danes pri podobnih točkah dnevnega reda je Vlada najavila svoje stališče. In jaz, glede na to, da je tu državna sekretarka, da se je potrudila priti na sejo Državnega zbora, predlagam vodjem koalicijskih poslanskih skupin, da se eden opogumi in predlaga, da damo državni sekretarki tudi besedo, da ji damo 5 minut časa, kot je običaj za vse ostale poslanske skupine, za dodatno pojasnilo. In moram reči, da bomo v poslanski skupini tak predlog, če ga bo dal kdo izmed vodij koalicijskih poslanskih skupin, tudi podprli.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Na podlagi razprave na Kolegiju se je predstavnica Vlade mag. Kamnarjeva udeležila in izrazila pripravljenost, da do petih minut poda tudi uvodno besedo.
Izvolite.
Gospa Kamnarjeva, izvolite, dajem vam besedo.
MAG. HELENA KAMNAR: Spoštovani poslanci, spoštovani predsedujoči! Hvala lepa za besedo.
Ni bila namera Vlade, da ne bomo prisotni pri razpravi, vendar ker ni bilo vloženih dodatnih amandmajev, smo smatrali, da je dodatna obrazložitev zakona nepotrebna. Ampak ne glede na to, vam bom na kratko razložila tisto, kar boste potem še približno štirikrat slišali, kaj je vsebina zakona, ki ga predlagamo v Državni zbor. Ključna zadeva te spremembe zakona je uskladitev z evropskimi predpisi, ki se nanaša na direktivo sveta o davku na dodano vrednost. Gre za to, da se predlaga spremenjeni način obdavčenja glede na kraj opravljanja storitev in glede na vračilo davka na dodano vrednost zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila. Poleg tega vnašamo v zakon nekatere dodatne določbe, ki bodo izboljšale oziroma zmanjšale goljufije pri davčnem poslovanju in predvsem izboljšale pobiranje davkov v primerih mednarodnih transakcij. Nova pravila v zvezi s krajem opravljanja storitev davčnih zavezancev sledijo uveljavitvi načela obdavčitve po namembnem kraju. Sprememba pravil v zvezi z vračili davka na dodano vrednost davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici predstavlja posodobitev obstoječega postopka vračil,
75
ki bo potekal izključno elektronsko. S predlogom zakona se zvišuje odstotek pavšalnega nadomestila, ki se obračunava pri nakupih blaga in storitev od kmetov pavšalistov, in sicer s 4% na 8%.
Nadalje se predvideva povišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunanega davka na dodano vrednost po plačani realizaciji, in sicer z 208.000 evrov na 400.000 evrov.
Predlog zakona vključuje tudi uvedbo nižjih stopenj davka na dodano vrednost za nekatere delovno intenzivne storitve. Gre za več vrst storitev, kjer pričakujemo, da bodo posledice pozitivne tudi v smislu zmanjšanja sive ekonomije v sektorjih, ki jih bodo zadele.
Predlog zakona uvaja nekatere dodatne ukrepe za preprečevanja goljufij na področju davka na dodatno vrednost, in sicer predvideva hitrejšo poročanje o transakcijah znotraj skupnosti in skrajšanje rokov za predložitev rekapitulacijskih poročil, določitev tržne vrednosti kot davčne osnove v zvezi z dobavami, ki se opravljajo med povezanimi osebami, določitev obveznosti predložitve instrumenta zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti v postopku odločanja o vračilu davka na dodano vrednost na podlagi obračuna davka, predvideva možnost uvedbe mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih rizičnih sektorjih, ki jih je treba nadzirati možnosti uvedbe instituta solidarne odgovornosti za plačilo davka na dodano vrednost v primerih, ko izhaja, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki so namenjene izogibanju plačil davka na dodano vrednost, možnost predložitve obračuna davka na dodano vrednost pred zakonsko določenim rokom in za krajše davčne obdobje zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti ob dodeljevanju identifikacijske številke za davek na dodano vrednost oziroma po njegovi dodelitvi, možnost odvzema identifikacijske številke in s tem preprečitev nadaljnje utaje.
Zadnji predlagani ukrepi se nanašajo na obveznost davčnega zavezanca, ki prvič predlaga davčni obračun. Menimo, da spremembe zakona prinašajo pozitivne spremembe v sistem obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost, zato predlagamo, da jih podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Besedo dajem članu odboru Bogdanu Čepiču za predstavitev poročila odbora.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo. Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. 10. 2009 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim
76
sistemom. K predloženemu zakonu je v poslovniškem roku vložila amandmaje Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, in sicer k 38. členu. Odboru sta bila kot dodatno gradivo posredovana tudi amandmajska predloga Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za dopolnitev 44. člena predloga zakona, ki vsebuje predlog, da bi se nižja stopnja davka na dodano vrednost uporabljala pri vseh delovnointenzivnih panogah, kjer je vložek dela predstavljal bistveno sestavino končnega izdelka oziroma storitve.
V razpravi so člani odbora največ pozornosti namenili predlogu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za zvišanje praga za uporabo posebne ureditve obračuna DDV, poplačanje realizacij, in sicer na 2 milijona evrov, kot izhaja iz predlaganega amandmaja. Predlagatelji amandmajev v njegovi obrazložitvi navajajo, da je tako predlagani znesel sledil priporočilu Komisije Evropske unije, ki meni, da bi morala biti tovrstna ureditev na voljo vsem mikropodjetjem in da bi s predlaganim amandmajem to ureditev lahko uporabljalo 93,6% zavezancev v obdobju gospodarske krize.
S strani predstavnikov predlagatelja zakona je bilo ob tem opozorjeno na razloge, zaradi katerih amandma ni sprejemljiv. V tem okviru je bilo opozorjeno zlasti na dejstvo, da Vlada v predlogu zakona višino tega praga dejansko podvaja, kar pa naj bi nekoliko spodbudilo uporabo te posebne ureditve. Z amandmajem predlagano povečanje obsega letnega prometa na 2 milijona pa predstavlja previsok limit, ki bi povzročil, da tovrstni sistem ne bi bil več izjema, pač pa bi vključeval skoraj vse davčne zavezance. Dvig praga preko razumnih meja bi vodil k ukinitvi nadzornega mehanizma obstoječega sistema davka na dodano vrednost. Predstavnica Vlade je opozorila še na dejstvo, da je priporočilo Komisije Evropske unije oziroma predlog direktive, katere obravnava je še v začetni fazi, že nasprotovala večina držav članic, saj naj bi predlog šel v smeri vzpostavitve povsem novega sistema, ki izenačuje obstoječega. Zato je z ureditvijo, kot je sicer z amandmajem predlagala Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, smiselno počakati vsaj do zaključka razprave v okviru EU. Tudi sicer je morala Slovenija že za predlagano podvojitev višine praga za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, kateri sistem se v EU ne uporablja, pred meseci na Evropsko unijo naslovitvi ustrezno prošnjo za pridobitev soglasja držav članic, v primeru sprejetja navedenega amandmaja pa bi morala Evropska unija zaprositi za novo dovoljenje.
Posebna ureditev za obračunavanje in plačevanje DDV-ja po plačani realizaciji na podlagi predloženega zakona zajema 75% davčnih zavezancev. V razpravi je bilo poudarjeno, da je predlagani prag v višini 400 tisoč evrov za malo gospodarstvo sprejemljiv.
Odbor je pozornost namenil tudi določbi 44. člena in predlogoma Obrtno-podjetniške zbornice za amandma odbora. V
77
zvezi s tem amandmajskim predlogom, ki se nanaša na uporabo nižje stopnje davka na dodano vrednost za delovnointenzivne panoge z vložkom dela kot bistveno sestavino končnega izdelka oziroma storitve, za večjo dostopnost brezalkoholnih pijač v gostinstvu. Vlada takšnim predlogom nasprotuje. Ob tem je bilo opozorjeno, da amandmajskemu predlogu v delu presega okvir seznama blaga in storitev, za katere je v skladu z evropsko zakonodajo možnost uvesti nižjo stopnjo DDV. Vsakršne dodatne izjeme pa potrebujejo odobritev od držav članic, kar pa je praktično nemogoče pričakovati.
Odbor je na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe ter na predlog Obrtno-podjetniške zbornice oblikoval amandmaje odbora in jih tudi v skladu s 131. členom Poslovnika Državnga zbora sprejel. Sprejel je amandmaje k 2., 15., 17., 19., 21., 22., 29., 30. in 44. členu. Ni pa sprejel amandmaja k 38. členu, kar je v skladu s 130. členom Poslovnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi ima besedo v imenu Slovenske nacionalne stranke Miran Gyorek. Izvolite.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor. V Slovenski nacionalni stranki Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost podpiramo, kajti predlog predvideva pomembne bistvene spremembe glede kraja opravljanja storitev in posledično obdavčenja le-teh. Potemtakem se storitve načeloma obdavčijo v državi članici, kjer ima sedež naročnik storitev, medtem ko bodo storitve osebam, ki niso davčni zavezanec, obdavčene v kraju sedeža izvajalca storitev. Prvo.
Drugič. Strinjamo se tudi s predlaganimi spremembami pravil za vračilo DDV-ja davčnih zavezancev s sedežem v drugi državni članici Evropske unije. Predvsem pa se strinjamo z uvedbo nižje stopnje DDV-ja, 8,5%, od dobav knjig in nekaterih drugih obrtniških storitev. Seveda pod predpostavko, da bo takšna sprememba zakona o DDV-ju tudi dejansko v praksi pomenila oziroma zagotovila znižanje cen knjig in določenih storitev ter s tem omogočila večjo dostopnost Slovenkam in Slovencem do knjige, v prvi vrsti mislim na slovenske knjige.
V izboru preferiranih storitev bi bilo morda dobro dodati še kakšno storitev, vendar zopet v upanju, da bodo padle sem tudi cene takšnih storitev. Tako, recimo, v okviru storitev friziranja. Samo za primer. Če stane storitev danes 20 evrov, naj bi to zagotovilo seveda nižjo ceno, ceno recimo 15, ne pa, da bo imel korist od takšnega zakona samo izvajalec storitve. Seveda naj bi to veljalo za prav vse preferirane storitve oziroma obrtniške dejavnosti.
Sprejemamo tudi predlog glede povečanja praga za uporabo posebnih ureditev obračunavanja DDV-ja po plačani realizacije iz 208.000 na 400.000 evrov. To bo vsekakor olajšalo delo obrtnikov in jim olajšalo težave z nepotrebno administracijo.
78
Predvsem pa pozdravljamo uvajanje ukrepov za preprečevanje goljufij, in sicer tudi hitrejše ukrepanje z mesečnim poročanjem o transakcijah znotraj Evropske unije. Popolnoma ustrezna bo zahteva za zavarovanje obveznosti za plačilo davkov pred izvedbo plačila DDV, če davčni organ dvomi v upravičenost zahtevka za vračilo DDV.
Na mestu je tudi določba o solidarni odgovornosti za plačilo DDV, po kateri lahko nosi odgovornost tudi prejemnik blaga oziroma naročnik opravljenih storitev. Predvsem pa bi radi opozorili na nujnost obvezne predložitve obračuna DDV in plačila DDV še pred iztekom roka za predložitev za plačilo, mislim na davčno obdobje za plačilo DDV v postopku inšpekcijskega nadzora.
Toda tudi ob tej priložnosti v Slovenski nacionalni stranki opozarjamo na plačilno nedisciplino, na goljufije in tako naprej. Tu zahtevamo od Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje, da uvedeta oziroma strogo sankcionirata primere plačilne nediscipline, kajti prav plačilna nedisciplina je pahnila v prepad marsikaterega obrtnika, predvsem obrtnika, kajti nisem še slišal, da bi bankrotiral kakšen trgovec, odvetnik, notar ali podobno. Predvsem pa, da pristojni organi oziroma institucije analizirajo davčne utaje in dosedanjo davčno nedisciplino in ustrezno ukrepajo. Torej, popolnoma se strinjamo s sledečimi ugotovitvami in stališči Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za finance, recimo, da so zaradi učinkovitega boja proti davčnim goljufijam nujne dodatne spremembe in dopolnitve Zakona o DDV-1. Zato so v predlog zakona vključeni tudi ukrepi za boj proti davčnim goljufijam, ki so se v Sloveniji izkazale za najpogostejše. Mislim predvsem, kar vsi sami veste, pri trgovanju z motornimi vozili, izdaja fiktivnih računov, zloraba oziroma nezakonita uporaba identifikacijskih številk za namene DDV, slamnate firme in tako naprej, da ne naštevam naprej. Tudi analize davčnih utaj v Skupnosti so pokazale, da je večina davčnih utaj povezanih s posebno ureditvijo trgovanja znotraj Skupnosti, po kateri je dobavljeno blago v drugo državo članico oproščeno plačila DDV. Dolgovani DDV plača davčni zavezanec prejemnik blaga v državi članici, v katero blago prispe, in v tej državi članici uveljavlja odbitek DDV. Do velike izgube prihodkov iz naslova DDV prihaja s tako imenovano davčno utajo tipa davčni vrtiljak, ki jo vsi poznate. Gre za sistemsko utajo DDV z načinom pogostih nakupov in prodaj resničnih ali fiktivnih med sodelujočimi zavezanci. Deluje na principu zahtevkov za vračilo DDV, ki v verigi dobav ni bil vplačan v proračun. In to predstavlja dejansko škodo za našo državo, za naš proračun. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil mag. Borut Sajovic.
79
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. Še enkrat prijazen dober večer in pozdrav tudi državni sekretarki, gospe Kamnarjevi, na katerem ministrstvu so pripravili dober predlog zakona, ki ga bomo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podprli. Kakšni so glavni razlogi?
Na eni strani zakon pomeni uskladitev zakonodaje z direktivami EU, prinaša pa zagotovo tudi dodatne pozitivne rešitve na področju preprečevanja davčnih utaj, nižje stopnje na področju delovno intenzivnih panog, in to ocenjujemo, da je v teh kriznih časih pozitivno in dobro.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo že večkrat opozarjali na obseg sive ekonomije. Tudi v zadnjih tednih smo se lahko seznanili, kako je porasel delež davčnih utaj . To vsekakor na eni strani posledica ne najbolj optimalnega sistema pobiranja davkov, na drugi strani pa tudi na previsoke obdavčitve nekaterih dejavnosti, ki dosegajo nenormalne obsege in zato seveda kar silijo tiste, ki to izvajajo, v določene ukrepe, ki so nasproti z zakonom. Zato se davčni zavezanci, žal, vse pogosteje zatekajo k temu, da določen del davkov ne prikažejo.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije smo zato na prvem mestu, ki pozdravljamo spremembo na področju znižanja DDV-ja, pomembno za vse so, da se DDV zniža v delovno intenzivnih dejavnostih, in sicer z višje stopnje na 8,5% in to so pomembne storitve, ki jih potrebujemo vsak dan. To so frizerske storitve, restavracijske storitve, popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, obnova in popravila zasebnih stanovanj, storitve domačega varstva in še cel kup jih je v tej skupini, enostavno preproste uporabne vsakdanje storitve. To pomeni na eni strani tudi korist za potrošnika, ker pričakujemo, da prihaja do potencialnega znižanja cen storitev in razbremenitev malega gospodarstva.
Pomembno se nam pri tej točki zdi povedati tudi to, da za razbremenjevanje gospodarstva je močno dobrodošla sprememba na področju obračunavanja DDV-ja, saj se viša prag za obračunavanje davka na dodano vrednost po plačani realizaciji s sedanjih 208.000 evrov na bistveno višjo vsoto, to je 400.000 evrov obdavčenega prometa. In to ocenjujemo kot pomemben protikrizni ukrep. Ker se je do sedaj za možnost obračunavanja DDV-ja po plačani realizaciji zaradi nizkega praga odločala le peščica podjetij, se bo s povečanjem tega praga na prej omenjeno vsoto 400.000 evrov lahko za to rešitev odločilo več podjetij, kar bo pomenilo dodatno razbremenitev v teh kriznih časih.
Tretji, nič manj pomemben sklop novosti, ki jih prinaša zakon, pa so tudi ukrepi za preprečevanje davčnih goljufij. Vse prevečkrat smo bili v Sloveniji priča takim ali drugačnim mahinacijam, pa naj bodo to davčni vrtiljaki, slamnata podjetja, "missing traderji", zato je prav, da skupaj z Evropsko unijo močno in pa učinkovito posežemo tudi na to
80
področje. Zato v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podpiramo predlagane rešitve, kot so hitrejše zbiranje informacij o transakcijah znotraj Evropske unije, določanje tržne vrednosti kot davčne osnove, instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti v postopku odločanja o vračilu, uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih in sistema solidarne odgovornosti, kjer bo za plačilo davka na dodano vrednost poleg dobavitelja blaga oziroma storitev odgovarjala tudi oseba, kateri je dobavljeno blago oziroma kateri je bila storitev opravljena. Enostavno, koristnih, dobrodošlih posledic za gospodarstvo, za malo gospodarstvo, predvsem pa spodbuda za drobne podjetnike in pa obrtnike in pa v okviru znižanja cen tudi dobrodošlo za Slovenke in pa Slovence kot vsakdanje potrošnike. Zato, seveda, takim rešitvam v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije soglasno pritrjujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil dr. Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Socialni demokrati smo se skupaj z ostalimi koalicijskimi partnericami v koalicijskem sporazumu zavezali, da bomo dobre prakse prejšnje vlade ne le nadaljevali, ampak tudi nadgradili. Ena od teh praks je uzakonitev možnosti plačila davka na dodano vrednost na realizacijo, kar pomeni, da mora davčni zavezanec DDV plačati šele takrat, ko je račun, ki je osnova za plačilo DDV-ja, plačan, kar pa lahko zaradi plačilne nediscipline ali pa raztegnjenih plačilnih rokov pomeni tudi več mesecev po dejanski izstavitvi računa. Osnovno pravilo sistema DDV je namreč, da se davek plača ob izstavitvi računa, torej ob faktoriranju, možnost plačila ob realizaciji pa pomeni odmik od sistema, pomeni izjemo, ki jo je prejšnja vlada v zakonu omejila na pravne osebe z največ 208.000 evrov prometa, s predlagano spremembo se to mejo zvišuje na 400.000 evrov, kar zajema slabo polovico vseh zavezancev za plačilo DDV, s tem pa bomo naredili pomemben in odgovoren korak naprej v izzivu, da postane davčni sistem čim bolj prijazen do podjetij, a hkrati takšen, ki ne omogoča zlorab oziroma jih lahko učinkovito odkrije.
Poleg tega Socialni demokrati pozdravljamo novost obrnjene davčne obveznosti, predvsem v gradbenem sektorju, na področju recikliranja in upravljanju z odpadki ter ukrep solidarnosti pri plačilu DDV med stranjo, ki je račun izstavila, in stranjo, ki je račun prejela, saj bo to zagotovo prispevalo k večjemu nadzoru plačevanja DDV predvsem pri davčnih vrtiljakih in podobnih poskusih davčne utaje.
Poleg tega je dobrodošla uvedba znižanje davčne stopnje za nekatere sektorje, med katerimi sodijo tudi na primer sektor storitve domačega varstva, ki so v današnji sodobni
81
dobi pogostega pomanjkanja medgeneracijske solidarnosti toliko pomembne.
Cilj koalicije je jasen: doseči, da bomo vsi poravnali svoje davčne obveznosti zato, da bomo lahko vsi skupaj davčno manj obremenjeni. Socialni demokrati smo zadovoljni, da se je Vlada izzivom gospodarske krize lotila ne le s pomembnimi interventnimi ukrepi, ampak tudi z nadaljevanjem na poti bolj prijaznega, a hkrati bolj učinkovitega davčnega sistema, saj je to pot za čim bolj moderno bitko in fleksibilno državo. Zato bomo predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Rado Likar.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana državna sekretarka, lep pozdrav vsem!
Poslanski skupini SDS bomo Zakon o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost podprli, saj poleg uskladitve z evropskimi predpisi novela predvideva uvedbo nižje, 8,5% stopnje DDV za nekatere kategorije blaga in storitev in vključitev v seznam iz priloge 1 iz Zakona o davku na dodano vrednost. Omenjeno uvedbo nižje davčne stopnje DDV je predlagala že Poslanska skupina SDS v svoji noveli Zakona o DDV, vendar je Vlada predlog zavrnila, ker je menila, da s predlagano širitvijo obsega nižje stopnje DDV za navedene kategorije ni mogoče doseči večje ekonomske učinkovitosti oziroma ni mogoče doseči namene, ki jih Poslanska skupina SDS navaja v obrazložitvi svojega predloga. Vlada je tudi menila, da znižanje stopnje DDV ne pomeni tudi nujno znižanje cen blaga oziroma storitev. Zanimivo je, da je v obrazložitvi te novele zakona Vlada navedla, da Evropska unija ocenjuje, da bi uporaba nižjih stopenj od teh delovnointenzivnih storitev imela zaznaven pozitiven učinek zlasti na nezaposlenost ter bi pripomogla k premiku potrošnikov od "naredi sam" dejavnosti in sive ekonomije k formalni ekonomiji.
Cilj predlagane novele zakona je tudi povišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji z 208.000 evrov na 400.000 evrov. Tudi to povišanje praga za obračunavanje DDV po plačani realizaciji je v svoji noveli zakona predlagala že Poslanska skupina SDS in tudi ta predlog je Vlada zavrnila. V svojem mnenju je Vlada takrat navedla, da bi povišanje praga pomenilo znatno odstopanje od splošnega sistema DDV, po katerem se DDV obračunava po fakturirani realizaciji. Na Odboru za finance smo v Poslanski skupini SDS predlagali amandma, ki predvideva ta prag milijon evrov, vendar na Odboru predlog ni bil izglasovan.
Z novelo zakona se uvaja tudi tako imenovani mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih, po katerem bodo namesto dobaviteljev DDV dolžni obračunati in plačati
82
prejemniki dobav, ki bodo imeli hkrati tudi pravico do odbitka DDV-ja. Uvaja se institut solidarne odgovornosti, v skladu s katerim v določenih primerih za plačilo DDV poleg dobavitelja blaga oziroma storitev odgovarja tudi oseba, kateri je dobavljeno blago oziroma storitev opravljena. S prenosom direktive o skupnem sistemu DDV bo med drugim omogočeno Dursu, da bo lahko od zavezanca zahteval predložitev ustreznega zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, če bo dvomil o upravičenosti zahtevka.
Pozdravljamo pa tudi povišanje pavšalnega nadomestila za kmete, ki ga predvideva ta novela zakona. Predlog zakona namreč zvišuje odstotek pavšalnega nadomestila s 4% na 8% z namenom, da se zmanjšajo negativni učinki gospodarske krize na zasebno kmetijstvo. Odstotek pavšalnega nadomestila je bil po mnenju Vlade določen z upoštevanjem makroekonomske statistike za pretekla tri leta in je v skladu z zahtevo direktive Sveta, ki določa, da odstotek pavšalnega nadomestila ne sme biti določen tako, da bi kmetje povšalisti dobili večje vračilo kot bi znašal obračunani vstopni DDV. Novela zakona o DDV bo torej Poslanska skupina SDS v drugi obravnavi podprla. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Lep pozdrav vsem prisotnim! Hvala za besedo.
Predložene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost so posledica sprejetja novih oziroma spremenjenih direktiv Sveta Evrope, ki jih morajo članice postopoma prenesti v nacionalno zakonodajo, in sicer morajo nekatere spremembe uveljaviti že s 1. januarjem prihodnjega leta, ostale pa postopoma, vse do začetka leta 2015, kot sledi.
S 1. januarjem prihodnjega leta bodo opravljene storitve davčnih zavezancev obdavčene po kraju sedeža naročnika in ne po kraju izvajalca storitve kot do sedaj. S 1. januarjem leta 2011 bo urejena po načelu kraja izvajanja obdavčitev opravljanja glavnih in pomožnih storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih storitev. Z začetkom leta 2013 bo uveljavljen kraj najema, razen kratkoročnega najema prevoznih sredstev in zasebnih čolnov. Z začetkom leta 2015 bodo uveljavljene spremembe pri telekomunikacijskih storitvah, storitvah oddajanja in elektronskih storitvah. Na podlagi predlaganih zakonskih sprememb bodo uveljavljene tudi nižje davčne stopnje za delovno intenzivne storitve, kot so čiščenje oken, čiščenje zasebnih gospodinjstev, manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, storitve domačega varstva, frizerske storitve in na podlagi odločitve matičnega delovnega telesa tudi obdavčitev rezanega cvetja in lončnic. Nižja davčna stopnja je predvidena tudi za dobavo, vključno s knjižnično izposojo knjig pri vseh fizičnih
83
nosilcih. Poleg navedenih sprememb se povečuje odstotek pavšalnega nadomestila s 4 na 8%, ki se obračuna pri nakupih blaga in storitev od kmetov pavšalistov, in povišuje prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji, z 208.000 evrov na 400.000 evrov. Ne nazadnje novela zakona uveljavlja tudi dodatne ukrepe, potrebne za boj proti davčnim goljufijam, in zmanjšuje administrativno breme davčnih zavezancev.
Zaradi navedenega bomo predlagane spremembe zakona o DDV v naši poslanski skupini podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Spoštovani. Stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je sledeče. Davčna ureditev držav članic EU sodi v nacionalno ureditev vsake države, kar velja tudi za sistem davka na dodano vrednost. Zaradi različnosti ureditve sistema DDV-ja pa Evropska skupnost načrtuje skupne cilje te politike, ki se odražajo v sprejetih direktivah. Gre torej zgolj za začrtane skupne cilje, ki naj bi jih posamezne države z uskladitvijo nacionalnih predpisov tudi zasledovale. Sama pot in postopek, kako te cilje doseči, pa se prepušča vsaki državi posebej. Skladno s sedanjo prakso je Vlada oblikovala novelo zakona o DDV-ju, katerega cilj je prenos kar štirih direktiv EU, ki se nanašajo: prva na kraj opravljanja storitev, druga na pravila o vračanju DDV-ja davčnim zavezancem, ki imajo sedež v drugi državi članici, tretja, boj proti davčnim goljufijam ter četrta, uvedba nižje stopnje davka za določene kategorije blaga in storitev.
Prenos teh skupin in skupnih smernic EU je po oceni Poslanske skupine DeSUS primeren in sprejemljiv, saj se na podlagi obširne razprave ne delovnem telesu oblikuje besedilo, ki je usklajeno z našimi potrebami in pričakovanji. Bistvena sistemska novost, ki sledi smernicam direktive, se nanaša na kraj obdavčitve, in sicer se veljavno splošno pravilo o kraju, opravljene storitve spreminja tako, da se namesto kraja obdavčitve, kjer ima sedež izvajalec storitev, določa kot kraj, obdavčitve kraj v katerem ima svoj sedež naročnik. Glede na to, da se to spremenjeno splošno pravilo v vseh primerih le ne bo moglo uporabiti, pa predlog predvideva izjeme oziroma posebna pravila. Po naši oceni gre za kompleksno spremembo sistema obdavčitve DDV-ja, katere od nas terjajo sprejetje direktive na evropski ravni. Na podlagi teh smernic ter na podlagi razprave na delovnem telesu bomo poslanci DeSUS-a podprli to novelo sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost. Hvala.
84
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi. Pred nami so zelo obsežne spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost. Veljavni zakon temelji na rešitvah, ki jih za članice EU predpisuje direktiva Sveta iz leta 2006 v skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Predlog zakona, ki je pred nami, usklajuje rešitve z direktivami Sveta iz februarja 2008, decembra 2008 ter maja 2009, hkrati predlog zakona spreminja in dopolnjuje nekatere druge rešitve zakona. Zaradi učinkovitega boja proti davčnim goljufijam so v predlog zakona vključeni ukrepi za boj proti davčnim goljufijam, ki so se v Sloveniji izkazale za najpogostejše, na primer pri trgovanju z motornimi vozili, pri izdaji efektivnih računov itd.
V Slovenski ljudski stranki še posebej podpiramo povišanje odstotka pavšalnega nadomestila s 4% na 8%, ki se obračuna pri nakupih blaga in storitev od kmetov pavšalistov, ter povišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji s 208.000 evrov na 400.000 evrov. Kot rečeno, v Poslanski skupini SLS bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitvev stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O njem bomo glasovali po prekinjeni 15. točki dnevnega reda v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRVEM POKOJNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE IN PREOBLIKOVANJU POOBLAŠČENIH INVESTICIJSKIH DRUŽB.
Želite gospa Kamnerjeva, besedo? Izvolite.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Zakon o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb določa da mora kapitalska družba najkasneje v roku petih let, to pomeni do 13. 7. 2009, preoblikovati svoje naložbe, in sicer tako, kot to določa Zakon o zavarovalništvu. Rok za preoblikovanje naložbenega kapitala oziroma kritnega sklada je torej že potekel. Po Zakonu o zavarovalništvu kritno premoženje lahko predstavljajo vrednostni papirji, obveznice in druge dolžniške vrednosti papirji, delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s sprejemljivim donosom, investicijski kupon vzajemnih skladov in delnice investicijskih družb, terjatve iz naslova posojil, povračila davkov ter drugih terjatev, lastniške in druge
85
stvarne pravice na nepremičninah, naložbe, depozite ali potrdila o vlogah, gotovina in opredmetena osnovna sredstva. Za naložbe v lastniške vrednostne papirje zakon določa, da njihova skupna vrednost v sredstvih sklada ne sme presegati 30% sredstev sklada, medtem ko vrednost posamične naložbe v tržni vrednosti papirjev ne sme presegati 5% sredstev sklada. Kapitalska družba je od leta 2005, ko je sprejela strategijo svoje naložbene politike, skušala prilagoditi svoje naložbe zakonskim določbam, vendar do omenjenega datuma tega ni uspela. Z gospodarsko in finančno krizo, predvsem finančno, v letošnjem letu se je ta proces preoblikovanja njenega sklada še poslabšal oziroma upočasnil, in če bi Kapitalska družba želela ta proces opraviti na silo, bi lahko prišlo do razvrednotenja posameznih vrednostnih papirjev, kar bi imelo slabe posledice tudi na premoženje predvsem malih delničarjev.
Zaradi tega se je Vlada odločila, da predlaga Državnemu zboru spremembo tega roka za uskladitev, in sicer za nadaljnja 3 leta, tako da naj bi nov rok veljal 13. 7. 2012.
Predlagam, da zakon podprete.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo dajem podpredsedniku gospodu Radu Likarju za predstavitev poročila odbora.
RADO LIKAR: Še enkrat hvala za besedo.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. oktobra 2009 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo oziroma sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji seji dne 11. 9. 2009 predlog za obravnavo po skrajšanem postopku potrdil. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki v zvezi s ključnim 1. členom zakonskega predloga postavlja vprašanje glede nastalega položaja v vmesnem obdobju, konkretno od 13. julija letos do predvidene uveljavitve zakona. K obravnavanemu besedilu v poslovniškem roku nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev.
V uvodni besedi je minister, pristojen za finance, izpostavil določilo osnovnega zakona oziroma predmet predložene novele, po katerem naj bi Kapitalska družba najkasneje v okviru petih let po preoblikovanju naložbe premoženje sklada prilagodila določbam o naložbah kritnega sklada. Glede na predstavljeni obsežni nabor možnih oblik kritnega premoženja sklada na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, je bilo povedano, da je Kapitalska družba v
86
letu 2005 sprejela strategijo prestrukturiranja in upravljanja sredstev Prvega pokojninskega sklada in je vseskozi aktivno delovala v smeri zmanjšanja števila kot deleža naložb sklada v lastniške vrednostne papirje. Vendar je bila zaradi nastalih razmer na finančnih trgih uskladitev navedenih naložb z določbami Zakona o zavarovalništvu močno otežena in kapitalski družbi brez posledic za varstvo vlagateljev predpisane prilagoditve ni uspelo izvesti. Iz navedenega razloga je uvedba predložene rešitve novele, to je podaljšanje roka za preoblikovanja naložb premoženja Prvega pokojninskega sklada, ob pričakovanjem maksimiziranju vrednosti za zagotovitev odprodaje pod ugodnimi pogoji in sočasnih preprek in nastanka motenj kapitalskega trga kot posledic uporabe dosedanjih predpisov utemeljena.
V	razpravi je bilo zastavljeno vprašanje glede ocene realnih možnosti morebitnih posegov oziroma sankcioniranja Agencije v izpostavljenem vmesnem obdobju. Iz posredovanega odgovora izhaja, da je bilo navedeno obdobje predmet dogovora med Agencijo kot nadzornikom in Kapitalsko družbo kot upravljavcem sklada. Sicer je Agencija v svojem delovanju neodvisna, vendar je na podlagi dosegljivih informacij tudi to obdobje urejeno na način, da se naložbe še naprej prilagajajo oziroma je dovoljeno preseganje deležev oziroma preseganje deleža delnic na ustaljen način, ki ustreza zastavljenemu okviru naložb kreditnega sklada.
V	nadaljevanju je odbor glasoval o obeh članih predlaganega besedila in ju sprejel. K predlogu zakona tudi na matičnem delovnem telesu ni bilo sprejetih amandmajev. Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb sprejme v predloženem besedilu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo Predlog zakona o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb podprla. Zakon ima namreč sam 2. člena. V celoti sprejemamo vladno obrazložitev ter zaradi tržne situacije in finančne krize nepravi čas za uskladitev strukture naložb. Zato je smiselno podaljšati rok s petih na osem let, to pa je do 13.7.2012. Upajmo, da se bo tržna in finančna situacija popravila in da bo možna odprodaja naložb pod ugodnejšimi pogoji, ki bodo maksimirali njihovo vrednost.
87
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Rado Likar.
RADO LIKAR: Hvala za besedo. V poslanski skupini SDS bomo Predlog zakona o spremembah Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb podprli. Prvi pokojninski sklad je namenjen izključno kritju izplačila pokojninskih rent iz zavarovalnih polic dodatnega pokojninskega zavarovanja. Le-te so se oblikovale z zamenjavo za pokojninske bone v lasti fizičnih oseb, ki se same niso odločile za zamenjavo in so se z 31.12.2002 zamenjali za polico neposredno na podlagi zakona. Zakon o Prvem pokojninskem skladu določa, da mora Kapitalska družba najkasneje v roku petih let po oblikovanju Prvega pokojninskega sklada naložbe tega sklada uskladiti z določbami Zakona o zavarovalništvu. Ta rok je potekel 13. julija, kot rečeno, 13. julija 2009, Zakon o zavarovalništvu pa namreč določa, da vrednost naložb v lastniške vrednostne papirje ne sme presegati 30% skupne vrednosti sklada, pri tem pa vrednost naložbe posamezni tržni vrednostni papir ne sme presegati vrednosti 5% sredstev sklada. Vrednost naložbe v posamezni netržni vrednostni papir ne sme presegati 1% sredstev sklada in da naložbe v družbe z omejeno odgovornostjo niso dovoljene. Na dan 13. julij 2009 je imel Prvi pokojninski sklad še vedno 74,79% naložb v vrednostnih papirjih, v deležih pa 2,81% svojih naložb. Kot rečeno, zaradi nastalih razmer na finančnih trgih Kapitalska družba v tem roku ni mogla izvesti predpisane prilagoditve, vsaj ne brez negativnih posledic za vlagatelje. V predlogu zakona je tako predvideno podaljšanje roka za uskladitev z določbami Zakona o zavarovalništvu. V Poslanski skupini SDS smo v zvezi s položajem v vmesnem obdobju, to je od 13. julija 2009 do predvidene uveljavitve zakona, imeli vprašanje glede morebitnega sankcioniranja Agencije za zavarovalni nadzor, vendar je po informacijah Ministrstva za finance to urejeno, tako da se naložbe še naprej prilagajajo na način, ki ustreza zastavljenemu okviru naložb kritnega sklada.
Kot sem uvodoma povedal, bomo v Poslanski skupini SDS zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Sprememba Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb je potrebna, ker je 13. julija letošnjega leta potekel petletni rok za uskladitev z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo. Zakon o zavarovalništvu določa, da vrednost naložb v lastniške vrednostne papirje ne sme presegati 30% sredstev sklada, da pa
88
pri tem vrednost naložbe v posamezni tržni vrednostni papir ne sme preseči 5% sredstev sklada, vrednost naložbe v posamezni netržni vrednostni papir pa ne sme presegati 1% sklada. Naložbe v družbe z omejeno odgovornostjo pa po tem zakonu sploh niso dopustne. Ker kljub sprejeti strategiji prestrukturiranja in upravljanja sredstev Prvega pokojninskega sklada Kapitalski družbi ni uspelo v predpisanem roku naložb uskladiti z določbami Zakona o zavarovalništvu, je treba za tri leta podaljšati rok za uskladitev tudi v izogib kazenskim sankcijam, saj spada nalaganje kritnega premoženja v nasprotju z Zakonom o zavarovalništvu med najhujše kršitve in bi posledično lahko pripeljalo tudi do predvidenih nadzornih ukrepov.
Zakon bomo v naši poslanski skupini podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine DeSUS bo stališče predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Spoštovani! Stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb je sledeče.
Predlog zakona, ki je sedaj na dnevnem redu, je zgolj tehnične narave. In sicer gre za spremembo oziroma podaljšanje roka, v katerem mora Kapitalska družba Prvi pokojninski sklad uskladiti z določbami o naložbah kritnega sklada, kot so urejene v zakonu, ki ureja zavarovalništvo. Sedaj je namreč zakonsko določen rok petih let, po oblikovanju kritnega sklada, ki pa je že potekel 13. junija letošnjega leta. Ob uveljavitvi osnovnega zakona in tudi ob kasnejšem noveliranju naložb Prvega pokojninskega sklada njihove strukture niso bile dokončno znane, zato je bilo z zakonom predvideno, da Kapitalska družba ročnost in likvidnost Prvega pokojninskega sklada ustrezno uskladi z dospelostjo terjatev iz naslova zavarovanj, ki jih krije Prvi pokojninski sklad. Kapitalska družba kot upravljavka Prvega pokojninskega sklada je takrat ocenila, da bi bilo strukturo naložb Prvega pokojninskega sklada mogoče uskladiti z določili zakona, ki jih ureja zavarovalništvo, in sicer v roku 5 let. Vendar, kot kaže, se slednje ni izšlo, zato sedanja vlada v izogib sankcijam, ki pretijo za prekoračitev tega, roka predlaga podaljšanje tega roka s pet na osem let. Da do neljubega, sicer zakonskega ukrepanja Agencije za zavarovalni nadzor, ne bi prišlo, bomo poslanci DeSUS-a to novelo zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb soglasno podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil mag. Radovan Žerjav.
89
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za besedo. Zakon o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb določa, da mora Kapitalska družba najkasneje v roku 5 let po oblikovanju Prvega pokojninskega sklada naložbe premoženja Prvega pokojninskega sklada iz tako imenovanega varčevalnega dela uskladiti z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo. Rok, do katerega bi bilo treba uskladiti naložbe je bil 13. 7. 2009. Kapitalska družba je v letu 2005 sprejela strategijo prestrukturiranja in upravljanja sredstev Prvega pokojninskega sklada ter vseskozi aktivno delala na zmanjševanju števila in deležev naložb sklada v lastniške vrednostne papirje. Kljub temu še ni uspela ustrezno uskladiti strukture naložb. Glede na sedanjo tržno situacijo in finančno krizo, ki ni naklonjena prodaji lastniških deležev za primerno ceno, podpiramo predlog rešitve, ki ta rok uskladitve podaljšuje za tri leta. Predlog zakona bomo vsekakor podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitvev stališč poslanskih skupin. Jo j, se opravičujem gospod Prijatelj. V imenu Slovenske nacionalne stranke. Se opravičujem še enkrat.
SREČKO PRIJATELJ: Že v redu, spoštovani podpredsednik. Kot že rečeno, je v letu 2004 bil sprejet Zakon o dopolnitvah Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, ki je določal, da mora Kapitalska družba najkasneje v roku petih let po oblikovanju kreditnega sklada Prvega pokojninskega sklada vse naložbe premoženja iz prvega sklada uskladiti z določbami v naložbah kreditnega sklada, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zavarovalništvo. Slišali smo že, da je ta rok potekel, da je bil to 13. 7. 2009 in da se zakon smiselno podaljšuje za tri leta. Seveda bomo v Slovenski nacionalni stranki dali "za" k tem popravkom tega zakona, vendar bi ob tej priložnosti rad opozoril tudi na nekaj drugega.
Zakon je redakcijske narave oziroma legalizira tisto, kar smo že zamudili. Nas pa moti nekaj drugega. V Republiki Sloveniji se vrednostni papirji prelahko in prelahkomiselno vlagajo, sploh pa v tem skladu, ki garantira nekje socialno varnost širšega kroga ljudi - brez sankcij vlagajo v neke sklade, v katere niti nimamo vpogleda. V razpravi je bilo zastavljeno vprašanje glede ocene realnih možnosti morebitnih posegov v sankcioniranje, ampak dejansko se to ni zgodilo. Imamo tudi druge primere, ki negativno kažejo, da se milijoni na tak način izgubljajo. Ne bi rad videl, da bomo jutri govorili o tem, da je pokojninski sklad ogrožen in da zaradi nesmiselnih naložb v preteklosti nimamo denarja za izplačevanje tekočih obveznosti. Na tem področju gre s strani Vlade Republike Slovenije vpeljati nove kontrolne mehanizme in
90
v tem kontekstu tudi naša dobronamerna pripomba k temu. Spremembo zakona bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o njem bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda oziroma v času, ki bo najavljen.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Želite gospa Helena Kamnar besedo? Izvolite.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Zakon o davku na tonažo, ki se uporablja v Sloveniji že od leta 2008, tokrat dopolnjujemo in sicer zato, da bi ga uskladili s smernicami skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet.
Že v preteklosti je Slovenija pridobila soglasje Evropske komisije za izvajanje sheme državnih pomoči za pomorski promet pod pogojem, da to shemo implementira v svojo nacionalno zakonodajo do leta 2009. S spremembami tega zakona izvršujemo to svojo zavezo, in sicer tako, da v zakon vnašamo dve pomembni spremembi. Prvič je obveznost, da morajo k sistemu davka na tonažo pristopiti vse povezane osebe zavezanca, ki je pristopil v sistem. Te povezane osebe so lahko tako rezidenti Slovenije kot tudi poslovne enote nerezidenti, ki imajo v Sloveniji poslovno enoto, če izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. In drugo je obveznost, da mora zavezanec v sistemu davka na tonažo vključiti vse ladje, s katerimi posluje in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Obe omenjeni rešitvi zakona sta potrebni tudi, da ne bi prihajalo do izogibanja davku.
S spremembo zakona, ki je pred vami, torej implementiramo sistem državnih pomoči na področju pomorstva v domačo zakonodajo, zato predlagam, da ga podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Besedo dajem članici Renati Brunskole za predstavitev poročila odbora. Prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat. Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. oktobra kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Seji odbora je prisostvoval tudi minister, pristojen za finance, predstavnica
91
finančnega ministrstva in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
Minister za finance je na začetku druge obravnave na seji Odbora za finance dodatno obrazložil poglavitne rešitve predloženega besedila. Poudaril je, da se besedilo Zakona o davku na tonažo uporablja v Sloveniji od začetka leta 2008 tudi na podlagi odobritve Evropske komisije za shemo državnih pomoči, kot jo določa ta zakon. Gre za bolj ugodno obdavčenje, v bistvu za državno pomoč. Evropska komisija je pred odobritvijo navedene sheme od Slovenije zahtevala dopolnitev osnovnega besedila z vključitvijo danih smernic Evropske unije za predmetno področje, konkretno za transport po morju. Dano zavezo uresničujemo s predmetnim predlogom sprememb Zakona o davku na tonažo, s tem navedene določbe zasledujejo ureditev, določeno s smernicami Skupnosti za zadostitev prej navedene podlage, hkrati pa so v predlog vključene nekatere spremembe in dopolnitve osnovnega besedila, ki jih morajo države članice Evropske unije v postopkih ob priglasitvah shem državnih pomoči v okviru posameznih notranjih zakonodaj obvezno upoštevati. Na opisanih podlagah se uvaja enoten pristop za vse rezidente Slovenije in poslovne enote nerezidentov, ki imajo v Sloveniji poslovno enoto oziroma se opredelijo kot povezane osebe zavezanca, ki pristopi k sistemu davka na tonažo, ob hkratnem izpolnjevanju ostalih pristopnih pogojev. Poleg tega se uvaja obveznost na podlagi katere mora zavezanec v sistem davka na tonažo, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, vključiti vse ladje, s katerimi posluje. Ostale spremembe predstavljajo nadgradnjo osnovnih, sočasno besedilo odpravlja še določene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, ki so po izsledkih prakse doslej ovirale nemoteno izvajanje zakona.
Odbor za finance in monetarno politiko predlaga sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima gospod Iztok Podkrižnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa za besedo.
Predlog zakona o davku na tonažo v Poslanski skupini SDS podpiramo.
V Sloveniji že velja Zakon o davku na tonažo, ki se uporablja od 1. januarja leta 2008 in velja tudi na podlagi odobritve Evropske komisije za shemo državnih pomoči, ki jo določa ta zakon. Gre namreč za bolj ugodno obdavčevanje in s tem v bistvu za državno pomoč. Evropska komisija je od Slovenije pred odobritvijo sheme zahtevala, da se zakon v letu 2009 dopolni tako, da se upoštevajo smernice Skupnosti za predmetno področje. Se pravi, področje transporta po morju. Slovenija je zavezo dala in jo s tem predlogom sprememb in dopolnitev zakona uresničuje. Obveznost, da morajo k sistemu
92
davka na tonažo pristopiti vse povezane osebe, to so rezidenti Slovenije in poslovne enote nerezidentov, ki imajo v Sloveniji poslovno enoto. Zavezanca, ki pristopi k sistemu, če izpolnjuje še druge pogoje po zakonu te obveznosti, mora zavezanec v sistemu davka na tonažo vključiti vse ladje, s katerimi posluje in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Namreč, po dosedanji rešitvi v Zakonu o davku na tonažo so zavezanci lahko izbirali, katere ladje bodo ob pristopu k sistemu davka na tonažo vključili v sistem davka na tonažo. Se pravi, dopolnitev zakona pomeni, da naj ne bi prihajalo do izogibanja davkom.
Kot sem že omenil, predlog zakona v Poslanski skupini SDS podpiramo.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o davku na tonažo je sledeče.
Če izhajamo iz dejstva, da je Slovenija tudi pomorska država in da je svoje prednosti na tem področju dolžna polno izkoristiti, potem pravimo, da si je Evropska unija kot dolgoročni cilj zastavila varen, učinkovit in okolju prijazen transport in tudi Republika Slovenija kot članica Evropske unije mora slediti temu cilju. Mnoge države zaradi ohranjanja in razvoja pomorstva, spodbujanja zaposlovanja evropskih pomorščakov ter ohranjanja splošne konkurenčnosti ladjevja nudijo zelo ugodne davčne pogoje, in sicer znatno nižje davke, kar posledično pomeni, da evropska podjetja vpisujejo svoje ladje v ladijske registre teh držav in tako prenašajo sedeže podjetij v tako imenovane države, kjer je bolj ugodno.
Slovenija je takšno ugodno davčno okolje oblikovala s sprejemom Zakona o davku na tonažo leta 2007. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da je treba slovenskim pomorskim prevoznikom zagotavljati razvoj ter konkurenčnost v primerjavi z ostalimi ladjarji s tem, da se vzpostavlja takšna fiskalna politika obravnavanja ladjarjev, ki omogoča znižanje stroškov dela, skladno s smernicami in priporočili Evropske unije, kar pomeni, da je treba sprejeti gospodarske ukrepe, ki bodo primerljivi z gospodarstvenimi ukrepi v najpomembnejših pomorskih državah Evropske unije. To področje z davčnega vidika z ozirom na druga obdavčljiva področja predstavlja ugodnejše davčno okolje predvsem z namenom zagotavljati pogoje za razvoj slovenskega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem trgu ter skladno s smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet, ki ga je sprejela Evropska komisija. Na podlagi tega so ladjarji razbremenjeni plačevanja nekaterih dajatev, na primer namesto davka za dobiček pravnih
93
oseb je za ladjarje uveden davek na tonažo, s tem so vzpostavljeni boljši pogoji za zaposlovanje pomorščakov in tako tudi konkurenčnosti. Evropska komisija takšno obliko obdavčevanja obravnava kot državno pomoč, ki jo pod posebej določenimi pogoji tudi dovoljuje. Zato mora predpisani davek na tonažo, ki ga uvedejo države članice, zasledovati vse te cilje. Upoštevanje smernic Evropske komisije tako od nas terja dopolnitev osnovnega zakona o davku na tonažo v delu, ki se nanaša na zavezance, povezane osebe, za katere se zahteva obvezen pristop k sistemu tega davka, ter v delu, ki se nanaša na sistemsko vključevanje vseh ladjarjev, s katerim zavezanci poslujejo. Da bomo izpolnili zaveze Evropske komisije, bo Poslanska skupina DeSUS vsekakor ta zakon podprla. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog sprememb zakona o davku na tonažo. Z zakonom se bodo v notranjo zakonodajo vključile določbe, ki zasledujejo ureditev določeno s smernicami Skupnosti, kar je bil med drugim tudi pogoj, da Evropska komisija potrdi shemo državnih pomoči. Zaradi tega so v predlog zakona vključene nekatere spremembe in dopolnitve veljavnih določb Zakona o davku na tonažo.
Poglavitni rešitvi predloga zakona sta obvezen pristop k sistemu davka na tonažo za vse rezidente Slovenije in poslovne enote nerezidentov, ki imajo v Sloveniji poslovno enoto, ki se opredelijo kot povezane osebe zavezanca, ki pristopi k sistemu davka na tonažo, in izpolnjujejo druge pogoje za pristop ter vključitev vseh ladij, s katerimi posluje zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, v navedeni sistem. Druge rešitve v predlogu zakona so določene glede na izkušnje davčnega organa in zavezancev pri izvajanju zakona, ter bodo odpravile določene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, ki ovirajo izvajanje zakona. Taka rešitev je predlaganje končnega obračuna davka, po katerem zavezanec davek tudi plača.
Vsebinsko drugače bo opredeljen tudi eden od dohodkov iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi, in sicer dohodek iz opravljanja storitev upravljanja, v zvezi s katerimi je imela Evropska komisija pripombo k dosedanji ureditvi, da je preohlapna in nedoločna.
Zaradi vsega navedenega kot sem že na začetku povedala, bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog sprememb zakona o davku na tonažo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o njem bomo v skladu s
94
časovnim potek seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJAH.
Predlog je v obravnavo Držvnemu zboru predložila Vlada. Sprašujem ministra dr. Ivana Svetlika, ali želi besedo? Izvolite, gospod minister.
DR. IVAN SVETLIK: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci! Spremembe in dopolnitve Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah so nastale kot posledica praktičnih izkušenj pri izvajanju tega sistema, ki ga stalno spremljamo s pomočjo izvajalca, Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, pa tudi na podlagi priporočil organizacije OECD. Celoten sistem je usmerjen k temu, da bi neformalno in priložnostno pridobljeno znanje ustrezno socialno, delovno in finančno ovrednotili, da tako postanejo dosežki na tem področju vidni in dokazljivi z javno listino o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.
Predlog zakona bo prinesel izboljšan sistem in boljšo preglednost v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij, usklajeno z obstoječim izvajanjem, ter posledično izboljšane možnosti za posameznika, pa tudi za njegovo zaposljivost ter tako posledično zmanjšanje možne socialne izključenosti.
Sprememba zakona bo prinesla predvsem izboljšanje delovanja informacijskega sistema, ki zagotavlja informacijo o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, poklicnih standardih, poklicnem in strokovnem izobraževanju, izvajalcih postopkov za zagotavljanje potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, komisijah za preverjanje in potrjevanje teh kvalifikacij, predpisih ter kvalifikacijskih strukturah, pa tudi kvalitetno in zanesljivo svetovanje kandidatom je ena od pridobitev.
Spremembe gredo predvsem v naslednjih smereh: v praksi nedosegljiv rok odločanja o pritožbah se podaljšuje; odpravljamo administrativno oviro, tako da več ni treba poklicnih standardov in katalogov pisno objavljati, ampak jih elektronsko objavljamo; določa se enak postopek preverjanja in potrjevanja teh kvalifikacij tudi za osipnike iz formalnega sistema izobraževanja kadrov - kar doslej ni bilo mogoče; natančneje določa delo in obveznosti strokovnih delavcev Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje - to bo tudi podlaga za izobraževanje in spremljanje dela svetovalcev - ter nazadnje vzdrževanje in razvijanje informacijskega sistema v okviru nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije, ki bo v pomoč vsem, ki koristijo ta sistem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino in
95
socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Besedo dajem članu odbora, mag. Francu Žnidaršiču za predstavitev poročila odbora.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 9. seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki ga je v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru predložila Vlada. Pri delu odbora so sodelovali predstavnici predlagatelja z državno sekretarko pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta.
Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom, ter zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe k 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 12. členu. Odboru je bilo predstavljeno tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog zakona podprlo. V poslovniškem roku s strani kvalificiranih predlagateljev ni bilo vloženih amandmajev. Člani odbora so na klop prejeli predloge za amandmaje odbora, ki so bili pripravljeni na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe in jih je odbor brez razprave sprejel.
V okviru druge obravnave je predstavnica predlagatelja uvodoma podala dopolnilno obrazložitev predloga zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na kratko predstavila pisno mnenje, predstavnik Državnega sveta pa je povedal, da je Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo in zdravstvo ter invalide predlog zakona podprla.
Odbor je na podlagi 8. odstavka 131. člena Poslovnika Državnega zbora v skladu s pripombami Zakonodajno-pravne službe oblikoval in sprejel amandmaje k 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 12. členu. Na koncu je glasoval še o vseh členih skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima v imenu Poslanske skupine Zares gospod Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi. Bistvo tega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je, da obstaja možnost, da se znanje, spretnosti, zmožnosti za opravljanje posameznega poklica potrdijo. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet leta 2000, je uvedel tak sistem preverjanja in potrjevanja teh kvalifikacij, ki določa
96
postopek priprave standardov, strokovnega znanja in spretnosti ter njihovo preverjanje in potrjevanje. Predlagatelj poudarja, da poudarek zakona temelji na učnih dosežkih, neodvisno od oblike pridobivanja znanja spretnosti ali zmožnosti. Certificiranje nacionalnih poklicnih kvalifikacij je načeloma namenjeno le odraslim osebam in poteka na podlagi neposrednega dokazovanja znanja, spretnosti, zmožnosti ali na podlagi listin in drugih dokazil, zbranih v mapi posameznika.
Novela iz leta 2006 je Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje dodelila novo nalogo, in sicer spremljanje certifikatnega sistema. Prvi izsledki so bili objavljeni v letu 2008 z naslovom Spremljava certifikatnega sistema. Po navedbah predlagatelja zakona je v Sloveniji v okviru OECD potekal tudi projekt priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, v okviru katerega je bilo pripravljeno tudi nacionalno poročilo za Slovenijo. Pomembna so predvsem priporočila in nasveti ter prepoznane težave v tem našem sistemu, ki jih s pričujočo novelo odpravljamo.
Danes je ena ključnih sestavin uspešne družbe vseživljenjsko učenje, to pa zahteva ustvarjanje nove kulture preverjanja in potrjevanja znanja, spretnosti in zmožnosti, tudi tistih, ki so pridobljene zunaj formalnega sistema izobraževanja, ter seveda njihovega priznavanja v formalnem sistemu in na trgu dela. Evropske ugotovitve kažejo, da so postavljeni standardi pogosto preozki in ne vključujejo znanja, pridobljenega zunaj šole. Z novelo zagotavljamo, da bodo metode in standardi zagotavljali objektivnost, veljavnost in zanesljivost.
V	naši Poslanski skupini Zares smo prepričani, da bo dopolnjen predlog zakona, kot je bil sprejet na matičnem telesu, prinesel	izboljšano preglednost poklicnih kvalifikacij, ter posledično izboljšane možnosti za zaposlitev ter zmanjšanje socialne izključenosti, zato bomo to novelo zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS bo predstavil mag. Franc Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik, še enkrat. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
V	Poslanski skupini DeSUS podpiramo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Strinjamo se z oceno predlagatelja, da so spremembe potrebne, saj bodo zagotovile, da metode in standardi zagotavljajo objektivnost,	veljavnost in zanesljivost. Dejstvo je, da mora biti sistem verodostojen, razviti ga je treba tako, da bodo predvsem podjetja oziroma delodajalci in drugi uporabniki zaupali dosežkom vrednotenja, saj je verodostojnost tesno povezana s preglednostjo postopka in ustanov. Celoten sistem je ciljno usmerjen k temu, da bi neformalno in priložnostno pridobljeno znanje, spretnosti in
97
usposobljenost pridobili ustrezno socialno, delovno in finančno ovrednotenje, da postanejo dosežki vidni in dokazljivi z javno listino o nacionalni poklicni kvalifikaciji. S spremembami in dopolnitvami bo urejeno enotno vodenje evidenc o izdanih certifikatih, kar je pomembno z vidika zbiranja podatkov za analiziranje, odpravljajo se tudi praktične težave in administrativne ovire, povezane s sprejetjem in objavo poklicnih standardov in katalogov, določa pa se enak postopek preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije za osipnike iz šolskega sistema.
Predlog zakona določa tudi nekatere nove naloge Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, na primer spremljanje dela svetovalcev za sestavo zbirne mape ter vzdrževanje in razvoj nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije.
Predlog zakona določa tudi, da mora Državni izpitni center pri spremljanju dela komisij organizirati svoje delo tako, da bo vsaj enkrat letno prisoten pri uveljavljanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij pri posameznem izvajalcu.
V Poslanski skupini DeSUS zato želimo, da bi se dobro učinki spremenjenega in dopolnjenega Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah pokazali na čim več področjih - več kot sto, meni predlagatelj - , in sicer tako, da bo resnično prinesel izboljšano preglednost poklicnih kvalifikacij ter posledično izboljšal možnosti za zaposlitev ter zmanjšanje socialne nevključenosti nezaposlenih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi! V Poslanski skupini SLS bomo podprli spremembe in dopolnitve zakona. Še posebej v času, ko se je nezaposlenost tako ekstremno povečala in spet dosegla 100.000 nezaposlenih, se je potrdilo, da je bilo prav, da smo leta 2000 uvedli sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Bistvo tega sistema je, da obstaja možnost, da se potrdijo znanje, spretnosti in zmožnosti za opravljanje posameznega poklica ali dela poklica, ne glede na to, kako je bilo znanje pridobljeno. Celoten sistem omogoča, da vsakdo s tem lahko pridobi ustrezno socialno, delovno in finančno ovrednotenje, njegovi dosežki postanejo vidni in dokazljivi z javno listino o nacionalni poklicni kvalifikaciji in lažje dobi ali obdrži delo. Podpiramo spremembe in dopolnitve, ki so nastale na podlagi stalnega spremljanja certifikatnega sistema, za kar skrbi Center za poklicno izobraževanje, ter priporočila in rešitve, ki izhajajo iz mednarodnega projekta OECD. Bolj enotno bo urejeno vodenje evidenc o izdanih certifikatih, kar je
98
pomembno z vidika zbiranja podatkov za analiziranje. Še bolj pomembno pa se nam v Poslanski skupini SLS zdi to, da se odpravljajo tudi praktične težave in administrativne ovire, ki so povezane s sprejetjem in objavo poklicnih standardov in katalogov, in se določa enak postopek preverjanja in potrjevanja teh kvalifikacij tudi za osipnike iz šolskega sistema. Zakon bo za celotno državo prinesel izboljšano preglednost poklicnih kvalifikacij ter posledično izboljšanje možnosti za zaposlitev ter zmanjšanje socialne izključenosti. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke spremembe podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Andrej Magajna.
ANDREJ MAGAJNA: Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegice in kolegi! Minister dr. Ivan Svetlik je v vlogi predlagatelja že uvodoma podal razloge za spremembe in dopolnitve zakona. Vpeljali naj bi metode in standarde, ki zagotavljajo objektivnost, veljavnost in zanesljivost. Sistem mora biti verodostojen, razviti ga je treba tako, da bodo predvsem podjetja oziroma delodajalci in drugi uporabniki imeli natančne opredelitve poklicnih kvalifikacij . Predlogi sledijo skupnim načelom, zagotavljajo temeljne smernice na evropski ravni, te pa izhajajo iz sestavin različnih nacionalnih sistemov.
Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira predlog zakona, saj je predlagatelj upošteval pripombe Zakonodajno-pravne službe. Povedati pa je treba, da je bilo pripomb ravno pravnotehnične narave v tem primeru relativno veliko, kar kaže na vse težave tako pri uvajanju ustrezne strokovne terminologije kot pomanjkljivosti, ki so izhajale iz prenormiranosti, pomenskega prekrivanja in podvajanja določenih vsebin. Ker gre za izrazito strokovno področje, ki ni sprožalo vsebinskih razhajanj ali konceptualnih dilem, so bili ključni napori pri pripravi predlogov namenjeni ravno navedenim pravno-tehničnim opredelitvam.
Že na samem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bile z amandmaji potrjene pripombe Zakonodajno-pravne službe, prav tako s strani predlagatelja, zato Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira navedeni predlog zakona.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani! Bistvo sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je, da obstaja možnost, da se potrdijo znanje, spretnost in zmožnost za opravljanje posameznega
99
poklica ali dela poklica ne glede na to, kako je bilo znanje pridobljeno; lahko z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom v prostem času, z udeležbo na tečajih in tako dalje. S spremembami in dopolnitvami bo Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah še izboljšal preglednost in verodostojnost postopkov ter pridobljenih certifikatov o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Ureja se enotno vodenje evidenc o izdanih certifikatih, odpravljajo se praktične težave, kot so na primer v praksi nedosegljivi roki odločanja o pritožbah, sprememba s treh na osem dni, odpravljajo se administrativne ovire, povezane s sprejetjem in objavo poklicnih standardov in katalogov. Ureja se enoten sistem preverjanja tudi za osipnike iz šolskega sistema. Določajo se nekatere nove naloge Centra za poklicno izobraževanje, izobraževanje in sprejemanje dela svetovalcev v postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ohranjanja in razvijanja nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. Državni izpitni center mora pri spremljanju dela komisije organizirati svoje delo tako, da bo vsaj enkrat letno prisoten pri preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij pri posameznem izvajalcu.
V programu Slovenske demokratske stranke smo zapisali, da bomo še posebno pozornost namenili	mladim z manj
priložnostmi, osipnikom v šolah, odvisnikom in drugim ter jim omogočili tako imenovano drugo možnost. Ker novela Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah prinaša nekaj sprememb v tej smeri, jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda. Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ DRŽAVLJANOM DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV OZIROMA DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Želite dr. Ivan Svetlik besedo? Izvolite, gospod minister.
DR. IVAN SVETLIK: Spoštovane poslanke in poslanci! V skladu s pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti velja prost pretok oseb in storitev med državami članicami. Za državljane držav članic to vključuje zlasti pravico, da kot samozaposlene ali zaposlene osebe opravljajo poklic v državni članici, ki ni
100
država, v kateri so pridobili svoje poklicne kvalifikacije. Za realizacijo tega cilja je bila sprejeta Direktiva 2005/36 Evropske skupnosti o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki je prenesena v slovenski pravni red poleg področnih zakonskih aktov s krovnim Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za državljane Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Leta 2000 je bila sprejeta tudi Direktiva 2006/123 Evropske skupnosti o storitvah na notranjem trgu, ki pomeni komplementaren predpis s tega področja. Glede na to, da imamo v Republiki Sloveniji preko 300 reguliranih poklicev oziroma dejavnosti, so potrebne sistemske spremembe in dopolnitve tega zakona zaradi racionalizacije vodenja upravnih postopkov, odprave administrativnih ovir, izpolnjevanja dolžnosti Republike Slovenije do Evropske komisije, ne nazadnje sprejetje predloga zakona predstavlja tudi nujnost uskladitve slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom.
Ključne spremembe, ki jih predlagamo s tem zakonom, so naslednje: resorna ministrstva imajo možnost po vzoru tujih držav z dopolnitvijo prenesti na druge pristojne organe dolžnosti, opredeljene v zakonu. Določeni so pogoji za opravljanje občasnih storitev ponudnikov. Torej vsi ponudniki, ki bodo z opravljanjem reguliranega poklica oziroma dejavnosti ponujali občasne storitve Republiki Sloveniji, morajo pred prvim opravljanjem le-te prijaviti pri pristojnemu organu. Določeno je podaljšanja maksimalnega roka za izdajo odločb po priznanju poklicne kvalifikacije v skladu z direktivo, da ne bi več prihajalo do odločitev, ki so sprejete izven zakonskega roka. Nova je določa, v katerih primerih lahko pristojni organ zavrne priznanje poklicne kvalifikacije in dopušča možnost izdaje negativne odločbe. Novo je tudi določilo o evidencah v elektronski obliki, ki omogoča pošiljati ustrezne informacije tako domačim uporabnikom kot na Evropsko komisijo in ki zagotavljajo register reguliranih poklicev, za kar je pripravljena tudi ustrezna aplikacija. Zakon pa potrebujemo zato, da bi jo sploh lahko uvedli. Dopolnjeni so bili členi, ki govoru o upravnem sodelovanju med pristojnimi organi držav članic in ker gre za izmenjavo občutljivih osebnih podatkov, je bilo treb dodati tudi določila, ki urejajo to področje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Dajem besedo članu, mag. Francu Žnidaršiču, za predstavitev poročila odbora.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovani minister. Kolegice in kolegi!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 9. seji, dne 8. 10. 2009 kot matično delovno telo obravnaval
101
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske federacije za opravljanje regularnih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 36. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato je odbor predlog zakona obravnaval na podlagi 142. člena Poslovnika.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika. K predloženemu besedilu je podala pripombe k 1., 2., 5., 6., 7., 8. in 19. členu. Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi predstavila sprememba in dopolnitve predloga zakona, predstavnik Zakonodajno-pravne službe je povedal, da predloge za amandmaje odbora prevzemajo vse pripombe, ki jih je ta služba dala, Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pa je v svojem mnenju podprla sprejetje zakon po skrajšanem postopku.
Članice in člani odbora so se strinjali z uskladitvijo predlaganih sprememba in dopolnitev zakona z evropskim pravnim redom, opozorili pa so na večjo usklajenost delovanja predlagatelja in zakonodajno-pravne službe Vlade. Ker je pač zakonodajno-pravna služba Vlade očitno spregledala določene pomanjkljivosti, pa je potem stvar sanirala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Odbor je na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika Državnega zbora oblikoval in sprejel amandmaje k 1., 2., 5., 6., 7., 17., 18. in 19. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa in predlagam, da ostanete kar za zagovornico, ker imate besedo v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala, gospod podpredsednik. V Poslanski skupini DeSUS podpiramo predlog novele zakona, ki je pred nami. Po naši oceni gre namreč predvsem za racionalizacijo upravnih postopkov, v katere je vključena možnost prenosa vodenja postopkov in ostalih obveznosti s pristojnih ministrstev na druge pristojne organe, možnost podaljšanja roka za izdajo odločb in roka za izdajo mnenja zbornic in drugih pristojnih organov. Še posebej pozdravljamo dejstvo, da si bo moral vsak organ še vedno prizadevati za
102
odločanje v ustreznih rokih ob predpogoju, da je popolno ugotovil vse dejanske in pravne okoliščine za odločanje. Predlog pa predvideva tudi uvedbo elektronskih evidenc, ki jih vodijo pristojni organi in bodo služile predvsem uslužbencem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, da bodo lažje opravljali obveznosti, ki jih ima ministrstvo do Evropske komisije. Koliko pa bo opravljanje dela po sprejetju tega zakona dejansko bolj hitro, učinkovito in racionalno, pa se bo kmalu pokazalo, ko bo zakon prešel v prakso. Namen zakona je v vsakem primeru dober, zato ga v Poslanski skupini DeSUS podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Še enkrat hvala lepa za besedo. Gospod podpredsednik, gospod minister, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini SLS bomo zakon podprli, saj gre za uskladitev z evropskim pravnim redom. Vedno podpiramo tudi možnosti, ki olajšajo in racionalizirajo vodenje upravnih postopkov, kar bo doseženo z enotno vstopno točko in z uvedbo elektronskih evidenc za poročanje in posredovanje statističnih podatkov, seveda ob ustrezni zagotovitvi varstva osebnih podatkov. S tem upamo, da bodo tudi Slovenci in Slovenke kot evropski državljani hitreje uveljavljali svoje storitve na evropskem trgu.
Racionalizacijo vodenja upravnih postopkov ob priznavanju poklicnih kvalifikacij uvaja Vlada tudi s prenosom vodenja postopkov z ministrstva na druge pristojne organe in z možnostjo podaljšanja roka za izdajo odločb in roka za izdajo mnenja zbornic ali drugih pristojnih organov. Pri tem pričakujemo, da bodo morali organi tudi naprej odločati o ustreznih rokih ob zagotovitvi, da je organ v postopku popolno ugotovil vse dejanske in pravne okoliščine za odločanje.
Prinos pristojnosti je seveda treba določiti s posebnim zakonom ali javnim razpisom. Z amandmaji odbora je predlog zakona popravljen tudi v tem delu, zato ni zadržkov, da bi ga poslanci SLS ne podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Srečko Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije je seveda smiseln in ga tudi v Slovenski nacionalni stranki podpiramo. Racionalizacija in seveda olajšan postopek je temeljni cilj, ki mu zakon sledi, in tako si bo moral vsak organ še vedno prizadevati za odločanje v
103
ustreznih rokih, seveda pa ob predpogoju, da se popolno ugotovi vse dejanske in pravne okoliščine za odločanje. Za lažje pridobivanje podatkov, kar se nam zdi tudi pomembno, pomembnih za odločanje v postopku ob priznavanju poklicnih kvalifikacij je predvidena tudi uporaba evropskega informacijskega sistema, ki omogoča izmenjavo informacij in podatkov med državami, pristojnimi organi držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije.
Skratka, ocenjujemo, da gre za zakon, ki je v okviru povedanega smiseln in bo olajšal in racionaliziral postopke vodenja upravnih postopkov pri priznavanju poklicnih kvalifikacij. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališča predstavil gospod Marijan Križman.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanov in držav članic Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje regularnih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji podprla. Predlagani zakon ne pomeni bistvenih vsebinskih premikov, kljub temu pa ne moremo reči, da je nepomemben ali celo nepotreben. Članstvo v Sloveniji v Evropski uniji pomeni tudi nenehno prilagajanje skupnim pravilom, ki jih moramo prenašati v naš pravni red. Predlog zakona pomeni prav to.
V skladu z direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij se podaljšuje rok za izdajo odločb, pridobitve mnenj pristojnih institucij oziroma organov države članice gostiteljice. Ta mora potrditi prejem prošnje v roku enega meseca po prejemu in obvestiti prosilca o kakršnih koli manjkajočih dokumentih. Nato mora pristojni organ državi članici gostiteljici izdati ustrezno utemeljeno odločitev, v vsakem primeru najkasneje v treh mesecih od datuma, ko je bila predložena prosilčeva popolna dokumentacija. Ta rok se lahko podaljša za en mesec.
Zakon v skladu z direktivo o storitvah uvaja možnost elektronske prijave ponudnika storitev preko enotne kontaktne točke. Ob tem predlog zakona omogoča tudi prenos pristojnosti vodenja postopka in vseh obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, na druge pristojne organe s posebnim zakonom ali z javnim razpisom. S tem bo omogočeno učinkovitejše delo. Ministrstva so namreč kadrovsko podhranjena in premalo usposobljena za to delo. Prav tako bomo s tem odpravili tudi nekaj administrativnih ovir, saj morajo sedaj ministrstva pridobivati mnenja od pristojnih strokovnih organov. Olajšalo pa bo tudi upravno sodelovanje med pristojnimi organi, ki vodijo registre s podatki o strokovnjakih. Zaradi navedenega
104
bo, kot že rečeno, Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagani zakon podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani! Gre za zakon iz tako imenovane implementacije evropskih pravil. Gre za zakon, ki bi ga lahko umestili v spekter delovanja Ministrstva za delo, Ministrstva za šolstvo, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za visoko šolstvo. Zakon je dober, konkreten in koristen, zato ga bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli.
Kot kaže praksa v mnogih primerih, pa se bo verjetno zataknilo pri njegovi vpeljavi. Zakaj? V Sloveniji je neformalno izobraževanje in njegovo potrjevanje predvsem v domeni nevladnih organizacij, ki se trudijo, da se mladim v njihovem formalnem izobraževalnem procesu kot izhodišče v svet dela upošteva tudi vsa tako imenovana obšolska aktivnost, na primer, dodatno izobraževanje in delovne aktivnosti. Mnogi so seznanjeni s projektom Nefiks, ki je projekt priznavanja, uveljavljanja in evidentiranja neformalno pridobljenih znanj, ki jih posameznik pridobi od 14. leta naprej. O podobnem lahko govorimo tudi pri projektu MEPI. In vloga države? V zadnjih dneh smo lahko zgroženi opažali informacije, kako je minister za delo, dokaj nonšalantno odgovarjal na zahteve študentov po želji za lažji dostop na delovni trg, imamo celo ministra za visoko šolstvo, ki zaradi lastnega egoizma oziroma lastne želje po obvladovanju določenega resorja in posledično zato sumljivi ambiciji po zaslužku, z levo roko spremeni odločitev Vlade, ki bi pomenila povezovanje visokošolskega področja z raziskovanjem. S takimi dejanji pa se resnično postavlja vprašanje, ali Vlada zasleduje interes mladih.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bo s sprejetjem tega zakona in Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah Vlada prisiljena, da se bo aktivno vključevala na to področje, ki, kot sem povedal že na začetku, sodi na področje več ministrstev. In prav hitro in učinkovito povezovanje resorjev, ne glede na področje dela, je v interesu ne samo mladih, temveč vseh Slovenk in Slovencev. V Slovenski demokratski stranki smo napovedali, da bomo predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona in prekinjam to točko dnevnega reda. Čez pol ure bomo prešli h glasovanju o točkah dnevnega reda, ki smo jih danes obravnavali, in napovedujem, da bo začetek glasovanja ob 20. uri in 30 minut.
105
Prekinjam sejo do 20. ure in 30 minut.
Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 19.58 in se je nadaljevala ob 20.30.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci in poslanke!
Prehajamo na glasovanje Državnega zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda - to je na vprašanja poslank in poslancev. V skladu s predlogom poslanca Zvonka Černača bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi z uresničevanjem obljub predsednika Vlade. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Prosim, Zvonko Černač v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo to razpravo seveda podprli. Neuresničenih obljub predsednika Vlade v zadnjem letu dni je toliko, da bo razprava, če boste zanjo glasovali izredno barvita, tudi plodna, dotikala se bo cele palete področij od regionalizma, kjer je bilo obljubljeno, da se bo pokrajinizacij a začela v prvi polovici letošnjega leta, do vladnih obiskov po terenu, ki jih ni; do zagotovila regulatorjem, ki so neodvisni, da naj predsednika Vlade obvestijo, če bodo kakršnikoli pritiski -največji so s strani njegove leve roke, gospoda Milana M. Cvikla - do tega, govorili bomo tudi o gospodarstvu, o skrajšanju plačilnih rokov na 30 dni, ki so bili pospremljeni z aplavzom s strani obrtnikov in niso in ne bodo, še dolgo ne, uresničeni; do kadrovskega cunamija, ki ga bojda ni, ob tem da so bili zamenjani vrhovi vseh pomembnih, večjih, gospodarskih družb javnih podjetij in tako naprej v tej državi, praviloma s političnimi kadri, ki sodijo v portfelj vladajoče koalicija, seveda pa pod skrbnim pokrivalom KAS-a, ki naj bi to politično sled zabrisal. V tej razpravi bo prilika slišati marsikaj, dvomim pa, da bomo lahko samo skozi razpravo dvignili to, kar se dogaja in kar se je zgodilo - prosti pad gospodarske rasti. Slovenija je v letošnjem letu oziroma bo do konca leta padla za 8%, ni pa padla samo gospodarska rast, padel je tudi ugled Vlade. Tudi zaradi tega, ker številne obljube, ki so bile dane, niso bile uresničene, tudi zaradi tega, ker gre za veliko sprenevedanje med tistim, kar je rečeno, in med tistim, kar se dejansko dogaja. Ta upad javnomnenjske podpore je danes najnižji v zgodovini te države, in to v razmerah, ko Slovenija
106
potrebuje kompetentno ekipo, ekipo, ki naj uživa zaupanje javnosti. V razmerah, ko se niti vladajoča koalicija o eni relativni majhni spremembi v tej ekipi ni sposobna uskladiti in dogovoriti, bi bila ta razprava o teh neuresničenih obljubah še kako potrebna. Zaradi tega računamo, da nas boste pri tem podprli. V tej razpravi bi govorili tudi o tem, o čemer je danes govoril predsednik Vlade, o Hrvaški, in o tem, kar je bilo tudi danes ponovno rečeno in kar ne drži, da nam ta arbitražni sporazum prinaša rešitev meje pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Zato vas vabim, da tudi v tej točki to razpravo podprete. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Zmago Jelinčič Plemeniti, prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik.
Seveda bomo podprli ta predlog, ker mislimo, da je zelo smiseln. Marsikaj se je treba v zvezi s tem pogovoriti, marsikaj je treba razkriti. Konec koncev, danes je bilo rečeno o pokrajinizacij i. Pokrajinizacij a se vedno bolj odmika in vendar je nujno treba pokrajine uvesti, toda ne kar tako, kot so bili začetni načrti in ideje, za 24 pokrajin pa 12 in tako naprej. Treba je vzeti za osnovo zgodovinske slovenske pokrajine, to so Štajerska, Koroška, Kranjska, Primorska in Prekmurje oziroma Pomurska. Tu moramo to iskati, kajti gre pravzaprav za suvereniteto teh dežel, ki pomenijo državotvornost slovenskega nacionalnega prostora. In če bomo samo o tej zadevi govorili, bo cilj te razprave dosežen.
Bojim se, da bo treba marsikaj pojasniti gospodom z Vlade, ampak tudi to je namen, da enkrat prisluhnejo tu, v parlamentu, pametnim besedam, da se potem na tej osnovi tudi postavi vse skupaj. Namreč, postaviti moramo na tej osnovi zaradi tega, da lahko ščitimo slovenski nacionalni prostor, ker če bomo šli drugače, kot nekateri nameravajo, tudi z namenom regionalizacije in ustanavljanja skupnih pokrajin na eni strani z Italijo, na drugi strani z Avstrijo in podobno, bomo samo še bolj izgubljali slovensko nacionalno telo. Skratka, absolutno bomo podprli ta predlog.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 44.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. V skladu s predlogom poslanca Jakoba Presečnika bo Državni zbor odločil o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Jakoba Presečnika v zvezi z varčevanjem Vlade Republike Slovenije na račun najšibkejših slojev
107
prebivalstva. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani vsi prisotni. Na začetku mojega postavljanja vprašanja sem ugotavljal, da se je socialni položaj slovenskih državljank in državljanov bistveno poslabšal oziroma da se slabša še naprej, in sem zato vprašal predsednika Vlade, zakaj se je Vlada odločila stabilizirati javne finance na račun in v breme socialno najbolj ogroženih in prizadetih slojev prebivalstva; ob tem, da se dvigujejo v proračunu, ki ga imamo na mizah in ki bo sprejeman čez približno mesec dni, da se povečujejo stroški za pisarniški in splošni material, da se povečujejo stroški za razne druge storitve, ki so, po naši oceni, v tem trenutku med njimi tudi take, ki niso nujno potrebne; ob tem, da sem tudi navedel, na katerih področjih pa bi bilo mogoče doseči to, da bil priliv v proračun večji in da bi na ta način omogočili nova delovna mesta v Sloveniji. Zato predlagam, da se ta razprava opravi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Obrazložitev glasu v lastnem imenu Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala. Jaz bom predlog za razpravo o tem podprl. Predsednik Vlade je danes govoril o tem, da ima Vlada vizijo. Vizija Vlade se izrisuje v proračunskih dokumentih. Na mizi imamo proračuna za 2010 in 2011. Mislim, da nas je te vizije lahko strah. Poleg tega, da bo ob koncu leta 2011 vsak Slovenec zadolžen za 8.000 evrov, je vizija te vlade tudi varčevanje pri tistih, ki nimajo več kje varčevati. Stiskanje pasu tam, kjer je zadnja luknja že prevrtana. Na pasu ni več nobene luknje, da bi bilo mogoče še varčevati. In povečanje trošenja tam, kjer bi bilo seveda treba varčevati, in to je v javni upravi, v javni sferi. Ob tem, da bo v letošnjem letu do konca leta preko 100.000 brezposelnih, se lahko vprašamo, ali je kateri izmed teh, ki bo v letošnjem letu pristal na zavodu, pristal iz javne sfere, razen tistih, ki jih je zadel vaš kadrovski cunami. Mislim, da so zelo redki ali ni nobenega, in mislim, da se Vlada, v tem primeru tudi predsednik Vlade, loteva varčevanja na nepravem mestu. Tudi zgled je pomemben pri teh zadevah. Če bi Vlada mislila na tem področju resno, potem bi v proračunih za 2010 in 2011 lahko brali neke druge številke, ne pa te, kot so sedaj navedene v njih. V času, ko govorimo o tem, da je treba varčevati pri tistih, ki imajo 400, 500 evrov, mesečno beležimo podatke o milijonskih izplačilih nagrad vodilnim v tej državi. Preko 100 milijona evrov na letni ravni se odlije v žepe posameznih poslovnežev in v teh razmerah Vlada namerava proračunski primanjkljaj iskati pri tistih, ki ne morejo, ne da ne bi želeli, ampak ne morejo več varčevati. Zaradi tega bom podprl razpravo o tem
108
vprašanju, ker bi bilo dobro slišati, ali obstaja še kakšna druga vizija, kajti ta, ki se izglasuje skozi dokumente, je izredno negativna.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v lastnem imenu, Miran Gyorek, prosim.
MIRAN GYOREK: Hvala, gospod predsednik. Tudi jaz osebno in pa v imenu Slovenske nacionalne stranke podpiram to pobudo oziroma to poslansko vprašanje, ker nenazadnje se tudi navezuje na situacijo v Pomurju, Prekmurju. Zadeva je prišla tako daleč, danes smo se pogovarjali o razvojnem zakonu za Prekmurje - pardon, se opravičujem, za Pomurje. Zmeraj mi to uide, ker sem nekje bolj navezan na Prekmurje. Mislim, da bi te zadeve lahko tudi nekje vključili v to razpravo. Ne bom na dolgo in široko razlagal o problematiki v Pomurski regiji, ker bomo to v četrtek obdelovali do podrobnosti. Sam verjamem v res detajlno razpravo na to temo in v posluh vseh poslancev glede kritičnega stanja v Pomurski regiji. Danes je bilo sicer pri sprejemanju dnevnega reda marsikaj rečeno, tudi v smislu dvomov za sprejetje tega zakona. Ampak da se ne bom oddaljeval od teme, bi vseeno že naprej apeliral na vse prisotne poslanke in poslance, na spoštovani zbor, da razumejo našo stisko v Pomurski regiji in da bo verjetno prišla na vrsto še marsikatera regija, kajti situacija, kot kaže, se poslabšuje za celo Slovenije. Hvala za razumevanje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 76 poslank in poslancev, za 30, proti 44.
(Za je glasovalo 30 (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. V skladu s predlogom poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega glede stališč Vlade Republike Slovenije do Republike Hrvaške.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik.
Danes je predsednik Vlade, gospod Pahor, dokazal, da ne razume, za kaj gre pri vprašanju s sosednjo Hrvaško, in da so njegova stališča popolnoma zgrešena. Ne samo, da ne pozna zgodovine, zemljepisa, prava, dejstvo je, da celo negira največjo avtoriteto prava pri nas, prof. dr. Bučarja. Pa vendar se mi zdi, da je pravno znanje navkljub vsemu zbrano na Pravni fakulteti, ne pa na FDV, na Oddelku za politologijo. Mislim, da je nujno treba razpravljati o tej temi, odpreti to temo in se je lotiti na ta način, da bodo dejstva prišla na plano. Dejstva se skrivajo z določenim namenom. Ta namen, kot kaže, še ni povsem znan, prepričan pa sem, da se bo ta namen
109
pokazal, če ne prej, že v pol leta - kaj je za takšnim stališčem, ki ga zastopa gospod Pahor. Mislim, da ne smemo dovoliti takšnega stališča. Mi moramo zahtevati, da se zadeva odpre. Sicer sem na žalost prepričan, da bo rezultat 30 za in 44 proti, tako kot je ves čas bilo in tudi bo, kajti vladajoči koaliciji je čisto vseeno, kaj je z našo domovino, njim je pomembno zmagovati, rušiti, valjati, odrivati kot z buldožerji, vse ostalo ni pomembno. Pozabljajo, da imajo eno samo domovino. Mi v opoziciji se tega zavedamo. Gospodje iz koalicije se tega ne zavedajo, pozabljajo, da Jugoslavije ni več in da Hrvaške kot nekdanje skupne republike v SFRJ tudi ni več. Ta država je, če nič drugega, se moramo spomniti, v drugi svetovni vojni pobijala, klala slovenske državljane in civiliste. In ne samo v Jasenovcu, tudi po slovenskih vaseh so ustaši, so Hrvatje ropali, klali, pobijali.
In mislim, da tega ne smemo pustiti kar tako mimo. Konec koncev bi človek pričakoval, da bo SD tista, ki bo varovala nekakšno integriteto narodnoosvobodilnega boja in se zavedala, da so se partizani borili tudi proti ustašem, proti Hrvaški, "nezavisni" državi. Bomo videli. Upam, da bomo kljub vsemu dobili več glasov kot 30.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu? V imenu Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi. V Slovenski ljudski stranki bomo seveda ta predlog podprli, ker ocenjujemo, da se kar naprej - in očitno se bo to dogajalo tudi v prihodnosti - več ali manj zamegljuje. Žal je arbitražni sporazum pravzaprav dostopen vsem medijem tako ali drugače medtem, ko se v slovenski politiki nekako bojimo odstraniti oznake zaupno, da bi lahko javno razpravljali o tem sporazumu. Medtem ko vladna stran vrši določeno vrsto zavajanja slovenske javnosti.
Arbitražni sporazum je zelo, zelo jasen in prav bi bilo, da bi se o njem tudi tako pogovarjali. Predvsem v tisti prvi točki, ki govori o določitvi meje na kopnem in morju, ki se bo določalo izključno, le in le z mednarodnim pravom in ne z načelom pravičnosti in ne na osnovi dobrih sosedskih odnosov in ne vse tisto, kar se ves čas navaja. Tako je prav, da o tem detajlno spregovorimo in da o tem spregovorimo čim prej, da bo javnost dobila prave in natančne informacije, ne pa, da se pod oznako zaupno te skrivajo, da se v javnosti o njih ne more in ne sme govoriti, vrši se pa več ali manj samo zavajanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Glasovanje teče. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 44.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 44.)
110
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 2. točko dnevnega reda - tretjo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih v okviru rednega postopka. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili predloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti 1.
(Za je glasovalo 76.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju, v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 13. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 39. členu pod točko 1. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma k 39. členu pod točko 1 brezpredmeten.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 41.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
S tem je bil amandma k 39. členu, prvi amandma k 39. členu brezpredmeten.
Odločamo o drugem amandmaju Poslanske skupine SDS k 39. členu.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 42.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 23.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
111
Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda - to je tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju v okviru rednega postopka.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 5. točko dnevnega reda - to je tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost v okviru rednega postopka.
Ker amandmaji k dopolnjenem predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnem zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o davku na dodano vrednost. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 11. točko dnevnega reda -obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, skrajšani postopek. Ker k
predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, prehajam na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda -obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, skrajšani postopek. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi,
112
prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o davku na tonažo. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 6. točko dnevnega reda - to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalnih poklicih, kvalifikacijah v okviru rednega postopka. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 15. točko dnevnega reda - to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij držav članic Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, skrajšani postopek. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prekinjam 10. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri. Pred tem opozarjam tudi na Znanje žanje, ob 9. uri bo predstavitev poznavanja problematike plazenja v Sloveniji. Mislim, da je tema zanimiva, in se vam priporočam.
113
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. OKTOBRA 2009 OB 20.57 IN SE JE NADALJEVALA 20. OKTOBRA 2009 OB 10.00.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Andreja Rihter, Janja Klasinc, Darja Lavtižar Bebler, Ljubo Germič, Alojz Posedel, Bogdan Barovič, Branko Grims do 18. ure, Matjaž Zanoškar in Franc Jurša. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU S POKOPALIŠČI, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo predložil poslanec Janez Ribič. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za gospodarstvo predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsedniku odbora Viliju Rezmanu za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Vsem lep pozdrav!
Naj v smislu poročila povem, da je bil v letu 2007 pripravljen predlog zakona, ki so ga občine zavrnile, zato je Skupnost občin Slovenije ustanovila posebno delovno skupino, ki je pripravila nov predlog zakona in ki ga je v obravnavo vložil kot predlagatelj naš kolega Janez Ribič.
Bistvo tega predloga je, da ocenjuje, da je sedanje stanje neustrezno, uporablja se celo terminologija, ki govori o kaotičnosti, in da je treba to področje urediti tako, da bo teklo deloma kot gospodarska javna služba in deloma kot tržna dejavnost.
Odbor za gospodarstvo je bil po sklepu Kolegija matično delovno telo za obravnavo tega predloga. Na tej seji so razen poslancev prisostvovali tudi predstavniki Vlade, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Zakonodajno-pravne službe, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice.
Kot gradivo so služili predlog zakona, pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki je imela pripombe na 15 členov in na kazenske določbe. Kot gradivo je bilo predstavljeno tudi vladno stališče, ki je nasprotovala temu zakonu, češ da konceptualno menja rešitve, ki jih pripravlja samo. Opozorili so tudi, da je ta predlog zakona že v normativnem načrtu dela za letošnje leto in da je predlog zakona tik pred sprejetjem na Vladi. Odbor za okolje in prostor podpira vladno stališče.
Občina Piran in občina Šmarješke Toplice sta imeli pripombe, in sicer v smislu, da je sprememba zakonodaje nujna,
114
da pa se sprašujejo o ustreznosti rešitev v zvezi z raztrosom pepela v morje, v zvezi s prevzemom žare in z obvezno mirovalno dobo.
Obrtno-podjetniška zbornica je tudi predlagala amandmaje k 15. členom in kazenskim določbam, sama pa se zavzema za bistveno drugačen, nov koncept urejanja tega področja. Gospodarska zbornica je tudi dala svoje stališče, in sicer šele na mizo, poslanci ga ni imeli pravočasno. Bistvo stališč Gospodarske zbornice pa je bilo povsem obratno od stališča Obrtno-podjetniške zbornice, namreč, da se naj ta služba opravlja kot gospodarska javna služba in ne na trgu.
Razprava je ponovila argumente izpisnih gradiv. Minister Lahovnik je razložil stališče Vlade in po razpravi se je ugotovilo, da je tudi predlagatelj naš kolega Ribič pravzaprav zadovoljen z razpravo, zadovoljen tudi z odločitvami, kajti sam je ocenil, da je želel spodbuditi delo Vlade na tem področju k hitrejši pripravi zakona in ocenil je, da je bil s tem tudi njegov prispevek, želeni prispevek, upoštevan. Razpravljavci so ugotavljali, da je vladni predlog, ki je v pripravi, boljši, zato so sprejeli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Takšen sklep Odbor za gospodarstvo predlaga v razpravo tudi Državnemu zboru oziroma v odločitev Državnemu zboru.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem predlagatelju zakona Janezu Ribiču za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.
Prosim.
JANEZ RIBIČ: Dober dan! Hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč je bil sprejet leta 1984 in vse do danes ni doživel bistvenih sprememb. Zato menim, da je v njem veliko pomanjkljivosti in nedorečenosti na posameznih področjih. V letu 2007 je Ministrstvo za gospodarstvo posredovalo občinam v obravnavo Predlog zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Predlog zakona za občine ni bil sprejemljiv ker je urejal pogrebno dejavnost kot gospodarsko tržno dejavnost, urejanje pokopališč pa kot javno službo. Tudi najnovejši predlog zakona, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo še v tem letu posredovalo občinam v obravnavo, je pripravljen v tej smeri, da je pogrebna dejavnost tržna dejavnost, urejanje pokopališč pa gospodarska javna služba. Skupnost občin je iz tega razloga imenovala posebno delovno skupino, ki je skupaj z Inštitutom za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor pripravil predlog zakona, ki sem ga vložil v obravnavo. Ta predlog enovito obravnava pogrebno in pokopališko dejavnost, in sicer ju opredeljuje kot obvezno lokalno gospodarsko javno službo, ki jo občina organizira v oblikah, ki jih določa Zakon o gospodarskih javnih službah. Pogrebne storitve, ki so predmet
115
javne službe, tako obsegajo: prvi prevoz pokojnika in zagotavljanje stalne dežurne službe za prevoz pokojnikov znotraj lokalne skupnosti, pripravo pokojnikov za pokop, pripravo in izvedbo minimalnih pogrebnih dejavnosti, pokop pokojnikov in storitve grobarjev. Prvi prevoz pokojnika je prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov. Zaradi jasnosti zakon določa, katere dejavnosti pa niso predmet javne službe. Kot pogrebne storitve, ki niso predmet gospodarske javne službe štejejo: prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevoz, pogrebne slovesnosti, ki presegajo minimalni obseg, upepelitev pokojnika in balzamiranje pokojnika. V tem delu se ta predlog zakona bistveno razlikuje od predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, in je to dejavnost opredeljeval kot tržno dejavnost. Občinam bi tako ostali kot javni službi le urejanje in vzdrževanje pokopališč. Upravljanje s pokopališči, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, obsega predvsem urejanje pokopališč in skupnih pokopaliških objektov, naprav in infrastrukture, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, ter izdajo soglasja oziroma mnenj v zvezi s posegi na področje pokopališč. Predlog zakona daje pomembno pristojnost lokalnim skupnostim, da na svojem območju zagotovijo izvajanje gospodarske javne službe, ki obsega urejanje pokopališč in izvajanje določenih vrst pogrebnih storitev. Zaradi pomanjkljivih določb sedanjega zakona se izvajalci pogrebnih storitev pri vsakdanjem delu spopadajo s težavami, ki so zaradi narave in pietete do pokojnikov in njihovih svojcev pogosto nerazumljive. Gre predvsem za težave pri določanju protokola zadnje poti pokojnikov, določanje časa pokopa, vrstnega reda, simbolov in tako dalje. Prav tako pa imajo probleme zlasti v majhnih občinah, ki s svojimi odloki pogrebno dejavnost nemalokrat urejajo v nasprotju s predpisi in pristojnostmi. Prav zaradi tega predlog zakona enotno ureja pravila obveznosti ter pravice, tako za upravljavce pokopališč kot tudi za izvajalce pogrebnih dejavnosti. Le tako bodo namreč pravila za vse enaka in težav v praksi bo posledično manj. Lokalne skupnosti bodo v skladu s 3. členom zakona zagotovile izvajanje gospodarske javne službe, izvajanje pogrebne dejavnosti in upravljanje s pokopališči. Glede na to, da mi bo časa zmanjkalo, predlog zakona določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javne službe, naj povem še, da sprejemamo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, na podlagi katerega smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pripravili predlog amandmajev, ki bi jih lahko Odbor za gospodarstvo sprejel kot svoje in tako predlog zakona še izboljšal. Nekako pa nas ne preseneča mnenje Vlade Republike Slovenije, ki, kot vedno, tudi tokrat nasprotuje rešitvam, ki jih je pripravila opozicijska stranka oziroma predlogu zakona, ki sem ga v proceduro vložil opozicijski poslanec. Menim, da je nov zakon o pogrebni dejavnosti in opravljanju s pokopališči nujen in predlagam, da ga z morebitnimi spremembami oziroma amandmaji tudi sprejmemo kot primernega za
116
nadaljnjo obravnavo in razrešimo tudi to problematiko tega področja.
Rezultat mojih aktivnosti je, da so pripravljavci le pospešili urejanje tega področja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo dajem predstavnici Vlade za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. Besedo ima mag. Darja Radič, državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo.
Prosim.
MAG. DARJA RADIČ: Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci.
V zvezi s predlogom je Vlada Republike Slovenije sprejela naslednje mnenje. Ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo omenjeno, je že v letu 2007 na pobudo zainteresirane javnosti pristopilo k spremembi Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, te spremembe naj bi bile tudi v skladu z Direktivo Evropske unije. Zaradi zelo različnih mnenj zainteresiranih javnosti je bil ta zakon v letu 2008 prestavljen oziroma sprejemanje tega zakona prestavljeno v leto 2009. Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo je tako sedaj tudi tik pred sprejemom na Vladi Republike Slovenije. Enako kot predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo gospod poslanec, tudi predlog, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, loči med pogrebno dejavnostjo in upravljanjem s pokopališči. V obeh predlogih urejanje pokopališč ostaja gospodarska javna služba.
Bistvena razlika med predlogoma je pri načinu opravljanja pogrebne dejavnosti. Predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo gospod poslanec predvideva, da so pogrebne storitve razdeljene na pogrebne storitve, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti in se izvajajo kot javna gospodarska služba, in pa na pogrebne storitve, ki se opravljajo na prostem trgu. Predlog Ministrstva za gospodarstvo pa predvideva, da se vse pogrebne storitve, razen prvega prevoza pokojnika, opravljajo kot regulirane gospodarske dejavnosti na prostem trgu.
Po mnenju Vlade Republike Slovenije predlagana delitev pogrebne storitve, ki naj bi bila v pristojnosti lokalne skupnost in bi se izvajala kot javnogospodarska služba in pogrebne storitve, ki bi se opravljale na prostem trgu, ni ustrezna rešitev.
Poleg tega predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo poslanec, ne vsebuje jasne delitve pogrebnih dejavnosti na tržni in javni del, zaradi tega se zastavlja vprašanje, kdo bi opravljal pogrebne storitve, ki presegajo minimalni obseg in kdo vse ostale pogrebne storitve. Storitve, ki naj bi se opravljale na prostem trgu, to so upepelitev pokojnika, balzamiranje pokojnika, prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevoz, pa bi po predlogu zakona ostale brez ustrezne
117
regulacije. Gre torej za tako obsežne neustrezne rešitve, da jih v postopku sprejemanja zakona ne bi bilo možno popraviti z amandmaji. Ustrezno rešitev po mnenju Vlade Republike Slovenije je možno sprejeti na podlagi zakona, ki ga pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo in ga bo v kratkem vložilo v obravnavo v Državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Srečko Prijatelj, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana predstavnica ministrstva, kolegice in kolegi!
Ta zakon ureja pogrebno dejavnost in upravljanje s pokopališči ter določa pogoje za opravljanje te dejavnosti in ni zgolj predlog opozicije, ampak je na nek način tudi odsev potrebe, ki jo izražajo lokalne skupnosti oziroma občine.
Lokalna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, zagotovi izvajanje gospodarske javne službe in izvajanje pogrebne dejavnosti ter upravljanje s pokopališči. Če lokalna skupnosti ne zagotovi - to je bistveno - izvajanja obvezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka, se to zagotovi s strani države na območju lokalne skupnosti na račun Vlade Republike Slovenije. Dejstvo je, spoštovani, da je ta zakon že star, iz obdobja SFRJ, nosi letnico 1984, ko smo ga sprejeli. Skupnost občin dejansko želi tu na nek način zagotoviti svoj interes, da ne ostane občina zgolj samo urejevalec prostora, profitabilno dejavnost na tem področju pa opravlja posameznik. To se deli na pokopališko dejavnost in pogrebno dejavnost; slednja je regulirana gospodarska dejavnost na prostem trgu, ki omogoča tudi konkurenčnost in ne monopola.
Seveda v Slovenski nacionalni stranki pozdravljamo tak predlog, pri čemer je treba paziti, da na področju gospodarske dejavnosti ne omogočamo posebnih zaslužkov, kajti vemo, da je to občutljivo področje in ni prav, da šele danes urejamo to zadevo na tak način, ki je moralen in tudi potreben. Je pa nedopustno dejstvo, da imamo sedaj dva zakona, enega, ki ga pripravlja Vlada, danes pa imamo tu zakon, ki ga je vložil poslanec in odseva potrebo lokalne skupnosti oziroma občin. Tako zopet doživljamo neko nagajanje, kaj je boljše, kaj je slabše, in se prerekamo o tem, zakaj to, kar je tu, ni dobro. Ne razumem, zakaj Vlada ne pristopi k temu in enkrat konstruktivno reče, s svojimi amandmaji bomo dopolnili ta zakon, ga sprejmemo in tako v bistvu rešimo problem takoj. Seveda, v Slovenski nacionalni stranki bomo temu pritrdili. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
118
Besedo ima Miroslav Klun, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
MIROSLAV KLUN: Spoštovani gospod predsednik, predstavniki ministrstev, kolegice in kolegi, lep pozdrav tudi z moje strani!
Zanimivo je, da smo koalicijski poslanci v svoje roke dobili v zelo kratkem času dva predloga enega zakona, ki sta na podoben način opredeljevala problematiko in ki sta si bila podobna tudi v svoji razlagi. Najprej je bil ta zakon poslan v usklajevanje s strani Vlade in v nekaj tednih, v kolikor ne dneh, je bil nekoliko prirejen zakon predlagan Državnemu zboru s strani gospoda Ribiča. Kljub temu, da sta predloga podobno strukturirana, pa je ključna razlika v načinu opravljanja pogrebne dejavnosti. Predlog gospoda Ribiča namreč ločuje to dejavnost na dva dela. In sicer, na pogrebne storitve, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti in se izvajajo kot javna gospodarska služba, ter na pogrebne storitve, ki se opravljajo prosto. Med tem, ko se v vladnem predlogu z izjemo prvega prevoza pokojnina, vse pogrebne storitve opravljajo kot regulirane gospodarske dejavnosti na prostem trgu, kar je v skladu z Evropsko zakonodajo in načinom tržnega gospodarstva in omejuje dosedanji monopol nekaterih. Prav zaradi te razlike se nam, Vladi in Odboru za gospodarstvo, ki je zakon obravnaval kot matično delovno telo, zdi neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Zagotovo pa je smiselna pripomba, da bi bilo treba zakon sprejeti in ga z amandmaji prirediti v takšnega, ki bi na primeren način opredeljeval pogrebno storitev. Vendar po mnenju pravne stroke take spremembe ne bi bile mogoče brez posledice, da bi bil zakon v praksi neizvršljiv.
Kljub temu, da predloga gospoda Ribiča Poslanska skupina Socialnih demokratov ne more sprejeti, in da bomo podprli sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v poslanski skupini predlog razumeli kot dobrohoten in kot željo, da se pospeši reševanje obravnavanega področja. Poleg tega smo prepričani, da bo Vlada dobre smernice, ki jih je uporabil predlagatelj, upoštevala tudi v svojem predlogu in v kratkem predložila svoj predlog zakona Državnem zboru. Še enkrat pa bomo podprli sklep Odbora za gospodarstvo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Danijel Krivec, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Prosim.
DANIJEL KRIVEC: Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovani vsi ostali prisotni!
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč iz leta 1984 kljub nekaterim spremembam oziroma
119
nadomestitvam določb zakona iz drugih pravnih področij do danes ni doživel bistvenih sprememb. Zaradi pomanjkljive in zastarele zakonodaje je prihajalo v praksi do različnih tolmačenj Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, ki so nenazadnje privedle do popolnoma različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako večkrat prihaja do tega, da občinski odloki, s katerimi občine po Zakonu o lokalni samoupravi določijo načine in pogoje za opravljanje pokopaliških storitev, dodeljevanje koncesij in izvajanje del na pokopališčih z javnimi delavci, niso bile v skladu z navedenim zakonom. Nekatere občine so tako podeljevale koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, drugje pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. Predlog novega Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči bistveno spreminja sedanjo pravno ureditev tega področja. Zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči ne ločuje pogrebne in pokopališke dejavnosti, temveč jih ureja enovito. Hkrati določa obseg dejavnostjo javne službe in jo loči od tržne dejavnosti. Predlog zakona tako loči med pogrebno dejavnostjo, ki se opravlja na prostem trgu in dejavnost, ki je predmet javne službe v pristojnosti lokalne skupnosti. Cilj zakona je odprava kaotične situacije na trgu, do katere je prišlo zaradi neenotnosti pogojev za dodeljevanje koncesij in organiziranja dejavnosti. Predlog zakona po medresorskem usklajevanju in po obravnavi na delovnih telesih ni dobil podpore. Urejanje pokopališč tako ostaja gospodarska javna služba. Bistvena razlika pa nastaja pri načinu opravljanja pogrebne dejavnosti. Predlog Ministrstva za gospodarstvo predvideva, da se vse pogrebne storitve razen prvega prevoza pokojnika opravljajo kot regulirane gospodarske dejavnosti na prostem trgu. Predlog zakona, ki je v obravnavi, ne vsebuje jasne delitve pogrebnih dejavnosti na tržni in javni del, zato se zastavlja vprašanje, kdo bi opravljal, pogrebne storitve, ki presegajo minimalni obseg in kdo vse ostale pogrebne storitve. Dejstvo pa je, da je to področje treba sistematično urediti na vsebinsko smiseln način. Zato je po naši oceni predlog zakona korak v pravi smeri in tej rešitvi ne nasprotujemo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Tadej Slapnik v imenu Poslanske skupine Zares.
Prosim.
TADEJ SLAPNIK: Spoštovani kolegi, kolegice, predsednik Državnega zbora, gospa državna sekretarka!
V Poslanski skupini Zares ocenjujemo, da sta vzroka, da danes obravnavamo Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči dva. Prvi, s katerim soglaša tudi predlagatelj, je, da Skupnost občin Slovenije v postopkih priprav in usklajevanj stališč do novega zakona, ki ga
120
pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo, ni bila uspešna. Naj na tem delu še enkrat spomnimo, da je Ministrstvo za gospodarstvo začelo nov zakon pripravljati že leta 2007, vendar ga v mandatu ministra Vizjaka ni bilo sposobno pripraviti. V tem mandatu pravih potreb po ureditvi tega področja očitno ni zaznala tudi takrat vladna stranka SLS. V Poslanski skupini Zares se strinjamo s predlaganimi določbami zakona v delu, ki ločujejo pogrebno dejavnost od dejavnosti upravljanja s pokopališči. Strinjamo se tudi, da mora urejanje pokopališč ostati gospodarska javna služba. Žal pa nas predlagatelj ni prepričal, da predlaga ustreznejši način opravljanja pogrebne dejavnosti. Danes se ne moremo opredeliti, ali bo to uspelo Ministrstvu za gospodarstvo, ki zagovarja ureditev, da se morajo vse pogrebne storitve, razen prvega prevoza pokojnika, opravljati kot regulirana gospodarska dejavnost na prostem trgu. Odgovor na to bomo dobili, ko bo v zakonodajni postopek vložen predlog novega zakona. Ministrstvo za gospodarstvo napoveduje, da se bo to zgodilo še v tem mesecu.
V	Poslanski skupini Zares menimo, da predlagatelj v predlogu zakona ni uspel zadovoljivo odgovoriti na dve bistveni vprašanji: kje in kako postaviti zakonsko mejo, ki bo preprečevala izkoriščanje svojcev v času preživljanja najtežjih trenutkov ob smrti njihovih najdražjih in da jim bo zagotavljala kakovostne, cenovno dostopne in medsebojno primerljive storitve.
V	Poslanski skupini Zares v predlogu zakona prav tako ne vidimo določb, ki bodo učinkovito preprečevale tako imenovani komercialni boj za mrliče med podjetji, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo. Pričakujemo pa, da bo to uspelo zagotoviti Ministrstvo za gospodarstvo. Prepričani smo tudi, da bo ministrstvo pri tem uspešnejše, če bo k zaključkom priprav predloga novega zakona ponovno uspelo pritegniti vso zainteresirano javnost, torej tudi Skupnost občin Slovenije. Predlagatelj zakona je s predlogom zakona javnost sicer opozoril na stališča Skupnosti občin Slovenije, a je s tem tudi neposredno vplival na to, da bomo v Državnem zboru o celovitem urejanju področja pogrebnih dejavnosti in upravljanja s pokopališči odločali bistveno kasneje. In ravno v tem vidimo v Poslanski skupini Zares tudi drugi vzrok, ki je vodil predlagatelja pri pripravi zakona, saj se je zelo potrudil in vložil zakon tik pred tem, ko je to storila Vlada. S tem je predlagatelj, po naši oceni, bolj nagajal, kot pa tvorno prispeval k celovitemu urejanju tega pomembnega področja.
V	postopku sprejemanja zakona, ki ga napoveduje Ministrstvo za gospodarstvo, boste, spoštovani poslanec, imeli možnost, da vaš vtis popravite. Prav tako pa imata dodatno možnost Ministrstvo za gospodarstvo in Skupnost občin Slovenije. Ministrstvo, da bolj konsenzualno vključi predloge
121
Skupnost občin Slovenije, slednje pa, da pri iskanju konsenza tudi bolj tvorno sodeluje.
Predloga zakona, o katerem razpravljamo danes, v Poslanski skupini Zares ne bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Proceduralno, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Imam pripombo na mojega predgovornika. V svojih besedah je rekel, da Poslanska skupina SLS očitno ni čutila potrebe še v času, ko je bila tudi ena od strank koalicije, da bi takrat "sforsirala" pripravo omenjenega zakona. Torej proti temu globoko protestiram. Mi smo delovali v različnih obdobjih, tudi v vladah. S tem v zvezi bi rekel gospodu Slapniku, da...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Presečnik, to je replika!
JAKOB PRESEČNIK: Če dovolite! Deluje v eni od poslanskih skupin, ki je naslednica, verjetno, LDS-a, ki je tudi sodelovala v mnogih vladah v preteklosti...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To je replika!
JAKOB PRESEČNIK: In tudi po tej logiki ne bi smela pripraviti nobenega zakona v tem mandatu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Presečnik, to je replika in polemika s stališči poslanskih skupin ni mogoča. Ja, žal se večkrat stališča poslanskih skupin kritično ošvrknejo na druge in če potem sledi razprava, je toliko bolje. Toda v tem trenutku to ni mogoče in bi vas prosil, da proceduralnega predloga ne izkoriščate za dajanja replik, ker to ni možno. Boste pa vsi imeli priložnost pri novem zakonu tvorno sodelovati.
Besedo ima Franc Žnidaršič, v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, predstavnika Vlade, kolegice in kolegi!
Poslanci DeSUS-a smo prepričani, da je treba področje zakonskega urejanja pogrebne dejavnosti in upravljanja s pokopališči popolnoma spremeniti z oblikovanjem novega zakona ali pa obstoječi zakon, ki ureja to področje, ustrezno sanirati ter tako zakonsko regulativo prirediti spremenjenim družbenim razmeram.
Dejstvo je, da od leta 1984 tretji Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč glede na današnje razmere predstavlja zastarelo zakonodajo, ki mnogokrat
122
povzroča različna in razhajajoča tolmačenja, posledica česar je različno urejanje gospodarske javne službe.
Poslanska skupina DeSUS ugotavlja, da je Ministrstvo za gospodarstvo na pobudo zainteresirane javnosti pristopilo k pripravi novega zakona že v letu 2007, avgusta letos pa je bil v zakonodajni postopek vložen ta predlog, ki ga zdaj obravnavamo. Torej imamo dve besedili, ki urejata identično področje, in presenetljivo zanimivo je to, da je to zakonsko besedilo skoraj identično prejšnjemu, torej vladnemu. Namreč, iz pregleda obeh, kot smo poslanci DeSUS-a ugotovili, izhaja, da sedaj vloženi predlog začuda vključuje več kot polovico členov, ki so dobesedno identični vladnemu predlogu, razkorak je opaziti zgolj v tem, da je vladni predlog pisan bolj v širšem javnem, občem interesu, medtem ko iz sedaj obravnavanega predloga odseva lokalna usmerjenost.
Skratka, glede na primerjavo obeh besedil je poslanska skupina zaključila, da vladni predlog predstavlja splošnejši interes, v katerega so vključene tudi evropske smernice, ki jim obravnavani predlog ne sledi, zato Predloga zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, katerega podpisnik je gospod Janez Ribič, ne podpira oziroma podpira sklep matičnega delovnega telesa, da ta predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Težava je tudi v tem, da je na odboru za ta zakon glasoval samo predlagatelj, osem drugih prisotnih pa je bilo proti.
Iz navedenega naj povem, samo še to, da bomo naše morebitne pripombe dali k vladnemu predlogu, za katerega upam, da bo prišel v proceduro čim prej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima, Franc Bogovič, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, predsednik. Spoštovana poslanka, cenjene kolegice, kolegi.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vsekakor podpiramo Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, ker je veljavna zakonodaja na tem področju res zastarela. Že v prejšnjem mandatu so se pripravljale spremembe, do realizacije žal ni prišlo, tudi v tem mandatu Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da ima Predlog zakona o pogrebni dejavnosti praktično že pripravljen in usklajen, vendar, kolikor vemo, v zakonodajno proceduro še ni vložen. Seveda pa nas ne preseneča mnenje Vlade Republike Slovenije oziroma koalicijskih stranki, ki, kot vedno, tudi tokrat nasprotuje rešitvam, ki jih je pripravljala opozicijska stranka.
V	Poslanski skupini SLS smo prepričani, da je ta predlog zakona potreben, ker veljavna zakonodaja še vedno govori o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena, ker prihaja do različnih tolmačenj, o tem, kaj se opravlja kot koncesija
123
in kaj na prostem trgu ter kakšno je razmerje med tistimi, ki imajo koncesijo in tistimi, ki imajozgolj obrtno dovoljenje, ker ima koncesijo le polovico od 170 samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo. S Predlogom zakona o pogrebni dejavnosti v upravljanju s pokopališči se jasneje določa pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti in obseg javne službe, ki je razmejena od tržne dejavnosti. Predlog zakona torej predvideva, da so pogrebne storitve razdeljene na tiste, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti in se izvajajo kot javna gospodarska služba, ter na tiste pogrebne storitve, ki se opravljajo na prostem trgu. V predlogu so predmet javne službe osnovne minimalne pogrebne storitve, predmet gospodarske javne službe pa niso: prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevod, pogrebne slovesnosti, ki presegajo minimalni obseg, upepelitev pokojnika in balzamiranje pokojnika. Prav tako se s predlogom zakona določa obseg opravljanja s pokopališči, gre za urejanje pokopališča in skupnih pokopališčnih objektov, naprav in infrastrukture, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in izdaja soglasja oziroma mnenj v zvezi s posegi na področju pokopališča.
V Poslanski skupini SLS menimo, da je nov Zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči nujen in žal nam je, da predlog kolega Ribiča na matičnem odboru ni dobil podpore. Predlog je dobra osnova in z morebitnimi amandmaji bi lahko dobro uredili to področje, ki je sedaj zastarelo urejeno in zaradi tega prihaja do marsikaterih problemov.
Zaradi navedenega bomo poslanci Poslanske skupine SLS glasovali proti predlogu sklepa, ki ga je predlagal Odbor za gospodarstvo.
Glede na to, da smo danes tudi bili seznanjeni, da bo v kratkem, kaj ta termin pomeni ni bilo pojasnjeno, ali se ta kratkost meri v tednih, mesecih, letih, vložen v proceduro tudi drug zakon, ki po predpostavki da naš predlagani ne bo sprejet, upamo, da bo ta zakon pripravljen dovolj tankočutno in z veliko mero pietete do svojcev, kajti danes smo tukaj že slišali termin, da se pojavlja na terenu "boj za mrliče", in na žalost se to resnici na ljubo dogaja. In bojim se, da je to področje takšno, ki žal ne omogoča do skrajnosti komercialne tržne dejavnosti in pa usmerjenost v trg, ampak predvsem usmerjenost v več ljudi, ki so v tistem trenutku najbolj prizadeti. Z veliko pozornosti, v kolikor naš zakon danes ne bo sprejet, bomo z veliko pozornostjo spremljali tudi vladni zakon in tudi zelo aktivno sodelovali pri takšni rešitvi, ki bo za Slovenke in Slovence primerna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda oziroma najpozneje ob 21. uri. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
124
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavnici Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Besedo ima mag. Darja Radič, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo.
Prosim.
MAG. DARJA RADIČ: Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!
Uvodoma bom predstavila ključne spremembe in dopolnitve zakona o varstvu potrošnikov. Prva taka sprememba je črtanje 43. f člena, ki ureja zlorabo potrošnikove plačilne ali kreditne kartice v primeru pogodb sklenjenih na daljavo. Zaradi sprejema direktive 207/64 Evropskega parlamenta iz leta 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu je bil s spremembo direktiv 37/7 in 2002/65 črtan 8. člen direktiv, ki se nanaša na zlorabo plačilne kartice, in na tej podlagi je bila dolžnost držav članic, da najkasneje do 1. novembra 2009 uskladijo svoje nacionalno zakonodajo s spremenjenimi določbami novo sprejete direktive. Zloraba potrošnikove plačilne kartice pri prodaji na daljavo bo v slovenski pravni red prenesena z uveljavitvijo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, predvidoma 1. novembra 2009, zaradi česar je treba črtati 43.f člen Zakona o varstvu potrošnikov, ki je do sedaj povzemal oba črtana člena direktiv.
Z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih bodo v celoti urejene tudi pravice in obveznosti pogodbenih strank ob zlorabi plačilne kartice. To je prva sprememba.
Druga sprememba je sprememba besedila 7. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o varstvu potrošnikov. Ta sprememba pa je potrebna predvsem zaradi izenačitve in prilagoditve obveznosti podjetij, tako proizvajalcev kot tudi prodajalcev, na podlagi instituta prostovoljne garancije, ki je sedaj v Zakonu o varstvu potrošnikov izenačena z obvezno garancijo za brezhibno delovanje stvari. V praksi zaradi izenačitve obeh vrst garancije nastajajo nesorazmerne obveznosti proizvajalcev in prodajalcev, ki potrošnikom ponujajo poleg obvezne še daljšo prostovoljno garancijo. S temi spremembami bo obveznost proizvajalca, trajala še tri leta po poteku garancijskega roka, kar pomeni, da se bodo prostovoljnemu garancijskemu roku prištela še tri leta in se ne bodo več množila tako, kot je bilo to sedaj urejeno v zakonu.
Tretja sprememba je sprememba 57. f člena zakona, katere oziroma predlagana rešitev je izenačitev pravic potnikov po četrtem odstavku 201. člena Obligacijskega zakona in 57. f člena Zakona o varstvu potrošnikov glede primerov, ko ima organizator potovanja pravico le do povračila svojih stroškov. Spremembo besedila 57.f člena Zakona o varstvu potrošnikov se
125
bo odpravilo neskladje med obema zakonoma, ki normativno ureja ta isti institut. Ostale spremembe besedila so pa v bistvu manjše in so potrebne zaradi poprave napak oziroma drugačne, napačne numeracije točk v spremembah Zakona o varstvu potrošnikov C. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku Viliju Rezmanu za predstavitev poročila odbora.
Prosim.
VILI REZMAN: Ponovno hvala lepa, gospod predsednik.
Vlada je pripravila predlog zakona, Odbor za gospodarstvo ga je obravnavalo kot matično delovno telo in upošteval sklep Kolegija, ki se je strinjal s predlogom Vlade, da se to po skrajšanem postopku opravi. Gradivo, ki smo ga dobili kot temelj za obravnavo, je gradivo, ki ga je pripravila Vlada. Mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo v tem smislu naslovljeno na nas, je vsebovalo dve pripombi. Amandmaji koalicije so bili predlagani, predlog amandmajev pa je predlagala tudi Zveza potrošniških združenj in pa Združenje potrošnikov Zasavja, in sicer gre za dva amandmaja, ki sta vsebinsko identična. Pripombe Trgovinske zbornice Slovenije smo tudi prejeli, prav tako pa pripombe Zveze potrošnikov Slovenije.
Prisotni so bili vsi, ki so dajali pripombe in ki so pristojni za to področje, razen predstavnikov Združenja potrošnikov Zasavja, ki so se opravičili. Uvod v razpravo je podal minister dr. Lahovnik, česar ne bom ponavljal, saj je to povedala že državna sekretarka. Omenim naj le, da je kot dodatno k svojim predlogom Vlada sprejela predlog sprememb v zvezi z garancijskimi roki, ki so ga predlagale zbornice. Zakonodajno-pravna služba je dala pripombe, ki so bile z amandmaji upoštevane.
Razprava pa je tekla pravzaprav samo o garancijskih rokih.
Pokazalo se je, da je pristojnost Odbora za gospodarstvo, ki sodi tako na področje varovanja potrošnikov kot na zastopanje interesov gospodarstva, lahko mestoma tudi oponentna. Pokazalo se je, da so stališča potrošniške zveze in gospodarstva vsaksebi, in v tem diapazonu od ene do druge skrajnosti je razpravljal tudi odbor.
Zveza potrošnikov Slovenije je ocenila, da je sedanja ureditev neustrezna, neživljenjska, da je treba razbremeniti gospodarstvo. Vendar je predlagala, da se to stori tako, da se zadržijo tudi neke bonitete na strani potrošnikov, in sicer z omejitvijo na absolutno številko 10 let, kar zadeva garancije. Trgovinska zbornica je predlagala nekaj drugega. Predlagala je, da se radikalno razbremeni gospodarstvo. Gospodarska
126
zbornica Slovenije pa je ocenjevala, da je predlog, kakršnega je oblikovala Vlada, zanje kompromis, ki je sprejemljiv.
Pripombe so padle tudi na skrajšani postopek in na izpadla usklajevanja v okviru strokovnega sveta. Nekaj pripomb je bilo tudi v zvezi s togo ureditvijo, s prevelikimi obremenitvami gospodarstva, z velikimi stroški in nekonkurenčnostj o, kar je predstavljala Trgovinska zbornica Slovenije. Odbor pa je sam prisluhnil kritiki postopka in se deloma s tem tudi strinjal, ocenjeval pa je, da ni nič narobe, če se v okviru odbora branijo interesi potrošnikov in da se branijo tudi interesi naklonjenega odnosa do okolja, kajti predlagano skrajšanje garancijskih rokov implicira tudi to, da se bo dobiček predpostavljal pred uporabno vrednostjo dobrin, o katerih govorimo, da se bo na ta način pospeševalo izločanje še uporabnih izdelkov iz uporabe in da se na ta način povečuje tudi snovna in energetska entropija. Predstavniki Gospodarske zbornice pa so opozarjali tudi na to, da gre za zakon, ki je primeren tudi v tem smislu, da pospešuje tehnološke izboljšave in da bo to imelo ugodne vplive na varstvo okolja.
Amandma, ki ga je predlagala koalicija je bil po razpravi sprejet. Predlog Zveze potrošnikov Slovenije za amandma ni bil posvojen, torej se o njem ni odločalo.
Dopolnjeni predlog je odbor sprejel kot predlog, ki se sprejema na Državnem zboru.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Milan Gumzar v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.
Prosim.
MILAN GUMZAR: Lepo pozdravljeni vsi v dvorani, predvsem lepo pozdravljeni predstavniki Vlade!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov poleg uskladitvenih sprememb prinaša večjo spremembo na področju definicije pogarancijskega obdobja zagotavljanja vzdrževanja in zagotavljanja nadomestnih delov. Ta bistvena sprememba se nanaša na zmanjšanje obveznosti proizvajalcev in prodajalcev. V Sloveniji imamo normativno urejeno, da morajo proizvajalci in prodajalci zagotavljati obvezno garancijo, in sicer najmanj eno leto ter po preteku še trikratnik obdobja garancije po katerem morajo zagotavljati nadomestne dele. Poleg inštituta obvezne garancije pa zakon opredeljuje tudi inštitut prostovoljne garancije, za katero veljajo enaka pravila zagotavljanja nadomestnih delov po trikratniku obdobja veljavne garancije. Ker v liberalni demokraciji zasledujemo cilj spodbujanja konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev in prodajalcev, še posebej v teh kriznih časih podpiramo zmanjšanje obveznosti zagotavljanja nadomestnih delov iz naslova prostovoljne garancije. Ker je prostovoljna garancija inštitut, ki se ga poslužujejo
127
podjetja, ki želijo zagotoviti bolj obsežno garancijsko obdobje, je smiselno, da se jim tega še dodatno ne otežuje. S tem se bo podjetja, ki bodo ponujala ugodnejše garancije, dodatno razbremenilo. Dandanes se zaradi tega pravila trikratnega obdobja podjetja v praksi odločajo za obvezno garancijo, ki traja najmanj eno leto, kar pomeni, da morajo nadomestne dele zagotavljati še tri leta po preteku garancije. Predlog sprememb tako dejansko ne posega bistveno v zmanjšanje obdobja zagotavljanja nadomestnih delov, saj bo po predlogu zakona to obdobje znašalo najmanj tri leta.
Na drugi strani pa se v Liberalni demokraciji Sloveniji zavedamo nevarnosti, ki izhajajo iz dejstva, da so s tem potrošniki lahko izpostavljeni določenim nevarnostim, ko bi proizvajalci oziroma prodajalci preko promocijskih akcij tržnih izdelke z daljšim garancijskem obdobjem, nadomestne dele pa bi zagotavljal samo še tri leta. Zato pristojne institucije in organizacije pozivamo, da bodo budno bdele nad učinki predvidene spremembe, da ne bi bili potrošniki deležni negativih učinkov.
Ker je kultura varovanja potrošnikov v Sloveniji še v fazi razvoja smo v Liberalni demokraciji mnenja, da morajo najti pravo ravnotežje med pogoji, ki proizvajalcem omogoča čim višji stopnjo konkurenčnosti in s tem, da je potrošnik ustrezno varovan in zavarovan. Tudi glede na diskusijo, ki je bila opravljena na matičnem odboru, ter na predlagane razširitve v zakonu pa ocenjujemo, da je sprememba zakona ustrezna, zato jo bomo v Poslanskem klubu Liberalnih demokratov Slovenije tudi podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo ima Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani.
Socialni demokrati si prizadevamo, da bi družba, v kateri živimo, v čim večji meri bila odlikovana z lastnostmi socialno tržnega gospodarstva, kjer je trg "korigiran" z javnim interesom, da kot skupnost uravnavamo tiste odklone tržnega samouravnavanja, ki rušijo nujno potrebna ravnotežja v družbi. Da trg to regulativno funkcijo javnega interesa potrebuje, dokazuje tudi sedanja gospodarska in finančna kriza. Toda tudi trg ima v svojem ustroju vgrajen mehanizem nadzora. To smo ljudje ali, če hočete, potrošniki. Kot kupci blaga in storitev opravljamo ključno funkcijo, da izločamo nekakovostno ponudbo in racionalno presodimo, kaj je najboljša cena za dobljeno vrednost. V Sloveniji imamo močne potrošniške organizacije in tudi po zaslugi Zakona o varstvu potrošnikov dober sistem ozaveščanja javnosti, ki temelji na partnerstvu med ljudmi in potrošniškimi združenji. To pa predstavlja pomemben korektiv, da zagotovimo ljudem kakovostne in varne proizvode in storitve
128
za najboljšo možno ceno. V tem pogledu smo Socialni demokrati mnenja, da je treba ta sistem krepiti in mu v večji meri zagotoviti možnosti, da postane učinkovit sistem javnega nadzora nad trgom, nad blagom in storitvami.
S tokratnimi spremembami in dopolnitvami Zakona o varstvu potrošnikov zato nadgrajujemo obstoječi, v splošnem prepričanju dober sistem. Največ pozornosti tako zainteresirane javnosti in tudi Odbora za gospodarstvo je gotovo deležna nova ureditev prostovoljne garancije. Četudi se na prvi pogled zdi, da s spremembo trikratnika jamstva za vzdrževanje glede na čas prostovoljne garancije zmanjšujemo pravico potrošnika do brezhibnega delovanja stvari, smo prepričani, da prav s spremembo tega jamstva na tri leta po preteku dobe prostovoljne garancije dejansko podaljšujemo to jamstvo in krepimo zaščito potrošnikov. Zaradi visokih stroškov tega jamstva se je gospodarstvo namreč odločalo za kratke roke prostovoljne garancije, na primer, enega leta, kar je skupaj predstavljalo triletno jamstvo. Še v večji meri pa se za prostovoljno garancijo sploh ni odločalo. S spremembo bo prostovoljna garancija postala tržno zanimivejša, zato se bo več trgovcev odločalo za ponudbo daljših prostovoljnih garancij, denimo, petih let, kar bo predstavljalo pomembno sestavino njihove konkurenčne prednosti. Tako doseženo v tem primeru osemletno jamstvo bo tako za potrošnika predstavljalo pridobitev in ne izgubo pravice.
Pri tem velja opozoriti na deljena mnenja potrošniških organizacij in gospodarstva. Socialni demokrati ocenjujemo, da je zaradi diametralno nasprotnih stališč pri tem vprašanju težko doseči soglasje, zato pritrjujemo stališčem Vlade, da je našla zlato sredino med stališči zainteresiranih strani in zagotovila rešitev, ki bo omogočila širšo uporabo daljše prostovoljne garancije in zaradi tega tudi daljše jamstvo za brezhibno delovanje stvari.
Ostale spremembe, ki jih predlog zakona prinaša, zgolj odpravljajo napake in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v izvajanju zakona. Odpravljajo neskladnosti z Obligacijskim zakonom, vezane na obveznosti potrošnika pri odstopu od potovanja. Poleg tega pa usklajujejo naš pravni red z evropskim v določbah, ki opredeljujejo obveznosti pogodbenih strank v primeru zlorabe plačilnih kartic, kar smo v slovenski pravni red že vnesli s sprejetjem Zakona o plačilnih sistemih in storitvah.
V prepričanju, da s predlagano spremembo krepimo učinkovit potrošniški nadzor in širimo pravice potrošnikov, bomo Socialni demokrati predlagano novelo Zakona o varstvu potrošnikov podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Danijel Krivec, v imenu Poslanske skupine SDS.
Proceduralno gospod Pukšič. Prosim.
129
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na to, da smo prej govorili o pogrebni dejavnosti, sedaj pa govorimo o varstvu potrošnikov, pravzaprav ne razumem, da...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To ni proceduralni predlog, gospod Pukšič!
FRANC PUKŠIČ: Proceduralni bo, da damo na glasovanje, da vladna koalicija ne razmišlja več o neumnem zakonu... .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Pukšič. Vzel sem vam glas. Mislim, da ste popolnoma direktno in neposredno zlorabil institut proceduralnega vprašanja. Prosim, da se usedete! Hvala lepa.
Besedo ima... Se opravičujem za ta, bi rekel, vložek - s strani poslanca seveda. Besedo ima Danijel Krivec, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Hvala lepa.
DANIJEL KRIVEC: Hvala, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva!
Tudi v Slovenski demokratski stranki si želimo varstvo potrošnikov okrepiti. To pa je lažje dosegljivo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, z učinkovitejšim informiranjem potrošnikov, brezplačnim svetovanjem, učinkovitejšim tržnim nadzorom in prenosom dobrih evropskih praks in direktiv. Ravno slednji pa je vsebina predloga zakona. Predlagane spremembe po navedbah predlagatelja ne spreminjajo temeljnih načel zakona. Cilj predlaganih sprememb zakona je dopolnitev zakonskih rešitev, ki doslej niso usklajene s pravom Evropske unije. S spremembami zakona pa je zagotovljeno upoštevanje zahtev iz direktive 2007/64 Evropske skupnosti in njen prenos v notranjo zakonodajo. Drugi cilj predlaganega zakona je zaradi skladnosti pravnega reda in pravne varnosti popraviti napake iz Zakona o varstvo potrošnikov, tretji cilj pa je prilagoditev obveznosti proizvajalcev povezanih s prostovoljno garancijo. Tako se spreminja besedilo 7. točke prvega odstavka 18. člena, kjer se sprememba nanaša na ureditev in prilagoditev obveznosti proizvajalcev in prodajalcev na podlagi prostovoljne garancije, ki je v Zakonu o potrošnikih izenačena z obvezno garancijo za brezhibno delovanje stvari. V praksi zaradi izenačitve obeh garancij nastajajo nesorazmerne obveznosti podjetij, ki potrošnikov poleg obvezne ponujajo tudi prostovoljno garancijo. Ocenjujemo, da bo gospodarstvo zaradi te spremembe pripravljeno bolj ponujati tudi prostovoljne garancije.
Prav tako se črta 43. f člen, ki ureja zlorabo potrošnikove plačilne kartice pri prodaji na daljavo, ki je po novem v celoti urejena v novi direktivi in bo na podlagi normativnega programa Vlade Republike Slovenije za leto 2009 v
130
slovenski pravni red prenesena z novim zakonom o plačilih, storitvah in sistemih.
Spreminja se tudi besedilo 57.f člena, kjer predlog izenačuje pravice potnikov po četrtem odstavku 901. člena Obligacijskega zakonika in po 57. f členu Zakona o varstvu potrošnikov, glede primerov ko ima organizator potovanja pravico le do povračila svojih stroškov. S spremembo besedila 57.f člena Zakona o varstvu potrošnikov se bo odpravilo neskladje med obema zakonoma, ki normativno urejata isti institut.
Spremembe predlaganega zakona, po našem mnenju, izboljšujejo ukrepe na področju varstva potrošnikov, hkrati pa koristijo tudi gospodarstvu. Zato bomo predlog zakona podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Franc Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
Prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana predstavnika Vlade, kolegica in kolegi.
Na prvi pogled predlagane rešitve Novele Zakona o varstvu potrošnikov ne predstavljajo kakšnega kamna spotike, na katerem bi se kresala mnenja različnih interesnih skupin. Predlog po večini zgolj zasleduje evropske smernice ter odpravlja nomotehnične napake prejšnje ureditve. Kljub tej navidezni neproblematičnosti, je na podlagi spremembe določbe, ki se nanaša na obveznost proizvajalcev, povezano s prostovoljno garancijo, prišlo do razhajanj, predvsem dveh -na eni strani proizvajalcev, ki smatrajo zdaj veljavno ureditev glede določitve roka za uveljavljanje garancije kot nesorazmerna obveznost posameznih podjetij, kar posledično vpliva tudi na višje stroške, nepotrebne administrativne obremenitve ter v končni fazi tudi na slabšanje konkurenčnosti. Na drugi strani pa potrošnikov, ki seveda želijo ohraniti nivo pridobljenih pravic zapisanih v veljavnem zakonu, saj razumejo spremembo garancijskega roka kot nesorazmeren poseg v njihove pravice.
Poslanci DeSUS-a razumemo argumente ene in druge interesne skupine, vendar menimo, da je treba najti skupno rešitev, ki bo v zadostni meri sprejemljiva za ene in druge.
Naše stališče glede tega je sledeče. Menimo, da predlog, po katerem sicer gre za skrajšanje dobe zagotavljanja vzdrževanja rezervnih delov po preteku garancijskega roka, ne posega v pravice potrošnikov v tolikšni meri, da bi bile njihove pravic s tem radikalno omejene. Tudi po predlogu je poleg redne obvezne garancije za brezhibno delovanje stvari predvidena tudi obveznost proizvajalca, da zagotavlja nadomestne dele še tri leta. Matematično to pomeni, da se bodo prostovoljnemu garancijskemu roku treh let prištela še leta nadaljnjega zagotavljanja rezervnih delov in vzdrževanja.
131
Treba je bilo najti nek kompromis. Poslanci DeSUS-a ocenjujemo, da je ta kompromis v dopolnjenemu predlogu zakona oblikovan. To izkazuje tudi dejstvo, da nobena izmed dodatnih predlaganih rešitev ni bila amandmajsko povzeta in vložena kot sanacija predloga, zato bomo dopolnjeni predlog zakona o varstvu potrošnikov v Poslanski skupini enoglasno podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Franc Bogovič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ: Zaradi sprejema nove direktive in spremembe nekaterih obstoječih direktiv, ki so do sedaj urejale posledice morebitne zlorabe potrošnikove plačilne kartice, je dolžnost držav članic, da najkasneje do 1. novembra letos uskladijo svojo nacionalno zakonodajo s spremenjenim določbam novo sprejete direktive. V primeru zlorabe plačilne in kreditne kartice potrošnik namreč lahko uveljavlja svojo pravico predvsem na podlagi sklenjene pogodbe iz splošnih pogodbenih pogojev. Če spornega vprašanja glede zlorabe kartic pogodbene stranke nista mogli rešiti sporazumno je potrošnik svoje premoženjskopravne zahtevke lahko uveljavljal samo na sodišču. Predlog zakona, ki je pred nami, posega tudi na področje prostovoljnih in obveznih garancij. Sprememba določb je po besedah predlagatelja potrebna predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti podjetij na podlagi obvezne in prostovoljne garancije pri zagotavljanju vzdrževanja vmesnih delov in prekopnih aparatov, saj prostovoljna garancija zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij zaradi stroškov, ki nastajajo zaradi izpolnjevanja zakonsko določnih obveznosti. Nasprotno pa so podjetja, ki ponujajo samo obvezno garancijo, obveznosti prosta že po štirih letih.
Iz omenjenih razlogov, s katerimi se strinjamo, bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlog zakona podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Srečko Prijatelj v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov je na nek način nujen. Združenje potrošnikov Slovenije na to opozarja, tako tudi Trgovinska zbornica.
Spoštovane kolegice in kolegi, potrošnika ne moremo pustiti s pravico do sodnega varstva. Namreč, če tega 43. f člena ne bomo popravili, morebitne kršitve niso predmet inšpekcijskega nadzora in izreka pravnih ukrepov ali glob za
132
prekrške v tem primeru. V primeru zlorabe plačilne kartice ali kreditne kartice je potrošnik lahko uveljavljal svoje pravice predvsem na podlagi sklenjene pogodbe in splošnih pogodbenih pogojev. Če spornega vprašanja glede zlorabe kartice pogodbeni stranki nista mogla rešiti sporazumno, je v tem primeru ostalo samo sodno varstvo.
Sprememba 7. člena pa, kot že s strani mojih kolegov, govori o tem, da je potrebno predvsem zaradi izenačitve obveznosti podjetij na podlagi obveze in v bistvu zagotavljanja garancije pri vzdrževanju zagotavljati nadomestne dele in vse ostalo s trikratnikom veljavne garancijske dobe. In to je prav, zaradi tega, ker na nek način sledimo tudi direktivi Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999, ki govori natanko o teh zadevah. Če seveda danes tega ne bomo potrdili in ne bomo na nek način zaščitili potrošnika, dovoljujemo, da se zlorabe na tem področju še naprej nadaljujejo in dejansko prepuščamo tistega, ki bo ogoljufan ali oškodovan, zgolj pred dejstvom, da lahko vlaga tožbe. Ob dejstvu, da sodišča delajo tako kot delajo, pa verjetno veste, da je to mnogokrat tudi zaradi finančnih razlogov, ki jih mora potrošnik sam dati iz svoje denarnice, namreč tožba stane, to dostikrat ni možno. S tem zakonom bomo zaščitili najšibkejše sloje prebivalstva in prav je, da v bistvu to soglasno potrdimo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BLAGOVNIH REZERVAH, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavnici Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Besedo ima mag. Darja Radič, državna sekretarka z Ministrstva za gospodarstvo. Prosim.
MAG. DARJA RADIČ: Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!
S predlaganim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah se predlaga združitev dveh obstoječih javnih zavodov, in sicer Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je bil ustanovljen s sklepom leta 1995, in pa Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki je bil prav tako ustanovljen s sklepom leta 1999. Glavni razlog sprememb zakona je pravzaprav
133
racionalizacija delovanja, saj gre pri obeh zavodih za enako statusno obliko, za podobno delovno področje, isti zakon daje pravno podlago za ustanovitev obeh, isto je v končni fazi tudi resorno ministrstvo.
V skladu s tem je glavni cilj sprememb zakona optimizacija organizacije in procesov dela na področju sistema osnovne preskrbe z živilskim in neživilskim blagom v primeru motenj in nestabilnosti na trgu in s tem želimo prispevati k racionalizaciji poslovanja in posledično tudi k zmanjšanju javnofinančnih odhodkov, kar je v času finančne krize še kako pomembno. Te spremembe so tudi v skladu s programom varčevanja Vlade. Z zakonom zasledujemo načelo učinkovitosti in racionalnosti, doseganje večje preglednosti, povečanje hitrosti, sprejemanje odločitev in tudi učinkovitosti izmenjave informacij med pristojnimi v sistemu preskrbe ob motnjah in nestabilnosti na trgu.
Poleg te poglavitne spremembe gre še za nekaj manjših popravkov tehnične narave in pa tudi za uskladitev zakona s predpisi, ki urejajo prekrške in so v smislu nadomestitve izrekanja denarnih kazni z globami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku Viliju Rezmanu za predstavitev poročila odbora.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Odbor za gospodarstvo je tudi to točko dnevnega reda obravnaval kot matično delovno telo, in sicer na predlog Vlade, po skrajšanem postopku. Prisostvovali na tej seji so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Zakonodajno-pravna služba, Gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica ter predstavniki Komisije za gospodarstvo, obrt in turizem našega Državnega sveta. Vlada je ocenila, kakor je državna sekretarka povedala, da je možno ta predlog zakona oziroma sprememb in dopolnitev sprejemati po skrajšanem postopku in med drugim priporočila takšen sprejem tudi za voljo tega, ker ga ocenjuje kot enega izmed protikriznih ukrepov.
Amandmaje k 2., 3. in 7. členu so predlagale štiri poslanske skupine iz koalicije, sicer pa so bili poslanci seznanjeni tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in z mnenjem Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta. Državni svet je imel temeljno pripombo k temu zakonu, v smislu, da zakon ne prinaša konceptualnih, torej strateških premislekov v zvezi z razvojem energetike, na kar je bilo odgovorjeno, da to tudi ni bil ne cilj ne namen tega zakona. In opozorjeno je bilo, da je bila zelena knjiga v javni obravnavi, da se je javna obravnava končala v zvezi z energetskimi koncepti in nacionalnim programom razvoja energetike, da še ni bila napravljena sinteza javne razprave
134
in da imajo posamični odbori Državnega zbora v svojih programih to temo še predvideno za razpravo.
Minister dr. Matej Lahovnik je, ko je uvodoma razpravljal, med drugim navedel tudi to, da gre za združitev dveh obstoječih javnih zavodov in s tem za racionalizacijo ter optimizacijo in organizacijo procesov dela ter za predvideni prihranek 135 tisoč evrov. Zmanjša pa se tudi število uradov, agencij, zavodov in tako naprej, kar je v načrtu Vlade za ta mandat.
Razpravljal je tudi predstavnik Zakonodajno-pravne službe, ki je povedal, da so nekateri predlogi iz njihovega mnenja bili upoštevani, ne pa vsi. Zlasti je opozoril na to, da se ni ustrezno odzvalo na problematiko posebnih nadomestil za financiranje oblikovanja in zagotavljanja obveznih rezerv. In opozoril je, da tudi ni bilo ustrezno odgovorjeno v zvezi s problematiko, ki jo je nakazal glede premoženja, ki ga bo Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov prenesel na Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Govora je bilo o tem, da ker so sprejeti amandmaji, bodo členi odprti in pripravljeni amandmaji do seje Državnega zbora, kar pa vidimo, da je v tem trenutku izostalo in amandmaji torej niso bili vloženi.
V razpravi so poslanci podpirali predlog zakona in opozarjali na to, da gre za racionalizacijo, ki se naj nadaljuje, ker je ta bistvenejša od tistih omenjenih 135 tisoč evrov predvidenega prihranka. Po razpravi pa so sprejeli predlagane amandmaje in predlagali Državnemu zboru, da tako dopolnjen zakon tudi sprejme.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Matjaž Han v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarja, sekretarka.
Gospodarska kriza je privedla do potrebe do varčevanja na vsakem koraku. Skladno s tem je seveda pripravljen tudi ta vladni zakon, ki ga imamo pred sabo. Glavna sprememba, ki jo v slovenski pravni red vnaša ta zakon, je združitev dveh zavodov in sicer Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve ter Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte. Poleg racionalizacije poslovanja je taka organizacija nadzora in urejanja blagovnih rezerv povsem smotrna. Obema trenutnima zavodoma namreč daje podlago za delovanje isti zakon. Imata enako statusno obliko, delujeta na podobnem področju in nenazadnje isto je tudi resorno ministrstvo. Dejansko s to reorganizacijo tako, če lahko rečemo, ubijemo dve muhi na en mah. Upam, da se bo zmanjšalo število zaposlenih v državni upravi in s tem, kar tudi ni zanemarljivo za 135 tisoč evrov stroški letno se bodo zmanjšali, kar pa je pomembnejše, pa bo z reorganizacijo vsaj v tem delu se bo odpravila največja
135
pomanjkljivost javnega sektorja v primerjavi z drugimi državami, to pa je ravno nepravilna organizacija.
Predlog zakona je sicer naletel na nekatere pomisleke predvsem pomisleke v Državnem svetu, ki ga je tudi zavrnil. Vendar je treba poudariti, da je bila zavrnitev širšega okvira in dejanskega predloga zakona ni zadevala. Državni svet namreč zahteva širši pristop k reševanju strateških vprašanj energetike, kar pa je nedvoumno izhodišče za druge dokumente in ne za Zakon o blagovnih rezervah.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo tudi prepričani, da združitev obeh zavodov nikakor ne bo pomenila zmanjšanja pomena rezerv nafte ali pa drugih naftnih rezerv. Predlagani zakon bomo glede na navedeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov seveda podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima, Marjan Bezjak, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
MARJAN BEZJAK: Lepo pozdravljeni, gospod predsednik! Lepo pozdravljena, državna sekretarka! Poslanka in poslanci Državnega zbora!
Podajam stališče Zakona o blagovnih rezervah. Storitev oblikovanja in porabe blagovnih rezerv je gospodarska javna služba. Blagovne rezerve se oblikujejo za zagotavljanja potreb osnovne preskrbe v primeru večjih motenj in nestabilnosti pri preskrbi trga ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni. Osnovna preskrba trga pomeni preskrbo z osnovnimi živili, neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter s strateškimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje ali so posebnega pomena za obrambo države. V sistemu zagotavljanja osnovne preskrbe z živilskim in neživilskim blagom v motnjah in nestabilnostih na trgu gospodarsko javno službo oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv, vključno z obveznimi rezervami nafte in naftnih derivatov, delujeta dva javna gospodarska zavoda, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je bil ustanovljen s sklepom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za blagovne rezerve, in Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov, ki je bil ustanovljen s sklepom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o blagovnih rezervah predlagatelj navaja, da se v največji možni meri prilagaja slabim gospodarskim razmeram na način, da dva javna gospodarska zavoda združi in s tem zmanjša javnofinančne odhodke ter optimizira in racionalizira sistem javnega sektorja. Upam, da bo Vlada to pot nadaljevala in bo začela združevati tudi določena ministrstva, da bodo tudi tu vidni prihranki in učinki delovanja Vlade.
136
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo delovanje v smeri optimizacije in racionalizacije javnega sektorja in bomo predlog zakona podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Tadej Slapnik v imenu Poslanske skupine Zares.
TADEJ SLAPNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade! Poglavitna rešitev zakona, ki je pred nami, je racionalizacija delovanja pravnih oseb javnega prava. Z reorganizacijo se upoštevata načeli učinkovitosti in racionalnosti. Dosega se večja preglednost in nadzor, povečuje se tudi hitrost sprejemanja odločitev in učinkovitost izmenjave informacij med pristojnimi v sistemu preskrbe ob motnjah in nestabilnostih na trgu.
S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah se prilagajamo poslabšanim gospodarskim razmeram, tako da dva javna gospodarska zavoda združujemo, s tem pa zmanjšamo javnofinančne odhodke ter optimiziramo in racionaliziramo sistem javnega sektorja.
Naj na tem mestu spomnimo, da je bila na podlagi prijave Komisije za preprečevanje korupcije pred časom odrejena izredna notranja revizija za preveritev pravilnosti in smotrnosti poslovanja Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v letih 2007 in 2008. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bil takrat razrešen direktor Zavoda za naftne rezerve Anton Grebelšek, sicer šef Mestnega odbora SLS Ljubljana.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Tadej Slapnik, v imenu Poslanske skupine Zares. Konec leta 2005 je namreč prišlo do primanjkljaja v višini 2 tisoč litrov kurilnega olja in očitek pravi, da je omenjeni primanjkljaj direktor kar odpisal, kar bi pomenilo, da je za toliko oškodoval državne rezerve.
V	želji učinkovitejšega nadzora in preprečevanja takšnih ali podobnih deviantnih dejanj, bomo v Poslanski skupini Zares predlog zakona podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Franc Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
Prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana državna sekretarka s sodelavcem, spoštovani kolegi in kolegice.
V	okviru ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, je organiziran poseben sektor za preskrbo in blagovne rezerve, v katerega področje delovanja sodi tudi oblikovanje politike preskrbljenosti trga in blagovnih rezerv ter pripravo ukrepov,
137
vezanih na preskrbo v primeru izrednih razmer. Rezerve se oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe v primeru večjih motenj, nestabilnosti na trgu, ob naravnih in drugih nesrečah in morebitni vojni. Instituciji, s katerimi je povezano to delo sektorja, sta javni gospodarski zavod za blagovne rezerve ter gospodarski zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Predlog novele udejanja vladni varčevalni ukrep, ki se nanaša na optimizacijo organiziranosti in delovanja javnega sektorja, s tem da podaja rešitev za združitev omenjenih dveh javnih gospodarskih zavodov v en zavod, na katerega se prenašajo tudi naloge zdaj dejavnega zavoda za obvezne rezerve.
V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da je treba tovrstno nepotrebno opravljanje del in nalog odpraviti na tem in tudi kot na drugih področjih. Zato predlagano rešitev poslanci DeSUS-a pozdravljamo in ji pritrjujemo, saj ni dvoma, da predstavlja korak - sicer majhen, a vendarle - k zmanjšanju javnofinančnih odhodkov, hkrati pa predstavlja del aktivnosti Vlade pri omilitvi posledic finančne in gospodarske krize.
Poslanska skupina bo dopolnjen predlogi zakona iz navedenih razlogov enotno podprla.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Besedo ima Franc Bogovič Slovenske ljudske stranke. Prosim.
Hvala lepa.
v imenu Poslanske skupine
FRANC BOGOVIČ: Še prej bi želel en proceduralni predlog, potem pa bom povedal mnenje v imenu Slovenske ljudske stranke.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Proceduralni predlog, ampak ne bom vam dovolil replike.
FRANC BOGOVIČ: Ja, ne bom repliciral, bi pa vas opozoril, gospod predsednik. Konstantno se dogaja, da iz Poslanske skupine Zares navajajo neresnice, laži. Med nami ni gospoda Toneta Grabeljška, ne nekega Grubeljška ali ne vem kaj, kar je gospod Slapnik, ki ga niti ne pozna, omenjal. Ni res, da je bila njemu dokazana kakršnakoli krivda. Res je, da je član Mestnega odbora Ljubljana, ampak smo nekateri bolj prepričani, da gre zopet v tem nizu postopkov po metodi - diskreditiraj in likvidiraj. Zato bi prosil, če se gospod Slapnik gospodu Grabeljšku opraviči, ker mislim, da bi to moral storiti zaradi nekorektnosti, ki jo je storil v Državnem zboru.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To se boste morali dogovoriti med seboj, to ni naloga, ki bi jo moral storiti predsedujoči.
Prosim predstavite stališče Slovenske ljudske stranke.
138
FRANC BOGOVIČ: Spoštovani zbrani! Stališče Slovenske ljudske stranke pri sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah je sledeče.
V	sistemu zagotavljanja osnovne preskrbe z živilskim in neživilskim blagom v motnjah in nestabilnostih na trgu gospodarsko javno službo oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv vključno z obveznimi rezervami nafte in naftnih derivatov delujeta dva javna gospodarska zavoda, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve in Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Gre za dva javna gospodarska zavoda, za katere se v smislu racionalizacije poslovanja predlaga združitev. Predlagatelj argumentira, da je ključni razlog racionalizacija delovanja sistema zagotavljanja osnovne preskrbe z živilskim in neživilskim blagom v motnjah in nestabilnostih na trgu, saj gre pri obeh zavodih za enako statusno obliko, podobno je delovno področje, isti zakon daje pravno podlago za ustanovitev, isto je tudi resorno ministrstvo.
V	poslanski skupini bomo kljub nekaterim premislekom, saj gre pri delovanju zavodov vseeno za določeno specifiko, tako delovanja kakor zakonskih podlag, predlog zakona predvsem iz razloga ekonomskega stanja v Sloveniji in glede na pričujočo finančno krizo in predvideno gospodarsko recesijo podprli. Tisti nekateri pomisleki pa so bili zelo upravičeni, ker se je tudi pri izvajanju svetniške skupine Zares še enkrat potrdilo, kako deluje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Miran Gyorek, v imenu Poslanske skupine, Slovenske nacionalne stranke.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani vsi prisotni, kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!
Glede na obstoječo finančno krizo in gospodarsko recesijo menimo v Slovenski nacionalni stranki, da je predlagateljev predlog zakona smiseln in utemeljen. Utemeljen je predvsem v smislu reorganizacije torej združitve dveh javnih gospodarskih zavodov, torej Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, s čimer naj bi se zagotavljalo načelo učinkovitosti in racionalnosti poslovanja pravnih oseb javnega prava. Predlagana sprememba oziroma organizacija bo, vsaj teoretično, predstavljala prilagoditev slabim gospodarskim razmeram in obstoječi krizi in tudi zmanjšala javnofinančne odhodke ter na nek način racionalizirala delovanje sistema javnega sektorja. Pričakujemo vsekakor v prvi vrsti racionalizacijo administrativnih, strokovno-tehničnih in finančnih procesov, mislim predvsem na znižanje stroškov administracije. Zakon v končnih in prehodnih določbah sicer ureja vprašanje zaposlenih direktorjev in članov upravnega
139
odbora, ne opredeljuje pa sicer podrobnosti glede administracije in podatkov o administrativni racionalizaciji, kar pa bo verjetno postalo pregledno po sprejetju ustanovitvenega akta zavoda in po pripravi ostalih splošnih aktov zavoda.
Odprta sicer ostajajo ključna strateška vprašanja na področju energetike, kajti zakon le-teh ne opredeljuje. Zaradi tega so tudi pripombe Komisije Državnega sveta na nek način smiselne. Kljub temu pa v Slovenski nacionalni stranki menimo, da bodo omenjene spremembe zagotovile večjo učinkovitost sistema preskrbe in stabilnosti trga glede blagovnih rezerv in vse preveč potrebno racionalizacijo delovanja pravnih oseb javnega prava tudi v tem gospodarskem segmentu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Milan Gumzar v imenu poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj še enkrat!
V	Liberalni demokraciji ocenjujemo, da je kriza zagotovo čas in priložnost, da se resnično začnemo ukvarjati z racionalizacijo javne uprave. Nekaj korakov je bilo že narejenih v tej smeri, veliko je pa še treba postoriti. Eden izmed takšnih ukrepov je zagotovo rešitev, ki jo prinaša sprememba Zakona o blagovnih rezervah. Ta rešitev prinaša združevanje Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Ta dva zavoda sta po svoji naravi ustanovljena za zagotavljanje rezerv, pri čemer vsak od njiju pokriva vsebinsko različno, a sistemsko enako področje. Prvi je zadolžen za zagotavljanje osnovne preskrbe z živilskimi in neživilskim blagom v motnjah in nestabilnosti na trgu, drugi pa za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. Kot izhaja iz obrazložitve zakona, gre pri obeh zavodih za enako statusno obliko, podobno je delovanje področja, isti zakon daje pravno podlago za ustanovitev, isto je tudi resorno ministrstvo. Zato je edina smiselna rešitev, da se zavoda združita v enega samega. Tako se bo racionaliziralo na področju opravljanja blagovnih rezerv, kar bi posledično pomenilo zmanjšanje stroškov investicij, materiala, stroškov dela in tako dalje. S slednjim bomo z ukrepi področje racionalizacije ter optimizacije sistemov in procesov dela prioritetno zmanjšali stroške investicij, materialne stroške ter stroške vseh nabavk, ki so skupni obema zavodoma.
V	poslanskem klubu Liberalnih demokratov Slovenije bi k tej racionalizaciji še dodali, da so poleg znižanja stroškov lahko optimizirani tudi procesi v novem zavodu, posledično pa povečana tudi učinkovitost zavoda. Tovrstna racionalizacija v združevanju zavodv je prav tako primer dobre prakse, ki bi jo
140
veljalo uveljaviti tudi na drugih področjih različnih skladov, centrov, fundacij, uradov, agencij in podobno.
Ker spremembe zakona prinašajo dobre rešitve, ki bodo v tej kriznih časih razbremenile javno upravo, bomo zakon v poslanskem klubu Liberalnih demokratov tudi podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj po prekinjeni 22. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA - SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Franc Pukšič.
V zvezi s tem predlogom Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsednici odbora mag. Majdi Potrata za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovani poslanci! Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na 11. seji 6. oktobra obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v obravnavo po skrajšanem postopku predložil poslanec Franc Pukšič. Skrajšani postopek je potrdil tudi Kolegij s posebnim sklepom 5. junija 2009, zato je bil zakon obravnavan po 142. členu Poslovnika. Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe k vsem trem členom zakona. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Vlade Republike Slovenije z datumom 12. junij 2009 v katerem Vlada navaja razloge, zaradi katerih predlaganih rešitev ne podpira in meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V predpisanem roku je amandmaje k vsem trem členom zakona vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
Predlagatelj zakona poslanec Franc Pukšič je uvodoma podal dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Povedal je, da želi z novelo zaščititi strokovne delavce, ki zaradi sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nimajo ustrezne izobrazbe, in urediti status ravnateljev.
141
Menil je, da ravnatelji oziroma vršilci dolžnosti ravnatelja, ki jim teče redni mandat, pa tudi ravnatelji, ki jim je po letu 2005 mandat iz kakršnihkoli razlogov prenehal izpolnjujejo pogoje za ravnatelja in so lahko ponovno imenovani na to funkcijo oziroma na novo imenovani.
Državna sekretarka Alenka Kovšca je v okviru dodatne obrazložitve mnenja Vlade povedala, da je sprejetjem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja bil urejen status učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe. Pojasnila je, da krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Če pa je bila prekinitev daljša, pa delavec zaradi nenehnega strokovnega izobraževanja in dodatnega usposabljanja, ki je potrebno za učenje v devetletki, dela ne more več kakovostno opravljati.
V	dodatni predstavitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe je Marta Briški na kratko predstavila mnenje in opozorila, da so vprašanja, ki izhajajo iz obravnavanega predloga zakona, večinoma urejena že v sprejeti vladni noveli.
Ob upoštevanju mnenj Zakonodajno-pravne službe Vlade Republike Slovenije je bilo predlagano v skladu z drugim odstavkom 128. člena Poslovnika, da odbor najprej razpravlja in odloča o predlogu sklepa, da predloženi predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
V	razpravi o tem predlogu sklepa so članice in člani odbora največ pozornosti namenili položaju učiteljev in drugih strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju s šesto stopnjo izobrazbe. Nekateri razpravljavci so predlagano novelo podprli, saj so menili, da mora biti omogočeno enakovredno kandidiranje učiteljem in drugim strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja s šesto stopnjo izobrazbe na razpisano delovno mesto kot vsem, ki imajo ustrezno izobrazbo. Predstavnica Vlade je zatrdila, da so po veljavnem 146. členu ZOFVI učitelji s šesto stopnjo izobrazbe v popolnoma enakem položaju z drugimi, z zakonsko predpisano sedmo stopnjo izobrazbe. Pojasnila je tudi, da zakon omejuje prekinitev dela na tri mesece, lahko pa se delo prekine večkrat. Drugi razpravljavci pa so menili, da problematika učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe ni tako huda, kot je prikazana v noveli, in da je večina imela vse možnosti, da bi si izobrazbo pridobili. Ob ukinitvi roka za prekinitev dela pa bi se utegnilo zgoditi, da bi na razpis lahko kandidirali tudi taki s šesto stopnjo izobrazbe, ki dela v šoli niso nikoli opravljali.
Z 10 glasovi za in 5 proti je bil sprejet sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslancem predlagamo, da tak sklep tudi potrdijo. Hvala lepa.
142
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predlagatelju zakona Francu Pukšiču za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospa državna sekretarka!
Kolegice in kolegi, res je, da sta 2. in 3. člen predloga zakona brezpredmetna, saj je bil vložen ta moj zakon pred vladnim zakonom. Ko sem vložil zakon, sem ga moral dopolniti. Takšna je bila inštrukcija iz Državnega zbora. Ta vmesni čas je izkoristila Vlada, dva ali tri dni, in je vložila Vlada svoj zakon. Pustimo te malenkosti, zakaj je tako, tega smo sedaj že navajeni.
Bistvo zakona je bilo, da razrešimo dva problema. Prvi je, da ne bi učiteljic in učiteljev z visokošolsko izobrazbo več na tako diskriminatoren način obravnavali pri napredovanjih in pri zaposlovanju oziroma prekinitvi oziroma odpuščanju. Drugi cilj pa je bil glede izobrazbe in razrešitve problematike v zvezi z ravnatelji. Ta drugi cilj je Vlada s svojo spremembo zakona tudi uresničila. Drugi cilj se nanaša na 50 ravnateljev v Republiki Sloveniji. Prvi cilj se nanaša na približno 5000 učiteljic in učiteljev. Tega Vlada ni razrešila s spremembo svojega zakona, ni ga razrešila tudi ne s predlaganim amandmajem, ki je bil vložen in zato je aktualnost tega mojega zakona še vedno dovolj velika, da se ga sprejme skupaj s predlaganimi amandmaji. Zato apeliram, da takšen sklep, kot ga je pripravil odbor, poslanke in poslanci ne sprejmemo. Podlaga za to, da se takšen sklep ne sprejme je pismo SVIZ-a, torej sindikata vzgoje in izobraževanja s Štajerske, kjer so zapisali, da v drugih državah se je stopnja izobrazbe tudi zviševala, vendar so bili vsi učitelji z nižjo izobrazbo izenačeni z ostalimi učitelji. Ni res to, kar je bilo rečeno, da se učiteljice in učitelje s šesto stopnjo enako obravnavajo kot s sedmo stopnjo. Ne boste me prepričali, da učiteljica, ki uči 30 let v šoli in ima prekinitev za 91 dni, to pomeni od 15. junija do 16. septembra, da 16. septembra ni več sposobna opravljati svojega dela. 15. bi še bila, če bi v teh 90-ih dneh dobila ponovno zaposlitev, naslednji dan pa tega več ni. To je diskriminatorno, to je ponižujoče, kaj takšnega si po mojem globokem prepričanju, ne bi smeli dovoliti. Sprememba zakona leta 1996 je v 146. členu sicer dajala možnost, da so učiteljice in učitelji s 6. stopnjo učili naprej, vendar do prekinitve delovnega razmerja. Celo tako daleč je šli, če so prekinili v eni ustanovi in bi šle v drugo ustanovo na isto delovno mesto seveda, več niso izpolnjevali pogojev. Zato je skrajni čas, da torej po 13-ih letih veljavnosti tega zakona popravimo, da povrnemo tem učiteljicam in učiteljem njihovo dostojanstvo na človeški in na strokovni ravni. Tudi v časopisu Delo je bilo 14. 6. 2009 je bilo jasno zapisano, opredelitev učiteljev vzame kateder za vedno, za vedno po 30 letih delovne dobe. Ali v ptujskem
143
Tedniku so zapisali, trimesečni počitek pomeni trajno izgubo dela. Kolegice in kolegi, ne razumem pa sindikata, ki teh učiteljic in učiteljev ni podprl na državni ravni. Zdi se mi, da je Štruklju približno isto kot Semoliču, da bolj skrbi za to, da bi imel Bobinac 16 tisoč evrov plače kot pa delavec 600 evrov. Tukaj pri učiteljih se mi zdi, da se dogaja enako.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Vlade za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. Besedo ima Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport.
ALENKA KOVŠCA: Spoštovani, gospod predsednik! Spoštovani poslanci in poslanki!
Dne 14. 8. 2009 so začele veljati spremembe Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim smo uredili vrsto perečih vprašanj na področju organiziranja in financiranja vzgoje in izobraževanja. Predlog gospoda Pukšiča želi urediti na novo 146. člen, in to slabše, kot ga ureja sedanja sprejeta ureditev. Veljavni 146. člen ZOFVI namreč določa zaščito strokovnih delavcev, torej učiteljev, vzgojiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, pri čemer jih ščiti v tem smislu, da jim daje pravico še naprej opravljati vzgojno-izobraževalno delo, za katerega so imeli ustrezno izobrazbo, določeno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, in izpolnjevali ostale pogoje, čeprav v skladu z uveljavljenimi določili za tovrstno delo nimajo več ustrezne izobrazbe. Delo strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja pa lahko še vedno opravljajo, kar pomeni, da s tem izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, na objavljeno prosto delovno mesto pa enakovredno kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v delovnem razmerju v sistemu vzgoje in izobraževanja do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Še več, veljavni 146. člen novele ZOFVI določa, da tudi trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Določba torej varuje tudi delavce, ki bi kot tehnološki viški v bodoče lahko prekinili delovno razmerje in ga nadaljevali v drugem zavodu. Ob tem je nujno upoštevati še prehodno določbo 10. člena novele ZOFVI, ki določa, da z uveljavitvijo novele ZOFVI pridobijo pravico iz 146. člena zakona tudi tisti strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 146. člena, 147. in 148. člena zakona ter 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in to tisti, ki so opravljali delo na področju vzgoje in izobraževanja na dan 24.6.2009, ne glede na dolžino morebitnih prekinitev opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju od 15.3.1996 oziroma 26.4.2008 do
144
24.6.2009, kar pomeni, da prehodna določba ščiti vse strokovne delavce, ki so ob uveljavitvi ZOFVI 15. marca 1996 izpolnjevali pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, pa so kasneje v kakršnemkoli obsegu prekinili delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja.
Tako predlog gospoda Pukšiča kot vloženi amandma vrača strokovne delavce v situacijo, kakršna je bila do spremembe 146. člena v noveli ZOFVI. Predvidena zaščita predlaganega 146.a člena je namenjena strokovnim delavcem, ki jih definira 92. člen, s katerim je določeno, da vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, torej tisti, ki imajo sklenjeno delovno razmerje in so razporejeni na delovno mesto konkretnega strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, kar pomeni, da bi predlagani 146.a člen ščitil na način, kot določa, vendar le dokler bi bili strokovni delavci, torej dokler bi bili v sistemu vzgoje in izobraževanja zaposleni na delovnem mestu konkretnega strokovnega delavca. Hkrati pa tako predlog gospoda Pukšiča kot vloženi amandma s poudarkom na enakovrednostni obravnave pri kandidaturi in zaposlovanju na razpisih za prosto delovno mesto omejuje zaščito iz 146. člena ZOFVI, saj v tem trenutku 146. člen zagotavlja enakovredno obravnavo ne glede na to, ali je prosto delovno mesto razpisano ali pa objavljeno.
Ker mi bo čas potekel, samo še toliko. V vzgoji in izobraževanju je ta hip zaposlenih 6.750 delavcev s šesto stopnjo izobrazbe za nedoločen čas. Za določen čas nad deset let delovne dobe pa le 114, kar predstavlja manj kot 2% vseh delavcev. Delavci lahko enakovredno napredujejo v nazive, varuje pa jih tudi zakon o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi, kadar gre za vprašanje tehnoloških viškov. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Aleksander Zorn v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
ALEKSANDER ZORN: Spoštovani! Nova šolska zakonodaja, sprejeta v letu 1996, je zatekla s slabo zaščito precejšen dela strokovnih sodelavcev, ki niso izpolnjevali vseh izobrazbenih pogojev. Strokovni delavci, zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, so bili zaščiteni, vendar so bili povezani z neprekinjenim delovnim razmerjem. Strokovni delavci, zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, opredeljeni v prvem in četrtem odstavku 146. člena ZOFVI, izpolnjujejo izobrazbene pogoje za opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja.
V Poslanski skupini SDS se zavzemamo za načelo enakosti zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Menimo, da je potrebno omogočiti enakovrednost pri kandidiranju na delovno mesto v drugem zavodu, zato smo za obravnavo na matičnem
145
delovnem telesu predlagali predlog amandmaja, da morajo biti v primeru prekinitve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja enakovredno obravnavani vsi. To pomeni, da lahko kandidirajo in se zaposlujejo pod enakimi pogoji kot ostali kandidati tudi tisti, ki tega ne izpolnjujejo. Po navadi gre za starejše učitelje tik pred upokojitvijo. Slišali smo podatek, da jih je zelo malo. Še več razlogov, da jih zaščitimo. Učiteljem z visokošolsko izobrazbo je s predlaganimi spremembami, ki jih vsebuje predmetni predlog novele ZOFVI, potrebno povrniti strokovno in človeško dostojanstvo. Presenečeni smo nad dejstvom, da pri obravnavi na matičnem delovnem telesu ni bilo navzočega predstavnika sindikata na področju izobraževanja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo zato predlagali spremembo novega člena, ki opredeljuje izpolnjevanje izobrazbenih pogojev za zaposlitev na področju vzgoje. Z omenjeno odločbo se bo omogočilo enakovredno kandidiranje učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe na razpisano delovno mesto učiteljev, kar pomeni, da lahko kandidirajo in se zaposlujejo pod enakimi pogoji kot kandidati, ki imajo visokošolsko izobrazbo.
Poslanski skupini SDS zato ne bomo podprli sklepa Odbora za kulturo, šolstvo in šport in mladino, da predlog ZOFIJ ni primeren za nadaljnjo obravnavo in bomo glasovali, da je primeren. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franco Juri v imenu Poslanske skupine Zares. Prosim.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsednik. V Poslanski skupini Zares smo prepričani, da je kvaliteta šole in strokovna usposobljenost učiteljev in ravnateljev absolutna prioriteta, ki je vsekakor pomembnejša od katerekoli cenene demagogije. Predlagatelj novele zakona kolega Pukšič naj bi z novo vsebino želel zaščiti strokovne delavce, ki zaradi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nimajo ustrezne izobrazbe, in urediti status ravnateljev. Na Odboru za šolstvo je kolega Pukšič izpostavil, da ravnatelji oziroma vršilci dolžnosti ravnatelja, ki jim teče redni mandat, pa tudi ravnatelji, ki jim je v letu 2005 mandat iz kakršnihkoli razlogov prenehal, izpolnjujejo pogoje za ravnatelja in so lahko ponovno imenovani na to funkcijo oziroma imenovani na novo.
V Poslanski skupini Zares smo skrbno preučili predlog novele, vendar se moramo strinjati s stališčem Vlade, ki pravi, da se je s sprejetjem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja že uredil status učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe. Dejstvo je, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je povedala predstavnica Vlade, pa delavec, katerega odsotnost je daljša, zaradi nenehnega strokovnega
146
izobraževanja in dodatnega usposabljanja, ki je potrebno za učenje v devetletki, dela ne more več kvalitetno opravljati. Zakon iz leta 1996 je namreč spremenil izobrazbene pogoje, kjer je danes zahtevana visokošolska izobrazba. Predlog novele po naši oceni ne deluje stimulativno na strokovne delavce, da si skladno z ustrezno zakonodajo pridobijo manjkajočo stopnjo izobrazbe, čeprav lahko, kot je bilo že rečeno, svoje delo še naprej opravljajo. Ob tem naj spomnim, da je Državni zbor na 8. redni seji sprejel predlog zakona, ki ga je Vlada v parlament posredovala meseca maja. Vlada je v okviru svojega besedila ustrezneje uredila obe vprašanji, ki jih obsega tudi predlog predlagatelja. 146. člen po naši oceni jasno določa, da ge za neprekinjeno delo in ne za neprekinjeno delovno razmerje, kar je prej v praksi povzročalo različno oziroma neustrezno ravnanje posameznih šol. Glede ureditve izobrazbenih pogojev kandidatov za ravnatelje, pa je današnji predlog identičen sprejetemu zakonu.
V	Poslanski skupini Zares bomo zato podprli sklep Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, ki pravi, da Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Vasja Klavora v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana državna sekretarka, spoštovane poslanke in poslanci!
V	Poslanski skupini DeSUS podpiramo sklep matičnega delovnega telesa, da Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S sprejetjem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, julija letos, se je uredil tudi status učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe. Dejstvo je, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja. Če pa je prekinitev daljša, pa delavec zaradi nenehnega strokovnega izobraževanja in dodatnega usposabljanja, ki je potrebno za učenje v devetletki, dela ne more več kvalitetno opravljati.
Ker predlog novele ureja problematiko, ki je bila po naši oceni že urejena, menimo da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franc Pukšič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
147
FRANC PUKŠIČ: Še enkrat lep pozdrav kolegice in kolegi! Gospod predsednik, državna sekretarka! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke seveda podpiramo vložene spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Te spremembe zakona ščitijo delavke in delavce v vzgoji in izobraževanju s končano višješolsko izobrazbo. Prej je bilo prav rečeno, da jih je okrog 6 tisoč in nekaj, ki so jim bile zaradi nejasnosti zakonskih določb kršene ali jim bodo kršene pravice. Tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je letos predlagala Vlada in so ga koalicijski poslanci v Državnem zboru sprejeli v mesecu juliju 2009, ni odpravil omenjene neenakosti. Ob uveljavitvi ZOFVI-ja leta 1996 se je predpisana izobrazba za strokovne delavce v vrtcih in šolah praviloma zviševala. In to je bilo utemeljeno na pričakovanju, da takšna izobrazba zagotovo viša kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, saj sama po sebi predstavlja višjo kompetenco izvajalcev vzgojno-izobraževalnega procesa.
Najobsežnejši premik je nova zakonodaja ureditev prinesla prav na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, deloma pa tudi na področju srednjega poklicnega izobraževanja. Nova šolska zakonodaja je zatekla precejšnji del strokovnih delavcev, ki niso izpolnjevali pogojev po novem zakonu, predvsem po stopnji izobrazbe, so pa do uveljavitve tega zakona izpolnjevali vse pogoje. Te delavce je ZOFVI v predhodnih določbah zaščitil tako, da so še naprej lahko delali v vzgoji in izobraževanju, čeprav niso izpolnjevali pogojev glede izobrazbe, so pa izpolnjevali vse druge pogoje. V praksi se je pa ta zaščitna norma sicer uveljavljala, vendar se je povezovala z neprekinjenim delovnim razmerjem. Če delavec z enim delodajalcem prekinil delovno razmerje in ga je hotel skleniti z drugim, se je v posameznih primerih postavljal dvom, ali tak delavec še lahko opravlja vzgojno-izobraževalno delo pod enakimi pogoji ali pa zanj zaščitna norma pravzaprav ne velja. Z novelo iz leta 2008 je bil sicer v 42. členu opravljen poskus, da bi se zagotovila zaščita za celotno področje vzgoje in izobraževanja, vendar v praksi to ni zaživelo. Z letošnjo spremembo ZOFVI-ja je bilo določeno, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljenega dela na področju vzgoje in izobraževanja. Kolegice in kolegi, sedaj vas pa sprašujem. 30 let je nekdo vsake tri mesece dopolnjeval svoje izobraževanje, v tem trenutku je pa tri mesece in en dan ostal brez zaposlitve in vi danes ugotavljate tukaj z državno sekretarko, da enostavno več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela v šoli. Takšnih pogojev še ta svet ni videl, kaj šele država ali Evropa. Vse smo pretehtali, poiskali in kaj takšnega se enostavno še ni zgodilo. V primeru daljše prekinitve od 90 dni 1 dan, mogoče bi se še dalo razumeti, da je to eno leto, po enem letu prekinitve ne izpolnjuje pogojev, če se vmes ne bi dodatno dopolnilno izobraževal.
148
Ampak 90 dni je pa za moje pojme popolnoma nesprejemljivo. V primeru daljše prekinitve od 90 dni ti učitelji izgubijo možnost zaposlitve v vzgoji in izobraževanju in tudi niso enakovredno več obravnavani pri določanju trajnih viškov. Prepričani smo, da je treba učiteljem z višješolsko izobrazbo s temi spremembami povrniti človeško in strokovno dostojanstvo. To je najmanj, kar je potrebno narediti. Če so kakršnekoli napake v zakonu, sprejmimo prvo branje, gremo v drugo branje in ga lahko amandmiramo. Ne more biti 7 62 podpisov kar tako ovrženih, poslanih ministru. Položaj teh ljudi je v nevarnosti. Ni res, da gre za tiste, ki so že zapustili pedagoške vrste, ampak gre za te, ki se jim to lahko zgodi.
In še konkretno vprašanje, kolegice in kolegi. Niti enega razpisa .../Opozorilni znak za konec razprave./... letos ni bilo, kjer bi imeli pogoje, da bi se prijavile tudi učiteljice in učitelji s VI. stopnjo, ki niso imeli več kot 90 dni prekinitve. To je gola resnica.
V	Slovenski ljudski stranki bomo glasovali proti sklepu in bomo ta zakon popravili po naslednjih volitvah, ko bomo zmagali.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Miran Gyorek v imenu Poslanke skupine Slovenske nacionalne stranke.
Mir v dvorani.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Po opravljenem usklajevanju stališč članov Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke smo različne poglede na predlagane spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja uspeli spraviti na skupni imenovalec in oblikovati stališče stranke SNS glede tega predloga zakona. Ne glede na to, koliko ravnateljev in pedagoških delavcev ta predlog zadeva, osebno sicer menim, da ne gre za pet tisoč učiteljev, kot bi to naj zagotavljali neuradni podatki SVIZ-a oziroma gospoda kolege Pukšiča.
V	Slovenski nacionalni stranki zastopamo stališče, da je potrebno v vsakem primeru zaščititi delavce v vzgoji in izobraževanju, pa tudi, če bi šlo samo za enega delavca, na primer. Tako bomo s podporo predloga zakona sledili temu cilju oziroma moralnemu načelu in dali podporo predlagatelju in na takšen način poskusili preprečiti kršenje pravic zaradi nejasnih oziroma nedorečenih zakonskih določb. Razumemo tudi obrazložitve in strah nekaterih, da naj bi takšen predlog sprememb spreminjal obstoječo zakonodajo v večji meri, da naj bi nova ureditev nespodbudno delovala na dodatno ustrezno izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in tako naprej. Vendar pa, ko dajemo na tehtnico kršenje pravic delavcev na eni strani in prej navedene obrazložitve in pričakovane težave, smo v Slovenski nacionalni stranki v
149
vsakem primeru na strani delavcev, po potrebi tudi ravnateljev, in ostalih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zato bomo glasovali za predlagane spremembe in dopolnitve obstoječega zakona in glasovali proti sklepu našega matičnega delovnega telesa.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata v Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MAG. MAJDA POTRATA: Še enkrat hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani vsi!
Ko smo julija sprejemali Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja, sem omenila, da je v središču vseh politik Socialnih demokratov pomen znanja. Iz tega stališča, da je znanje, s tem zvezano pa tudi izobraževanje izrednega pomena, razumite tudi stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ga bom povedala.
Ko je Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1996 predpisal visokošolsko izobrazbo, se pravi sedmo stopnjo izobrazbe za strokovne sodelavce, so v šolskem sistemu delovali tako tisti, ki so imeli končano učiteljišče, se pravi petletno srednješolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo in tudi že tisti, ki so imeli že visokošolsko izobrazbo. Od leta 1985 ali 1987 naprej je bilo v sistemu izobraževanja mogoče pridobiti visokošolsko izobrazbo tudi na ravni predmetnih učiteljev in učiteljev razrednega pouka in kasneje tudi vzgojiteljev. To pomeni, da je 10 let bil rok, v katerem so se začeli izobraževati na ustrezni sedmi stopnji. Še dodaten čas je bil dodeljen tistim, in nekajkrat je bilo že povedano, kako je Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1996 v prehodnih določbah zaščitil tiste, ki so ob začetku veljave tega zakona imeli sicer do tistega trenutka ustrezno izobrazbo, po novem zakonu pa je takšna samo izobrazba s sedmo stopnjo. Zato je neresnica, da se razveljavlja ali izničuje dosežena izobrazba, ker vsi, ki so po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1996 poučevali ali kako drugače strokovno delovali v šolskem sistemu, so ohranili delovno razmerje z vsemi pravicami, z vsemi možnostmi napredovanja tako kot je bilo nekajkrat danes tudi že pojasnjeno.
Drugo vprašanje pa je, kako so sledili vsem najrazličnejšim oblikam dodatnega izobraževanja, ki ga morajo opravljati vsi učiteljice in učitelji s sedmo stopnjo izobraževanja. Res skuša poslančev zakon urediti dve vprašanji. To je vprašanje učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe in vprašanje ravnateljev, ki imajo ustrezno sedmo stopnjo izobrazbe, ni pa ta pedagoške smeri, ampak to drugo vprašanje je s sprejeto novelo rešeno. Prav tako je po našem mnenju
150
ustrezno rešeno vprašanje učiteljev z šesto stopnjo izobrazbe. Na dan učiteljev je Statistični urad objavil podatek, da je v Sloveniji okoli 30 tisoč učiteljev zaposlenih na različnih ravneh izobraževanja. V osnovni šoli na razredni stopnji je 97,6% žensk. Do višješolskega programa delež žensk pade na 35, to je bil namreč eden tudi od argumentov, zakaj si ženske niso pridobivale ustrezne izobrazbe. Bilo bi treba pogledati konkretne statistične podatke, kako so se posamezniki doizobraževali. Ampak ko tehtamo enakopravnost vstopa v delo, potem naj tudi povem, da je 97% teh s šesto stopnjo izobrazbe zaposlenih za nedoločen čas. Naj ob tem povem podatek, da je okoli 80% vseh novo sklenjenih zaposlitev v vzgoji in izobraževanju zaposlitev za določen čas. Kateri so potem bolje zaščiteni, ko tehtamo? Ali tisti, ki imajo ustrezno stopnjo fakultetne izobrazbe pa vstopajo v trg dela in so si v izobraževanju pridobili najnovejša spoznanja, ali so bolje zaščiteni in prav je, da so zaščiteni, tisti, ki so poleg izobrazbe pridobivali tudi delovne izkušnje?
Prav bi samo bilo, da tehtamo in da predstavljamo resnične argumente. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla sklep matičnega delovnega telesa. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu z časovnim potekom seja zbora odločali danes v okviru glasovanj, to je pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAH PRAVIL FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Spremembe in dopolnitve pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je v obravnavo zboru predložila Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Spremembe in dopolnitve pravil je obravnaval Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino kot matično delovno telo in pripravil predlog sklepa o soglasju. Besedo dajem predsednici mag. Majdi Potrati za dopolnilno predstavitev predloga sklepa. Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na 11. seji, 6. oktobra 2009 obravnaval spremembe in dopolnitve pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki jih je na podlagi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in 23. člena Odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v soglasje Državnemu zboru predložila Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
151
Pri delu odbora je sodeloval predstavnik predlagatelja, direktor Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji Drago Balent in predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, z datumom 21. september 2009 na ta akt ni imela več pripomb. Tako je bilo odboru posredovano tudi mnenje Vlade Republike Slovenije z datumom 2. oktober 2009, v katerem daje pozitivno mnenje k navedenemu aktu.
Predstavnik predlagatelja mag. Drago Balent je v uvodni obrazložitvi poudaril, da gre za spremembe, ki so v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Pravila so bila predhodno usklajena z Zakonodajno-pravno službo in Ministrstvom za šolstvo in šport, dne 3.9.2009 pa jih je potrdil tudi Svet fundacije.
Spremembe in dopolnitve pravil se nanašajo na odločanje fundacije o finančnem načrtu, zaključnem računu in Pravilniku o pogojih, merilih in postopku za razdelitev sredstev fundacije z dvotretjinsko večino in na uvedbo poklicne funkcije direktorja fundacije. Pri načinu izračuna višine sejnin so upoštevali določila Uredbe Vlade Republike Slovenije glede sejnin in povračil stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. Ureja se tudi status Komisije za pritožbe, soglasje o imenovanju in razrešitvi direktorja pa zaradi boljše operativnosti po novem da Vlada in ne več Državni zbor.
Po koncu uvodne obrazložitve predlagatelja je odbor brez razprave z 10 glasovi za in nobenim proti sprejel sklep, s katerim predlaga Državnemu zboru, da soglasje Spremembam in dopolnitvam Pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji z dne 8. 9. 2009. Predlog je sestavni del poročila in ga priporočam v sprejem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Vlade? Izvolite, gospa Alenka Kovšča, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport.
ALENKA KOVŠCA: Hvala za besedo, predsedujoči. Poslanci in poslanke! Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je dne 8. 9. 2009 Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v soglasje spremembe in dopolnitve Pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. V teh spremembah in dopolnitvah pravil je Fundacija upoštevala pripombo Vlade, in sicer glede korektne opredelitve Komisije za pritožbe kot organa fundacije, zato se Vlada s predlogom sprememb in dopolnitev Pravil Fundacije strinja. Vlada je tudi že pripravila novelo odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, s katero je Odlok o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji uskladila z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
152
lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, vendar pa je ugotovila, da bi bilo potrebno za dosledno uskladitev pravnih aktov Fundacije z dejanskim stanjem ponovno spremeniti tudi Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. V zakonu je namreč določeno, da je Javni zavod za šport Republike Slovenije, Inštitut za šport, eden izmed predlagateljev članov fundacije v svet fundacije, pri čemer je javni Zavod za šport, Inštitut za šport trenutno v postopku prisilne likvidacije. Oba pravna akta, tako novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije kot tudi novelo odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, bo Vlada še letos posredovala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Franci Kek. Izvolite.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi! Pred nami je Predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Prvo besedilo sprememb in dopolnitev, ki so prispele v Državni zbor, je bilo sicer nadomeščeno z vsebino, ki je nastala v sodelovanju s predstavniki fundacije, pristojnim ministrstvom in zakonodajno službo. Po navedbah predstavnika fundacije, je pozitivno mnenje k spremembam podal tudi strokovni svet Republike Slovenije za šport. Spremembe so posledice uskladitve z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, nanašajo se pa na odločanje fundacije o finančnem načrtu, zaključnem računu in pravilniku o pogojih in merili ter postopkih za razdelitev sredstev z dvotretjinsko večino. Spremembe uvajajo poklicno funkcijo direktorja fundacije, dopolnitev se nanaša tudi na sejnine, na udeležbo na sejah sveta, kjer se upoštevajo določila Uredbe Vlade Republike Slovenije. Gre za status Komisije za pritožbe, ki ne sodi med strokovne komisije, je pa neodvisen organ fundacije. Soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja po novem daje Vlada in ne več Državni zbor, kar naj bi prineslo večjo operativnost.
V Poslanski skupini Zares si sicer želimo, da bi financiranje športnih organizacij prineslo predvsem večjo transparentnost in učinkovitost, saj gre za šport, ki ne zgolj v prenesenem pomenu pomeni pol zdravja, zato bomo sklep v Poslanski skupini Zares podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod mag. Vasja Klavora.
153
MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovani, gospod podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka. Spoštovane poslanke, poslanci!
V Poslanski skupini DeSUS podpiramo sklep matičnega delovnega telesa, da Državni zbor da soglasje k spremembam in dopolnitvam Pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Gre za spremembe, ki so v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Pravila so bila predhodno usklajena z Zakonodajno-pravno službo, z Ministrstvom za šolstvo in šport, dne 3. septembra 2009 pa jih je potrdil tudi svet fundacije.
Spremembe in dopolnitve pravil se nanašajo na odločanje fundacije v finančnem načrtu, zaključnem računu in pravilniku o pogojih, merilih in postopku za razdelitev sredstev fundacije z dvotretjinsko večino in tudi na uvedbo poklicne funkcije direktorja fundacije.
Pri načinu izračuna višine sejnin se upoštevajo določila Uredbe Vlade Republike Slovenije glede sejnin in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. Ureja se tudi status Komisije za pritožbe, soglasje o imenovanju in razrešitvi direktorja pa zaradi boljše operativnosti po novem da Vlada in ne več Državni zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ: Spoštovani! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke soglašamo s spremembami in dopolnitvami pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki je na podlagi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in Odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v soglasje predložila Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Po našem mnenju pravila fundacije dosledno upoštevajo določila novele zakona in ustrezno upoštevajo določila Uredbe Vlade Republike Slovenije glede načina izplačevanja sejnin in povračil stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. Ureja se tudi status Komisije za pritožbe, uvaja se poklicna funkcija direktorja fundacije.
Nekaj pomislekov imamo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke glede 4. člena sprememb in dopolnitev Pravil, ki spreminja 20. člen Pravil in s spremembo določa, da daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja Vlada Republike Slovenije in ne več Državni zbor Republike Slovenije, to pa lahko povzroči politično kandidiranje. Vsekakor je treba zaradi učinkovitega dela fundacije pravila sprejeti.
Kljub pomislekom bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke spremembe in dopolnitve podprli. Hvala.
154
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil gospod Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Kar nekaj časa je trajalo in tudi Vlada je imela precej zadreg, da je dala pozitivno mnenje tem spremembam. Več kot očitno je, da je v zvezi s to fundacijo veliko prahu, v različnih obdobjih različno in tudi v zadnjem obdobju ni nič drugače. Vedno se postavljajo vprašanja, kako in na kakšen način se delijo sredstva, ali so ta sredstva razdeljena pravilno ali se ne dogajajo kakšne nečednosti in podobno; pred kratkim smo brali določene stvari. Mislim, da je približno štiri leta, odkar smo prav v tej dvorani razpravljali o tem, kako naj ne bo direktor profesionalec, zdaj ga dopuščamo. Ravno tako smo razpravljali o tem, ali naj ga potrjuje Vlada ali daje soglasje Državni zbor; sedaj to spreminjamo. Tudi prav, časi se spreminjajo, vendar gre za še več dvomov v tisto, kar se v javnosti pojavlja. Kot pravim, vsaj tisti, ki spremljamo področje športa in dogajanja v zvezi s tem, to dobro poznamo. Ne vem, zakaj je treba opredeliti enkratno ponavljanje in samo dva mandata, če je vsepovsod v poslovodstvih in drugje odvisno od tega, koliko si uspešen, toliko mandatov si lahko pač direktor, kajti gre za poslovodsko funkcijo in ne za tisto, ki naj bi bila opredeljena kot funkcionarska. Ampak tako pač je. Čas je da se tudi na tem področju nekatere stvari še uredijo. Zgodile so se nekatere spremembe tudi v organizacijskem smislu, ko gre za opravljanje dejavnosti, tako izobraževanja, informatike in drugih stvari na področju športa. Govorim o statusnih spremembah nekaterih zavodov, z ukinitvijo dveh in ustanovitvijo tretjega oziroma enega novega, ki naj bi opravljal vse tiste naloge, ki sta jih prejšnja zavoda. Predpostavljam, da je tudi pravno, ker tako pravita obe službi, sedaj korektno. Po Zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije je nesporno jasno, poimensko navedeno, predstavniki katerih organizacij, institucij in drugih sodelujejo v svetu fundacije.
Ne glede na to, kot rečeno, če bo prispevalo to tudi, kar ni posledica samo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ampak tudi drugih okoliščin, če bo to prispevalo k temu, da bo poslovanje bolj pregledno, da bodo sredstva resnično namenjena in dodeljena tistim, ki bodo najbolje izpolnjevali pogoje, ki bodo tako v nacionalnih, kot tudi v lokalnih okvirih potrjeni z najvišjo možno stopnjo konsenza, ne da se bo ob vsaki delitvi pojavljajo vprašanje ali je preveč za Planico, premalo za mariborsko Pohorje, preveč za telovadnico v Hrastniku ali kje drugje kaj drugega premalo. To so stvari, ki jih imamo vedno pred seboj in vedno o njih razpravljamo, da ne govorim o raznih svetovalnih uslugah in
155
raznih dejavnostih, ki jih izvajajo, posamezniki oziroma kdo organiziran v kakršnikoli organizaciji.
Podprli bomo to stališče matičnega delovnega telesa, ker nima smisla, da Državni zbor ne da soglasja, ker konec koncev ima samo vlogo dati soglasje ali ne .../Opozorilni znak za konec razprave./ ne pa dopolnjevati, spreminjati tega akta. Po našem mnenju bi bilo narobe, če je namen ta, da se stvari izboljšajo, da se nekatere stvari urejajo preglednejše, da tudi konec koncev uveljavimo odgovornost direktorja in tistih, ki bodo upravljali s to fundacijo na bolj jasen način, potem seveda je to treba podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana sekretarka, drage kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo skrbno spremljali postopek v zvezi s sprejemanjem sprememb pravil fundacije. Fundacija, ki preko razpisa športnim organizacijam letno razdeli več kot 10 milijonov evrov, je namreč ključni podpornik vrhunskega športa pri nas. Zato v mesecu januarju, ko je bil pred nami prvi predlog, ni bilo mogoče sprejeti besedila, ki je imelo številne vsebinske in tudi formalne pomanjkljivosti. Danes je pred nami nov predlog, ki je bil soglasno podprt tudi s strani članic in članov matičnega delovnega telesa. Predlagatelj, to je Fundacija za šport, je odpravil nekatera nesoglasja v zvezi s področno zakonodajo, v skladu s pristojnostmi, ki jih tudi ima.
Novosti, ki jih prinaša predlog sprememb imajo podlago v zakonu o lastninskem preoblikovanju, zato predlog ne širi niti pravic, niti obveznosti. Vsebina pravil se zgolj usklajuje z veljavno zakonodajo, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu. Novela zakona o lastninskem preoblikovanju je v letu 2007 namreč vnesla naslednji pomembni novosti. Prvič, poklicno opravljanje funkcij direktorja, ter drugič, odločanje fundacije o finančnem računu, zaključnem računu in pa pravilniku o pogojih, merilih in postopku za razdelitev sredstev fundacij z dvotretjinsko večino, namesto do sedaj določene večine vseh članov. Poleg tega se v predlog sprememb ustrezno umešča tudi komisija za pritožbe, ki je, glede na to, da fundacija letno sofinancira več kot 600 programov, nujno potreben organ. Simbolika je, da pravila sprejemamo le nekaj dni po tem, ko je v petek fundacija objavila redni letni razpis, s katerim bo med športne organizacije v letu 2010 razdelila 13,5 milijonov evrov, kar je 33% več kot letos. In zato nas veseli, da v času, ko je v delovanje športa globoko zarezala ekonomska kriza, obstaja tudi neka svetla luč za slovenski vrhunski šport. Nanj smo v zadnjem času tako zelo ponosni vsi, zato je prav, da mu poleg lepih besed nudimo tudi
156
ustrezno finančno podporo. Skupaj s proračunskimi sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport za leto 2010, ki se na postavki športa, glede na leto 2008, povečujejo za 10%, glede na doseženo realizacijo pa kar za 40%, lahko z optimizmom zremo v športno prihodnost.
Zato potrditev teh pravil danes sprejmite kot naš skupni, skromni prispevek na tej poti. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli sklep, s katerim daje Državni zbor soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil fundacije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Gospod Petan, se opravičujem. Besedo ima gospod Rudolf Petan v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Upam, da nas še niste vrgli iz parlamenta. Sprejmem opravičilo.
Podlaga za spremembo Pravil Fundacije za financiranje športa je nastala sprememba zakona o Loteriji Slovenije iz leta 2007. Naj takoj na začetku povem, da v Slovenski demokratski stranki ne bomo nasprotovali sprejetju teh pravil, je pa zanimiva zgodovina.
Prvič smo se s to tematiko srečali 15. januarja 2009 in v Slovenski demokratski stranki smo imeli pomisleke v zvezi z vsebino, in sicer na dveh točkah o zahtevani izobrazbi direktorja in pa o višini sejnin. Lahko povem, da je bila ta seja 15. januarja 2009 na odboru zanimiva tudi, zaradi tega, ker člani odbora nismo dobili informacije, da Vlada nasprotuje tej vsebini, ki je bila takrat predstavljena. In to se je pokazalo tudi potem na naslednji plenarni seji Državnega zbora, kjer je minister za šolstvo in šport jasno povedal, da Vlada ne podpira takšne vsebine. Glede na to, da je bilo potrebnega kar nekaj časa, da se sedaj v bistvu po desetih mesecih srečujemo s spremenjeno vsebino, ki bi naj bolj podrobno urejala status Komisije za pritožbe, predvsem pa gre za to, da se uvaja poklicna funkcija direktorja fundacije, iz česar pa izhaja, da direktor fundacije ni več upravičen do izplačila sejnin za udeležbo na rednih in izrednih sejah sveta fundacije. Tudi vsebina glede izobrazbe je rešena precej salomonsko. Jaz in v poslanski skupini upamo, da ne bo prihajalo do različnih tolmačenj. Predvsem pa upamo v Slovenski demokratski stranki, da ne bo prišlo do različnega tolmačenja ali pa uvajanja kakšnih inovacij v zvezi s sejninami in nagradami. Če Vlada soglaša s tem, da se sejnine in nagrade uravnavajo enotno, kot to pravi uredba o sejninah, povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih službah, potem to je neka logika. O višini pa odloča Vlada.
157
Kar bi želel opozoriti v imenu Poslanske skupine SDS, pa je to, da 9. člen Pravil pravi, da direktor ni upravičen do izplačila sejnin, 8. člen, vladne uredbe o sejninah pa pravi, da je predsednik organa za pripravo in vodenje seje upravičen do sejnine v višini 130% sejnine. Upajmo, da si ljudje ne bodo napačno razlagali in da bo šlo po hierarhiji dokumentov, kajti zelo neodgovorno bi bilo, če bi izigrali ta pravila in bi se več pogovarjali o administrativnih zadevah, o sejninah, kot pa o sami vsebini. Gre za kar precejšnja sredstva, s katerimi fundacija upravlja in ima pomembno vlogo pri financiranju slovenskih športnih organizacij, predvsem za infrastrukturo in tudi za sam šport. Zato na tem mestu opozarjamo predvsem na ta dva člena, 9. člen Pravil in 8. člen Uredbe o sejninah in povračilih, da ne bi prišlo do napačnega tolmačenja in morda izkoriščanja nedorečenosti, do katerih eventualno lahko pride ali pa vsaj v Sloveniji smo mojstri za to, da nekatere stvari sprevržemo. Je pa čudno, da se je zadeva deset mesecev valjala po takšnih ali drugačnih organih, preden smo lahko to rešili in da je tudi Vlada soglašala s to vsebino. Predvsem pa je nerazumljivo, da je pri prvem branju, se pravi januarja je Vlada nasprotovala, pa je kljub temu vsebina dobila večino glasov v matičnem delovnem telesu. In kar je še bolj nerodno, da člani odbora nismo dobili celovite informacije, kaj Vlada meni o predstavljeni vsebini.
V Slovenski demokratski stranki ne bomo nasprotovali sprejetju teh pravil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Zdaj smo res končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O Predlogu sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam Pravil bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, predvidoma pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade gospodu Gregorju Golobiču, ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
GREGOR GOLOBIČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije je na podlagi sklepa Državnega zbora izpred slabega meseca dni pripravila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu za tretjo obravnavo in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru. V besedilo je vključila amandma k 15. členu, ki je bil sprejet v postopku druge obravnave Državnega zbora, in predlaga, da parlament v tretjem branju zakon sprejme. V tem času je bil v Državnem zboru vložen nov amandma k 15.
158
členu s strani poslank in poslancev več poslanskih skupin. Vlada temu amandmaju ne nasprotuje. Gre za to, da ta amandma ne povečuje števila članov sveta agencije, kakor tudi ohranja ravnotežje oziroma razmerja med različnimi skupinami oziroma med akademsko in neakademsko udeleženostjo v Svetu za visoko šolstvo. Odveč je ponavljati, da je ta zakon pomemben, da je ustanovitev nove agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki sodi v eno izmed obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela, ko je pristopila k bolonjski reformi. Tu zamujamo, želimo, da bi agencija čim prej v polni meri prevzela pristojnosti -dosedanje in nove pristojnosti, ki jih nalaga zakon na področju akreditiranja in evalviranja visokošolskih programov in ustanov. Z novim letom želimo, da polno pričela z delom oziroma da se prične to delo. Sprejem zakona v tretjem branju na oktobrski seji to omogoča, glede na zaplete, glede na stanja, glede na realnost težav, s katerimi se sooča obstoječi svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je pomembna naloga in veseli bomo, da bo mogoče poslej skupaj z drugimi evropskimi državami oziroma ustanovami podobnimi drugih evropskih držav izvajati doslednejšo, natančnejšo in bolj učinkovito zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Ali želi v imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Matjaž Zanoškar? (Ne.)
Gospod mag. Radovan Žerjav? V imenu Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Svoboda raziskovanja, poučevanja in oblikovanja je temeljno načelo univerzitetnega življenja, zato morajo vlade in univerze, vsaka v okviru svojih pristojnosti, zagotoviti spoštovanje te temeljne zahteve. Akademska svoboda mora biti dostopna univerzi sami in posameznikom, zlasti učiteljem, raziskovalcem in študentom, ki to ustanovo sestavljajo. Točno to je ob 20-letnici izdaje Magne Charte Universitatum v Bologni povedal tudi dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.
In kako je z akademsko svobodo v Republiki Sloveniji? Nenehno se govori o mobilnosti študentov in univerzitetnih profesorjev, ampak kot da bi bila dovoljena le čezmejna mobilnost. Bog ne daj, da bi govorili ali celo podpirali mobilnost univerzitetnih profesorjev oziroma predavateljev znotraj lastne države. Ali to res ne gre skupaj s slovenskim značajem? No, seveda to ni v skladu z željami koalicije po centralizaciji države in univerz. Inštitut akademske svobode je po našem mnenju tisti ključni element vsake akademske skupnosti, ki vsakemu njenemu članu zagotavlja pravico do raziskovanja, objavljanja rezultatov in zavzemanja stališč
159
ustno in pisno. Seveda v okviru pravnega reda države in neodvisno od svojih akademskih starešin in resornega ministrstva. Ta inštitut je osnova demokratične in pluralne družbe, ki dopušča mnenja in nasprotna mnenja.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da bi moral biti v vsaki zakonodaji, ki ureja področje visokega šolstva in raziskovanja, zelo jasno poudarjen inštitut akademske svobode, ki mora biti osnova za vse sistemske rešitve. To ni toliko v interesu članov akademske skupnosti, temveč je predvsem v interesu vse demokratične javnosti. In v tem predlogu zakona to seveda pogrešamo. Ker je vsaka svoboda vezana tudi na odgovornost, bi moral ta predlog zakona predvideti tudi ta vidik. Uravnoteženje svobode in odgovornosti oziroma obveznosti je model, na katerem temeljijo uspešne akademske inštitucije v tradicionalnem demokratičnem delu Evrope, Amerike in Avstralije.
Predlog zakona prav tako ne prinaša nobenih rešitev glede katastrofalne podfinanciranosti slovenskega visokega šolstva. Pričakujemo lahko njegov finančni kolaps, situacijo pa je še poslabšalo uvajanje bolonjskih programov. Resnost situacije izhaja iz primerjave izdatkov proračuna Republike Slovenije in izdatkov drugih držav. Na primer, na študenta inženirskega študija na leto dobimo v Sloveniji 3.200 evrov, v Avstriji 15.000 evrov in v Združenih državah Amerike 30.000 dolarjev. Na elitnih univerzah tudi od 75.000 in nekje do 200.000 dolarjev. Menimo, da bi ministrstvo nujno moralo pripraviti program finančne sanacije visokega šolstva. V Poslanski skupini SLS opažamo tudi, da ni predvidenih nobenih sprememb, kar se tiče vpisa na osnovi prostorskih in personalnih kapacitet posameznih fakultet. Takšno usmerjanje vpisa namreč ni usklajeno s sedanjimi in predvidenimi bodočimi zaposlitvenimi potrebami slovenskega gospodarstva. Prepad med vpisnimi željami in zaposlitvenimi potrebami gospodarstva je vse večji, kar vodi tudi do socialnih in ekonomskih problemov. Poslanske skupine SLS torej verjamemo, da je že skrajni čas za reforme v javnem delu akademske sfere. Pri reformah pa bi morali izhajati iz demokratične družbe, katere gospodarstvo temelji na privatni pobudi in iz načela akademske svobode ter definiranja poslanstva slovenskih univerz. Ker ta predlog zakona ne prinaša bistvenih rešitev, ker je konceptualno zgrešen in ker bi od sistemskega zakona pričakovali mnogo več, ga v Poslanski skupini SLS ne moremo podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Srečko Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, spoštovani minister! Uravnoteženje svobode akademske sfere je, kot je že predhodnik dejal, nujno in ne vem, če bomo s tem zakonom zagotovili to zadevo. Zakon o visokem šolstvu namreč
160
predvideva v osnovi, brez tega amandmaja, ki ga imamo danes tukaj pred seboj, slabše pogoje za delo, kot so bili do sedaj, na kar opozarja tudi sindikat. Sindikat je v bistvu oziroma sindikati so dejansko poslali vsem poslanskim skupinam odprto pismo in v tem pismu pozivajo, da se 15. člen morajo spremeniti. Ta amandma je v celoti povzela Poslanska skupina SD. In če govorimo o tem, da smo to krivico odpravili s tem, ko dajemo možnost tudi sindikatu, da sodeluje znotraj sveta agencije, je potem na nek način ta krivičnost, ki je bila še v prejšnjem branju, odpravljena. Vendar bi pa želel opozoriti tudi na druga dejstva, ki jih Vlada namenoma v bistvu noče videti. Sam prihajam s Primorske. Financiranje oziroma bolje rečeno izogibanje financiranju, tudi zakonskim obveznostim, ki izhajajo iz sprejetih zakonov, je več kot evidentno. Vedno ponavljajoči se problemi s tem v zvezi so na dnevnem redu in univerze opozarjajo na to, da na tak način pač ne morejo delovati. Če ni zagotovljenih administrativno-tehničnih pogojev za delo, če ni ustreznih financ, seveda težko govorimo o upravljanju, pa naj bo to svet agencije, kot smo imeli prej organizacijo vodenja, je brezpredmetno, če nimamo normalnih pogojev za delo.
Ministra bi opozoril na to, če se je že lotil evropske primerljivosti in urejanja zadeve z evropskimi standardi, da poskrbi tudi na evropski način za financiranje. Ne bi rad, da v Državnem zboru sprejemamo zakone, ki neki univerzi dovoljujejo zadolževanje, in za to izdajamo državna poroštva, drugi pa ne. To je nedopustno. To se je dogajalo v prejšnjem mandatu. In ko smo sprejeli tak zakon, da primorski univerzi dovolimo zadolževanje z državnimi poroštvi, se to ni moglo zgoditi, ker pač država teh poroštev ni izdala, kljub temu da je zakon obstajal. Sprejemati in leporečiti okoli tega, kako bo svet agencije kot najvišji organ odločanja rešil vse, je seveda slepomišenje. Ne bi želel, da pri teh besedah ostane.
Kot že rečeno, amandma bomo podprli in upamo, da bo minister zagotovil tudi potrebna finančna sredstva na enakopraven način vsem univerzam v Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo stališče predstavil gospod Miran Jerič.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, spoštovane poslanke in poslanci!
V Poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije menimo, da gre za zelo pomemben zakon, ki usklajuje slovenski sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva z evropskimi standardi, smernicami in priporočili. To je tudi osnovni namen zakona, saj je za uspešno integracijo v evropski visokošolski prostor treba izboljšati kakovost slovenskega visokega šolstva.
161
V	zadnjih letih se je število visokošolskih zavodov in študijskih programov zelo povečalo, razlike pa so velike v kakovosti. Zaznati je tudi porast nezaupanja visokošolskih deležnikov v Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki naj bi zagotavljal neodvisno presojo kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov. Visokošolski partnerji so tudi večkrat javno izpostavili nestrinjanje s samo ustanovitvijo in z načinom delovanja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, zato po našem mnenju potrebujemo telo, ki bo skrbelo za zunanje zagotavljanje kakovosti, moralo pa bo biti vsekakor kredibilno in v javnosti ter med deležniki prepoznano kot verodostojno. Zagotavljanje kakovosti je tudi eno izmed najpomembnejših in najvidnejših področij bolonjskega procesa, ustvarilo pa bo evropski visokošolski prostor, ki bo postal ne samo privlačnejši, ampak povečala se bo tudi mobilnost študentov in pa osebja ter sodelovanje s tujimi visokošolskimi institucijami.
Sedanja ureditev tega področja v našem zakonu o visokem šolstvu ne omogoča delovanja, ki bi bilo skladno z evropskimi standardi in smernicami, kar predstavlja pomembno težavo pri prilagajanju slovenskega visokošolskega sistema priporočilom Evropske unije. Prav tako ne omogoča vključitve v Evropski register zaupanja vrednih agencij, s čimer tvegamo zastoj na področju mednarodnega priznavanja našega visokošolskega izobraževanja.
Predlagani zakon vse to omogoča in zagotavlja ustrezno uveljavljanje interesov vseh partnerjev, hkrati pa upošteva potrebne principe delovanja, se pravi, vključenost vseh visokošolskih partnerjev, vključevanja akademskih in neakademskih predstavnikov, slednje zajema tudi primerno ravnovesje, neodvisnost in pa strokovnost članov Sveta agencije, ki pa pri svojem delu niso vezani na nobeno navodilo institucij, ki so jih imenovale oziroma predlagale.
Zaradi navedenega bomo predlog zakona podprli. Seveda kot že povedano, vključno z amandmajem k 51h. členu, ki smo ga skupaj vložili s poslanskimi skupinami Socialnih demokratov, DeSUS-a in pa Zaresa in ta člen ureja ne samo sestavo, ampak tudi pristojnosti in naloge Sveta agencije.
Poslanska skupina LDS bo amandma in zakon z veseljem podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Hvala lepa za besedo.
V	naši viziji je Slovenija na znanju temelječe gospodarstvo, to znanje pa naj bo vir višje konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. To je pot, po kateri želimo našim ljudem zagotoviti boljše in pošteno plačilo za opravljeno delo, blaginjo in perspektivo celotne skupnosti. Novelo zakona o visokem šolstvu vseskozi podpiramo
162
in v novi nacionalni agenciji za akreditacijo kakovosti visokega šolstva vidimo tisti ključni element, ki naj zagotovi znanstveno in raziskovalno odličnost, kompetenčna znanja in večje zadovoljstvo s slovenskim sistemom visokega šolstva, ob tem pa tudi svobodo in neodvisno naravo visokošolskega izobraževanja. Prav slednje je morda eno od ključnih pridobitev glede na sedaj veljavni sistem, ko bomo preko neodvisnega značaja nacionalne agencije zagotovili neodvisno prvo akreditacijo študijskih programov in njihovo nadaljnje nepristransko evalvacijo. Dobro se zavedamo, da nas na tem področju čaka še veliko dela, če želimo uresničiti svoje strateške usmeritve, vključno z večjo proračunsko podporo področju visokega šolstva in znanosti, kar v skladu z možnostmi tudi uresničujemo v predlaganem proračunu za leti 2010 in 2011. Naj Socialni demokrati spomnimo, da smo v predhodnih obravnavah zagovarjali višjo vključenost tako študentov kot predstavništva reprezentativnih sindikatov na področju visokega šolstva v svetu nacionalne agencije, saj je tudi na tem področju treba utrjevati partnersko naravo in v sodelovanju vseh zainteresiranih dosegati najboljše možne rezultate. Zato tudi danes sprejemamo in podpiramo kompromisni amandma, ki smo ga vložili skupaj z ostalimi koalicijskimi strankami, da v Svet nacionalne agencije uvrstimo tudi predstavništvo reprezentativnih sindikatov na področju visokega šolstva. Deset let so slovenski študentje, pa tudi strokovne javnosti uvedbo nacionalne agencije za akreditacijo kakovosti v visokem šolstvu opredeljevali kot enega ključnih elementov za uresničevanje bolonjske reforme, pa tudi drugih strateških ciljev Slovenije. Danes bomo s sklenitvijo tretje obravnave zakona o visokem šolstvu naredili dobro delo na tej poti.
Socialni demokrati bomo novelo zakona o visokem šolstvu tudi v tretji obravnavi podprli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Aleksander Zorn.
ALEKSANDER ZORN: Spoštovani vsi! Minister, predsedujoči in ostali!
O noveli zakona o visokem šolstvu govorimo tretjič. Kljub temu da ni bila sprejeta nobena pripomba naše poslanske skupine, bom z ustrezno Sizifovsko trmo valil ta kamen na vrh hriba, da se bo skotalil spet navzdol. Ponovimo nekatera dejstva, da si osvežimo spomin. Kaj je bistvo tega zakona? Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo so odvzete akreditacije, evalvacije in habilitacije in so dane novi nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost. Do tukaj vse lepo in prav. Ampak utemeljitev razlogov za sprejem zakona po eni strani trdi, da je sedanja ureditev Sveta za visoko šolstvo neskladna z evropskimi standardi. Po drugi strani pa
163
kljub sklicevanju na domnevne evropske prakse navaja primere samo štirih evropskih držav: Danske, Švedske, Nemčije in Avstrije. In kar je nekoliko nerodno, tudi ti primeri so veliko bolj podobni sedanji ureditvi sveta za visoko šolstvo, ker prav tako članstvo vodstva imenuje Vlada, ne pa direktno visokošolski parntnerji, kot pa ureditvi agencije, ki je predlagana. Deloma lahko podobno stvar, kot je predlagana, ministrstvo najde med navedenimi državami morda edino v Nemčiji, kjer del članov dejansko imenuje rektorska konferenca, vendar je tudi tu očitna razlika. V Nemčiji je ta konferenca velik organ, saj imajo veliko univerz. Pri nas pa je to skupinica samo štirih ljudi, ki se močno trudijo, da potem ne bi bilo nobene druge univerze med njihovim krogom.
Osvežimo tudi tole. Trdi se, da naj bi bil svet nove agencije bolj strokoven. Za to ni nobenega jamstva. Način imenovanja omogoča, da bi bili visokošolski učitelji in raziskovalci celo v manjšini. Za vrsto predvidenih članov Sveta nove agencije se ne zahtevajo posebne kvalifikacije. Sama ideja je protislovna. Po eni strani v utemeljitvi piše, da naj bi bili to strokovnjaki, po drugi strani pa so predstavniki visokošolskih partnerjev. Nobenega jamstva ni, da je eno in drugo kompatibilno.
Osvežimo si končno tudi to. V predlaganem zakonu je tudi odločba, po katerem bi si samostojni visokošolski zavodi po novem povsem sami podeljevali habilitacijske nazive. Doslej so za to potrebovali soglasje sveta za visoko šolstvo, ki je številne vloge zaradi neizpolnjevanja kriterijev zavrnil in tako varoval ustrezne standarde. Morda bo minister na to odgovoril, da tudi to nadzoruje agencija preko postopkov evalvacije, a kaj bi to pomenilo v praksi? Večina mandatov v nazive traja pet let. Redne evalvacije se opravljajo praviloma na sedem let. To bo omogočalo, da bo nekdo v visokošolskem zavodu poučeval več let ali celo cel mandat, potem pa bo agencija odkrila, da je dobil naziv v nasprotju s kriteriji. Bo potem za nazaj razveljavila njegov naziv? Kaj bo to pomenilo za študente, ki jim je predaval v teh letih, ko se bo za nazaj izkazalo, da jih je poučeval nekdo, ki jih po zakonu in kriterijih sploh ne bi smel, in bo tisti predmet razveljavljen? Ali pa jim bo upoštevan, da ga konkretna oseba sploh ne bi smela izvajati. Katerakoli rešitev bo slaba in spet nimamo nobene ustrezne zaščite. In slednjič, amandma. Ta je že tretji na to temo. Prvega je, če me spomin ne vara, podpisala spoštovana poslanka Melita Župevc in bil je na Odboru za visoko šolstvo izglasovan tudi z našimi glasovi. Na drugi plenarni seji, kjer smo obravnavali ta problem, je bil na predlog ministra črtan in črtanje je bilo izglasovano. Na današnji tretji obravnavi prihaja na mizo njegov klon in na vrsti bo seveda glasovanje.
Spoštovani minister in spoštovani predlagatelji amandmaja, ki enkrat glasujete za, drugič proti, zdaj boste nekaj tretjega ali boste pa spet za. Treba se bo odločiti. In
164
če to postavimo v kontekst kakšnih 30 amandmajev in silni napor službe za zakonodajo, da je predlog zakona sploh spravila v red, lahko rečem, da je ministrstvo svoj krovni zakon napisalo nekoliko manj pozorno, kakor pa bi se za to problematiko spodobilo.
Zato bomo v Poslanski skupini SDS počakali, da ta zakon, ki dobiva permanentne amandmaje, končno postane takšen, da jih ne bo več dobival, in potem bomo nemara glasovali zanj. Trenutno pa bomo glasovali zoper oboje, zoper ponovni ponovni amandma in zoper zakon v celoti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo. Predsedujoči, spoštovani gospod minister, spoštovani kolegi, spoštovana prisotna kolegica! Vsem nam je jasno, da višja izobrazbena raven prebivalstva vodi k višji stopnji razvitosti v družbi na sploh, ki se kaže tudi v pozitivnih ekonomskih kazalcih. Ta povezava med izobrazbo in aktivno udeležbo ter ekonomsko rastjo je jasna in očitna, zato vsi delimo prepričanje, da je vlaganje v izobraževanje smiselna in tehtna investicija. Ob uvedbi pravih reform lahko omogočimo tako uspešno in vzdržno prihodnost, v kateri bodo v gospodarstvu, globalizacij a in hitre spremembe izziv. V Lizbonski strategiji smo se zavezali k izboljšanju izobraževanja in usposabljanja ter k večjim investicijam v izobraževanje in raziskovanje, da bo seveda več ljudi lahko izkoristilo svoj potencial, kar bo dobro za njih in za družbo kot celoto. S takimi vlaganji bo družba konkurenčnejša, privlačnejša. Ta vlaganja pa so predvsem javna. In če velik del javnih sredstev vlagamo v visoko šolstvo, moramo poskrbeti, da so ta sredstva smotrno uporabljena. Ne moremo si privoščiti financiranja slabih zavodov in nekakovostnih študijskih programov, to je najbrž jasno. To bi ne vodilo v razvoj, ampak v capljanje za ostalimi, čeprav si tudi v naši Poslanski skupini Zares želimo, da bi v znanost vlagali še večji delež bruto družbenega proizvoda, ko bo to in če bo možno. Na nekaterih področjih smo tudi v primerjavi z drugimi državami Evropske unije napredovali in je naše stanje dobro, v marsikaterem pogledu pa zaostajamo za ostalimi državami podpisnicami Bolonjske deklaracije, čeprav seveda vsi delimo prepričanje, da je kakovost temelj in prioriteta, da mora biti prioriteta, da se visoko šolstvo po nekih minimalnih standardih razvija in izboljšuje.
V Poslanski skupini Zares-Nova politika smo prepričani, da ta novela zakona odgovarja na že dlje časa prisotna pričakovanja in zahteve tako visokošolskih partnerjev kot tudi drugih zainteresiranih subjektov. Nezadovoljstvo s sedanjo ureditvijo in naklonjenost novi je bila očitna v celotnem procesu sprejemanja tega zakona. Temeljni cilj pri pripravi
165
zakona je bil preprost, to je kakovostno visoko šolstvo. V tem kontekstu ne moremo mimo njegove mednarodne primerljivosti in dimenzije, kajti le-te politike, ki so komplementarne evropskim, omogočajo slovenskim visokošolskim in raziskovalnim zavodom mednarodno kredibilnost. Smo pač ena izmed 29 držav, ki smo že na začetku leta 1999 podpisali Bolonjsko deklaracijo, ki je eden najbolj očitnih ciljev tega procesa, ki stremi k izobraževanju, raziskovanju in tehnologiji na kakovostnejšem nivoju. Vse to se kaže v sprejetih evropskih standardih in merilih ter tudi v lanskem letu 2008 ustanovljenem Evropskem registru Agencije EQUAR, v katerem je danes že 9 nacionalnih agencij. Vse to je podprl in priporočil Evropski parlament tudi v svojih poročilih iz leta 1998 in 2006. Slovenske nacionalne agencije tam še ni, zato ker je nimamo, to, kar pa imamo, pa seveda ni komplementarno s standardi, ki veljajo v razviti Evropi. Trenuten organ za zunanji sistem zagotavljanja kakovosti je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki zaenkrat še opravlja evalvacijske, akreditacijske, habilitacijske in svetovalne naloge, čeprav je treba reči, da jih v resnici ne opravlja. Če osvežim svoj spomin, se spomnim, da bi morala biti, mislim, da 25. septembra seja Sveta za visoko šolstvo, ki je bila nesklepčna. In ta seveda ni prva, ki je bila nesklepčna, tudi prejšnja je bila nesklepčna, pa še kakšna bi se našla. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo že mesece ni bil sklepčen, tako da ne moremo trditi, da je dobro opravljal svoje delo, ker ga pravzaprav sploh ni opravljal.
Ta predlog, ki je pred nami, predlog za oblikovanje agencije, je njegova nadgradnja, nujna nadgradnja, kot smo lahko slišali. Za pripravo predloga je bil februarja letos ustanovljen strokovni svet, v katerem so sodelovali vsi partnerji, akterji visokega šolstva, rektorska konferenca, skupnost višjih strokovnih šol, konferenca samostojnih visokošolskih zavodov, Študentska organizacija Slovenije, reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva in predstavniki delodajalcev. V strokovni svet so bili vključeni tudi predsednik Sveta za visoko šolstvo, pa predsednik senata za akreditacijo in direktor sekretariata za visoko šolstvo Republike Slovenije. Po tem novem predlogu zakona bo nov svet Republike Slovenije za visoko šolstvo nudi prostor za razpravo vsem družbenim partnerjem in akterjem visokega šolstva, Vladi bo svetoval pri spremembi oziroma oblikovanju visokošolske zakonodaje in ostalih strateških dokumentov. Novo nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu pa ustanavljamo z namenom zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Bo neodvisna in samostojna, neposredni nevladni proračunski uporabnik, imela bo tri organe ter strokovno službo. Prav tako se na ta način povečuje zaupanje v sistem zagotavljanja kakovosti.
Amandma, ki smo mu priča, vključuje še zadnjega deležnika, predstavnika sindikata visokega šolstva. Ne vidim
166
nič slabega v tem, da se je v procesu sprejemanja zakona ugotovilo, kateri so res tisti deležniki, ki so nujni, da bo agencija lahko funkcionirala. Trenutno njena sestava je taka, da je evropsko primerljiva, kar se tiče števila študentov, števila visokošolskih učiteljev, sindikalistov, torej vseh vpletenih.
Predlog novele zakona v Poslanski skupini Zares podpiramo. Vidimo ga kot posledico vseh naštetih dejstev, je potreben, predvsem zato, ker si želimo kakovostno visoko šolstvo. Če ga želimo, potrebujemo dobro agencijo, potrebujemo učinkovit sistem zagotavljanja kakovosti. Ta agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu je po našem mnenju nujna za interes Republike Slovenije in njenih državljanov, zato bomo predlog zakona tudi v tretjem branju podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu zakona v celoti. Gospod Damjan Perme? (Ne.) Matjaž Zanoškar? (Ne.) Silven Majhenič? (Ne.) Gvido Kres? (Ne.) Mag. Majda Potrata? Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegi, kolikor vas je.
O dopolnitvah in spremembah Zakona o visokem šolstvu zdaj že v tretje razpravljamo na plenarnem zasedanju Državnega zbora. In tako kot sem ob splošni razpravi zagotovila, da bom podprla predlagano novelo, to zagotavljam tudi v tretje. Zakon o visokem šolstvu je imel v prejšnjem mandatu kar nekaj težav, ko govorimo o tem, kako so ga sprejemali partnerji, ki so za kakovostno visokošolsko izobraževanje odgovorni. Nenehno poudarjanje, da za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu potrebujemo neodvisen organ, ki bo evropsko primerljiv in ki bo sprejemljiv za evropski visokošolski prostor, je bila ena od stalnic. In organ, to je Svet za visoko šolstvo, ki je deloval namesto neodvisne samostojne agencije, pač ni bil ustrezen odgovor na tisto, kar so ministri za visoko šolstvo na evropskih konferencah obljubljali. Če gledamo ustanovitev nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, potem bi morali vsi to dejstvo podpreti. Jaz sicer vem, da bo agencija imela pri zagotavljanju visoko postavljenih nalog in ciljev tudi kakšne začetniške težave, ampak tako, kot je zastavljena in kot so definirane njene naloge, zagotavlja, da bo v resnici lahko kot samostojna in neodvisna opravljala svoje delo v skladu z načeli strokovnosti, nepristranskosti, zakonitosti in politične nevtralnosti. To ji navsezadnje zagotavlja tudi njen način financiranja, ker bo neposredni, nevladni proračunski uporabnik.
In ni presenetljivo, da se je pravzaprav največ mnenj kresalo v zvezi s sestavo sveta agencije. Ta je namreč
167
najvišji organ odločanja in skozi svet agencije se bodo postavljali standardi za to, kakšen naj bo slovenski visokošolski prostor, kar zadeva akreditacije, evalvacije, habilitacije, ne nazadnje tudi register strokovnjakov. Zato je razumljivo, da je bilo prav to vprašanje, kako naj bo imenovan svet, koliko članov naj ima svet, nekoliko opotekavo, da rečem. Na moje stališče do oblikovanja sveta je vplivalo nekaj informacij. Ena od teh je bila, da naj bo svet agencije 11-članski, tudi dogovor, da imajo možnost imenovati po svojih merilih zaupanja vrednega strokovnjaka tudi reprezentativni sindikati v visokem šolstvu. To mnenje, ki sem ga dobila in je bilo v strokovnem svetu sprejeto, me je utrjevalo v prepričanju, da je 11-članski svet tisto, kar naj vodi svet. Kasneje je v razpravah v zvezi s sestavo sveta bila dopuščena tudi možnost, da bi se lahko število članov sveta povečalo. In ko smo razmišljali s tega vidika, nismo nikogar iz nabora tistih, ki lahko imenujejo svoje člane, izločali, ampak smo enega od predstavnikov sindikata dodali. In zame je bil to sprejemljiv predlog. Glede na večinsko mnenje tistih, ki so pripravljali zakonsko besedilo, pa je potem stvar dobila na zasedanju Državnega zbora drugačno obliko in zdaj s predlaganim amandmajev v tretji obravnavi pravzaprav dobiva ob 11-članskem svetu agencije možnost imenovati svojega predstavnika tudi troje reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu. In to je tisto, kar sem od vsega začetka zagovarjala in zaradi tega ne bom imela nobene zadrege podpreti amandma, ki je v tretji obravnavi vložen, in tudi ne bom imela nobene zadrege podpreti zakon v celoti.
Še enkrat pa poudarjam, da je zame bistveno, da bo svet agencije odločal o tako zelo pomembnih nalogah; 15 nalog sem naštela. Te naloge segajo od imenovanja direktorja agencije, pritožbene komisije, prek določitve postopkov in meril za zunanjo evalvacijo, za akreditacije, za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije, akreditacije študijskih programov. Pa ne bom vsega naštela, naj omenim samo še tisti sklop nalog, ki zavezujejo k zagotavljanju kakovosti in možnosti sodelovanja tudi z evropskim visokošolskim prostorom. Glede na to, kako zelo poudarjamo kakovost v visokem šolstvu, kako se zavedamo konkurenčnosti, kako nekateri živimo v tistih delih države, kjer je odliv študentov v druge države že precej zaznaven potek, si obetam od nacionalne agencije za kakovost, da bo v resnici uspela zagotavljati tako kakovost, da bomo z veseljem lahko med najboljšimi visokošolskimi zavodi - po katerikoli lestvici pač že bodo uvrščeni, po katerihkoli merilih bodo že ti visokošolski zavodi uvrščeni na lestvice kakovosti, poleg ljubljanske in mariborske univerze našli še kakšnega. Da je kakovost bistvena zlasti v tem času, ko je čutiti upad ali zmanjšanje populacije šolajočih se, in da se nekateri
168
visokošolski zavodi že srečujejo z vprašanjem popolnitve vpisnih kvot, so te stvari ključnega pomena. Gospod minister, želim si, da bi Zakon o visokem šolstvu uspel zagotoviti vsaj večino nalog, ki si jih je ta novela zastavila. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Lojze Posedel? (Ne.) Silva Črnugelj? (Ne.) Vili Rezman? (Ne.) Matevž Frangež? (Ne.) Franc Pukšič? (Ne.) Miran Gyorek? (Ne.) Franci Kek? (Ne.) Franc Bogovič? (Ne.) Melite Župevc? (Ne.) Andrej Magajna? (Ne.) Cveta Zalokar Oražem? (Ne.) Mirko Brulc? Izvolite.
MIRKO BRULC: Spoštovani gospod minister, podpredsednik, lepo pozdravljeni!
Agencija za ugotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanj je izjemno pomembna, z ustanovitvijo prevzema tudi odgovornost za kvalitetno visoko šolstvo v naši domovini. Razprava danes je bila tukaj tudi v stilu osnovnošolskega spisa in očitki, da spreminjamo amandmaje itd. Jaz mislim, da prav zaradi tega imamo tretje branje, da se sprejme zakon, ki bo imel svojo težo in bo kvaliteten. Tako, da ne sprejemam teh očitkov, da spreminjamo odločitve, ampak kot je že bilo, kot je že moja predhodnica povedala, reprezentativni sindikati so prav zaradi teh razprav prišli in dobili svoje mesto v tej agenciji. Vlaganje v izobrazbo je seveda vlaganje v prihodnost in če se to ne dogaja in če tu ne bomo naredili velikih korakov, potem je naša perspektiva taka, kot je zdaj situacija v Prekmurju, kjer so recimo zanemarili področje izobraževanja in je zdaj tam ta izobrazbena struktura katastrofalna, kajti zadovoljili so se z nekimi mezdnimi delavkami in delavci v prepričanju, saj doma ima še nekaj zemlje in bo preživel. Investicije v raziskovanju so prav tako pomemben dejavnik razvoja in če se visokošolske institucije še bolj približajo gospodarstvu in delajo za gospodarstvo, potem vidim samo v tem rešitev, da bo to, kar delamo v materialni proizvodnji in še kje, imelo večjo dodano vrednost. Zato je kakovost študijskih programov izjemnega pomena. Mi se ne smemo zadovoljiti z izjavami študentov, da so zadovoljni pri svojem študiju, kajti največkrat ali pa velikokrat študent, če naredi izpit z dvojko in gre zadeva mimo, že izraža neko zadovoljstvo. Mi bomo zadovoljni s pridobljenim znanjem naših študentk in študentov in vseh drugih, ki se izobražujejo, če bodo to znanje, ki ga pridobijo, znali tudi koristno uporabiti in bo zadovoljen delodajalec oziroma bodo učinki teh znanj očitni v okolju. Če vidimo v Evropi in normalno, da se primerjamo z evropskimi visokošolskimi institucijami, vsaj tam na Goriškem tudi čez mejo, odprte so te meje, prehajanje iz programa na program, iz univerze na univerzo, itd., je zdaj možno in zato je znanje, ki ga pridobivajo, in ki ga bodo nesli s sabo in ga potem, upam, da tudi nazaj prinesli v domovino, mora biti res kvalitetno.
169
Interes države in lokalne skupnosti so seveda kvalitetni programi, brez velikih podvajanj, kajti vemo, da nas je dva milijona, to je eno malo večje mestece, in da ne more vsaka vas imeti univerze, da pa lahko imamo študijske programe, ki niso konkurenca nekim drugim programom v drugih sredinah. Zato je zelo pomembno tudi usmerjanje mladih v deficitarne poklice, v izobraževanje za pokrivanje deficitarnih poklicev. Kajti primer, ki se je zgodil pred kratkim, ko se zahteva po velikem številu pripravništva v eni branži, se pravi, sociali, zahteva od države, da pa tega, recimo, ne zahtevajo ne strojniki in ne elektroniki in ne drugi iz naravoslovnih ved, kaže na situacijo, takšno, kakršna je.
Jaz bom seveda ta predlog zakona z veseljem podprl v želji, da bi teh 11 članov agencije uspešno opravilo naloge, za katere so izbrani in da bi vpravičili naša pričakovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Srečko Prijatelj. (Ne.) Franco Juri. (Ne.) Zmago Jelinčič. (Ne.) Dr. Pavel Gant ar. (Ne.) Dr. Luka Juri. (Ne.) Gospod minister, želite besedo? Gospod minister Golobič, izvolite.
GREGOR GOLOBIČ: Hvala lepa. S to tretjo obravnavo se zaključuje dolg proces sprejemanja tega zakona, najprej oblikovanja besedila. V začetku letošnjega leta, februarja, so bili vsi visokošolski partnerji povabljeni k temu, da sodelujejo v strokovni komisiji, ki je pripravila konceptualne rešitve za to novelo. V njej smo se omejili samo na problem ustanovitve Agencije za kakovost in v nekem manjšem delu tudi na sicer neproblematiziranih rešitvah na področju urejanja natančnejšega transnacionalnega izobraževanja. Zakon je bil posredovan Državnemu zboru v redno proceduro. V obdobju treh sej je bilo izrečenih veliko pripomb, mnenj, tudi podpor in sugestij . Relativno veliko, nikakor ne nadpovprečno veliko število, amandmajev bi želel razumeti predvsem kot zavest te ustanove in tistih, ki skozi to ustanovo tudi izražajo legitimne ambicije, da se področju visokega šolstva nameni posebno pozornost, da se vanj oziramo s pričakovanji, ki niso majhna in zadevajo prihodnost te države v kar največji meri. Zato sem vesel, da bomo po sklenitvi tega tretjega branja lahko zaključili to pomembno poglavje. Eden od kamenčkov v tem mozaiku celovitega reorganiziranja družbe, če naj sledi ciljem družbe znanja, bo za nami, veliko pa jih je še za postoriti. V tem trenutku bi se vsem udeležencem v tej razpravi, tako predparlamentarni kot parlamentarni, zahvalil za pozornost in za angažma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi predloženih amandmajev z dne 19. 10. 2009.
170
V razpravo dajem 15. člen in amandma k temu členu, ki so ga vložile poslanske skupine SD, Zares, DeSUS in LDS. Želi kdo besedo? Dajem možnost za prijave. Gospa Silva Črnugelj, izvolite.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljeni minister in ministrica.
Res je, dejansko je ta amandma nekako kot pika na i ali eden od kamenčkov v mozaiku v dolgotrajni in človek bi rekel tudi dokaj vsebinski razpravi, ki je potekala od poletja pa vse do danes. Zanesljivo področje Sveta, agencije, kot tako ni tisto, ki je najbolj pomembno in "determinantno" pri ustanavljanju in zagonu tako kakovostne in pomembne agencije, kot je pričujoča. In verjetno bo kazalo tudi v naslednjih mesecih ali letih temu področju, od katerega je odvisna, če tudi zveni dosti patetično ali poetično, usoda naroda, izobrazba vseh Slovencev in Slovenk in vseh tistih, ki bodo v Sloveniji študirali. Verjamem in upam, da bomo tako, kot smo našli skupno energijo in moč, da smo nekako zaokrožili število članov v tem svetu, našli tudi energijo in moč, da bomo odpirali tudi druga področja, ki so enako pomembna, kot je to področje ustanavljanje agencije.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Ker se gospod Magajna ni prej prijavil, odpiram še enkrat prijavo za razpravo. Izvolite.
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Grill. Tretjič bo šlo, gospod Magajna.
IVAN GRILL: Očitno tehnika nekaterim nagaja.
Tudi sam se nisem imel namena javljati k tej razpravi, kajti zdi se mi nesmiselno, da razpravljamo o nečem, kar je odločeno. Bi pa vseeno rad komentiral to zavajanje in sprenevedanje koalicijskih poslancev ravno o tem amandmaju. Tudi s pomočjo Slovenske demokratske stranke smo takšno rešitev na Odboru za visoko šolstvo podprli, ker je takšen amandma ali takšna rešitev dobila podporo. Tudi sami smo mnenja, da ima mesto tudi predstavnik reprezentativnega sindikata, saj to ne pomeni, da se bo ta predstavnik tam ukvarjal s tistimi stvarmi, ki jih pač zastopa sindikat po svojem namenu, ampak da predlagajo strokovnjaka, ki bo lahko na tem področju tudi nekaj prispeval k boljšemu delu tega organa. In, glej ga zlomka, na seji v Državnem zboru je očitno na podlagi nekih zakulisnih dogovarjanj, nenazadnje verjetno tudi pritiskov, koalicija, ki je takrat takšen amandma podprla, vložila drugačen amandma in ga tudi izglasovala. Mi smo temu amandmaju takrat nasprotovali, ker smo zagovarjali prvotno rešitev, ki smo jo izglasovali na odboru. In zdaj spet čudežni preobrat, ko se v prvotno stanje obrača nekaj, kar se mi zdi samo po sebi umevno.
171
Kar se tiče zakona, ne želim kaj dosti komentirati ali razpravljati. To je korak nazaj. Tisto, kar se tukaj govori, da bo prispevalo h konkurenčnosti, boljši kvaliteti visokega šolstva - ni res! Zapiralo bo visoko šolstvo, tukaj bodo spet hotele imeti primat obstoječe univerze. Da je temu bo prej kot slej vsakomur izmed nas jasno. Upam, da ta zakon ne bo imel možnosti, da bo naredil tisti korak nazaj, ki je bil v zadnjih letih z veliko muko narejen, predvsem v decentralizaciji visokega šolstva, konkurenčnosti in seveda tudi večji dostopnosti.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Andrej Magajna, imate besedo.
ANDREJ MAGAJNA: Hvala.
Malo je tehnika nagajala, včasih pa je dobro, da lahko nekoliko tudi repliciram predgovornikom.
Ob vseh teh zapletih okrog sestave agencije smo pravzaprav prišli na izhodišče, ne glede na to, da smo zdaj dodali še predstavnika reprezentativnega sindikata, je končno le prišlo do neke sinteze. Namreč do tega, kar je ministrstvo neprestano poudarjalo - gre za organe in agencijo, ki bo kompetentno in kvalificirano odločala. In vse te sredine, ki predlagajo člane v sestavo agencije, pravzaprav niso delegatske sredine, ki bodo lahko vplivale na te ljudi, kajti ti ljudje bodo strokovnjaki in avtonomni. Njihova avtonomnost pomeni, da so neodvisni od navodil in to je ključno tudi pri tem določanju števila. Pri številu pa je ključni kriterij v bistvu operativnost. Operativnost za to širjenje in večanje ne pomeni večanja tudi kvalitete in boljšega dela. Večanje števila članov agencije pravzaprav bi vodilo le v to, da bi ta organ postal neoperativen, nefunkcionalen in bi težko opravljal svoje delo. To, kar sem že poudaril, avtonomnost, teh ljudi bo pravzaprav zagotovila tudi neke vrste neodvisnost in nevezanost na te sredine, ki so jih predlagale. Konkretno, sindikati lahko predlagajo tudi človeka iz akademske sfere ali pa obratno, akademska sfera nekoga, ki ni tam zaposlen ali je neposredno vezan. In podpiram ta amandma, ne glede, kot sem že rekel, samo število ni bilo ključno, ključni kriterij za bodočo kvaliteto tega dela organa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. Končali smo z razpravo o amandmaju, o katerem bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
172
In prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Dajem besedo ministrici za kulturo gospe Majdi Širca.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Lep pozdrav! Ker smo v letošnjem letu, v letu tako imenovanega spominjanja na Napoleona in Ilirske province, 200 letnica je letos, naj vas ob predstavitvi popravkov Zakona o obveznem izvodu publikacij spomnim, da so obvezni izvod vpeljali Napoleonovi vojščaki, dobesedno. In v času francoske okupacije našega ozemlja se je med številnimi pozitivnimi normami uveljavil tudi princip obveznega izvoda. Ta princip je veljal kar nekaj let in se je vse do leta 2006 zelo, se oproščam izrazu, benevolentno izražal v naši zakonodaji, kar pomeni, da so morali tiskarji oddajati veliko število obveznih izvodov knjižnicam oziroma depozitarnim enotam. Seveda čas prinaša tudi spremembe in gospodarske družbe, ki so potem postale in bile naslednica nekoč državnih tiskarn in založnikov, so to razumele kot omejitev pretoka in se je tudi, pravzaprav je tudi država prepoznala, da je veliko število obveznih izvodov, ki jih mora založnik oziroma tiskar po starem dati v hranjenje, prevelika obremenitev. Zato je leta 2006 nastala sprememba zakona, ki je omejila obvezno prehajanje v depozitarne enote, se pravi v deset centralnih knjižnic, slovenskih, štiri v NUK oziroma dve v Tržaško oziroma Celovško knjigarno, omejila na drugačen način. Ampak to ni predmet tega zakona. Toliko samo za uvod k spremembam Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki prinaša nekaj izboljšav obstoječega zakona, nekaj zelo nomotehničnih, nekaj pa tudi takih, ki nudijo odgovor Obrtni zbornici oziroma predstavnikom založnikov, ki niso bili zadovoljni z obvezo, ki jim jo nalaga država in so se zavzemali v dialogu z Ministrstvom za kulturo, da bi se izvzelo obveznosti oddaje drobnega tiska iz zakona in da bi se uvedlo enotno število obveznih izvodov za vse publikacije in da bi se vse publikacije, tudi javno financirane, izvzele iz podatkovne baze o ceni, to se pravi, da ne bi imele več natisnjene cene, naklade in kolofona.
Pri pripravi sprememb je Ministrstvo za kulturo utemeljilo, da vsi predlogi niso smiselni, še sploh tisti o krnitvi kolofona cene in naklade, da pa je treb najti konsenz pri spremembah tako imenovanega drobnega tiska. Zato ta predmet prinaša izvzetje urejanje oddaje drobnega tiska depozitarnim enotam in pomeni v kratkem to, da imamo spremembo, da splošno obveznost oddaje drobnih tiskov sicer ohranjamo, uvajamo pa enotno število štirih izvodov, tudi za drobne tiske, saj je določeno, da je treba predložiti manjše število drobnih tiskov tudi v primerih, ko gre za javno financiranje publikacij. Namreč, našim sogovornikom in vsem ostalim smo pač dopovedali, da pod pojmom drobni tisk razumemo
173
veliko raznovrstnih publikacij, ki so zelo pomembne za kulturo in zgodovino posameznega naroda. Njihova vrednost pa raste s časom in da izdajatelji z drobnim tiskom dokumentirajo svojo dejavnost, kar je za slovensko kulturo velikega pomena. In je to gradivo zelo pomembno, to se pravi, da bi bilo neprimerno, če bi ga izdvojili iz zakona in mu dali oprostitev in založnikom, ne pa tiskarjem več po novem, dali oprostitev pri oddajanju obveznih izvodov. V zakonu odpravljamo še nekatere druge pomanjkljivosti, predvsem tiste, ki odpravljajo administrativne ovire. Bolj natančno opredeljujemo, kaj je to predmet obveznega izvoda, odpravljamo tolarje, uvajamo evre in tudi... /opozorilni znak za konec/, kaj je to drobni tisk. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino kot matično delovno telo. Besedo dajem predsednici odbora mag. Majdi Potrata za predstavitev poročila odbora. Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, poslanke in poslanci!
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na 11. seji 6. oktobra 2009 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij, po sklepu 36. seje Kolegija 11. septembra letos, po skrajšanem postopku, zato je obravnava tekla po 142. členu Poslovnika.
Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe k 6. členu.
Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je v svojem mnenju predlog zakona podprla. Izrazila je pomislek, da bo zaradi v noveli določenega manjšega števila obveznih izvodov osiromašen pomemben vir za dopolnjevanje knjižničnega gradiva v drugih regionalnih matičnih knjižnicah. Podprla pa je predlagano dopolnitev, da je treba dosedanji način zbiranja obveznih izvodov publikacij zmanjšati na najmanjše možno število in predlagano znižanje dodatnih stroškov pri publikacijah z najnižjimi nakladami.
Ustno mnenje je na seji odbora predstavil državni svetnik Anton Peršak.
V predpisanem roku so amandmaje vložile štiri koalicijske stranke k 1. in 4. členu ter Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 4. členu. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih.
Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagateljev, v njihovem imenu ministrica Majda Širca Ravnikar, Vojko Stopar in Tatjana Likar, predstavnica Zakonodajno-pravne službe Marta Briški ter že omenjeni predstavnik Državnega sveta.
174
Ministrica Majda Širca Ravnikar je uvodoma podala dopolnilno obrazložitev in pojasnila dosedanji način zbiranja obveznega izvoda drobnih tiskov, internih publikacij, publikacij v nižjih nakladah ter večjih plakatov in zanj predlagala, tako kot to prinaša zakon, da je ugotovljena administrativna ovira za gospodarstvo ali druge dejavnike v družbi zmanjšana na najmanjšo možno mero, hkrati pa se ohranja celovitost informacij o pomembnem delu slovenske kulturne dediščine.
V	dodatni predstavitvi je svoje pripombe k 6. členu predstavila tudi Zakonodajno-pravna služba in predlagani pomisleki so bili z amandmaji odpravljeni.
V	okviru razprave k posameznim členom so člani in članice odbora največ pozornosti namenili faksimilu,. Menili so, da mora biti faksimile glede na njegov velik pomen za slovensko pisno dediščino predmet obveznega izvoda, ne glede na število izdanih izvodov.
Po končali razpravi o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih je odbor sprejel amandmaje k 1., 2., 4., 5., 6., 9., in 10. členu zakona. Nato je po končali razpravi v skladu s 128. členom Poslovnika glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.
Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila in odbor predlaga Državnemu zboru, da Dopolnjeni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala. Spoštovana gospa ministrica. Spoštovani gospe in gospodje, poslanke in poslanci.
Ko se pogovarjamo o odpravi administrativnih ovir, smo v Slovenski ljudski stranki vedno pripravljeni podpreti predloge, ki te administrativne ovire tudi odpravljajo. Spremembe zakona so nastale na pobudo Obrtne zbornice Slovenije. Gre predvsem za spremembe in dopolnitve določb o obveznem izvodu, ki se nanašajo na drobni tisk, na interne publikacije, na publikacije v nižjih nakladah, večje plakate, itd., ki jih je tudi Narodna in Univerzitetna knjižnica pa tudi Mariborska knjižnica kot ena izmed prejemnic teh štirih obveznih izvodov dolžna hraniti, bibliografsko obdelovati in dajati tudi v uporabo.
V	Slovenski ljudski stranki bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacije tudi podprli. Hvala.
175
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj v imenu Slovenske nacionalne stranke.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij v Slovenski nacionalni stranki podpiramo. Priprava sprememb in dopolnitev Zakona o obveznem izvodu publikacij je bila narejena v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije iz leta 2007 številka 14, ki je Ministrstvu za kulturo naložil, da naj v skladu s programom odprave administrativnih ovir za leto 2008 pripravi tak zakon, ki bo zmanjšal dodatne stroške, poenostavil delovanje in na nek način postal tudi evropsko primerljiv.
Poglavitna rešitev predlagane spremembe in dopolnitev Zakona o obveznem izvodu publikacij je, da se dosedanji način zbiranja obveznega izvoda, drobnih tiskov, internih publikacij, publikacij v nižjih nakladah ter večjih plakatov uredi tako, da je ugotovljena administrativna ovira za gospodarstvo in druge dejavnike v družbi zmanjšana na najmanjšo možno mero. Istočasno se ohranja celovitost informacij o pomembnem delu slovenske kulturne dediščine in zato v Slovenski nacionalni stranki soglašamo s tem, da je predlagatelj predlagal dober predlog zakona in spremembo podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališče predstavila gospa Silva Črnugelj.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni gospod predsedujoči. Lepo pozdravljena gospa ministrica. V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo pričujočo novelo Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki je bil sprejet leta 2007. Predlog namreč zmanjšuje nekatere administrativne ovire in je majhen, a pomemben korak k razvoju knjižničarstva in založništva pri nas. Knjižni trg je v Sloveniji zaradi razsežnosti specifičen in zato nujno potreben skrbne obravnave s strani kulturne politike in snovalcev zakonodaje. Vlada Republike Slovenije je v začetku avgusta 2009 Državnemu zboru predložila predlog novele Zakona o obveznem izvodu publikacij. V njem predlaga jasnejšo opredelitev temeljnih pojmov in obvezne elemente kolofona ter zmanjševanje števila obveznega izvoda nekaterih publikacij, ki so bile izdane s pomočjo javnih sredstev, oziroma jim je založila ali so jih založile domače javnopravne osebe. Slednje razbremenjuje delo študijskih knjižnic in tudi bibliotekarjev, ki jih vedno jih manjka, glede na to, da v Sloveniji izdajamo vse več knjig, je tudi dela več. Sicer pa glede temeljnih .../Nerazumljivo./... pa lahko rečem, da je sedaj tudi zelo skrbno bilo pregledano, tudi kompletna terminologija in usklajenost s terminološkim slovarjem bibliotekarske stroke.
176
Za zaščito javnega interesa je zlasti pomembna določba, ki kot predmet obveznega izvoda določa tudi dotis, če le ta skupaj z naklado preseže 50 izvodov, ter določba med obvezne izvode uvršča tudi faksimile in to ne glede na število izdanih izvodov. S tem se tudi v prihodnje omogoča večja dostopnost do publikacij, ki predstavljajo neprecenljivo slovenske kulturne dediščine in njeno dostopnost v knjižnicah. Četudi je pri pripravi novele zakona sodelovala širša zainteresirana javnost, je Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije izrazila svoje nezadovoljstvo zlasti z obvezno navedbo števila izdanih publikacij in ceno le tega v kolofonu.
Socialni demokrati smo njihov predlog proučili in sklenili, da se tako cena kot podatek o tiskani nakladi informaciji, ki zagotavljata izrazito transparentnost delovanja knjigotrštva ter nenazadnje sploh omogočata, da je publikacija kot taka zajeta kot obvezni izvod. Brez navedbe podatka o številu tiskanih izvodov, namreč sploh ne bi bili vedeli, ali publikacija je ali ni predmet obveznega izvoda.
Predlog zakona so člani matičnega delovnega telesa soglasno podprli, kar kaže na enotno strmenje k ureditvi področja. V Poslanski skupini Socialnih demokratov kot rečeno, bomo predlog novele podprli in pričakujemo, da bo NUK kot nacionalni depozitar v roku treh mesecev pripravil pravilnika oziroma izvedbeni akt za operacionalizacijo dokaj zahtevnega zakona.
Glede zgodovine in zgodovinske reminiscence na Ilirske pokrajine, bi pa samo opozorila, da je obvezni izvod seveda prispeval k razvoju študijskih knjižnic v Sloveniji, ni pa na odmet pozabiti, da je obvezni izvod seveda bil predvsem in v osnovi, takrat v stoletjih nazaj, zaradi podrejene cenzure in zaradi ogleda ter možnosti pregleda vseh tiskanih izdaj v takratni provinci Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Aleksander Zorn.
ALEKSANDER ZORN: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, prisrčno pozdravljena gospa ministrica!
Sprememba zakona je dobra, sodobna, terminološko urejena in nujno potrebna, zato jo bomo podprli. Naj pa dodam, da so kljub vsemu pozabili na faksimile, ki je zelo pomemben za študijsko gradivo. Zato smo v Poslanski skupini SDS vložili amandma, ki je očitno ministrico tako navdušil, da je pridobila podpisnike koalicije, ki so naš amandma povzeli, ga še nadgradili in je tako nekakšno skupno delo. Tudi zato čestitam in bomo vse skupaj podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Zares bo stališče predstavil gospod Vito Rožej.
177
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi!
Kot smo že slišali, je novela Zakona o obveznem izvodu publikacij posledica odločitve, nastale na podlagi programov odprave administrativnih ovir za leto 2008. Pobudo za to je dala Obrtna zbornica, ker so obstoječa določila zakona izdajateljem nalagala obvezno pošiljanje oziroma predložitev publikacij depozitarni organizaciji v štirih oziroma šestnajstih izvodih, če je bila publikacija izdana z javnimi sredstvi, kar naj bi povzročalo dodatne stroške in dodatno administriranje. Zato je Obrtna zbornica predlagala, da se zahteva o pošiljanju brošur in drobnega tiska depozitarni organizaciji izloči iz zakona. Na podlagi te pobude je pristojno ministrstvo za kulturo zadevo proučilo in pripravilo Predlog novele Zakona o obveznem izvodu drobnih tiskov, internih publikacij, publikacij v nižjih nakladah ter večjih plakatov, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerzitetna knjižnica Maribor hranita, bibliografsko obdelujeta in dajeta v uporabo. Kot že rečeno, poglavitna rešitev predlagane novele je, da se dosedanji način zbiranja obveznega izvoda prej omenjenih publikacij uredi tako, da se v največji možni meri odpravi administrativna ovira, seveda ob ohranjanju celovitosti informacij o pomembnem delu slovenske kulturne dediščine. Predgovornika sta omenila tudi že vse posebnosti o drobnem tisku.
Ob sprejemanju te novele bomo v Poslanski skupini Zares ta predlog zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS bo predstavil mag. Vasja Klavora. Prosim.
MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovani, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovani.
V Poslanski skupini DeSUS podpiramo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikaciji. Še posebej podpiramo poglavitno rešitev, ki jo prinaša novela, in sicer da se dosedanji način zbiranja obveznega izvoda drobnih tiskov, internih publikacij, publikacij v nižjih nakladah ter večjih plakatov uredi na način, da bo predstavljal zmanjšanje administrativih ovir za gospodarstvo ali druge dejavnike v družbi na najmanjšo možno mero. Novela pa obenem istočasno ohranja celovitost informacij o pomembnem delu slovenske kulturne dediš čine. Načela in cilji predloga tako ne odstopajo od temeljnega zakona, zato, kot že povedano, predlog novele podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v
178
skladu z časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 22. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O SEZNANITVI Z RESOLUCIJO EVROPSKEGA PARLAMENTA O EVROPSKI ZAVESTI IN TOTALITARIZMU Z DNE 2. APRILA 2009.
Na 12. izredni seji Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba ob obravnavi Predloga deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o Evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009 opozorila, da je zaradi amandmaja sprejetega na matičnem delovnem telesu, s katerim se je naslova akta spremenil iz resolucije v deklaracijo, nastala notranja neusklajenost akta, ker ni bil hkrati v preambuli popravljeni tudi sklic, ki daje pravno podlago za sprejem obravnavanega akta.
Predlagani uskladitveni amandma na seji Državnega zbora ni bil sprejet, zato je predsednik Državnega zbora zadolžil matično delovno telo, da pripravi uskladitveni amandma. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je zato na 19. nujni seji 18. septembra 2009 kot matično delovno telo na podlagi sedmega odstavka 140. člena Poslovnika sprejel uskladitveni amandma k preambuli predloga deklaracije.
Besedo dajem podpredsedniku odbora gospodu Antonu Colariču za dopolnitev oziroma dopolnilno obrazložitev uskladitvenega amandmaja.
Izvolite.
ANTON COLARIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Več ali manj ste že vse povedali v uvodu. Dejstvo je, da je Odbor za notranjo politiko na podlagi zaprosila predsednika Državnega zbora na nujni 19. seji 18. septembra 2009 kot matično delovno telo na podlagi sedmega odstavka 140. člena Poslovnika sprejel uskladitveni amandma k preambuli predloga deklaracije, in sicer v preambuli se številka 109 nadomesti s številko 110 in s tem uskladitvenim amandmajem se ugotovljena notranja neusklajenost akta odpravlja. S tem je podana podlaga za naše nadaljnje delo.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo, in sicer k uskladitvenem amandmaju, k preambuli.
V	razpravo dajem preambulo in uskladitveni amandma, pri čemer prosim poslanke in poslance, da razpravljajo le o vsebini uskladitvenega amandmaja, ki se glasi:
V	preambuli se številka 109 nadomesti s številko 110.
Želi kdo razpravljati?
179
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: .../Iz klopi./... Proceduralno.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Proceduralno, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Jaz ne razumem tega čisto dobro. Kako naj razpravljamo samo o tem ali se 109 zamenja s 110?! Ker v tem primeru, če razpravljamo o tem, bom jaz tri minute govoril, da bi bilo mogoče 109 bolje nadomesti s 119. Kajti če ne razpravljamo o temi sami, je tako brez veze, da razpravljamo samo o dveh številkah. Zato sodim, da je smiselno, da razpravljamo o drugih zadevah in vas prosim, da našemu Državnemu zboru posredujete to možnost, da razpravlja o temi sami.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovani gospod poslanec. Tudi jaz, ko sem se pripravljal na to točko, sem bil nekoliko v zadregi, vendar sem vse stvari poskušal prebrati in jih prebral in ugotovil, da govorimo samo o preambuli, o številki 109, ki se nadomesti s številko 110. Vse ostalo v materialu piše in prosim vas, še enkrat, kdo želi razpravljati o tem amandmaju?
Gospod Battelli, izvolite.
ROBERTO BATTELLI: Spontano sem se smejal, ampak to je velika žalost.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Ni prepovedano.
ROBERTO BATTELLI: To je velika žalost, da se takšno temo pripelje do takšne točke. In po moje je tudi sramota, da besedilo za katero en akt Državnega zbora pravi, da se je z njim seznanil, ni sestavni del akta samega. To je tako poniževanje ene najbolj pomembnih in še perečih zadev Evropske preteklosti in prihodnosti, ki ni v čast politiki v Republiki Sloveniji.
Ta resolucija vsebuje pojme, vsebuje način obravnavanja grozodejstev, ki so zaznamovali 20. stoletje. Ta resolucija je podlaga za to, da se novim generacijam to pove. Je podlaga za razmišljanje in delovanje v smeri, zdaj bom izgovoril besedo, ki je zlorabljena, v smeri sprave znotraj evropskih držav in med evropskimi državami. To je resolucija o novi zavesti, rekel bi, o pravi zavesti. In to, da se zadevo pripelje proceduralno do takšne točke, pač je nekaj, kar bo ostalo v spominu kot velika napaka, kot velika obremenjujoča napaka, ki je bila storjena. Ob upoštevanju seveda suverenosti vseh parlamentov, da določene teme suvereno obravnavajo z lastnimi besedili in tako naprej....
180
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Battelli, jaz vas moram opomniti...
ROBERTO BATTELLI: ...ampak...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: ...razpravljamo o
amandmaju, in vse kar je bilo prej storjenega...
ROBERTO BATTELLI: ...saj to jaz...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: ... kar je bilo prej storjenega in prej narejenega, to sem prebral....
ROBERTO BATTELLI: Jaz izražam svoje mnenje o amandmaju.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Potem pa preidite, prosim vas, na amandma. Zdaj sem vam dal pa že dosti časa, vendar vi ste razpravljali.
ROBERTO BATTELLI: To bo ostalo v spominu kot velika napaka in velika zamujena priložnost za Slovenijo kot evropsko državo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Oprostite, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, mislil sem, da imate mogoče kakšen proceduralni, ampak k razpravi se je prej javil gospod Jerovšek. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Proceduralno.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Proceduralno, celo. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi!
Državni zbor je včeraj predlog sprejel. Moj proceduralni predlog je bil glede na predstavništvo Vlade, sedaj vidim, da prihaja. Ravno sem hotel predlagati to, kar smo včeraj sprejeli za zavezujoči sklep, da točk ne moremo obravnavati brez prisotnosti predstavnika Vlade. Vidim, da je gospod državni sekretar sedaj prišel. Čeprav smatram, da ob zadevi, kjer gre za tako pomembno zadevo, kjer se dotikamo temeljev evropske zavesti in evropskih odnosov in demokracije, da bi ob vsem dolžnem spoštovanju do državnega sekretarja morala tu sedeti ministrica. Gre za eno temeljnih zadev v Evropi in dejstvo, da se skuša v tej državi zavrniti spomin na totalitarizem kot nekaj negativnega, že odraža posledice po svetu, kajti Slovenijo smatrajo za mehek trebuh protidemokracije, kamor lahko pošiljajo različne veleposlanike in tako naprej in se že maščuje....
181
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, vaš proceduralni predlog je...
JOŽEF JEROVŠEK: Moj proceduralni predlog je, da, gospod predsedujoči, povabite tudi ministrico, da se te razprave udeleži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, hvala lepa. Jaz se strinjam z vami glede tega, kar smo včeraj govorili, o zastopanju Vlade oziroma o udeležbi predstavnikov Vlade na sejah Državnega zbora. Mislim, da je zastopnik Vlade prišel, če je nekoliko zamudil, jaz mu oprostim, kajti z dnevnim redom smo danes izredno pohiteli in smo predčasno, res predčasno, podčrtano, prišli do te točke. Tako, da je prisotnost Vlade zagotovljena. Kdo želi še razpravljati? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa gospod podpredsednik, predsedujoči! Dejstvo je, da se s tem amandmajem spreminja beseda "resolucija" v besedo "deklaracija". Pa vendar ne vem, kaj je tukaj tako pomembnega, da o tem sploh govorimo, konec koncev, glavna značilnost tega akta je, da popolnoma in v celoti ignorira genocidno nasilje nad Slovenci s strani Italijanov, Avstrijcev, Madžarov, Hrvatov in seveda tudi jugoslovanskih oblasti po vojni. Slovenci smo glede na primerjavo s tistim, ko se recimo govori o Katinskem gozdu, bistveno huje plačali vse totalitarizme kot pa katerikoli drugi narod v Evropi. In vendar nas nekako kar odrinjajo. Ravno tako vse nasilje v drugi svetovni vojni, ki so ga Hrvatje nad Slovenijo izvajali...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Zmago Jelinčič, jaz moram biti dosleden do vseh. Jaz vas moram prekiniti. Razpravljamo o amandmaju. Prosim vas, če razpravljamo, ne o drugih zadevah, ki se tičejo tega, ampak samo o amandmaju. Lepo prosim!
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI:	Pojasnjujem,	gospod
predsedujoči, zakaj meni oziroma v naši poslanski skupini ne moremo pristati na, tudi na to spremembo zaradi tega, ker se že v izhodišču ne strinjamo niti s številko 109 niti s številko 110 in jaz to pojasnjujem. Jo moram pa pojasniti malo širše, ker drugače enostavno ne gre.
Kajti ta deklaracija, sama po sebi, recimo, govori o sporazumu Ribbentrop-Molotov, mirno se pa izogne munchenskega sporazumaumed Chamberlaienom, Daladierjem in Hitlerjem. Skratka ta zadeva navkljub temu uskladitvenemu amandmaju je, po domače rečeno, sranje. In mi je nikakor ne bomo podprli. Hvala.
182
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Franc Bogovič. Izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Tudi v Slovenski ljudski stranki se nikakor ne moremo strinjati z načinom obravnave tega dokumenta. V popolnosti podiramo razpravo gospoda Battellija in je ta valorizacija na številki 109 in 110 končni odraz tega, kar se bo v tem parlamentu sprejelo. Mi mislimo, da bi se morala osnovna resolucija brez velikih razprav in brez tega, da dejansko tako, kakor je v tej deklaraciji o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta zdaj neko obračanje besed in si politični organi oziroma politična stranka vsaka po svoje to zadevo razlaga. Mi govorimo o Evropski resoluciji in Slovenija kot evropska dežela z vsemi strahotami, ki so jih totalitarni sistemi prinesli, bi lahko brez velikih razprav, brez velikega obsojanja in v skladu z, po mojem, eno najpomembnejših vrstic v tej resoluciji, da brez resnice, brez spomina ni sprave to tudi upoštevala in takšno resolucijo v veliki meri tudi sprejela.
Sam sem ogorčen tudi nad načinom, nad tem, kaj danes razpravljamo. Zagotovo takšnega dokumenta, kot je predlagan, in s tem amandmajem je zdaj tudi pripravljen, ne bom podprl. Podobno, mislim, da bodo storili tudi ostali kolegi iz Slovenske ljudske stranke.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Še enkrat bi vas opozoril, še enkrat! Prebral sem vse, kaj se je dogajalo do zdaj, kaj je bilo povedano na 12. izredni seji Državnega zbora, kaj je bilo na matičnem delovnem telesu, kaj je povedala Zakonodajno-pravna služba in na nas je danes, tako nam veleva postopek, da razpravljamo o preambuli z številko 109., da se nadomesti z številko 110. torej o uskladitvenem amandmaju in žal o ničemer drugem. Gospod Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Tudi sam sem zgrožen nad tem, kaj se je zgodilo v Slovenskem parlamentu, da se je tako "flagrantno" zavrnila Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu in se je s proceduralnim manevrom šlo v izničenje te resolucije. S tem je Slovenija poslala nenavadna sporočila širom Evrope in širom sveta, da so kršenje človekovih pravic in najhujši zločini nad človeštvom v Sloveniji deležni celo odobravanja. S tem je Slovenija, ko zavrnila proslavljanje 23. avgusta kot dneva spomina, "reafirmirala" sporazum Ribbentrop-Molotov oziroma HitlerStalin, kar po Evropi že odmeva. Moram ugotoviti, da so slabe posledice tega že prisotne. Slovenija je postala država, ki velja, bi rekel, za "mehek trebuh" glede spoštovanja človekovih pravic oziroma odnosa do spoštovanja človekovih pravic v preteklosti in tudi sedanjosti. In smo že konkretno deležni ustreznih reakcij tudi iz drugih držav.
183
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, mi dovolite besedo? Tako moram biti dosleden kot do vseh drugih. Še nekaj bi vam rad povedal. O vsem tem, kar pripovedujete, sem jaz bral, verjetno tudi večina ostalih poslancev, tudi zgodovino, pa tudi to, kar je bilo zdaj zadnje napisano. Še enkrat vas opozarjam, mi govorimo o uskladitvenem amandmaju, ker peljemo postopek naprej in o tej resoluciji še nismo glasovali. Govorite pa tako, kot da bi se to že opravilo. Prosim, uskladitveni amandma.
JOŽEF JEROVŠEK: Ja, gospod podpredsednik, govorimo o uskladitvenem amandmaju. Koalicija s tem uskladitvenim amandmajem želi potrditi dejstvo, da v Sloveniji Resolucija Evropskega parlamenta ne velja in ne bo spoštovana. In zaradi tega ji zadajate tudi poslovniško krinko. Jaz pa se zavzemam za to, da je Resolucija Evropskega parlamenta v Sloveniji priznana. Zaradi tega sploh ne morem sprejeti, da se to preimenuje v deklaracijo, kajti to je kršenje nekih osnovnih temeljnih načel, je nepriznavanje Evropske unije kot zveze, v katero smo vstopili tudi na podlagi nekih načel in nekih vrednot. Mi vse to skušamo zdaj zanikati. Pred nami je amandma, ki hoče še v zadnji fazi potrditi takšno ravnanje koalicije. Takšno ravnanje koalicije je nesprejemljivo in nedopustno, ker je sramotno, ker je več kot samo velika napaka, čeprav se s kolegom Battellijem strinjam in z Resolucijo Evropskega parlamenta. Resolucijo z Evropskega parlamenta bi se Slovenija ogradila tudi do vseh totalitarizmov, tudi do fašizma in zločina v imenu fašizma. Vendar boleče v tej državi je, da se želi ugotoviti, da eni totalitarizmi so obstajali, drugi pa niso obstajali. Res je, da smo priča hvalnicam enega totalitarizma v tej državi. Vendar vsaj v parlamentu bi se morali zavedati ostre meje, do kam se lahko gre. Nemčija je sleherno propagando nacizma zakonsko prepovedala, je "denacificirala" državo. Mi vemo, kako hude posledice za našo manjšino ima dejstvo, da Avstrija tega ni storila, da Italija ni obsodila svojih zločinov uradno. In zdaj hočemo s tem dati, bi rekel, pokritje takšnemu ravnanju Avstrije in Italije, ki fašizma ni obsodila, ki ni obsodila nikogar za fašizem...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Mi dajemo pokritje tudi temu in z vsemi...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek...
JOŽEF JEROVŠEK: ... posledicami za našo manjšino in za vse tisto, kar se je v fašizmu dogajalo tudi na naših tleh.
184
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, jaz vas bom moral prekiniti, če me ne boste hoteli poslušati. Vodim sejo. Če so bile namenjene vaše besede meni, kaj je narejeno glede ali je to deklaracija ali je to resolucija, potem se morate obrniti na Zakonodajno-pravno službo. Zakonodajno-pravna služba je bila tista, v katero verujemo in kateri zaupamo, ki je to povedala, da je treba napraviti ta uskladitveni amandma. Če hočete slišati, kaj pomeni resolucija in kaj pomeni deklaracija, preberite si Poslovnik, člen 109 in 110. Prosim pa vas, da od zdaj naprej govorite samo o uskladitvenem amandmaju, drugače vam bom primoram, glede na to, da sem to storil že prej, odvzeti besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Govorim o uskladitvenem amandmaju. Govorim o tem, da je treba sprejeti v tem parlamentu resolucijo. Besedilo, ki so ga napisale koalicijske stranke, bi lahko bilo predlog nekih prehodnih določb ali pa dodatnega sklepa, ki ga pa predlagatelji niso predlagali. To je tudi res. Vendar z deklaracijo se hoče prizadeti namen predlagateljev in tudi Evropskega parlamenta in evropske javnosti. Sporoča se, v Sloveniji ne bo veljalo tisto, za kar se je odločil Evropski parlament, za kar se zavzema evropska javnost in to je porazno, strašljivo sporočilo, ki ga želite poslati s tega parlamenta. Takšnemu maličenju, takšnemu posilstvu nad resolucijo Evropskega parlamenta ni možno pritrditi.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Če mi jemljete besedo, potem pač...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Nisem vam je vzel, pač pa sem se vam zahvalil za vaše besede.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsedujoči, sem bom jaz zahvalil, ko bom končal. Gospod predsedujoči, vidim, da ste pod velikim pritiskom vodje poslanske skupine, gospoda Kontiča, ki krili z rokami. Ko sem zadnjič na Odboru za peticije začel govoriti tudi o tem, kako bo ombudsman, kamor ta tematika izključno spada,...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, lepo prosim, da govorite o amandmaju, ne pa o pritiskih, ki naj bi se izvajali name.
JOŽEF JEROVŠEK: Drugo leto obeležujemo 23. avgust, ko je gospa Potrata z grimaso in kretnjo skoraj padla s stola... Ne vem, ali je v tem parlamentu dovoljeno govoriti o teh zadevah, ki so vsesplošno priznane v Evropi.
185
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Rad bi, da bi v tem
parlamentu...
JOŽEF JEROVŠEK: Če ne dovolite, gospod predsedujoči, če ste jasno pokazali, da ste se postavili na neko stran, hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Jerovšek, da ste me uslišali. Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vsi evropski parlamenti imajo svoje poslovnike in predsedujoče in kolikor sem obveščen, poslovnike in predsedujoče spoštujejo, samo pri nas se to vedno redkeje dogaja.
Jaz podpiram predlagani amandma. Če predlaganega amandmaja ne bomo sprejeli, potem bo - preberite si poslovnik - zavrnjena tudi deklaracija, ki jo predlagamo. Predlagani amandma je logična posledica vsebine, ki smo jo sprejeli. In jaz jo, pa tudi moje kolegice in kolegi, podpiramo brez vsake slabe vesti in brez vsakega sramu.
V teku priprav te deklaracije smo ugotovili, da večina evropskih držav, da ne rečem vse, vsaka na svoj način sprejema evropske dokumente. Bil je tudi poskus, da bi se degradirala odločitev slovenskega parlamenta v Evropskem parlamentu, in je z jasno izjavo predsednika Evropskega parlamenta, da se v to, kako odločajo nacionalni parlamenti, ne bo spuščal, ta poskus bil neuspešen in je propadel.
Zato, spoštovane gospe in gospodje, odločimo se o predlaganem amandmaju. Če ga bomo sprejeli, bo na ustrezen način končan postopek o resoluciji Evropskega parlamenta tudi v Državnem zboru, sicer resolucija ne bo sprejeta niti v obliki deklaracije in bo postopek končan. Mislim, da se tega zavedate. Jaz jo bom podprl, amandma namreč. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Anderlič. /Oglašanje v dvorani./ Izvolite, gospod Jerovšek, proceduralno.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsedujoči, pozorno sem poslušal mojega predhodnika, gospoda Potrča, in moram reči, da sem bil zaprepaščen ob prostodušnosti priznanja, ko je rekel, da v evropskih parlamentih se poslovniki spoštujejo, samo pri nas se spoštovanje poslovnika vse redkeje dogaja. Gospod Potrč je potrdil, da takšno delo, takšno pohabljanje resolucije Evropskega parlamenta ni v skladu s poslovnikom. Jaz moram reči, da tako prostodušnega priznanja nisem pričakoval, sem mu pa hvaležen. Vse kar se tokrat dogaja, je kršitev Poslovnika, sem trdno prepričan, ampak, ker je hkrati povedal, da se zelo redko spoštuje poslovnik v tem državnem zboru, predlagam, da se sestane poslovniška komisija, da ugotovi, da to, kar je bilo storjeno, ni v skladu s Poslovnikom in da tudi ukrene vse
186
potrebne korake, da se kršitve Poslovnika tudi pri drugih točkah ne bodo dogajale. Ob tem, da tako izkušen politik tu prostodušno prizna, da se zelo redko spoštuje poslovnik, morate kot predsedujoči reagirati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Če je to
replika, izvolite, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Ne, to je samo pojasnilo. Gospod Jerovšek ni poslušal dobesedno in jasno moje razprave. Jaz sem rekel, da se v razpravah in pri spoštovanju poslovnika in predsedujočega vedno manj krat dogaja spoštovanje in sem mislil konkretno na vas in na vse druge danes, ki so o tem govorili.
Kar pa zadeva sprejemanja resolucije, sem rekel, kakšen je moj odnos do nje. Gospod Jerovšek je to preslišal in je govoril samo o polovici moje trditve, kar je tudi običajna praksa v tem parlamentu in lahko zahteva, da to ugotavlja poslovniška komisija. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Anderlič, izvolite.
ANTON ANDERLIČ: Tega amandmaja danes ne bi obravnavali, če se stranka, ki je zahtevala obravnavo te točke na dnevnem redu, ne bi obnašala nekorektno v odnosu na poslovnik in v odnosu do Državnega zbora. Konec koncev smo uskladitveni amandma že imeli, ki so ga predlagatelji predlagali, ampak je šel daleč od tistega, kar je bil namen uskladitve, in zato ni mogel biti sprejet. Po proceduri je edino normalno, da je matično delovno telo pripravilo uskladitveni amandma. Seveda ga bom podprl. Neobičajno je, da obravnavamo resolucije na tak način, ampak, ker je vse skupaj bilo tako narejeno, se strinjam, da lahko na poslovniški komisiji, in mogoče bi bilo celo nujno, obravnavamo, na kakšen način lahko prihajajo te stvari na dnevni red. Kajti, tako s potjo, tako z načinom in potem s celo proceduro obravnave te resolucije smo pravzaprav naredili resen odmik od demokratične prakse v Evropi. Dobili smo za to točko tudi primerjavo, kako je to v ostalih parlamentih v Evropi. Ne glede na to, kako kdo jemlje ta uskladitveni amandma, ali to resolucijo, je resolucija, ki jo je Evropski parlament jo sprejel veljavna tudi za državljane in državljanke Slovenije in vse druge v Evropi; kako je kdo dojema, je njegova stvar.
Sam, kot povedano, podpiram ta amandma, ker s tem bomo zaokrožili postopek o tej resoluciji. Ali je mogoče na ta način zaključiti, kot bomo danes zaključili, je odgovor: da. Kajti, tako kot ni obveznost, da obravnavamo resolucijo, je obveznost, da sprejmemo amandma in zaključimo proceduro ali pa ne sprejmemo amandmaja in jo prav tako zaključimo. To bi bilo še slabše kot to, da tega amandmaja ne sprejmemo, zato ga bom podprl.
187
Na koncu se samo zahvalim še gospe Cizelj Jordan, gospa Romana Jordan Cizelj, ki to že po Evropi o tem, kako nekateri mislimo, da je le prav, da je slovenski parlament samostojen, da odloča o svoji usodi in seveda, da vsak poslanec ima lahko svoje prepričanje in svoje mnenje, jaz v Canosso ne bom šel in tudi gospa Romana Jordan Cizelj me s pomočjo gospoda Buska tja ne bo poslala. In to je ena od tistih stvari, ki se vam vrača ob takih stvareh kot bumerang. Podprl bom ta uskladitveni amandma.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči. Jaz se z vami absolutno strinjam, da je treba govoriti o točki dnevnega reda, se pravi, o uskladitvenem amandmaju, ampak gospoda Anderliča pa niste nič opozorili, ko je govoril o gospe Romani Jordan Cizelj, ki absolutno ni točka dnevnega reda.
Jaz se bom tega držala. Gre za redakcijski popravek, ker je bil predlog akta med postopkom spremenjen iz resolucijo v deklaracijo, zato imamo danes torej pred seboj uskladitveni amandma. Jaz moram povedati, da takšen amandma smo mi predlagali že na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in takrat je koalicija preprosto preslišala to dejstvo, verjetno zaradi tega, ker se je namesto s tem ukvarjala s tem, kako bo izničila resolucijo oziroma jo naredila nično, kar so na koncu s preambulo tudi dosegli. Danes se torej ne pogovarjamo o evropski resoluciji, ampak se pogovarjamo in sprejemamo resolucijo oziroma nek uskladitveni amandma k resoluciji, ki je pravzaprav ni. In to je tisto, kar je najbolj grozljivo, in tukaj se strinjam, absolutno z gospodom Battellijem in tudi z gospodom Bogovičem. Oba sta enako dejala, da bi se mi morali pogovarjati o osnovni resoluciji, ampak ta koalicija je preprosto osnovno resolucijo povozila, ne glede na to, da je 89% evropskih poslancev glasovalo zanjo v Evropskem parlamentu. In takrat sem jaz dejansko tudi sama mislila, da bo to enotno glasovanje vseh evropskih poslancev dajalo upanje, da Slovenija vendarle lahko preseže te delitve in zna vzpostaviti takšen način delovanja, tudi političnega, da obsodi vse totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Ampak tisto, kar je najhuje pri vsem tem, je pa to, da nekateri evropski poslanci, ki prihajajo iz koalicijskih vrst oziroma iz njihovih strank, so na tujih tleh zelo demokratični, zelo odprti, so podprli resolucijo, ko pa so doma, v varnem zavetju, ko jim nihče nič ne more, jo pa preprosto izničijo. In to je glavni problem in zato bi se morali danes o tem pogovarjati ne pa o uskladitvenem amandmaju. Kajti resolucije ni. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Tudi vas nisem prekinil, gospa Irgl, ko ste govorili o drugih stvareh,
188
ne pa o uskladitvenem amandmaju. Hoče še kdo razpravljati o uskladitvenem amandmaju? Ugotavljam, da ne.
Zato zaključujem razpravo.
Odločanje o uskladitvenem amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure, to se pravi ob 14.50. Ob 14.50 bomo začeli z glasovanjem.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prekinjam 10. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 14.50.
(Seja je bila prekinjena ob 14.23 in se je nadaljevala ob 14.50.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci!
Prehajamo na glasovanje Državnega zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka.
Nadaljujemo prekinjeno 8. točko dnevnega reda - drugo obravnavo Predloga zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 26.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 9. točko dnevnega reda - to je obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov v okviru skrajšanega postopka. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 2.
(Za je glasovalo 66.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 10. točko dnevnega reda - to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah v okviru skrajšanega postopka. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam
189
vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Glasovanje teče.
Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V	zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o blagovnih rezervah. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Franc Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi.
Predlagam, da glasujemo proti takšnemu sklepu, ki ga je prebral predsednik. Torej, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Razlog, zakaj predlagam, da glasujemo proti takšnemu sklepu, je naslednji. Preko 6 tisoč učiteljic in učiteljev, ki imajo končano šesto stopnjo in so v službah približno 25, 28 do 30 let ali še kakšno leto več, so v neenakopravnem položaju napram učiteljicam in učiteljem s končano sedmo stopnjo, čeprav so se izobraževali vseskozi. Prav te učiteljice in učitelji so v veliki meri učili tudi nas, ki sedimo tukaj v parlamentu, danes pa jim z zavrnitvijo tega zakona kratimo njihovo strokovno in človeško dostojanstvo.
Dejstvo je, če bo katerikoli od teh učiteljev ali učiteljic imel prekinitev delovne dobe, delovnega mesta za 3 mesece, torej 90 dni plus 1 dan, po zakonu, veljavnem zakonu več ne bo izpolnjeval pogojev za nadaljnje delo v šoli. To je diskriminatorno. Sprememba zakona leta 1996 je dala možnost tem, ki so izpolnjevali do takrat predpisane v zakonodaji vse zahteve in seveda tudi ostalo, kar je bilo pač potrebno, pedagoško, andragoško itd., so lahko opravljali to delo,
190
dokler niso imeli prekinjenega delovnega razmerja. Celo več, bilo je celo tako kruto, da niso mogli preiti z enega javnega zavoda, torej z ene šole na drugo šolo. Sedaj lahko, vendar v obdobju samo treh mesecev. Če v teh treh mesecih tega ne naredijo, je danes vladajoča koalicija govorila, da potem pač več niso sposobni opravljati tega dela, ker seveda so postopki izobraževanja, šolanja, vsesplošnega izpopolnjevanja bili prekinjeni. Sprašujem vas, kateri poklic v tej državi ima na tri mesece izpopolnjevanje in če v treh mesecih prekine, ne bi mogel več opravljati svojega dela. Ne naredimo tega in ne podprimo tega sklepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 68 poslank in poslancev, za 39, proti 28.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je Državni zbor sklep sprejel. Zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 23. točko dnevnega reda -obravnavo Predloga sklepov o soglasju k Spremembam in dopolnitev Pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Državni zbor daje soglasje k Spremembam in dopolnitvam pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji z dne 8.9 2009. Glasujemo. Torej, še enkrat ponavljamo glasovanje. Bodite pozorni. Gre za pomembno točko dnevnega reda. Glasujemo. Dovolite mi, da preberem izide glasovanja. Navzočih je 46 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti nihče.
(Za je glasovalo 45.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni zbor dal soglasje in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Proceduralno, gospod Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na to, da poslanke in poslanci opozicije ali kdorkoli že ni glasoval pri prejšnji točki, predlagam, da se jim odtrga od plače. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Levanič, predlog je bil proceduralno formalno pravilno oblikovan, ampak vam vseeno predlagam, da preberete Poslovnik Državnega zbora. Mir v dvorani!
Nadaljujemo prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Mir v dvorani! Smo v procesu glasovanja, zato pričakujem določeno mero pozornosti in zbranosti. Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SD,
191
Zares, DeSUS in LDS k 15. členu. Glasujemo. Nimamo sklepčnosti. Ponovno ponavljam glasovanje. Glasujemo drugič. Navzočih je 46 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 4.
(Za je glasovalo 41.)(Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zakon neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 29.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 29.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 14. točko dnevnega reda -obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij, skrajšani postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo prekinjeno 22. točko dnevnega reda -obravnavo Predloga deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009.
Prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. France Cukjati, prosim.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Poslanska skupina o tem amandmaju ne bo glasovala zaradi tega, ker je celoten dokument izmaličen in je popolnoma preobrnil namen Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Namreč, mi smo vložili deklaracijo o tej resoluciji zato, da bi oblikovali vrednostni odnos do te resolucije, vrednostni odnos do totalitarnih režimov prejšnjega stoletja, in to vrednostni odnos, ki ga daje celotna Evropa v smislu, da je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnegakoli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal. Namesto tega vrednostnega odnosa, za katerega smo pričakovali, da bo vendarle neko izhodišče slovenskega parlamenta za razpravo o teh vprašanjih, pa smo dobili neko deklaracijo o tem, da smo
192
se s to resolucijo samo seznanili in da naš komunizem ni bil tako hud, predvsem v zadnjih letih je bil zelo človeški. Daleč od tega, da bi mi priznavali to, kajti pri nas je bilo v povojnem obdobju 15.000 političnih zapornikov uradno priznanih, njihov status je potrjen, in številne druge zadeve. To je odnos, da smo se samo seznanili s temi problemi, tako kot če bi razpravo o zločinih v Srebrenici končali z ugotovitvijo, da smo se pač seznanili - pa kaj. Ali s problematiko koncentracijskih nacističnih taborišč ali italijanskih fašističnih taborišč - smo se pač seznanili, pa kaj!
Tak odnos do teh problemov je ponižujoč za vse žrtve, ki še živijo, žaljiv in ponižujoč. Zaradi tega mi tudi tega amandmaja ne bomo podprli, o njem ne bomo glasovali, ker ni vreden, da tak dokument, kakršnega boste izglasovali, kakršnekoli pozornosti in je v sramoto Sloveniji in vsem tistim poslancem, ki čutijo z žrtvami kateregakoli totalitarizma, ki je tako krvavo zaznamoval prejšnje stoletje Evropo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Torej glede na to, kar se je dogajalo s to resolucijo in da smo pristali pri neki deklaraciji, napovedujem vnaprej, da pri tem odločanju Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke ne bo sodelovala. Prepričani smo seveda, da bi morali vstopiti v korak z Evropo in z obsodbo vseh totalitarizmov, zato kot rečeno, iz resolucije je nastala neka deklaracija, je nastala neka zmešnjava in pri tej zmešnjavi poslanska skupina, kot rečeno, ne bo sodelovala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolega Presečnik, torej ste samo povedali stališče, da pri tem glasovanju ne boste sodelovali ali ste napovedali obstrukcijo pri točki? Obstrukcijo pri tej točki. Hvala lepa.
Želi še katera poslanska skupina obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu v svojem imenu, dr. Vinko Gorenak. Prosim.
Podpredsednika Franceta Cukjatija sem razumel, da pri tem glasovanju ne bodo sodelovali. Ali želite... Ne, sem napovedal obstrukcijo. Tako. Sem pravilno vas razumel, torej ima dr. Vinko Gorenak vso možnost in pravico, da obrazloži svoj glas. Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Torej, govorimo o amandmaju. Amandma pravzaprav pomeni - kaj? Ko kupimo nekomu darilo in ga zavijemo v lep papir, damo običajno zraven "mašnico" ali rožico. To je pravzaprav tudi ta amandma. Ampak, poglejte, ta amandma smo pripravili mi, v Poslanski skupini SDS, na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in
193
pravosodje, ki ga vodim. Toda kaj se je zgodilo? Glasovanje po avtomatizmu. Popolno glasovanje po avtomatizmu: ker piše: predlagatelj SDS, mi prst uide na "proti". To je logika koalicije. In zato ta dokument in ta amandma sprejemamo danes, se danes o tem pogovarjamo, namesto da bi se na septembrski seji, ko te debate sploh ne bi bilo, ampak tako ste hoteli. Ampak, pri vsem tem je še nekaj problem - da mi danes govorimo o tem amandmaju, ki predstavlja pentljico, darilo, ki je bilo namenjeno Slovencem, ki bi moralo biti tu za to resolucijo, ste pa ukradli. To pomeni, da Slovencem ponujate darilo v lepi škatli, dragoceno darilo, vsebino pa ste ukradli. Ta vsebina pa je resolucija obsodb vseh totalitarizmov. Zakaj ste jo ukradli - verjetno veste sami.
Ampak mi zdaj glasujemo o pentljici na darilu Slovencem. Pa še tisto pentljico smo mi kupili, pa je na seji odbora niste hoteli dati gor. In to je problematično.
Seveda ne nameravam glasovati .../Opozorilni znak za konec razprave./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Gospod Tanko, ste želeli obrazložitev glasu? Ne.
Ne ni treba, prej ste dvignili roko. Želite ali ne želite?!
Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala, spoštovani predsednik.
Ker ste me tako milo pogledali, pa bom.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ne ni vam treba, ampak...
JOŽE TANKO: Bom, bom...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...vas lahko tudi prekinem, če... Znam gledati tudi grdo.
JOŽE TANKO: Tako prijazni pa menda spet niste, danes ste, zgleda, nekoliko boljše volje.
Spoštovani predsednik.
Težko je glasovati tretjič o isti vsebini v Državnem zboru. Moram reči, da smo v poslanski skupini že za delovno telo pripravili korekten amandma, ki bi saniral vse te nedoslednosti, ki so se pojavile v proceduri, v postopku obravnave te resolucije v Državnem zboru, vendar koalicija je tako močna, tako arogantna, tako polna sama sebe, da te zadeve pred mesecem in pol ni želela podpreti. Tudi za prejšnjo sejo Državnega zbora smo pripravili uskladitveni amandma, ki bi odpravil točno isti problem in tudi uskladil vsebino naslova z vsebino tistega, kar ste sprejeli. Tudi temu niste pritegnili in najmanj, kar je, je, da pri takšnem načinu dela, kot ste ga zdaj zastavili v Državnem zboru, da na tak način rešujete probleme, popravljate napake, aroganco in silite Državni zbor
194
v neke odločitve, z vsem tem ste me prisilili, da o tem amandmaju ne bom niti glasoval, ker ste stvar tako nerodno zapeljali in zastavili.
Predlagal bi, da v Državnem zboru vzpostavite neko kulturo dialoga, tudi kulturo odločanja. Žal, v zadnjem času smo prišli do pomanjkanja vsega tega. Vse se dela nekako na silo, mimo poslovnika, mimo pravil, ki jih ima Državni zbor, vse tako, kot si je zamislil predsedujoči, ponavadi je to predsednik, ali pa koalicija v Državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu Eva Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Že v razpravi sem povedala, kaj menim o tem uskladitvenem amandmaju. Pa vendar želim obrazložiti še svoj glas. Ne bom glasovala o tem uskladitvenem amandmaju, pa ne zato, ker bi menila, da je slab, konec koncev gre samo za neko redakcijo, nepomembnost, ampak ne bom glasovala o njem zato, ker preprosto ne priznavam načina, ki ga uprizarja in ga je uporabila koalicija pri sprejemanju te resolucije. Ne strinjam se s tem načinom, kajti s preambulo je koalicija dosegla to, da je popolnoma izmaličila resolucijo Evropskega parlamenta in jo na koncu tudi popolnoma izbrisala. Danes torej usklajujemo nekaj, česar ni, glasujemo oziroma boste glasovali o nečem, česar ni, kar ne obstaja. Po mojem mnenju bi danes morali delovati drugače, podpreti bi morali resolucijo Evropskega parlamenta, takšno, kot je bila v Evropskem parlamentu napisana, in takšno, kot jo je podprlo 89% poslancev Evropskega parlamenta in z njimi tudi vsi slovenski evropski poslanci, vključno s poslanci, ki izhajajo iz vrst koalicijskih strank. In tu se kaže neka velika dvoličnost - ko smo v tujini, takrat kažemo svojo odprtost, demokratičnost, vemo, kaj so storili totalitarizmi, ko pa smo doma, smo na varnem, ko nam nihče nič ne more, ko nihče o nas ne bo nič takega napisal, pa preprosto to resolucijo izbrišemo. In to je glavni problem, zato o tem seveda ne morem glasovati. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker je očitno še interes za obrazložitev glasu, prosim za prijave. Obrazložitev glasu, Miro Petek.
MIRO PETEK: Hvala lepa. Glasoval bom proti temu amandmaju in proti načinu, kako je koalicija to resolucijo pohabila. Stvari moramo poimenovati s pravim imenom in več politologov se je v zgodovini ukvarjalo s fenomenom totalitarizma, bilo je več različnih modelov, toda vsi ti modeli imajo nekaj skupnega in za totalitarizem mora biti najmanj 6 značilnosti. Prva je ta pravna ideologija - uradna ideologija v bivši Jugoslaviji je obstojala. Druga značilnost je ena in edina stranka -komunistična partija je bila ena in edina stranka. Tretja
195
značilnost je policijski teror - v Jugoslaviji je bil policijski teror. Četrta značilnost totalitarizma je monopol nad oboroženimi silami - komunistična partija je imela monopol nad oboroženimi silami. Peta značilnost je monopol nad mediji - tudi ena sama in edina stranka je imela ta monopol nad mediji. In šesta značilnost pa je centralno upravljanje in kontrola celotnega gospodarstva, kar je v bivši državi tudi bilo. In vse to smo v času komunizma imeli in zaradi tega sistema tega tudi ni mogoče imenovati kot pa totalitarizem. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu Franci Kek. Prosim.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Glasoval bom za deklaracijo o resoluciji. Namreč, tako kot...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kek, najprej amandma.
FRANCI KEK: ...za amandma. Se zahvaljujem za opombo. Tako kot vsi evropski parlamenti je tudi naš dobil v vednost, v seznanitev omenjeno resolucijo in prav v nobenem parlamentu o njen niso razpravljali na plenarni seji ali o njej glasovali. Pri nas želi opozicija, da to storimo. Nikjer drugje niso. In na ta način zbuja vtis, kot da smo mi proti tej resoluciji. Ni res. In ta deklaracija ne postavlja te resolucije na glavo, ta deklaracija obsoja vse totalitarizme s komunizmom vred, brez skrbi!
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu mag. Branko Grims. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav! S tem uskladitvenim amandmajem ste se očitno odločili, da boste stvari pripeljali do absurda. V redu, takšna je pač vaša odločitev, pozabili pa ste na nekaj. V Sloveniji, ko se enkrat stvari pripeljejo do absurda, ljudje začnejo razmišljati. In v tem primeru bo situacija jasna. Vprašanje bo samo, kaj je evropski vrednostni prostor in zdaj se izkaže vsa resnica: da vrednostno vi v ta evropski soprostor po svoji miselnosti ne sodite, to ste se odločili. To razgaljate s tem svojim uskladitvenim amandmajem in o tem priča včerajšnja ali predvčerajšnja izjava, ki smo jo gledali na televiziji enega ključnih ideologov tranzicijske levice, ki je grmel in se bril norca. Pazite, norčeval se je iz pojmov Evropa, evropska zavest in kričal, kakšna evropska zavest, kaj pa je to. To je to! Imamo deklaracijo o evropski zavesti, ki je bila sprejeta z zelo visoko večino v Evropskem parlamentu.
In da ne gre za naključje, priča tudi izjava enega od ključnih ljudi dolgoletnega vodje poslanske skupine SD-ja, ki
196
je na seji odbora celo grmel o tem, da nam prepoveduje, da ne dopusti, da bi mi govorili o tem, kaj je evropsko...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Grims, vi polemizirate...
MAG. BRANKO GRIMS: Samo govorim o tem, gospod Gantar, kot priča...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Polemizirate...
MAG. BRANKO GRIMS: ... o čisto nekem drugem obdobju.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... in sem vas dolžan opozoriti in prekiniti, če je potrebno. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: V glavnem, gospod Gantar, če ste mi vzeli dragocen čas, dobro veste, zakaj - ker to stvari razgalja. Pa je situacija taka. Ko sem spomladi predlagal, da se to obravnava v parlamentu in me je Poslanska skupina SDS pri tem podprla, smo želeli storiti nekaj dobrega, da bi zaključili neke polemike z evropskega nivoja, .../Opozorilni znak za konec razprave./... ki bi bilo koristno za vse. Zdaj ste storili ravno nasprotno in ste se pač razgalili, kot neevropski. In naj vam odkrito povem svoje mnenje. S tem, ko ste se razgalili ste začrtali.../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Grims. Proceduralno - Miran Potrč. Prosim.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, hvala lepa za vašo intervencijo, pa ne zaradi mene. Jaz sem navajen, da govorijo laži in neresnice. Ampak za nekaj drugega gre. Ko sem gospodu Jerovšku pred tem pojasnjeval, da se vedno manj spoštuje poslovnik, sem mislil točno na to, da, recimo, poskušajo poslanke in poslanci govoriti o tem, kaj naj bo moje ali mnenje nasprotnega pola, ko obrazlagajo glas. Jaz bi prosil, da bi se vsi skupaj navadili, da ko obrazlagam glas povem svoj odnos, zakaj bom za ali proti ali vzdržan ob neki rešitvi, ne pa, da ali na kolenih prosim ali pa grozim komu drugemu, kako mora glasovati. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ni razprave o tem, ni proceduralno... Proceduralno, gospod Grims. Prosim. Samo, če daste proceduralni predlog.
MAG. BRANKO GRIMS: Proceduralno predlagam, da se magnetogram tiste seje odbora, na kateri smo obravnavali tako imenovani uskladitveni amandma, ki vsebuje tudi točno izjavo gospoda Potrča, natisne in razdeli vsem na mizo v pisni obliki, da se bodo lahko sami prepričali...
197
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To ni proceduralni predlog, gospod Grims. Konec je s polemikami obrazložitvi glasu. Reči moram, da se strinjam s tem, kar je rekel gospod Potrč in podpredsednik Državnega zbora, jaz se pri obrazložitvi glasu trudim, kolikor se le morem, vendar, žal, očitno bi nekateri radi še nadaljevali s polemikami vseh vrst.
Obrazložitev glasu Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Resolucija Evropskega parlamenta bi morala biti v tem parlamentu sprejeta in potrjena z aklamacijo. S tem bi....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jerovšek, podobno kot pri kolegu Keku - obrazložitev glasu o amandmaju, uskladitveni amandma. Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Jaz o amandmau ne bom glasoval, ker resolucijo izničuje. In ravno o tem izničevanju govorim. Če bi želeli poslati iz tega parlamenta sporočilo, da se je Slovenija za večno odpovedala totalitarizmov, potem o tem ne bi bilo dileme. Sedaj pa s tem, da o resoluciji nismo glasovali, ampak smo izglasovali, ste izglasovali, da resolucija v Sloveniji ne velja, s tem pa pošiljate sporočilo, da je tu pravi prostor, da se kršitve človekovih pravic in najhujši zločini, ki so jih povzročali totalitarizmi, lahko v prihodnosti tudi ponovijo na teh tleh.
Evropska poslanka Mojca Drčar Murko je tako kot večina, pa vsi slovenski poslanci, v Evropskem parlamentu glasovala za resolucijo. Ko pa so jo doma, očitno, poklicali nekateri še živeči komunistični trinogi, pa je izjavila, da je to skropucalo. To je sramotno ravnanje, takšna dvoličnost....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolega Jerovšek, prosim, da ne ocenjujete na tak način....
JOŽEF JEROVŠEK: ... ne samo, da s tem...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: .... zato, ker se ne morejo braniti. To je popolnoma...
JOŽEF JEROVŠEK: ...čas mi kradete, gospod predsednik.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jerovšek, prosim vas, da se omejite na obrazložitev glasu...
JOŽEF JEROVŠEK: Ustavite čas.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...ne pa na polemike z ljudmi, ki jih celo ni tu notri v tem Državnem zboru. Hvala.
198
JOŽEF JEROVŠEK: ...s tem se odpovedujete tudi nagradi Saharov, ki je dvojček te resolucije. Evropski parlament jo je izglasoval in je v prid človekovih pravic. Vi se temu odpovedujete in izničujete in sramotite tudi nagrado Saharov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo o amandmaju. Navzočih je 44 poslancev. Torej, glasovanje je bilo nesklepčno. Ponovno prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Mir v dvorani! Navzočih je 42 poslancev. Glasovanje ni bilo sklepčno, zato prekinjam glasovanje za 10 minut, ko bomo opravili še tretje glasovanje. Sejo nadaljujemo ob 15.35.
(Seja je bila prekinjena ob 15.25 se je nadaljevala ob 15.35.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Prosim, da zasedete svoja mesta. Smo pred tretjim glasovanjem o uskladitvenem amandmaju. Prosim, da zasedete svoja mesta!
Torej, začenjamo s tretjim glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za 42, proti nihče.
(Za je glasovalo 42.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu deklaracije. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine; Jože Tanko, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Moram reči, da nas je koalicija pripeljala pravzaprav v zelo nerodno situacijo, vso slovensko državo. Nekaj mesecev pred to resolucijo je Evropski parlament sprejel resolucijo o Srebrenici in takrat je predsednik Državnega zbora na tisti spominski dan obeležil ta spomin z minuto molka. Tri mesece potem je bila spet ta resolucija Evropskega parlamenta o obsodbi totalitarizmov. Mi smo pisno predlagali, da na podoben način obeležimo tudi to praznovanje oziroma ta spomin z minuto molka, vendar je predsednik Državnega zbora to povsem mirno ignoriral. Moram reči, da smo pravzaprav v neki zelo nerodni situaciji. Več, skoraj 100 tisoč ljudi ima status žrtve vojnih in povojnih dogodkov, vojnega nasilja, prejemajo rente in odškodnine. Čez kakšen mestec boste izglasovali zakon, ker bomo tem žrtvam postavili tudi spomenik v tej državi in predsednik republike, če sem prav razumel predsednika Vlade bo prišel svečano odpret to spominsko obeležje žrtvam vojne, povojnega nasilja in revolucije, to se pravi, nekega totalitarnega režima. Ko pa smo obravnavali to resolucijo, pa ste storili vse, da ste izničili tako vsebino resolucije, ki je pravzaprav v tem besedilu ni, in Državni zbor, povedano zelo odprto, se z resolucijo Evropskega parlamenta ni seznanil, ker ste jo črtali. Sprejemamo danes nekaj, česar ni. In kar je še hujše,
199
za vse te številne žrtve, ki so upravičene, še sedaj po toliko letih jih je skoraj 100 tisoč, ne bomo imeli spominskega dneva, postavili bomo spomenik, naredili veliko državno proslavo, spominskega dneva na te žrtve totalitarnih režimov, ki so zadeli tudi Slovenijo, pa ne bo. Da je zadeva še hujša so med temi poslanci, ki so podprli resolucijo Evropskega parlamenta, v Evropskem parlamentu tudi trije, ki pripadajo tistim političnim strankam v tem Državnem zboru, ki predstavljajo koalicijo in ki v Državnem zboru nasprotujejo sprejemtju resolucije v izvornem besedilu Evropskega parlamenta. Najbrž se gospod Kacin, gospa Drčar Murko in gospod Juri niso zmotili ali pa morda tudi niso bili zavedeni, so glasovali zavestno - ali pač morda tudi zavedeni. In sedaj smo prišli v situacijo, ko se je koalicije odločila, da je treba resolucijo Evropskega parlamenta, ki so jo podprli vsi poslanci iz Slovenije, na tak način ignorirati in obiti. Zaradi take deformacije v tem postopku in obravnavi napovedujem obstrukcijo poslanske skupine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ugotavljam, da je bila napovedana obstrukcija. Hkrati pa moram povedati tudi, da na tem mestu ne morem in ne smem polemizirati z določenimi stališči, ki se nanašajo tudi name. Lahko samo rečem, da so v celoti in popolnoma neresnična.
Prehajamo na odločanje o predlogu deklaracije. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala, gospod predsednik. Konec koncev je vprašanje, o čem sploh glasovati in sklepati, ko pa se o zadevi zgolj seznanjamo. Zadeva ni relevantna in ni treba, da o njej glasujemo, ampak, če ste se tako odločili, ste se pač tako odločili. Jaz mislim in v naši stranki mislimo, da je ta deklaracija neustrezna; neustrezna predvsem zaradi tega, ker pripoveduje o vsem drugem, niti besede pa ne o uničujočih masakrih nad Slovenci. Niti z besedo niso omenjeni fašistični zločini nad Slovenci, nacistični, to se pravi s strani Italijanov, nacistični zločini s strani Nemcev in še posebej s strani Avstrijcev, nacistični zločini s strani madžarskih milošev nacistični oziroma ustaški zločini s strani Hrvatov in tudi nikjer ni navedenega nič zaradi zločinov po II. svetovni vojni, ki so jih nad Slovenci, nad tistimi, ki so se bili pripravljeni boriti za slovensko zemljo in ki niso dovolili tega, da bi slovensko zemljo ukradli, kakor so jo in jo priključevali Hrvatom, o tem ni niti besede. Zaradi tega sodim, da v bistvu ta resolucija oziroma deklaracija ni vredna nič. Mi ne bomo napovedali obstrukcije, vendar ne bomo glasovali "za". Pritisnili bomo "kvorum" in mislim, da je to dovolj. Evropski parlament zelo čudno gleda na vse skupaj in mislim, da je rdeče-rjavi masaker po Evropi v primerjavi s črno-rdečim masakrom nad Slovenci bistveno manjši. In, če
200
primerjamo pakt Ribbentrop-Molotov ni ta pakt nič v primerjavi s paktom Chamberlain-Daladier-Hitler, ki je sprožil to morijo
v	drugi svetovni vojni. Zato pri takih deklaracijah mislim, da moramo imeti eno zgodovinsko distanco. Predvsem pa moramo vedno gledati na našo domovino, na naše ljudi in pa na naše žrtve, to se pa vse prerado pozablja. Naši evropski poslanci ne naredijo popolnoma ničesar za to, da bi te zadeve, da bi ta dejstva prišla pred evropsko javnost in da bi evropska javnost se začela zavedati še česa drugega, kot zgolj lastnih koristi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Obrazložitev glasu, Roberto Battelli. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Gospod predsednik, tudi sam naj avljam obstrukcijo pri tem glasovanju in mi ni treba kaj dosti razlagati, zakaj. Javnost dobro ve, zakaj. Lahko dodam tudi to, da zdaj naj bi se sprejela deklaracija o seznanjanju z resolucijo, ki pa ni sestavni del teksta, ampak se državljane napotuje na spletno stran Evropskega parlamenta. Mislim, da je to več kot poniglavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Battelli,
vi	ste napovedal obstrukcijo. To razumem. Ker obstrukcija individualnega poslanca ni mogoča, samo poslanske skupine, razumem, da ste napovedal obstrukcijo Poslanske skupine narodnosti. Drugače tega ne morem razumeti po poslovniku. Tudi to lahko storite, nobenega problema. Želite proceduralno? Proceduralno, prosim.
ROBERTO BATTELLI: Proceduralno bi želel obrazložiti. Vedel sem, da me boste na to lovili. Nisem od včeraj. Ampak veste, tudi ta parlament ima dvojna merila, ker nekoč velja in je veljalo, da v bistvu smo formalno ena poslanska skupina, dejansko sta pa dve. Kadar pa odgovarja nekomu, je pa samo ena poslanska skupina. Odločite sami, lahko mi odtrgate od plače, veste, ni .../Nerazumljivo./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ne, gospod Battelli. Poslovnik poznava tako dobro jaz kot tudi vi, in pač o tem ne bom več razpravljal.
Dobro. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Glasovanje ni bilo sklepčno. Ponavljamo glasovanje. Glasujemo. Glasovanje ni teklo. Glasovanje teče. Navzočih je 43 poslank in poslancev. Se pravi, nismo sklepčni.
Tretje glasovanje bomo ponovili čez 10 minut. Ob 15.55 bo tretje glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 15.45 in se je nadaljevala ob 15.55 uri.)
201
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci, nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora in glasovanje ob 22. točki. Prehajamo na odločanje o predlogu deklaracije. Imamo tretje glasovanje. Glasujemo. Glasovanje teče. Ugotavljam, da Državni zbor ni sklepčen. Zaradi tega prekinjam tudi 10. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob deseti uri. Glasovanje o 22. točki bomo opravili v četrtek v okviru glasovanj. Hvala lepa. Nasvidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. OKTOBRA 2009 OB 15.55 URI IN SE JE NADALJEVALA 21. OKTOBRA 2009 OB 10.00.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Andreja Rihter, Janja Klasinc, Darja Lavtižar Bebler, Zmago Jelinčič Plemeniti, Ljubo Germič, Alojz Posedel, Bogdan Barovič, Miran Jerič, Milenko Ziherl, mag. Vasja Klavora od 12.00 dalje in mag. Franc Žnidaršič. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV (REDNI POSTOPEK).
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Besedo dajem predstavniku predlagateljev zakona, gospodu mag. Branku Grimsu, za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Vsem zbranim prav lep pozdrav v imenu Poslanske skupine SDS oziroma predlagateljev zakona!
Stara slovenska modrost pravi: Čisti računi, dobri prijatelji. In danes se soočamo z vsebino, ki na najboljši način odraža to staro modrost. Vsi dobro veste, da so nekateri dogodki v zadnjem obdobju izrazito omajali zaupanje v slovenske sindikate, predvsem v njihova vodstva, žal pa tudi v sindikalizem na splošno. To je slabo, kajti to ruši nek že dosežen demokratičen standard, sposobnost in pripravljenost za socialni dialog in za socialno partnerstvo, kar je vendarle pridobitev, ki jo v Sloveniji zagotovo spoštujemo in jo je vredno ohraniti. Edini način, da se prekine spirala govoric o tem, koliko tisoč evrov ima kdo prihodkov v vodstvu posameznega sindikata, s koliko premoženja upravlja, kje kdo nalaga delnice, kakšne nepremičnine ima, kje kdo kupuje in prodaja ter vse podobne pametne in ne tako zelo pametne stvari, ki krožijo v obliki govoric med ljudmi, da se torej
202
vse to prekine in da se znova okrepi zaupanje v sindikate nasploh, je zagotovo edina prava pot, da se naredi njihovo poslovanje transparentno, da se v celoti razgrne javnosti in da se ljudje torej na najboljši možen način seznanijo z resnico. Kajti samo na ta način se bo zagotovo odprla pot za krepitev že doseženih demokratičnih standardov na tem področju. Predlagatelji zato predlagamo, da se struktura njihovega poslovanja in lastnine razgrne javnosti in to utemeljujemo tudi z dejstvom, da je tu očiten tudi javni interes. Poglejte, sindikati nimajo samo vloge zaščitnika dela delavstva, ampak imajo prav zaradi že uveljavljenega instituta socialnega partnerstva in socialnega dialoga pomembno vlogo v našem družbenem in političnem sistemu oziroma v življenju naše države. Vsi veste, da so mnoge oblike socialnega partnerstva instutiucionalizirane v različnih predpisih, v različnih sporazumih in izvajane v več oblikah tako v posameznih svetih, ki so namenjeni izključno socialnemu partnerstvu, delno pa so zajete tudi v nekaterih drugih zakonskih rešitvah. Že to utemeljuje, da je vloga sindikatov mnogo širša, kot je vloga nekih zgolj zasebnih organizacij, ampak da opravljajo tudi pomembno družbeno nalogo. Iz tega razloga je zagotovo predlog za transparentnost njihovega poslovanja tudi ustavnopravno upravičen. Je pa v prvi vrsti, smo trdno prepričani vsi predlagatelji, to interes sindikatov. Če nadaljujem tam, kjer sem začel. Samo s tem, da se bo njihovo poslovanje v celoti predstavilo javnosti, bo zagotovo mogoče okrepiti izgubljeno zaupanje v te iste sindikate, da se ne bi ponavljali prizori, ki smo jih videli v minulih tednih, ko se je določene sindikalne voditelje celo dobesedno izžvižgalo kot znak nezaupanja, ali pa, če želite, celo nezaupnice s strani delavcev, prav tistih, ki naj bi jih ti sindikati ščitili in zagovarjali.
Predlagatelji smo prepričani, da bi bilo dobro, da bi bile predlagane rešitve, torej transparentnost in javnost poslovanja in premoženja sindikatov, plod najvišjega konsenza v Državnem zboru, kajti zelo težko si predstavljamo, da bi sedaj del politike začel temu vehementno nasprotovati. To bi samo okrepilo vse tiste domneve, prisotne med delavstvom, da obstaja naveza med nekimi ozkimi elitami teh sindikatov in nekimi ozkimi političnimi elitami posameznih političnih strank, ki seveda nekaj njim, torej delavcem, grdo prikrivajo in izvajajo vse mogoče in nemogoče na njihov račun.
Naj se zato vrnem na začetek. Zaradi krepitve socialnega dialoga kot vrednote bi bilo danes nujno sprejeti predlog javnosti in transparentnosti poslovanja sindikatov, kajti stara modrost pravi: Čisti računi, dobri prijatelji.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku vlade za uvodno obrazložitev mnenja. Prosim. Gospod dr. Ivan Svetnik, minister za delo, družino in socialne zadeve.
203
DR. IVAN SVETLIK: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Predlog skupine poslancev bi najprej postavili v kontekst dejstva, da temelje sindikalnega delovanja določa Ustava Republike Slovenije, ki v 76. členu določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno, zato Zakon o reprezentativnosti določa le osnovne pogoje za pridobitev lastnosti pravne osebe sindikata. Le-to sindikat pridobi s tem, da mu izdamo odločbo o hrambi statuta sindikata. Po zakonu mora sindikat zahtevi za hrambo statuta priložiti zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. In to je za enkrat tudi vse.
Določb pogojih in načinu delovanja sindikata pa ta zakon ne vsebuje. Sindikati tako lahko sami s svojimi internimi akti uredijo način njihovega delovanja, hkrati pa seveda imajo obveznost predložitve letnih poročil AJPES-u, kar izhaja iz Zakona o računovodstvu. V skladu s tretjim odstavkom 51. člena Zakona o računovodstvu mora AJPES podatke iz letnih poročil dati na razpolago vsakomur, ki to zahteva, ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi predpis zahtevanih podatkov. S tako ureditvijo je po mnenju Vlade RS zagotovljena javnost podatkov poslovanja sindikatov in njihovega premoženja. Podobno ureditev, kot jo določa predlog, sicer vsebuje Zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da mora AJPES javno objaviti letna poročila in konsolidirana letna poročila družb, zadrug in podjetnikov, tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil, vendar pa hkrati zakon tudi določa, da morajo družbe, zadruge in podjetniki za javno objavo letnih poročil plačati nadomestilo, ki ga določa tarifa nadomestil za storitve, ki jih AJPES opravlja po Zakonu o gospodarskih družbah.
Predlog, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev, tega vprašanja, torej vprašanja, kdo bi v primeru javne objave letnih poročil sindikatov kril stroške javne objave, ne ureja. Vsekakor pa je treba opozoriti na dejstvo, da bi AJPES za pripravo ustrezne aplikacije in izvedbo javne objave potreboval določena proračuna sredstva, ki pa za ta namen niso predvidena. Naj k temu dodam še to, da mednarodna primerjava, ki smo jo napravili, pokaže, da samo v nekaj izjemah, kadar je njegova dejavnost razširjena preko notranjega urejanja odnosov v sindikatu samo v nekaj izjemah določa obveznost take objave, v večini držav pa take zakonske obveznosti sindikatu ne nalagajo. Gre za vsebinski problem v tem smislu, da bi takšna zahteva napram sindikatom pomenila zelo problematično vprašljiv presedan, kar zadeva urejanje odnosov med državo in civilnodružbenimi organizacijami, kar sindikat tudi je in kar bi lahko pomenilo, da bi podobne zahteve naslovili tudi na druge nevladne in humanitarne organizacije, pa tudi na cerkve in podobne ustanove pri nas.
204
Tako je naša sodba pravzaprav ta, da bi takšna rešitev v resnici bolj škodila, kot koristila sindikatu oziroma spodkopavala njegovo verodostojnost in samostojnost in seveda zaupanje v sindikat. Se pa strinjamo, da je treba sindikat kot civilnodružbeno organizacijo krepiti.
Na podlagi tega Vlada nasprotuje tako oblikovanemu predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov, saj veljavna zakonodaja že sedaj omogoča javni dostop do letnih poročil sindikatov vsakomur, ki za to zaprosi, zato Vlada predlaga Državnemu zboru Slovenije, da predloga zakona o dopolnitvi tega Zakona o reprezentativnosti sindikatov ne sprejme za ustrezno podlago za naslednje faze zakonodajnega postopka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj v imenu Poslanske skupine SNS.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikata je nekako nastal po osamosvojitvi leta 1993. Takrat smo kar nekaj sindikatom podelili reprezentativnost, danes je malo težje, ker Vlada pač ne želi širiti tega kroga pogajalcev, če lahko temu tako rečemo. In takrat je sorazmerno malo listin bilo potrebnih za dokazovanje reprezentativnosti sindikata. Kot vidimo, imamo celo paleto sindikatov, ki nosijo privilegij reprezentativnosti in po uradni dolžnosti se mora Vlada tudi z njimi pogovarjati, pogajati in dogovarjati kot partnerjem in dovoliti tudi soupravljanje preko sveta delavcev. Vendar pa se lahko hitro vprašamo, če je vse transparentno, ko pogledamo Zakon o reprezentativnosti in določitev zakona, ki pravi, da v letnih poročilih sindikatov njihovo poročilo mora biti javno in objavljeno preko AJPES-a. To pa vemo, da ni.
Lahko rečem tudi v bran sindikatom, da sindikati potrebujejo finančna sredstva, kajti z njimi tvorijo stavkovni sklad. In če tega stavkovnega sklada nimajo, potem so sindikati dejansko na nek način nemočni in nimajo sredstev za legitimni boj. Njihov legitimni boj pa je stavka.
Tukaj lahko hitro zaidemo v dilemo, kaj je prav, kaj ni prav. Vendar če pogledamo članstvo, članstvo je danes v teh sindikatih prikrajšano, ker ne ve, kje so člani in kakšen je ta njihov sindikat, ali je to zdravo jedro ali je tukaj stavkovni sklad ali je tukaj socialna varnost ali je sindikalno vodstvo porabilo ta denar ali ni - ker pač ta podatek ni dostopen. Vemo pa, da posamezni sindikati razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi in ne želijo tudi, da bi jih Vlada videla na njihovem računu, kajti potem se razkrije tudi njihova moč v nasprotnem smislu. Dilema je torej odprta. Soditi o tem, ali je to prav, da se na transparenten
205
način objavlja in da lahko to skoraj vsak vidi, je v bistvu vprašanje.
Prav gotovo bi pa bilo treba vsaj članom naliti čistega vina, to pa je dolžnost sindikatov, da vedo v bistvu, kje so člani. Če gledamo zakonsko neskladje po sedaj veljavni zakonodaji, je prav gotovo nujnost to, kar predlagatelji predlagajo, in ni čisto nič narobe, če bi se to tudi zgodilo. Vendar v tem kontekstu moja beseda tudi v bran sindikatom, vendarle moramo zaščititi ta podatek v tem okviru, da na nek način zagotovimo sindikatom to, kar sem sedaj navajal. Kako to storiti ne vem, to bo minister moral s svojo ekipo zagotoviti.
Moč sindikata je izražena v denarju. Kolikor denarja ima sindikat zbranega na računu, tako močan je, toliko časa lahko stavka, tudi napoveduje stavke, nudi brezplačno pravno pomoč in ostale zadeve. Je pa tudi druga dilema, ki se pa pri nas izpostavlja, to pa so plače sindikalnih funkcionarjev. Zakaj so te plače tako visoke, zakaj se izplačujejo na tako netransparenten način in zakaj se v tistih podjetjih, ki so tik pred stečajem, ali v podjetjih, kjer se prejema zgolj minimalni osebni dohodek, pobira taka članarina. To pa bi moralo biti nekako tudi s tem zakonom urejeno. Če vzamemo samo primer Mure, delavci, ki so prejemali osebni dohodek 400 evrov ali pa manj, so plačevali do 10 evrov članarine. Na ta račun so se zbrali milijonski zneski denarja, s katerim razpolaga danes sindikat. Delavci so na cesti. Kam bo šel ta denar, je veliko vprašanje. Ali bo šel med sindikalne veljake ali se bo to razdelilo nazaj med delavcev, ker podjetja ni več? Odprte zadeve kar silijo po tem, da cilj novele, ki sledi načelu javnosti za razkrijte letnih poročil, ni zadostna dopolnitev tega zakona. Jaz lahko podprem to, kar je predlagatelj predlagal, vendar pa želim, da Vlada to področje uredi bolj kompleksno, bolj celovito, da pride pred Državni zbor z nekim zakonom, ki bo pil vodo tudi v teh pogledih in odpravljal te pomanjkljivosti, ki jih mi navajamo. Ni prav, da imamo na neki strani sindikate s polnimi pooblastili in reprezentativnostjo in da jim dovolimo, da ti sindikati pred svojim članstvom skrivajo dejansko finančno stanje. In tudi ni prav, da plače sindikalnih liderjev niso omejene. Nedopustno je, ne bom imenoval nikogar, da sindikalisti prejemajo večje plače kot premier. Če bo Vlada predlagala predlog zakona in dopolnitev Zakona o reprezentativnosti sindikata, ki bo urejal celotno odprto problematiko, bomo to z veseljem podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic v imenu poslanke skupine LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. Pozdrav gospodu ministru, sekretarju in vsem vam!
Jaz moram reči, da danes je pred nami res zanimiv zakon, ki mu v Poslanskem klubu Liberalne demokracije ne bomo dali podpore, kajti ta trenutek zagotovo to ni tisti najbolj nujen,
206
najbolj protikrizen ukrep, s katerim bi se najbolj mudilo. Predvsem zato, ker so vsem dobronamernim obrazložitve jasne, da je javnost premoženja, sredstev in poslovanja sindikatov že zdaj javna, samo potruditi se je treba in vsakdo te podatke lahko dobi. Zdaj pa predlagatelj zakona hoče, da tisto, kar je javno in normalno dostopno, da še na največje obcestne jumbo plakate obesimo in iz tega želi nekdo kovati politični kapital in dobiček. Sindikati so v tej državi zagotovo potrebna in pomembna zgodba. Če se mi misli povrnejo na včerajšnji intervju v časopisu Finance, ki sta ga dva pomembna sindikalna voditelja dala, in tam se v delu teksta navaja, da je največji nasprotnik sindikatov na eni strani lastništvo premoženja, na drugi strani pa politika, potem si lahko mislim, kam pes taco moli, če je strategija nekoga in nekaterih v tej državi, ki nam dnevno operirajo z vojaško retoriko in tako imenovanimi štabnimi in drugimi dokumenti, potem se bojim, da gre tudi pri tem zakonu razprava in pa cilji v to smer. Želja je, da se javno razkrije podatki o poslovanju in premoženju sindikatov in njihovih letnih poročilih. Ker so sindikati osebe zasebnega prava, mislim, da morajo ta interes pred in poleg politike imeti predvsem tisti, ki različnim sindikatom plačujemo. In nas, tiste, ki smo včlanjeni v najrazličnejše sindikate, mora zanimati, kaj se v osebi javnega prava z našim, vašim in mojim denarjem dogaja. Tudi v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo ta trenutek mnenja, da je za to javnost premoženja dobro poskrbljeno. Prepričan sem, da bo današnja razprava v nadaljevanju pokazala, kam pes taco moli tudi v tej zgodbi in kakšni so cilji politike na tem področju, ali je mogoče treba nadaljevati zgodbo, ki se je začela v Gorenju, Muri in še kje.
Če se vrnem na vsebino predloga zakona in zakaj za nas ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glede ciljev novele zakona, to je sledenje načelu javnosti, kar se po mnenju predlagatelja doseže z obveznostjo javnega razkrivanja letnih poročil, pa želim dodati naslednje. Pravilno se ugotavlja, da sodijo sindikati med pravne osebe zasebnega prava in morajo po veljavni zakonodaji AJPES-u predložiti letno poročilo. Nikakor pa se ne strinjamo s trditvijo, da ta poročila že sedaj niso javna, saj so vir za letna poročila poslovne knjige, ki nosijo definicijo javnih listin in so sestavljene iz bilance stanja, izkaza prihodkov, odhodkov in tako naprej. Predlagatelji tudi nimajo prav, da po sedanji zakonodaji ta poročila niso javna. Prav nasprotno, organizacija, pooblaščena za objavljanje podatkov, v tem primeru AJPES, mora vsakomur, prav vsakomur, ki to želi, omogočiti vpogled ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi prepis podatkov. Tega natančnega vprašanja plačila nadomestila objave pa predlagatelj v predlogu zakona ni predvidel. Ali povedano drugače, na eni strani pravimo, da zakon nima dodatnih finančnih posledic, na vsak način pa s takim zakonom AJPES-u, za katerega vemo, kako je financiran,
207
nalagamo dodatno obveznost in s tem tudi dodatne stroške, kar se nam v tem času, ko denar lahko koristneje porabimo za marsikaj drugega, zdi nespametno.
Naj na zaključku še enkrat poudarim, AJPES mora vsakemu, ki izrazi željo, omogočiti vpogled v letna poročila sindikatov. To omogoča že do zdaj veljavna in obstoječa zakonska ureditev. Torej je glavni cilj predloga - načelo javnosti - že uresničen.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije se seveda vedno močno potegujemo za transparentnost, javnost in preglednost poslovanja. Tako bomo storili tudi pri tej točki zakona, ki predlaga zakonsko rešitev, ki v tej državi že obstaja. Ker bi šlo torej za podvajanje ali neko dodatno nadgradnjo, mogoče tudi s političnim motivom, tega ne podpiramo.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!
Iz uvoda predlagatelja bi lahko zaključil, na podlagi njegove ugotovitve, da je predlagani predlog sprememb v interesu sindikata, da je pred tem bil opravljen širok socialni dialog, ki se rezultira z današnjim predlogom, ki ga obravnava Državni zbor. Seveda pa niti približno ni tako, čeprav tisti, ki ga predlagajo, imajo pogosto v mislih in se tudi sklicujejo na socialni dialog, na socialno partnerstvo, ki pa ga v tem predlogu ni zaznati. Verjetno ste že vsi slišali tisto: "Prosim, ne me braniti, ker me bodo ubili."
Predlagatelj Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o reprezentativnosti sindikatov je v ciljih zakona zapisal, da cilj novele zakona, ki sledi načelu javnosti, je določitev obveznosti javnega razkritja podatkov o zaposlovanju in premoženju sindikatov oziroma letnih poročil. Za uspešno delovanje in doseganje ciljev sindikatov, mora biti njihovo poslovanje in premoženje javno in pregledno. Danes smo že večkrat slišali, da je ta pogoj izpolnjen že v sedanji pravni ureditvi. Ampak iz tega predloga je mogoče ugotoviti, da je predlagatelju popolnoma neznan namen in cilj zakona o reprezentativnosti sindikatov. Namen zakona namreč ni urejanje načina delovanja sindikatov v Republiki Sloveniji, temveč določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in pridobitve lastnosti reprezentativnosti. Obveznost predložitve letnega poročila in njegova objava po omenjenem zakonu nimata nobene zveze niti s pridobitvijo lastnosti pravne osebe niti s pridobitvijo reprezentativnosti. Lastnost pravne osebe sindikata, sindikat pridobi z izdajo odločbe o hrambi statuta ali drugega temeljnega akta. To je pogoj za dosego lastnosti
208
pravne osebe. Kot pogoj reprezentativnosti pa zakon določa demokratično delovanje in uresničevanje svobode včlanjevanja v sindikate, uresničevanje članskih pravic in hkrati obveznosti, neprekinjenost delovanja najmanj zadnjih šest mesecev, neodvisnost od državnih organov in delodajalcev, to posebej poudarjam, neodvisnost od državnih organov in delodajalcev, financiranje pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in določeno število članov v skladu z zakonom. Torej milo rečeno, je predlagatelj sprememb zgrešil zakon in posredno nalaga obveznosti objave AJPES-u. Dogodki, ki smo jih in jih še lahko spremljamo, razna namigovanja o bogatenju sindikalnih predstavnikov na račun delavcev, vložitev predloga, ki ga danes obravnavamo, dnevne ocene o pristranskosti sindikatov in naklonjenosti sedanji vladni koaliciji, seveda niso naključje. Ocene o sindikatih so lahko in tudi so različne, vendar pri tem ne gre spregledati dejstva, da je tudi po ustavi ustanavljanje in delovanje sindikatov, ter tudi včlanjevanje vanje, svobodno. Država se ne sme vmešavati v delovanje sindikatov. Pravica do svobodnega ustanavljanja sindikatov pomeni tudi pravico, da sindikati sami sprejemajo svoja pravila delovanja in svobodno izbirajo svoje predstavnike. To seveda pomeni, da se delavci svobodno odločajo ali se bodo včlanili v sindikat, kako bodo organizirali sindikat, kako bodo delovali in tudi kako bodo upravljali s svojim premoženjem. Veliko besed je bilo v preteklosti porabljenih v zvezi s premoženjem. Toda bil je dosežen sporazum o razdelitvi premoženja, kjer je bilo premoženje, ki ga je prejela posamezna sindikalna centrala, tudi jasno in javno podpisan. Članice in člani sindikata organizirajo tudi nadzor. To funkcijo opravljajo nadzorni odbori. Njihova naloga je nadzor nad poslovanjem sindikata in upravljanjem premoženja. Članice in člani sindikata izvolijo oziroma imenujejo sestave teh nadzornih odborov, ki o svojih ugotovitvah poročajo organom sindikata. In še enkrat, kar je bistveno, članstvo v sindikatu ni obvezno. Torej je prostovoljno, je izbira posameznika. Tem posameznikom članicam in članom je vodstvo dolžno transparentno predstavljati svoje delovanje in poslovanje članicam in članom. Tudi upravljanje s premoženjem. Ne pa kar vsem, tudi tistim, ki niso člani. To bi bilo smiselno in zakonsko obvezno, če bi se financirali iz državnega proračuna. Pa se ne, niti v najmanjšem deležu.
V primeru, da bi predlog sprememb doživel podporo, bi sindikati postali izjema glede obveznosti javne objave letnega poročila. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, ker je predlagatelj zapisal, da predlog dopolnitve zakona ni predlagan z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, saj-le tega področje ne ureja, je prav, da nekaj besed rečemo tudi o tem. Predstavil bom, kako je to vprašanje urejeno v nekaterih državah Evropske unije. Predlagatelju naj najprej priznam, da je težko najti mednarodno primerjavo, ki bi podkrepila njegov predlog.
209
Če se sprehodim po državah, lahko ugotovim naslednje, Avstrija - ni zakonske obveznosti, da morajo sindikati javno objavljati finančna poročila. Belgija - ni zakonske obveznosti, Češka - ni zakonske obveznosti, Estonija - julija 2008 je v veljavo stopil spremenjeni zakon o neprofitnih organizacijah, ki sindikatom nalaga, da morajo od leta 2010 naprej javno objavljati finančna poročila. Grčija - ni zakonske obveznosti. Irska - javno objavljeni podatki se nanašajo samo na število članov sindikata, ki sofinancirajo delavsko stranko. Znesek vseh prihodkov v enem letu je znesek odhodkov ter končno stanje na računu. Italija - ni zakonske obveznosti, Madžarska - ni zakonske obveznosti, Nemčija - ni zakonske obveznosti. Poljska - ni zakonske obveznosti. Velika Britanija - obstaja zakonska obveznost, da morajo sindikati objavljati vse finančne podatke in ne samo sredstva, ki so namenjena financiranju delavske stranke: Razlog: takšna določila naj bi bila sprejeta predvsem zaradi tega, ker sindikati upravljajo z različnimi skladi, med drugim tudi pokojninskim. Malta - ni zakonske obveznosti. Švedska - ni zakonske obveznosti, Portugalska - ni zakonske obveznosti. Španija - ni zakonske obveznosti. Francija - ni zakonske obveznosti.
To je primerjava današnjega predloga, ki ga obravnavamo, in podkrepitev z mednarodnimi primerjavami. Res je težko najti argument za predlog, ki ga imamo danes na mizi. Ne le, da bi bil sprejem danes obravnavanega predloga poseg v avtonomijo sindikata, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije,bilo bi v nasprotju z mednarodnimi dokumenti. Naj omenim le konvencijo mednarodne organizacije dela številka 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic. Pri tem velja opozoriti, da je že sedaj veljavna ureditev lahko sporna, kajti omenjena konvencija o paragrafu 490 jasno določa, da nadzor javnih institucij nad finančnim poslovanjem sindikatov ne sme presegati obveznosti predložitve periodičnih poročil. Kot sem že omenil, izhaja iz citiranega paragrafa jasna obveznost, da nadzor javnih institucij nad finančnim poslovanjem sindikatov ne sme presegati obveznosti predložitve periodičnih poročil. Zakon o računovodstvu pa v določbi tretjega odstavka 51. člena določa, da mora organizacija, ki je pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, podatke iz predloženih letnih poročil dati na razpolago vsakomur, ki to zahteva. Proti nadomestilu dejanskih stroškov pa mu mora izdati tudi prepis zahtevanih podatkov. Iz navedenega je tako moč razbrati, da mora AJPES vsakemu, ki to želi, omogočiti vpogled v letna poročila sindikatov. Stroški nadomestila dejanskih stroškov pa so izredno majhni in se gibljejo po preverbi pri AJPES-u od 8 do 10 evrov. Navedeno pomeni, da ima vsakdo dostop do podatkov o poslovanju sindikatov in njihovega premoženja. Tudi to dejstvo dokazuje, da skrb za javnost podatkov o sindikalnem poslovanju ni pravi motiv predlagateljev današnjih sprememb zakona. Upoštevajoč prej
210
navedeno, pa se utemeljeno postavlja vprašanje, ali je tudi sedanja ureditev skladna s konvencijo mednarodne organizacije dela, torej številka 87, kot sem prej omenil. Naj temu dodam še tako imenovani stavkovni sklad, tudi o tem je bilo danes že govora, ki je povsod po svetu največja skrivnost sindikatov. Njegov obseg seveda pomeni moč sindikata v primeru stavke. Naj torej sindikati ta del razkrijejo in s tem sporočijo tudi moč svoje akcijske sposobnosti, vas sprašujem. Moj odgovor je seveda ne. Ne morem mimo ugotovitve, da so sindikati izpostavljeni pritisku na podlagi ocen, da so naklonjeni koaliciji in nenaklonjeni opoziciji. Kako zanimivo! Spomin je še živ, prvi protesti so se v prejšnjem mandatu desnosredinske vlade zgodili po letu dni! Leto dni ni bilo protestov. Predlog enotne davčne stopnje je povzročil množične proteste. Takrat je predsednik vlade izrazil skrb za protestnike zaradi slabega vremena. Morda so tudi sedanja vprašanja, zakaj protestov še ni, pogojena s skrbjo, povezano z vremenom. No, ampak protestov je bila ta vlada, sedanja, deležna takoj, ko so ministri pričeli z opravljanjem svojih nalog. Takoj, dva dni po tem. Glede na čas in razmere, v katerih živimo, so verjetno ti protesti neizogibni. Bom pa z zanimanjem spremljal, če bo morda kakšen sindikat, tako kot pred leti, s plakati na jumbo panojih podprl prizadevanja sedanje vlade. Toliko o sindikalnih in političnih povezavah.
Pri predlaganem zakonu gre torej za orkestriran napad na sindikate, posebej na največjo sindikalno centralo, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo je predsednik največje opozicijske stranke označil za lakaja vladajoče koalicije. Takšne izjave so več kot absurdne. Tako glasnih in uporniških lakajev, ki grozijo s protesti praktično na vsak vladni predlog strukturnih sprememb, si verjetno ne želi nobena vlada. Bi si pa vsaka oblast verjetno želela takih sindikatov, ki so pripravljeni denar iz članarin, torej denar delavk in delavcev, vložiti v promocijo vladnih ukrepov. To smo že doživeli. In bi seveda predsedniki teh neodvisnih sindikatov, pa ne govorim zdaj o točnem nazivu določenega sindikata, kandidirali na listi vladajoče stranke. Zanimivo, tudi to smo v preteklosti že videli; govorim, vladajoče stranke, ne opozicijske. Take sindikate in sindikaliste bi upravičeno zmerjali z lakaji vladajoče politike. Vendar pa takih sindikatov v tem mandatu ni, spoštovane kolegice in kolegi. Se jih pa dobro spomnimo, kot sem dejal, iz prejšnjega mandata, ko pa za predsednika sedanje največje opozicijske stranke niso bili moteči, saj je bil takrat slučajno v vlogi predsednika vlade.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov svobodo sindikalnega združevanja vidimo kot eno najpomembnejših pridobitev boja za delavske pravice. Na sindikate ne gledamo kot na enega ključnih partnerjev v socialnem dialogu. V tem dialogu sindikati zastopajo šibkejšo stran in zato delujejo po načelu solidarnosti. Članarino plačujejo vsi člani, da jo
211
porabijo za pomoč tistemu članu, ki pomoč potrebuje. To je namreč solidarnost. Iz solidarnosti in številčnosti sindikati črpajo svojo moč. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se s sindikati v stališčih pogosto tudi ne strinjamo. Ali pa. Povsem odvisno od vsebine, ki jo obravnavamo. Vendar pa, ne glede na razlike v stališčih, napada na avtonomnost in neodvisnost sindikatov, kakršnemu smo priča danes, ne moremo razumeti, saj gre po naši oceni pravzaprav za napad na socialno partnerstvo in solidarnost samo. Očitno pa so nekateri v želji, da čim hitreje ponovno pridobijo tisto, kar so lani izgubili, pripravljeni poteptati doseženo raven socialnega partnerstva in celo vrednote, na katerih temelji slovenska družba. Poslanska skupina socialnih demokratov pri tovrstni demontaži slovenske družbe ne bo sodelovala in zato predlaganih sprememb zakona o reprezentativnosti sindikatov ne bo podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rudolf Petan v imenu poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hval za besedo, gospod podpredsednik. Gospod minister, državni sekretar, spoštovani! Glede na to, da se razprava o tem zakonu praktično še ni začela, smo predlagatelji že deležni ostrih puščic in pa obtožb. Pa mi dovolite. Kaj pa sploh predlagamo predlagatelji? V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da mora AJPES javno objaviti letna poročila sindikatov. To poročilo pa je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila. AJPES-u pa mora biti predložena do zadnjega dne v mesecu februarja tekočega leta za preteklo leto. In to je tako hudo, da smo že praktično pred pričetkom razprave deležni tako hudih obtožb. Sindikati so pravne osebe zasebnega prava, ki jim po aktualni zakonodaji ni treba javno objavljati letnih poročil. Vendar sindikati niso kakršnekoli osebe javnega prava. So zelo pomemben akt ali osebe javnega prava.
V Sloveniji so bili v preteklosti vsi zaposleni člani sindikata, članstvo je bilo tako rekoč avtomatsko, kar lahko rečemo, da mogoče niti ni bilo tako slabo. Danes je svobodno, kar pa ne pomeni, da je organizacija popolnoma avtonomna. Dejstvo iz zgodovine pa nas poučuje ali nakazuje, da je v Sloveniji sindikalno organiziranih ta trenutek preko pol milijona državljank in državljanov. Vsak pa mora za svoje članstvo plačevati članarino. Že preprost račun pove, da se zaradi velikega števila članov kljub majhni članarini letno nabere velika vsota denarja, reda velikosti milijonov evrov. Seveda imajo, glede na aktivnosti, sindikati tudi porabo. Sindikati so v preteklosti imeli tudi kar zajetno premoženje, ki je v procesu tranzicije doživelo različno usodo. Pojavljajo se različna vprašanja, odgovorov pa ni. Lahko bi rekli, da
212
ravno zaradi nejavnih podatkov, bilanc, ali skritih, postavlja nova vprašanja in nove dvome. Vprašanja, na katere ni odgovorov, so seveda upravičena, prav gotovo pa dvomi in namigovanja, ki se ob tem pojavljajo, ni nujno da so upravičeni. Vendar že po starem pravilu: Tisto, kar je skrito, je bolj zanimivo in ustvarja dvome in nelagodje. V zadnjem obdobju, ko se finančne razmere v Sloveniji zaostrujejo, ko je preživetje ali sestavljanje družinskega proračuna vedno bolj aktualna tema, ki je pridobila na pomenu in se vsakršna poraba denarja budneje spremlja, še posebej ko gre za sredstva, ki jih člani zberejo sami in tudi sami ustvarijo fond. In sredstva sindikatov so prav gotovo takšna. Zadnji dogodki v velikih slovenskih podjetjih so pokazali, da so ljudje občutljivi tudi na delovanje svojih predstavnikov do delodajalcev. Delavci so izrazili svoje dvome o svojih zastopnikih in tudi javno izrekli nezaupanje. Če dvomi veljajo za zastopanje, prav gotovo veljajo tudi za stvari, s katerimi organizacija razpolaga oziroma s katerimi sredstvi gospodari. Ker pa gre za nemajhna sredstva, je toliko bolj pomembno, kje in kako se uporablja sindikalna članarina in razmerja v porabi teh sredstev. Ni vseeno, koliko teh sredstev sindikalne članarine se porabi za plače funkcionarjev in koliko za druge aktivnosti in katere so to. Finančni izkaz je bolj nazoren, kot so kakršnekoli druge splošne opredelitve. Nihče ne trdi, da se sredstva ne uporabljajo namensko. Vendar dvomi o uporabi, ki pa ni javna, predstavljajo in obstajajo in se vedno bolj poglabljajo, poglablja pa se tudi nezaupanje. Ne nazadnje je dvome o porabi povečala ugotovitev, da sindikati posedujejo tudi delnice. Nič hudega. Vendar se takoj pojavi množica vprašanj, čigave delnice in koliko, zakaj ravno te, kdo je o tem odločal. Tako pač je, če bilance sindikatov ali kogarkoli drugega niso javne. In ne nazadnje, po klasični teoriji se sindikalna članarina uporablja tudi za nadomestila plač delavcev v primeru stavke. Zadnji velik in odmeven primer je stavka angleških rudarjev iz 80. let prejšnjega stoletja, ki jo je vodil takrat legendarni Scargill, in je sindikat šest mesecev iz pretekle članarine plačeval nadomestila plač. Vemo, da pri nas še ni bilo takega primera in je vedno stavko plačalo podjetje. Zato se postavlja vprašanje, v kaj je bil naložen denar in koliko ga je. Ali je pri nas sindikalna organiziranost sploh takšna? Poudarjam, da v Slovenski demokratski stranki nihče ne trdi, da se manipulira s sredstvi in da se sindikalna članarina več kot pol milijona slovenskih delavcev porablja nenamensko. Vendar letna poročila sindikatov, ki po nekaterih informacijah iz medijev segajo v desetine milijonov evrov, niso javna, zato se pojavljajo vprašanja in dvomi - ali so upravičeni ali ne, o tem ne bi sodili.
Zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo spremembo zakona, da naj bodo bilance sindikatov poslej javne, transparentne za vsakega državljana, brez dodatnega plačila za
213
vpogled. Če je vse v redu, ni treba skrivati, in se po nepotrebnem dela škoda. Transparentnost dela in poslovanja bi zagotovila povrnitev zaupanja v sindikate.
V Slovenski demokratski stranki podpiramo zakon o javnosti bilanc sindikatov za nadaljnji postopek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vito Rožej v imenu Poslanske skupine Zares.
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Kot smo lahko slišali, se predlog zakona, ki je pred nami, nanaša na oddajo letnih poročil sindikatov oziroma na njihovo javno objavo preko AJPES-a. To, da sindikati sodijo med pravne osebe zasebnega prava, je tisto, kar drži - niso osebe javnega prava, kot je bilo prej najbrž pomotoma rečeno. Osebe zasebnega prava morajo po zakonu o računovodstvu in zakonu o državni statistiki AJPES-u predložiti letno poročilo, ki je sestavljeno, kot rečeno, iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom poslovnega poročila. Poročilo mora biti predloženo AJPES-u do zadnjega dne v februarju tekočega leta za preteklo leto; to so ti splošno znani parametri.
Predlagatelji se pri predlogu zakona sklicujejo na dejstvo, da se sindikati večinoma financirajo iz članarin, ki jih plačujejo njihovi člani, zato naj bi torej javna objava podatkov o premoženju in poslovanju sindikatov ne smela biti sporna. Predlagatelji novele želijo slediti načelu javnosti in s tem določiti obveznost javnega razkritja podatkov o poslovanju in premoženju sindikatov oziroma letnih poročil. Po njihovem mnenju je to edina poglavitna rešitev zakona, da AJPES ta letna poročila objavi, ker Zakon o računovodstvu tako določa, da so te poslovne knjige javne listine. Prav tako tretji odstavek 51. člena istega zakona določa, da mora AJPES dati na razpolago vsakomur, ki to zahteva, oziroma izdati proti nadomestilu dejanskih stroškov ta prepis zahtevanih podatkov. Tako je dilema o tej želji po javnosti podatkov očitno le dilema o tem, kdo bo plačal nadomestilo teh 8 do 10 evrov. Sedaj pa, če se mi o tem tukaj pogovarjamo, je verjetno res škoda našega časa. Res pa seveda je, da je delovanje in ustanavljanje sindikatov po 76. členu Ustave Republike Slovenije svobodno. Zakon določa samo osnovne pogoje za pridobitev lastnosti pravne osebe. Zakon, ki naj bi ga danes začeli novelirati, zakon o reprezentativnosti sindikatov pa določb o pogojih in načinu delovanja, upoštevajoč naravo sindikalnega združenja, ki izhaja iz navede ustavne določbe, ne vsebuje. Torej lahko sindikati sami s svojimi internimi akti uredijo način njihovega delovanja. Tukaj se vsaj nekateri v naši poslanski skupini mogoče strinjamo s predlagateljem oziroma smo mnenja, da bi sami sindikati doslej lahko naredili več na tej svoji preglednosti in s tem tudi verodostojnosti.
214
Najbrž bi bilo zaupanje članstva v njihovo delo večje, če bi te prakse že doslej obstajale. Če seveda že obstajajo, potem se opravičujem, ker sindikatom delam pravico. Bi pa verjetno bilo lažje se tudi marsikateremu delavcu odločiti, v kateri sindikat se bo včlanil, če bi te podatke poznal. Pa tudi v konkretnih primerih, pri delovanju v različnih akcijah, različnih primerih, mogoče recimo v primeru Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, bi bilo za javnost, za vse vpletene, dobro vedeti, če obstajajo kakšne finančne povezave ali pa kakšne druge med sindikati in mogoče kakšno drugo organizacijo. Vsi, ki se ukvarjamo s politiko, točno vemo, pod kakšnim drobnogledom so finance naših strank, da se ne smemo financirati iz tujine, ker bi na ta način mogoče lahko naše delovanje bilo nepravično, pogojeno s kakšno uslugo, pridobljeno v preteklosti, in zaradi tega se ne bi mogli avtonomno odločati. Ampak kot rečeno, to so stvari, ki bi jih verjetno sindikati tudi v odnosu do svojega članstva morali razrešiti sami. Dejstvo seveda tudi je, da ima ta oseba zasebnega prava - sindikat v našem pravnem redu velika javna pooblastila. Vloga, ki jim jo Republika Slovenija priznava v ekonomsko-socialnem svetu in še kje, je verjetno kar evropsko in svetovno primerljiva in ni majhna.
V	Poslanski skupini Zares nismo prepričani, da je resnični namen predloga zgolj večja transparentnost delovanja sindikatov. Bojimo se, da je pravi namen spodkopavanje verodostojnosti sindikatov in posledično tudi zanikanje zakonske oziroma celo ustavne vloge, ki jo sindikati imajo. Mogoče v kakšni drugi republiki je ne bodo imeli, v tej republiki jo zaenkrat še imajo. In glede na to dejstvo in na dejstvo, da so ti podatki že tako ali tako dandanes dostopni in mora AJPES vsakemu, ki to želi, omogočiti vpogled v letna poročila sindikatov, v Poslanski skupini Zares predloga zakona ne bomo podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Urh v imenu Poslanske skupine DeSUS.
ANTON URH: Spoštovani gospod podpredsednik! Spoštovani gospod minister in državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci! Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga zakona o reprezentativnosti sindikatov.
V	Poslanski skupini DeSUS želimo na začetku izraziti začudenje, da je predlagatelj novele zakona, ki je pred nami, pri pripravi besedila sprememb storil nekaj osnovnih nomotehničnih napak, ki si jih eden izmed najbolj aktivnih vlagateljev predlogov zakonov v tem mandatu nikakor ne bi smel privoščiti. Še več, sama vsebina napake nakazuje, da dejstvo, da predlagatelj v resnici ni imel resnega namena urediti problematiko, ki se jo loteva v noveli, temveč gre za ponoven populističen izpad predlagatelja.
215
V Poslanski skupini DeSUS se sicer načeloma strinjamo z opozorili predlagatelja, da je potrebno premoženje sindikatov javno objaviti. Vsakokratna objava višine plač sindikalistov na Slovenskih železnicah, ki presegajo višine plače mnogih slovenskih poslancev, vedno znova opozarja na to, da v delovanju sindikatov nekaj škripa. Vendar pa se strinjamo z mnenjem Vlade, da predlagatelj v svojem predlogu ne upošteva kar nekaj pomembnih dejavnikov. Tako na primer napačno trdi, da poročila, ki jih sindikati letno oddajajo, niso javna, kar je v nasprotju s 5. členom zakona o računovodstvu. Še bolj pomembno pa se nam zdi to, da je predlagatelj prezrl dejstvo, da AJPES nima zagotovljenih proračunskih sredstev, ki bi jih potreboval, da bi lahko pripravil ustrezne aplikacije in izvedbo javne objave letnih poročil. Sicer pa že 51. člen zakona o računovodstvu določa, da mora organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, torej AJPES, vsakemu, ki to želi, omogočiti vpogled v letna poročila sindikatov. S tem je zagotovljena javnost podatkov poslovanja sindikatov in njihovega premoženja. Zato v Poslanski skupini DeSUS menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Bogovič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav spoštovani podpredsednik! Spoštovane kolegice, kolegi! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlog o dopolnitvi zakona, ki je bil sprejet že davno leta 1993, podprli, ker podpiramo javno objavo podatkov o premoženju in poslovanju sindikatov.
Sindikati sodijo med pravne osebe zasebnega prava, zato poročila, ki so jih sindikati sicer dolžni letno oddajati Agenciji Republike Slovenija za javnopravne evidence in storitve AJPES, po sedaj veljavni zakonodaji niso javna. Res pa je tudi, da Zakon o računovodstvu v 51. členu tudi določa, da mora AJPES, ki je pri nas organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, dati na razpolago podatke iz letnih poročil pravnih oseb vsakomur, ki to zahteva, ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov. Zato po mnenju Slovenske ljudske stranke ni zadržkov, da bi podatke objavili tudi javno in bi bili dosegljivi brez posebnega zahtevka pri AJPES-u. Predvsem pa upamo, da bi taka javna objava dokumentov o premoženju in poslovanju sindikatov vplivala na večjo informiranost članov in sindikatov in posledično vplivala na bolj neodvisno in aktivnejšo delo sindikatov. Če pa bi bila takšna objava podatkov, kakor smo danes slišali, spodkopavanje verodostojnosti sindikatov, potem pomeni, da je res nekaj narobe in to še toliko bolj kliče po objavi teh podatkov. Tudi slovenski menedžerji in konec koncev politiki, z nami vred, ki
216
smo največkrat tarča kritik ravno predstavnikov sindikatov, moramo zelo javno objaviti svoje premoženje, kakor tudi naše prejemke in pa tudi vse podobno z našimi aktivnostmi.
Zato še enkrat, v Slovenski ljudski stranki mislimo, da je prav, da so takšni podatki javni in da bomo s tem sindikatom samo pripomogli, da se tudi neopravičene kritike ovržejo in da bodo svoje delo lahko samo bolje opravljali.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospa dr. Andreja Črnak Meglič. Izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, gospod minister s sodelavci, kolegi in kolegi!
Temeljni cilj novele zakona, ki je pred nami je razkritje podatkov sindikalnih organizacij. Upravičenost takšnega posega vidijo predlagatelji v tem, da se sindikalne organizacije financirajo iz članarin in da se v javnosti pojavljajo insinuacije o zlorabah sredstev. Sama zakona ne bom podprla. Za to obstajajo najmanj štirje razlogi.
Prvi razlog je v samem namenu in cilju zakona, ki je ne nazadnje izražen tudi v naslovu. Gre za to, da je zakon namenjen praktično urejanju statusnega vprašanja. To se pravi, govori izključno o načinu pridobitve lastnosti pravne osebe in pridobitve lastnosti reprezentativnosti. Določb o pogojih delovanja sindikatov zakon ne vsebuje. In to zato, ker se Vlada, ki je pripravljala ta zakon, točno zaveda, da bi bil v koliziji s 76. členom Ustave, ki opredeljuje pravico do samoregulacije ter prepoved poseganja in vmešavanja države v ustanavljanje in delovanje sindikatov. Najmanj, kar bi dosegli s sprejetjem vašega predloga, je to, da bi bil presežen namen in cilji zakona, če ne tudi to drugo, kar sem že govorila, to se pravi neskladje z Ustavo.
Drugič. Predlagatelji trdijo, da poročila, ki jih sindikati letno oddajo, niso javna. To ni res. Vsi, ki oddajo bilance AJPES-u, vedo, da lahko vsakdo, ki to želi, te podatke tudi pridobi, pridobili so jih tudi novinarji in so jih interpretirali v javnosti dostikrat napačno, če pa kdo to želi, lahko proti minimalnemu plačilu 8 do 10 evrov, dobi tudi izpis teh podatkov. S tem je tudi po mnenju Vlade, ki ste ga slišali, zagotovljena javnost podatkov poslovanja sindikatov kot tudi njihovega premoženja.
Tretjič. Sindikati so prostovoljna organizacija, v katero se včlanjujejo tiste osebe, ki to želijo. Članstvo ni obvezno, v članstvu lahko vstopijo ali iz članstva izstopijo. Odgovornost sindikatov za njihovo delovanje je zgolj odgovornost do njihovih članov, ne pa tudi odgovornost do tistih oseb, ki to niso. Pravica do svobodnega ustanavljanja sindikatov pomeni, da sindikati sami sprejemajo svoja pravila delovanja, zakonska regulativa in določanje obveznosti, ki
217
presegajo obveznosti predočitve periodičnih poročil, pa bi pomenila kršitev konvencije ILO številka 87, 11. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, 8. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih in socialnih in kulturnih pravicah.
Četrtič. Sindikati so osebe zasebnega prava, tako kot so osebe zasebnega prava društva, ustanove, pa tudi verske organizacije. Za vse te subjekte velja pravica do samoregulacije in omejitev poseganja države v njihovo delovanje. Ve se, kakšni sistemi so in še vedno omejujejo avtonomijo delovanja civilne družbe. O tem boste imeli vedno veliko povedati. Kaj če bi nekaj takšnega zahtevali za vse subjekte civilnega prava? Pa ne. Vi to zahtevate za sindikate. S sprejemom predlagane dopolnitve bi bili tako sindikati edina oseba zasebnega prava, katere letno poročilo bi se javno objavilo, kar bi pomenilo diskriminacijo sindikatov glede na ostale subjekte civilnega prava.
Ko se sprašujemo, kaj je hotel povedati pesnik, kaj je resnični namen predlagateljev zakona. V silni skrbi za nebogljeno in zaslepljeno sindikalno članstvo v Zakonu o socialnem varstvu nisem našla opredelitve skrbništva za posebne primere, ki bi opisali takšno stanje. Člani so odrasle osebe pri polni zavesti in lahko ravnajo kot člani in zahtevajo svoje pravice. Če jih ne dosežejo, lahko tudi izstopijo. Zgolj in samo načrtno rušenje sindikatov, ki je po oceni nekaterih najvidnejših predstavnikov opozicije lakaj vladajoče pozicije, stoji za tem predlogom.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
V imenu predlagatelja ima gospod mag. Branko Grims.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.
Glede na že sorazmerno burno zadnjo razpravo, dovolite, da vam zaželim dobro jutro.
Zdi se mi, da bi bil čas, da se vsi v tej dvorani zares zbudimo ob tej za Črno goro sorazmerno zgodnji jutranji uri, ampak smo v Sloveniji, v Evropski uniji in predlagam, da se tudi pogovarjamo na tak način.
Zdaj namreč večina tega, kar ste trdili oziroma kar sploh postavljate kot izhodišče svojih trditev, vsi od ministra navzdol, je blago rečeno, vsaj pod vprašanjem, če to postavimo v luč nekaterih javno objavljenih člankov v nekaterih najbolj branih javnih glasilih v zadnjem obdobju.
Pa pojdimo po vrsti. Najprej, kako je s to silno javnostjo teh podatkov, o kateri vsi zatrjujete, da obstaja in da je vsakomur dosegljiva. Poglejmo, kako je bilo s tem v resnici v konkretnem primeru novinarja, ki je o tem objavil en zelo poučen članek. "Tajna letna poročila. Sindikati o poslovanju poročajo z letnimi poročili AJPES-u in Dursu, a teh
218
v bazi AJPES-a ni, sindikati pa jih ne objavijo niti na svojih spletnih straneh. Sindikati so pravne osebe zasebnega prava, zato letna poročila niso nikoli javno objavljena, so na vprašanja, kje najdemo letna poročila sindikatov, pojasnili na AJPES-u." Zanimivo, kako pa gre to skupaj s tem, kar ste vi tukaj govorili?! In temu novinarju očitno ni uspelo pridobiti teh poročil. To zelo jasno sledi iz članka. Ampak, če dvomite v tega novinarja, gospe in gospodje, dovolite, da vam preberem, kaj pravi Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, na katero se sami tako radi in tolikokrat sklicujete in zagotavljate, da so njena mnenja izjemno strokovna in utemeljena. Citiram: "Podatke o številu članov in prihodkih so sindikati dolžni razkrivati članom, javnosti pa ne," je včeraj povedala Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka. Informacijska pooblaščenka je ob tem poudarila, da po pravni poti ne moremo dobiti teh podatkov, gospe in gospodje. To je stališče Nataše Pirc Musar. Ga še enkrat citiram in se še enkrat zamislite, kaj ste govorili celo uro: "Po pravni poti ne morete dobiti teh podatkov v sedanji zakoniti ureditvi." Pa pojdimo naprej, in dodaja: "razen, če bi zanje zaprosili koga od članov sindikatov." Kajti vsi ste pa v en glas zatrjevali, "veste, to pa je nekaj, kar pa morajo sindikati predstaviti vsako leto sproti in ves čas, vsak trenutek svojemu članstvu."
Kako pa je s tem v resnici? V zadnjih dneh sem se pogovarjal s kar nekaj svojimi kolegi v različnih firmah in nekateri od teh so tudi člani sindikata, nobeden ni sindikalni funkcionar. Ne boste verjeli, ampak niti eden od teh še nikoli ni dobil na vpogled ničesar v zvezi s plačami sindikalnih funkcionarjev, v zvezi s premoženjem sindikatov, v zvezi s prihodki in odhodki. Lahko, da so vsi slučajno člani takih sindikatov, ki tega ne počnejo, in da kakšen sindikat to dosledno dela. Ampak očitno je tu nekaj hudo narobe. Še več, eden od starejših sindikalistov v eni od večjih kranjskih tovarn, ki je nad tem sindikatom pravzaprav že skoraj obupal, mi je povedal naslednji podatek: "Jaz sem prosil za to, da bi to dobil na vpogled, zlasti v luči teh dogajanj." Veste, kaj je bil odgovor: "Ti podatki so pa dostopni izključno sindikalnim funkcionarjem." Zanimivo, kajne, samo sindikalnim funkcionarjem. On, kot navaden član, pa ne more dobiti na vpogled ničesar. Zanimiva sindikalna organiziranost, moram reči. Potem se pa čudite, če v istem članku oziroma še en komentator zraven že razpira misli, ki gredo v smer sindikalnega tajkunstva - to je pojem, ki so ga oni uporabili - in izhaja prav iz tega. Bom prebral citat, ki je tudi zelo poučen, kako potem na to gledajo novinarji, za katere dobro veste, da so zagotovo vse prej, samo ne kaj povezani z nami: "Številke o sindikalnih plačah in vsem ostalem so ena najbolj varovanih skrivnosti," citiram, "kot da ne bi šlo za težko prislužene delavske evre, ampak tajne račune kakega tajkuna v liechtensteinski banki." Zanimivo! Kako gre to skupaj s tem,
219
kar ste vsi zdajle eno uro trdili, ne vem. Meni osebno, moram reči, to ne gre, in mislim, da tudi večini delavk in delavcev v Sloveniji to ne gre skupaj.
Morali pa bi še na nekaj drugih stvari opozoriti. Že v vaših razpravah so zelo zanimive kontradiktornosti. Tako je še minister trdil, da so vsi podatki dostopni vsem, "vsak lahko dobi te podatke," ta citat imam prav tule, medtem ko je predstavnik največje vladne stranke potem to relativiziral, "ja, članicam in članom so dolžni predstaviti te podatke." To se pravi, ne več vsem, kajne? Dajte se malo med sabo uskladiti. Predvsem bi vam pa še enkrat citiral Natašo Pirc Musar, ki je dejala: "Po pravni poti ne moremo do teh podatkov." No!?
Pa pojdimo naprej. "Ni zakonske obveznosti v mnogih evropskih državah," ste dejali. To je sicer res, ampak imel sem pa tudi sam priliko ponekod opazovati, da mnogi v teh državah to storijo sami, ker to objavijo v sindikalnih glasilih in ni s tem nobenega problema. Res pa je, da je v nekaterih sindikalno premoženje največja skrivnost, ampak v nekaterih, ne povsod. Namreč, v čem je ta bistveni "hakelc" in v čem vas pravzaprav vaše lastne besede postavljajo spet na laž: zaradi tega, ker je to skrivnost v tistih državah, kjer sindikat plačuje stroške stavke. V Sloveniji pa je stavka ustavna pravica. Povejte mi, katero stavko doslej je financiral v celoti in plačal sindikat? Zaradi tega je to popolnoma neprimerljivo in v tistih državah, kjer sindikat plačuje vse stroške stavke, od stroškov delavca, pa do ne vem česa, tam je to smiselno in upravičeno. Pri nas je ta ureditev popolnoma drugačna in služi to premoženje kvečjemu za pridobivanje dodatnih sredstev za plače sindikalnih funkcionarjev.
Omenjena je bila sindikalna podpora sedanji vladi. Jaz nisem čisto prepričan, če sem zelo diplomatski, da je popolnoma isti vatel bil pri prejšnji in sedanji vladi. Sem pa trdno prepričan, da kakšna skušnjava o tem, da bi jo sindikati podprli že gotovo obstaja, samo dobro vedo, da sindikalna vodstva bi jo že podprla, ampak delavci je pa ne bi. To je tisti problem, ki ga sedaj imajo in mogoče imajo shizofreno situacijo med vodstvi in članstvom sindikati. Zanimivo je, kaj iz tega izvede spoštovani sogovornik, predstavnik največje vladne stranke SD, "da je to napad na neodvisnost sindikatov", citiram. Sedaj pa dovolite tukaj zelo jasen odgovor, spoštovani kolega, ki ga trenutno ni, žal, v dvorani, ampak največji napad na neodvisnost sindikatov je dejstvo, da je lahko en najvišji sindikalni funkcionar, predsednik sindikata hkrati dolgoletni član predsedstva politične stranke. To je pa največji možni napad na neodvisnost sindikata, ki si ga lahko zamislimo, Kaj mislite, v kateri politični stranki bi lahko opazili tako stanje v času po osamosvojitvi države Slovenije? Saj ne boste verjeli, to je vaša stranka, SD. Namreč, v pravni predhodnici, ki pa je direktna, politična, pravna in
220
vsekakršna prehodnica sedanje vaše SD je bil dolgoletni član predsedstva predsednik največjega sindikata. In zato, lepo prosim, kadar govorite o neodvisnosti sindikatov in kaj je napad na neodvisnost sindikatov, se spomnite tudi na svoja lastna ravnanja.
Se pa strinjam s kolegi iz Zaresa, ki so opozarjali, da imajo sindikati v našem sistemu zelo velika javna pooblastila. Omenjen je bil Ekonomsko-socialni svet, jaz ob tem opozarjam, da ne gre samo za to. Ampak, da so po naši zakonodaji, predpisih, mnogih točkah ta pooblastila širša, segajo dlje v različne sklope, različne institucije in je zaradi tega njihova javna vloga izjemno pomembna. Tudi zaradi tega je težko utrjevati oziroma utemeljevati to primerljivost. Vi ste uporabili izraz, da je to evropsko oziroma svetovno primerljivo, jaz trdim, da je položaj sindikatov glede javnih pooblastil pri nas neprimerljiv, ker je boljši, je bolj pomemben, imajo bistveno večja javna pooblastila in večjo moč, kot jo imajo v večini vseh drugih držav na svetu. Zaradi tega je tudi njihov položaj toliko bolj občutljiv. In, če hočemo ohraniti to kot kvaliteto, je treba prvo, kar je, vsaj povrniti en del zaupanja. En del zaupanja pa lahko povrneš samo tako, da narediš vse stvari, povezane s poslovanjem, s plačami, s premoženjem, transparentne, da jih narediš javne. Ravno ta njihova javna pooblastila so razlog, to ste nekateri očitno preslišali. Ključni razlog, ki utemeljuje in trdim, tudi ustavno dovoljuje, dopušča tako rešitev. Če bi bila ureditev drugačna, če ne bi bilo teh javnih pooblastil, bi se z marsikaterim vašim pomislekom strinjal, ampak v našem redu oni imajo izjemno javna pooblastila in izjemno javno vlogo, ki jo sprejemamo kot demokratično kvaliteto in dajmo jo ohraniti.
Kajti poglejte, če se zagovarja, da naj vse ostane prikrito, če se ob tem trdi stvari, ki jih že prvi časopisni članek, ki pride v roke, v celoti postavi vsaj pod vprašaj, če že ne na laž, potem se bojim, da danes ravno tisti, ki trdite, da ste na strani sindikatov, izvajate v bistvu na nek način rekviem socialnega dialoga in da pravzaprav nastaja položaj, o katerem bo težko še ohraniti sedanji položaj in razširjenost sindikalizma in pa s tem tudi socialnega partnerstva, ki pa je en pomemben element, ki je bil ves čas uveljavljen v slovenskem družbenem in tudi političnem prostoru.
Zaradi tega bi vse tiste, ki ste zagovarjali, da naj vse stvari ostanejo očem prikrite, vprašal, kaj skrivate. In naj vas vprašam, zakaj nase prevzemate vlogo pogrebcev sindikalizma in likvidatorjev socialnega partnerstva v Sloveniji, ki je že po sami ustavi pravna in socialna država. Gre za dejstvo, da zagotovo ni čas za rekviem socialnega dialoga, ki ga zagovarjate. Nasprotno, je čas za to, da bi se socialni dialog okrepil, po našem trdnem prepričanju, toda okrepil na kvalitetnih temeljih, ko bo tudi vsak zaposlen zaupal sindikatom, ampak prvi razlog, prvi temelj takšnega
221
zaupanja je pa tista stara slovenska modrost, na katero se vedno znova vračam: čisti računi, dobri prijatelji.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Juri, imate proceduralni predlog?
FRANCO JURI: Proceduralno, gospod podpredsednik. Predlagatelj je v svojem nastopu, ko je zaželel dobro jutro vsem nam, povedal dobesedno: morda je zgodnja ura v Črni gori, v Sloveniji ne. Gre za eklatantno žalitev na nacionalni osnovi in prosim predsedujočega, da ga o tem opozori. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: To, kar ste rekli, gospod Juri, s tem se strinjam, kajti s to državo imamo prijateljske in vse druge dobre odnose.
Gospod Kontič, izvolite.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Za nekoga je že lahko noč prepozno danes, tako da se z dobro jutrom lahko strinjam, lahko bi pa dajal tudi: "Lahko noč."
Zavedam se težavnosti pojasniti mag. Grimsu, kaj sem govoril oziroma kaj sem mislil, ker on ve, kaj sem mislil, ko sem govoril in predstavljal stališče. Kljub temu da se zavedam te težavnosti, sem se odločil za repliko, za pojasnilo, upanje namreč umira zadnje, drugače bi učitelji že davno nehali poučevati v našem šolskem sistemu.
Govoril sem o objavi podatkov oziroma o dostopnosti podatkov, govoril sem o AJPES-u in govoril sem, kdo ima možnost pridobiti podatke na AJPES-u, na eni strani, in na drugi strani sem govoril, in to je vse skupaj pobrkljal gospod mag. Grims, o pravicah članstva do podatkov znotraj sindikata. Govoril sem o nadzornih odborih znotraj sindikata in pravicah članic in članov sindikata, da jim je predstavljeno tako delovanje, tako poslovanje kot upravljanje s premoženjem. Seveda je potreben interes tega članstva, da na srečanjih, sestankih, sejah, ki jih imajo, zahtevajo tudi ta poročila in dolžni so jih dobiti, saj tudi sami volijo svoja vodstva, imenujejo organe v nadzorni odbor in verjetno so ti organi dolžni odgovarjati njim, ne pa kar vsem vsepovprek, kdor si želi. Če jaz plačujem članarino v sindikatu, sem kot član sindikata upravičen do podatkov, ki jih sindikat ima in mi jih mora posredovati. In ko je potem odgovor, da te podatke vedo funkcionarji, delavci in delavke pa ne. Seveda so si izvolili svoje predstavnike, ampak od teh predstavnikov upravičeno lahko zahtevajo podatke.
In ko govorimo o sindikalnih voditeljih, podobno zgodbo smo že imeli v preteklosti, so izjeme, ki mečejo tudi slabo luč na delovanje sindikata, ampak ni moč to posploševati in ni moč dajati splošnih ocen. Mag. Grims, še enkrat v razumevanje, govoril sem o AJPES-u in pravici vsakega, da pridobi podatke,
222
in govoril sem o pravicah članic in članov sindikata, da pridobijo podatke.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Miran Gyorek. Prosim.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi sindikati so pravne osebe in kot takšne podležejo določbam Zakona o računovodstvu. Med drugim bi vsekakor morali javno objavljati svoja letna poročila. Takšna poročila morajo biti javna, saj so po zakonu poslovne knjige javne listine. Tudi AJPES kot pooblaščena organizacija za obdelavo in objavljanje podatkov je dolžna posredovati javnosti takšna letna poročila in s tem zagotoviti javnost poslovanja sindikatov. Ne nazadnje, zakaj pa ne bi bilo premoženje sindikatov in njihovo poslovanje javno? Še posebej, če pomislimo na dejstvo, da se njihovo premoženje napaja tudi med drugim neposredno iz žepov delavcev. Logično je, če delavci plačujejo svoj denar v blagajno sindikata, imajo tudi pravico do vpogleda v finančno stanje in poslovanje svojega sindikata. Nikakor pa se ne bi strinjal z opozorilom Vlade Republike Slovenije, da naj bi AJPES potreboval dodatna proračunska sredstva iz naslova, recimo, pod narekovajem "povečanega obsega dela in nalog" ali kako bi to že rekli in "zaradi stroškov oziroma priprave ustreznih aplikacij". Prosim vas, kakšnih dodatnih posebnih aplikacij le?! AJPES poseduje že tako ali tako ustaljene in izdelane aplikacije, ki so jih in jih vsako leto še kako drago plačujejo vse pravne osebe: s.p., obrtniki, itd.
Sploh pa nas v Slovenski nacionalni strani zanima med drugim tudi, s kakšnim premoženjem razpolaga tudi AJPES, ki vsako leto izčrpava že tako ali tako ubobožene podjetnike, s.p.-je itd.? Dogaja se celo to, da AJPES v primeru neplačila podjetnikov v obveznosti blokira bančni račun in s tem poslovanje podjetnika. To razumemo v Slovenski stranki kot višek parazitskega delovanja in izčrpavanja podjetnikov.
Vladi Republike Slovenije in tukaj prisotnemu Državnemu zboru predlagam, da revidira tudi poslovanja AJPES-a in razmisli o upravičenosti takšnih dragi storitev oziroma aplikacij. Če je že kriza, če jo občutimo vsi na svoji koži, občutimo to slabo gospodarsko stanje, naj tudi občutijo takšne in podobne birokratske institucije to krizo in tudi one prispevajo k razbremenitvi podjetnikov, obrtnikov, d.o.o., itd.
Če se vrnem k sindikatom. Dejstvo je, da so sindikati izgubili ugled, kredibilnost, ne samo med svojimi člani tudi med slovenskim ljudstvom sploh. Lep primer je nedavno nastala krizna situacija v podjetju Mura. Vsem v Murski Soboti je bilo jasno, da so posredno tudi sindikati krivi oziroma so krivi za zlom murskosoboškega gospodarskega giganta, saj s svojim delom
223
sindikat ni prisluhnil delavcem, kateri so ga, mimogrede, še kako drago plačevali iz svojih že tako ali tako mizernih plač. Prav nasprotno. Očitno se je raje "zlizal" z lastniki in vodstvom podjetja, ki so pa, kot sami veste, pripeljali podjetje v prepad in na cesto vrgli brezobzirno več kot 3 tisoč delavcev.
Zato v Slovenski nacionalni stranki zahtevamo transparentnost poslovanja sindikatov in javno objavo njihovega premoženja, tudi plač funkcionarjev in vsekakor podpiramo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Sam osebno ta zakon podpiram, saj je prav, predvsem pa pošteno in pravično, da javnost in s tem med drugim tudi članice in člani sindikatov izvedo, kako sindikati poslujejo. Še posebej za to, ker se govori marsikaj. O tem, da so dobički iz poslovanja veliki, da plače funkcionarjev presegajo plačo predsednika Vlade in podobne. Predvsem slednje seveda ne oporekam nikomur, tudi sindikalnim funkcionarjem ne. Prav pa bi bilo, da bi tudi sindikati pometli pred svojim pragom. Zavedati se je pač treba, da se v pretežnem delu financirajo ravno iz članarin delavk in delavcev. In da je ta članarina tudi obremenitev plač delavk in delavcev, kar v tej krizi ni nezanemarljivo. Pričakoval bi, da bi sindikati sami javno podprli ta zakon. Še več, pričakoval bi, da bi sindikati sami zaradi svoje verodostojnosti in transparentnosti poslovanja sami predlagali takšen ali podoben zakon.
Najostreje	pa	protestiram	proti	politični
instrumentalizacij i sindikatov, tako z leve kot z desne strani. Ne morem se izogniti in znebiti občutka, da politični vpliv na mnoge sindikate obstaja in je prisoten. To se je zelo očitno in v vsem svojem sijaju prikazalo in tudi dokazalo v primeru Gorenja in Mure, ko so se delavke in delavci uprli tudi, med drugim, sindikatom.
Pa pustimo politiko. Pričakoval bi, da bi ta zakon podprli, saj ne gre za nobene finančne posledice, tudi ne za finančne posledice proračuna. Gre za transparentnost poslovanja in zato smo prav gotovo vsi v tej dvorani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Andrej Magajna.
ANDREJ MAGAJNA: Spoštovani prisotni. Ko sem prebiral predlog dopolnitve zakona o reprezentativnosti sindikata, sem dobil občutek, da predlagatelju ni znan namen in cilj zakona o
224
reprezentativnosti sindikatov. Povrniti se je treba nekoliko v zgodovino, v čas nastajanja tega zakona. Zakon je bil sprejet 26. 2. 1993, eden najstarejših zakonov, ki sploh ni doživel nobene spremembe. Okoli njega je bil takrat dosežen konsenz. Snovanje tega zakona pa seže v čas prve Demosove vlade, tudi sam sem se takrat javljal k razpravi in skupaj s Francetom Tomšičem sva zagovarjala načelo avtonomnosti, neodvisnosti. Razprave so šle v tej smeri, da država nikakor ne sme posegati v organizacijo, delovanje in avtonomnost sindikata. Celo se je govorilo o tem, da niti zakona ne bi sprejeli, da bi bil samo nek predpis o hrambi statutov. In tudi danes, če pogledamo ta zakon, določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in lastnosti reprezentativnosti, nič drugega in kako se vlaga statut. Vse je pravzaprav prilagojeno avtonomiji sindikalne organiziranosti. Pri tem je ostalo vsa leta. Danes pa nevarno posegamo v revizijo tega zelo pomembnega zakona, ki zagotavlja neodvisnost sindikalne organiziranosti.
Namigovanja o tem, da gre za politične naveze in transmisije. Sigurno so transmisije vedno bile in bodo. Kdor pa o tem govori naglas, mora pa biti tudi kritičen in povedati, da je pri vseh sindikalnih organizacijah šlo za določene politične povezave, še posebej pri novih, novonastajajočih sindikatih. To pravzaprav niti ni bila nobena skrivnost, da smo takrat v novih političnih strankah pomagali pri ustanovitvi novonastajajočih sindikatov; tu so bile številne personalne unije, povezave. Transmisije so, bi rekel, pri tako imenovanih desnih sindikatih še veliko bolj transparentne kot pri sindikatu, ki se ga danes največkrat omenja, v to sem prepričan. Tak je bil pač razvoj in nastajanje novih sindikatov.
Danes je bilo že večkrat rečeno, da obstajajo drugi načini nadzora in kontrole nad poslovanjem sindikatov. V prvi vrsti je to interes samega članstva, tudi javni interes, vendar nadzor imajo pravico izvajati člani in ne nečlani sindikati ter za to pristojni organi znotraj sindikata.
Zakon se torej odmika od temeljnih smernic in namenov, ki so nastali pri samem zakonu o reprezentativnosti sindikatov, kar pomeni zelo nevarno revizijo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Eva
Irgl.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Danes torej obravnavamo zakon, ki smo ga v proceduro vložili poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke, in sicer zaradi ene bistvene zadeve, sploh glede na to, v kakšni situaciji se trenutno nahajamo.
V Slovenski demokratski stranki želimo, da so javno znani prihodki sindikatov, njihovo poslovanje in javno znani prihodki sindikalistov. Vendar je nekaj drugega izjemno zanimivo. Tudi ko sem zdaj poslušala tu v dvorani razprave
225
nekaterih poslancev s strani koalicije, tako koalicijski poslanci kot tudi Vlada vztrajno zatrjujejo, da so ti podatki že danes javno dostopni, da so znani in da se pravzaprav ne ve, zakaj bi to uveljavljali. Jaz bom pa vprašala drugače. Če je res to, kar vi trdite, da je vse tako javno, transparentno in da lahko vsak danes pogleda, kakšno plačo ima, recimo, gospod Semolič in tako naprej, zakaj se potem tako bojite in tega preprosto ne uzakonimo s tem zakonom? To je čisto preprosto vprašanje.
Ampak, tega ne govorim kar tako na pamet. Tudi v medijih je bilo jasno zaslediti, da tako Agencija za javni promet kot tudi informacijska pooblaščenka pravita, da sindikati ne objavljajo svojih letnih poročil na spletnih straneh, čeprav bi bili dolžni to storiti, se pravi, sindikati bi bili dolžni to storiti, pa tega ne naredijo. In še več! Tudi eden izmed mojih kolegov prej je že povedal, informacijska pooblaščenka hkrati tudi zatrjuje, da po pravni poti ne moremo priti do podatkov, razen če nisi bodisi član sindikata ali pa če ne zaprosiš nekega člana, ki je v sindikati, da ti da to možnost vpogleda v stanje. Se pravi, to, kar trdite v koaliciji in v Vladi, absolutno ne drži, če pa drži, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi tega izpeljali tako, kot smo predlagali v Slovenski demokratki stranki. Torej, mi želimo samo javno dostopnost podatkov in objavo. To bi bilo danes v teh časih več kot utemeljeno predvsem zaradi namigovanj o previsokih plačah sindikatov oziroma sindikalistov, tistih vodilnih, ki so že nekateri celo 20 let že na svojih položajih, in tudi zaradi nezaupanja v vodstvo sindikatov.
Vidimo, kaj se dogaja v zadnjem času v Sloveniji, vsem so znani dogodki iz Gorenja, vsem so znani dogodki iz Mure, vsi se jasno zavedamo, kako resna situacija je v slovenski družbi, ki ni več vezana samo na gospodarstvo, ampak gre predvsem za hude stiske posameznikov, ki so se znašli v tej situaciji, ki je brez izhoda za njih v tem trenutku. In seveda so zaradi tega tudi upravičeni do tega, da tisti, ki vodijo sindikate, da jih tudi ščitijo, se pravi, da ščijo njihove delavske pravice in s tem tudi neko dostojno življenje, ki si ga zaslužijo. Sama menim, da bi morali vodilni sindikalisti tudi resno razmisliti o svojem delovanju, saj so po mojem mnenju dobili dejansko popolno nezaupnico s strani delavcev. Delavci so namreč v tem obdobju prepoznali dvoličnosti sindikalnih voditeljev, ki so v času gospodarske krize pred približno štirimi leti bili izjemno glasni, sedaj, ko pa bi se morali jasno opredeliti v podporo delavcev, pa so pretežno na strani kapitala! Da ne rečem, da so ti sindikalisti tudi politično kontaminirani - seveda se ve, v katero smer, čeprav je gospod Kontič prej povedal, kdo vse je kontaminiran s strani desnice, v sindikatih pa lahko pogledamo, da je gospod Dušan Semolič, ki že 20 let, če se ne motim, vodi ta glavni sindikat. Če se ne motim, je bil član predsedstva predhodnice Socialni demokratov. Zelo zanimivo.
226
Tukaj so neka ravnanja, o katerih bi vsekakor morali razmisliti, predvsem zaradi velikega nezaupanja, ki so ga deležni sindikati in vodilni sindikalisti. Zaradi tega tudi sama apeliram, da podpremo ta zakon, da so te stvari bistveno bolj transparentne. Glede na to, da tudi informacijska pooblaščenka kot AJPES ugotavljata, da ti podatki niso dostopni in jih ni mogoče videti, zato predlagamo, da podpremo ta zakon. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavcem, poslanke in poslanci. Me ima, da bi s Pirandellom zastavila vprašanje: kaj je resnica?
Poglejmo, kaj je zapisano v predlogu zakona, ki ureja eno samo vprašanje, in za katerega celo predlagatelji pravijo, da skušajo v zakon, ki definira reprezentativnost sindikatov in je to njegov temeljni namen, vpeljati zahtevo po javni objavi podatkov, pri čemer sami govorijo o tem, da je to objavljanje izjema glede javne objave podatkov o premoženju in poslovanju sindikatov, ki so pravne osebe zasebnega prava. Sami torej ugotavljajo, da je to enkratna izjemna ureditev, za katero mi, ki ne podpiramo tega zakona, govorimo, da nima absolutno nobene trdne podlage v tem, ker če nekdo hoče priti do podatkov, lahko neko minimalno pristojbino plača in podatke dobi.
Seveda pa je to zvezano z namigovanji, špekulacijami o neupravičenem bogatenju funkcionarjev na račun delavcev ter o drugih nepravilnostih. To so pa sedaj že namigovanja in špekulacije, ki naj bi jih kot neko zdravilo priti temu vgrajevali v zakon. Sama nasprotujem takemu ravnanju. In tudi prvič bom danes to naredila, kar bom naredila. To, kar kažem, ni ne namigovanje, pa ne špekulacija, ampak je dokument, fotografija, na katerem vidite dva pomembna funkcionarja sindikata z daleč najvišjimi dohodki. To sta pravzaprav edina tista, ki imata enormno visoke... (Izvolite, gospod Prijatelj, vaš železničarski sindikat je tu zraven, gospod Berdajs in gospod Pavlič.)... in ne gre sedaj za kontaminiranost, kakor je bilo govorjeno, ali nekontaminiranost, ampak gre za ugotovljivo dejstvo, da je gospod Albert Pavlič na lokalnih volitvah leta 2006 kandidiral na listi SDS in bil izvoljen v Občinski svet v občini Šentjernej in da je gospod Silvo Berdajs bil kandidat za svetnika na listi SDS v občini Ivančna Gorica, prav tako na lokalnih volitvah 2006. Gospod Albert Pavlič je celo bil kandidat SDS za poslanca v šesti volilni enoti v drugem volilnem okraju. Toliko, če že kar naprej namigujete in če je bilo v nekaterih medijih mogoče brati, da gre za politične transmisije, da so sindikati politične transmisije. Stvar vsakega posameznika je, ali razkrije
227
članstvo v sindikatu ali ne. Informacijska pooblaščenka je povedala, da ni pravne osnovne za to, da bi bilo treba razkrivati število članstva v posamičnem sindikatu. Dokler nisem postala politična funkcionarka sem bila članica tistega reprezentativnega sindikata, ki sem mu zaupala. In za to gre: med članom in sindikatom mora obstajati zaupanje. Če ima član, če pokaže, če izkaže nezaupanje, ima možnost zahtevati podatke in jih tudi dobiti, to je bilo že nekajkrat povedano, tako da ne bi sedaj pletli zgodb o tem, kako z nekim zelo dobrim namenom utrjevati zaupanje v sindikate predlagate razkrivanje podatkov, ki so AJPES-u tako ali tako dostavljeni in jih je mogoče na zahtevo dobiti.
Je pa, zanimivo, se stvar spremenila, glede na to, da iz pozicijskih klopi v prejšnjem mandatu ni bilo nikoli slišati zaupanja v sindikate, tudi v druge pravne osebe zasebnega prava, pa tudi v nevladne organizacije ne, pa tudi v društva. O nevladnih organizacijah je bilo celo govora, da so to protivladne organizacije, ne nevladne. In kar naenkrat ste zaskrbljeni zaradi socialnega dialoga. Me veseli, da se je utrdilo zaupanje v sindikate. Glede spontanosti nezaupanja v sindikate imam pa svoje mnenje, ker je tudi za tiste, ki so bili v prvih vrstah spodbujevalcev nezaupanja v sindikate, mogoče prepoznavati politične funkcionarje neke stranke.
Tisto, kar bi v zvezi z zakonom - poleg vsega, kar je bilo že povedano - še rada omenila, je, da sem pravzaprav presenečena, da je zakon uvrščen in da je v zvezi z njim stekel zakonodajni postopek. Po Poslovniku Državnega zbora bi moral imeti vsak predlog zakona tudi prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu Evropske unije. Govoriti, da sindikati niso del mreže evropskih sindikatov, da ne delujejo v skladu s konvencijo o sindikalnem gibanju, da zanje ne velja konvencija mednarodne organizacije dela ali ILO, kot tujo kratico tudi citiramo, je pa sprenevedanje. Ampak tisto, kar se mi zdi zelo zanimivo in signifikantno za Državni zbor, za eno samo državo Evropske unije je mogoče ugotoviti, da ima podobno rešitev, kot jo predlagate iz Poslanke skupine Slovenske demokratske stranke -Estonija. Na to državo se zadnje čase nekam pogosto sklicujete. Nobena druga država take ureditve nima. Če mene vprašate, jaz se z Estonijo v nobenem elementu ne bi želela primerjati.
Zakona ne morem podpreti, rekla pa bi, da bi bilo dobro, če bi se v teh časih v resnici ukvarjali s situacijo, kakršna v naši državi je, in tudi kaj storili za to, da bi lahko v Državnem zboru razpravljali o resničnih problemih. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Prijatelj, želite?
SREČKO PRIJATELJ: Repliko.
228
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Ne, mislim, da vam v tem primeru ne morem dati besede za repliko.
SREČKO PRIJATELJ: Bil sem omenjen in poslovniško...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Ste bili omenjeni, ampak ne v zvezi z vašo prejšnjo razpravo. Boste pa prav hitro na vrsti. Besedo ima gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, predsedujoči. Kako naj sintetiziramo dogajanje v današnjem dnevu? Če bi bil to film, bi se imenoval "SDS vrača udarec". Vrača udarec na račun sindikatov tokrat. Danes se pravzaprav nadaljuje kulturni boj, ki so ga inscenirali včeraj zopet v zvezi z resolucijo o totalitarizmih, kjer ni v interesu opozicije priti do konca in razčistiti določene plati, ampak je cilj ustvarjanje nekih izrednih razmer, tokrat na račun sindikalizma. Torej na račun pomembnega socialnega partnerja, ki marsikoga moti; ne samo v Sloveniji, moti v Evropi. Vsa desnica vidi priložnost, da bi se znebila nadležnih sindikatov, da bi jih očrnili, da bi jih diskvalificirali in da bi se jih končno rešili. Ampak zanimivo je to, kar je bilo povedano danes in kar je bilo povedano pred dvema tednoma s strani vodje te stranke. Danes morda ni slučaj, moj kolega Rožej je to imenoval lapsus, napaka, ampak v predstavitvi stališča SDS je gospod Petan dvakrat zavajal javnost in povedal dobesedno, da so sindikati oseba javnega prava. Dvakrat, v uradni predstavitvi! To pomeni, ali ne poznate problemov ali pa zavajate javnost. Gospod Janša pa je v svojem znamenitem intervjuju opredelil sindikate kot lakaje sedanje vlade, sedanje oblasti. Takega napada si ne privošči nihče v Evropi danes, morda samo kak skrajni desničar, mogoče v Estoniji. Estonija je bila omenjena večkrat, edina izjema, kjer so dejansko sindikati podvrženi sistemu, ki ga predlaga SDS. Ampak Estonija je tista država, ki je uvedla tudi enotno davčno stopnjo in ki je sprožila največji odstotek brezposelnosti. To se jim vrača danes. In ko pravim, da "SDS vrača udarec", pomeni, da se maščuje. Želi se maščevati in onesposobiti, očrniti, diskvalificirati sindikalne voditelje. Zakaj? Spomnimo se, v času Janševe vlade je nastala ideja, zamisel in tudi poskus, da bi prišli do enotne davčne stopnje. Ne vem, kaj bi se danes dogajalo, če bi imeli sistem enotne davčne stopnje, ampak razmere v sedanji krizi bi bile bistveno hujše. Če se takrat to ni zgodilo, se ni zgodilo, ker so sindikati pripeljali na tisoče in tisoče delavcev na ulice Ljubljane in zahtevali, naj se ta nora ideja takoj umakne. Uspeli so v tem, ampak SDS in voditelji te stranke seveda ne pozabljajo in sedaj izkoriščajo ugoden položaj opozicije za to, da bi z udrihanjem po sindikatih in vladi poskušali doseči tisto, česar niso dosegli v tistem času. Za srečo vseh niso bili uspešni. In zato se sprašujemo, kaj stoji pravzaprav za takim predlogom, ki zveni všečno: transparentnost, ugotovimo
229
transparentnost. Pozabljajo, da transparentnost že obstaja, da člani sindikata imajo dostop do vseh relevantnih informacij, ki so pri AJPES-u, medtem ko oni še naprej zavajajo in poskušajo dokazati, da mi trdimo, da je ta transparentnost drugačna, da vsi imamo pravico do teh podatkov. Nihče ni tega rekel! Saj Vlada je lepo pojasnila in tudi pooblaščenka je pojasnila, da to pravico imajo prostovoljni člani, člani, ki se včlanjujejo v sindikate, ki plačujejo članarino in lahko zahtevajo in dobijo vse relevantne podatke o tem.
Zakaj pravzaprav SDS zahteva samo od sindikatov to izjemo? Zakaj, se sprašujem, ne zahtevajo nekaj podobnega od drugih oseb iz osebnega prava, ki so še kako relevantne v tej družbi? En primer. RKC - Rimskokatoliška cerkev in vsi segmenti, ki ustvarjajo, ki sestavljajo ta ogromen sistem, ki je še kako pomemben družbeni faktor in ki ima bistveno več premoženja, kot ga imajo sindikati, kot ga imamo vsi mi skupaj tukaj, kot ga ima marsikateri taj kun. Ampak me zanima, če boste s podobno vztrajnostjo in načelnostjo jutri zahtevali polno transparentnost vseh plač škofov, kardinalov, o vsem premoženju, o vseh transakcijah, ki se dogajajo znotraj tega velikega in vsemogočnega okvira. Ne, tega ne boste zahtevali nikoli! Me zanima, če boste postavili kakšne podobne zahteve.
Zato, vračajte udarec drugače. Niste prepričljivi. Tajkuni oziroma menedžerji, ki imajo 100-krat večjo plačo od povprečne plače delavca v lastnem podjetju, so s temi plačami taki postali pod vašo vladavino. In zdaj končno moramo popravljati stvari, ki so nastajale v času prejšnjega mandata. Te ogromne razlike! Te ogromne razlike, 1 proti 100! In vi se sedaj maščujete v imenu tistih menedžerjev, ki seveda ne marajo sindikatov. Seveda jih ne marajo. Bi si jih želeli znebiti. Čim prej! To vemo. Saj je dovolj prebirati ves evropski tisk, ki ga sponzorira velekapital, in bomo videli, da cilj je to. In cilj je ta diskreditaci j a, ki jo uresničujete na zelo neroden način, neprepričljivo, neverodostoj no. To, kar vi predlagate danes, posega v bistvo sindikalne avtonomije. In če po celi Evropi sindikat, ki nastaja prostovoljno, na podlagi prostovoljnega članstva, kjer delavci plačujejo in ne država, delavci plačujejo članarino, je seveda treba zagotoviti tem delavcem in tem članom sindikatov, da imajo dostop do vseh relevantnih podatkov. Ne pa tako, kot bi si želeli vi; vi, ki ste edini dokazali, da sindikalizem vas ne zanima, ker ste za korporativistično družbo, ker vi vidite v sindikatu samo lakaja. Veste, tista izjava gospoda Janše je bila verjetno nek čuden lapsus, freudovski lapsus. V bistvu on je povedal to, kar mislijo sindikati, ker on jih je tako doživljal, on jih je tako ustvarjal, vaši sindikati so taki. In to je bilo dokazano s tistimi panoji, s podporo vaši stranki in tudi s članstvom in kandidiranjem relevantnih predstavnikov vaših sindikatov. Tisto ni sindikalizem, tisto je klientelizem, politični klientelizem, ki ste ga vi vedno spodbujali, konstruirali in
230
sedaj ne morete dojeti, da v tem času sindikati so lahko kritični tudi do levosredinske vlade. In žal za to vlado so, saj to vlado zelo skrbi, kaj se bo dogajalo s sindikati jutri na ulicah. Ampak kljub temu ne posegamo v njihovo pravico, v njihovo pravico, da se organizirajo samostojno, avtonomno, in da so kritični in tudi vehementno kritični do sleherne vlade. Vi žal tega ne morete razumeti in boste nadaljevali s tem ideološkim, s tem kulturnim bojem, kjer vas ne zanimajo ne človekove pravice, ne delavske pravice, ne transparentnost, ampak samo blatenje, se znebiti tistega sindikata, ki bi lahko bil nadležen, tako kot je danes, tudi jutri, ko bi morebiti prevzeli vajeti te vlade ponovno vi. Lep trenutek je za, da se znebi sindikatov, ampak tega ne boste dosegli, vsaj z našo podporo ne.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Marijan Križman. Prosim.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi!
Časa je bilo tudi štiri leta, ko ste SDS imeli vlado v svojih rokah in bi z vašo večino, s katero ste sprejemali vse tisto, kar si je vlada zamislila, in tisto, kar je mislila, da je prav, lahko vi v tistih štirih letih naredili, to kar hočete narediti danes. Jaz bi rad samo, da bi mi nekdo pošteno odgovoril, pa ne sprevrženo in lažnivo, zakaj tega v prejšnjih štirih letih niste naredili, ko ste bili na oblasti in ste imeli vso možnost ta zakon "spraviti skozi". Zakaj tega niste naredili v prejšnjih štirih letih? Ste mogoče rabili sindikate, ste se z njimi pogajali? Kaj ste delali ves ta čas, da ravno zdaj, ko niste na oblasti, ugotavljate, da je treba to transparentnost skozi zakon vzpostaviti? Tudi z manj žolča in z manj takšnih in drugačnih besed bi lahko to uredili in bi imeli mir in bi vzpostavili transparentnost in danes bi vsi skupaj vedeli, kaj in kako se dogaja v sindikatih. Vendar ne! Kot rečeno, takrat ste jih "gladili po dlaki navzdol", ker ste morali z njimi sprejemati vse tisto, kar je gospod Virant takrat moral "spraviti čez" s sindikati. Ampak toliko o tem, kako se spreminja zgodba, ko si na vladi, pa potem, ko nisi več na vladi - diametralno nasprotje, danes bi vse uničili, vse zrušili, vse pokopali, samo da bi se dokopali ponovno do oblasti. Ampak, moj kolega tu poleg mene, Magajna, vam je danes nastavil ogledalo, v katerem najdete sebe in ne se ustrašiti, vi ste pred tem ogledalom.
Kot je bilo že rečeno, nezaslišano je sploh, da se v demokratični državi pogovarjamo o tem, kako bi sindikate spravili v tak položaj, da bi jih nadzirali in da bi jih spravili v položaj, kjer bi bili odvisni od dnevne politike. Si predstavljate, da bi vsaka opozicija sproti hotela imeti sindikate v svoji domeni in da bi kar naprej nekdo te sindikate klical na preverjanje in jih spravljal v položaj,
231
kjer bi jih popolnoma razvrednotil? Moje mnenje je, da je to zelo napačen korak, da je to korak k dodatnemu razsuvanju socialnega miru v državi, ustvarjanje konfliktov, klicanje na vse možne načine, klicanje tudi, če hočete, ljudi na ulico, kajti s tem in s takim načinom želite resnično zrušiti vse tisto, kar v tem trenutku kolikor toliko, v tako težki situaciji, drži skupaj. Čim slabše državi, tem boljše vam, vendar sem prepričan, da s tem ne boste uspeli, kajti osebno nisem v nobenem sindikatu, tudi dolga dolga leta nisem bil, ker se nisem z nekaterimi stvarmi strinjal. Nisem pa nikoli tako žolčno razpravljal in želel vplivati na to, kaj bodo oni počeli. Ker jasno je vsakomur, da sindikati, tako kot vsi drugi, imajo svoj nadzorni svet, imajo svoje skupine po dejavnostih, imajo svoje zaupnike in vsi vedo, kako je v sindikatu. Vsi vedo, kaj se v sindikatu dogaja - seveda, vsi tisti, ki so člani, ki plačajo članarino, da postanejo člani in lahko uživajo vse pravice, ki jim jih statut daje.
Danes smo slišali tudi veliko besed o Semoliču, se pravi, vaš cilj je jasen. Jasen je, zrušiti Semoliča - če sem prav razumel, tolikokrat se je to ime pojavilo. Mislim,da je Semoličeva plača bila včeraj v sredstvih javnega obveščanja. Sam bi si pa želel res to, o čemer je prej kolegica govorila, želel bi vedeti, kolikšno plačo imajo tisti, ki delajo v železniškem sindikatu, za primerjavo, da se laže pogovarjamo.
Spoštovani kolegi, po mojem prepričanju vodi sindikat tisti, ki si ga sindikalisti, če lahko tako rečem, izberejo. Pravico imajo izbrati tisti, ki plačujejo članarino in sedijo v tistem sindikatu. Če jim je všeč tak predsednik - kjerkoli ga pač imajo, na železniškem sindikatu, na Svobodnih sindikatih ali še kje drugje, v Neodvisnosti-, naj ga imajo, ker so si ga izbrali in očitno mu tudi zaupajo. Ali si predstavljate, da bomo mi zdaj kot Državni zbor začeli razkrinkavati sindikate in vnašati velikansko zmedo, pa tudi vplivati na to, kdo naj bi tam sedel?! Izgubljamo dragocen čas, toda ga pač moramo izgubljati, ker po poslovniku se da tudi čas izgubljati v Državnem zboru. Danes zapravljamo dragoceni čas za to, da bi prestrašili sindikate in da bi sporočili članstvu, da je v njihovem sindikatu nekaj zelo zelo narobe, ker se o tem pogovarjajo v Državnem zboru, in bog ve, kakšne plače imajo ti ljudje, in kdo ve, kaj oni vse delajo, da njihovi člani tega ne vedo. Sedaj je seveda to najlažje, ko je trenutna situacija in kriza zelo velika in so ljudje zelo ranljivi. In besede, izrečene iz tega doma, niso besede, izrečene v veter ali besede kar tako. S tem, kar ste pripravili, ste dali veliko popotnico za nadaljnje vnašanje nemira v slovensko delavstvo.
Bilo je govora tudi o tem, da je gospa Musar rekla, da se do nekaterih podatkov ne da priti. Toda tisti, ki bere in kaže razne panoje, naj pove, do kakšnih podatkov. Veste, stvari iztrgati iz konteksta, včasih pomeni, da lahko zavajaš. In mislim, da je to golo zavajanje. Sem siguren, da je gospa
232
Musar dovolj previdna in zna pravilno stvari postaviti ter dajati izjave za javnost tako, kot je treba, in da je verjetno povedala še kaj poleg tega - katerih podatkov ne moremo dobiti. Katere podatke lahko dobijo člani, katere podatke lahko dobi nadzorni svet, katere podatke lahko dobijo sindikalni zaupniki, ki jih ima vsaka ustanova, vsako podjetje in tako dalje.
Sam ne bom nikoli pristal na takšne načine razprav in na tovrstno razpravljanje o sindikatih, zato bom nasprotoval temu zakonu in bom, nasprotno, podprl vse sindikate, ne glede na to, ali so obrnjeni proti vam ali proti komu drugemu. Zato, ker če je kdaj delavstvo potrebovalo sindikate, potem jih potrebuje zdaj, ko so ljudje v krizi. In kot rečeno, imate plačo gospoda Semoliča v včerajšnjem časopisu, pa si jo poglejte! In boste videli, kakšno plačo ima.
Zato jih bom podprl, ne samo tokrat, podpiral jih bom zato, da ostanejo sindikati v tistem svojem pomenu, pravem pomenu besede, da ščitijo najšibkejše člene v delavstvu. To je njihova naloga! Lahko bi jih še bolj, če bi imeli več denarja, vi pa bi radi vse to pregledali in ne vem kaj vse naredili in ustvarili eno velikansko zmedo in veselo skakljali naokrog in rekli: "No, končno! Tudi tukaj smo Pahorju zagodli, zdaj ima zmedo še v sindikatih, še malo, pa gremo na predčasne volitve." Ne, gospodje! Boste morali še kaj veliko več narediti, da se bomo lahko tako pogovarjali! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo.
Jaz moram reči, da je vedno bolj zanimivo spremljati poskuse opozicije, kako nekako usmeriti probleme oziroma tiste bistvene probleme v družbi v nekaj, kar je mogoče ta trenutek pomembno ali pa naj bi bilo pomembno. Moram reči, da sem malo zaskrbljen glede na to, da v obdobju osmih, devetih, desetih mesecev in tudi že prej spremljamo odnos opozicije do Računskega sodišča, ki je za njih nepomembno in Računsko sodišča nima prav, spremljamo odnos do Ustavnega sodišča, katerega mnenja sploh ne sprejemajo, spremljamo odnos do protikorupcijske komisije, ki je koruptivna in ne vem kaj vse, se pravi njihovi zaključki niso ustrezni in niso dobri in danes so očitno na vrsti sindikati. Ne vem sicer, kašno je tukaj ozadje pri vseh argumentih, ki sem jih pregledal. Ne vidim argumenta, zakaj bi danes podprli ta zakon, razen v tem, da želi opozicija ponovno nagajati v smislu prikazovanja sindikatov kot tistih, ki ne zastopajo delavcev, kot tistih, ki so na strani vladajoče elite in tako naprej. In strinjam se z vsemi tistimi, ki so dali pomisleke v smislu, zakaj v času, ko je bila priložnost narediti tak zakon na tak način, da bodo podatki sindikatov znani javnosti, splošno znani javnosti, zakaj v tistem trenutku to ni bilo tako pomembno, zakaj ravno
233
danes. To pa zaradi tega, ker argumenti ne držijo, ker ti podatki so javno dostopni, je pa razlika med javno objavljenimi in javno dostopnimi. In danes smo slišali veliko argumentov, na kakšen način lahko pridemo do teh podatkov, do podatkov sindikatov, do podatkov, ki so objavljeni oziroma dostopni na AJPES-u, za te podatke je treba plačati od 8 do 10 evrov, odvisno od zahtevnosti teh podatkov. In če Slovenska demokratska stranka želi razkriti podatke tudi nečlanom največjega sindikata oziroma drugih sindikatov, predlagam, naj "riskira" teh 8, 10 evrov, plača AJPES-u, dobi podatke in jih objavi na svoji strani. Takrat bodo v bistvu obveščeni vsi ljudje o tem, kaj se v sindikatu dogaja, kateri podatki so zajeti in kaj je bistvo teh podatkov, ki bi lahko med ljudmi sprožali kakršnokoli bojazen za to, da v sindikatih ne bi bilo kaj v redu.
Moje mnenje je, da sindikati morajo delati transparentno, predvsem iz principa njihove vloge do delavk in delavcev. V tisti točki, ko bi se ugotovila kakšna netransparentnost, bi sindikati izgubili vse zaupanje med delavci, ki jih seveda podpirajo in so njihovi člani. In verjetno mi vam ni treba ponovno predstavljati argumentov, da gre za prostovoljno organizacijo, kjer se ljudje sami včlanjujejo v sindikate, jih podpirajo in sindikati so bili, so in bodo zagovorniki delavcev tudi pri vseh pogajanjih, ne samo v času prejšnje vlade, tudi v času te vlade. Če vidite, na marsikaterem pogajanju niso ne vem kako navdušeni nad predlogi Vlade. In govoriti, da so lakaji vladajoče elite je naravnost smešno. Je pa mogoče res predpostavka, ki je bila danes tukaj večkrat izrečena, da pa se mogoče maščujete za demonstracije, ki so bile izvedene v preteklem mandatu, mogoče za nepodporo, ki je bila izražena v prejšnjem mandatu. Ampak poslušajte, nobena politična elita si ne more pridobiti sindikalnega gibanja na svojo stran. To ni prav. Sindikati so v zgodovini že od druge svetovne vojne odigrali zelo pomembno vlogo v zastopanju delavcev in nekaj tudi dosegli. In danes imeti razpravo v Državnem zboru, kaj narediti s sindikati, kako jih omejiti, kako v bistvu onečastiti voditelje teh sindikatov, je naravnost smešno in poskus degradacije vseh tistih, ki pa so nekaj naredili za delavske pravice. Ne bom ponavljal, ampak danes je že veliko ljudi govorilo, katere države imajo takšno ureditev, kot jo danes predlagate vi. Zgolj Estonija. Velika Britanija mogoče, ampak samo takrat, ko so sindikati lastniki nekaterih podjetij, recimo kakšnega pokojninskega stebra in tako naprej. Vse ostale države ne poznajo takšne ureditve, kot jo danes predstavljate vi.
In gospod Grims je danes veliko govoril o Dušanu Semoliču. Jaz ne vem, zakaj vas ta Dušan Semolič toliko iritira, mogoče zato, ker je bil, ali je - saj ne vem - član naše stranke oziroma ker je sedel v predsedstvu takratne Združene liste ali še prej, niti tega ne vem. Ampak, očitno je Dušan Semolič tisti, o katerem se bo danes veliko govorilo in
234
ki je trn v peti opoziciji. Mogoče zaradi tega, ker je imel v preteklosti kar nekaj argumentov proti politiki prejšnje vlade, in jih ima tudi danes. Tudi danes ne sprejema z veseljem vseh ukrepov, vseh strukturnih reform, ki se napovedujejo ali so bile sprejete. In za javnost je treba jasno in glasno povedati, veliko se je govorilo o nekaterih podatkih, plačah in tako naprej. Pa povejmo, Dušan Semolič ima 1700 evrov neto plače. To je bilo včeraj objavljeno. Ali je to preveč ali premalo za največji sindikat, naj ocenijo članice in člani tega sindikata. Naj ocenijo, naj mu povedo in naj se drugače pri tem organizirajo.
Treba je pa tudi povedati, da tista slika, ki jo je takrat kazala Majda Potrata, na kateri sta gospod Albert Pavlič in Silvo Berdajs, s kongresa Slovenske demokratske stranke, ta dva gospoda sta sindikalista v Slovenskih železnicah, ki so v preteklosti pridelale ogromne izgube. Nihče iz takratne opcije, in sicer Slovenske demokratske stranke, ni stopil na stran delavcev, kot se danes želite postaviti v javnosti, da ste veliki zagovorniki delavcev. In treba je povedati tudi številke. Ta dva gospoda, ki sta bila kandidata na listah Slovenske demokratske stranke, imata, gospod Albert Pavlič 6.637 evrov bruto plače in Silvo Berdajs 5.390 evrov bruto plače. Zakaj nihče od vas ne problematizira teh dveh zneskov? Zakaj nihče ne problematizira teh dveh sindikalistov v Slovenskih železnicah, kjer so delavke in delavci prav tako na minimalnih plačah, kjer je izguba velika in kjer se ne ve, kakšna bo prihodnost podjetja, kako bomo razvijali zadeve naprej. Ne, to se vas ne tiče. Se pravi, sindikate, ki niso na vaši strani, je treba obtožiti, treba jih je postaviti na stran, ki bo nesprejemljiva za javnost, medtem ko je treba sindikate, ki so kakorkoli vaši člani ali so bili kandidati na vaših listah, pustiti ob strani.
Če bi bil vaš namen res iskren, da je treba te podatke predstaviti javnosti, potem bi, kot je bilo že večkrat danes rečeno, predlagali tudi javno objavo podatkov, na primer, za Združenje delodajalcev, Rimskokatoliške cerkve in tako naprej. Ne, vi ste se osredotočili na sindikate z enim samim namenom. Ko so sindikati začeli izgubljati zaupanje med ljudmi, v javnosti, takrat, ko se je zgodila Mura, ko se je zgodilo Gorenje, in tu pridemo do drugega problema, dokler bodo sindikati plačani od strani delodajalcev, do takrat mogoče ne bodo imeli toliko avtonomne vloge, kot bi jo lahko imeli. Toda, ko se je začela tista razprava v javnosti, ste vi prišli z zakonom v Državni zbor, se pravi, napasti še sindikate, jim znižati vrednost in, po mojem mnenju, skušati čim prej spraviti ljudi na ulice, proti sindikatom, proti Vladi, proti vsemu, brez argumentov, kaj in kako naprej, samo da bi mogoče prišli do nekaterih vzvodov oblasti. Ampak, poslušajte, v preteklosti so bili rezultati jasni. Štiri leta rezultatov je jasnih, kam je Slovenija prišla. Napake, pa bom pravičen, ne samo iz preteklih štirih let, tudi od prej, so se nakopičile
235
do te mere, da so vse "eskalirale" in jih ni moč več posamezno reševati in sanirati.
Danes so potrebne sistemske spremembe, ki jih zanesljivo ne bomo sprejemali s podporo opozicije, ker si tega ne želite, ker govorite o partnerstvu, ker govorite o skupnem razvoju, ampak si tega enostavno iskreno ne želite. Imeli ste veliko podporo v preteklem mandatu s strani takratne opozicije, ki vas je pri nekaterih stvareh želela podpreti in vas je podpirala. Vi tega ne boste naredili iz dveh razlogov. Prvič, če bo kakšna dobra ideja, ne boste podprli zato, ker ni vaša. In drugič, ne želite si, da bi kakršnakoli pozitivna točka bila zapisana tej vladajoči koaliciji, z enim samim ciljem, to sem pa že povedal, totalno destrukcijo in rekonstrukcijo, kakorkoli že, trenutne vlade in pa nekako željo po oblasti. Jaz upam, da se bodo vaši nameni jasno videli v javnosti, in da bo javnost spoznala, ne samo to, da ne predlagate tistih pomembnih tem v Državnem zboru, ki bi nekako omogočili razvoj Slovenije naprej. Tudi sam sem marsikdaj pripravljen sprejeti kakšen dober predlog, glasovati za njega, ampak tega žal ni bilo. In drugič, da boste iskreno povedli na kakšen način si vi želite razvoja te Slovenije. Ne odpirajte samo ideoloških tem kot so resolucija o totalitarizmih, boj proti sindikatom, razni referendumi itn. Bodite pokončni, bodite politična stranka in delajte za to, za kar ste bili izvoljeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala.
Besedo ima gospod France Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo.
Jaz se ne bi spuščal na nivo, ki so ga uprizorili zadnji govorci. Namreč današnja tema niso vsi skriti nameni opozicije, vsi pritlehni, zlobni napadi na sedanjo vlado, sindikate, nameni opozicije, da hočemo uničiti sindikalno gibanje in podobno. Ni to tema. Tema je vprašanje javnih informacij o premoženjskem stanju sindikatov oziroma kaj se dogaja s članarino, ki jo delavci vlagajo v sindikate. Namreč, menim, da so vedno bili vsi sindikati podvrženi skušnjavi, da se na tak ali drugačen način povežejo s politiko oziroma s kapitalom. Mislim pri tem na vodstva sindikatov in ne na sindikat kot celotno gibanje. Mi poznamo v zgodovini zelo tragične primere, ko se je sindikalno vodstvo na podlagi sredstev zbranih iz članarine pravzaprav spremenilo v mafijo, prodajalo socialni mir kapitalu, državi in podobno, izsiljevalo za svoje lastne zaslužke predvsem pred drugo svetovno vojno pa tudi kasneje v zahodnih državah in podobno. To je bila in je vedno skušnjava. Glede na veze in zveze s politiko, sam menim, da ni tako nevarno. Tudi prijateljevanje najvišjih sindikalistov, največjih naših sindikatov z levo politično opcijo ni nujno slabo. Ni nujno slabo. Verjetno bo v tem mandatu in prav pod levo vlado možno marsikatere radikalne
236
spremembe sprejeti. Recimo samo podaljšanje delovne dobe na 65 let, v prejšnjem mandatu bi bilo to nemogoče. Ali trenutno, recimo, zamrznitev pokojnin ali omejevanje plač in podobno. To, kar je potrebno, ampak to verjetno pod desno vlado ne bi bilo možno. Kar se kritičnosti in kritičnih odnosov sindikatov v prejšnjem in sedanjem mandatu ali predprejšnjem kaže, je bilo, moram reči, v prejšnjem mandatu stanje in samo v prejšnjem mandatu zelo normalno stanje. Sindikati so bili resnično kritični do Vlade in to je normalno. To je prav, tako kot recimo mediji. Mediji morajo biti kritični do aktualne vlade in v prejšnjem mandatu je bilo to normalno. Dobro. Ampak pustimo prijateljevanje, prijateljske odnose z določeno politično situacijo. To ni tak problem - problem, zaradi katerega se je prav v zadnjem času pokazalo veliko nezaupanje do sindikatov in prav to je razlog, zakaj vlagamo ta zakon. Nezaupanje, ki se še nikoli od osamosvojitve Slovenije ni pokazalo v tako drastični meri, in sicer nezaupanje zaradi povezave vodilnih sindikalistov, ne vseh, jasno, da ne vseh, ampak če eden umaže, ena črna kapljica umaže cel liter vode. Prav zaradi teh povezav želimo narediti korak naprej in vrniti zaupanje oziroma omogočiti rezmere, da bo delavstvo bolj zaupalo sindikatom, kajti sindikate potrebujmo. Potrebujemo. Potrebuje jih Vlada, kot sogovornike pri ohranjanju in obvladovanju situacij, pri ohranjanju miru, pri iskanju najboljših rešitev za vse. Potrebujejo jih tudi delavci, ki ne morejo sami reševati svojih problemov.
Naj povem samo en primer, zelo svež. V nekem dokaj uspešnem podjetju v Sloveniji, ne bom povedal imena, je pa pri meni shranjeno, je nadzorni svet pred dobrim mesecem zamenjal prejšnjega predsednika uprave in na njegovo mesto, na čelo podjetja, imenoval kar člana nadzornega sveta, to se pravi nadzorni svet, sami so izbrali svojega člana, ki je tudi solastnik podjetja. Ne boste verjeli, kdo je to. To je sekretar Sindikata kovinske in elektropredelovalne industrije za celjsko območje, M.H., ki obvladuje in je že postal lastnik podjetja, eden glavnih lastnikov, s tem, da je svoje člane "nahecal", da so umetno prikazano nizko vrednost delnic sprejeli, odprodali svoj delež, ki je bil takrat razdeljen med delavce in jih je odkupil on. Ampak on je še vedno sekretar sindikata. Ne vem, če je to prav za ta sindikat. Ne vem, če je to prav za delavce. Ne vem, če je to prav za higieno sindikalnega gibanja v Sloveniji. In prvi korak je to, kar predlagamo v zakonu, da se obdelava teh sredstev, zaključni računi in podobno, objavijo in bodo vsem delavcem na voljo. Jaz se čudim temu nasprotovanju, ki ga kažete do tega zakona. Namreč, sindikat, ki ima čiste roke, čiste račune bo podprl ta zakon prvi. In bo rekel, ne, mi bomo sami, tudi če zakon ne bo sprejet, mi bomo sami objavljali naše finančno stanje, kam gredo te članarine. Sami bodo to naredili. In še več, sindikat, ki želi ustvariti in zopet povrniti in najti zaupanje delavcev bo tudi objavil plače svojih najvišjih
237
funkcionarjev, in pa tudi lastniške deleže v firmah oziroma premoženjsko stanje. Mislim, da bi to pričakovali, ne da bi to določili v zakonu. Zaradi tega, gospodje, ostanimo pri problemu, ki je kulminiral, ki se je izkazal, odprl prav v zadnjih dogodkih, prav v letošnjem letu, ko se nam ruši sistem sindikatov prav na podlagi nezaupanja delavcev do sindikatov, ki pa, ponovno poudarjam, temelji ne toliko na prijateljevanju s politiko, tudi ne na prijateljskih odnosih Semoliča do leve politike. Jaz nimam nič proti temu prijateljstvu, navsezadnje, zakaj bi se moral človek skregati s svojimi nekdanjimi prijatelji, če bi hotel biti funkcionar, še vseeno lahko korektno dela. Gre za to, ker se določeni profili v teh sindikatih spreminjajo v mafijo in svojo situacijo izkoriščajo, da postajajo lastniki tistih podjetij in se spreminjajo v nosilce kapitala in jasno, da potem ne bodo več iskreno zastopali interesov delavcev.
Torej, želim da je zakon vendarle obravnavan korektno in prenehajmo s tem, kaj so bili vaši nameni, zakaj tako delate, kako so pritlehni, zakaj tega niste naredili v prejšnjih letih, ko ste bili na oblasti. Seveda ne, takrat ni bilo problema zaupanja do sindikatov. Da, potem je potrebno vse drugo, je potrebno tudi Rimskokatoliško cerkev in podobno. Ne bodite tako zelo proti temu predlogu, za katerega tudi jaz menim, da ga sindikati ne bodo proti, nasprotno, ampak bodo celo sami izvršili to, kar želimo s tem zakonom, tudi če ne bodo, če ne bo zakon sprejet. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Julijana Bizjak Mlakar.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala za besedo. Spoštovani visoki zbor!
Danes je delavcem težko. Težko je tudi sindikatom, saj so pričakovanja članstva velika. Iskreno si želim, da bi bili nekateri izmed sindikatov, ki so si zadnjih osemnajst let prizadevali izboljšati položaj delavstva, v teh kriznih časih močnejši in bolje organizirani, da bi imeli močno podporo članstva v svojih prizadevanjih, da bi imeli bolj aktivno članstvo in da bi imeli dovolj sredstev, da bi lahko zaposlili še bolj strokoven kader, ki bi se lahko v pogajanjih enakovredno kosal z delodajalci in tudi z Vlado. Videti je namreč, da so bili sindikati prešibki, da bi uspeli zadnjih osemnajst let ohraniti ali povečati delavske pravice, saj so se te predvsem zniževale. Zato je danes minimalna plača takšna, da z njo ni več možno preživeti. Zato se je zdravstvo tako obsežno privatiziralo, da nam zadnja leta zdravstveni domovi razpadajo pred očmi, ljudje pa ne pridejo več do potrebnih zdravstvenih storitev. Zato znaša danes socialna pomoč komaj 50% potrebne pomoči. Zato si danes toliko delodajalcev privošči šikaniranje zaposlenih, zato smo v evropskem vrhu po poškodbah pri delu, zato se danes poklicnih
238
bolezni niti ne beleži, kapital pa lahko marsikje onesnažuje okolje in škodi zdravju prebivalstva. Zato si lahko podjetniki, nekateri podjetniki, že leta prisvajajo družbeno premoženje, zaposleni pa plačujejo njihove kredite. Ne bolj šibke sindikate, čemur je morda namenjen Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki ga danes obravnavamo, Slovenija potrebuje močne sindikate, močne zagovornike pravic delavcev. Dobro je, da so sindikati zagovorniki delavstva. Sindikati so se zadnja leta uspeli upreti vsaj najbolj radikalnim neoliberalnim reformam, ki so jih skušale pod vplivom kapitala uveljaviti dosedanje vlade. Spomnimo se enotne davčne stopnje, s katero se je želelo vzeti najrevnejšim, da bi se dalo najbolj premožnim. Delno je kapital uspel, ko je prejšnja vlada znižala davčne stopnje najbolj premožnim. Spomnimo se predlogov krčenja bolniških nadomestil, brezčutnih predlogov, s katerimi se je želelo zmanjšati socialno in zdravstveno varnost najbolj bolnim in revnim. Najbolj bolne se je skušalo spraviti med brezposelne. Sindikati so doslej to uspešno preprečevali in upam, da se bodo uspešno uprli tudi tovrstnim nadaljnjim poskusom. Uspešni so bili sindikati tudi v skoraj 90% sodnih tožb proti delodajalcem, ko so priskočili na pomoč svojim članom. S stavkami in protesti so uspeli sindikati ohraniti določene pravice, brez katerih bi bilo sedanje ekonomsko, socialno in zdravstveno stanje prebivalstva še slabše.
Glede na prejšnje govornike naj še enkrat ponovim kaj pravi zakon. Sindikati so pravna oseba zasebnega prava, ki se mora glede nadzora računovodskih izkazov in javnosti letnega poročila ravnati po Zakonu o računovodstvih in po ostalih zakonih. Letna poročila sindikatov so že zdaj javna, saj zakon dovoljuje vsakomur, da mu AJPES proti nizkemu nadomestilu dejanskih stroškov izda prepis zahtevanih podatkov iz letnih poročil. Čemu je torej namenjena današnja razprava o sindikatih? Delodajalska stran, to je kapital, se brez dvoma trudi zmanjšati vlogo sindikatov. Brez močnih sindikatov je lažje izkoriščati zaposlene. Družba pa postane bolj nestabilna, saj bi delodajalci in Vlada ostali brez kompetentnega partnerja, ki bi zagovarjal interese najbolj množičnega dela prebivalstva. Interes prebivalstva in Vlade, ki želijo imeti socialni mir in s tem očuvati demokracijo, pa je imeti za sogovornika kompetentnega predstavnika delavstva. Prepričan sem, da je delavstvo dovolj zrelo, da zna ločiti zrno od plevela. Prepričan sem, da bo delavstvo znalo pravilno oceniti tudi namen predloga, ki ga danes obravnavamo. Menim, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zaradi tega ga ne bom podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
239
Zakona ne bom podprl.
Ko sem prvič prebral njegovo vsebino in predno sem pogledal, kaj sindikati kot oseba zasebnega prava imajo obveznost, tudi v zvezi z objavljanjem svojih podatkov, sem rekel, ali je to res takšen problem, da je treba zakon pripravljati in spreminjati. Ko sem pa poslušal današnjo razpravo, sem ugotovil, da seveda dejanski namen današnjega predloga zakona ni v tem, da bi reševali problem objavljanja temeljnih podatkov, ker so ti dostopni, niso javno objavljeni, so pa dostopni, če kdo to želi, na enak način kot za vse druge civilno-pravne osebe in ni nobenega posebnega razloga, da bi morali biti objavljeni posebej, sem danes ugotovil, kaj pravzaprav je ali pa kje je nevarnost vašega dejanskega namena.
Gospe in gospodje, veste dobro, da je ta trenutek Slovenija v resni krizi. Veste dobro, da bo treba poleg kratkoročnih ukrepov, ki so mnogokdaj vsak dan težji tudi za ljudi z nizkimi prejemki, tako za zaposlene, ki so povezani, mnogi v sindikate, kot tudi za upokojence, ki nimajo sindikata, imajo pa svojo upokojensko organizacijo, da za vse te rešitve ne bo enostavno iskati. Še manj enostavno bo poiskati dolgoročne rešitve za sistemske spremembe na področju pokojninskega zavarovanja, zdravstva, socialnih transferjev in še marsičesa. In da bi bilo mogoče te rešitve oblikovati strpno, razumno, ob sodelovanju, rabimo močne vse institucije družbe, ki temu lahko pomagajo. To so pa tudi sindikati, ki so predstavniki delavstva, ki so člani ekonomsko-socialnega sveta, ki na ravni državne sodelujejo pri oblikovanju temeljnih odločitev, o katerih odloča Ekonomsko-socialni svet, ki jih preko socialnega partnerstva predlaga Vlada v odločanje Državnemu zboru. In interes ošibiti to Vlado je tudi interes ošibiti tiste, s katerimi se edino lahko normalno o problemih pogovarja, to je sindikate. In to, gospe in gospodje, je vaš cilj. To se je iz nekaterih razprav danes nesporno jasno videlo, ker drugače temeljni problem razprave ne bi bil v tem, ali ima nek predsednik sindikalne organizacije višjo ali nižjo plačo, kakšna je njegova politična zgodovina. To so tako pritlehne razprave, da je človeku hudo, če jih mora poslušati. Nekdo sme biti predsednik sindikata, nekdo ne sme biti. Glavni problem je njegova zgodovina in njegova plača, ne pa njegovo delo. Počasi boste morali tudi vi, gospe in gospodje iz opozicije, spoznati, da je treba računati na enake pravice, ekonomske, socialne pa tudi politične, glede na veljavne zakone in Ustavo, ne pa na to, kaj si vi mislite o kom glede na njegovo preteklost. Ker potem boste morali začeti razmišljati tudi o ljudeh v lastnih vrstah in o tem, da so morda tudi sami kdaj sodelovali v kakšni združbi, ki vam danes ni všeč. In potem boste morali razumeti, da je temeljni cilj vseh nas, da oblikujemo odnose, v katerih bo vsak igral svojo vlogo glede na funkcijo, ki jo ima. In to so tudi sindikati. Sindikati so organizirani na štirih nivojih in najlažje je
240
danes v izjemni stiski, v kateri se pojavljajo delavci, prepričati te, da sindikati niso naredili dovolj. Niti za to, da bi bila zakonodajo boljša, niti za to, da bi se bolj uspešno reševali konkretni problemi plač v panožnih in podjetniških sporazumih oziroma pogodbah, niti, da bi sindikati dajali dovolj socialne pomoči tistim, ki so v težavah. To prepričati ljudi danes res ni nobena težava. In, če boste šteli, da ste veliko dosegli s tem, ko ste vložili ta zakon in poskušali to ljudi prepričevati, pa moram reči, da ste naredili majhen korak, lahek korak, pritlehen korak, naredili ste pa škodo Sloveniji in slovenskemu delavstvu. Zato razumite, da ni prav nobene podlage za to, da bi človek vaš zakon podprl, ni je niti v razmerah doma, ni je niti v tem, da podatki ne bi bili javni, ni je niti v tem, kakšne so mednarodne primerjave, na katere se sicer tako radi sklicujete, ničesar in nobene podlage ni.
Naj še jaz rečem, res je, spominjam se, da je vaš odnos do različnih civilno-družbenih organizacij in organizacij civilne družbe različen. Pa še meni zamerite, da bom omenil Rimskokatoliško cerkev. Pred dvemi leti sem ministra Šturma spraševal, če mi lahko pove podatke, koliko je slovenska Rimskokatoliška cerkev dobila na račun denacionalizacije vrnjenega premoženja. Prvi odgovor njegov je bil, da tega ne more in ne sme, ker gre za civilno-družbeno organizacijo. Kasneje je cerkev sama dovolila objavo nekaterih podatkov in smo lahko vsaj deloma, na podlagi zaupanja, verjeli, da je to res, kar so povedali in te podatke dobili. Takšen je bil takrat vaš odnos oziroma odnos vašega ministra do civilno-družbene organizacije. Prav bi bilo, da je takšen odnos danes tudi vaš, ko gre za vprašanje sindikatov. Verjemimo, da je naš skupni interes okrepit sleherno inštitucijo, ker drugače delavci, tudi sindikati, ne bodo vedeli, na koga naj se obrnejo. Ker, priznajmo si, v zadnjih 20-ih letih so sindikati tako ali drugače edini najbližje delavcem tudi takrat kadar so slabi, ker edino oni so, pa mislim na vse, so povezani z delavskim gibanjem, edino oni so tisti, ki so zagovarjali interese delavcev in j in znali tudi organizirati. Če jih delavci ne bodo več videli kot svoje zastopnike, bodo imeli samo eno možnost, ali da se direktno povežejo s politiko, kar jim ne bo uspelo, ker ta politika nikoli do njih ni bila posebej prijazna, ali pa da bodo šli na ulice. In jaz se bojim, da je kolega Levanič povedal prav, ko je rekel, da je to morda eden od vaših skritih ciljev, omajati, saj to ste že povedali, gospod Petan, to je bilo ne z vaše strani osebno, ampak s strani vaših ljudi je bilo povedano, saj delavci nimajo druge priložnosti, kot da gredo na cesto, kar se da na drug način šteti tudi kot možen, preko stranskega kanala, poziv: Dajte vendar to narediti.
Jaz zakona ne bom podprl in moram reči, da tudi ne razumem, kakšen je njegov dejanski namen, razen želje po tem, da se prikaže sindikat kot neustrezen za zastopanje delavstva,
241
kar pa v času, v katerem bo treba izjemno težke aktualne in dolgoročne naloge reševati, ni dobro. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Petan, replika. Izvolite.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Repliciram gospodu Potrču. Ne vem, zakaj je ravno mene našel za očitanje nečesa, kar sicer jaz nisem rekel. Če je kdo drug rekel, obrnite se na njega. Moje ime pustite v tem primeru pri miru.
Kar se pa tiče, da vi vse veste, koga bi mi želeli diskreditirati in kaj mi mislimo, pa kaj vi mislite, da imamo mi insinuacije in podobno. Ja to pa ne vem, ali ste nas "rentgenizirali" ali imate kje kakšne prisluškovalne naprave, da nas poslušate, kaj se mi pogovarjamo in da veste, o čem mi razmišljamo, kaj mi mislimo, kaj imamo zlobnega v namenu.
Kar pa se tiče, gospod Potrč, mnenja o sindikatu - ne nam očitati, da želimo znižati ugled ali da ga želimo dvigniti; ampak, vi govorite o znižanju; kdo si kaj misli o sindikatu, to poglejte, zadnje primere, ki so bili v Gorenju in Muri. Jaz, da ne bi slučajno mislili, da je meni to všeč - daleč od tega. Kaj vi mislite o meni - imate pravico, ampak ne mi tega javno očitati, ker mi ne "rentgenizirate" glave. Vsak si sam ustvarja ugled, v veliki meri sam. In zato nam ne očitati, da mi želimo komu znižati ugled. Ta zakon pa govori o preglednosti bilanc in financ. O tem. Tega pa nam verjetno ne morete očitati, če se zavzemamo za to. Tako, kot gre za preglednost financ in javnosti dela, recimo, poslancev, gre verjetno tudi za koga drugega. Ne vem, javnih služb, za plače managerjev, da so javne, tako so lahko javne tudi bilance koga drugega. Za to gre. Če smo v isti državi, velja ista zakonodaja in imamo enaka merila, enake vatle, enake metre, potem velja javnost bilanc tudi za sindikate. Samo ne nam očitati, da imamo zadaj nekaj zlobnega. Nimamo nič proti, če je javnost dela za druge, ampak naj bo za vse. In potem v tem primeru tudi velja tako.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.
Res je, da resnica boli. Zato je bil tudi tako kritičen odziv na predstavitev stališča vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov kolega Bojana Kontiča. Vsaj tako sem jaz zaznala nekatere od odzivov. Res pa je, da je empatija, kako se vživeti v človeka oziroma zanimivejše, danes je bilo celo o tej empatiji zaznati s strani razprave nekaterih, ko so že nekako točno vedeli, kaj je nekdo mislil in tako naprej. Seveda je današnja razprava, in verjetno bo danes še kakšna od
242
razprav tudi pri naslednjih točkah in verjetno tudi še jutri, ena izmed tistih, ki izkazuje medijsko in populistično prikazovanje poskusa. Jasno je tudi kolegica dr. Andreja Črnak Megličeva povedala in tudi argumentirano navedla v štirih točkah. In naj strnem njen zadnji stavek: Gre za zgolj in samo načrtno rušenje sindikatov. Saj, morebiti, kaže se interes v tej smeri. Jaz pa v tem vidim tudi ponovni poskus medijske diskreditacije te vlade in vseh tistih, ki se trudijo, da bi pomagali čim večjemu številu državljank in državljanom Republike Slovenije, predvsem tistim, ki danes resnično razmišljajo, pa ne samo razmišljajo, ampak se trudijo preživeti svoje družine, preživeti sami. Delavci zaposleni v podjetjih, ki so množično vključeni v sindikate, so tisti, ki se odločijo, komu bodo izkazali zaupanje v sindikatu, kdo jih bo vodil in tudi kdo in kako bo upravljal s sredstvi zbranih iz članarin in tako naprej . Zato me zelo preseneča danes izkazana nezaupljivost, tudi s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov.
Pred dobrim letom dni, lahko s čisto argumentiranim dogodkom navedem, da temu ni bilo tako. Vsako leto zadnjega aprila imajo sindikati Slovenije oziroma predstavniki podružnice Dolenjske in Bele krajine tradicionalno kresovanje na Smuku nad Semičem. Tja pridejo članice in člani, delavke in delavci, prebivalci tega območja, Dolenjske in Bele krajine. Lansko leto zadnjega aprila je bilo nadvse zanimivo in pestro. Sama hodim dolga leta in nadvse zanimivo mi je bilo lani, ko smo bili prisotni tudi tisti, in so bili nekateri predstavniki, ki jih letos ni bilo, tisti, ki so bili lansko leto kandidati raznih strank, nekateri tudi niso v Državnem zboru, ampak lani smo bili pa vsi zbrani tam, vsi za delavce, vsi za sindikate. Prej je nekdo omenil, nisem dobila občutka, da bi šlo za čiste račune in dobre prijatelje, oprostite, res ne. Letos se mi je pa to potrdilo, ker teh ljudi ni bilo v podporo sindikatom. Ni jih bilo. Izgleda, da so se mnenja in razmere spremenila. Zatorej, ljudje, ki delajo za majhen denar, ki se trudijo in ki želijo prispevati k temu, da bi v Sloveniji imeli čim več otrok, čim večje družine in bi želeli izkazati neko strpnost, nimajo vedno podpore. S strani sindikatov pa jo še vedno čutijo. In z današnjo razpravo na nek način nekateri želijo ponovno vnesti nemir med ljudi, nemir med delavce. Pri vsem tem izkazovanju nemira, se zopet vračamo naprej, nazaj na sindikate, ne vem, teh, onih, ali je to leva opcija, desna opcija, zopet nemir pa navedba Mura -Gorenje. Ne vem, ni omenjeni Beti, ki je zelo blizu čisto drugi opciji, lastniško čisto drugje, ampak problem pa je to za Belo Krajino, kot enega od primerov navedem zato, ker gre v neko drugo zgodbo, ki pa jo drugi neradi omenijo. Zato, ker potem bi nekako, kot je rekel kolega Magajna, bi se morali pogledati v ogledalo.
Hvala, sama tega predloga resnično ne bom podprla.
243
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Danes vodi to državo Socialna demokracija, in če je logika tista, po kateri bi morali slediti, potem delavci res ne bi smeli potrebovati sindikatov. Danes pa res ne. Država, ki jo vodi Socialdemokratska stranka - ta ista prisega na enakost, bi morala biti danes vzor vsem drugim državam, ki doživljalo globoko gospodarsko krizo. In delavec v tej državi bi moral dobiti vsaj toliko poplačila za opravljeno delo, da bi lahko normalno živel, da bi plačal tisto košarico življenjskih stroškov, svoje račune in da bi bil vzoren državljan. Kaj se dogaja zdaj? Če smo prejšnjo vlado Janeza Janše kregali in prav je bilo, da smo bili kritični do njih, da jih je tudi sam predsednik Vlade, takratni, gospod Janša napotil, da naj gredo v smetnjak iskat kruh. Bojda ga je bilo takrat dovolj, da so ga lahko kar iz smetnjakov pobirali. Danes ga ni niti v smetnjakih. Potem moramo nekaj reči tudi o tej vladi, kaj dela danes za delavstvo. Kdo ima prednost pri poplačilu? Mene veseli, da je gospod Svetlik, danes tukaj med nami, minister. Ko gre podjetje v stečaj, so sindikati praviloma tiho, ker takrat se deli po pogrebu tudi sindikalna članarina, ki ostane na računu. In kdo dobi poplačilo odprtih terjatev? Vsi, razen delavec ne. Delavec je zadnji v vrsti, ki lahko dobi plačo za svoje opravljeno delo. Kot že rečeno, če imaš pravico do dela in možnost, da delaš, nimaš tudi pravice do poštenega plačila in to je narobe v tej državi, da delavci ne dobijo niti toliko, da bi lahko normalno živeli. S to strpnostjo se lahko še nekaj časa igramo, vendar vam zagotavljam, da te strpnosti pri delavstvu ni več. In ko bo prišel čas, da bodo delavci iskali pravico na ulici zaradi obupa, bom tudi takrat z njimi. Jaz sem na vseh tovrstnih demonstracijah zelo rad prisoten, ker vem, da imajo delavci prav.
Kar se tiče tajkunov, ki jih je nekdo omenjal, saj tudi sindikati podpirajo tajkunstvo. Danes so ti ljudje še vedno glavni, ki demontirajo slovensko gospodarstvo, nič se jim ni zgodilo. Vršijo demontažo tega stroja, ki nosi v državni proračun denar, kar naprej, odkrito. Sploh ne skrivajo imen in priimkov in država jih ne preganja. Tudi zaradi tega te strpnosti pri delavcih ne bo več. Prišel bo čas, ko bodo delavci ne glede na to, kateri voditelj je na njihovi strani, sindikalist, ali je črn ali rdeč, šli na cesto in bodo tam iskali pravico. In motite se, spoštovani iz Socialne demokracije, če mislite, da Vlada lahko s toleriranjem netransparentnosti poslovanja v sindikalnem delu kupuje sindikate, da bodo že vodje prepričali delavce, da bodo tiho. Te strpnosti ni več.
244
Glede svinjarij, ki so jih počeli sindikalisti, naj sam povem nekaj teh svinjarij. Splošna plovba, ki smo jo sanirali s 75 milijoni dolarjev, s posebnim zakonom, sprejetim v Državnem zboru, in zaradi neizplačanih plač pomorščakom ustanovili družbo pooblaščenko, dali to družbo pooblaščenko, ki naj bi zagovarjala delavske interese, v roke predsedniku sindikata, gospodu Zevniku, je bila pod mizo prodana tujcem, ta družba pooblaščenka. Danes je tujec prevzel največjega ladjarja za nič evrov, kupil ga je. Vmes se je seveda še gospod Bajuk kar v pisarni zmenil, kako bodo to naredili, mogoče tudi ne zastonj. In danes je ta gospod Zevnik zelo, zelo težak na tekočem računu. Ni treba posebej ugibati, iz katere politične opcije prihaja. In ko govorimo o Rdečem križu, veste, tudi tam vam ni bilo sveto, spoštovani kolegi iz socialne demokracije, pravnomočno sodbo imate, tudi tam ste kradli. Če pa govorimo o železnicah, ker sem sam železničar, pa moram poudariti sledeče: demontaža železničarskih sindikatov se dogaja že odkar je ta oblast prišla na površje. Nisem odvetnik gospoda Pavliča, moram pa povedati, da je gospod Pavlič član uprave in prejema plačo po sklepu Vlade, je delavski direktor in ne manipulirati s podatki, ki niso resnični. Pa tudi železničarji niso v minusu, zaradi tega, ker bi sami slabo delali, zelo dobro delajo. Vlada dejansko ni spoštovala sklepov, ki jih je sprejela. Dve leti in pol imamo poroštveni zakon za najem kreditov za temeljito obnovo železniškega infrastrukturnega sistema, niti enega evra nismo počrpali iz tega naslova. Iz meseca v mesec je agonija ali bo za plače, pri tem pa nam tovor odteka zato, ker smo še zelo hlapčevski do tujcev, ki prihajajo kot tuji operaterji na naše tire. Če vprašate železničarje, ki delajo dobro, potem vam bodo povedali, da njim je vseeno, kateri sindikat imajo in da ta sindikat, ki ga imajo jih dobro zastopa. Je pa res, če na gori izrečeš besede, ki si jih bom jaz sedaj dovolil izreči: "fašist ali komunist, komunisti ali fašisti", da je odmev: "Isti-isti". Ta Vlada seveda zagovarja levosredinske sindikate, ki naj bi bili podpora tej vladi, prejšnja je pa desnosredinske. Nobene razlike ni, spoštovani gospodje in gospe. Če boste na tak način seveda hoteli zopet vlivati Pelinkovec v čašo delavstva, da ne boste niti dovolili, da delavci vidijo, kakšna je v bistvu njihova izbrana strokovni masa oziroma strokovni sklad, da jim niti tega ne boste omogočili, seveda, potem podpirate lumparije, ki se dogajajo tudi znotraj vodstev sindikata. Jaz sem prej povedal primer splošne plovbe. Ali je kateri od kriminalistov povprašal, kako in od kod izvor premoženja gospodu Zevniku? Nihče in tudi ne bo, zato ker je skoraj vsak od političnih veljakov bil vmešan in prisklednik k tej vreči.
Gospa Potrata, vedno dobrovoljna, kadar kažete slike, bodite vsaj toliko korektni, da poveste, koga na sliki vidite in od kod ta plačo prejema. Še enkrat vam povem, gospod Pavlič prejema plačo po sklepu Vlade Republike Slovenije in je član
245
poslovodstva, delavski direktor. Albert Pavlič, je to. Gospod Silvo Berdajs je ravno tako vezan na plačo, ki je vezana na plačo direktorja. In jaz sem vas v tem Državnem zboru, spoštovana predstavnica vladne stranke, tudi vas neposredno, posredno če hočete, vprašal, zakaj Vlada oziroma gospod Pahor dovoljuje, da imajo direktorji, predvsem pa državnih podjetij, večje plače kot on sam. Vam jaz povem zakaj? Zato, ker se delate tukaj lepe, plačujete kavice, od teh direktorjev pa zahtevate, da polnijo račune vaših strankarskih potreb. To se dogaja, seveda, skozi Elektro in skozi, bom rekel, vsa državna podjetja. Ne bom našteval, da ne bom zopet obtožen. Dejstvo je, da nočete narediti reda na tem področju in tudi tako imenovanih tajkunov nočete prijeti za, ne vem kaj, ne bom vulgaren. Ker če bi to želeli, bi to tudi storili. Gospod Bavčar se sprehaja, kot da se ni nič zgodilo, še smeje se nam. Najprej je razdal celo Slovenijo, da imamo danes probleme s Hrvaško in dokazujemo, da je Savudrijska vala res Piranski zaliv, sedaj se pa ukvarjamo še z njim, ko je uničil pol gospodarstva. Na obali ni več Droge, ni več Kolinske. To je vse uničil on. Je svoboden in verjetno bo tudi. Splošno plovbo ste prodali zato, da je lahko nekdo od ministrov dobil dvakrat po dva milijona evrov. V vreči jih je nesel domov. In seveda, takih podjetij je še ogromno in tukaj potrebujete sindikate, zato jih v bistvu tudi zagovarjate. Vsak po svoje svojo politično opcijo.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
K repliki se je javila gospa Potrata.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA: Hval za besedo, gospod podpredsednik.
Sedaj bom najprej replicirala, potem bom imela pa še postopkovni predlog.
Gospod Prijatelj, jaz vem, da vas nedavna odločitev Ustavnega sodišča spodbuja k temu, da lahko v Državnem zboru žalite vsevprek. Mene ste kot Socialno demokratko prišteli v vrsto tistih, ki kradejo. Jaz izjavljam, da ni nobenega dokaza niti nobenega vzroka za to, da bi mi kdo pripisoval, da sem komu kaj v življenju ukradla. Govorili ste slabšalno o civilno-družbenih gibanjih, brez dokazov. Vas pa vprašam, ali je res, da ste eden redkih delavcev, ki ima plovilo? Toliko glede tega, kako naštevate.
In še glede gospoda Brdajsa in gospoda Pavliča. Kar pomnim, sem ju na televiziji poslušala kot ugledna sindikalna predstavnika in moja reakcija na očitke predsednika Zveze svobodnih sindikatov, ki naj bi bil član predsedstva, pa od kar sem jaz, in to sem že kar nekaj mandatov, članica predsedstva, ni gospod Semolič član predsedstva. Gospod Brdajs in gospod Pavlič sta tudi do teh položajev, do katerih sta prišla, prišla preko svojega sindikalnega dela. To je bila replika.
246
Sedaj pa, če dovolite, še postopkovno. Gospod spoštovani podpredsednik, jaz sem vas sicer videla, kako mižite, ko poslušate razpravo. To bi povezala s tem, da verjetno res težko prenašate take besede. Ampak pričakovala bi od vas, da bi opomnili govorca takrat, kadar vsevprek žalijo in s tem žaljivim govorjenjem tudi znižujejo ugled Državnega zbora. Pričakujem, da boste postopkovno tako ravnali. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospa Potrata, težko bi jaz spremenil metodo vodenja v prejšnjem delu, ko sem poslušal silne žalitve z ene in druge stvari, glede tega kaj je bil razlog, kaj ima predlagatelj tega zakona za bregom, kako pritlehne namene ima in podobno, pa ni nihče ustavil razprave o takih žalitvah. To verjetno pač spada v svobodo govora.
Gospod Prijatelj ni replike na repliko. Imate postopkovni predlog? Prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Spoštovani podpredsednik.
Jaz moram opozoriti, da je dovoljeno gospe Potrati, da vedno znova in znova potvarja resnico, ne bom rekel, da laže. Če ji kaj ni všeč, naj ne zavaja vse slovenske javnosti. Prvič, jaz nimam nobenega plovila. Gospa Potrata, nobenega plovila nimam. Drugič, gospod Pavlič...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Prijatelj, predlog.
SREČKO PRIJATELJ: Ja, bom podal predlog.
Gospod Pavlič je član uprave, gospod Silvo Brdaj s je pa predsednik sveta delavcev. To sta dve različni funkciji, ki nimata s sindikalizmom popolnoma nič skupnega. In gospa Potrata je zopet lagala. Prosim, nobenega nisem žalil, še niti najmanj pa ne nje. Je pa res, da imajo v svojih vrstah pravnomočne obsodbe ljudje, ki so kradli tudi iz Rdečega križa. To pa je že res. Dejansko je tako. Pa tudi gospod Zevnik pripada vaši politični opciji.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Prijatelj, to je polemika. Tudi vi ste zlorabili Poslovnik.
SREČKO PRIJATELJ: Bi prosil, če opozorite naj ne trosi
laži.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Besedo ima gospod Hrovat.
ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Glede na to, da ste v koaliciji prepričani, da so že sedaj vsi podatki v zvezi s premoženjem sindikalnih central javni, se sprašujem, zakaj potem nasprotujete uveljavitvi tega zakona. Ni res kar govorite, da je sedaj javno dostopno in da
247
je to potem dostopno vsem. Veste, treba je razlikovati, eno je javno dostopni podatek, torej za tistega zainteresiranega, ki lahko vpogleda v te podatke. Dejstvo pa je, da teh podatkov ni možno objaviti, javno objaviti. In to je intenca predlagateljev zakona, da ljudje lahko v časopisu preberejo, kakšne so bilance teh in onih sindikalnih central. Veste, določili ste nam pravzaprav razloge za vložitev. Nekdo je rekel, da gre za zaroto Slovenske demokratske stranke, drugi je rekel, da gre za povzročitev škode delavstvu itn. Veste, po vsem tem, kar je bilo danes tukaj povedano s stani koalicije, bi rekel to; razloge za zavrnitev tega zakona vlečete pravzaprav iz petnih žil in s tem branite pač delo določenih sindikalnih central. Jaz se sprašujem, ali je to s kakšnim namenom ali ne? Jaz pač verjamem, da ne. Ampak ne glede na to, mislim, da je prav, da se še enkrat spomnimo, kaj pravzaprav Slovenska demokratska stranka predlaga v tem zakonu? Gre za spremembo samo enega, enega člena, ki je ključen. Dobro, dva sta, eden je samo redakcijski. Ampak gre za to, da bi se letno poročilo sindikatov javno objavilo. In piše naprej; organizacija pooblaščena za obdelavo in objavljanje podatkov -torej govorimo o AJPES-u - mora letna poročila sindikatov javno objaviti: "Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve javno objavi letna poročila sindikatov že za leto 2008." In to je vse kar se spreminja, samo to, nič drugega. Torej gre pravzaprav za dva stavka in takšnim polemikam smo sedaj priča.
Priča smo pa še nečemu. Priča smo splošnemu nezadovoljstvu slovenskega delavca. Temu smo priča. Vsak dan lahko spremljamo v sredstvih javnega obveščanja, predvsem na televiziji, kakšna je stopnja zaupanja delavk in delavcev v sindikate. In ne govorite, da smo mi prišli sedaj z neko idejo, da bomo povzročili škodo delavstvu oziroma da pripravljamo neko zaroto. Sploh ne. Pobuda za vložitev tega zakona je pravzaprav prišla s strani delavk in delavcev. Vsi smo to slišali, vsi smo slišali to nezadovoljstvo, kateremu smo bili priča v zadnjih tednih.
Seveda je pa po drugi strani, pa lahko rečete, da je to tudi cinizem, ampak ni, je iskreno - pravzaprav lahko s tem zakonom pomagamo sindikatu, sindikatom, da si pred javnostjo umijejo obraz. Dejstvo je, da je prišlo do splošnega nezaupanja, in mi, torej Državni zbor, lahko damo priložnost sindikatom, da se izkažejo v pravi luči in objavijo podatke. In če je vse v redu, potem ne vidim nobenega problema. In kot je že kolega, gospod Cukjati, prej rekel, je to najbrž v interesu sindikatov. Po tej razpravi danes bodo najbrž sami objavili te podatke, ker to je tisto, kar je pravzaprav najbolj pomembno.
V medijih je bila očitana tudi neaktivnost sindikatov. To smo vsi lahko brali, tega si ni Slovenska demokratska stranka izmislila, tega nam ne morete pripisati. V zadnjem letu je prišlo do 50.000 novih brezposelnih. To je dejstvo, tega si ni
248
izmislila Slovenska demokratska stranka. Temu smo priče vsi. Veste, tudi to, kar se je govorilo o bogatenju vodstev sindikatov na račun članarin, izplačevanja plač, ki so višje od premierjeve, kar je po mojem mnenju nedopustno, tega človek skoraj ne more verjeti, ampak to se dogaja. In o teh zadevah ni javnih podatkov. Mediji tega ne morejo objaviti. Če bodo mediji te zadeve objavili, potem se zna zgoditi, da bo to zaupanje ponovno padlo na najnižjo točko. Če pa je vse v redu, tako kot zagotavljajo sindikalisti, potem pa ni nobenega razloga, da se te zadeve ne bi objavile. Ampak se bojim, da se pod to zaupnostjo nekaj skriva.
Mogoče samo še beseda, dve glede gospoda Pavliča in gospoda Berdajsa; ne želim biti njun odvetnik, vendar je gospod Prijatelj prej jasno povedal, da to sploh nista sindikalista. Torej, govoriti tu, mešati jabolka in hruške, je pravzaprav nedopustno.
Jaz predlagam, spoštovane kolegice in kolegi, da ta zakon podpremo in s tem damo možnost sindikatom, da si pred javnostjo umijejo obraz in rečejo: "Izvolite podatke. Vse je O.K." in gremo naprej, pač v nekem soglasju.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod minister, izvolite.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci.
Ko poslušam to razpravo, me veseli, da se z vseh strani zavzemate za pomembno vlogo sindikatov v prihodnje. Brez njih bomo težko vodili razvojni in socialni dialog in čim močnejši so, tem bolj smo zanje zainteresirani. Jaz se ne bom spraševal o iskrenosti, namenu in tako naprej, posameznih razprav, ampak mislim, da je osnovna poanta, če bomo kaj iz te razprave odnesli, ta, da ti sindikati morajo ohranjati svojo vlogo. Bi pa rad dal nekaj informacij, ki so potrebne iz te razprave in ki jo je gospod Hrovat že nakazal, namreč to, da je res treba natančno razlikovati med javnim dostopom do podatkov in javnim objavljanjem podatkov. Kar zadeva javni dostop, je notorno res, da vsak državljan lahko pride do podatkov, ki jih AJPES ima. Ti podatki so urejeni po veljavnih računovodskih standardih in jih lahko v tej obliki dobi vsak. Res pa je, da vsak državljan ne more skozi te podatke priti do podatkov o vsakem državljanu. In to je najbrž tisto, kar deluje pri javnem dostopu do podatkov moteče. Do podatkov o vsakem državljanov, tistih, ki so najbrž najbolj zanimivi za to razpravo, se lahko pride, če gre za javnega uslužbenca, za katerega mora itak vsaka javna ustanova dati podatke na razpolago. In to je srž cele zgodbe. Ko pa gre za javno objavo, pa gre za načelno vprašanje, ali smemo osebe zasebnega prava izpostavljati večji kontroli in nadzoru države, kajti načelno izhodišče je, da so organizacije civilne družbe, kamor
249
sodijo tudi, sindikati avtonomne in morajo to avtonomijo ohranjati. Tukaj bi naredili nedopusten korak, če bi v to smer spreminjali veljavno zakonodajo. In prav gotovo so lahko vse osebe, torej vse civilnodružbene organizacije, vključno s sindikati, notranje same dovolj dobro organizirane in je treba zaupati članstvu, njegovi moči in njegovi kontroli teh organizacij, da bodo te organizacije pravzaprav sami notranje lahko ustrezno upravljali, ne, da bi jih upravljali s strani zakonodajalca oziroma države. To je tisto, kar je ključno. Kajti, če naredimo eden korak v primeru ene organizacije, kot je bilo rečeno že s strani drugih razpravljavcev, potem moramo narediti te korake tudi v primeru drugih. To pa pomeni, da bi želela država povečati kontrolo nad civilno družbo. Tukaj je opozorilo, ki ga je treba jemati, izjemno resno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospa Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Prej je bilo nekaj dileme, če je kdo koga žalil ali ni, rečeno je bilo tudi "Socialni demokrati so kradli v Rdečem križu". Sedaj, če to ni žalitev, jaz ne vem, kakšne standarde imajo nekateri v tej dvorani za žalitve. Kako daleč lahko s tem gremo? Tudi "Socialni demokrati so kradli". Mene v tej dvorani ne bo nihče obtoževal, da sem kradla in tukaj se zgodba konča.
Rada bi pa povedala, kar se tiče te točke, o kateri razpravljamo, vidim, da koncentracija v tej dvorani popušča in da ni več toliko zanimanja za to. Moj odziv na predlog zakona je "kuj železo, dokler je vroče." Zakaj? Že prej je bilo omenjeno: zgodila se je Mura, zgodilo se je Gorenje. Izraženo je bilo nezaupanje v sindikalne voditelje in dajmo to nezaupanje v tem parlamentu še mi okrepiti. Tako jaz razumem sporočilo. Dajmo jih torej še mi tukaj, v tej dvorani, po domače povedano, "pribiti na križ". Jaz tega ne bom počela.
Rečeno je bilo, da naj pomagamo sindikatom, da si bodo "umili pred javnostjo obraz", in Slovenska demokratska stranke se je tukaj postavila v vlogo branika demokracije, branika resnice javnosti in transparentnosti. Ni bilo 14 dni nazaj ali malo več, ko se je Slovenska demokratska stranka zavzemala za to, da dajmo pomagati sodnikom, da si "umijejo pred javnostjo obraz". Kaj pa, če bi si mi sami pred javnostjo najprej "umili obraz", kot pa, da se ponujamo, komu vse bomo pomagali pri njegovi javnosti, transparentnosti, predvsem pa pri večjem ugledu. Če vi mislite, da bo politika pomagala sindikatom, da bodo imeli večji ugled, kar so danes govorili predlagatelji zakona, potem vam moram povedati, da si boste na tem "polomili zobe", ker ta bo pa težka. Če mene vprašate, saj vemo, v čem je problem! Problem so sindikalni voditelji in problem so njihove plače. To ste povedali, jasno, javno, glasno. Če mene
250
vprašate, jaz nimam nobenih težav s tem. Če se sindikati sami odločijo, da bodo objavili te podatke, bom to pozdravila, ker v tem ne vidim popolnoma nobene slabe stvari. Da bo pa politika od sindikatov zahtevala, kaj morajo objaviti, torej plače sindikalnih voditeljev, tu se mi pa zdi, da gremo zelo daleč.
Kot rečeno, sindikati so tisti, ki bodo morali sami poskrbeti za svoj ugled. Ali jim to uspeva ali ne, to sindikati dobro vedo sami. To jim je pokazala ne nazadnje tudi javnost in tudi konkretni zaposleni v konkretnih podjetjih. Oni dobro vedo, kakšen je njihov ugled. In oni so tisti, ki bi morali tudi, po mojem mnenju, storiti kakšen korak naprej v dviganju svojega ugleda. Ampak da jih bo politika silila v to, mislim, da s tem ne bomo prišli daleč.
Rečeno je bilo, da tu zagovarjamo, citiram, "rekviem socialnega dialoga". To je tako lepa beseda! Ne vem, kje ste to slišali in kje ste to pobrali. Ker s te strani je bilo večkrat rečeno ravno nasprotno, da se mi zavzemamo za močne sindikata in za močan socialni dialog. Za to se mi zavzemamo, če slučajno ni bilo razumljeno, da ne bo kakšnih nesporazumov okrog tega.
Ko govorimo o javnosti in transparentnosti, torej - letno poročilo naj bi se javno objavilo. Morda bi veljalo tam še eno stvar napisati, "na spletni strani SDS", ker to je postal zadnje čase nek simbol, standard javnosti in transparentnosti. Lepo vas prosim! Dajte malo pomisliti, kaj govorite. In ko govorite o tem, kako vas skrbi ugled slovenskih sindikatov, bom citirala. Janša: "Zveza svobodnih sindikatov je lakaj sedanje vladajoče politike." Pa tista slavna o tem, da naj raje ne hodijo ven v slabem vremenu, ko je snežilo pa je bil mraz, naj se raje zberejo kak drug letni čas, bo bolje za njih. Tako da ne vi govoriti o tem, kako si vi prizadevate za ugled slovenskih sindikatov, ker dokler bodo s strani vaše stranke prihajale takšne izjave o tem, da so sindikati, pa ne vsi, ampak točno določeni sindikati lakaji sedanje vladajoče politike, potem jaz v vašo dobronamernost, da vas skrbi ugled in transparentnost sindikatov, žal ne verjamem.
In kot že rečeno, sindikati, po mojem mnenju, bi tudi morali storiti kakšen korak naprej. Morda bi bila dobra kdaj tudi kakšna prevetritev, kakšen nov obraz. Jaz to zelo iskreno povem. Ampak to, kar počnemo v tem parlamentu danes ne bo nič pomagalo k temu, kaj vi govorite. Govorili ste o splošnem nezadovoljstvu slovenskih delavcev. Da, res je, ampak zaradi tega zakona, zaradi vašega zakona ne bodo delavske plače nič višje in zaupanje v slovenske sindikate ne bo nič večja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Frangež.
251
MATEVŽ FRANGEŽ: Sindikati so odgovorni svojim članom, ti člani plačujejo članarino in ga s tem financirajo. Predlagam, dopustimo slovenskim delavkam in delavcem možnost, da s svojim zaupanjem odločajo, kakšnemu sindikatu zaupajo ali ne. To naj ostane presoja delavcev. Tudi meni ni všeč, recimo, šef Slovenske demokratske stranke, pa ne pozivam SDS, da ga zamenja, ker to ni moja stvar.
Kaj je pravi namen današnje razprave? Mislim, da predlagatelji zelo dobro vedo, da tega zakona ne bomo sprejeli, da bomo danes ugotovili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker je v svojem bistvu nesmiseln, ker želi javno objavo nečesa, kar danes je javno že zagotovljeno, ampak nekaj drugega - in to se danes ves dan že dogaja: žolčna, srdita, ideološka razprava o pogledu sindikatov, o pogledu na sindikate, ki seveda naj služi temu, kar se odločno kot kamenček v mozaiku vklaplja v veliki načrt velikega stratega. Saj veste, koga mislim! To je, da se prikaže prepletenost sedanje oblasti s sindikalnim gibanjem kot samo eden od tistih alarmantnih kazalcev, ki naj pripeljejo do zamenjave oblasti. To je samo del scenarija, ki je usmerjen v destabilizacijo oblasti, v destabilizacijo države, v ustvarjanju izrednih razmer in končno k velikemu cilju, ponovnem povratku SDS in Janeza Janše na oblast, ker še vedno menite, da se vam je zgodila krivica. Ne, ni se vam zgodila krivica, zgodila se vam je demokratična presoja ljudstva. Tudi nam se seveda ta utegne zgoditi zanesljivo se bo zgodila in prepričan sem, da bomo do tedaj brez vaše pomoči in navkljub vašemu neprestanemu nagajanju slovenski javnosti dokazali, da vemo, kam gremo, da se ukvarjamo s pravimi vprašanji in da bomo na ta vprašanja dali tudi prave in učinkovite odgovore, v to srčno verjamem. Preseči moramo današnjo zaostreno situacijo, ki jo najdemo na vsakem koraku in to kljub zelo težkemu nahrbtniku, ki je še posebej težak, tudi zaradi težke dediščine vaše vlade. Socialni demokrati pa vendarle imamo eno povezavo s sindikati: druži nas skupno zgodovinsko izhodišče, ki črpa v močni tradiciji slovenskega in mednarodnega delavskega gibanja. Sam 1. maj še vedno štejem za največji praznik. Zato ker v njem vidim en poziv k temu, da se moramo skupaj organizirati za to, da bo ljudem v tej državi in v vsem svetu bolje, da bodo živeli v pravični družbi in da bodo v tej pravični družbi deležni solidarnosti in poštene tekmovalnosti za to, da si zagotovijo blaginjo za svoje življenje. Sindikati imajo pri tem izjemno pomembno vlogo, kot danes ugotavljamo tukaj vsi, še posebej, ko smo na pragu izjemno težkih odločitev, ki so lahko samo boljše, če jih bomo skrbno pripeljali skozi zahteven proces sindikalnega dialoga. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod oziroma gospa Cveta Zalokar... Je ni. Gospod Černač.
252
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani kolegici, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni! Danes pri tem zakonu v glavnem govorimo o zaupanju oziroma o krizi zaupanja. Javnost ne verjame več nikomur. Ne verjame več sodiščem, ne verjame več inšpekcijam, ne verjame več predsedniku države, ne verjame več ministrom, Državnemu zboru, ne verjame več predsedniku Vlade, Vladi. Točka zaupanja v vse institucije in tudi v sindikate je na najnižji točki v zgodovini te države. Sedaj o tem nezaupanju in o razlogih smo že dosti povedali, pa mogoče velja še enkrat spomniti, zakaj pravzaprav do tega prihaja. Velikokrat prihaja do tega zaradi tega, ker se ne uresniči tisto, kar je bilo napovedano in potem se ta kamen, ki se mu reče kriza zaupanja, ko se enkrat začne valiti, se ta kepa samo še veča in nevarnost je, da s seboj pobere tudi tisto, kar ni sodelovalo pri ustvarjanju te krize zaupanja. In tak dober negativen zgled za povzročanje valjenja te kepe je ravno gospod Borut Pahor, predsednik Vlade. On je v zadnjem letu s temi obljubami, s temi izjavami o tem, kaj se bo zgodilo, kje se bo zgodilo, na kakšen način se bo zgodilo, ustvaril neka pričakovanja, ljudje so temu verjeli, tako pred volitvami kot po volitvah, in rezultatov tega ni bilo. In nezaupanje se je začelo poglabljati tudi pri zaposlenih. Ena izmed tistih najbolj tipičnih izjav, spomnite se, pred in po volitvah, približno bom citiral. "Tukaj pred javnostjo dajem javno zavezo, da ne bom nikogar zamenjal, z besedo ga ne bom vprašal, kateri politični opciji pripada." In potem tukaj v Državnem zboru: "Ne pristajam na delitev na vaše in naše." In v enem letu ugotovimo, da je zamenjano praktično vse, kar se je zamenjati dalo. In ne gre za problem številk. Ne gre za problem številk! Tudi če bi bil samo en sam v nasprotju s to javno zavezo zamenjav je to dovolj, da se ta kriza nezaupanja začne, da se vzpostavlja, da se vzdržuje in da se širi. Tega ni več mogoče odpraviti.
Ko danes govorimo o tem zakonu glede sindikatov, bi človek pričakoval, popolnoma drugačne razprave. Prva zadeva, ki bi jo pričakovali je, da bi sindikati sami oziroma njihova vodstva po tistem, ko so ugotovili, da to nezaupanje delavstva oziroma članstva pri njih upada, sami razkrili bilance. Sami bi morali razkriti bilance in si poskušati tudi na tak način ponovno povrniti zaupanje, ki je bilo izgubljeno. Kajti govorimo o transparentnosti. Danes o transparentnosti sindikatov, ki ji seveda vladajoči nasprotujete, kot ste nasprotovali neki drugi objavi transparentnosti na področju javnih funkcionarjev, sodnikov in tako naprej, kjer ste nasprotovali zakonu, po katerem bi funkcionarji to premoženje razkrili. In tisti, ki so ga, ki smo ga mimo zakona, smo bili ob pomoči nekaterih medijev še dodatno "pribiti na križ", ker smo to razkrili, namesto da bi se ost javnosti usmerila proti tistim, ki tega niso storili oziroma proti tistim, ki kljub temu da so bili zaloteni, da so nekaj prikrivali, to še vedno skrivajo oziroma sedaj fiktivno prenašajo na neke tretje
253
pravne osebe, da si bodo nekako umili roke, da s tem davkoplačevalskim denarjem, ki ga v veliki meri dobivajo iz proračuna, nimajo nič.
In enake zgodbe poslušamo danes: na eni strani obtožbe nas, češ da s tem zakonom želimo rušiti sindikalna vodstva, da želimo uničiti sindikate, da vnašamo nemir, da smo proti nekaterim vodjem teh sindikatov. Nič od tega ni res in nič od tega tudi ni bilo z naše strani rečenega! Da želimo, je bilo celo rečeno, s tem zakonom diskreditirati Vlado. Ena izjava od nekoga od vladajočih poslancev je bila zelo zanimiva in simptomatična, nekako je pokazala v tej vsej svoji preprostosti na "zlizanost" vladajoče politike z nekaterimi vodstvi sindikalnih central, ko je ta poslanec rekel: "Tu in tam smo Pahorju zagodli, no zdaj pa ima zaradi tega še zmedo v sindikatih." Pahor ima zmedo v sindikatih! Ta izjava, res da preprosta, je bila nekako resnicoljubna. Povedala je tisto, kar je poslanec mislil, in potem smo poslušali še izjave o tajkunih, ki da so nastajali pod prejšnjo vlado. Zanimivo pa, da imajo vsi vaše članske izkaznice, nekateri so jih sicer javno vrnili, nekateri so vaši simpatizerji, ampak vsi so tam. Katerikoli pokrov odpremo - same glave vaših simpatizerjev oziroma privržencev pricurljajo na dan. In sami veste, da je v prejšnjem mandatu bilo sprejetih nekaj zakonov - resnici na ljubo, nekateri tudi z vašo podporo, ko ste bili še v opoziciji-, ki so omogočili, da so se te glave, ki so bile prej skrbno, hermetično skrite pod temi pokrovkami, začele razkrivati. Govorim o tistem zakonu, ki je zagotovil, da so se poštni nabiralniki počasi našli, da so se začele zadeve prijavljati. Dokler tega zakona ni bilo, tudi te obveznosti ni bilo in tajkuni, ki so nastali v prejšnjih mandatih, so se lahko veselo skrivali pod krinko zakona.
Ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, pa je seveda predvsem v interesu sindikatov. Ne razumem, da tega ne razumete - ne vi, ne sindikati. Ta zakon je v interesu sindikatov, predvsem v interesu vodstev sindikatov. V interesu tistih, ki so zgubili zaupanje članstva. Enostavno ne razumem, da tega ne - to je nekaj podobnega kot Vlada. Vlada je izgubila zaupanje javnosti in opozicija dobronamerno sprašuje, kaj boste storili, da boste to zaupanje povrnili, in doživimo kontraefekt v zasmehovanjih, v nekih napadih in tako naprej.
Normalno bi bilo, da bi se ti podatki razkrili. Konec koncev se sindikati napajajo iz plač, večinoma iz plač tistih, ki imajo najnižje plače. Zaradi tega bi bilo prav, da so te številke na mizi. Mnoge zaposlene mučijo oziroma skrbijo podatki o tem - te posamezne špekulacije, da gre za nekaj milijonov evrov presežkov prihodkov nad odhodkih, za neko premoženje. Skrbijo jih tudi špekulacije o tem, da ni kakšnih drugačnih povezav. Slišali smo prej, zadeve so lahko zelo nevarne, če niso transparentne. Imamo v neposredni soseščini izkušnje z neko državo, ki je ta sistem žal razvila do
254
skrajnosti. Ni dobro, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v tej državi.
V teh gospodarskih razmerah, ko so ljudje dejansko v skrbeh, ali bodo jutri še imeli službo, delo; v teh razmerah, ko se zaupanje javnosti nikakor ne pobere, bi bilo seveda prav, da bi imeli sindikate, ki bi zaupanje članstva in celotne javnosti uživali. Tega ni in kar nekaj je primerov, zakaj se je to zaupanje tudi v preteklih tednih, mesecih, letih porušilo. Poglejte, vam bom povedal, ker nimam časa, samo en primer. Primer, ki se je zgodil lani in posledice tega se dogajajo letos: Steklarska Nova, tri leta se niso plačevali prispevki. Lani smo obravnavali novelo kazenskega zakonika, vi ste mu nasprotovali, takrat ste bili v opoziciji, bil je vložen veto. Sindikalisti, gospod Semolič, gospa Jerkič, gospod Ščernjavič, gospod Štrukelj, so vsi glasovali za veto, ki je določal, da se takšne stvari, ko se prispevki za zaposlene ne plačujejo, kriminalizirajo. Glasovali so proti temu, glasovali so proti interesom članstva, glasovali so proti interesom zaposlenih, kajti na podlagi te kriminalizacije, na podlagi te določbe, ki je bila potem v ponovnem poskusu, ob vašem nasprotovanju, da ne bo pomote, uveljavljena, se zdaj dogajajo zadeve, kot je Steklarska Nova in tako naprej, ko gre lahko postopek do te mere, da se tistemu, ki je te zadeve zakrivil, odvzame tudi premoženje. Ampak, ne samo opozicija, tudi glavni sindikalni liderji -mimogrede nekateri sedijo v teh foteljih že več kot 18 let -so bili proti temu, da se to stori. Proti temu! In potem se sprašujete, kako to, da se je zgodilo to nezaupanje oziroma da je opozicija, konkretno SDS, tista, ki je to povzročila oziroma da je v našem interesu, da se je to zgodilo - lepo vas prosim! V interesu celotne politike v tej državi, je da institucije uživajo ugled, in v teh razmerah je v interesu celotne politike, da uživajo ugled tisti, ki lahko na dolgi rok zagotavljajo socialni mir. Zaupanje v sindikate pa je v tem trenutku omajano do te mere, da predstavlja resno grožnjo vzdrževanju tega socialnega miru. Zaradi tega je vaše ravnanje, moram reči, nedopustno, neodgovorno in na nek način dodaten pokazatelj te "zlizanosti" tega dela politike z vodstvi nekaterih sindikatov. Z vodstvi nekaterih sindikatov.
Ocenjujem, da tak primer, ki je relativno minoren, da bi se javne bilance, ki bi tako ali tako morale biti javne, objavijo, da če do tega v Državnem zboru ne bo prišlo, in če tudi sindikati ne bodo potegnili te poteze in sami od sebe razkrili te bilance, se bo to nezaupanje še nižalo - kar je slabo - vendar ne zaradi tega, kriviti opozicije.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala za besedo.
255
Že v predstavitvi mnenja poslanske skupine se, dejal, da tudi nekateri v naši poslanski skupini seveda obžalujemo, da mogoče sindikati niso že kdaj prej naredili kaj več za preglednosti njihovega delovanja in da bi objava določenih podatkov najbrž pozitivno delovala tudi na njihovo članstvo, mogoče tukaj njihovo bodoče članstvo, ki bi se seveda lažje odločalo, kako in kdo bo branil njihove pravice. Žal pa je debata do sedanja pokazala, da se je resnično izkazala tista bojazen, ki sem jo ravno tako omenil, da skratka namen ni zgolj transparentnost delovanja sindikatov, ampak predvsem v skladu s tisto modrostjo, da če že ne moreš prepričati, pa vsaj zbegaj, da se nekako omaja ugled sindikatov. Težko razumem ta zatrjevanja, da po eni strani se sindikatom ne odreka njihove vloge, ki jo imajo v socialnem dialogu, po drugi strani pa se seveda lahko slišijo s strani predlagatelj take pripombe na njihovo delovanje, kot se pač slišijo. Če bi sindikalni voditelji ne bili zadosti prepričljivi, potem najbrž ne bi več bili sindikalni voditelji. Če smo lahko priča temu, da se na vsake štiri leta zamenja sestava državnega zbora, da se zamenja oblast - enaki procesi demokratični se dogajajo tudi v sindikatih in bi se seveda lahko zgodili, če stvari ne bi bile zadosti dobre, da bi članstvo ocenilo, naj ostanejo takšne, kakršne so.
Še vedno seveda lahko ostajamo pri nekem javnem pozivu sindikatom, da naj vsaj svojem članstvu v internih biltenih, predstavijo podatke, za katere menijo, da so koristni, da pa se bi mi, kot je bilo tukaj povedano s strani politike, ukvarjali, s "čiščenjem obraza" sindikatov, pa najbrž ni na mestu. Seveda tudi ne razumem izjav, kot so, da opozicija dobronamerno sprašuje, kaj bo Vlada naredila za povrnitev svojega ugleda. Jaz sicer nisem dolgo časa v tem parlamentu, vseeno pa zadosti dolgo, da sem si dobronamernosti takih pozivov že lahko ustvaril svoje mnenje.
Sam sem, moram povedati, bil na začetku te razprave bolj naklonjen predlogu zakona kot sem pa sedaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospa Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo.
Danes, ko se pogovarjamo o sindikatih in o njihovem delu nam nekateri očitate in govorite, kaj je naš cilj, kaj je naš resnični namen. Moram reči, da mi že malo preseda, da nam očitno vsi v koaliciji vidite v glavo, vsi veste, kaj mislimo, kaj nameravamo narediti. Še hujše se mi zdi pa to, da si nekateri domišljajo, da se je svet začel takrat, ko so bili izvoljeni za poslance v Državnem zboru. In po enem letu solijo pamet o vseh in o vsem, nam, ki smo morda tukaj že nekaj več, medtem pa njihov spomin seže samo eno leto nazaj. Ampak pojdimo k zakonu.
256
Članstvo v sindikatu je prostovoljno. Res je in zato imajo člani pravico vedeti, kaj se z njihovim prispevkom oziroma z njihovo članarino dogaja. Vendar ne. Član, razen vodstvenih delavcev, ne sme nič vedeti o finančnem poslovanju sindikalnega vodstva. Lahko to sicer izve, vendar mora iti na AJPES, plačati 10 evrov, poleg članarine, ki jo plačuje vsak mesec in potem lahko dobi podatke. Vodja njegovega sindikata oziroma vodstveni delavec sindikata pa lahko to dobi kadarkoli, brezplačno, čeprav bi to najbrž lažje plačal, kot ta delavec, ki mora po to na AJPES. Očitno to ugotavljajo že novinarji. Skratka, večina članov sindikatov, če ne postanejo posvečeni funkcionarji nikoli ne izve, koliko denarja se nateče v sindikate. Šele vpogled v podatke omogoča nadzor in vsak član je zainteresiran, da ve, kaj se z njegovim prispevkom, njegovo članarino dogaja. In, če ne bo zadovoljen s svojim sindikatom, se bo morda odločil in šel v kakšen drug sindikat ali pa povprašal svojega sindikalnega zastopnika, zakaj je na primer sindikat plačal to in to, porabil denar za to in to.
Jaz sem predsednica društva in moji člani lahko oziroma člani našega društva lahko kadarkoli pogledajo v finančno stanje in za to ne potrebujejo nobenega prispevka, nobenega plačila. Minister je rekel, da bo to nekaj stalo in da tega predlagatelji nismo predvideli. AJPES je državno podjetje oziroma pravna oseba, ki jo je ustanovila Republika Slovenija. To pomeni, da sredstva za svoje delovanje pridobiva iz proračuna Republike Slovenije in najbrž ne bi bilo tako težko najti sredstva, da bi vzpostavili tudi to aplikacijo. Zakon je zelo kratek in enostaven oziroma novela in pravi takole: "Letna poročila se javno objavijo. Objavi naj jih AJPES, ki že tako obdeluje te podatke."
Sedaj pa k današnji razpravi. V razpravi je bilo rečeno, kaj vse bi to povzročilo. Zdaj bom nekaj teh stvari naštela, ker so lahko celo zelo grozljive ali pa šokantne. Najprej bi objava letnega poročila škodila sindikatu. Kako lahko transparentnost škodi? Škodi lahko samo tistemu, ki kaj skriva. In če bi sindikati želeli biti transparentni, bi letna poročila sami objavljali, jih posredovali svojim članom.
Potem pravite, da bi s sprejetjem takšnega zakona onečastili sindikate. V interesu vodstva bi moralo biti, da je njihovo delovanje transparentno in financiranje transparentno, da njihovi člani vedo vse o tem, za kaj in kako se porablja njihov denar. Potem nekateri pravite, da če bo sprejet tak zakon, torej, da se letna poročila javno objavijo, bo sindikat manj verodostojen. Ne vem, kako je lahko zaradi objave letnega poročila sindikat manj verodostojen: ali je ali pa ni verodostojen.
Potem pravite nekateri, da s tem rušimo sindikat, da se bomo znebili sindikatov in da bomo vplivali, na to kdo bo vodil sindikate. Še enkrat, javna objava letnega poročila ne more zrušiti sindikata, zamenjati vodstvo ali kaj podobnega.
257
Kako se pa to res lahko zgodi? V primeru sindikalista v podjetju se to lahko zgodi tako, da delavci skličejo sindikalni sestanek in na njem povedo razloge, zakaj predsednika menjajo in ga zamenjajo. Torej, to nima nobene zveze z zakonom. V primeru predsednika sindikata na nacionalni ravni pa se to lahko zgodi tako, da če delavci zahtevajo odstop, se sestane predsedstvo sindikata, to so voditelji sindikatov po dejavnostih. Potem se skliče izredni kongres, na katerem se glasuje o nezaupnici predsedniku sindikat in če je izglasovana, se ga zamenja. Torej, zakon, ki mu nasprotujete v koaliciji in ki smo ga vložili, o tem ne govori nič, jasno da ne, ker ne rušimo sindikatov in ne odločamo o tem, kdo jih bo vodil, pač pa samo predlagamo, da se letna poročila javno objavijo.
Potem nam nekateri pravite, da bomo razvrednotili sindikate, razsuli socialni mir; to so zelo hude obtožbe in takšni izrazi, za katere ne vem, v katerem členu o čem takem govorimo.
Potem govorite, da se maščujemo. Komu in zakaj? Meni ni nihče nič naredil in se nikomur ne maščujem, če bom podrla zakon, da AJPES objavi letna poročila sindikatov.
Drugi pravite, da zahtevamo nekaj, kar je javno že zagotovljeno. Torej, tisti, ki pravite, da je to javno že zagotovljeno, kolegi, prosim, da mi to, kar je javno zagotovljeno, posredujete, pa se bom potem o tem prepričala, da je to že javno zagotovljeno.
Z nobenim zakonom ni določena nezdružljivost funkcij. Torej, da član stranke ne more biti tudi vodja sindikata ali član sindikata. In zato je irelevantno, ali je predsednik enega sindikata član SDS, ali član SD, ali katere druge politične stranke, to mu ustava omogoča. Čisto vseeno je, ker če bo sprejet zakon, ki ga predlagamo, bo AJPES objavil letna poročila tako tistega sindikata, katerega vodja je član SDS, kot tistega sindikata, katerega vodja je član SD. V nobenem členu ne piše, da bo AJPES objavil samo določena letna poročila, moral bo objaviti vsa.
In v zadnjem času se je zgodilo kar nekaj stvari, tudi zaradi stari, ki nam jih nekateri očitate, torej da v preteklosti nismo nič naredili, ko smo bili na vladi in smo imeli moč in čas, da bi to lahko storili. Mnogo smo storili, okrepili delo Agencije za trg vrednostnih papirjev in nekaterih drugih uradov, da so danes z nami nekateri podatki, ki so se v preteklosti skrivali, iz vemo kakšnih razlogov. In kaj se je zgodilo v zadnjem času? Javnost je bila obveščena o tem, da je Vzajemna 200 tisoč evrov namenjala Zvezi svobodnih sindikatov. Zakaj ni tudi kateremu drugemu sindikatu? Tisti, ki plačujejo premije Vzajemne, verjetno niso vsi v enem sindikatu, ampak v različnih - vsaj po podatkih o članstvu, ki pa so tudi bolj skriti kot javni, kar ni logično, kajti moč sindikatov se kaže tudi v tem, da bi na primer nek vodja sindikatov določeno stvar zahteval, ker to zahteva 50 tisoč
258
članov njegovega sindikata. Zato ni logično, zakaj sindikati ne želijo razkriti, koliko članov imajo in koliko znašajo prihodki od članarin.
Če se vrnem k Vzajemni, Vzajemna je naša, večina nas plačuje prispevke, ki jih moja Vzajemna, na primer, porablja za to, da se financira dejavnost sindikata, s katerega aktivnostmi in stališči se jaz morda ne strinjam.
In kaj se je še zgodilo? Vodja Zveze svobodnih sindikatov je zaposlenim v Gorenju grozil, da jim bodo odpoklicali vsa posojila, ki jih imajo v Delavski hranilnici. Sedaj vemo, da je večinski lastnik hranilnica Semoličev sindikat, pogoj za pridobitev posojila pa je članstvo v tem sindikatu. Denar od zbranih sindikalnih članarin gre namreč v depozite pri Delavski hranilnici, ta pa odobrava posojila članom sindikata in tudi lastnikom podjetij. In še kaj drugega se je zgodilo, zato bom zakon, ki ga predlagamo, podprla. Ne vidim nobenih od teh strahov, ki ste jih navedli, če bo zakon sprejet, torej če bodo objavljena letna poročila sindikatov, da bo to povzročilo malodane izredno stanje v državi. Mislim, da temu ne bo tako, zato bom seveda zakon podprla.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Presečnik. Prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavko, spoštovani kolegice in kolegi! Torej mojem mišljenje je seveda tako, da gre preprosto za to, da naj bo poslovanje sindikatov transparentno in pri tem jaz in naša poslanska ne vidimo nobenih ovir. Že v poročilu oziroma mnenju poslanske skupine smo rekli, da zakon o računovodstvu v enem od členov določa, da mora AJPES podati podatke, na zahtevo dati ustrezne podatke. Tudi zaradi tega po mnenju naše poslanske skupine ni nobenih zadržkov, da bi ti podatki ne bili objavljeni tudi javno in dosegljivi brez posebne zahteve pri AJPES-u. Vendar tudi v času seje smo dobili nekaj sporočil, konkretno od sindikalne zaupnice, kjer v SMS sporočilu trdi, da kljub zahtevi ni dobila poslovnega poročila sindikata, kateremu pripada. Jaz ne vem, ne morem tega preveriti v času trajanja te seje, vendar taka sporočila tudi prihajajo.
Strinjam se z eno od razpravljavk malo nazaj, da morajo socialni voditelji sami poskrbeti za svoj ugled. Seveda, s tem se strinjam. Tudi poslanci moramo in ministri in vsi javni delavci moramo sami poskrbeti za svoj ugled, ampak zagotovo tega ne bomo dosegli s tem, da bomo objavljali ali neobj avlj ali, jaz sem izrazito pristaš objavljanja vseh teh podatkov, ampak si je treba ugled pridobivati na druge načine. Tudi mi, tudi jaz si ga moram pridobivati, če lahko rečem, da ga vsaj malo v okolju, v katerem živim, mogoče pa tudi imam.
Več tez je bilo danes navrženih, strinjam se, na primer, z eno od tez, da je večina sindikatov oziroma sindikalistov v
259
precejšnji meri, če že ne pod vplivom različnih strank pa vsaj v občasni navezi s posameznimi strankami. Zanimiva je bilo enkrat tudi trditev enega od strokovnjakov s tega področja v razpravi na eni od slovenskih televizijskih postaj, da se bodo razmere v sindikatih same po sebi uredile, približno tako je rekel, ko bo čez nekaj let menjava generacij v vodstvih sindikatov. In pa še ena druga, ki se je tudi večkrat pojavila, da se bodo razmere v eni od največjih državnih firm začeli urejati takrat, ko bosta odšla dva vodilna sindikalista. Ampak danes je bilo že rečeno, ko je bilo omenjeno, da eden ni sindikalist, ampak je član uprave.
Večkrat je bilo rečeno, da zapravljamo dragocen čas. To je bilo rečeno od mnogih razpravljavcev. S tem bi se lahko tudi strinjal, ker mislim, da je to zakon, ki mu ni treba posvečati - dobro, pa tudi jaz zapravljam ta čas-, ki mu ni treba posvečati toliko časa, ampak bi lahko z njim opravili tako kot z večino zakonov na tem zasedanju Državnega zbora. Kaj pa imamo konkretnega na tej seji Državnega zbora? Če pogledamo dnevni red, imamo, mislim, da 27 točk dnevnega reda, od tega je večina takih točk, ki jih opravimo v 40 minutah, in večina teh ne prispeva k možnosti za izboljšanje gospodarske situacije ali pa socialnega položaja ljudi. Verjetno z eno veliko izjemo, zagotovo z izjemo Predloga zakona o razvojni podpori Pomurski regiji. Kaj bo prinesel, se bo videlo, ampak je konkreten zakon, ki prispeva k temu, ki je, bi lahko rekli, izjema na seji Državnega zbora, ki poteka ta teden.
Če se vrnem na ta zakon, ne razumem trditve, ki je bila izrečena, da če bodo podatki o sindikatih javni, bo njihova moč manjša. Mislim, da bi morala biti kvečjemu večja. Tudi ne vem, zakaj je taka nervoza pri tej razpravi oziroma v čem je sploh tak problem. Mislim, da je z danim predlogom možno hitro opraviti, in zagotovo bom pri glasovanju izrazil stališče, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Morda ga je treba še kje dodelati, ampak je pa zagotovo primeren za nadaljnjo obravnavo in upam, da bo na koncu tudi obveljalo takšno stališče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Sicer sem mnenje povedal v imenu poslanske skupine, ampak vseeno, nekaj razprav je bilo pravih cvetk, zato je mogoče dobro kaj pokomentirati.
Rečeno je bilo, sindikalni funkcionarji lahko imajo vpogled v poslovanje, ubogi delavci morajo pa plačati 10 evrov, da gredo na AJPES in pridobijo podatke. Zopet ne ločimo bistva članstva v sindikatu. Člani imajo pravico pridobiti podatke znotraj svoje organizacije, znotraj svoje strukture. Ne rabijo ti delavci hoditi na AJPES, sindikalno vodstvo jim mora poročati. Ostali zainteresirani pa preko AJPES-a, zato je
260
pač treba odšteti teh 10 evrov. In ne morem uporabiti drugega izraza kot hinavščina. Ko govorimo o predsednikih sindikatov, ki niso "naši - vaši", potem ni nobenega problema, če so člani političnih strank, pa so hkrati tudi predsedniki sindikatov, saj to pravico jim daje ustava. Ko pridemo do Semoliča pa še koga, pogrom nad njim: je bil v SD-ju, je bil v Združeni listi, pa je hkrati predsednik sindikata, 18 let že sedi v fotelju, vse najslabše o njem. To so dvojna merila, dvojni kriteriji in ni dobro, da se uporabljajo dvojni kriteriji in zato imamo ta izraz, ki sem ga prej uporabil.
Ko govorimo o financiranju in poročanju, jaz sem o uvodu povedal, kaj je bistveno tega, vsaj za mene, stavkovni sklad; sklad, s katerim sindikat razpolaga v primeru stavke, ki mu omogoča akcijsko sposobnost v določenih primerih. Ali naj to objavi, naj to sporoči delodajalcem: toliko imamo denarja, do tukaj sežemo, tri dni lahko stavkamo, četrti dan nimamo več sredstev, če boste zadržali tri dni, nas boste četrti dan zlomili. Ali to naj sporočimo s tem objavljanjem? Če je to namen, izvolite, jaz sem proti temu! Ko govorimo o dvojnih merilih, še nekaj, tukaj je bila razprava tudi o verskih skupnostih, o Rimskokatoliški cerkvi. Ali pri njih zahtevamo transparentnost? Odgovor je že bil, da je nemogoče, da to zakon ne določa, da to ni mogoče narediti in da nas nič ne briga, kakšno premoženje imajo in kako poslujejo. Delno je to tudi skladno z zakonodajo in verjetno res.
Če uporabim malo za šalo na koncu mogoče te težke razprave. Tudi to, ko pravijo, mi pač naberemo, kolikor naberemo, potem vržemo v zrak, kar ostane v zraku, je božje, ostalo je pa naše in vas ni nič briga, kaj mi s tem počnemo. To so dvojna merila, kar ni dobro. Ko to zahtevate od enega, zahtevajte potem od vseh, je pa vprašanje, če je to v tem trenutku sprejemljivo.
Tega predloga zakona enostavno ni moč podpreti v dobro delavskega gibanja na Slovenskem.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod minister. Želite? (Ne.) Predlagatelj, gospod Grims, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS: Še enkrat, vsem lep pozdrav.
Naj nadaljujem tam, čeprav pravijo, poštenemu človeku se enkrat pove, ampak očitno so ljudje v tem parlamentu, ki jim je treba večkrat povedati. Govoriti o sindikalnem skladu in s tem utemeljevati zaupnost oziroma tajnost, če smo pošteni, podatkov, je seveda smiselno v tistih državah, kjer sindikat plača nadomestilo delavcem, kjer sindikat plačuje stroške stavke, kjer sindikat poskrbi za vse tisto, kar pri nas ureja zakon in kolektivne pogodbe, gospe in gospodje, ker je pri nas stavka ustavna pravica. Pri nas sindikat ne plačuje iz svojega žepa plače delavcu in podobne stvari. Ne! Plačuje pa plače sindikalnim funkcionarjem, to pa ja. Zaradi tega se s tem argumentom zgolj megli situacija, mešajo jabolka in hruške in
261
tistega, ki ve, za kaj gre, tudi, odkrito rečeno, pošteno zabava.
Ko se govori o članstvu v politični stranki in sindikatih. Seveda ustava tega ne omejuje. To smo vsi enakega mnenja. Ampak nerodno je, če je bil nekdo zelo visok političen funkcionar, pa je bil pred tem član stranke, pa funkcionar v sindikatu. In se potem iz vodstva politične stranke spet vrne v sindikat, pa tudi to za mene ne bi bilo toliko sporno. Ampak, gospe in gospodje, vi ste začeli debato, da je to napad na neodvisnost sindikata. Čakajte, kdo se iz koga tukaj heca? Prav točno to je bilo rečeno: napad na neodvisnost sindikata s strani vodje Poslanske skupine SD. Lahko preverite magnetogram, si vse skrbno beležim.
Če govorimo o dejstvih. Sami ste navedli kar nekajkrat, saj delavec, če je član sindikata, lahko vse dobi, vse podatke s strani sindikata. Jaz pa z vso odgovornostjo trdim, gospe in gospodje, to lahko preverite, če želite, da navadni člani sindikata zelo težko pridejo do tega. Morda v nekaterih sindikatih je to lepo urejeno. Vem pa zanesljivo, ker sem z ljudmi govoril, ki so želeli priti do tega, pa so člani sindikata, pa so rekli, da koliko pa dobi naš funkcionar, to je pa rezervirano za funkcionarje v tej stranki - pardon, v sindikatu. Koliko pa dobi naš sindikalni predsednik, toliko je pa samo za člane vodstva tega sindikata, ker to je zaupen podatek. Kje pa je vaše spoštovanje tajnosti... Poslušajte, a sindikat se iz članarine financira, ki jo plačuje ta isti človek! A verjamete, kaj si zdaj on o vsem skupaj misli? In ob tem še prebere v časopisju, da obstajajo načini, da se preko hranilnice lahko financira tudi kakšen kredit lastniku podjetja iz sindikalne članarine. Halo! To je pa res zanimiv način poslovanja kakšnega sindikata. Jaz ne trdim, ali je to res ali ni res, vsekakor pa bi bilo vseh takih ugibanj, navedb in morda tudi kakšne naresnice v trenutku konec, ko bi se vse te stvari javno objavile; in samo to predlagamo. Ko bi bili vsi ti podatki transparentni, ker je to v interesu zaupanja v sindikate, ker je to v interesu sindikalnih voditeljev in v interesu zaupanja njihovega lastnega članstva vanje in ker je to v interesu najširše javnosti. Nekateri ste opozarjali na različne vidike, da to, recimo, zdaj postavlja pod vprašaj položaj ali pa odnos članstva proti vodstvu sindikata. S tem se absolutno strinjam. Toda vsi skupaj pa spregledamo ključno: transparentno delovanje sindikatov v sistemu, kakršen je naš, s tolikšnimi javnimi pooblastili, kot jim jih daje naš pravni sistem, je, gospe in gospodje, v javnem interesu. In zaradi tega je javnost njihovega poslovanja, transparentnost njihovega poslovanja tudi v javnem interesu. To je bistvo te zgodbe. To ste spregledali vsi, ki se te teme sploh niste dotaknili.
Kako je v praksi s pridobivanjem vseh teh podatkov? Nekateri ste zagovarjali drugačne trditve. Ne vem, še vedno opozarjam na to, da je tule objavljena izjava gospe Nataše
262
Pirc Musar, ki pravi, da po pravni poti vseh teh podatkov enostavno fizično ni mogoče dobiti. To je zelo zanimivo. Če imate drugačno mnenje, predlagam, da se pogovorite z gospo Natašo Pirc Musar, da dobimo neko enotno mnenje. Ampak če se že vi tu ne morete uskladiti, kako naj bo to jasno nekemu navadnemu delavcu, ki bi zgolj rad verjel, da se tisti na čelu sindikata res bori zanj in ne za kaj drugega in da je ves socialni dialog namenjen dejansko njemu, njegovim pravicam, njegovim koristim. Saj za to naj bi šlo v socialnem dialogu, da se usklajuje interese zaposlenih, še zaposlenih, s tistimi predstavniki preostalih skupin v družbi, ki tudi sestavljajo v normalnem demokratičnem svetu elemente oziroma bistvene sestavne dele socialnega dialoga.
Koliko je v tem trenutku mogoče računati na kakšno dobro voljo sindikatov, kar ste nekateri že rekli, ja, saj to bodo sami razgrnili, to bodo sami potrdili. Dovolite, da izrazim utemeljen dvom, spet na osnovi časopisnega članka, v katerem lahko preberemo tudi tole: "Vprašanje o podatkih glede prihodkov in glede članstva" - se pravi, samo število, ne kakšnih imen in priimkov, da ne bi kdo spet zlobno interpretiral zadeve-, torej, vprašanje glede skupnega števila članstva, okvirnega, pa seveda prihodkih o poslovanju, so naslovili na sindikalne centrale. Na enajst sindikalnih central. Verjamete ali pa ne, to je točno zapisano v tem članku, iz osmih niti odgovora niso prejeli! Toliko o javnem delovanju sindikatov in njihovi dobri volji, o kateri ste ravnokar govorili, pa če nič drugega, je že znak nespoštljivosti do javnega medija. Ampak zanimivo je, da še v dveh so izrecno zapisali, "na ta vprašanja vam ne moremo odgovoriti, ker so to naši podatki povsem internega značaja." In pika. In samo iz ene same častne izjeme, so poslali neke delne podatke, pa tudi tam seveda niti približno ne vseh. Toliko okoli dobre volje in koliko se tukaj lahko računa na dobro voljo.
Zdaj moram reči, da to težko razumem. Razen v kontekstu tega, da se kaj želi prikriti, ampak če ljudje enkrat začutijo, da jim nekdo nekaj prikriva, potem se zgodi to, kar se vam je že zgodilo, da gre predsednik Vlade pa predsednik največjega sindikata v neko podjetje in oba na točno isti način, z enako frekvenco, delavke in delavci, zaposleni, veselo izžvižgajo. Jaz ne vem, ali je to vaša predstava socialnega dialoga? Če se hoče obrniti ta začaran krog, ker sedaj se je zavrtela neka spirala nezaupanja, potem je prvi in temeljni pogoj, da se nalije čistega vina, da se stvari predstavijo javnosti v celoti in sploh, še enkrat poudarjam, ne razumem tistih, ki nase prevzemate to, da pravzaprav na nek način postajate pogrebci sindikalizma in pa likvidatorji socialnega partnerstva, ker s tem, ko zagovarjate skritost, tajnost, prikrivanje podatkov pred ljudmi, v bistvu vnaprej rušite neko demokratično normo, ki je bila v tej državi že uveljavljena. Ker če ne bo več zaupanja, če ne bo več
263
sindikalnega organiziranja v zadostni meri, potem socialni dialog ne bo polno več živel v tej državi in to bo velika in nepopravljiva škoda. In to zgolj zaradi zasejanega nezaupanja, ki ga ni zasejala nobena politična stranka, ampak se je zelo jasno izkazalo ob prej navedenih obiskih predsednika Vlade in pa nekaterih ključnih sindikalistov v kakšnem največjem podjetju države, ki se je znašlo v težavah. In težko je razumeti, da se na to ustrezno ne ukrepa. Tukaj gre vendarle za ohranjanje nečesa, kar je tudi ustavna dobrina, in to, verjemite, v SDS govorimo brez fige v žepu. Tisti, ki mislite drugače, ste mogoče pozabili, da je SDZS, katere soustanovitelj sem bil tudi sam, nekoč nastala na osnovi sindikalnega gibanja, Tomšičevega sindikalnega gibanja še v prejšnjem režimu. Ampak lepo vas prosim, ne njegovo junaštvo primerjati s tem, kar počnejo sedanji sindikalni voditelji. Kajti gospod Tomšič je takrat dobesedno nosil tudi glavo naprodaj, če bi se stvari malenkost drugače obrnile in kakšen hladen vetrič zapihljal tam z vzhoda, bi gospod Tomšič končal v kakšnem trajnem taborišču, za kar je, žal, tudi kdo iz Slovenije podpisal v Uradnem listu ustrezno pravno podlago, kolikor se je tudi to že pozabilo.
Danes je pravzaprav žalostno, da se ob tem, ko je tudi en del prav te najbolj pozitivne demokratične zgodovine Slovenije nastal prav na delavskem gibanju iz samoorganiziranja zaposlenih, da se pravzaprav to izrojeva v neko sindikalno elito in da ima ta sindikalna elita, ki ji očitno članstvo ne zaupa več zaradi vseh stranpoti, ki jih seveda denar, lastnina in vse ostalo potegne za seboj. In da ima ta situacija še politične zaščitnike, ki se borijo, da se ja kaj ne bi slučajno spremenilo, ker jim pač prija, da je tu nekje prikrito. In pri tem se celo sami v besedah zavzemate za to, da se socialni dialog ohrani. Mimogrede, kako to v praksi izgleda, smo si ogledali pri zakonu o visokem šolstvu. Najprej smo tudi mi podprli to, da bi večjo besedo imeli sindikati, da bi večjo besedo imeli tudi tisti, ki jih to neposredno prizadeva, torej študentje, potem je prišlo do vaše politične kupčije, pa ste to veselo vrgli ven. Toliko o vaši doslednosti pri socialnem dialogu in teh stvareh.
V kontekstu dejstva, da je to vendarle nekaj, kar v modernem svetu ne pozna samo Slovenija, da je to nekaj, ker je evropska norma, zlasti severnoevropska norma, kjer veste, da so te stvari izrazito razvite in razvejane, bi vendarle veljalo vas vse pozvati še enkrat, da ponovno pretehtate to odločitev. Temelj delovanja vsake politike, celo temelj delovanja vsake vlade, kolikor tisti, ki si mislite, saj kaj nam pa morejo, še tri leta je do volitev - temelj delovanja vsake vlade je njena legitimiteta, gospe in gospodje. To pa govorim kot politolog. To piše v vsakem poceni učbeniku, pa tudi v najboljšem učbeniku točno isto piše. Temelj je zaupanje. In ko enkrat ni več zaupanja, ni več legitimitete. In s tem problemom vse vi soočate dvakrat, ko gre za vašo
264
vlado v celoti in, žal, tudi ko gre za nekaj kar presega vsakokratno vlado, ker trdim, da institut socialnega partnerstva, socialni dialog kot vrednota to presega tistega, ki je na oblasti. Zato sem na začetku izrazil upanje, da bo vendarle prevladala zrelost. Povedal sem, da bi bilo dobro, da bi bila transparentnost teh podatkov plod nekega visokega, skupnega konsenza, ker gre za stvar, ki dolgoročno začrta okvir delovanja neke države. V našem primeru celo njene ustavne ureditve, kajti v ustavi, še enkrat poudarjam, zelo jasno piše: "Slovenija je pravna in socialna država."
Glede na to, da imate nekateri izjemno veliko dela s klepetom sami med seboj in da vas očitno ta tema prav nič ne skrbi, mislim, da na nek način zelo jasno tudi s tem v vladajoči koaliciji kažete svoj odnos do socialnega partnerstva in socialnega dialoga, ki vas pač zanima do tistega trenutka, ko je to vzvod vaše oblasti ali pa vzvod na njeni poti. Tisti trenutek, ko pa gre za to, da bi bilo treba narediti stvari zgolj transparentne, take, kot se v besedah za to vsi tudi sami zavzemate - transparentnost poslovanja, mimogrede, piše tudi v vašem predvolilnem programu oziroma v tistem, kar ste podpisali po volitvah - tisti trenutek vas pa to ne zanima več, ker se pač sledi nekim drugim interesom. Tudi to je legitimno, nisem pa prepričan, da ne bo imelo posledic, celo žal, prepričan sem, da bo imelo pogubne posledice za socialni dialog, da bo imelo to nezaupanje, ki je bilo sedaj zasejano zaradi pač mnogih okoliščin pa tudi, delno, zaradi odnosa sorazmerno sprva vehementnega ali pa podcenjujočega do vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih, do daljšanja vrst na zavodih za zaposlovanje, ki so ga kazali nekateri iz Vlade. Krepitev tega bo seveda pomenila, da se na ta način delajo, če hočete, tudi politična kultura za naprej. To je nekaj, kar trajno začrta pot nadaljnjega razvoja države Slovenije. Zato me čudi, kje so danes vsi tisti, ki imajo v svojem programu tako poudarjen socialni dialog, in predvsem, zakaj tisti iz teh vrst, ki imate socialnega dialoga polna usta, pravzaprav danes zagovarjate, naj se vse to pred javnostjo skrije. Kaj skrivate, gospe in gospodje? Vsak, ki vas danes gleda, vsak sindikalist, vsaj navaden član sindikata, ki bo postavljen pred plačilo položnic v naslednjem mesecu, se sedaj sprašuje: v čemu je problem, zakaj ne bi bilo to javno? Na to ne znam odgovoriti jaz. Jaz upam, da jim boste znali to odgovoriti vi skupaj s sindikalnimi voditelji. Ker, če ne boste znali, potem bo danes, žal, dan, ko bo pač treba se soočiti z realnim stanjem in da ste še na nekem dragocenem področju družbenega življenja v času vaše vladavine povzročili nepopravljivo škodo. Tako, kot ste že na področju podjetništva, gospodarskega razvoja in zunanje politike in na ta način seveda to očrtava tudi našo skupno pot v prihodnost. Žal mi je samo, da se nekateri .../Izklop mikrofona./...
265
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Želi še več razpravljavcev. Dajem čas za začetek prijave. Prijavljenih je 6 razpravljavk in razpravljavcev. Vsak bo imel na razpolago 5 minut. Prvi ima besedo gospod Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa.
Zadnje besede, ki jih je izrekel moj predgovornik, so bile, pa jih seveda kamere in mikrofoni niso zajeli, so bile: "Smeh vas bo minil na volitvah". S tem se močno strinjam in to seveda tudi prikazuje, zakaj v tej zgodbi gre. Gre za politizacijo in pa za podreditev sindikalnega gibanja trenutni in pa aktualni politični oblasti. Tisti, ki danes to predlagajo, tista štiri leta, ko so bili na oblasti, niso imeli nobene potrebe, da bi premoženje sindikatov postalo bolj javno in pa bolj transparentno. S predlogom so želeli povedati, da je pa taka ureditev, kot se predlaga, neka mednarodno prepoznana evropska zgodba in pa še kaj . Jaz sam berem stališča njihovega predloga, ki pravi v točki 4: Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti ureditve pravu EU. Predlog dopolnitve zakona ni predlagan z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, saj le-ta tega področja ne ureja. Se strinjam. Nadalje. Predlog novele zakona obravnava specifično področje, ki v drugih pravnih sistemih ni obravnavano oziroma določeno, zato mednarodna primerjava ni možna. Enostavno nesmisel nad nesmisli. Evropa ima v sindikalnem gibanju daljšo tradicijo kot pa Slovenija. Po njej se lahko pozitivno zgledujemo in tam gre seveda ureditev v smislu če si nekje član, če plačuješ članarino, potem moraš biti do tega tudi zelo odgovoren in je tvoj interes in pa pravica, da izveš, kaj se s tvojim denarjem v neki organizaciji, ki je organizacija zasebnega prava, tudi dogaja. Če seveda s tem nisi zadovoljen, če podatkov ne dobiš, potem je tvoja naloga, da opozoriš, da sistem ne deluje pravilno oziroma da se iz tega sistema odstraniš in pa izstopiš. To je tvoja naloga. Če pa bo naloga politike, da bo legalizirala, kako naj vsakokratna oblast gleda na premoženje osebe zasebnega prava - danes so na vrsti sindikati, jutri bomo vzeli, če bo politična potreba za to, pod drobnogled športna, kulturna, gasilska, taborniška in še kakšna društva, če bo le aktualni oblasti to ustrezalo. Naslednji korak pa bo, če bo aktualna oblast smatrala, da je to potrebno, potem je treba pogledati tudi, kaj se dogaja v družinah med rjuhami in kaj vsakdo od nas tisti trenutek nosi v denarnici. Gre enostavno za korak, ki je v tej logiki varovanja človekovih pravic šel predaleč. In ta razmislek, gospe in gospodje predlagatelji, ni pravi.
Vas pa podpiram, in se strinjam s tistim delom zgodbe, da vsak od nas, ki je član kateregakoli od sindikatov, na svojem področju naredi kar največ, da bo delo sindikatov postalo
266
javno, transparentno, pregledno - najprej za tiste člane, ki so plačali članarino, v nadaljnjih korakih pa javnost dobiva ustrezne podatke, preko sistema, ki ga v Sloveniji ta trenutek zagotavlja AJPES, in jaz mislim, da je to to. Je pa seveda slabo, kadar se politika poskuša na tak ali drugačen način podrediti sindikatom. To ni naša naloga. Naša naloga je zakonodaja, naloga sindikatov pa, da varujejo in spoštujejo pravice delavcev, pa ne proti politiki, ampak v rezmerju do delodajalcev in lastnikov.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala.
Besedo ima gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Najlepša hvala.
Naj uvodoma najprej demantiram izjavo mojega predhodnika in tudi nekaterih razpravljavcev, da Slovenska demokratska stranka v preteklem mandatu ni sprejela tega zakona oziroma da ni želela, da se takšne stvari objavljajo. Ni res. Predlagali smo zakon, ki ga vi niste podprli in tudi Ustavno sodišče je takrat zavrnilo takšno rešitev. Ampak, Slovenska demokratska stranka še zdaj resnično predlaga, da se vsako premoženje javnih funkcionarjev javno objavi. Zakaj bi kaj skrivali? Zato vaš poskus tukaj predstaviti, da se Slovenska demokratska stranka s tem zakonom skuša maščevati sindikatom - to preprosto ne drži. Naj tisti, ki niso spremljali razprave, zdaj dobijo še enkrat informacijo - ta zakon ima v bistvu samo en člen, ki določa, da se podatki iz poročila o delovanju sindikalnih central na AJPES-u objavijo javno. Vsaka resna sindikalna organizacija bi lahko take podatke objavila na svoji spletni strani, zakaj bi jih pa skrivali. Ali pa, če temu nasprotujete, da ne bi bilo slučajno nekaj evrov stroškov za državo, če bi moral to AJPES javno objaviti, napišimo amandma, da lahko novinarji objavijo to poročilo. Pa sem prepričan, da bodo novinarji tistih 10 evrov žrtvovali, da bodo dobili tako poročilo na AJPES-u, pa bodo to tudi objavili. Nobenega razloga ni, da se nekaj skriva. Bo pa to veliko prispevalo k temu, da bodo imeli člani teh sindikatov večje zaupanje v sindikate, kot ga imajo zdaj.
Pa zdaj nekaj o tem delovanju naših sindikatov, o zaupanju. Zelo je omajano to delo sindikatov. Zakaj? Sindikat ni več tisto, kar je bil včasih, da samo enkrat na leto priskrbi ozimnico in da prireja sindikalne zabave, silvestrovanja, izlete. Delavci od sindikatov pričakujejo pomoč takrat, ko jo bodo potrebovali, da bodo zaščitili njihove interese takrat, ko bodo v nevarnosti, da izgubijo delo. Da se jim pomaga takrat, ko bodo izgubili delo. Žal je od tega zelo malo takrat, ko je ta pomoč potrebna. Poglejmo primere Mure, Steklarske nove, Gorenja, ni se hudo veliko govorilo o Labodu iz Novega mesta, o Beti iz Metlike, o Novoteksu in številnih firmah, ki so v bistvu tiho propadle,
267
pa so sindikalisti takrat tudi bili zelo, zelo pasivni oziroma o njih ni bilo slišati hudo veliko.
Kako se predsedniki sindikalnih central na veliko širokoustij o, kako je treba plače delavcem zvišati, kako je treba plače menedžerjem znižati. Strinjam se s tem, da je marsikatera plača menedžerja neetična, ampak kljub temu so menedžerji tisti, ki so odgovorni, da podjetje posluje in da imajo na ta način delavci tudi delo. Nisem pa še slišal, pa tudi nikjer prebral, da bi se kateri od predsednikov sindikatov zdaj v tej krizi, ko se številni odpovedujejo svojim plačam oziroma si jih znižujejo, da bi kateri takrat izjavil, da si bo tudi sam solidarnostno znižal svojo plačo. Še več, v bistvu skrivajo podatke o svojih plačah kot kača noge. Zdaj naj bi bilo to nekje objavljeno, ampak dvomim, da je bilo to povsem prostovoljno.
Pravijo ali pa pravite predvsem v koaliciji, da so delavci prostovoljno v sindikatu. So, resnično so, zato ker pričakujejo neko zaščito takrat, ko bodo pomoč potrebovali. Vendar se vedno potem izkaže, da pomoči, ki jo pričakujejo, ne dobijo takrat, ko je to potrebno. Sedaj imamo številne take primere in zato je prav, da bi s tem, ko bi se premoženje ali pa poslovanje teh sindikalnih central javno objavilo, bi lahko marsikomu, ki je član enega sindikata, lahko na podlagi takih podatkov predvsem prostovoljno izbiral, da se včlani v nek drug sindikat. In pa tudi to, izjave, da so pač voljeni, da so delavci tisti, ki volijo svoje vodstvo, vsi veste, da ni res temu tako. Te volitve in vse tisto, kar je, je farsa. Vse se dela v ozadju, po receptu še iz časa partije in komunizma tudi pri nas, in to je v sindikatih sedaj še zelo prisotno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Bom kar nadaljeval tam, kjer je spoštovani kolega Sajovic iz LDS nehal. Navedel je s čim sem končal, seveda je pa pozabil navesti prvi del stavka zato, ker mu ni ustrezal.
Namreč, kaj sem jaz opozoril? Da posmehovanje, ki ste ga zdaj ob koncu izvedli, in vas je bila cela vrsta, to je; tudi največja vladna stranka, da ji ne naredim krivice, je bila aktivno udeležena v tem posmehovanju; to je objektivno posmehovanje socialnemu dialogu in pa transparentnosti poslovanja, torej vrednotam, na katere v besedah pa tudi po vaših zapisanih programih sami prisegate. In to je vaš problem, zaradi tega, ker vi očitno govorite eno, delate pa nekaj popolnoma drugega, celo povsem nasprotno. Zato se ne čudite, če se potem soočate vsi skupaj s krizo zaupanja in legitimitete, ki počasi prerašča v politično krizo.
Če gre tukaj samo za politiko, s strankami je pač tako, pridejo pa grejo in enako velja za vlade, drugo pa je, ko gre
268
za socialnih dialog kot celoto, kjer bi bila transparentnost in njegov dolgoročni obstoj celo krepitev zagotovo v javnem interesu. Ne samo za to, ker je to v skupnem interesu celotne družbe, ampak tudi zato, ker je to zapisano v slovenski ustavi in gre torej tudi za odnos do ustavne vrednote. To objektivno posmehovanje socialnemu dialogu in transparentnosti poslovanja, ker smo mi več čas dosledno zagovarjali, ki ste ga izvedli prej, pa je, če ga dobro premislite, tudi objektivno posmehovanje vsem zaposlenim, kajti njih to neposredno bremeni. Zanje v resnici gre, za njihove pravice in seveda za njihovo delo, pravico do dela in njihove plače in vse, kar iz tega izhaja. Zakaj to počnete, ne vem, ampak zagotovo pa vem, katero metodo se potem uporablja. Tisto, ki jo danes ves čas zagovarjate, ko gre za vprašanje transparentnosti sindikalnega poslovanja. To je metoda skrivanja. Če kdo misli, da pretiravam, bi samo opozoril, da kolikor je meni znano, prvič v zgodovini samostojne Slovenije so bili uradni podatki, ki jih je izmerila agencija, ki je za to pristojna v zvezi s poslovanjem našega gospodarstva, jih je Vlada kar deset dni skrila pod embargom, vrgla v predal. Ko so bili končno podatki objavljeni, glej čudo, naslednji dan je čisto slučajno prišlo do nekih aretacij in potem so vsi v javnosti z gospodarstveniki vred vedeli poimenski seznam, kdo je bil aretiran, pa celo njegovo življenjsko zgodbo, kako uničujoče podatke je pa nameril naš sistem in tudi Evropa preverila glede poslovanja gospodarstva v tem obdobju, tega pa nihče ni vedel. Fantastičen trik. Ampak zgolj slučajno. Tukaj je vse slučaj. In tukaj gre za enako. Ko predlagamo, da bi se vendar te stvari, zato ker gre za obrambo vrednote, ki je tudi ustavna vrednota, naredilo transparentne, da bi se ponovno okrepilo zaupanje, da bi se okrepilo socialni dialog, se vi temu posmehujete in temu nasprotujete na vse kriplje. Želite, da vse to ostane očem prikrito. In če mislite, da je samo moja izkušnja in da ni realna, ki sem jo navedel, ko sem se pogovarjal z ljudmi,da kot člani sindikata niso uspeli priti do podatkov svojega lastnega sindikata, koliko denarja se je priteklo vanj, še manj pa, kako v resnici je bil uporabljen po strukturi, kje pa, da bi to dobili. Če mislite, da je samo moja izkušnja taka, vam spet nekaj citiram iz časopisa: "Večina članov sindikata, če ne postanejo posvečeni funkcionarji, nikoli ne izve, koliko denarja se nateče v sindikat." In naj dodam, o njegovi porabi pa še veliko manj. In potem se čudite, če se tudi tam pojavlja kriza zaupanja. Še enkrat, če imate vi kot stranke, kot Vlada, kot koalicija zdaj probleme s krizo zaupanja in s tem tudi krizo legitimitete, prav, sami ste odgovorni za svoja dejanja, za svoje delo in soočite se s posledicami. Ampak ni pa prav, da se prepušča še naprej sedanje stanje .../Opozorilni znak za konec razprave./... na tem področju, tako kot je bilo do sedaj, ko gre za socialni dialog, ker bo to spodneslo en dragocen
269
demokratičen institut, en demokratičen standard, ki smo ga v Sloveniji imeli .../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Besedo ima gospod Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala za besedo predsedujoči.
Jaz sam nimam nobenih osebnih izkušenj s sindikati, tako kot so zelo pičle tudi moje osebne izkušnje z redno zaposlitvijo in to je mislim, da tudi problem, ki bi se ga konec koncev morali tudi sindikati lotiti, ker velik del mlade populacije enostavno ne ve, kaj je to redna zaposlitev za nedoločen čas in temu primerno je tudi njihovo poznavanje sindikalnega dela. Dobro, to je sicer razprava, ki se tega obrobno dotika, ampak želim samo povedati, da sem do zdaj skratka sam kot liberalec, "libertarec", če hočete svobodnjak, umetnik na svobodi vedno bolj zaupal sebi v zagotavljanju socialnih pravic kot sindikatom in tudi sebi bolj, kot pa sistemu pokojninskega zavarovanja, ki ga mi imamo. Če to spet skušam združiti nazaj, mi je zato v tem trenutku zdaj, ko sem osebno zelo na strani predloga nove pokojninske reforme, čudno nasprotovanje sindikatov tej reformi, ampak to je vse, kar bi jaz lahko iz vidika emotivne osebne stvari lahko o celi situaciji rekel.
V današnji debati se je pokazalo, da imate mnogi med vami seveda pestrejše izkušnje, eni pozitivne, drugi spet ne. Jaz sam sem že tudi prej v razpravi rekel, da sem načeloma naklonjen transparentnosti delovanja vseh akterjev javnega življenja. Moram pa reči, da se je, kot sem že prej rekel, skozi razpravo moja naklonjenost temu predlogu zmanjševala, ne pa povečevala. Položim na dušo predlagateljem zakona vsaj to, da naj mogoče v prihodnje, če v resnici želijo, da bi nek zakonski predlog speljali skozi to parlamentarno proceduro, kar v tem trenutku sicer dvomim, ker se sprašujem, kaj bi potem počeli,	mogoče	za	predlagatelja	izbrali
prepričljivejšega oziroma priljudnejšega zagovornika.
Se pa seveda tu sprašujem, kaj bi pa bilo, če bi pa bila podpora temu zakonu izkazana. Kaj bi pa potem v tej celi razpravi predlagatelji govorili in močno dvomim, da bi; v tej silni želji po pomoči sindikatom, da si učvrstijo svoje zaupanje med svojim članstvom; da bi s sprejetjem tega zakona pomisleki, napadi, šikaniranja sindikalistov prenehali. Zato jaz žal svoje podpore k temu zakonu v prvem branju ne bom mogel dati pa bi jo sicer mogoče lahko. Glede na vse navedeno pa, saj razumete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa gospod podpredsednik.
Med privoščljivim smehljanjem opozicije so na moj račun v eni od prejšnjih razprav letele obtožbe, da lažem.
270
Drugo. Želim demantirati. Oba sindikalna funkcionarja boste našli poimenovana na spletni strani sindikata Alternativa in Solidarnost. Oba sta sindikalna funkcionarja, sicer leže spletna stran. In ta dva sindikalna funkcionarja nista razkrila podatkov o tem, koliko dobivata nagrade iz članarine sindikatov. Se pa v nekaj tisoč evrih merita plači, ki jih dobivata kot član uprave. Eden kot delavski direktor in drugi kot predsednik sveta delavcev. Zato od tistih, ki mi očitate, da lažem, pričakujem,da se mi boste opravičili. To je prva stvar. To, da se boste še kar naprej paternalistično vedli do poslank je pa tako ali tako stalna praksa.
Sedaj pa o tem, o čemer je bilo, govora o evropski normi, ki da bi jo vpeljal ta predlagani zakon. Težko verjamem, da se lahko kdo sklicuje na evropsko normo, ko kot predlagatelj ni poskrbel za to, da bi v predlogu zakona bil opravljen tudi primerjalni pregled, ker je rekel, da se to ne da narediti. Ampak mi smo do teh podatkov prišli in edino v Estoniji imajo taka določila, po katerih je treba javno objavljati podatke o finančnem stanju, ali bilanco, ali če hočete te stvari. Pravite,da so malenkostne spremembe v zakonu. Eden je celo rekel, vsaj ne zavrniti, bomo pa popravili. Ja, kaj? V enem samem členu? In če gre za tako malenkostno spremembo zakona, zakaj je bila hkrati z vložitvijo zakona, pa ne po skrajšanem postopku, ampak po rednem, vložena tudi zahteva za splošno razpravo? Če so to take drobnarije, zakaj bi ure in ure razpravljali o stvareh, ki se jih da v hipu popraviti, če bi to veljalo.
Rečeno nam je bilo, da smo likvidatorji socialnega partnerstva. To je spet ena izmed tistih z lahkoto izrečenih obtožb, ki je res cinična, če jo povežemo s tistim, ki jo je izgovarjal. V preteklem mandatu smo obravnavali Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Takrat so bili sindikati in sindikalisti razglašeni za požigalce firm. Takega nezaupanja do sindikatov, kot smo ga takrat slišali, nisem slišala. Ali pa pri Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Takrat je odbor vodil poslanec takratne največje vladajoče stranke. Žaljiv, nesramen, aroganten odnos do predsednika reprezentativnega sindikata je kazal. Ta se nadaljuje tudi v tem mandatu. To so stvari, ki jih je treba vedeti, ko govorimo o likvidatorjih socialnega partnerstva in o tistih, ki si danes na svoj prapor obešajo zahtevo po socialnem dialogu. Kje ste bili takrat, ko smo predlagali Zakon o soudeležbi delavcev pri delitvi dobička. Kaj vse ste o nas govorili, ko smo tej predstavniški demokraciji govorili, in niste sindikatov priznali za reprezentativne predstavnike delavstva.
In ko govorimo še o kakšnih drugih rečeh, pravne osebe zasebnega prava ne prijavljajo prihodkov in premoženja. Največja takšna zasebna pravna oseba že več kot tri leta ne prijavlja prihodkov. Ampak, veste, lahko je seveda takrat skriti vse te podatke, vsi ti ne dajejo, kar je seveda
271
.../Opozorilni znak za konec razprave./.... dobra krinka za vse tisto, česar ne želite poimenovati.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Jaz bi zelo rad spregovoril o tem: če bi bilo v tej državi normalno, bi moralo biti tako, da bi bili sindikati vedno na strani delavca in vedno resni sogovorniki Vladi, z močnim pravnim aparatom, ki bi zagovarjal pravice delavcev. Pa ni tako. Če pogledamo dejansko sliko, vidimo, da je delavec zelo prepuščen sam sebi. Tudi takrat, ko se deli iz stečajne mase tisto, kar je ostalo na pogorišču, pride zadnji na vrsto. Ko se izplačuje je prvi seveda stečajni upravitelj, ki mora domov nesti 100 in več tisoč evrov za svojo pokopališko dejavnost, potem pa, če kaj ostane, damo delavcu.
Nič ne zanima, niti to, niti prejšnjo vlado, kako bo delavec preživel, ali ima zadostno plačilo za svoje opravljeno delo, ali je to zadosti debela denarnica za to, da si kupi tisto, kar je nujno za preživetje, normalno košarico življenjskih stroškov, ali bo lahko plačal položnice. To še zdaleč ni prioriteta te vlade, da bi skrbela za to, kako bo delavstvo preživelo. So pa seveda polna usta solidarnosti v vseh ministrstvih, ki se znajo pohvaliti s tem, kako želijo rešiti probleme. In danes smo priča, recimo, eni zelo veliki neumnosti, da rešujemo pogorišče Mure, ko je to že pogorelo. Jaz vas sprašujem:Kkje so bili sindikati, ko smo na Primorskem zapirali Drogo, pa, recimo, v Ljubljani Kolinsko, pa Tobačno, pa ko smo v bistvu kar tako podarili Splošno plovbo, pa ko smo v bistvu predajali Elan v roke Hrvatom, pa ga kasneje kupovali nazaj z državnim denarjem? Kje so bili sindikati, ko smo prodajali Zlatorog Henklu? Kje so bili sindikati, ko so prodajali Istrabenz OMV-ju? In še bi lahko naštevali. En sam primer vam dam. Nemčija je bila porušena do tal, vendar Mercedeza niso prodali. Mi prodajamo danes vse, kar se prodati da, zato da se kuje dobičke, za delavce pa vam ni mar.
Sindikalizem v Sloveniji bi moral delovati tako, da bi zagovarjal interes delavstva. Če govorimo o korupciji, potem prav gotovo je sedaj tej vladi naklonjen levosredinski sindikalni aparat, kakor je bil prej prejšnji vladi naklonjen desnosredinski aparat. Ker pa sem v bistvu nekako povezan z Železnico, bi pa rad izpostavil dve razliki. Železničarji nimajo minimalnih plač in prejemajo za svoje delo, tudi zavoljo sindikata, normalno plačilo. Medtem ko v mnogih podjetjih, ki jih vodi levosredinski sindikat, delajo nenormalno dolge delovnike in ne dobijo niti zajamčenega osebnega dohodka.
In še enkrat to, kar je gospa Potrata povedala. Seveda zavajate, ko govorite o tem, koliko kdo dobi plače. Gospod
272
Albert Pavlič dobiva plačo po sklepu Vlade, ki ga je vaš predsednik podpisal. In če dobiva preveliko, ja, nekaj je narobe potem v tem kontekstu.
In kaj je narobe še na železnici? Narobe je to, da minister Vlačič še zdaj ni prišel na Slovenske železnice, ni potrkal na vrata. Dvakrat smo že zamenjali direktorja, enkrat, ko je vaš predsednik Vlade odšel na, v bistvu, pogovor z Merklovo, kako bosta izvršila nakup Slovenskih železnic, je gospod Vlačič na hitro porinil osebo, ki niti ni imela programa, pa je sedaj ugotovil pred dnevi, da ta oseba ni primerna za vodenje, pa smo imenovali novega direktorja. Bojda bo ta primeren. Izgubljamo čas, medtem ko tujci prodirajo na naše tire, na našo infrastrukturo, dobivajo ustrezna dovoljenja za uporabo te infrastrukture in seveda nam kradejo tudi tovor, ki prihaja v Luko Koper. Ampak to Vlade ne zanima. To so partnerji, tako imenovani strateški partnerji. Seveda, to je problem na Slovenskih železnicah in tudi na to opozarjajo železniški sindikati in zato so neželeni in že nekaj časa se vrši demontaža tega sindikalnega gibanja in Vlada "bojda" misli, če bo eliminirala sindikat, bodo rešeni vsi problemi na Slovenskih železnicah, kar pa seveda še zdaleč ni res. Začnimo že enkrat obnavljati to infrastrukturo in Vlada naj poskrbi, da bodo projekti tudi realizirani.
Skratka, nepravilnosti je na vladni strani kar ogromno in je treba pogledati resnici v obraz.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, v četrtek, 22. oktobra 2009, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Besedo dajem predstavnici Vlade gospe Meti Vesel Valentinčič, državni sekretarki Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Izvolite, imate besedo.
META VESEL VALENTINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem, spoštovane poslanke in poslanci! Pred seboj imate novelo Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije iz leta 2004, ki ureja razmerja in sodelovanje med državnimi organi na eni strani in Mestno občino Ljubljana na drugi strani pri izvajanju njihovih pristojnosti. Gre za naloge, ki so pomembne za razvoj Ljubljane kot glavnega mesta države, in
273
gre za urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij državnega pomena, tujih diplomatskih in drugih predstavništev ter organizacij. Mestna občina Ljubljana kot glavno mesto je torej pri izvajanju svojih avtonomnih nalog zavezana upoštevati tudi interese države.
Ljubljana je seveda tudi upravno središče Slovenije in kot taka gravitacijski center. Seveda je glavni atribut Ljubljane kot glavnega mesta atribut državnosti. Pa vendar, prav to, da je v Ljubljani kot gravitacijskemu centru skoncentrirana večina najzahtevnejših področij	na
gospodarskem, finančnem, izobraževalnem in še katerem področju, zahteva tudi drugačne standarde izvajanja teh različnih dejavnosti in zahteva tudi zelo razvejano infrastrukturo. V zvezi s tem pa se pojavlja tudi socialna problematika v najširšem smislu.
Glede na to, da je vloga glavnega mesta predvsem ta, da zagotavlja državi in državnim organom in njenim organizacijam pogoje za delo, smo opravili analizo stroškov in prihodkov, da vidimo, kakšno je razmerje Ljubljane kot glavnega mesta na tem področju do ostalih slovenskih mestnih občin. Ta analiza je pokazala, da je Ljubljana kot mesto, kot glavno mesto bolj obremenjena od drugih mestnih občin, saj so stroški Ljubljane za izvajanje občinskih nalog presegli povprečne stroške za iste namene v mestnih občinah za približno 9,4%. Upoštevajoč tudi načelo koneksitete ugotavljamo, da njeni prihodki niso sorazmerni obremenitvam, ki izhajajo iz statusa položaja in delovanja glavnega mesta. Izhajajoč tudi iz identifikacije dodatnih nalog in obremenitev, kakor tudi prednosti, ki jih mesto Ljubljana ima v obliki finančnih posledic, vse kar prinaša status tega glavnega mesta, in tudi na podlagi analize finančnih odnosov med Vlado Republike Slovenije in glavnim mestom, je definirana strokovna utemeljenost dodatnega financiranja glavnega mesta skozi ta zakon, katerega predlagamo danes v novelacijo. Tako stališče je podkrepljeno tudi s primerjalno pravno analizo, ki smo jo v gradivu pridali in ki kaže na to, da se vendarle status in financiranje glavnega mesta večinoma ureja posebej.
Na podlagi tako oblikovanih analiz predlagamo dve spremembi, ki sta ključni. Prva je, da se omogoča sofinanciranje z dogovorom opredeljenih razvojnih programov mestne občine iz državnega proračuna neposredno s pogodbo z Vlado, torej ne z javnim razpisom. Ko govorimo o odgovoru, gre za dogovor iz zakona, ki ima pravno naravo pisma o nameri.
In druga točka,da se zagotovi trajni vir financiranja nalog in programov, s katerimi v okviru svojih pristojnosti mesto zagotavlja širši javni interes. To je v višini 0,73% dohodnine vplačane v predpreteklem letu in za leto 2010, ko bo zakon začel veljati in se uporabljati, bi to zneslo 15 milijonov in 950.000 evrov. To razmerje med dohodnino in stroški financiranja se bo preverjalo štiriletno. Metodologijo bo pa določila posebna vladna uredba. Hvala lepa.
274
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Anton Anderlič bo predstavil stališča Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Spremembe Zakona o glavnem mestu so na dnevnem redu zato, ker je zakon iz leta 2004 s svojim namenom dosegel samo polovico želenega. Takrat je bilo predvideno, da se bo nadaljevala reforma lokalne samouprave do te mere, da bomo dobili pokrajine, da bomo znotraj tega tudi določene druge funkcije, ki naj bi jih mesto imelo znotraj osrednje pokrajine, umestili skupaj s spremembo Zakona o financiranju občin, ki bi zagotovil tudi tisti del, ki je pravzaprav pri vsakem zakonu nujen, možnost realizacije, torej zagotovitev finančnih sredstev in vzpostavitev nekaterih relacij, ko gre za dogovarjanje ali za izvajanje nekaterih prenesenih oziroma dogovorjenih funkcij. In ker temu ni bilo tako, da bi v teh petih letih naredili te spremembe -verjamem, da bo slej ko prej narejena regionalizacijo v Sloveniji do te mere, da bo mogoče tudi znotraj tega, po vzoru Avstrije ali kakorkoli drugače, imelo tudi glavno mesto Republike Slovenije nek poseben status v povezavi s prenosom funkcij in podobno, kar je vse stvar drugih diskusij. Bistvo pri tem zakonu je, da to ni zakon proti občinam, navadnim občinam, če temu tako rečem, ali mestnim občinam, ki imajo, recimo, z zakonom že tudi določen nek poseben status, pa vendar ne do konca operacionaliziran do te mere, da bi določene funkcije, ki bi jih lahko država mirne duše prenesla na te občine, tudi konec koncev takrat, ko smo vzpostavljali nov sistem lokalne samouprave in ko smo določili 12 mestnih občin, je bil to poskus, da bi to že bila neka zasnova za nadaljnjo reformo. Ko pravim, da to, kar urejamo s tem zakonom, nikakor ni naperjeno proti komurkoli, ampak predvsem utrditev nekaterih prepričanj tako v parlamentu kot tudi v javnosti, da vse države imajo glavna mesta, da imajo glavna mesta v vseh državah neke posebne vloge, posebne pristojnosti. Konec koncev, tudi odgovornosti, saj vendarle gre za stari, ki jih uporabljamo in so namenjene vsem državljanom in državljankam in tudi drugim, ki prihajajo v glavno mesto in zato je treba vzpostaviti ustrezne pogoje. Narobe bi bilo, da bi mi, ki pripadamo tistemu delu volivcem in poslancem, ki prihajamo iz Ljubljane, da bi se borili za to, da Ljubljani zagotovimo nek poseben status. Kakorkoli bi bilo tudi narobe, da vsak, ki prihaja iz katerekoli drugega okolja, da bi gledal izključno samo na interes svojega okolja.
Slovenija ima idealne pogoje za to, da se primerja z nekaterimi državami - primerjave so navedene tudi v uvodu tega zakona. Skozi geografsko pozicijo, skozi zgodovinsko, kulturno in siceršnjo pozicijo, ki jo Ljubljana ima, naravnost kliče po tem, da se država, ki ima večino svojih institucij v
275
Ljubljani, dogovori s tem mestom, kako in na kakšen način se bodo nekatere stvari skupnega pomena urejale, kako, na kakšen način se bo tudi to lahko izvajalo. Novo je vsekakor to, da so tiste stvari, ki so dogovorjene med mestom in Vlado, posebej opredeljene, dobijo posebno mesto. Seveda to urejanje o tem zakonu nikakor ne pomeni, da tekoče investicije, tekoče funkcije, ki jih mesto upravlja, v ne morejo biti privilegirane v odnosu na ostale občine, na ostalo funkcioniranje lokalne samouprave. Nam je iskreno žal, da smo v vseh teh letih naredili veliko poizkusov, da bi Zakon o financiranju občin bil na eni strani pošten, na drugi strani pa seveda tudi, da bi zagotavljal solidarnost v smislu prelivanja določenih sredstev tja, kjer se težje zagotavljajo nekateri pogoji, da na drugi strani seveda to nikakor ne bi smelo pomeniti, da pa Ljubljana kot glavno mesto ne bi imelo možnosti avtonomnega razvoja z dodatnimi pogoji, z dodatnimi izboljšavami v tistem delu, ko pa se opravlja skupne funkcije za vse državljane, za vse državljanke, za vse prebivalce in seveda konec koncev tudi za pritok tujcev v Ljubljano, pa naj gre za turizem, za poslovne, politične ali katerekoli druge vloge, v katerih se znajdejo in ko se znajdejo v Ljubljani. Res je, rekli boste, seveda, saj to je tudi vir prihodka, to je večja možnost razvoja, pa vendarle najprej je treba vzpostaviti vse te pogoje, potem lahko govorimo tudi o tem.
Jasno pa je, da od prihodkov vsi plačujemo, plačujejo, sploh poslovni subjekti, davke in razne druge stvari, ki gredo spet v skupno blagajno in to potem v sistemu nekega poštenega, pravičnega, če hočete tudi solidarnostnega načina financiranja vseh funkcij, tudi na lokalnem nivoju. Konec koncev mi vemo, da v Sloveniji, ne vem koliko je to po zadnjih podatkih, ampak ne verjamem, če je več kot 30 občin, ki so samozadostne, je bilo včasih rečeno, sedaj je to malce drugače in je to sila različno porazdeljeno po Sloveniji, odvisno seveda od mnogo faktorjev.
Ampak, kot rečeno, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije ta zakon podpiramo, ker je bil tisti iz leta 2004 prešibak, da bi udejanjil tisto, kar je bil njegov cilj. Je pa to tudi, kot rečeno, posledica nekaterih drugih še neizpeljanih reform oziroma sprememb zakonov, ki pa nam seveda slej kot prej sledijo.
Veliko je bilo že v tem zakonu povedanega. Mi nikakor ne mislimo, da moramo imeti zaradi tega, ker je treba tudi Ljubljani urediti status, imeti slabo vest. Nasprotno, tako kot za vse, je potrebno tudi v tem delu imeti posluh in verjamem, da bo zakon dobil podporo za nadaljnjo proceduro.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Miran Potrč bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
276
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Pet let po uveljavitvi zakona se je namreč pokazalo, da njegove rešitve niso v zadostni in ustrezni meri zagotavljale urejenih medsebojnih odnosov med državo, Republiko Slovenijo in njenim glavnim mestom. Da je bilo uresničevanje skupnih nalog preveč odvisno od pripravljenosti glavnih akterjev dogovarjanja, to je od Vlade Republike Slovenije in županstva Ljubljane, in da ti dogovori niso dali ustreznih rezultatov. Zaradi tega je zagotavljanje uresničevanja ciljev, ki smo jih sprejeli ob sprejemu zakona v letu 2004, v mnogočem zaostajalo. Prav je zato, da ponovno poudarimo, da določene institucionalne oblike sodelovanja ali posebnih nalog glavnega mesta do države pozna večina evropskih držav - ali v obliki posebnega statusa glavnega mesta, ali v obliki posebne ureditev o splošnem zakonu o lokalni samoupravi, ali tudi v obliki posebnega zakona. To smo kot nesporno ugotovili tudi ob sprejemanju zakona leta 2004 in to dejstvo je spoznal in sprejel Državni zbor, kot podlago, da je bil potem 26. februarja 2004 končno sprejet veljavni zakon, ki ga danes dopolnjujemo. O njem je v treh obravnavah do leta 2004 tekla obsežna, poglobljena in tudi polemična razprava, vendar je končno glasovanje ob zakonu, ko je bilo ob 70-ih navzočih za zakon kar 57 poslank in poslancev in le 2 proti, potrdila velika večina. In velika večina poslank in poslancev je soglašala, da zaradi medsebojne prepletenosti, zaradi tega, ker je treba nekatera vprašanja glavnega mesta in države urejati skladno, skupaj dogovorjeno in programirano, da je treba ta zakon sprejeti. Veliko razprav je ob sprejemanju zakona bilo, tudi kaj ta zakon pomeni vizavi lokalne samouprave in drugih občin v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da Zakon o glavnem mestu ne ureja bistvenih problemov organiziranja pristojnosti in financiranja lokalne uprave kot celote. Da nas ta vprašanja še čakajo, da so marsikje in mnoga vprašanja neustrezno urejena in da se jih bomo morali lotiti bolj temeljito. Ugotovljeno je bilo, da zakon ne daje glavnemu mestu nekih posebnih pravic, ampak da pravice in obveznosti, ki jih ima glavno mesto, veljajo tudi za druga mesta v Sloveniji, kolikor in kadar opravljajo enake funkcije, kot jih opravlja glavno mesto za državo. In da Zakon o glavnem mestu nima ambicij in ne more reševati problemov decentralizacije in dekoncentracije oblastnih in samoupravnih pristojnosti Republike Slovenije, saj je bilo veliko govora o tem, ali Zakon o glavnem mestu že vnaprej predpostavlja, da morajo biti vsi državni organi, vsa ministrstva in podobno, v Ljubljani ali ne. Mi smo jasno rekli, ne. To rešujejo drugi zakoni, ki ustanavljajo in dajejo pristojnosti posameznim državnim organom. To vse, kar je bilo takrat ugotovljeno, po trdnem prepričanju v poslanski skupini velja še danes. Posebej pa tudi velja, da spremembe in dopolnitve Zakona o glavnem mestu niso predlagane zato, da bo z njimi boljše kot doslej urejeno
277
financiranje lokalne samouprave kot celote, posebej potem, ko so bila občinam zmanjšana sredstva, s katerimi zdaj razpolagajo. Ni cilj zakona urediti sistem financiranja lokalne samouprave kot celote, čeprav se zavedamo, jaz verjamem, da tudi Vlada, da je to eden od resnih nerešenih vprašanj v naši državi. Zato moramo sistem financiranja lokalnih skupnosti, organiziranosti lokalne samouprave vključno z ustanovitvijo pokrajin urediti v doglednem času in posebej. Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije niti ne posega v temeljno ureditev zakona. Predlog predvsem ne spreminja navajanja nalog, ki so naštete v 3. členu in ki zahtevajo uresničevanje usklajenih interesov države in mestne občine. Niti predlog zakona ne spreminja nalog, ki jih morajo usklajevati državni organi in organi mestne občine, zaradi uspešnega in nemotenega delovanja naštetega v 6. členu zakona. Tako, kot je to veljalo leta 2004, po našem prepričanju velja to tudi danes.
Dosedanja zakonodaja o lokalni samoupravi, pa tudi o glavnem mestu, pa ni upoštevala objektivnih trajno večjih obremenitev mesta, ki so posledica izvajanja nalog glavnega mesta in upravnega središča države in urejanja teh nalog ni predvidela na način, ki bi zagotavljal določeno gotovost in trajnost. Praksa je pokazala ravno obratno, da zgolj poseben dogovor, ki naj bi ga sklenili Vlada in mestna občina in ki je predviden v 5. členu veljavnega zakona, ni dovolj operativen in ne daje rezultatov. Na njegovi podlagi se namreč doslej niso financirale nobene posebne naloge posebne občine, zaradi česar je veljavni zakon ostal le lepa želja, dajal pa ni posebnih učinkov. Hkrati pa se je za ves ta čas, tudi ob sprejemu veljavnega zakona do danes, ugotavljalo, da so povprečne obremenitve Mestne občine Ljubljana na prebivalca, kot posledica prej navedene vloge Ljubljana, višje od povprečja vseh mestnih občin v Sloveniji. Zato je bila in v ta namen je bila opravljena posebna analiza, ki je pokazala, da je razlika v porabi na prebivalca med Mestno občino Ljubljana in ostalimi mestnimi občinami v povprečju kar 46 evrov na prebivalca več v mestu Ljubljana, kar glede na število prebivalcev predstavlja 12,4 milijona evrov - računano za leto 2007. Tako velike razlike v obremenitvah proračunov ni mogoče ignorirati niti prepuščati dobri voljo partnerjev države in mestne občine, kakor doslej, posebej zato, ker so te obremenitve posebej poudarjene na nekaterih za mesto in državo posebej pomembnih področjih. Tako so rezultati analize pokazali, da je razlika v obremenitvah posebej velika na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti, izobraževanja, kulture, socialnega varstva in drugod. Upoštevaje ugotovljene razlike v porabi za preteklo leto, glede na to, da je predvidena uveljavitev sprememb in dopolnitev zakona v letu 2010, znaša 0,73% dohodnine v tem letu, kar bi za leto 2010 znašalo 15 milijonov 952.498 evrov. Procent odstopanja in s tem višino izračunane dohodnine se bo ugotavljalo vsako četrto
278
leto. Naslednjič se bo to ugotavljalo v letu 2013 in obračunalo za leto 2014. Kar pomeni, da ne gre za nobeno fiksno številko, ampak se ta spreminja glede na dejanska gibanja porabe. Tako bo Mestni občini Ljubljana zagotovljen poseben vir financiranja sredstev za tiste programe in naloge, s katerimi zagotavlja širši javni interes po tem zakonu. V skladu z dogovorom iz 5. člena zakona se namreč prvenstveno zagotavljajo posamezni projekti ali investicije, ocenjeni kot programi posebnega pomena.
Spoštovane poslanke in poslanci, Predlog sprememb in dopolnitev zakona je po prepričanju Poslanske skupine Socialnih demokratov v interesu vseh, saj gre za naše skupno glavno mesto. Zakon nadalje ne omejuje pravic nobene druge lokalne skupnosti, saj soglašamo, da bomo morali skupno ne samo zahtevati, ampak tudi zagotoviti, da se pripravijo predlogi in sprejmejo odločitve, ki bodo uredile druga pomembna vprašanja delovanja lokalne samouprave v državi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Zvonko Černač bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni!
Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je bil uveljavljen v letu 2004 in takrat je po vsebinski plati uredil razmerja med državo oziroma Vlado in glavnim mestom Republike Slovenije. S spremembami in dopolnitvami, ki jih imamo danes na mizi, se, tako kot je bilo že prej rečeno, v samo vsebino ne posega. Bistveno pa se posega v financiranje posameznih nalog oziroma v način financiranja nalog tako, da se mimo veljavnih sistemskih okvirov in mimo razpisov Ljubljani namenja dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih projektov. Ker ni nobene finančne ocene, ne vemo koliko bo to stalo. Vsako leto posebej bomo izvedeli. Namenjajo se dodatna sredstva v določenem odstotku dohodnine, ki sicer pripada Mestni občini Ljubljana, v višini približno 15 milijonov evrov letno. Finančne posledice uveljavitve sprememb tega zakona bodo torej odvisne od vsakokratnega dogovora med Vlado in Mestno občino Ljubljana in, žal, tako kot je bilo kritizirano malo prej, od dobre volje ali pa od slabe volje obeh partnerjev. Ravno to prinašajo spremembe in dopolnitve tega zakona. Arbitrarnost brez kakršnihkoli meril, brez jasnih finančnih posledic. S tem se seveda s strani Vlade in očitno tudi vladajoče koalicije Ljubljana postavlja v privilegiran položaj glede na ostale občine, predvsem pa glede ostalih mestnih občin, in to izven sistemskih ustavnopravnih okvirov. Ta zakon na drugi strani tudi kaže lestvico prioritet Pahorjeve vlade. Zanimivo, da je bil ta zakon, spremembe Zakona o glavnem mestu, na Vladi in tudi v Državnem zboru v
279
obravnavi prej, sprejet je bil prej, kot pa zakon o razvojni pomoči Pomurju. Tudi mi bomo šele jutri obravnavali zakon o razvojni pomoči Pomurju. Namesto z ostalimi regijami, ki so v razvojnem zaostanku, se Vlada z Ljubljano ukvarja praktično tam nekje od začetka volilne kampanje lani in od volitev naprej do danes.
Predsednik Vlade je Ljubljano oziroma gospoda Jankovica obiskal 16. 2., to je mimogrede edina izmed regij, ki jih je v letu dni uspel obiskati, za Pomurje oziroma za Muro ni imel časa, kljub javni obljubi dani tudi tukaj v tem Državnem zboru. Čas si je našel šele, ko je bilo prepozno, nekaj dni pred stečajem. Ljubljana je torej edina od območij, ki jo je Pahorjeva vlada v zadnjem letu obiskala, kljub temu, da nima nekih izrazitih razvojnih problemov. Ima mogoče pomanjkanje dolgoročne vizije, ampak to je stvar župana. V Ljubljani so sedeži	številnih	institucij,	ministrstev,	Vlade,
predstavništev, številnih gospodarskih družb, univerz, fakultet in ostalih pomembnih institucij, kar so prej prednosti, ne slabosti, oziroma ne gre za neka bremena, zaradi katerih bi bilo treba delovanje posebej sofinancirati oziroma za to namenjati dodatna državna proračunska sredstva, in to mimo razpisov in mimo sistemskih okvirov. Marsikatere občine, ne samo mestne, tudi marsikatere druge občine bi z veseljem same zagotovile iz svojih sredstev prostore za marsikatero od teh institucij, ki sem jih prej omenil. Nekatere so to tudi storile. Poznamo primere na Primorskem, ko so občine neodplačno zagotovile prostore za univerze in fakultete. In so s tem potencialom, ki se je zgodil potem, ko so se te institucije umestile v lokalno okolje, vedele, da to za njih pomeni dodatno razvojno priložnost. In bi bilo čudno pričakovati oziroma nekateri bi se čudili, če bi za to še zahtevali dodatna sredstva. Tudi po vseh kazalcih, kateregakoli izmed kazalcev vzamemo, je osrednja slovenska statistična regija oziroma Ljubljana v vrhu med slovenskimi regijami. Najvišje plače so v Ljubljani, najvišja vrednost GDP, bistveno lažja dostopnost do zaposlitve in tako naprej. Tudi po indeksu razvojne ogroženosti je Ljubljana izrazito v prednosti, indeks znaša 9, v Pomurju, recimo, 160, za primerjavo. Postavlja se torej logično vprašanje: Čemu imamo na mizi spremembe zakona, za katerega v tem trenutku ni popolnoma nobene potrebe? Jaz bi še razumel, če bi imeli na mizi neko spremembo, ki bi jasneje in na bolj določen način definirala vsebino, ki je bila postavljena leta 2004, in s tem tudi v Slovenski demokratski stranki ne bi imeli nobenih problemov. Takoj smo za to, da se te vsebinske naloge, ki so navedene v zakonu, jasneje, določneje dopolnijo in opredelijo. Smo pa proti temu, da se mimo sistemskih okvirov zagotavljajo dodatna sredstva zaradi nekih predvolilnih obljub. Tudi primerjalni pregled, ki ga imamo v zakonu, kaže, da ostale sredine ne poznajo takih modelov. Je eden izmed njih podoben, ki govori o nekem skladu, mislim, da gre za Rim, ampak vsi
280
ostali takih modelov, kot ga imamo v tem zakonu, ne poznajo. Model, ki ga uveljavlja ta sprememba zakona, je unicum.
Če naredimo primerjavo z zakonom, ki ga bomo obravnavali jutri, o razvojni pomoči Pomurju, je tu bistvena razlika. V primeru sprememb zakona o Ljubljani imamo takojšnje neposredne finančne učinke, transferje. Na podlagi pisma o nameri se bo zgodil obseg sredstev za sofinanciranje posameznih projektov, pri Pomurju vsega tega ni. Tam imamo pa veliko besed, veliko aktivnosti se bo zgodilo, ampak edina konkretna aktivnost, ki se je glede zakona o razvojni pomoči Pomurju zgodila že pred uveljavitvijo zakona, je guverner za Pomurje, ki Pomurce že stane. Preden je bil zakon na Vladi sprejet, je bil imenovan in to je strošek, ki bo bremenil ta zakon, ki bo šele sprejet, Zakon o razvojni pomoči Pomurja. Tukaj, v primeru Ljubljane, pa se je dalo najti model, ki pomeni neposredno financiranje brez jasnih kriterijev, vsako leto posebej, glede na to, kako se bo pisal posamezen župan. Če bo naš oziroma vaš, tisti, ki vas je podpiral, in če bo Vlada primerna, bo dogovor tak oziroma bo malha, recimo, taka, če ta razmerja ne bodo ustrezna, ne bo taka. To ni ustrezen pristop, za nobeno Vlado ne. Zaradi tega takega načina ni mogoče podpreti.
Da pa je bila ambicija, da se bo prej ali slej nekaj zgodilo, kažejo pa tudi aktivnosti, ki so se odvijale v tem letu s strani posameznih poslancev. Spomnite se, kar nekaj poslancev vladajoče koalicije je ob rebalansu proračuna podpisalo nek mega amandma, ki je Ljubljani dajal, mislim, da okoli 35 milijonov evrov, je jemal Ministrstvu za obrambo, za neka stanovanja ali nekaj podobnega in ki ste ga potem vsi, razen treh, te podpise umaknili in ga potem niste izglasovali. Zakaj se torej to dogaja? Dogaja se zato, ker se moramo ob tej priložnosti povrniti eno leto nazaj in se spomniti predvolilnih obljub vladajoče koalicije in sedanjega predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja pred volitvami. Na podlagi teh obljub, ki so bile dane pred volitvami, je ob obisku Ljubljane 16. februarja letos gospod Jankovic spomnil, da je pred volitvami dobil zagotovila vseh strank vladajoče koalicije, da bodo krivico Ljubljani, ki se jim je domnevno zgodila s spremembo zakona o financiranju občin - za katero vemo, da je ni bilo; bom potem povedal in citiral odločbo Ustavnega sodišča -, da se bo ta krivica popravila in da se bo Ljubljani vrnil domnevno izgubljeni denar. Predsednik Vlade, gospod Pahor mu je tako zagotovilo 16. februarja tudi dal. In to naj bi se zgodilo do aprila. Glede na timing, ki ga ima ta vlada se je še zelo hitro to zgodilo zdaj, oktobra meseca. Govorilo se je o približno 50-ih milijonih evrov letno, zdaj v finančnih posledicah tega zakona niti ne vemo, ali gre v celoti za 50, 100, 200, saj ne vemo, glede na to, da je vezano na podpis posamičnega dogovora. In temelj te obljube naj bi bila odločba Ustavnega sodišča, postopek presoje sprememb zakona o financiranju občin pa so poleg Ljubljane takrat sprožile še tri občine. Če bi bila res temelj ta odločba in ta
281
domnevno izgubljeni denar - kje so potem te tri občine? Zakaj jih zdaj v tem zakonu ni, zakaj jih ni na mizi? Se pravi, to je en argument, da temu ni tako. Odločba Ustavnega sodišča pa pravi popolnoma drugače in sprejeta je bila na Ustavnem sodišču soglasno. Niti Ljubljana niti ostale občine, ki so postopek presoje ustavnosti sprožile, zaradi spremembe zakona nimajo nobenih možnosti za kakršnokoli uveljavljanje terjatev do države. To vladajoča koalicija in tudi gospod Pahor zelo dobro ve in vedeli so tudi takrat, ko so te obljube dajali. Ustavno sodišče je med drugim zapisalo v svoji odločbi v letu 2007, "sprememba sistema financiranja občin ima poleg pozitivnih učinkov za posamezne občine tudi negativne finančne posledice, ki se glede na prej veljavno ureditev kažejo v znižanju lastnih sredstev za financiranje primerne porabe iz naslova dohodnine, sama po sebi ne pomeni protiustavnega posega do ustavno zagotovljene pravice s področja lokalne samouprave." Torej en razlog, da imamo ta zakon oziroma to spremembo danes na mizi, so predvolilne obljube vladajoče koalicije oziroma gospoda Pahorja gospodu Jankovicu. Gre za to, da je bila dana izrazita podpora temu tako imenovanemu levemu trojčku pred volitvami in je sedaj treba to podporo seveda ne nek način iz javnih sredstev plačati. To je treba pošteno povedati, za to gre. In drugi razlog seveda je pa ta, da se je gospod Jankovic, v svojem mandatu enormno zadolžil. Eden izmed največjih skokov povečanja zadolžitev je ravno pri gospodu Jankovicu, približno nekaj manj kot 700 evrov na prebivalca znaša ta dolg, v povprečju Slovenije tam nekje okrog 230 evrov na prebivalca, in Ljubljana je tudi po dveh parametrih tako po zadolženosti na glavo prebivalca kot po absolutnem znesku dolga, ki dosega skoraj 200 milijonov evrov, med občinami za najvišjo stopnjo zadolženosti. V drugih občinah te številke niso take. V Postojni, ko ste me iz klopi spraševali, se v zadnjem mandatu po letu 2007 dolg ni povečal in povprečna stopnja zadolženosti znaša 275 evrov na prebivalca - vse skupaj, gospod Kumer.
Torej, v Slovenski demokratski stranki dopuščamo možnost, da je treba zakon nadgraditi. Če je Vlada ocenila, da je treba to, kar imamo v zakonu, dopolniti, potem je to mogoče tudi sprejeti, vendar nikoli na tak način, kot beremo v predlogu sprememb in dopolnitev zakona, ki pomeni, da bo Ljubljana oziroma v tem konkretnem primeru gospod Jankovic, privilegiran glede na ostale občine predvsem pa glede na ostale mestne občine - tisto, kar je bistveno - tako, da ni mogoče oceniti finančnih posledic tega zakona. Torej, očitno pa bomo končno dočakali, končno bomo le dočakali uresničitev prve Pahorjeve obljube, pa še ta bo uresničena z zamudo in v okrnjeni obliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vito Rožej v imenu Poslanske skupine Zares.
282
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, ki je bil v osnovi sprejet leta 2004, je zdaj pred nami kot dopolnitev veljavne ureditve medsebojnih razmerij države in Mestne občine Ljubljana na območju glavnega mesta Republike Slovenije, predvsem pri izvajanju razvojnih programov, dogovorjenih v skladu s 5. členom zakona, in Mestni občini Ljubljana zagotavlja ustrezen vir financiranja nalog iz njene pristojnosti, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje organov in organizacij. Ljubljana je pač po 10. členu naše ustave glavno mesto in kot taka simbol državnosti te države. Ne vem, če obstaja kakšna država, ki ne bi imela glavnega mesta. Obstajajo države, ki jih imajo mogoče več. Slovenija ima enega, in ta je Ljubljana.
Predlog zakona temelji na zagotavljanju lokalne samouprave in načelu koneksitete, se pravi, sorazmernosti virov financiranja z nalogami lokalnih skupnosti in stroški, ki jih imajo le-te pri izvrševanju svojih nalog. Tako da gre tu res za izključitev pravil o določanju višine in namena porabe sredstev državnega proračuna za sofinanciranje posameznih nalog ali programov iz pristojnosti občin, s katerimi se zagotavlja širši javni interes z zakonom ali predpisom na podlagi zakona ter merila za določitev obsega sofinanciranja občinskih investicij. Upam, da pri teh nalogah, o katerih tu govorimo, nalogah prestolnice, ne bo nekih hudih dvomov. Lahko si sicer kdo misli, da jih Ljubljana opravlja bolj ali manj dobro in da bi jih kakšno drugo mesto opravljalo bolje, ampak stvari so zaenkrat take in Ljubljana jih vsekakor v skladu s svojimi možnostmi opravlja.
Zakon o glavnem mestu glede nalog in programov iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana ureja zagotavljanje širšega javnega interesa za razvoj glavnega mesta in zagotavljanje pogojev za delo najvišjih državnih organov ter drugih organov in organizacij, ki jih zakon našteva taksativno. V 5. členu zakon odloča poseben postopek, v katerem Vlada zagotovi uveljavitev širšega javnega interesa ter vsebino pisma o nameri oziroma dogovora. Vsebinsko ta 5. člen izključuje ureditev iz 19. člena Zakona o financiranju občin, z uveljavitvijo katerega je ta nedosledna uveljavitev določb Zakona o glavnem mestu, sprejetega v letu 2004 postala še očitnejša. Res je, da to počnemo šele leta 2009, pozno, kot je bilo tukaj urejeno. Mislim pa, da bi ob izpadu sredstev iz ljubljanskega mestnega proračuna se to dalo narediti že v letih 2007, 2008 ali vsaj v letošnjem letu, ne šele za leto 2010. S tem je najbrž da trpelo tudi izvajanje nalog, ki jih Ljubljana kot prestolnica mora delati tako rekoč "za državo", kar najbrž ni v interesu nikogar izmed nas, da ta država ne bi maksimalno dobro funkcionirala.
Predlagani novi 6. a člen določa financiranje nalog iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana, glede katerih ni
283
dogovorjeno sofinanciranje države, in tistih nalog, katerih stroškovna obremenitev je zaradi zagotavljanja pogojev za delo organov in organizacij, določenih v zakonu, višja, kot bi sicer bila. Vseh stvari se ne da vedno točno predvideti. Kot dodatni vir financiranja je predlagan delež prihodkov od dohodnine. Po vsebini gre za dodatno financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana, s katerimi se zagotavlja ta širši javni interes, določen z že omenjenim zakonom.
Ocena višine stroškov, ki temelji na primerjalni analizi stroškov obveznih nalog občin in stroškov Mestne občine Ljubljana za istovrstne naloge, in ocena prihodkov občine oziroma prihodkov Mestne občine Ljubljana za financiranje teh nalog, in ta je pokazala, da so stroški Mestne občine Ljubljana višji, prav na področju nalog, pri katerih je dolžna upoštevati zahteve državnih organov pri vzpostavljanju ali izboljševanju pogojev za delo organov ali organizacij, ki jim je po zakonu te pogoje treba zagotavljati. Predlagano je, da se z zakonom določi odstotek dohodnine, vplačane v predpreteklem letu.
Tako, da ste tudi sami v gradivu videli, da gre za precej komplicirano formulo, ki pa jasno pokaže, od kod in kako je izračun teh stroškov. Ne gre vedno za dobro voljo vlade, kot bi lahko rekli, da gre tudi v marsikaterih drugih deželah. Ne vem, koliko ste prebrali material, v Franciji, Italiji, Latviji, Luksemburgu in Slovaški je podobno, da vlada z vsakoletnim aktom ali ob sprejemanju proračuna določi, kakšna so ta sredstva. V našem primeru je bila tudi dogovorjena neka formula, na podlagi katere se približno da predvideti, kolikšna sredstva bodo vsako leto namenjena. Res je, da -skratka, dogovorjeno je, da se bodo za vsako proračunsko leto izkazovala ta sredstva zmanjšanih prihodkih javnofinančne blagajne iz javnega proračuna in s hkratnim povečanjem prihodkov proračuna Mestne občine Ljubljana oziroma javnofinančne blagajne občinskega proračuna. V tem letu, letu 2010, bodo prihodki manjši za nekaj manj kot 16 milijonov evrov, ob tem prihodki vseh ostalih občin ne bodo nič manjši, kot je bilo to po uveljavitvi Zakona o financiranju občin, ko so nekatere občine dobile več, nekatere enako, druge spet manj. In med temi, ki so dobile manj, je bila tudi Ljubljana. Kar se tiče naslednjega leta, je jasno, da zaradi podatkov o dohodnini v letu 2009 še ne moremo vedeti, kolikšni so, in bo to znano, praviloma - predvidoma v decembru letošnjega leta, formula pa je znana.
Jaz bi nujnost sprejema tega zakona lahko ponazoril s tem, da če komisar za Pomurje zdaj nekaj tednov oziroma kakšen mesec že stane, čeprav še niso izpolnjeni vsi pogoji za njegovo delo, potem državo Ljubljana vsaj že pet let, od sprejema Zakona o glavnem mestu, nekaj stane. Ljubljana je rade volje prestolnica te države, pričakuje pa, da bo tudi država razumela, da so s tem povezani določeni stroški, za
284
katere bi bilo dobro, da se jih sorazmerno pravično porazdeli med občinski proračun in med državni proračun.
Ker že od leta 2004 to sofinanciranje ni dogovorjeno in urejeno, smo nekateri poslanci vložili amandmaje, ki bi Ljubljani vsaj malo olajšali to finančno stanje, zato ker smo mnenja, da si Ljubljana to zasluži, ker dovolj dobro opravlja funkcijo glavnega mesta, in tudi zaradi tega, ker se Ljubljana ne more avtonomno razvijati v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi, če ji država po eni strani z Zakonom o financiranju občin na nek način odreka lastna sredstva, sredstva iz dohodnine njenih občanov, po drugi strani pa nalaga neke obveznosti, ki jih druge občine nimajo. Zato smo mnenja, da v tem primeru te dogovorjene spremembe Zakona o dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije ne privilegirajo Ljubljane, ker po drugi strani ima Ljubljana tudi določene zadolžitve, ki jih druge občine nimajo. Vsak tukaj prisotni župan, pa upam, da tudi kakšen podžupan, vsi podžupani najbrž da ne, bo razumel, da kadarkoli tukaj, recimo, razpravljamo o kakšni novi nalogi, ki jo država nalaga občini, se župani takoj vprašajo, kje pa je zdaj vir, ki ga je država predvidela za to, da bomo mi to izvajali. Enako je tudi s tem zakonom: ker je Ljubljana glavno mesto, zagotavljamo s to spremembo zakona tudi vir za to, da bo lahko vršila svoje dolžnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovana gospa državna sekretarka in kolegice in kolegi!
Predstavljam stališče DeSUS-a glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Pred nami je besedilo Predloga novele Zakona o glavnem mestu, s katerim Vlada Mestni občini Ljubljana določa dodaten, višjim stroškom sorazmeren vir financiranja. V letu 2010 naj bi Mestna občina Ljubljana na podlagi tega zakona dobila okoli 15 milijonov evrov. Vlada je namreč ocenila, da uresničevanje pristojnosti državnih oziroma mestnih organov na območju glavnega mesta zahteva posebno ureditev in način sofinanciranja razvojnih programov v Mestni občini Ljubljana. Predlog novele omogoča, da se bodo po dogovoru med Mestno občino Ljubljana in državo določeni razvojni projekti izvajali s podpisom neposredne pogodbe med posameznimi proračunskimi uporabniki in Mestno občino Ljubljana, torej bo šlo za dodeljevanje sredstev brez razpisa.
Predlog novele uvaja tudi dodatni vir financiranja prestolnici v višini 0,73% dohodnine, s čimer bo mesto zagotavljalo pogoje za izvajanje vseh tistih nalog, ki izhajajo iz potreb državnih organov in Mestne občine Ljubljana.
285
Dogovor, ki ga bodo sklepali vsakokratna županja oziroma župan Mestne občine Ljubljana in Vlada, bo napovedal, kateri projekti bodo sofinancirani s strani državi, na podlagi tega pa bodo podpisane ustrezne pogodbe. Predvsem bo šlo za financiranje izgradnje različne infrastrukture. Vsake štiri leta pa se bo preverilo, ali je treba to višino korigirati.
Predlog novele zakona o glavnem mestu temelji na zagotavljanju lokalne samouprave in sorazmernosti virov financiranja nalog lokalnih skupnosti s stroški, ki jih imajo pri izvrševanju svojih nalog. Mestni občini Ljubljana se kot glavnemu mestu zagotavlja ustrezen vir financiranja nalog iz njene pristojnosti, s katerim se zagotavljajo pogoji za delovanje organov in organizacij ter predstavništev v skladu z nacionalnimi interesi.
Po oceni Poslanske skupine DeSUS je nemogoče spregledati, da Ljubljana kot glavno mesto nosi posebno odgovornost in da je po vsebini predvsem upravno središče države. Na njenem območju se pri izvrševanju svojih pristojnosti srečujejo državni organi in organi Mestne občine Ljubljana. Obenem se moramo zavedati, da je Ljubljana kot glavno mesto Slovenije v skladu z 10. členom Ustave tudi simbol naše države. Prav zaradi tega je, po naši oceni, v interesu države in pa seveda tudi mestne občine zagotovitev usklajenega programiranja razvojnega območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, tako državnih sektorskih programih in ustreznem prostorskem aktu, regionalnem programu, kot občinskih, prostorskih in drugih razvojnih planih, ter usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih in občinskih organov. Prav zaradi posebnega pomena, ki ga ima, po naši oceni, vsako glavno mesto, torej tudi Ljubljana, je težko oceniti, kakšni so tisti pravi kriteriji za določanje, kakšna je ustrezna višina sredstev, ki jih Ljubljana dobi. Obenem pa se zavedamo, da je problem financiranja Mestne občine Ljubljana treba rešiti takoj oziroma čim prej.
Prav tako v poslanski skupini ne vidimo jasnih kriterijev, preko katerih bi lahko ocenili, ali predlagana novela nosi dobre ali slabe posledice. In to je tisti razlog, zaradi katerega smo v poslanski skupini različnega mnenja. Torej, bomo na glasovanju odločali vsak po svoji veste in svojem prepričanju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav! Spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi! Državni zbor Republike Slovenije je 26. februarja 2004 sprejel Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki je podlaga za ureditev razmerij in sodelovanje državnih organov in organov Mestne občine Ljubljana pri izvajanju nalog iz njihovih pristojnosti,
286
ki se nanašajo na izvajanje nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta države in urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev. Zakon temelji na dejstvu, da je glavno mesto Slovenije v skladu z Ustavo Republike Slovenije, o tem govori 10. člen, eden od simbolov državnosti. Mestna občina Ljubljana ima tudi sicer iz svoje zgodovine, geografke lege, demografskega položaja, strukture, gospodarstva in prebivalstva poseben družbeno-kulturni, upravni in ekonomski pomen. S tega vidika predstavlja gravitacijski center oziroma središče, v katerem je zaznava povečana frekvenca in obseg družbenoekonomskih dogajanj oziroma dogodkov. Slednje za mestno občino nedvomno pomeni tudi dodatno stroškovno investicijsko-razvojno obremenjenost, saj je primorana aktivno sodelovati v razvoju in vzdrževanju niza infrastrukturnih omrežij, tako cestnih, komunalnih, socialnih, institucionalnih in podobno, ki so namenjena tako rezidentom kot dnevnim ali občasnim migrantom, z njimi pa se zagotavljajo pogoji za uresničevanje funkcij Ljubljane kot glavnega mesta države.
S tem se seveda tudi v Poslanski skupini Ljudske stranke strinjamo in se seveda sprašujemo, zakaj se ta zakon ne izvaja. Še več, ne vidimo nobene potrebe po dopolnjevanju zakona, saj se obstoječi sploh ne izvaja. Vsekakor se zadeve v Ljubljani premikajo, saj je Ljubljana eno samo gradbišče, menimo pa, da so nekateri projekti zastavljeni prerazkošno in v tem šibkem finančnem položaju celotne države niso uresničeni in tudi ne dvigajo kakovosti življenja meščank in meščanov v prestolnici. Po našem mnenju se kljub velikim investicijam tudi meščani mesta Ljubljana srečujejo s takšnimi in drugačnimi socialnimi stiskami, ki jih je treba vsekakor prednostno urejati, kot so na primer socialna stanovanja.
V	Slovenski ljudski stranki se strinjamo z vodstvom Mestne občine Ljubljana, da nastajajo dodatni stroški pri uresničevanju funkcij Ljubljane kot glavnega mesta države in vsekakor je treba te stroške mestni občini plačati. Najbolj pomembno se nam zdi, da se sredstva iz državnega proračuna namenijo za upravičene investicije Ljubljane kot prestolnice ob tem pa je treba nujno zagotoviti nadzor nad porabo teh sredstev. Omenjene predlagane spremembe zakona ne zagotavljajo financiranje upravičenih projektov, temveč kar določijo višino sredstev iz državnega proračuna. V predlogu zakona pa tudi ni vgrajenih nobenih mehanizmov kontrole nad porabo dodeljenih sredstev.
V	Slovenski ljudski stranki se zavedamo pomen Ljubljane kot glavnega mesta naše države in tudi Ljubljane kot evropske prestolnice, vendar bi bilo treba financiranje rešiti kompleksno in pregledno. To pa lahko dosežemo z reorganizacijo Slovenije in s sprejetjem celotne zakonodaje in ne samo takšnimi spremembami zakonov. Danes govorimo o zakonodaji v glavnem mestu, jutri bomo o Pomurju in se bomo v Državnem zboru na vsaki seji pogovarjali o rešitvi posameznih pokrajin
287
in upam, da ne bodo poslanci pričeli tekmovati med seboj, kdo bo prej vložil zakon o financiranju kakšne pokrajine. To je razdrobljen pristop k reševanju regionalnih in lokalnih vprašanj, ki kaže na pomanjkanje in neobstoja celovite strategije Vlade Republike Slovenije na tem področju. To področje je treba urediti kompleksno za območje celotne države in sprejeti potrebno zakonodajo o regijah, v tej zakonodaji pa tudi urediti status glavnega mesta naše države.
Podpiramo mesto Ljubljana, njene meščane in si želimo, da se zadeve uredijo tako, da bo Ljubljana resnično imela in krepila vse svoje vitalne funkcije prestolnice, vendar zaradi neštetih problemov in netransparentnosti ne bomo podprli predloženih sprememb zakona. Dodeljevanje sredstva mestne občine Ljubljana iz državnega proračuna brez javnega razpisa ne zagotavlja transparentnega poslovanja, kajti sredstva, namenjena za financiranje funkcij glavnega mesta, morajo biti namensko porabljena. Bojimo se, da so predlagane spremembe zakona namenjene izpolnjevanju obljub vladne koalicije in poplačilo podpore na zadnjih volitvah. Sredstva, dodeljena iz državnega proračuna, pa bodo porabljena za projekte, od katerih bodo imeli koristi posamezniki ne pa meščani, meščanke naše prestolnice.
Ko bo na poslanskih klopeh predlog zakona, ki bo omogočil financiranje potreb glavnega mesta po projektih na osnovi javnega razpisa in bo izrecno pogojeval, da so dodeljena sredstva namenska, pa bomo takšne spremembe v Slovenski ljudski stranki z veseljem podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo prestavil gospod Miran Gyorek.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! S predlogom novele zakona o glavnem mestu, torej Mestne občine Ljubljana, postaja nekaj zelo jasno. Ljubljana je s svojim dolgom in z dolgom svojih pravnih oseb v višini preko 180 milijonov evrov skorajda bankrotirano mesto. Dolg mestne občine Ljubljana je velik skoraj kot polovica dolga vseh ostalih 210 slovenskih občin. Dodati je treba tudi to, da ta znesek predstavlja samo glavnico dolga, ne pa obresti, ki vsakodnevno rastejo.
Nadalje, Vlada Republike Slovenije se je s predlogom novele zakona o glavnem mestu dejansko lotila sanacije dolga in obstoječega katastrofalnega stanja, ne loteva pa se iskanje izvirnega greha, torej vzrokov za takšno stanje. Predlog novele zakona pomeni z drugimi besedami, da bomo vsi slovenski davkoplačevalci plačevali zavoženo negospodarno poslovanje MOL-a. In to samo v letu 2010, okrog 15 milijonov evrov, poleg tega pa še 0,73% dohodnine, torej vsakoletno milijoni in milijoni evrov. In vse skupaj z obrazložitvijo, da gre za zagotavljanje pogojev za delo državnih organov, institucij
288
itd. Težko v Slovenski nacionalni stranki lahko razumemo logiko takšne vsebine obrazložitve. Ali to pomeni, da Mestna občina Ljubljana iz svojega občinskega proračuna financira državne organe in državne institucije? Glede na vsebino državnih proračunov to nikakor ne drži. Višek pa predstavlja predlog oziroma zahteva, da naj bi se prej navedene zneske oziroma odstotke še dodatno preverjalo in po potrebi povečevalo vsake štiri leta. Mislim, res neverjetno!
Če se vrnem k teoriji o financiranju državnih organov, institucij v Ljubljani. Potemtakem bi lahko takšno zahtevo vložile tudi druge mestne občine. Recimo Celje, Maribor, Murska Sobota in tako naprej. Tudi tam delujejo državni organi in državne institucije. Je že res, da je v Ljubljani kot glavnem mestu večina reprezentativnih institucij. Vendar ponovno, le-te financirajo državni proračuni. In pa kot smo danes že od enega razpravljavca slišali, kvečjemu lahko predstavljajo tudi določeno boniteto mestni občini. Da ne omenjam megalomanskih projektov MOL-a, recimo, raznorazni stadioni, muslimanske džamije in tako naprej. Ali se morda tudi v tem grmu skriva kakšen zajec? In kdo so osebe, odgovorne za takšno porazno finančno stanje naše prestolnice? To se ve. Samo Ljubljančani so mu zaupali štiriletni mandat na volitvah pred tremi leti, če sploh lahko še govorimo o Ljubljani, o avtohtonih slovenskih Ljubljančankah in Ljubljančanih. Bojimo se, da postaja Ljubljana vsak dan manj slovensko mesto. In sedaj pridete s predlogom, da naj vsi Slovenci plačujemo nesposobno, neodgovorno, če ne tudi nevestno in kriminalno vedenje in upravljanje z občinskimi proračunskimi sredstvi, ki jih plačajo prebivalci Mestne občine Ljubljana. In prav nesramna je zahteva, da naj razsipnost, nesposobnost in potratnost Jankovica plačujejo: obubožani slovenski delavec, socialno ogroženi pomurski kmetovalec, slovenski upokojenec z 200, 300 evri pokojnine in tako naprej . Prosim vas, bodite resni, vsaj malo uvidevni do Slovenk in Slovencev! Kako si le drzne ljubljanski župan zahtevati kaj takšnega! V kakšnem Zagrebu ali Beogradu bi mu kaj takega še na misel ne prišlo, kajti tam s takšnimi župani opravijo po kratkem. Ali gre morda s to novelo za kakšno kompenzacijo, kakšen poračun ali poravnavo? Tudi o tem namreč govori ulica. Kajti ta hip visi v zraku ves čas, od časa zadnjih državnozborskih volitev naprej. Tudi vse aktivnosti prestolnice in njenega župana pred volitvami in posledično tudi volilni rezultati kažejo na to, da bi lahko bila tudi takšna hipoteza utemeljena. In sedaj nekateri v Vladi Republike Slovenije in gospod župan pričakujejo in zahtevajo od nas poslancev, da s sprejetjem takšne novele zakona glasujemo za in podpiramo potratno delo nesposobnega in zapravljivega župana. In kaj si bodo v takšnem primeru mislili naši volivci? Kaj si bo mislil obubožani pomurski kmet? Kaj si bo mislilo nedavno 3.000 na cesto vrženih delavk tovarne Mura? Kaj bo rekel takšnemu poslanstvu upokojenec s takšno nizko
289
pokojnino? Kaj mislite? Kaj bi mi rekli, če bi glasoval za takšen zakon? Veste, kaj bi mi rekli? Naj kar ostanem v Ljubljani in naj niti slučajno ne pomislim na kakšne volitve v Prekmurju. Da bomo vsi Slovenci in Slovenke plačevali dolgove ljubljanskega župana - kategorično ne in še enkrat ne. In ravno Jankoviču bi naj dajali velike denarce posredno preko državnega proračuna tudi Prekmurci in Pomurke, ki se še dobro spomnimo oropanja pomurske regije in sovražnega prevzema takrat v naši regiji zelo uspešnega trgovskega podjetja Potrošnik, ki ga je Mercator posredno preko do vratu zadolženega podjetja Živila in s pomočjo podkupljenih prekmurskih lizingov za drobiž kupil in tako prispeval k ropanju Prekmurja in tako s svojo upravo Mercatorja med drugim tudi prispeval k žalostnemu stanju, v katerem se je znašla naša regija.
Iz teh in, še bi lahko našteval, kakšnih drugih razlogov v Slovenski nacionalni stranki ne podpiramo takšnega neupravičenega trošenja denarja Slovenk in Slovencev in ne nasedamo politikantskim obrazložitvam, da bi bilo takšno dodatno financiranje Jankovičeve blagajne v skladu z nacionalnimi interesi slovenskega naroda. Prosim lepo, kakšna hipokrizija. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Anton Colarič.
ANTON COLARIČ: Hvala lepa za besedo. Moram kar takoj povedati, da sem rojen v Ljubljani in sem Ljubljančan, pa se nič za to slabo ne počutim glede na besede mojega predgovornika, ko bi morali se, ne vem kaj, Ljubljančani se zdaj skriti pred celo javnostjo in Slovenijo.
V prejšnjih letih sem imel priložnost in srečo, da sem kar nekajkrat sodeloval na srečanjih županov evropskih prestolnic, in to ni bilo samo nekajkrat. Več kot desetkrat sem sodeloval na teh srečanjih županov prestolnic Evropske unije in kandidatk. Večkrat sem sodeloval na srečanjih županov srednjeevropskih glavnih mest in jugovzhodne Evrope, pa tudi to priložnost sem imel, da sem sodeloval na srečanju županov sveta. In vedno znova sem dobival podobna ali ista vprašanja: ali ste že uredili status glavnega mesta države Slovenije, ali je zakonodaja urejena? Vedno sem bil v težavah, ker srečeval sem se z župani evropskih prestolnic nekako od leta 1995 in leta in leta sem se izmotaval, da se ureja zadeva, da bomo prav zdaj uredili v Sloveniji status glavnega mesta, njegove pravice, dolžnosti, vendar na žalost imam občutek, da tudi danes je bila marsikatera beseda že izrečena, ki gre v smer, da tega tudi danes s to novelo zakona ne bomo uredili. Jaz sem optimist in upam, da bomo izglasovali to novelo in da bomo naredili korak v pravo smer ureditve statusa prestolnice kot gibala razvoja države.
290
Moram tudi na začetku takoj odvreči vse sume, da smo nekje v vlogi župana, sedanjega župana ljubljanske prestolnice. Osebno sem se z urejanjem statusa Ljubljane ukvarjal in vidite, da se še danes, od leta 1995, ko ljubljanskega župana, sedanjega, gospoda Jankovica ni bilo še v Ljubljani, bili so drugi župani, bili smo drugi podžupani in mestni svetniki, vendar 15 let se že ukvarjamo s tem statusom in upam, res upam, da bomo enkrat to dokončali.
Pa da se vrnem mogoče k zakonu, ki je danes v splošni razpravi. V 6. a členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije se določa odstotek dohodnine, ki pripada glavnemu mestu Ljubljani, s katerim v okviru svojih pristojnosti se zagotavlja širši javni interes, razen investicij. Predlagani odstotek 0,73% izhaja iz strokovne študije Primerjava stroškov izvajanja občinskih obveznih nalog Mestne občine Ljubljana z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji. No, jaz sem zadovoljen, da to študijo niso delali v Ljubljani, ampak drugod, ker če bi se delala v Ljubljani, bi bile še hujše polemike, kaj notri piše. Odstotek pa je zakonodajalec izračunal s pomočjo rezultatov študije, ki je za MOL ugotovila višje odhodke, tekoče stroške in transfere kot povprečje mestnih občin, ki naj bi za leto 2007 znašale približno 50, bom rekel, evrov na prebivalca oziroma to predvideno za leto 2010 pomeni približno 16 milijonov evrov dohodnine. V študiji je izračun utemeljen z naslednjim povzetkom. Rezultati kažejo, da je MOL v povprečju in po posameznih letih opazovanja resnično zabeležila nekoliko višje odhodke za potrebe izvajanja občinskih nalog. Na agregatni ravni je bilo najvišje odstopanje zabeleženo v letih 20032004, primerjavo pa so naredili tudi za leto 2007 in prišli do 10%. V povprečju pa se je zaključilo, da so stroški MOL presegali povprečne stroške mestnih občin za okoli 9,4%, kar je, kot sem rekel, za leto 2007 znašalo 46,7 evra na prebivalca.
In kje so se pokazala ta odstopanja predvsem? To je na stanovanjsko-komunalnem področju, kjer so bila odstopanja, na primer, v letu 2002 kar 41,9%, v letu 2007 pa 34,9%. Odstopanje visoko je tudi v šolstvu, kulturi, rekreaciji, športu, manjše pa na področju socialnega varstva in delovanja administracije in javne uprave.
Ne bom našteval vseh zadev, ki sem si jih pripravil, ker so že uvodničarji marsikaj povedali, vendar bi predvsem opozoril, da pri določitvi nalog, ki so opredeljene v 6.a členu novele zakona je treba izhajati tudi iz določene osnovne opredelitve, ki je opisana v komentarju Ustave Republike Slovenije in tam piše, citiram: "predvsem državna predstavniška funkcija terja tudi po finančni strani raven in standarde kakovosti celotne mestne infrastrukture, urejenosti mesta, sposobnosti zadovoljitve potreb po bivanju, prometu, kulturnih institucijah, ki odražajo ne samo močan ugled mesta, ampak državo kot celoto, čeprav se nujno odražajo le na
291
območju mesta." To pomeni, da je treba pri vseh nalogah glavnega mesta skrbeti, da med drugim te naloge odražajo moč in ugled države kot celote, ne glede na to, ali so to naloge, ki jih ima MOL kot lokalna skupnost, pa se zaradi glavnega mesta izvajajo na poseben način oziroma drugače, kot bi se sicer, ali pa so to naloge, ki sicer ne sodijo med naloge MOL kot lokalne skupnosti, ampak so takšne naloge prisotne zaradi posebnosti, ki jih določa status glavnega mesta in sodijo med dodatne naloge MOL. To so različne naloge, marsikatere seveda poznate, vendar nima pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev, na področju varstva okolja urejanje in raba prostora, javne varnosti, prometne varnosti in tako naprej, zagotavljanje prostorskih in infrastrukturnih potreb z umeščanjem v urbani prostor Ljubljane državnih institucij in organov, zagotovitev dodatnih neprofitnih stanovanj v Ljubljani - v tem trenutku jih manjka več kot 2.000 - zagotavljanje posebnih nadstandardnih ureditev in storitev na določenih območjih, od prometne ureditve, posebne komunalne ureditve, komunalne infrastrukture, zagotavljanje parkirnih mest, zagotavljanje posebnih in nadstandardnih storitev za tujce, ki živijo in delajo na MOL, s področja zdravstva, šolstva, kulture bivanja, športa, rekreacije in tako dalje. Seveda apeliram na razum vseh poslancev Državnega zbora. Osebno menim, da je tudi ta 0,73% prenizko in da bi predlagatelj lahko razmislil tudi o višjem odstotku. Seveda pa menim, da je nujno takoj začeti postopke za sprejetje novega zakona o financiranju občin in na novo opredeliti financiranje lokalnih skupnosti, ne samo Ljubljane, ampak vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji.
Vesel sem tudi, ker sem slišal, da je Državni svet to novelo zakona danes že podprl, in upam, da jo bomo tudi mi ob jutrišnjem glasovanju. Še mimogrede, ker je bilo prej omenjeno, da druge občine zemljišča ponujajo ali pa dajejo različnim institucijam države, univerzam in tako naprej. Tudi Ljubljana je neodplačno prenesla zemljišča za izgradnjo umetniških akademij pred časom. Tako bodo lahko umetniške akademije v Ljubljani dobile svoj prostor in svojo novo vlogo, ko bo zagotovljen denar za izgradnjo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Besedo ima gospod Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Hvala lepa za besedo. Ponovno lep pozdrav! Mislim, da bi nas vse skupaj moralo skrbeti, ne samo za izgled in ugled, za usodo te države, če so mnenja o funkciji glavnega mesta takšna, kot smo jih lahko slišali v eni izmed predstavitev mnenj poslanskih skupin, še posebej, če je šlo za Nacionalno stranko. Mislim, da se vsaka nacionalna država, in tudi naša je takšna, mora zavedati, kaj njeno glavno mesto je, in je kot je bilo že rečeno, simbol, in se temu primerno do njega tudi obnaša. Poenostavitve, ki smo jim bili priča,
292
mislim, da si ne zaslužijo mesta v tej dvorani. Razumem, da si mogoč kdo od gledalcev, volivcev misli, da včasih smo dajali vse dajatve v Beograd, zdaj jih dajemo v Ljubljano. Prav gotovo pa si lahko marsikdo misli lahko tudi, čeprav enako neupravičeno, včasih smo dajali za nerazvite na Kosovu, zdaj pa bomo dajali za nerazvite v Prekmurju. Oba pogleda sta seveda zgrešena. Zavedati se moramo medsebojne soodvisnosti in potrebe, da se za določene potrebe nekje, na določenih prostorih v državi nameni pač več pozornosti in tudi več sredstev. Seveda se za socialne probleme v Prekmurju namenja več denarja kot za socialne probleme kje drugje, zato ker so ti socialni problemi v Prekmurju pač največji. Enako velja seveda tudi za potrebe države; v Ljubljani se namenja več kot za potrebe države kje drugje, kjer ni tako zalo prisotna. Ker med temi nalogami, ki jih glavno mesto vrši za državo, so lahko tudi takšne, kot je, recimo, poglobitev železnice, kjer je interes obojestranski - in iz sosednje Avstrije imamo lep primer, kako to lahko funkcionira dobro -, do kakšnih, za katere bi težko rekli, da so nek izrazit lokalni interes. Urejanje nacionalnih in nadnacionalnih grobišč, obeležij in drugih podobnih objektov je seveda v interesu vseh državljanov in državljank. Ali pa morda opredeljevanje območij za reprezentativne javne prostore, zagotovitev površin za manifestacije, kulturne prireditve in proslave državnega pomena. To je najbrž nekaj, kar je nam vsem skupno. Čeprav se včasih zgodi, da lokalna skupnost organizira tudi kakšno stvar, ki je nacionalnega pomena, država pa tukaj, čeprav bi morala, ne naredi nič. Vsi se najbrž spomnite, da so pred tedni naši košarkarji uspešno zastopali naše barve na evropskem košarkarskem prvenstvu, osvojili četrto mesto. Kdo jim je pripravil sprejem? Kej je bil? V Ljubljani. Na čigave stroške? Na stroške Mestne občine Ljubljana. Ali je bil odmev tega dogodka nacionalno širok? Ja. Ali je bilo to našim košarkarjem všeč? Pa še kako! Bodo zaradi tega bolj srčno branili barve naše države v prihodnosti? Bodo! Sami so povedali da česa takšnega niso pričakovali, da so seveda razočarani, ker niso dosegli medalje, ampak da po tem sprejemu v Ljubljani se pa počutijo zadovoljne in bodo z veseljem še branili barve naše države. To je en tak primer, kjer lahko, če želimo in če smo dobronamerni, pridemo na pol poti in skupaj.
In za konec: ena od teh stvari, ki bi se dala tudi s pravilnim dogovorom države in glavnega mesta dokončati, je dokončanje prenove Ljubljanskega gradu, ki sicer, roko na srce, nikoli ni bil pravzaprav do konca zgrajen. Je pa to ena podoba, ki jo kateri koli vizualni vtis iz naše države pravzaprav ne more zaobiti in dokler razmere med državo in njeno prestolnico niso urejene na obojestransko zadovoljiv način, bo na Ljubljanskem gradu vihrala - kakšna zastava? Ljubljanska! Zakaj nacionalne gor ne bo? Zato, ker zaenkrat za to še ni nobenih razlogov. Zakaj pa bi morala? Žal. Jaz upam, da bodo čim prej na tem gradu zavihrali obe zastavi. Hvala.
293
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Rezman. Ne bo. Silven Majhenič. Izvolite.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. V gradivu so izpostavljena dejstva, ki govorijo, da župana Mestne občine Ljubljana zanimajo samo gradbeni projekti in da je Ljubljana enostavno gradbišče. Seveda je razmišljanje župana, ki tako govori in se zalaga za razvoj glavnega mesta, treba pozdraviti, pa vendar istočasno vprašam, ali je vse to izvedljivo glede na zadolženost, katera pesti Mestno občino Ljubljana? Dolg Mestne občine Ljubljana in njenih pravnih oseb znaša skoraj 40% dolga vseh 210 slovenskih občin. Po podatkih iz junija tega leta ima občina Ljubljana skoraj 95 milijonov evrov dolga, pravne osebe javnega sektorja pa še dodatnih 87 milijonov in pol. Tako skupni dolg presega 180 milijonov evrov. Skupni dolg občin v Sloveniji pa znaša 475 milijonov. Omenil sem le glavnice posojil. Obresti tu niso vključene. Všteto pa tu ni še dodatnih 15 milijonov evrov in dodatna zadolžitev 31 milijonov evrov v letošnjem letu ob rebalansu, za kar imajo že soglasje Ministrstva za finance, kar pomeni do konca leta še 16 milijonov evropskih posojil.
Zakon o javnih financah določa, da se lahko javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je občina, zadolžujejo in izdajajo poroštva, ki jih določi občinski svet. Kot je razvidno iz razpoložljivih podatkov, so vsi ti javni zavodi, ki so pod okriljem Mestne občine Ljubljana, krepko zadolženi. Seveda, kot je zapisano v zakonu, to ni v nasprotju glede zadolževanja, po zakonu o javnih financah. Seveda pa je zaskrbljujoče, ker so nekateri javni zavodi prezadolženi in bo morala v končni fazi država reševati finančne težave Mestne občine Ljubljana, ki je ustanoviteljica vseh teh javnih zavodov. Eden od teh je Javni stanovanjski sklad, ki je zadolžen kar za 36,2 milijona evrov, od tega ima 3,5 milijona kratkoročnih kreditov.
Cilj predlaganega zakona je dopolnitev veljavne ureditve države in Mestne občine Ljubljana. Zakon naj ne bi do sedaj urejal sofinanciranja dogovorjenih razvojnih programov Mestne občine Ljubljana iz državnega proračuna ter so spremembe na nek način nujne.
Predlagani novi 6.a člen določa financiranje nalog iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana, ki niso dogovorjena za sofinanciranje države. Mestna občina Ljubljana je bila vseskozi, odkar se jaz spomnim, protežirano mesto. Razumem, da so zastavljeni cilji visoki ter želja, da se predvolilne obljube izpolnijo. Vendar mislim, da zdaj ni pravi trenutek, ni pravi čas, da sprejemamo nekaj, o čemer sanjajo vse občine, pa se jim te želje in potrebe, ki jih imajo občani, ne bodo uresničile skozi državni proračun. Imamo tudi drugo največje mesto v državi, Maribor, ki pa ni nikoli deležen takšne pozornosti, kot je Ljubljana. Prej bi lahko rekel, da se ga v
294
razvoju zavira, kar je stalnica od takrat, ko je druga opcija sprejela vodenje Maribora.
Zagotovo bi pričakoval in to pričakujejo tudi občani vseh občin, da bodo opažene tudi njihove potrebe s strani politikov, ki izhajajo iz njihovih območij in ki so jih izvolili. Pa vendar kaže praksa drugače. Jaz bom glasoval proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franc Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, gospod predsednik, predstavniki Vlade!
V naši poslanski skupni smo že povedali, kakšno je naše stališče, torej pozitivno stališče do glavnega mesta, pozitivno stališče do Ljubljane, pa negativno stališče do načina pristopa reševanja nekaterih zadev.
Sistemsko je bila stvar zelo dobro nastavljena februarja 2008, ko je tudi zdajšnja koalicija, takrat opozicija, bila do trenutka, dokler naš minister in takratna naša vlada nista pripravila vseh šestih zakonov za regionalizacijo, pripravljena to podpirati. Ko pa so vendarle videli, da je ta vlada delala resno, zavzeto, pošteno in korektno, ko je zakonodaja bila pripravljena, pa seveda niso bili pripravljeni podpreti enega od temeljnih nadaljnjih razvojev naše države. Če bi se pred letom in pol to dogodilo, danes ne bi imeli toliko problemov, kot jih imamo v celotni državi na vseh področjih.
Sedaj pa Vlada prihaja z nekim invalidnim popravkom zakona, namreč zakon o glavnem mestu imamo, in če se ne izvaja, je seveda problem Vlade in župana oziroma občine, zakaj se ne izvaja. Priti in zapisati, da bodo posameznim projektom ali investicijam mestne občine s pismom o nameri dodeljena sredstva iz državnega proračuna brez javnega razpisa. Veste, da morajo vse občine, tudi če imajo na postavki, govorim tudi o manjših občinah, 3.000, 2.000 evrov za razvoj kulture, športa in tako dalje narediti celotno proceduro od najave, razpisa, meril, kriterijev, komisije, zbiranje in tako dalje, in tisto potem porazdeliti. Tu pa bo v 1. členu brez razpisa, kar tako, ad hoc, zraven bo še sfinancirano, sponzorirano verjetno marsikaj, tako kot smo že navajeni, razni sinovi županov in tako dalje imajo gromozanska premoženja, podjetja. In na takšen način se podpira in narašča in bo naraščala korupcija še naprej.
Nobenega, res popolnoma nobenega razloga ni za 6.a člen, kjer bo Ljubljana dobila kar tako, ad hoc dodatnih 16 milijonov evrov za naslednje leto. Če takšen predlog zakona primerjamo s predlogom proračuna, ki ga ta vladna koalicija dala v obravnavo v Državni zbor, ki je bil predstavljen, in ugotovimo, da se je samo na Ministrstvu za promet na investicijah za cestno infrastrukturo zmanjšalo za približno
295
30 milijonov in se je manjšim občinam pobralo tudi do 3 milijone evrov investicijskega denarja, enostavno ne moreš verjeti. Ne moreš verjeti! Po drugi strani pa se bo dajalo 16 milijonov za nekaj, pri čemer sploh ne vemo, za kaj bo namenjeno. Država ima večino institucij v Ljubljani - ja, žal res, ampak lahko bi jih imela tudi drugod po Sloveniji. Vendar tega ni bila sposobna narediti do sedaj očitno še nobena koalicija. Zakaj ne bi te institucije funkcionirale tudi drugje oziroma če bi imeli regionalizacijo, če bi prenesli vse tisto, od zdravstva, srednjega šolstva, državnih cest tretjega reda in tako dalje na regionalno raven, ne bi bilo treba imeti ne toliko institucij ne toliko aparata v Ljubljani, temveč bi s tem upravljali na območjih, kjer ljudje živijo.
Čeprav je predsednik Vlade, gospod Pahor, ko je predstavljal svoj program, povedal, da bo regionalizacija ena najpomembnejših in prvih točk, se žal po letu in pol to ni zgodilo in nič na tem področju se ni premaknilo. Pa bi to bila edina sistemska rešitev, ki bi peljala celotno državo naprej, ne pa sedaj s spreminjanjem zakonodaje, z nekimi novimi zakoni in tako dalje, kar je, skratka, popolnoma nesistemsko reševanje, da torej država oziroma mestna občina zgradi določene objekte, ki se uporabljajo za državne institucije. Garantiram vam, da ne poznam nobene od manjših občin, pa jih imamo v državi, hvala bogu, 210, da bi tako javne institucije, zdravstvo in tako naprej, gradili te ustanove tudi po teh občinah. Toda če so hotele lokalne skupnosti, župani, občine, občinski sveti pripeljati zdravnike, lekarne, zobozdravnike in tako dalje v te kraje, so občine zgradile te objekte, dale v uporabo koncesionarjem ali pa javnim zavodom, ki so dali tja svoje zdravnike, in še kar nekaj časa ne bodo in ne pobirajo nobenih najemnin zato, da pripeljejo torej storitev bliže ljudem.
Veste, grozno pa se mi zdi, ko nekdo v tem parlamentu govori o tem, da na Ljubljanskem gradu ne bo vihrala slovenska zastava, dokler ne boste dali za to denarja. V slovenskih občinah, v malih občinah vihrajo slovenske zastave, pa tudi takrat so vihrale, ko ste denar pobrali. Z istočasnim napovedovanjem, da pa boste tudi spreminjali zakon o financiranju občin - kar seveda pomeni z drugimi besedami, za to več ne rabiš biti pameten, iz vaših ust, pomeni jemanje denarja. In tako, kot je bilo tudi danes že rečeno, ukinjanje majhnih občin - in nekateri koalicijski poslanci govorijo, da velike občine trpijo prav na račun tega, ker imamo toliko malih občin. Ampak poglejte si po državi. Edini evropski projekti, ki tečejo, so projekti, ki tečejo v občinah. Saj ostalega tako ali tako niste sposobni narediti oziroma niste nič naredili.
Mestu Mariboru nismo dali ali pa država ni dala niti tistih treh borih milijonov za kandidaturo za univerzijado. Ker je pač Maribor. Ampak veste, kljub temu v Mariboru vihra
296
slovenska zastava. Je pač tudi župan tisti, ki se zaveda, kaj pomeni slovenska identiteta, slovenski jezik, slovenska kultura. Jaz upam, da se bo to povrnilo tudi v Ljubljano in da se v Ljubljani več ne bo postavljalo pogojev: denar, če hočete, da bo vihrala slovenska zastava. Zato, seveda, takšne anomalije zakona ne bom podprl.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Milan Gumzar.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Seveda zelo vesel oziroma bistveno drugače bi lahko razpravljal, če bi danes namesto Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o glavnem mestu imeli predlog in spremembo Zakona o financiranju občin. Seveda, če bi bil zakon o financiranju občin na mizi in bi urejeval razmerja tako med mestnimi občinami in ostalimi občinami, in sicer pa uvodoma želim povedati, da smo mi v zakon o lokalni samoupravi napisali, da imamo dva tipa občin, če lahko tako rečem: mestne občine in vse ostale občine. Prav tako imajo tudi mestne občine in ostale občine svoje naloge in obveznosti do svojih občank in občanov. Res pa je, da je financiranje občin, če lahko tako rečem ali pa boljše, če povem drugače; denar, ki je namenjen za lokalno samoupravo v proračunu, je bistveno premajhen za vse občine z ozirom na naloge in obveznosti, ki jih seveda občine imamo. Najboljše bi bilo, če bi lahko v novem Zakonu o financiranju občin, pravzaprav napravili financiranje občin po naslednjem ključu. Mestne občine, ki sicer, sem trdno prepričan, da imajo nekaj več nalog in obveznosti kot mogoče občine, ki imajo sedeže upravnih enot, in mogoče tudi vse ostale občine. Načeloma bi pa bilo treba zagotoviti občinam toliko denarja, da bi lahko s svojim denarjem zagotovili kolikor toliko enake pogoje vsem občankam in občanom. Zdaj, v tem trenutku je pa seveda treba povedati, da mi na nek način gasimo požar, ki je za leto 2010 težak nekaj manj kot 16 milijonov evrov. To je resnica. In seveda se bojimo, da bomo z naslednjim zakonom gasili nek drugi požar. Zato bi človek pričakoval od Urada za lokalno samoupravo in tudi od finančnega ministrstva, da se bi čim prej v parlamentu pojavil Zakon o financiranju občin, ki bi odpravil vse te pomanjkljivosti, ki so sedaj bile. Tako kot ugotavljajo v mestni občini, tako ugotavljamo tudi v ostalih občinah, da je tega denarja za zagotavljanje obveznosti, ki jih imamo, seveda premalo. Lahko trdim, da večina občin, ki dobivajo glavarino ali primerno porabo, tako kot jo pač imenujem, zagotavlja smo tisti del sredstev, ki jih rabijo občine za normalno delovanje, za vse ostale investicije, seveda, pa tega denarja ponavadi zmanjka. Zato bi bilo treba, tako kot danes govorimo o tem, da Mestni občini Ljubljana manjka nekaj denarja, bi bilo v prihodnje tudi dobro, da se spomnimo, da manjka nekaj denarja v Halozah, v Slovenskih goricah, v Prekmurju, za tisto
297
osnovno preskrbo našega prebivalstva kot so seveda vodovodi, ceste, zdravstvene ambulante, lekarne in še kaj bi se dalo našteti. V Državnem zboru seveda večkrat slišimo, da so majhne občine ali pa, bom raje rekel, podeželje skorajda edini krivec za to, da imamo v državi recesijo, da nam v proračunih manjka denar, da nismo razvojno naravnani ali da niso razvojno naravnani. Seveda do neke mere, da nismo vlagali v dodano vrednost, se celo strinjam, saj smo v osnovi morali najprej zagotoviti tisto, kar je v nekih večjih sredinah že bilo in kar je pravzaprav normalno za preskrbo nekega prebivalstva, kot je zagotoviti normalno telovadnico, kolikor toliko urejen vrtec, zagotoviti enoizmenski pouk v osnovnih šolah, zagotoviti pitno vodo in nekaj denarja zraven temu nameniti tudi še ljubiteljski kulturi in športni dejavnosti.
Mislim, da sem pravzaprav skorajda zašel iz teme dnevnega reda, ker danes obravnavamo spremembe in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije.
Na koncu želim poudariti, da se na nek način zavedam, da mesto ima ali mestne občine imajo dodatne ali neke drugačne obremenitve, kot jih imajo v ostalih občinah. V vsakem primeru bi postavil vprašanje ob sprejemu proračuna za leto 2010 in tudi za naprej, kako bomo ob tej gospodarski situaciji, kakršna je, zagotovili dodatna sredstva za pokrivanje razmer v mestu Ljubljana. Ali to ne bo, sicer je to napisano v obrazložitvi, škoda za vse ostale občine? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Dušan Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi. Jaz moram za začetek reči, ne da sem razočaran, ampak pričakoval sem drugačno razpravo, ker o Zakonu o financiranju občin in tako dalje naj bi ob drugih priložnostih. Mislil sem, da bomo danes diskutirali o tem, ali po petih letih na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili, ima smisel in smoter, da veljavni zakon o glavnem mestu, ki smo ga sprejeli v Državnem zboru leta 2004, nadgradimo. In jaz sem smatral, da bo v tej smeri šla tudi razprava.
Za začetek bi vseeno rekel, tisti, ki ste malo cinični, pronicljivi in bi kolegu Pukšiču predlagal, da vzame pot pod noge, se sprehodi po Ljubljani in prešteje vse državne zastave, ki plapolajo. Začne naj tu na Trgu republike in konča v Podutiku na gasilskem domu, pa bo ugotovil, da je tega izredno veliko. Potem pa naj pride s podatki, preden govori, da v Ljubljani ne plapolajo državne zastave, v njegovem Destrniku pa jih je veliko.
Naj se vrnem na zakon. Vendar mogoče še nekaj. Pri prejšnji točki dnevnega reda smo poslušali, sam sem od nekega razpravljavca slišal 20-krat, da ne upoštevamo evropskih standardov, vendar smo diskutirali o povsem drugi temi, in
298
sicer o sindikatih. In bi zdaj to isto stran vprašal, zakaj pa pri obravnavi glavnega mesta ne diskutiramo na enak način in se pogovarjamo o tem, koliko in zakaj ne upoštevamo evropskih standardov. V gradivu za ta zakon ste dobili tudi pregled, kako imajo to urejeno v drugih evropskih mestih, pa ne boste našli enega mesta, ki ne bi teh stvari imel urejenih s posebnim zakonom ali posebej urejeno v nekaterih drugih zakonih, ko gre za glavno mesto. Zato glede na to, da se vsi strinjate, da je Ljubljana glavno mesto, da je simbol države in upravno središče države, morajo veljati višji standardi pri izgradnji infrastrukture in vseh spremljevalnih stvareh, ki spadajo k tej infrastrukturi. Seveda to pomeni, da je treba zagotoviti tudi neka dodatna sredstva, da bo to glavno mesto z uveljavitvijo teh zadev lahko funkcioniralo. In v nasprotju z nekaterimi, ki ste danes razpravljali, meni ustreza ta 5. člen, ki pomeni, da se morata oba partnerja pri sofinanciranju usesti in vsako leto dogovoriti, kateri so tisti skupni projekti, ki so širšega javnega interesa in ki pomenijo tudi neko infrastrukturo za funkcioniranje in uveljavljanje Ljubljane kot središčnega mesta za upravljanje države, in koliko bo za izvedbo tega projekta treba zagotoviti tudi iz državnega proračuna. Jaz pa sem za to, da se to ureja vsako leto in da tudi mi skozi proračun v Državnem zboru to vidimo in se s tem seznanimo. Te prakse do zdaj ni bilo, zato stvar tudi ne funkcionira. Zato predlagam, da to prakso na nek način podpremo.
Mogoče čisto na koncu še nekaj. Jaz razumem, da je ta današnja razprava o glavnem mestu izkoriščana predvsem za ocenjevanje, vrednotenje realizacije in uveljavljanje mestnega proračuna Ljubljane. To je tudi edini proračun mesta Ljubljane, ki je na vpogled in je predmet kritike, ker je pač glavno mesto in je največji proračun Slovenije. Ampak, vprašal bi vas, če bi na ta način, na katerega nekateri razpravljate, razpravljali o proračunih nekaterih drugih občin od 210-ih. V Državnem zboru smo imeli župane, ki so zadolžili svoje občine čez letne proračune, tukaj so sedeli, v teh klopeh, v prvih vrstah so sedeli, pa takrat na ta način niste diskutirali. Jaz se strinjam, da je težava v policentričnem razvoju in ko govorijo iz teh manjših občin, saj je upravno središče v Ljubljani, ampak en policentrični razvoj pa je, 209 županov je pa razporejenih po Sloveniji. Res je, da so državne inštitucije v Ljubljani, ampak 209 županov z vrečkami denarja, ki je za razvoj teh občin, pa je razslojenih in posejanih po Sloveniji. Ti pa niso v Ljubljani.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!
299
Obravnavamo Zakon o prestolnici Ljubljani in naj pri tem rečem, da smo tisti, ki sedimo v teh klopeh ponosni na glavno mesto, na prestolnico, kajti lahko smo ponosni. Te stranke so Ljubljano ustoličile za glavno mesto, te stranke so bile tiste, ki so si želele samostojno Slovenijo, v kateri bo Ljubljana prestolnica. Na drugi strani so stranke, ki so temu tudi v tistem času marsikdaj, nekateri njihovi predstavniki, nasprotovale. Govorili so, da bodo Ljubljančani in drugi Slovenci jedli slamo v samostojni Sloveniji. Eden je celo sporočil, eden še sedaj sedeči, da bo v tistem času, ko se bo Ljubljana okronala za glavno mesto, prestolnico, Republike Slovenije, sedel v kavarni Loggia na Titovem trgu. Takšna so bila sporočila z vaše strani. In mi smo ponosni na Ljubljano in zaradi tega, ker smo ponosni na Ljubljano in na Slovenijo, želimo, da se celotna Slovenija razvija nekje enakomerno, bolj enakomerno. Tu, ko opažamo, in Ljubljana je s prestolnico pridobila največ, daleč največ, pridobiva vsakodnevno sredstva, ki gredo avtomatsko iz proračuna na podlagi tega, da je prestolnica. In zato je bil izjemno krivična in demagoška in "žleht" izjava ljubljanskega župana, da ji je ta opcija, ki je storila Slovenijo samostojno in Ljubljano kot prestolnico, vzela denar, da je škodovala Ljubljani. Najbolj je koristila ta opcija Ljubljani. In sploh nisem vedel, da ljubljanski župan Jankovic sedaj grozi, da v primeru, če ne bo dodeljen denar, ki ga zahteva, ne bo plapolala slovenska zastava na ljubljanskem gradu. Ja, katera pa bo plapolala? Katero zastavo bo obesil? Lahko si domišljam katero zastavo mislijo obesiti in bo vihrala na ljubljanskem gradu.
Ta današnji zakon je zadnji zakon, ki ga je podpisala ministrica Ploštajner. Sedaj, med tem časom, je ministrica že odsotna, je ni več. In zakaj? Povedala je, da odstopa zaradi tega, ker ni imela politične moči. Ker je odločal, tako so vsi poročali, minister Gaspari, ker je bila pod koratelo ministra Gasparija. Ko to povežemo, kdo, kje odloča je ta zakon logična zadeva.
Moramo pa se vrniti v tisto zgodovino pred nastankom samostojne Slovenije, ker se porajajo paralele. Namreč, ko smo obravnavali proračun, rebalans številka 2, proračuna države, je 17 poslancev, vključno z vami predsednik, vložilo amandma, s katerim bi se naj iz obrambnega ministrstva vzelo 33,5 milijona evrov. To sem ocenil takrat in ocenjujem danes, da je bil poskus vdora v slovenski proračun. In, ker se ta poskus vdora takrat ni posrečil, se to kaže v drugih oblikah. Današnji zakon je vdor, direktno napajanje iz proračuna za polovico te vsote.
Drugo je to, da imajo tri ministrstva sredstva za nakup Jankovicevih stanovanj od lani. Takrat je bila utemeljitev, da je tistih 33 milijonov in pol namenjenih za odkup že zgrajenih stanovanj, nepremičninskih mešetarjev v Ljubljani. Vemo, od kod ti mešetarji prihajajo večinoma, ne iz otoka. In to je bil direktni ukaz ljubljanskega župana 17-im poslancem Državnega
300
zbora vladajoče koalicije. In vdor se je zgodil v finančni sistem bivše države s strani Srbije, pred razpadom države. Takrat je bil gospod...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da zbrano prisluhnete govorcu.
JOŽEF JEROVŠEK: Takrat je bil gospod Gaspari viceguverner Banke Jugoslavije. Vice guverner Banke Jugoslavije. Takrat o tem slovenskega vodstva, kar so pisali, ni opozoril. Ta vdor, ki se dogaja zdaj, za nakupe, ki se direktno prelivajo potem v žepe privatnikov, ta vdor je po istem receptu. Bojim se, da prihaja iz istih logov in istih sotočij Donave in Save, mislim idejno - isti vzorci se uporabljajo.
Zaradi tega, spoštovane kolegice in kolegi, je to nevaren zakon. Kajti tu predvideva v 6. členu, in ne vem katerih še, v 2. členu direktno prelivanje, brez javnih razpisov. Pogodbe podpisuje župan, popolnoma nepregledno. In ne bo šlo samo 16 milijonov. Ne bo. Ljubljansko občino je župan zadolžil, "zapufal", kot rečemo, popolnoma, ni čakal na to, da bi... Nič ni prepustil slučaju - kaj če se zgodi, da zaradi kakšne stvari ne bi bil več župan, treba je imeti napolnjene fonde. In seveda se bo to precejalo iz državnega proračuna znatno bolj. Zato je to tudi nevarno za Ljubljančane, ne samo za Prekmurce, Haložane, Belokranjce, za Posočje, ki bodo še bolj siromašni. Ki bodo še bolj siromašni. In naj mi kdo pove, če gre po Ljubljani, ali se sprehodi po Prekmurju, ali po Soški dolini, ali po Koroški, kje je boljša kvaliteta življenja, kje je večje pomanjkanje. Ali je v Ljubljani pomanjkanje?! Ali se čuti, da je tu ogromno služb, tam pa so brezposelni?! In to je opcija, to je Vlada in to je koalicija, ki omogoča vdor v državni proračun, ki omogoča nekontrolirano pretakanje v žepe. Zaradi tega tudi delate gonijo zaradi nekaterih stvari. Tisti, ki sedijo v Loggii, tisti delajo propagando za državo, za par tisoč evrov proti strošku, ne vprašajo pa se za 600 tisoč evrov menedžerskih plač in ne vem koliko prikazujejo. To pa ni problem, to pa ni problem za obravnavo v medijih. In seveda, ve se, zakaj takšni linči in zakaj takšna propaganda - da skrivajo požar, ki se dogaja drugod, da skrivajo vdore v proračun, da skrivajo nekontrolirano potrošnjo državnega denarja in zaradi tega vdora v proračun ne morem podpreti, pa čeprav boste vsi glasovali zanj.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala.
Gospod Anderlič, replika. Ste se prepoznali v govoru?
ANTON ANDERLIČ: Sem se prepoznal in..
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Potem izvolite.
301
ANTON ANDERLIČ: ...upošteval sem tudi vaše navodilo, da naj zbrano poslušam, kajti takšen prispevek k blaznosti, kot je bil zdaj, redkokdaj slišiš, ampak je...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Imate vsebinsko repliko?
ANTON ANDERLIČ: ... je zato treba biti zbran in sem se potrudil, da je temu tako.
Gospod Jerovšek je napačno razumel, kaj smo uvodoma ob predstavitvi stališč poslanskih skupin in tudi s samim zakonom želeli urediti. Želeli smo urediti preprosto to, da ne bodo samooklicani varuhi te države in tega glavnega mesta kadarkoli po svoji presoji zlorabljali to veliko, kar je in kar bi glavno mesto moralo biti, v ponos vsem državljanom in državljankam. Sam sem trdno prepričan in zato sem tudi prej uvodoma rekel, da je ta zakon namenjen vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, kajti ureja vprašanje glavnega mesta, ki je glavno mesto vseh državljanov in državljank, ne pa da je to ropanje ostalih predelov Slovenije in dokončno je Jerovšek zgrešil ob tem, ko ni prepoznal, da sam jaz in še mnogi iz naše stranke so glas za to, kar imamo sedaj, dali. Vprašanje pa je, kako je z vami gospod Jerovšek. Od nekod ste prišel, mogoče kot majski hrošč, ali pa še to ne. Mogoče še mnogo kasneje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Franco Juri proceduralno. Ampak opozarjam, proceduralni predlog, ni možna polemika...
FRANCO JURI: Ne, ne, proceduralno...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: . . . ali replika, ker niste govorili.
FRANCO JURI: Jaz vam predlagam oziroma pozivam, da zaprosite gospoda Jerovška, naj omeni osebo, ki je pila v Loggii kavo. Kajti, bilo je izrečenih nekaj hudih obtožb na račun nekoga, ki pije v Loggii kavo, Loggiia je zaprta že dve leti, sicer, žal, ampak tja sva zahajala gospod Luka Juri in jaz. Sedaj bi rad vedel, kdo je tukaj sedeč,...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Sem razumel proceduralni predlog...
FRANCO JURI: ...kje je pil kavo...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To je proceduralni predlog. Vašega proceduralnega predloga ne bom upošteval, kar tudi ni v skladu s Poslovnikom. Ni replike in ni proceduralnih predlogov.
302
Rad bi vas, kolega Jerovšek, opozoril, da ste hote ali nehote polemiziral tudi s ..../Oglašanje iz klopi./ Ne bom vam dal proceduralnega. Želim vas opozoriti, gospod Jerovšek, da ste hote ali nehote vsebinsko polemizirali tudi s predsednikom Državnega zbora, ki vodi sejo in vam vsebinsko ne morem odgovarjati. Prosil bi vsa, da se temu izognete, ker če ne, bom moral pustiti navado in potem pozneje iti v klop in vam odgovarjati, sicer sem najavljen v diskusiji.
Proceduralni predlog.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik, proceduralno predlagam, da ne navajate neresnice. Jaz sem samo navedel....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa za vaš proceduralni predlog. Hvala lepa, gospod Jerovšek. Hvala. Seveda, sem nedemokratičen, kadar moram biti, jasno, sicer ne bi prišli nikamor. Hvala lepa.
Besedo ima dr. Andreja Črnak Meglič. Prosim.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Spoštovane kolegice in kolegi, ponovno pozdravljeni! Točka dnevnega reda, o kateri razpravljamo sedaj, ima naslov Spremembe in dopolnitve Zakona o glavnem mestu in ne spremembe in dopolnitve zakona o Ljubljanskem županu Zoranu Jankovicu. Leta 2004 je Slovenija po analogijo ostalih evropskih mest sprejela Zakon o glavnem mestu. V njem je uredila osnovna razmerja med državo in mestom, ki so seveda skupnega pomena za vse prebivalce Slovenije. Vsebinsko so naloge zapisane v osnovnem zakonu. Tako kot so nam povedali predlagatelji, je sprememba in dopolnitev tega zakona namenjena zagotavljanju pogojev za delo. Ne neke insinuacije, ugibanja, mnenja - zdi se mi, itn., pač pa primerjalna študija, ki sta jo izvedla dva strokovnjaka, dr. Žan Oplotnik in dr. Boštjan Brezovnik iz mariborske univerze, sta v primerjalni študiji stroškov za izvajanje obveznih nalog Mestne občine Ljubljana v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji ugotovila, da sredstva, ki jih Ljubljana prejema za izvajanje teh nalog, ne zadoščajo za pokrivanje teh nalog. To se prvi, če je študija za osnovo vzela leto 2007, se moramo zavedati, da je bilo zaključeno leto 2008 in leto 2009, ko je morala Ljubljana iz svojih lastnih sredstev pokrivati primanjkljaj za izvajanje teh nujnih in obveznih nalog. Zategadelj predlagatelji postavljajo dve spremembi v 5. in pa v 6.a členu in pravijo, da se bo vsake štiri leta ugotavljalo, ali je ta prispevek oziroma ta kompenzacija ustrezna, prevelika ali premajhna in se bodo izvajale projekcije. Zato seveda kakršnikoli namigi o izpolnjevanju predvolilnih obljub nikakor niso na mestu in so pravzaprav grobe "insinuacije". Rada bi rekla tudi to, da ima navkljub vsemu seveda vsako glavno mesto na nek način tudi korist od tega, da je glavno mesto. Mene to zelo spominja na razprave o Beogradu in Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji itn.
303
Vendar bi vam rada povedala, na vrhu vsega tega, kar ta zakon ureja, da je Ljubljana do vas vseh prišlekov izredno prijazno mesto. Dnevna migracija v Ljubljani znaša 100 tisoč ljudi, od tega 70 tisoč delavcev in 30 tisoč dijakov in študentov. Ljubljana mnogim tem subvencionira mestne prevoze. V Ljubljani je 25 tisoč začasno prijavljenih ljudi, od tega jih 10.000 živi v Ljubljani začasno več kot leto, pa ne prispevajo ničesar za to. V veliki meri pa koristijo vse storitve in infrastrukturne pogoje, ki jih zagotavlja Ljubljana. Ljubljana je celo tako prijazna, da ne tako kot nekatere druge občine, kar 1.600 otrokom, ki so vključeni v ljubljanske vrtce iz drugih, priljubljanskih občin, ne zaračunava dodatnih prispevkov, ampak tako kot svojim otrokom prispeva približno 70% cene storitev v vrtcih. Gostoljubje nudi Ljubljana tudi osnovnošolcem, ki obiskujejo šole, ki jih je zgradila ona, pacientom, ki so Neljubljančani in obiskujejo zdravstvene domove, ki jih je zgradila Ljubljana iz lastnih sredstev, in še bi lahko naštevala.
Te razprave so resnično neproduktivne in menim, da pravzaprav z osnovno zavezo, da smo sprejeli Zakon o glavnem mestu, je treba urediti tudi pogoje, da se ta zakon lahko izvaja. S tem pa ne oporekam temu, da bo treba nujno odpreti tudi Zakon o lokalni samoupravi in se pogovoriti tudi o tem, kako urediti status ostalih mestnih občin. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franco Juri. Želite proceduralno? Izvolite. Vendar želim, da res podate proceduralni predlog, sicer vas bom takoj prekinil.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik, opravljam dolžnost, ki bi jo morali opraviti vi. Gospo, spoštovano kolegico, bi morali opozoriti, naj ne bo žaljiva. Gleda sem nas...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Hvala lepa, gospod Jerovšek. Če bi primerjali njene besede z vašimi, potem... Hvala lepa, gospod Jerovšek. /Oglašanje v dvorani./
JOŽEF JEROVŠEK: Protestiram!
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Prosim, da se umirite in da ne poskušate tako impulzivno komentirati besed drugih kolegic in kolegov poslancev. Hvala. Besedo ima v tem, če smem reči, vročem popoldnevu Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsednik. Oglašam se kot prišlek v Ljubljani, in to koprski, istrski prišlek, ki pa se zelo veseli svojega glavnega mesta takrat, ko je glavno mesto res takšno. In sem ponosen, ko prihajajo drugi tako imenovani prišleki, tudi iz tujine, ko obiščejo glavno mesto in jim s ponosom lahko razkazujem lepote tega res čudovitega srednjeevropskega mesta.
304
Vsako glavno mesto ima določene zahteve, ki presegajo standarde navadnih mest. To vemo vsi, še zlasti tisti, ki smo tako ali drugače živeli in gledali po drugih glavnih mestih. In povsod je način in standard obravnavanja glavnega mesta specifičen. Tu se nahaja največ oziroma se nahajajo vsa tuja predstavništva, tu se dogajajo pomembnejši dogodki Republike Slovenije. Iz tega vidika je logično, da je treba prilagoditi zakon, ki ima pet let, ki sicer vse to že predvideva, ampak ne v polni meri. Ali je to zdaj optimalni način, ali je to najboljši od možnih zakonov, sam ne znam presoditi, kajti nisem strokovnjak za finančno-pravne rešitve, v bistvu zagotavljanja tistih ključnih značilnosti in infrastruktur glavnega mesta. Ampak jasno je in to po vseh objektivnih ocenah, da je Ljubljana kot glavno mesto bila prikrajšana in dejstvo, da smo prišleki v Ljubljani tudi del tega mesta, še bolj zahteva od nas odgovorno ravnanje in tudi odgovorno ocenjevanje potreb in specifičnosti glavnega mesta oziroma prestolnice Slovenije.
Slovenija sicer geografsko ni velika dežela, je pa zelo pestra, zanimiva in vsi vedo, da je Ljubljana nekje locirana ob samem ali ob, blizu samega geografskega središča te čudovite dežele, je mesto, ki nam je v velik ugled in jo vsi spoštujemo, tudi tisti, ki hodimo popivati oziroma uživati kapučine in kave po naših lokalih. Ob tem bi rad dodal, da je Loggiia čudoviti renesančni biser starega sredozemskega...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Juri, govorimo o mestu Ljubljani in tega lokala po mojem vedenju v Ljubljani ni.
FRANCO JURI: Veste kaj, gospod Pukšič in drugi kolegi so govorili o vseh drugih občinah. Dovolite, da nekaj besed namenim tudi svoji občini v svoji državi ...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... Ampak ne o lokalih.
Lahko govorite o svoji mestni občini prav gotovo.
FRANCO JURI: Tako. Želim poudariti, da smo v tisti čudoviti lokal, ki je žal zaprt že dve leti, zahajali vsi Koprčani, tudi ko smo razmišljali, kako in kaj bomo rekli v Ljubljani. Torej ta naveza med Ljubljano in Koprom je dejansko zelo intenzivna. Mi se tega zavedamo in Loggia zaenkrat, tudi takrat, čas, ki ga omenja cenjeni kolega Jerovšek, je bila, če se ne motim, del, sestavni del Republike Slovenije. In za razliko od nekaterih drugih, ki so bili zelo domovinsko usmerjeni, nekateri nismo zapustili te domovine, drugi pa so za kratek čas to postorili zato, da bi se seveda zavarovali pred posledicami prihajajoče ujme. Tako, da če dovolite, pridem nazaj v Ljubljano ...
305
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Jaz pričakujem, da boste prišli, ker če ne, vas bom moral opomniti.
FRANCO JURI: Ampak, ker si nisem privoščil replike prej gospodu Jerovšku, mi niste dali te možnosti, čeprav...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Niste je imeli...
FRANCO JURI: ... dobesedno, če citiram cenjenega kolega, je rekel, tukaj sedeči poslanec, ki je pil kavo v Loggii. Oprostite, ni nobenega drugega kot popisani tukaj. Kje si bil tisti dan? Dejstvo je, da si je gospod Jerovšek privoščil spet eno hudo obtožbo, spet eno hudo obtožbo. Je izkoristil to razpravo o glavnem mestu Ljubljani, o čemer razpravljam tudi jaz v tem trenutku, zato da bi obračunaval, zaradi užaljenosti, ker morda ne bo...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Juri, jaz mislim, da je nesmiselna razprava v tej smeri. Marsikdo je pil kavo v Loggii, tudi jaz velikokrat. Tako, da se ni treba takoj prepoznati v vseh besedah...
FRANCO JURI: Gospod predsednik, dovolite...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Bi vas prosil, da se omejite na razpravo o predlogu zakonskega osnutka,...
FRANCO JURI: Gospod predsednik...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... da pridete nazaj v glavno mesto, kolega Juri. Prosim.
FRANCO JURI: In iz prelepe Ljubljane samo to sporočam, da so bile izrečene hude obtožbe na račun tistega človeka, ki si dovoli piti kavo v koprski Loggii. Jaz sem zaprosil kolego naj pove, kdo naj bi bil ta, ki bi za nekaj 100 evrov deloval za tuje države. Ta obtožba se stalno ponavlja. In nekateri smo siti teh blodenj. Jaz prosim, ko govorimo, bodimo jasni, tako da se bomo znali tisti, ki smo obtoženi, tudi braniti, tudi na sodišču po potrebi, če bodo kolegi pristali na to, da jih ne bo varovala in zaščitila imuniteta.
Zato še enkrat, mi bomo, jaz bom podprl ta zakon, ker mislim, da je potreben, da je potreben. Mogoče bi se dalo kaj izboljšati, verjetno, vsak ima svoje mnenje o Ljubljani. Ampak jaz kot državljan te države si ne dovolim razmišljati o tem, da bi bila Ljubljana sovražna do ostale Slovenije. To je naše glavno mesto. Bodimo ponosni. Bodimo ponosni. Za kaj gre v tej razpravi? Recimo bobu bob. Ne živce vam gre sedanji župan Ljubljane. Vam gre na živce. In zato vsa ta namigovanja, ta povezovanja z Beogradom. Danes smo že slišali ene neokusne vice na račun Črne gore. Zdaj pa poslušamo o navezah z
306
Beogradom in tako dalje. Lepo vas prosim. Bodimo iskreni. Tukaj gre za to, da imate neko politično in tudi siceršnjo averzijo do sedanjega župana in mu skušate nagajati na vsak način. In danes želite to narediti z oviranjem obravnave oziroma z nasprotovanjem temu zakonu. Ta zakon je nepotreben za župana Ljubljene, ta zakon je potreben za Ljubljano in celotno Slovenijo. Kajti želimo biti ponosi na svoje glavno mesto, želimo ostati takšni - navezani na glavno mesto, nočemo se počutiti tujce v slovenski prestolnici. To nismo. Če se nekateri počutijo tako, je to njihov problem. Ampak Ljubljana je urbano središče, in prav če bo ta urbanost artikulirana v glavnem mestu, bo to dobro za celo Slovenijo. Tudi sam sem proti centralizmu in tudi sam sem bil večkrat, in tudi bom, kritičen do nekaterih centralističnih skušnjav, ki nastajajo ob tem ali tistem zakonu, ali ob tem in tistem razpisu. Ne, to povemo, saj to je normalen dialog med periferijo in centrom. Ampak, ustaviti nekaj, kar bi normaliziralo stanje glavnega mesta, seveda ni spodobno. In najmanj spodobno je še naprej obtoževati kolege poslance nečesa, za kar že 18 let nekateri vztrajno iščejo kakšne dokaze, jih ne najdejo in potem vedno govorijo tako na pamet.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Kolega Franco Juri je tokrat nastopil, mene obtožil marsičesa in govoril, da ne govorim resnice. V prispevku je sam napisal: Mene ne bo ob ustanovitvi države in prestolnice, v kolumni, da bo sedel v kavarni Loggia na Titovem trgu. In to je dejstvo. Jaz ne vem, in grozi mi tudi na podlagi drugega citata. Jaz ne vem, ali lahko jaz preberem citate in vprašam, ali to drži. Namreč, ko sem prvič Drnovška vprašal, ali ta citat iz pisma objavljenega v Delu, gospoda Paola Parovela z 5. 12. 1998 drži, in ta citat se je glasil: "Franco Juri je bil član skupine mladih komunističnih voditeljev v Sloveniji, ki so se ji italijanske obveščevalne službe približale preko transnacionalne radikalne stranke Marca Pannelle." Tega nisem rekel jaz in tega nisem zapisal jaz. Takrat pa je meni grozil, da me bo tožil, slišal pa sem, mi je avtor poslal pismo: "Zakaj ne toži mene, Paola Parovela, ki sem to zapisal in ki upam o tem pričati?!" In tudi, gospod Juri, prosim vas, da drugič ne govorite, da jaz govorim kakšno neresnico. Jaz sprašujem in imam pravico spraševati. In tožite tiste, ki so to zapisali, če imate dokaze. Seveda moram odgovoriti tudi kolegici, ki je imela poslance za prišleke. Mi smo poslanci, sedimo enakopravno v tem Državnem zboru kot vi, ki ste morda iz prestolnice. Takšno podcenjevanje je negiranje ustavne vloge poslanca. In niso prišleki drugi poslanci. Lahko pa žalite na ta način, in ste žalili. Tu je velika razlika, da se
307
čutite del tiste oligarhije, ki o vsem odloča v tej državi, kapitalske oligarhije, ki ima izjemno moč, ki si je v teh letih delila menedžerske plače še in še in je prevzela Slovenijo. Priznam, da se je premalo naredilo. In s teh pozicij oligarhije se tu govori in žal je tudi ta zakon izraz tega, oči te oligarhije, ki hočejo ukazovati celi Sloveniji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Replike vam ne morem dati, lahko pa po svojem vedenju povem, da gospod Franco Juri ni bil nikoli član nobene komunistične stranke, če se ne motim; toliko za informacijo. Ja, potem ponavljate neresnice drugih, ki jih pišejo. Ampak to ni važno. Ostanimo v dostojnih mejah, to nima nobene zveze z glavnim mestom, zakonom in tematiko, ki jo obravnavamo. Vse druge stvari pa z veseljem lahko rešujete kje drugje, ne v tej dvorani. Hvala lepa.
Besedo ima Silva Črnugelj. /Oglašanje v dvorani./ Proceduralno, Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Nekateri imajo itak pravico, da vedno o vsem govorijo. Proceduralno predlagam, da si gospod Jerovšek prebere Slovar slovenskega knjižnega jezika, da bo vedel, kaj pomeni beseda "prišlek".
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospa Črnak Meglič, to ni bilo proceduralno vprašanje v skladu s Poslovnikom. Hvala.
Besedo ima Silva Črnugelj. Prosim, govorimo o zakonu o glavnem mestu Slovenije in se zavedajmo tega.
SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi! Zavedam se dejstva, da Državni zbor ni prostor za uglašeno zborovsko petje in da so pač danes tu prikazani zelo različni pogledi in mišljenja na pričujoče spremembe in dopolnitve Zakona o glavnem mestu. Jasno je, da so mnenja vseh nas o tem in tudi drugih zakonih tako različna, ker smo tudi ljudje med seboj zelo različni. Ampak ne govorim kot tista, ki je rojena v Ljubljani, po kategorizaciji moje dobre kolegice Črnakove sem na nek način prišlek, ki že 35 let uživam v Ljubljani in jo imam zelo rada. In sem tudi, mislim, da z osebnim delom veliko prispevala, da so se nekatere stvari uredile. In ravno lokalna samouprava je tista, ki je omogočila, da smo v Ljubljani dosti naredili. Če je zakon o glavnem mestu zakon, ki nam govori o tem, da je treba vendarle z državo nekatere stvari urediti in če smo pred petimi leti le ob veliki zdrobljenosti Slovenije na občine ugotovili, da je treba sprejeti en zakon, mislim, da je dobro, da po petih letih tudi ugotovimo, ali smo ta zakon uresničevali, kako smo ga uresničevali in če ga je treba spremeniti. In jaz mislim, da smo po petih letih ugotovili, da je ta zakon treba spremeniti in tukaj so nekateri členi, ki jih zelo dobro tudi spreminjamo. Seveda je pa statistika
308
tista, ki najbolj nadzorno pove, kaj je treba spremeniti. Mislim, da tako kot so nekateri vabili kolege in kolegice, da bi se sprehodili po Ljubljani, da bi pogledali in sešteli številke oziroma tiste zastave, ki plapolajo ali ne. Jaz bi kolege in kolegice povabila naj se sprehodijo in vidijo, koliko je dejansko ulic neasfaltiranih, koliko je takih pločnikov, ki nimajo niti robnikov. Ker mi govorimo o mestu, govorimo o temu, da je to urbana celota, ki je urejena na specifičen način, ki pač veleva urejenost mesta. Če bi pogledali statistiko, bi videli, koliko hiš v Ljubljani nima vodovoda in kanalizacije in koliko ulic nenazadnje nima pristopa do tega in nenazadnje bi tudi videli še marsikaj drugega ob vseh lepih muzejih in galerijah, za katere vam predlagam, da jih pogledate in verjetno s ponosom se nekateri vračajo in diplomati nam enostavno zavidajo, da živimo v tako kulturnem mestu in da v to kulturno mesto tudi veliko vlagamo.
Zanesljivo je daleč težje urejati zadeve v mestu, kot urejati v eni manjši občini, kjer živi 3.000 prebivalcev, ker sto tisoče prebivalcev seveda tudi izrabi drugače in na drugačen način. Tudi za vzdrževanje je treba daleč več denarja in tudi za dogovarjanje o različnih skupnih interesih, ki jih država uresničuje in tudi vi vsi. V tem mestu, je treba veliko več volje, veliko več vizije in veliko več vztrajnosti, da nekaterim dokažeš, kaj je treba narediti in na kakšen način. Ker to je glavno mesto in to ni zakon samo o glavnem mestu in ni zakon, ki bi bil proti ostalim občinam, ampak je predvsem zakon, ki je za Slovenijo in jaz mislim, da se tega morate dobro zavedati in klub dejstvu, da mogoče ni najbolj idealen, ampak si vsaj prizadeva to postati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo ima Melita Župevc, prosim.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod predsednik. Veliko argumentov v prid temu zakonu je bilo že podanih. Jaz bom morda tudi kakšnega ponovila, ampak res sem rekla, ali ima sploh pomen razpravljati, saj je bilo že vse povedano, potem pa slišim cenjenega kolega pa si ne morem pomagati, da ne bi razpravljala. Pa ga namenoma ne bom imenovala, da mi kasneje ne bo repliciral.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Saj se bo sam prepoznal. .../Smeh./...
MELITA ŽUPEVC: Ampak jaz sem pa šla pogledat v SSKJ, da
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani, prosim!
MELITA ŽUPEVC: Jaz sem pa šla pogledat v SSKJ in vsi tisti, ki se kot prišleki počutijo, ne vem, slabo, da ne bom
309
rekla celo manjvredno, naj jim povem, da SSKJ ne pozna slabšalne rabe besede "prišlek". Prišlek pač pomeni priseljenec. Tukaj so se naselili prišleki, domačini in prišleki, pozdraviti prišleka, in potem je celo beseda prišlica, prišlico je lepo sprejela. Tako, da ta beseda je čisto lepa slovenska beseda in ni nobene potrebe, da se kdo kaj slabo ali hudo ob tem počuti.
Rečeno je bilo, izražen je bil ponos, da smo ponosni na glavno mesto. Veste, samo od ponosa se včasih ne da živeti. Za ta ponos je treba včasih tudi kaj dati tudi kakšen evro, kaj ne. Niso dovolj samo lepe besede. Če bi se dalo živeti od lepih besed, potem bi nam bilo vsem veliko boljše in lepše.
Rečeno je bilo, da s tem zakonom v bistvu mi nasprotujemo enakomernemu razvoju. To ne drži. Mi smo za enakomerni razvoj.
Očitano nam je bilo, da izpolnjujemo predvolilne obljube. Ta je pa najboljša. Ker včeraj smo v tej dvorani poslušali očitek, da nobene predvolilne obljube še nismo izpolnili. Torej zdaj, ko jih izpolnjujemo, tudi ni v redu. Veste kaj pravijo, bolje pozno kot nikoli!
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani, prosim!
MELITA ŽUPEVC: Bolje pozno kot nikoli! No, če mislite, da je ta prva, pa naj bo prva. Jaz mislim, da ni prva, da je ena izmed številnih drugih in ravno z izpolnjevanjem kažemo, da mislimo resno. Tudi te predvolilne obljube. Prav je, da Ljubljani vrnemo tisto, kar ji je bilo odvzeto. Ne vse, ampak del tega.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani!
MELITA ŽUPEVC: Jaz sem res navdušena, da tako zavzeto...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Boste imeli priložnost za razpravo, če se prijavite. Prosim, da ne prekinjate govornice. Prosim.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod predsednik.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Govorke, prosim, ne govornice.
MELITA ŽUPEVC: Hvala. Saj rečeno je že bilo, saj vsi vemo, v čem je problem. Problem je Zoran Jankovič. Zelo zanimivo! Nekdo, ki je bil danes v tej dvorani zelo glasen in to ni cenjeni kolega, ki se bo zdaj prepoznal, je ob nezdružljivosti poslanske in županske funkcije zelo dobro povedal, v čem je bistvo. Problem je, za tem stoji Jankovič. Za predlogom stoji prvi mož Ljubljane Jankovič, ki po njegovih besedah teži k ohranitvi centralizirane Slovenije in ohranjanju denarja v Ljubljani. "Verjamem, da smo Jankoviču in
310
podobnim v napoto župani poslanci, ki se vedno zavzemamo za enakomeren razvoj Slovenije, kar je nujno." Jutri bomo imeli tudi v tej dvorani zakon, ki govori o vse prej nasprotnem, kot pa o tistem, kar ste govorili danes. Imate tudi preiskovalno komisijo, kjer boste lahko pod prste in v drobovje pogledali Zoranu Jankovicu in ugotovili vse tisto, kar je bilo, kar je in kar še bo narobe.
In še ena stvar. Govorite, kot da je to Jankoviceva Ljubljana. To je naša Ljubljana. To je naše glavno mesto. In če morda ne veste, ali že dolgo časa niste pogledali, koliko prebivalcev ima slovensko glavno mesto, potem si pojdite pogledati. Tistih 260.000 in migranti ali prišleki, ki so bili omenjeni, tisti, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano. Ko tako po nemarnem opletate z glavnim mestom, naj vam povem, to ni Jankoviceva Ljubljana. To je naša Ljubljana. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, izvolite repliko. Opozarjam vas, da imate repliko prav pri vsakem govorcu, ki ni iz iste politične skupine kot vi. Dejansko mislim, da zlorabljate to inštitucijo. Zdajle vam jo še dam, ker verjamem, da ste se prepoznal. Drugič bom pa bolj rigorozno razmislil o tem, ali vam to prepoznavanje opravičim.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik, nisem naprosil nikogar, da mora z menoj polemizirati. Poslovnik smo pa izglasovali, da drži. Gospod Potrč je včeraj rekel, da ga redkokdaj uporabljamo.
Vesel sem, da kolegica Župevčeva poroča iz Zasavja, kjer je bila izvoljena, implicitno seveda, da Zasavje živi boljše od Ljubljane. Tega doslej nisem vedel.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Jerovšek, to...
JOŽEF JEROVŠEK: Sem rekel implicitno.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...takšno potvarjanje besed, ki so bile izrečene...
JOŽEF JEROVŠEK: ...implicitno...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Jaz... Ni važno ali gre za
kolegico Župevc ali gre za SD, Zares ali SDS, gre za vprašanje komunikacije med nami. Vsi smo poslušali in tega ni rekla, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Implicitno je to...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...in jaz vas...
JOŽEF JEROVŠEK: ...povedala.
311
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Nič implicitno...
JOŽEF JEROVŠEK: Ja seveda.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Obstaja jezik, ki je precej natančen...
JOŽEF JEROVŠEK: Seveda...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...določen, pomenski. Vsi
govorimo slovenski jezik...
JOŽEF JEROVŠEK: Jaz pa...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...in tega nismo slišali, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Jaz pa sem slišal...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Potem vam; če boste nadaljevali, vam bom vzel besedo. Res vam bom vzel besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Nisem protestiral zaradi besede "prišleki" same, in tudi ne zaradi etimologije te besede, ampak ker je kolegica Črnakova gledala v nas in o poslancih govorila kot o...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Jerovšek!
JOŽEF JEROVŠEK: ...prišleki...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To me pa zdaj spominja...
JOŽEF JEROVŠEK: ...mi pa nismo prišleki v tej funkciji... in ni slaba beseda.
Dobro. Imam še pravico do konca izrabiti repliko...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Samo če boste...
JOŽEF JEROVŠEK: Ja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...ostali...
JOŽEF JEROVŠEK: ...in moram reči, da je tudi to, kar je bilo prej rečeno, da v Ljubljani dosti ulic ni asfaltiranih in da hiše nimajo vode, sramota za župane! Drugi župani po Sloveniji so za bistveno manj denarja naredili asfalt in vodovod. Poglejte si te male občine, nekatere za bistveno manj denarja in to pomeni, da se ta denar steka...
312
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jerovšek, vi greste...
JOŽEF JEROVŠEK: ...nekontrolirano...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...preko replike v razpravo.
JOŽEF JEROVŠEK: ...v neke žepe. In to je sramota...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:...greste preko replike v razpravo!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Vzdržal se bom komentarjev.
Besedo ima Ivan Grill.
IVAN GRILL: Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
Seveda tudi sam takšnega zakona ne morem podpreti, vendar da ne bo pomote, tudi sam globoko spoštujem mesto Ljubljana in sem ponosen nanj, na naše glavno mesto. Verjamem, da je vsak Slovenec ali vsak državljan Slovenije ponosen, ima biti za kaj, še posebej pa ljudje, katerih stalno prebivališče je mesto Ljubljana. Zato sem prepričan, da si ti ljudje, ki v Ljubljani živijo, zaslužijo boljšo kvaliteto življenja, kot pa jim ga nudi Ljubljana zdaj. Ampak, zakaj je ta kvaliteta tako slaba? Predvsem zato, ker se na 10 tisoče ljudi iz cele Slovenije vsakodnevno vozi na delo v Ljubljano, in tukaj je potem veliko število vsakodnevnih, tistih, ki morajo v Ljubljano v službo, so težave s parkirišči, so težave z gnečami in ne nazadnje z velikim onesnaženjem zraka. In to dela predvsem centralizacija, ki je v Sloveniji že od samega začetka. In ta zakon, ki ga zdaj; verjamem, v koaliciji boste seveda tudi izglasovali; ne bo te slabe kvalitete življenja v ničemer spremenil. Še več, prepričan sem, da se bo ta kvaliteta še poslabšala. Zakaj? S tem denarjem, ki se bo, prepričan sem, namenjal predvsem za gradnjo nekih stvari, neke infrastrukture, stadiona...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani!
IVAN GRILL: ...česarkoli, kar bo zopet...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani!
IVAN GRILL: ...dejansko sililo na 10 tisoče ljudi, da se bodo vedno znova vozili v Ljubljano, da bodo te infrastrukturne pridobitve tudi koristili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani.
313
IVAN GRILL: Predvsem pa, zakaj ne bi mi tega denarja, ki ga zdaj jemljemo drugim občinam, to je nedvomno, zopet skušali porazdeliti na način, da se bo začelo Slovenijo decentralizirati. Zakaj so tukaj spet zapostavljene mestne občine? Tudi mestne občine kot regijska središča imajo velike stroške za zagotavljanje raznih institucij regijskega pomena. Pa naj bo to katerakoli mestna občina. Bom omenil Novo mesto. Velika občina, z veliko institucijami, ki niso namenjen samemu Novemu mestu, ampak celi regiji. Financirajo se pretežno s strani občinskega proračuna Novo mesto: knjižnica, gledališče, muzej, izobraževalni centri, pa je tukaj zdaj povsem izločena s strani finančne pomoči države. Ampak, to sem dal kot primer. Vse mestne občine so v bistvu na ta način zapostavljene.
Jaz verjamem, da je prav, da protokolarne institucije, ki imajo državni pomen, da se financirajo s strani države. To si seveda Ljubljana tudi zasluži. Ampak naj bo to delano načrtno, naj bo to povsem s strani države, nikakor pa ne, da se zdaj tukaj daje 15 milijonov evrov na leto občini Ljubljana, ker vsi zelo dobro vemo, da je to v bistvu zdaj plačilo računa, ki ga je župan Jankovic poslal že takoj po volitvah. To je jasno vsakemu izmed nas in ta cena je zelo visoka. In to je cena za tisto podporo, ki jo je župan Jankovic dal SD-ju, Zaresu, LDS-u pred volitvami. Ampak, žal to ceno plačujejo vse občine v Sloveniji, kar pa ni pošteno in ni dobro. Ampak, kljub temu, če bi takšna rešitev res prispevala k temu, da se v Ljubljani dvigne kvaliteta življenja prebivalcev, da bodo s tem ljudje nekaj pridobili, bi bil v takšnem primeru ta zakon tudi pripravljen podpreti. Ampak na ta način, s takšnimi rešitvami, ki so diskriminatorne, lahko rečem, da so celo protiustavne, pa tega zakona v nobenem primeru ne bom podprl. To je slabo za vse. In mislim, da si Ljubljančani oziroma prebivalci Ljubljane zaslužijo več. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Ravno sem se s poslanci iz Maribora pogovarjal o tem zakonu, zato nekoliko zamude.
Ni račun, ki bi ga izstavil Zoran Jankovic, kajti če bi bil račun, je to že eno leto nazaj. Mi račune poravnavamo, ne tako kot vi, po dveh letih še niste plačali, vsaj eden izmed vas. .../Oglašanje iz klopi./ Gospod Marinič, konkretno.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v Ljubljani! .../Smeh./
Mir v dvorani.
BOJAN KONTIČ: Saj želja je dobra, tudi Ljubljana potrebuje mir.
Župani se zavzemate za skladnejši regionalni razvoj, tako vsaj pravite, s poudarkom, še posebej za svojo lokalno
314
skupnost. Pa to ni nič narobe, saj je prav. Kakšni župani pa bi bili, če tega ne bi počeli. Ampak, ko počne to župan Ljubljane, pa je spet vse narobe, ker je to Zoran Jankovic, trn v peti. Popoldan Zoran Jankovic, dopoldan Dušan Semolič. Razpravljamo o ljudeh, ki jih ni tu in s to materijo niti dopoldan niso imeli kaj veliko, sedaj popoldan pa tudi ne.
Glavno mesto je glavno mesto Slovenije, Ljubljana. Kot je bilo rečeno, to ni glavno mesto Zorana Jankovica.
Prej je nekdo dejal, da je Miran Potrč govoril o neuporabi Poslovnika. Govoril je o zlorabi Poslovnika, ki smo mu priča vsak dan, kar nekajkrat. Gospod Jerovšek vi lahko mahate. Malo pazite, da se ne boste zraven prehladil, ampak mislim, da je tudi za to opozorilo že prepozno. Govoril je o zlorabah. Nič boljše ali slabše besede ne najdem, ko ocenjujem delovanje in razprave danes dopoldan. In ko govorite, da vas spoštovana kolegica Andreja gleda, ko razpravlja, j a, kam pa naj gleda, saj si ni sama izbrala tega pogleda. Je pač obrnjena tja proti vam in vas gleda. Mi je zelo žal, morda tudi njej.
Ne vem, zakaj me te razprave, ki jih poslušam, spominjajo na čase pred osamosvojitvijo, ko smo vsi za težave s prstom kazali v Beograd. Zdaj smo že nekaj let pripravljeni pokazati tudi Bruselj, ampak večina oči in prstov je uprta v Ljubljano, ko imamo težave zunaj Ljubljane.
Zakon o glavnem mestu ni prispevek dekocentrcij državnih funkcij, ni pa tudi ovira. To ne pomeni, da morajo vse inštitucije pred katerimi plapolajo slovenske zastave, biti skoncentrirane v Ljubljani. Kaj lahko je katera tudi v katerem drugem mestu, v kateri drugi mestni občini. Ne gre za privilegije glavnega mesta. Glavno mesto je eno samo. Enega imamo v Sloveniji in to je Ljubljana in zaradi tega, ker je glavno mesto, ima določene prednosti pa tudi slabosti in seveda ni dovolj, da rečemo, da je Ljubljana glavno mesto. Opravlja funkcije glavnega mesta, Ljubljana namreč, in zato potrebuje tudi finančna sredstva. Žal je vedno povezano delovanje s finančnimi sredstvi in s tem zakonom, s temi sredstvi ne bo oškodovana niti ena lokalna skupnost v Sloveniji. 209 je še ostalih. Ne gre na strošek lokalnih skupnosti. Te iz proračuna, čeprav so tudi one financirane iz proračuna, ta ugotovitev pa vsekakor drži. In ko sem pred časom slišal, da je potrebno zadeve urejati tako, da ostane koza cela, volk pa sit, je treba pri tej zgodbi povedati, da ima ta koza veliko mladičev. 209. Pa mali pašnik in težko je pri takšni razdrobljenosti Slovenije finančno zadovoljiti, zadostiti vse lokalne skupnosti. Zato bo pa potrebno nekaj drugega, ne zakon o glavnem mestu. Potrebna bo sprememba Zakona o lokalni samoupravi, kjer bomo zapisali pogoje za ustanovitev novih občin, drugačne kot so zapisani danes, in potrebna bo sprememba Zakona o financiranju teh istih lokalnih skupnosti. Financiranje takšno, da bo spodbujalo lokalne skupnosti k povezovanju, ne k drobljenju, to kar imamo danes.
315
Če je kdo pred leti želel ustanoviti občino in je ni ustanovil, ne bom uporabil izraza, kaj bi mu lahko rekli. Kajti veliko več sredstev je dobil v tisto teritorialno skupnost, ki se je izdvojila iz občine, kot pa prej. Pa ne zato, v večini primerov, ker center ni financiral teh manjših skupnosti po teritorialnem obsegu in številu prebivalcev, ampak enostavno zato, ker imamo zakon tak, "primerna poraba", "zagotovljena poraba", kaj vse smo že v preteklosti uporabljali. In to je kar klicalo po ustanavljanju občin. In še vedno imamo tak zakon in ta zakon bo treba spremeniti.
Torej, ko govorimo o zakonu o glavnem mestu, govorimo tokrat o financiranju nalog, ki jih glavno mesto ima. Zakon o glavnem mestu je bil sprejet, mislim, da leta 2004, če se ne motim. Danes posegamo v ta zakon zato, da tej isti Ljubljani, temu istemu glavnemu mestu dodelimo določena sredstva za to, da opravlja funkcijo glavnega mesta. In zato je seveda vredno ta zakon podpreti, ne glede na to, iz katere občine prihajamo. Tudi za mestno občino velja, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Marinič, niste govorili, niste razpravljali, zato ne morete dobiti replike, tako kot pred vami niso dobili replike tudi tisti, ki so se javljali, pa niso razpravljali. Besedo ima Andrej Magajna. /Oglašanje v ozadju./ Proceduralno vam ne bom dal besede, ker ne vidim razloga, zakaj bi svojo razpravo opravljali, repliko dali v proceduralni formi. Hvala lepa. Ni proceduralnih vprašanj. Proceduralno, gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslancu, ki želi govoriti o postopkovnem predlogu, mora predsedujoči dati besedo takoj, ko jo zahteva. To nalaga 69. člen Poslovnika Državnega zbora. Menim oziroma prepričan sem, da bi moral predsednik Državnega zbora do tega našega akta, ki ga uporabljamo pri svojem delu, biti bolj spoštljiv in se ravnati po njem dosledno. Če komu morda kdaj že uide kakšna zadeva, ki ni po poslovniku, predsedniku Državnega zbora v času vodenja seje se to ne more in ne sme zgoditi. In predlagam vam, da daste kolegu Mariniču, ki je zahteval proceduralno, besedo, da pove svoj proceduralni predlog. Vam pa predlagam, da Poslovnik Državnega zbora spoštujete tako, kot je napisan. Ni treba nobenih komentarjev, nobenih razlag, nobenih dodatnih pojasnil, čisto natančno in vse lepo piše v 69. členu, v tem konkretnem primeru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Tanko. Dal sem vam proceduralno besedo, ker ste hoteli. Jaz spoštujem Poslovnik in vodim sejo v skladu s Poslovnikom. Moja ocena in moja odgovornost je, da včasih presodim z veliko mero utemeljenosti, da bi lahko ali bo prišlo do zlorabe proceduralnega vprašanja in ga zato tudi ne dam. Če se je
316
poslanec javil za repliko, ki je ni mogel dobiti, in se takoj javil za proceduralno vprašanje, ni treba šteti do pet, da ne bi vedeli, koliko je ura. Hvala lepa.
Besedo ima Andrej Magajna. .../Oglašanje iz dvorane./... Ne bom vam dal proceduralnega predloga. Andrej Magajna, prosim.
ANDREJ MAGAJNA: Hvala za besedo. Končno, če ne bo vmes še nekaj proceduralnih zahtev.
Novele zakona, ki so pred nami, so v bistvu usmerjene v ureditev statusa glavnega mesta, implementirajo to, kar je zapisano v 10. členu Ustave: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana." Kratek stavek, vendar samo Ljubljana kot mestna občina in posebno kot glavno mesto ima svoje mesto tudi v ustavni ureditvi. Žal pa danes ne diskutiramo o ustreznosti zakonskih členov in rešitev, ampak poslušamo dolgovezne debate o političnih ozadjih - kot je že predgovornik, gospod Kontič, omenjal - o Jankovicu, Semoliču in tako dalje, o namenih, o skritih in prikritih potezah nekih centrov moči. Tako smo dopoldne slišali, kdo je povezan s sindikati, poslušali smo zgodbo ponovno o kadrovski politiki, ki je politična in ob glavnem mestu podobna debata. Ob tem, ko je popolnoma jasno, da tudi pri nastajanju tako imenovanih novih neodvisnih sindikatov sodelovala Demosova politična elita. Tudi sam se pomagal pri nastajanju teh sindikatov. Kot je v vseh obdobjih, do zdaj v vseh mandatih bilo prisotno politično kadrovanje, pa vseeno je v mandatu 2004-2008 šlo to politično kadrovanje najbolj široko in najgloblje. Morda bo kdaj tudi narejena neka temeljita, neodvisna, mogoče tudi zunanja analiza teh dogodkov.
Tretja zgodba o političnem ozadju je zgodba o Zoranu Jankovicu in glavnem mestu. Menim, da edine relevantne debate, ki so bile, so bile namenjene konkretnim rešitvam zakonom. Vesel sem bil, da je kolega Anton Colarič pripravil tako dobro analizo vlog in pomeni glavnega mesta. O tem bi bilo dobro slišati kakšno repliko. Pa ne, kot vedno bomo obremenjeni ves ta mandat z ideološkimi vprašanji.
Opozoril sem na licemerstvo, ki se bo, zgleda, pojavljalo do konca tega mandata. Vse skupaj zveni nekako tako: Nam, ki smo pravični, na strani resnice je dovoljeno politično kadrovati. Vam ni. Nam, ki smo pravični in na strani resnice, mi lahko ustanavljamo svoje sindikate. Nam, ki smo pravični -mi lahko kadrujemo v svetu RTV-ja svoje ljudi, ker vemo, kaj hočemo in ker smo na strani resnice in pravice. Dovolj je bilo tega licemerstva in upam, zato bom tudi sam nehal politizirati in iskati ideološka ozadja. Pogovarjajmo se o glavnem mestu Ljubljane in morda bo čez nekaj let, ko bomo videli, ali so te rešitve ustrezne, pravi trenutek, da ocenimo ali je stopnja od dohodnine, ki je bila namenjena, v bistvu ustrezna, ali so prilivi, ki jih bo sedaj dobilo glavno mesto, zadostni. Takrat bo morda pravi čas in pravi trenutek za razpravo. Hvala lepa.
317
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Dobro gospod Marinič. Zdaj recimo, da ni več zveze med vašo zahtevo in repliko in proceduralnim vprašanjem. Denimo proceduralno, ampak opozarjam, da morate dati proceduralni predlog v skladu s Poslovnikom. Prosim.
BRANKO MARINIČ: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Po trikratni intervenciji za proceduralni predlog. Tega si nikakor ne morete šteti v čast in to ne sodi v demokracijo, ker bi morala tukaj dominirati.
Prvič, ko sem se javil k besedi, da bi repliciral kolegu, ki je na žaljivi način uporabil moje ime, kajti obveznosti do Ljubljane, do mesta Ljubljane, do glavnega mesta, ki je povezano tudi s plačevanjem nekih stroškov, ki jih imamo poslanke in poslanci, poravnavam ...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani.
BRANKO MARINIČ: ... sproti in imam poravnane vse obveznosti iz tega naslova do stanovanja in do glavnega mesta. Če o tem niste seznanjeni, se dajte seznaniti.
Vam, spoštovani predsednik, pa želim povedati samo to. Zaman je bil najin dialog o tem, ali sem Marinič ali sem Marinič. In vedno, ko me poimenujete z napačnim naglasom, me žalite. In če mi ob tej priložnosti niste dali besede, da bi vam to pojasnil že ne vem kolikokrat, potem je seveda to dovolj trden razlog, da ste tudi tokrat želeli zaobiti poslovniška določila. Ta vsakemu, poslanki in poslancu v Državnem zboru, daje možnost, da se oglasi vselej, kadar meni, da je treba nastopiti po institutu tega proceduralnega predloga zaradi katerega, žal, velikokrat delate krivico nekaterim poslankam in poslancem, predvsem takrat, ko gre za nenehno ponavljanje - in ne želim nikogar poučevati o tem, ampak zdi se mi žaljivo do poslank in poslancev, ki niso niti pravilno imenovani, s svojim imenom in priimkom; ampak saj se to zgodi prvič, pa se zgodi drugič, ampak to se ponavlja in to je do mene osebno žaljivo. In vas vljudno prosim, da takrat, ko vi štejete do pet in ste prepričani, da niso izpolnjena poslovniška določila o tem, ali poslanka ali poslanec ima proceduralni predlog, premislite, ali se med tem časom, ko ste vi šteli do pet, resnično ni kaj spremenilo. Ste meni povedali, da se v tem času, ko ste šteli od ena do pet, ni nič zgodilo, se je zgodilo ravno to: poimenovali ste me napačno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: No j a, to je dober primer, kako se da, bi rekel, v proceduralnem predlogu, ki ga ni, hkrati torej žaliti in napadati predsednika Državnega zbora. To ni prvič, ni drugič, to je za v šolske lekcije. Hvala lepa.
318
Besedo ima Srečko Prijatelj, prosim. Ga ni. Franci Kek. Ga ni. Miro Petek, besedo ima Miro Petek. Prosim.
MIRO PETEK: Hvala lepa. Nisem Ljubljančan, toda Ljubljano imam zelo rad, čeprav sem po dikciji kolegice prišlek, in to povedano v izrazito negativni konotaciji. Eno je tisto, kar je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, drugo je pa to, kako je povedano s kakšno intonacijo in v kakšnem kontekstu. Zdaj samo še čakam, da boste nas, ki nismo iz Ljubljane, izgnali v nek geto ali pa nek rezervat, bog ne daj v kakšno taborišče.
Ko sem tukaj bil pred tridesetimi leti in sem začel študirati, takšnih dikcij s strani Ljubljančanov enostavno nisem slišal in seveda je to zelo zaskrbljujoče. Pred četrt stoletja so bili Ljubljančani do vseh ostalih dosti bolj strpni.
Ljubljana je lepo mesto. Ljubljana je mesto z dušo in dovolite, da je to tudi glavno mesto za vse nas, ki prihajajo od drugod, tudi za Korošce. Mislim, da je prav, da Ljubljani namenimo ustrezno pozornost, ustrezna sredstva, vendar toliko, kolikor ji gre. Nič več in nič manj.
Seveda pa na drugi strani ni dobro, da se razvija samo Ljubljana, okolica, podeželje pa se na eni strani stara, ljudje se izseljujejo, podeželje pa se zarašča. Okoli 65% Slovenije je danes že poraščenih. In seveda ni dobro, da Državni zbor sprejema neke parcialne zakone, enkrat o Ljubljani, enkrat o Pomurju. Imamo pa tudi druga okolja v Sloveniji, ki so v velikih razvojnih težavah, o njih pa v tem Državnem zboru ne govorimo. Ko na eni strani nekem okolju nekaj dajemo, na drugi strani jemljemo. Poglejte, v Mežiški dolini je ta vlada vzela notarsko mesto v Ravnah na Koroškem. Ljudje se morajo voziti 50, 60 kilometrov daleč, da pridejo do prvega notarja. To je katastrofa. Morajo vzeti dopust, da lahko pridejo do notariata. Res pa je, da to seveda ni problem Ljubljane, tega zakona, da je pač to problem strategije te vlade, ki gradi na centralizmu, kajti iz enega samega centra je pač lažje vladati.
Razlike med regijami so danes seveda prevelike. Na primer Koroška zaostaja glede plač za okrog 40 do 50% za osrednjo Slovenijo in Ljubljano. Brezposelnost na Koroškem se je od avgusta 2008 do avgusta 2009 povečala od 40 do 61%. Bruto domači proizvod v Ljubljani je enkrat večji kot na Koroškem in še bi lahko naštevali.
Seveda pa ni vse denar. Večkrat je tukaj bil že omenjen župan. Mislim, da Ljubljana potrebuje nekega župana s širino, nekega župana z intelektualnim ozadjem in velikim duhom, kot je bil to duh bivšega župana, župana izpred desetletij gospoda Hribarja, in Ljubljana bo tako ali drugače denar, ki ji je zmanjkal iz preteklosti, dobila tako ali drugače. Na Ministrstvu za okolje in prostor se kohezijska sredstva delijo precej po domače. Pravila pišejo na Mestni občini Ljubljana in
319
ko bo Bruselj izvedel, kako se ta sredstva delijo tukaj v Ljubljani, bo še "lep cirkus".
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Dejan Levanič. Prosim.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. Moram reči, da se včasih res sprašujem pri kateri od točk dnevnega reda, o čem mi v bistvu sploh govorimo. In danes je ponovno dokaz temu, da je veliko populizma. Govorimo namreč o zakonu o glavnem mestu, govorimo pa, kaj bo to prineslo delavki Mure, kaj bo to prineslo delavcu Gorenja, govorimo o izgnanosti, kdo bo koga izgnal iz Ljubljane. Govorimo celo o drugih regijah v Sloveniji, vendar se opravičujem, danes ni ne prostor, ni ne čas, da se pogovarjamo o skladnem regionalnem razvoju, kar bi se pa morali v preteklosti, in če pogledamo, kakšna je bila regionalna politika v preteklosti, je marsikoga zabolela glava. Tudi za nekatera področja Slovenije, ki so bila ravnokar omenjena. Treba se je pač zavedati, da bo tudi to prišlo na dnevni red. Tudi skladen regionalni razvoj bo treba upoštevati v prihodnje. Jutri bomo en takšen zakon imeli na dnevnem redu. Treba bo razmisliti, kaj se bo delalo v prihodnje in v katero smer se bo vlagalo. Prav tako bo še veliko stvari odprtih ostalo, ki jih bomo pa morali rešiti. In sigurno ni stvar debate danes, ko govorimo o zakonu o glavnem mestu, da govorimo o vseh drugih temah. Je pa res, da obstajajo problemi in da jih je treba čim prej sanirati.
Osredotočil se bom izključno na zakon o glavnem mestu. Veliko strokovne literature jasno pravi, da imajo glavna mesta z vidika ureditve lokalne samouprave zelo pogosto poseben položaj. To so običajno zelo veliki urbani aglomerati, velika mesta, ki imajo z vidika opravljanja lokalnih zadev tudi posebne zahteve. Verjamem, da vsi tisti, ki živite v mestnih občinah ali v Ljubljani, veste, da je v takšnih centrih veliko civilnodružbene sfere, veliko institucij, ki delujejo širše, ker veliko ljudi hodi v ta mesta, tako v glavno mesto kot mestne občine, in se tu udejstvujejo, izobražujejo, obiskujejo knjižnice, vrtce, gledališča in tako naprej. Za vso to infrastrukturo je pač na neki točki treba poskrbeti. In če smo iskreni, če bi Ljubljana želela poskrbeti za vse to, kar tudi vsi mi, ki ne živimo v Ljubljani, pa smo tu gostje, če bi vse to želela primerno urediti, potem 15 milijonov evrov letno še zdaleč ni dovolj.
Verjetno je bilo na tem mestu že večkrat povedano, da to ni neka posebna ureditev, ki jo uvajamo v Sloveniji. To že poznajo drugod v Evropi, ker se zavedajo pomena tega in urejajo status med državo in glavnim mestom. Samo primer, Dunaj v Avstriji, Budimpešta na Madžarskem, Bruselj v Belgiji, Lizbona na Portugalskem, Helsinki na Finskem, Luksemburg v Luksemburgu, Kopenhagen na Danskem in tako naprej. Vse to so mesta v državah, ki imajo status glavnega mesta in kjer
320
obstaja zakon o glavnem mestu. To ne pomeni, da ta zakon kakorkoli govori proti nekaterim drugim občinam, nikakor ne, treba je razvijati tudi druge občine, vendar to ta trenutek s tem nima nobene zveze. Zato, ker se urejajo neka statusna razmerja med državo in Ljubljano, ki so nujno potrebna. Če samo pogledamo tekočo porabo, recimo, mestnih občin, ko smo prej veliko govorili o mestnih občinah, skupno na prebivalca v letu 2007 vidimo, da ima Ljubljana najvišji indeks porabe na prebivalca. To pomeni, da mora resnično veliko vlagati v infrastrukturo in prebivalstvo na vseh področjih, kulture, športa, investicij in tako naprej.
Če se osredotočimo na mestne občine, gospod Grill je prej govoril o mestnih občinah, in strinjam se, da moramo paziti v skladnem regionalnem razvoju v prihodnje, da ne bodo občine zapostavljene, pri tem zakonu zanesljivo ne bodo in če se osredotočim, recimo, na Mestno občino Ptuj, je takoj za Ljubljano, recimo, porabnica denarja na število prebivalcev oziroma na prebivalca, ker ima veliko okoliških občin, ki nekako koristijo tudi infrastrukturo, ki je na voljo v Mestni občini Ptuj. Zato je nujno potrebno, da zraven tega zakona v prihodnje razmišljamo tudi o zakonu o financiranju občin, kjer bo to jasno razvidno - in gospod Grill, jaz upam, da boste tudi takrat takšen podpornik mestnih občin, ko bo ta zakon na mizi, ker tudi mestne občine se soočajo s tem problemom, da imajo veliko večje stroške kot ostale občine in ta status bo slej ko prej treba urediti. In strinjam se, gospod Grill, tudi z vami, da je problem tistih, ki se vozijo v Ljubljano, tukaj ne morejo parkirati, dnevno migrirajo in tako naprej, ampak to je tudi problem Ljubljane, Ljubljana je zaradi tega bolj onesnažena, ima večje stroške, da te zadeve uredi, tako da potrebuje nekatera sredstva, da za vse tiste, ki nekako večji del delovnega tedna preživimo v Ljubljani, lahko to uredi.
In še enkrat: to ni mesto enega človeka ali prebivalcev zgolj Ljubljane, to je mesto vseh nas, gre za prestolnico Slovenije, na katero moramo biti vsi ponosni, in ne s populističnimi izjavami govoriti, da je to proti delavki Mure, da je to proti delavcev v Gorenju, da je to proti regionalnem razvoju, ker to enostavno ni res. Če drugih argumentov ta trenutek ne najdete, potem to povejte, ne pa manipulirati z javnim mnenjem in govoriti, da ne želimo razvijati celotne Slovenije. Ker če pogledate statistiko za preteklost, potem boste jasno videli, da marsikdo od vas, ki je danes poln besed o tem, kako bi se morala skladno Slovenija razvijati v prihodnje, na to ni pomislil takrat, ko je imel za to sijajno priložnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Bogdan Čepič. Prosim. Gospod Grill, replika. Prosim.
IVAN GRILL: Glejte, zelo kratka. Gospod Levanič, z veseljem bom podprl zakon, ki bo mestnim občinam zagotavljal
321
več sredstev od države, vendar poudarjam, ne na račun ostalih manjših občin. Če bo s strani države - prvi sem! In verjamem, da celotna poslanska skupina SDS, ki bo tak zakon podprla. Čakamo, kdaj bo na mizi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Bogdan Čepič. Prosim.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Naj na začetku povem, da sam ne nasprotujem osnovnemu zakonu o glavnem mestu, saj sem dal tudi podporo takrat, ko se je zakon sprejemal in to, ko smo obravnavali ta zakon v Mestni občini Maribor. Mislim, da je bila Mestna občina Maribor ena od redkih občin, vsaj mestnih, zagotovo pa tudi ostalih, ki je zakon leta 2003 ali 2004, ko je bil osnovni v nastajanju, dajala pripombe in ga je tudi podprla, zato da bi seveda glavno mesto Slovenije dobilo svoj zakon, zaradi tega, ker priznava glavnemu mestu določene pomembnosti in določene stvari, ki jih je treba tudi v glavnem mestu urediti. Predvsem zato, da ne bi nekdo napačno razumel, da sem kakorkoli proti glavnemu mestu in da ne priznavam tega statusa.
Ocenjujem pa kot slab način spreminjanja osnovnega zakona s tem, da se uzakoni samo povečanje proračunskih sredstev, ki pripadajo mestu, ki opravlja funkcijo glavnega mesta. Težko je prepričati nekoga, da je to potrebno samo za financiranje nalog za širši javni interes. Ob tem pa seveda ne definiramo, kateri je ta širši javni interesi, ne povemo, kaj vse bomo skozi to financirali in kaj vse seveda je. Toliko bolj, ker nimamo pred seboj tudi analize delovanja sedanjega zakona, in kaj se je vse uredilo v glavnem mestu Slovenije na osnovi že sedanjega zakona. Ko bi imeli takšno analizo in ne študije primerjave stroškov občinskih obveznih nalog Mestne občine Ljubljana z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji, bi lahko dejansko ugotavljali, kaj je treba v obstoječem zakonu spremeniti ali pa celo napisati povsem na novo in kako bi razrešili to celovito: kaj se mora zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Republiko Slovenijo glavno mesto Ljubljana, s strani državnih organov tudi urediti in financirati. Ta del bi z veseljem podprl in bi seveda videli, kaj to je.
V razpravi je bilo že do sedaj povedano, kaj je treba vse urediti, da bo Ljubljana lahko uspešno financirala naloge širšega javnega interesa. Ali ne velja vse to tudi za ostala regijska središča oziroma za vse mestne občine v Sloveniji? Za mestne občine pa nimamo posebnega sistema financiranja. Nasprotno. V sistemu financiranja lokalnih skupnosti primerno porabo za mestne občine na osnovi kriterijev zmanjšujemo podkoličnik ena na 0,8, 0,9. S tem zakonom pa samo za eno mestno občino delno popravljamo, za ostale mestne občine, ki imajo prav tako probleme, pa tega nesmisla ne popravljamo. Sam ocenjujem, da je pravzaprav tukaj izvirni greh, ki pa ga je takrat, ko se je spreminjal Zakon o financiranju občin
322
poslanci, ki so sprejemali takratni zakon niso dovolj dobro zavedali, kaj sprejemajo in koga bodo predvsem finančno prizadeli. Prizadeli so večja mestna središča, seveda tudi Ljubljano, nagradili pa manjše občine in ob tem je vedno več zahtev po drobljenju občin. Zakaj? Zaradi tega, ker so seveda izračunali, da manjša občina je, večji je priliv. Če je ena občina imela pred razdelitvijo 100 enot denarja, ga bosta imeli po razdelitvi obe skupaj več kot 100. In to je problem in napaka v sistemu financiranja. Če te napake ne bi bilo, danes ne bi imeli 210 občin in zahtevek še po šestih, sedmih občinah.
Sprašujem pa tudi Vlado, ali je določilo v dopolnjenem 5. členu, šesti odstavek, ki govori, da se na osnovi pisma o nameri dodelijo sredstva nekomu brez javnega razpisa, skladno z Zakonom o javnih financah, ki določa, kdaj je mogoče direktno financiranje. Sam ocenjujem, da bi bilo bolje, da ima Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije dodatne točke, s katerimi bo lažje konkurirala na razpisih in s tem tudi financirala določene projekte, ki so pomembni za Ljubljano kot glavno mesto. Te prioritete pa se lahko določijo tudi na osnovi tega 5. člena in dogovora med predsednikom Vlade, Vlado in mestom kot takim. Predvsem zato, da ne bomo v zakon zopet zapisali nekaj, česar pravzaprav ne bo mogoče uresničiti in bo to del, ki ni uresničljiv.
Namenoma ne izpostavljam sedaj mesta Maribor, čeprav bi lahko navedel, kaj vse je mesto Maribor s samoprispevkov meščanov zgradilo, da lahko izvaja vlogo regijskega središča in tudi širšega javnega interesa. Prav tako v Maribor hodijo tudi otroci iz okoliških občin v vrtec, šolo, prav tako se del ljudi iz okolice vozi v službo v mesto. To je pač naloga regijskih središč, tam se dogaja. In v vseh regijskih središčih imamo tako, gledališča in druge stvari, ki pomenijo neko dodatno obremenitev in obogatitev. Ljubljana je na tem področju zagotovo tudi dovolj bogata.
Upam, da bo Vlada pri določanju sedežev pomembnih vladnih služb ali agencij, ki jih ima sedaj v Ljubljani, ustanavljala določene kot sedež družb izven Ljubljane. S tem bo v veliki meri razbremenila Ljubljano, predvsem na tistih področjih, ki jih sedaj opredeljujemo kot najbolj kritična, kot so promet, stanovanja, poslovni prostori, javni promet, otroško varstvo in druge stvari. Verjamem pa, da bodo mesta zelo vesela, da bodo dobila v svoj kraj nekaj dobro plačanih delovnih mest in se bo s tem razbremenila Ljubljana. In verjamem, da mesta ne bodo nasprotovala takšnim predlogom.
Zanima me tudi, kako dolgo bo veljal ta zakon. Ali tudi takrat, ko bo Slovenija imela, predvidevam, tri regije, torej, vzhodno, zahodno in osrednjo regijo? Ali bomo takrat še imeli ta del zakona, kjer Ljubljano kot mesto posebej sofinanciramo in financiramo regijo kot regijsko središče?
Sam bom sicer predlog zakona v prvem branju podprl, predvsem v želji, da v nadaljevanju najdemo boljše in
323
celovitejše rešitve za zagotovo posebne potrebe glavnega mesta Ljubljane, ki ji ne odrekam te funkcije, a pri tem ne smemo pozabiti tudi na druga regijska in mestna središča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Kaj reči, res zanimiva razprava. Pri tej točki se tudi vidi, da je domoljubje in ponos Slovenk in Slovencev vsaj v parlamentu na zelo nizki točki. Prepričan pa sem, da če bi o tem povprašali ljudi po Sloveniji, da bi razmišljali pozitivno. Če so elementi slovenske državnosti opredeljeni v naši ustavi, potem moram reči, da sem ponosen tako na zastavo, na grb, tudi na našo vojsko, kot tudi na glavno mesto. In da so več spoštovanja in domoljubja do tega mesta imeli že 150 let nazaj. Pa vam bom povedal samo dva, tri odlomke iz zanimive Prešernove pesmi, napisal jo je pa France, da ne kakšen Jožek mislil in tudi na to repliciral. Pesem ima pomenljiv naslov in ji je ime Elegija svojim rojakom. In pravi takole... /Oglašanje v dvorani./ Ne, nisem je pozabil, samo da razmislim, katero kitico vam je treba povedati. /Nemir v dvorani./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani, prosim!
MAG. BORUT SAJOVIC: Tako je, hvala lepa, predsednik, za pomoč. Bistvo tega sporočila je, da smo se Slovenci pomena glavnega mesta takrat, ko nam je šlo težko, ko so nas ogrožali tuji in drugi narodi, zavedali bistveno bolj, kot se pa zavedamo danes. Vesel sem, da sem v Ljubljani študiral in tudi doštudiral, da imamo v Ljubljani številne dogodke in prireditve, ki zbirajo in združujejo v glavnem mestu domala celo Slovenijo. Poglejte, roko na srce, kdo od nas ne bi bil vesel, če bi spoštovani gospod župan Jankovič že uspel z gradnjo nogometnega stadiona. Prepričan sem, da bi bil ob zgodovinski tekmi Slovenija-Rusij a zagotovo premajhen. In to seveda mora glavno mesto narediti za vso Slovenijo. Konec tega tedna ste vsi lepo povabljeni tudi kot gledalci ali pa udeleženci na ljubljanski maraton. Tudi tam bo tekla cela Slovenija, več kot 10.000 udeležencev, in za vsemi nami bo treba pospraviti gore in tone odpadkov ter smeti, ki jih bomo tu pustili. Tudi živalski vrt je tak, da zasluži svoje ime, imamo samo enega, da o fakultetah, knjižnicah, narodnozgodovinskih galerijah, operi in drugih znamenitostih ne govorim. Prej sem slišal nekoga iz najbolj zavedne in nacionalno ozaveščene slovenske stranke. Iz njegovega govora in predstavitve stališča je bilo razbrati, kot da mu ni prav, da je Ljubljana glavno mesto. Ne vem, ali si mogoče, ker prihaja iz nekih drugih koncev, bolj želi, da bi bila to,
324
recimo, Budimpešta, ali pa bi, recimo, raje navijal za Beograd. Jaz moram reči, da 16 milijonov evrov za glavno mesto ni velik denar, še posebej ker se strinjam s kolegi, ki vsi oporekajo, kako hudo je naše glavno mesto zadolženo. Torej očitno potrebuje pomoč in denar. Če preberemo, da seveda nima urejenega odlagališča, da se v ljubljanskih vodovodih izgubi 30% pitne vode, potem je zagotovo čas in prav, da ta država in Državni zbor tudi k temu, kar gre v korist vseh nas, kaj stori in pa kaj prispeva.
Zato bom seveda tako kot vsi poslanci LDS dal podporo zakonu, ki rešuje vsaj nekatere probleme, ne pa vseh glavnega mesta, obenem pa seveda tudi opozarjamo, da je čas, da se lotimo tudi Zakona o financiranju občin, ki bo omogočil skladen in enakomeren regijski razvoj. Dajmo tudi roko na srce, na eni strani je res, da smo občinam v zadnjih letih naložili kar veliko dodatnih nalog, da so problemi, da so težave, vendar pa kar se tiče financiranja države do občin, moramo reči, da občine dobivamo tisto, kar nam pripada, da tudi letos potekajo pogajanja o tako imenovani glavarini, da so obeti dobri, ne da bomo sredstva zmanjševali, celo nek pribitek na tem področju bomo dobili in to se mi zdi pomembno. Statistike kažejo, da je glavno mesto seveda nominalno zadolženo, vendar če pa gledamo realno, pa na prebivalca bistveno manj kot katera od podeželskih slovenskih občin. To je dejstvo. In vsi tisti, ki danes kritizirajo zadolževanje kar povprek, seveda je velika razlika, ali se dogaja, tako kot se je dogajalo v preteklosti v nekaterih občinah, ko so se krediti jemali za pivo, cvetje in pa zabave, ali se krediti jemljejo za razvojne projekte, ki omogočajo črpanje evropskih sredstev. Če hočemo izpeljati kohezijske in evropske projekte, potem seveda brez zadolževanja ne gre, če na en evro kredita, ki ga vzameš, dobiš dva ali tri evre iz Bruslja, in če Slovenke in Slovenci vemo, da se za nas zlati časi črpanja evropskih sredstev s finančno perspektivo 2013 končajo, potem je vsekakor razvojno in pa razumno zadolževanje občin še kako na mestu.
Veliko je bilo govora tudi o gospodu županu, ljubljanskem. Moram reči, da bi bil, večina od tistih 90-ih, ki sedimo v Državnem zboru, če bi kdajkoli kdo od nas dosegel tako podporo na volitvah, kot jo je spoštovani gospod sam s svojim imenom kot župan ali pa kot je dosegla njegova lista. Tudi vse javnomnenjske ankete in pa analize kažejo, da so Ljubljančani s svojim županom, ki so ga izvolili, zadovoljni in prav je tako. Zato tisti, ki prihajamo od drugod, nimamo prav nobenega razloga, da v pravilnost njihove odločitve in v njihovo zaupanje dvomimo. Zagotovo bodo volivci povedali svoje čez eno leto in takrat bomo zopet lahko ocenjevali in govorili, kaj in kako.
Zdaj pa še tisto, da bodo tudi vsi tisti razumeli Prešerna, ki sem ga omenil, da z njim zaključim, v elegiji svojih rojakov gre tako: "V sedem gričih je prebival volk in
325
jastreb tankovid, ko je že Navport umival več sto let Emone zid." In kitica se nadaljuje: "Kaj de tuj'c ne ve od mesta, ko de tu megle je dom, ko de skozi pelje cesta tje, kjer je val morja se lom'?" Bistveni je pa zaključek te elegije, ki pravi: "Tiho pesem! - bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest postan!" In to gre: kdor ljubi glavno mesto, ima rad tudi to domovino Slovenijo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Replika, gospod Jerovšek, potem gospod Gyorek.
JOŽEF JEROVŠEK: Ja, Jožef, Jožef...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Gyorek, vi še niste govorili? Ali ste že govorili?
JOŽEF JEROVŠEK: Kolega Sajovic...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Samo trenutek, gospod Jerovšek. Gospod Gyorek, niste govorili? Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hotel je biti zajedljiv kolega Sajovic in me je z imenom Jožef, da si ni kaj mislil, da je kdo drugi napisal, ne Prešeren. Ampak, moram reči, da je bil Prešeren res preroški in žal ne živi, ker če bi še danes živel, ko bi poslušal gospoda Sajovica, bi napisal še ogromno elegij. Napisal je pa verjetno preroško tudi tisto "nam utile je zrno, dulce pleva". In gospod Sajovic je govoril o plevih.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Jerovšek, prosim vas. Jaz vas res opozarjam. Verjetno vam tokrat res ne bi smel dati replike, ker niste bili v nobenem omenjeni. Ampak vas res opozarjam, da se ne spuščati v komentar vsakega. Gospod Gyorek, zakaj želite repliko? Ste bili omenjeni?
MIRAN GYOREK: Kot razpravljavec .../Ni vključen./... Zanalašč se je izognil imenovanju mene osebno.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Če ste se prepoznali, potem...
MIRAN GYOREK: Edini razpravljavec sem bil jaz.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim.
MIRAN GYOREK: Edini razpravljavec sem bil jaz v imenu naše stranke. Se pravi je šlo to na mene.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Očitno, gospod Gyorek. Prosim, izvolite.
326
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Na nebulozne govore, prizadete govore gospoda Sajovica smo sicer v Državnem zboru že vajeni, ampak tukaj je pa šlo čez mejo, ko govori, da naj bi Slovenska nacionalna stranka ne spoštovala glavnega mesta Republike Slovenije in da bi to naj bilo celo nekje v Budimpešti, ali kaj jaz vem kje - je prekoračil rubikon. Tega naj se zaveda, da največ izdajalcev ravno prihaja iz njegove stranke, da ne naštevam vseh tistih, ki so naše ozemlje ob osamosvojitvi prepustili Hrvatom. In proti takšnim se borimo. In takšni sedaj meni govorijo o slovenski zavesti, ko sami njihovi župani...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Gyorek, prosim vas...
MIRAN GYOREK: ... ne dovolijo zastave na gradu sredi slovenske prestolnice. Vsako mesto, vsaka nacija,...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...prosim gospod Gyorek, da se umirite...
MIRAN GYOREK: ... ki kaj da nase, ima vse te simbole državnosti, to je zastava Republike Slovenije, izobešene v prestolnici na najbolj vidnem mestu. Gospodu Sajovicu je pa očitno bolj pri srcu, da bi tukaj visela celo hrvaška zastava, glede na njihove člane v tej stranki, kaj vse niso škode naredili tej državi...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Gyorek, jaz vas bom
moral opozoriti... zaradi tona vaše razprave...
MIRAN GYOREK: ... in sedaj o Nacionalni stranki...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...zaradi tona vaše razprave...
MIRAN GYOREK: Dovolite, da končam repliko.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prvi opomin.
MIRAN GYOREK: ... in on sedaj očita Nacionalni stranki premalo slovenske zavesti. To zveni res prizadeto. To je mil izraz, da ne bom uporabil katerega drugega izraza, ker raje ostanem na nivoju in da ne bom provociral replike, ker že vidim, da drži roko v zrak. Toliko, gospod Sajovic, za naprej. Lahko pa razčistimo takšna odprta vprašanja tudi kje drugje..../Izključen mikrofon./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To je nesramno, to je brez primere. Gospod Gyorek, to kar ste sedajle povedali, to je nedostojno poslanca v tem parlamentu in kateremkoli drugem
327
parlamentu. Poziv k razčiščevanju nekje drugje.../Oglašanje iz klopi./... Seveda, gospod Gyorek. Hvala lepa.
Žal, gospod Sajovic, vam ne morem dati besede, ker ni replike na repliko. Rekel bi samo to, če je kaj gospod Sajovic prestopil, ni reka rubikon, ampak kvečjemu reka Mura. Hvala lepa.
Besedo ima Vili Trofenik...../Oglašanje iz klopi./ Sem
že dal besedo gospodu Trofeniku. Proceduralno boste dobili takoj...
SREČKO PRIJATELJ: Proceduralno ima prednost. Takoj ko zahtevam, mi morate dati besedo po Poslovniku. Preberite si.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Prijatelj, izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala bogu. Spoštovani predsednik Državnega zbora. Žalil ste mojega kolega. Ste samo prvi med enakimi, ne pozabiti to. Prvi med enakimi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Dajte proceduralni predlog.
SREČKO PRIJATELJ: Bi vas prosil, da se pomirite. Vzemite kakšen Biobil in boste bolj mirni in boste lahko strpno vodil debato..../Izključen mikrofon./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolega Prijatelj,...
SREČKO PRIJATELJ: ...ali pa pojdite pa prepustite vodenje podpredsedniku.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ...to ni prvič iz vaših ust, da na tak način govorite s predsednikom Državnega zbora, ki vodi sejo in je zadolžen za to, da ta seja poteka normalno v okvirih poslovnika, in da poskuša preprečiti razprave takrat, ko gredo preko določenih meja, v našo skupno korist. In vas še enkrat opozarjam, da ne bom dovoli, da bi si vi dovolili takšen odnos do predsednika Državnega zbora.
Prosim, mir v dvorani!
Besedo ima Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Današnja razprava pač kaže na nekaj, da se slovenskim občinam in slovenskim državljanom ni bati, da bi dobili kvaliteten zakon o financiranju občin. Toliko, kot je bilo povedano tu neresnic, neustreznih špekulacij in podobnih stvari, človek mora biti zgrožen in upam, da ne bom tega dobil vrnjenega, da je tu mogoče govoriti vse. Imam občutek, da preveliko število kolegov in kolegic misli, da se lahko o takšnih zadevah, kot so občine, kot je financiranje občin in podobno, govori vse počez in pri nas v Sloveniji še vedno ni
328
spoznanja, da so teme, kot je lokalna samouprava, regionalizacij a, ustanavljanje občin, financiranje občin, ustanavljanje regij, financiranje regij in podobno, resna tema, ki zahteva konsenz na nacionalnem nivoju, če hočemo zadevo v korist državljanov in državljank rešiti.
Jaz sem že slišal napovedi, z ene in druge strani, kako se bom opredelil. Seveda bi najprej na nek način bi izrazil hvaležnost, da so podpisniki zahteve za to splošno razpravo... .../Nemir v dvorani./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Gyorek, lepo prosim, dajte mir v dvorani.
VILI TROFENIK: ...da so podpisniki zahteve omogočili to razpravo danes, samo je vprašanje, če bo ta razprava dala pravi rezultat. Treba se je vprašati: zakaj ta zakon? Ta zakon je eden izmed odgovorov na situacijo, ki se je zgodila neodgovorno leta 2006. Ko se je zgodila danes...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jerovšek, prosim vas, točno za govornikom klepetate. Dopustite, da lahko govori. Gospod Trofenik, izvolite.
VILI TROFENIK: ...ko se je zgodilo neodgovorno ravnanje, namesto da bi kvaliteto financiranja s spremenjenim zakonom izboljšali, smo v resnici sistem razgradili in ga centralizirali ter oškodovali posamezne sredine. Treba je vedeti, da je leta 2006, ko je bil zadnje leto v veljavi stari, sicer pomanjkljiv zakon, je bilo za področje lokalne samouprave največji delež GDP v zgodovini slovenske samostojne države, 5,23%. Po novem zakonu je prvo leto veljavnosti 2007 to padlo na 5,1% in da je drugo leto veljavnosti sedaj veljavnega zakona v lanskem finančnem letu padlo še za spoznanje, na 5,05% GDP. To je resnica o toliko opevani reformi, ki je prinesla slovenskemu prostoru toliko dobrega. Seveda je pa prerazporedila sredstva. Bom ponovil to, kar sem že enkrat prikazal, pa očitno nekateri niso hoteli slišati. V 11 mestnih občinah živi 34,1% slovenskega prebivalstva. Stari zakon jim je priznaval kot primerno porabo 33,1% celotne primerne porabe, novi zakon, ki je v veljavi, je to znižal na 29,5%. V drugi skupini občin, kjer so sedeži upravnih enot, ki so praviloma sedeži mesta, živi 34,9%; stari zakon pred reformo jim je priznaval potrebna sredstva v višini 35,9% vseh sredstev, novi jim je priznal enako. Ostalim občinam, v katerih živi 31% slovenskega prebivalstva, je po starem zakonu pripadalo 29,9%, po novem 34,6%. Gre za močno prerazporeditev ali prerazporeditev iz mestnih občin v ostale, kjer ni sedežev upravnih enot in niso mestne, da jih ne bom kako napačno navajal.
Seveda, to je bilo mogoče napraviti samo v škodo mesta Ljubljane. Če smo imeli prej sistem do neke mere še
329
sprejemljiv z vprašljivo stopnjo 35% dohodnine kot lastnim virom občinam, je novi zakon to ukinil in lastnega prihodka iz tega vira ni, ampak je dotacija državnega proračuna. Zato je bil to korak nazaj v smislu avtonomnosti lokalnih javnih financ. Ampak zanimivo, po letu 2006 je Ljubljani pripadlo iz naslova 35% dohodnine 126 milijonov evrov, zaokroženo ali po dejanskem obračunu pozneje, ko so bili obračuni, 130 milijonov. Če bi veljav v letu 2007 isti zakon, bi Ljubljani pripadlo slabih 132 milijonov evrov in poglejte ga zlomka, novi zakon je Ljubljani priznal iz naslova dohodnine z eno neodgovorno, nestrokovno, politikantsko porazdelitvijo 96 milijonov evrov. Ljubljani je vzel od 131 na 95 ali 96; in to seveda še ne pove vsega. V starem sistemu je imela Ljubljana na razpolago v letu 2006 - 172 milijonov, zaokroženo, slabih, v letu 2007 pa 140 milijonov ali 32 milijonov več. Sprašujem, kateri sistem kot sistem lahko prinese tak prelom od 31. decembra do 1. januarja. Nobeden! In seveda sedaj govoriti o nekem odrešujočem in ne vem kako dobrem sistemu, seveda to je bilo zavestno napravljeno, govorim o popravku zakona po ustavni pritožbi ali odločitvi Ustavnega sodišča, ki je bila izigrana, zato ker so bili izbrani zavestno parametri, ki so v škodo Ljubljane in drugim urbanim središčem in uporabljeni neki novi, kot je površina Nature 2000, mimo logike pri investicijah, ker ne vem, kako bi z Naturi 2000 površino, nepovezane, logično, s stroški investicij. Stroški investicij in pomoč investicijska je lahko odvisna izključno od finančne potence posamezne občine, običajno Evropa to meri z indeksom finančne moči. Mi smo pa tako dolgo obračali ali predlagatelji in akterji so obračali tudi svoje formule, da je prišel pravilen politični rezultat, ki pa s korektnim financiranjem nima nobene zveze. Čisto nič. Zdaj pa je to mogoče ilustrirati s številnimi dejanskimi podatki o realizaciji in očitno, glede na razpravo, ki je bila, bi bilo to duhomorno, zato se ne bom zaenkrat tega, razen za ilustracijo nekaterih trditev in mnenj, preveč posluževal.
Zdaj pa seveda ta novi zakon. Ta novi zakon je reakcija na slabo akcijo in na slabo akcijo ne more biti dobre reakcije. S tega vidika je ta zakon slab. Osebno odgovorno povem, ga ne bom podprl, ker ne rešuje Ljubljane in daje opoziciji možnost za današnje razprave, ki z resnim problemom financiranja nimajo nobene zveze. Ker diskusije, ali je financiranje neke lokalne skupnosti ustrezno glede na barvo ali, oprostite, se bom primitivno izrazil, "faco" župana, so skrajno neodgovorne. Ne gre za nobenega župana nobene občine, gre za občanke in občane, državljane in državljanke in občino kot institucijo, ki ji je treba zagotoviti primerno financiranje, spodbujeno iskanje lastnih virov, da zagotavlja z ustavo in zakonom določene naloge. O tem ni bilo debate.
Predlagatelji zakona, zdaj bo čudno, ker kot od koalicijskega poslanec tega nihče ne pričakuje, da bi to izjavil, kar bom zdaj izjavil, seveda, opravičujejo to z neko
330
študijo. Jaz o avtorjih študije ne bom govoril, ker so ugledni strokovnjaki, ampak očitno to še ne jamči ustrezne strokovne podlage. Prva ugotovitev te študije, ki jo navajate, je, da je Ljubljana podf inancirana. To je dejstvo. Za to niti ne vem kako zahtevne študije ni treba, ker to pokažejo hitro zelo enostavni preračuni oziroma statistični podatki. Drugo pa je, da v predlogu dodatnih sredstev akterji študije niso znali zmeriti in da bi ga "kvazi" strokovno podprli, so ga utemeljili na povprečne stroške mestnih občin. Oprostite, to je kriminal ali sramota. Kaj pa ima strošek prestolnice, ki je v Ljubljani, kako je povezan s povprečnimi stroški mestnih občin v času X, od Ptuja, Murske Sobote, Slovenj Gradca do Kopra in naprej - z ničemer. Zato lepo prosim, ne opirajte zakona, ki razburja po nepotrebnem in razdvaja Državni zbor in slovensko javnost, tudi laično, s takimi nepremišljenimi. Ljubljana je bila oškodovana in Ljubljani je treba omogočiti, da bo v finančnem smislu izvajala funkcije pod normalnimi pogoji. In tisti, ki mislite, da je ta zakon v korist Ljubljane, ker ji z neko politično akrobacijo dodeljujete 16 dodatnih milijonov, ko ste ji pa vzeli čez 40, in še tisto je vprašljivo, po starem sistemu - zakaj? Ker "per capita", ali drugače povedano, že stari zakon Ljubljani ni priznal 100% povprečja na glavo prebivalca, ampak 98 in nekaj, bom zaokrožil na dve decimalki, 99%, novi pa 83,3% od povprečja. Jaz se predstavnikom službe Vlade opravičujem, da ne bom v tej dokaj ostri izjavi, ki jo bom zdaj povedal, napačno razumljen. Menim celo, da je ta zakon diverzija, da se sproži neka razprava, ki ne vodi k rešitvi resnega problema. Kot koalicijski poslanec sem decembra lansko leto predlagal, da se takoj sprejme interventni zakon, ki bi veljal že od 1. januarja na področju financiranja občin, vendar za to ni bilo posluha. Nisem nič užaljen zaradi tega, vendar sem globoko prepričan, da je ta nujno potreben. In tudi napovedujem, če ga Vlada v kratkem ne bo predložila, ga bomo vložili drugi, ker je vse pripravljeno in je v zaključni fazi. Ker je s tem treba omogočiti odgovorno in resno razpravo, ne pa takega politiziranja.
Zdaj pa še nekaj o obrazložitvi, veste. Danes so tu padale žalitve, vse počez - eno, drugo, tretje. Osebno pa jemljem kot žalitev obrazložitev zakona v uvodu in primerjalne rešitve. Meni Avstrijci in avstrijski sistem ni noben vzor. Nekaterim pri nas je, ker je tam sistem enako razdrobljen, ampak to je njihov problem, ne naš. Ampak kar ste napisali o Dunaju, v tem enostavno ne drži. V Avstriji, citiram, "Federalizmus und Finazusgleich", da ne bo pomote, je faktor za občine do 10.000 prebivalcev ena cela ena tretjina osnove ali povprečja. Za občine od 10.000 do 20.000 ena cela dve tretjini. Za občine od 20.000 do 50.000 je faktor dva - pri nas pa ima Ljubljana 0, 083 - in za občine nad 50.000 in prestolnico Dunaj je v Avstriji veljaven faktor dva cela ena tretjina. Več kot dvakrat več, kot je glavarina, če bi
331
prevedel v naš jezik. Mi se pa zdaj tu, oprostite izrazu, ga bom preskočil, ukvarjamo z nečim, ki daje samo možnost za politiziranje, ne pelje pa k nobeni kvalitetni rešitvi.
Še druga pomanjkljivost. Nekompatibilnost dveh sistemov v isti državi za isto občino. Najprej za osnovno dejavnost v Ljubljani, enako kot ostalim 209 občinam, ne priznamo vira deležev. Ne. Dotacijo iz državnega proračuna s katero mahiniramo tako ali drugače. S tem zakonom o glavnem mestu bi pa naenkrat jih dali v %. V %, manj kot 1%, to se malo sliši, ampak od osnove dohodnine v celi Sloveniji. Kdo mi lahko pricipelno brani tak pristop, da večino sredstev, ki jih bo Ljubljana dobila v obliki neke posredne dotacije iz državnega proračuna, za tisto, kar bi naj bilo vezano s prestolnico, pa to ni, ker ni izmerjeno, verjamem pa, da je težko zmeriti, pa bi ji dali kar v relativnem %, ki je pa seveda nekaj drugega.
Nekateri so govorili o problematičnem, jaz bom to poenostavil, pismu o nameri. Lahko bi rekel, ne se hecati. Jaz razumem, da je treba za nekatere investicije, ki jih rabi samo Ljubljana pa nihče drugi, država mora odgovoriti, koliko bo participirala. Ampak ne na način, da bosta minister in župan spisala pismo o nameri, to pismo o nameri bo pa podlaga za proračunsko potrošnjo. Oprostite, jaz ne bi rad nikogar učil. To je edini način, da tak objekt pride direktno, na postavko v državni proračun in se na podlagi sprejetega državnega proračuna realizira. To je še ena izmed rešitev, za katero sumim ali pa s katero utemeljujem, da sumim, da je bil ta zakon napisan kot provokacija. Zato seveda ta zakon ne rešuje Ljubljane. Ljubljano rešuje kvaliteten, in ostale slovenske občine, novi zakon ali popravljen zakon, kakor hočete, o financiranju občin, ki je nujno potreben; in sedaj se pojavlja tukaj filozofija, sedaj za Ljubljano, potem za mestne občine, potem bomo imeli za tisti občine, potem bomo imeli občine, kjer je župan v tej stranki, potem bomo imeli za občine, kjer je župan v oni stranki, pa pod Sotlo, pa gor... Pa, dragi ljudje, bodimo resni! Saj skupnost je za eno občino ali eno mesto, mi bomo pa imeli ne vem koliko zakonov o financiranju, vsak bo malo drugačen, vsak bo pisan po trenutni politični razporeditvi moči. In seveda, ne moremo slediti pri zakonih o financiranju tem neodgovornim idejam, da imamo dve reprezentativni združenji, zdaj se tretjo ustanavlja, vsako je pod patronatom neke politične opcije, ni pa važno, kaj je z lokalno samoupravo in z odgovornim financiranjem lokalne samouprave. Zato, lahko govorili bi o tem 24 ur, ampak vem, da marsikdo ne bi poslušal, glede na razpravo, ki je bila. Povem, da tega v korist Ljubljane ne bom podprl, bom pa podprl ali pa celo vložil zakon, ki bo to bistveno kvalitetneje reševal, ne pa s takimi parcialnimi. Pričakoval bi, da na nek eleganten način napravi najprej nov zakon o financiranju občin in se z njim ustrezno rešijo vsi problemi, ki so odprti, ki so rezultat nekega neodgovornega ravnanja, na kar smo sicer nekateri takrat opozarjali, ampak v resnici je bilo
332
financiranje političnega svoji naravi
občin plena, . Hvala
sredstvo za oblast in za delitev če hočete. To pa to ne more biti lepa.
nekega že po
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Danes je bilo raznoraznih razprav in tudi govora o prišlekih v Ljubljani in tako naprej. Naj ob tej priložnosti povem, da je tudi v Ljubljani postavljen prvi javni slovenski spomenik, verjetno veste, Valentinu Vodniku, s katerim se je po navedbah strokovnjakov odprla pot poudarjanju nacionalnih vrednot prek upodobitev izstopajočih osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja. Ta prvi javni spomenik Valentinu Vodniku, baronu Janez Vajkardu Valvazorju, pa tudi kiparske umetnije na pročelju slovenske opere so delo Alojzija Gangla, katerega 150-letnico rojstva praznujemo v letošnjem letu. S ponosom pa naj povem, da je gospod Alojzij Gangl rojen v Metliki in z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da gre tudi za področje kulture in umetnosti, k čemur so tudi mestu Ljubljani veliko prispevali tudi ljudje iz drugih krajev, mest ali pa tudi iz raznih območij Republike Slovenije, pa tudi iz drugih mest, morebiti iz preteklosti tudi bivše Jugoslavije, ki so kakorkoli prispevali k razvoju glavnega mesta Republike Slovenije. Zatorej tudi za današnjo razpravo menim, da v nekaterih, kot so kolegi že prej rekli, resnično žaljivih razpravah, tudi razpravah nekako dobi človek občutek, da morebiti celo ni dobro, če se kaj dela res dobro ali pa celo odlično, če se kaj dela drugače, pa morebiti ne vedno vse po željah vseh ljudi, ker ugoditi vsem nikoli ni mogoče.
Naj pa tudi povem, da sem bila v preteklem letu pobudnica in organizatorica drugega srečanja županj Evropske unije v Sloveniji, ki je bilo ravno v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji tukaj, in mi je bilo v veliko veselje in čast, da je bil poseben posluh ravno župana glavnega mesta Republike Slovenije, torej Mestne občine Ljubljana, da je sprejel nas, županje Evropske unije. Nekako si ne predstavljam, da pridejo županje iz držav Evropske unije in da ne bi obiskale glavnega mesta države, v katero prihajajo. Zatorej mislim, da pri razpravi kaj glavno mesto je in tako naprej, da je treba biti korekten, realen. Seveda je zanimivo obiskati tako območje Štajerske, Gorenjske, Primorja, Koroške, kjerkoli v Sloveniji, pa tudi Bele krajine, vendar je treba biti realen, da glavno mesto je eno, in to je Ljubljana.
Zelo pa mi je bilo danes všeč še eno izrečeno dejstvo, pravzaprav so bile izrečene javne pohvale tako koalicije kot opozicije, česar res ne doživimo na vsaki razpravi. Recimo, večkrat je bilo v razpravah, ko sem si zapisovala, izrečeno: Ljubljana je eno samo gradbišče. Mene osebno ta stavek asociira na nekaj pozitivnega, na razvoj, na napredek, na delo
333
- ne vem, če je kdo mislil v tej smeri negativno, se mu opravičujem, če se bo v tem prepoznal, jaz tukaj vidim pozitivne premike. Zatorej pri tudi razpravah sedaj, ali je prav podpora temu zakonu ali ne, sama ocenjujem in verjamem tudi županu, da glede na to, da je to glavno mesto, in glede na nekatere morebiti pretekle odločitve, tudi politične, ki so bile storjene v škodo glavnemu mestu, da je nekoč treba postopoma to zadevo tudi popraviti. Mi vsi, če gledamo: če ima kakorkoli kdo od nas zdravstvene težave, verjetno sploh ne pomišljamo o tem, da se zagotovo najde ustanova v Ljubljani. Noben od nas pa ne pomisli - pa mi je na enem od odborov nekdo celo izrekel, če sem morebiti kakšna zastopnica Ljubljane -noben od nas takrat ne pomisli, ali sama Ljubljana kot takšna ima dovolj kapacitet, recimo, bolnišnične oskrbe za same prebivalce Ljubljane. Ko veliko govorimo, tudi sama opažam razprave, razmišljanja o izgradnji domov starejših občanov po Sloveniji. S strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo nekajkrat sedaj že ugotovljeno, da največji manko oziroma potreba po dodatnih kapacitetah so - kje drugje kot v glavnem mestu Republike Slovenije, v Ljubljani. Zopet očitno tudi v Ljubljani ni vse idealno, ni vse najboljše. Torej je treba tudi glavnemu mestu Republike Slovenije pomagati.
Zatorej naj ob koncu še izrečem nekaj. Sama osebno bom to podporo zagotovo dala spremembi, in prepričana pa sem, tako kot so tudi ostali kolegi že razpravljali o tem, vezano na zakonodajo o financiranju občin, da bo treba - tudi sama sem danes na Odboru za lokalno samoupravo izrekla, da so bili pozitivni "bombončki", če gledamo kot občanke, občani posameznih občin v Sloveniji, ampak, če pa smo v vlogi lokalnih skupnosti, ki morajo zagotavljati deleže in financirati določene, kot pravimo, "bombončke" ali pa določene potrebe, ki so zakonsko opredeljene oziroma so obveznosti lokalne skupnosti, pa to ni ravno enostavno. In verjamem in se zavedam, da zagotovo tudi Mestni občini Ljubljana pri vsem tem ni enostavno. Pri samem delu župana gospoda Zorana Jankovica pa imam celo občutek, da neketarim ni prav, ker je to človek, zagotovo spoštovanja vreden, ker se je pri svojem delu že ničkolikokrat izkazal. In kadar je pri delu človek, kot pravijo - vemo, kako pravi tisti rek o konju, prahu in kako se kadi in praši in potem nikoli ni samo pohvala, je vedno tudi negativna plat s strani nekaterih. Vendar tudi posluh in da človek ne pozabi na ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja, na ohranjanje ostalih zgodovinskih dejstev, tudi na podporo športu, kot je bilo rečeno, Ljubljanski maraton, ki bo za ta konec tedna in tako naprej, določeni dogodki, ki se tukaj dogajajo, pa tudi nekateri dogodki ali sprejemi, ki so tudi izvedeni s strani Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta Republike Slovenije, tudi tega ne moremo kar tako zanemariti in pozabiti.
334
Sama osebno tudi meni, da, tudi podpiram pobudo, kolega Trofenik je razpravljal o tem, tudi sam župan Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta je dal pobudo, da naj se tudi tako Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in tudi neke vrste združenje mestnih občin Slovenije združijo v eno močno skupno združenje oziroma skupnost, kakorkoli bi se poimenovala, ki bi na eni strani predstavljala potrebe, na drugi strani pa tudi problematiko lokalnih skupnosti. Menim, da bi bilo nekako čudno, da se tukaj ne bi upoštevalo tudi mnenja velikih občin, mestnih občin, najmanjših občin, pa tudi glavnega mesta Republike Slovenije. Tukaj je treba biti realen, tudi vodenje večjega mesta, večje občine je zagotovo drugačno. In ko tukaj nekateri razpravljajo na pamet, pa nikoli v življenju niso vodili nobene občine, verjamem, da je lažje razpravljati kot mogoče kakšno zadevo tudi sam v praksi poskusiti, opaziti in občutiti probleme. Mogoče nekdo pozna problematiko nekega področja, mogoče, ne vem, kateregakoli področja, lahko sociale, pa morebiti manj gospodarskega področja ali področja infrastrukture, vendar pri vsem tem, kar se na razvoju lokalnih skupnosti dogaja, je zagotovo Mestna občina Ljubljana tista, ki naj bi bila - in prav je, da je -tudi neke vrste ostalim občinam.
Zagotovo potrebuje glavno mesto stadion, ki bo eden večjih, če ne največji, in tako naprej. Tako je tudi drugje v svetu. In bodimo realni, nikar žaliti. Mislim pa, da bo zagotovo tudi gospod Zoran Jankovic kot sedanji župan Mestne občine Ljubljana pustil pomemben pečat v delovanju in razvoju v zgodovini tudi za nadaljnje rodove Ljubljane oziroma glavnega mesta Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Peter Verlič.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Pri obravnavi zakona o glavnem mestu se vedno odpre, in mislim, da je bilo to danes v razpravi kar nekajkrat čutiti, vprašanje centralizacije in decentralizacije. Kakorkoli govorimo o glavnem mestu, vedno se pojavi vprašanje odnosa do drugih občin. Pa se je odprlo vprašanje do mestnih občin, pa se je odprlo vprašanje do manjšin občin. Skratka, mislim, da je treba pri tem vprašanju upoštevati nek sistemski okvir, kako bo pravzaprav tudi to, da je mesto Ljubljana glavno mesto, kljub vsemu umeščeno v nek sistemski okvir. Namreč, če pogledam zakon kot tak, tista aktualna dodana vrednost tega zakona je v tem trenutku 16 milijonov evrov iz državnega proračuna, ki se prenese na Mestno občino Ljubljana. In, oprostite, ne morem tega razumeti drugače kot delček plačila za podporo levemu trojčku na volitvah. Vem, da ste govorili drugače, ampak mislim, da je to tista cena, ki jo je pač treba v tem hipu plačati. Saj sicer ne morem razumeti nepodpore temu zakonu od kolega poslanca Trofenika, ki je, mislim, tudi povedal, da je ta zakon neke
335
vrste provokacija. In pravzaprav je verjetno res, če ga takole pogledamo, ker ne rešuje vseh teh problemov, ki bi jih morali, ob tem, ko se sprašujemo o glavnem mestu, o financiranju glavnega mesta, bi se morali vprašati, kako pa je to v odnosu do drugih občin in do drugih delov Slovenije.
Namreč, ko govorimo o Ljubljani, da ne bo zdaj pomote, recimo, v redu, da je teh 16 milijonov spornih. Spomnili se boste pokrajinske zakonodaje, ki je nikakor ni bilo v prejšnjem mandatu mogoče sprejeti v Državnem zboru. Po predlogu pokrajinske zakonodaje je Mestna občina Ljubljana dobila status svoje pokrajine. In če pogledate te številke, te številke so še vedno v gradivih, bi na Ljubljano prišlo ne 16 milijonov evrov, ampak 129 milijonov evrov na letni ravni, skupaj s prenosom 500 zaposlenih iz državne administracije za reševanje vseh teh problemov. Ko govorimo o diskriminaciji do ostalih regij, seveda lahko govorimo, ker ko pogledamo ostale regije, ostale dele Slovenije, moramo seveda nujno upoštevati tudi, kakšna je razlika v bruto domačem proizvodu, ki ga ustavi Ljubljana ali pa nek revni del Slovenije. Kakšna je stopnja brezposelnosti, kakšne so plače, kakšen je indeks razvojne ogroženosti? Mislim, da Ljubljana lažje zmore nekatere težave od regij v drugih delih Slovenije. Ampak izgleda, da poguma za, recimo, ustanovitev pokrajin, ki bi sistemsko rešile ta okvir regionalizacije, ki bi sistemsko rešile financiranje naloge, aktivnosti - za to nekako ni volje, ni poguma, je pa pogum takoj pripraviti nek poseben zakon: Zakon o glavnem mestu, Zakon o Pomurju. Ko bomo sprejeli Zakon o Pomurju, sem prepričan, da se bo nekje našla regija, ki se bo prepoznala v vseh teh težavah in bomo spet vložili zakon. Škoda. Ne razumem, zakaj ne moremo, recimo, teh nalog rešiti s preprosto ustanovitvijo pokrajin. Mislim, da je bila tam Mestna občina Ljubljana že zelo dobro definirana in tudi rešena, kar se tiče tudi virov financiranja in izpolnjevanja nalog, ki glavnemu mestu pritičejo. Pri tem pa bi se znebili še enega občutka, ki ga zdaj imamo; namreč, da gre za neko izjemo, da to morda ni pravično in je diskriminatorno. Temu se zdaj s tem zakonom ne moremo izogniti. Če bi imeli sistemski okvir z ustanovljenimi pokrajinami, potem merimo vse z istimi vatli.
Če mi dovolite še vprašanje, ki se nanaša na šesti odstavek 5. člena, pa ga je tudi načel gospod poslanec Trofenik. Tudi mene je ta način, kako se projekti opredelijo, zmotil, in upam, glede na to, da imajo predstavniki Vlade še čas, vem, da jim ni treba odgovarjati, ampak vendarle, ker gre za vprašanje, morda bi bilo dobro za razjasnitev, da pojasnijo ta način, kako se projekti izpeljejo. Gre za nek dogovor med predsednikom Vlade in županom, ki podpišeta dogovor, ki pa ima pravno naravo pisma o nameri. Če jaz razumem, nisem pravnik, ampak če jaz razumem, je pismo o nameri neka - ne vem, ni pogodba. To je neko pismo o nameri, o lepih željah, kaj bi napravili. Pogodba je za mene nekaj drugega kot pismo o
336
nameri. S pismom o nameri sam opredelim želje, s katerimi bi rad nekaj napravil, s pogodbo pa opredelim nekaj drugega. Ampak na podlagi tega pisma o nameri se z novim šestim odstavkom dogovori financiranje iz državnega proračuna, sredstva mestni občini pa se dodelijo brez javnega razpisa. Torej, seznam želja postane za državni proračun pravno obvezujoč in sredstva se mestni občini dodelijo brez javnega razpisa. Kakšnega javnega - tega ne razumem. Tega res ne razumem. Se pravi - kaj? Te investicije se izvajajo brez javnih razpisov ali kako? Ali je to brez sistema javnega naročanja? Torej s pismom o nameri med predsednikom Vlade in pa županom prenesemo sredstva - in kaj? Investicije grejo brez javnih razpisov. Ja, lepo prosim. Potem pa spoštovani kolegi poslanci, ki ste tudi župani, čim prej predlagajte kakšen poseben zakon, ki bo to omogočal. Skratka, morda pa se sam motim, če bomo dobili pojasnilo, bo toliko bolje. Vsekakor mislim, vsekakor mislim in tukaj je tudi kolega Trofenik zelo dobro opozoril na to, to sem tudi sam opazil, je to pravzaprav vprašanje. Če že poleg šestnajstih milijonov evrov, ki jih dajemo, dajemo, ne vem, pismo o nameri, ki ga bo pač predsednik Vlade županom podpisal za en cel kup investicij, se bodo potem morala ta sredstva prerazporediti, in to brez javnega razpisa. Zdaj ne vem, kako je bilo to mišljeno. Morda se motim in če mi bo odgovorjeno, bo seveda morda kakšna dilema, ki se s tem nehote sproža, pojasnjena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC: Hvala lepa. Lep pozdrav. Ob tej pozni uri že pravzaprav premlevamo, bi rekel, tudi zakon o lokalni samoupravi, ki je res potreben korenitih spremembi in sam živim v prepričanju, da bo do teh sprememb prišlo. Gre za to, ker je zakon prilično zastaral, ker se v marsikaterih zadevah ne prilaga več situacijam na terenu.
Ne glede na vse povedano pa sem prepričan, da je zakon o glavnem mestu potreben. Lahko, da bo imel rok trajanja do ustanavljanja pokrajin ali kakšnih drugih sprememb v naši lokalni samoupravi, vendar sedaj je tak zakon potreben. Potreben je zato, ker je Ljubljana glavno mesto Slovenije, ker je mesto, na katerega želimo biti ponosni, ki mora biti lepo, urejeno in ki ima iz tega naslova, ker je glavno mesto, veliko dodatnih nalog. Ne bi zdaj omenjal samo investicij in drugih projektov večjega pomena, ampak ne nazadnje je nešteto protokolarnih in drugih dogodkov, ki jih mora to glavno mesto tudi pokrivati in če bi jih pokrivali nestrokovno ali površno, potem je ugled ne samo glavnega mesta ali župana ali županje, ampak tudi celotne Slovenije vprašljiv. Zato mislim, da imamo širši interes, celotna družba, da ta zadeva dobro funkcionira in se sedaj sploh ne bi oziral na to, ali je to župan Jankovic
337
ali kdorkoli drugi, ampak kdorkoli bo vodil in vodi to mesto, mora biti vzor tudi drugim županom.
Veliko besed je bilo tudi o tem, da je pač predsednik Vlade Borut Pahor šel v mestno hišo. Po moji oceni je to bonton, ki ga je treba spoštovati. Ko predsednik Vlade nastopi službo - eden od partnerjev tudi na tem področju mednarodnega sodelovanja in tako dalje, ne Slovenije in ne samo glavnega mesta -, se zahteva, da se tak dogodek dogodi. In sedaj očitanje predsedniku Vlade, da je storil tak korak in povezovanje z ne vem kakšnimi nameni - bi negiral. Moram povedati, da je bil predsednik Vlade izvoljen na Goriškem in v Novi Gorici, pa še ni bil, pa ne govorim, da sem zato ljubosumen, ker je bil pa v magistratu tukaj v Ljubljani.
Dalje je bilo rečeno, prihaja guverner za Prekmurje, je strošek. Tisti, ki govori take neumnosti, naj se vpraša ali pa, če upa vprašati volivce, kakšen strošek smo pa mi, moja, vaša plača, prenos teh sej, ki so v mnogih primerih res ena gostilniška razprava. Rad bi se od tega oddaljil in mi je zelo hudo, ker nisem tip, ki bi tako kot kolega Jerovšek kričal "na drugi strani" pa ne vem kaj, ko gre za neko domovinsko ljubezen. Jaz bi prosil, gospod Jerovšek, da ko govorite o "drugi strani," o izdajstvu in ne vem čem, da ne gledate mene. Če škilite, dobro poglejte čez, da ne bom užaljen, ker nimate pravice, da me žalite dobesedno, kajti na tej drugi strani sem jaz in jaz nisem vajen takih razprav, me bolijo in se jim nočem pridružiti. Imamo različne poglede, imamo različna mišljenja, lahko jih predstavimo na kulturen način, ne pa danes, že neštetokrat, kričanje na to stran, kakšni izdajalci domovine smo. Oprostite, točno tako, tudi pri resoluciji včeraj in tako dalje. To lahko dokažemo z magnetogrami. Na tej strani ne sedijo nobene barabe, pa tudi na oni strani ne. Sedimo poslanci, s svojim odgovornim obnašanjem pa moramo državljankam in državljanom pokazati, da smo po njihovi volji izbrani in da si zaslužimo ta ugled. Ko je predsednik parlamenta odhajal iz dvorane, je bilo obnašanje kolegov tamle - ja, pa to, glejte, se ne dogaja na našem mestnem svetu, pa je, bi rekel, vaški, nikoli. Dajmo si malo te kulture vzeti k srcu. Tudi hvaležno vam pride ta problem Mure. Karkoli rečete, je Mura. Dobro, pa bom rekel jaz, Mirko Brulc, imam plačo tako in tako, kaj bi rekle delavke Mure. Ali reče to kdo na oni strani? Dajmo se tako pogovarjati, ne pa zdaj tu na nek res neverjetno grd način, z grdimi odnosi. Saj ko se srečamo na hodniku, se pa posmejemo drug drugemu in smo človeški. Jaz bi želel, da smo taki tudi jutri, ko bomo razpravljali o Muri, o novem ministru in še čem. Ni razloga, da s takimi neverjetno grdimi odnosi nastopamo v tej dvorani, ki je taka, da ko pridejo ljudje sem, se jim zdi, da so prišli v katedralo in se počutijo mogočno.
Pokomentiral bi tudi razpravo gospoda Vilija Trofenika. V marsičem se strinjam in ima zagotovo zelo prav. Mestne občine so prikrajšane pri nekaterih sredstvih, obremenjene s
338
posebnimi, dodatnimi nalogami in tako dalje. Zato je nujno treba spremeniti zakon o lokalni samoupravi in pripraviti neke druge parametre, da bomo vsi skupaj preživeli. To pa ne pomeni, da bomo vsi dobivali več denarja, kajti ta malha je taka, kot je, in ni pričakovati, da bi, tudi ko bomo v naslednjem obdobju razpravljali o novih občinah, dvigovali roke kar tako, zato ker bi živeli v prepričanju, da bodo iz neke druge vreče te nove občine dobile sredstva. Zakonodaja mora biti nastrojena v to smer, da bo pospeševala združevanje. To se dogaja v Italiji, to se dogaja povsod. Ali pa bi imeli take žepne občine, kjer je župan res govornik na pogrebih, na dveh proslavah in to je v glavnem vse. Jaz nisem za to. Cenim delo tudi županov majhnih občin, vem, koliko si prizadevajo, ki glede na odgovornosti, ki jih imajo župani v nekih drugih sredinah, včasih niso primerljive.
V skupnosti občin Slovenije se trudimo, da bi reševali vse te probleme in zato tudi apeliram na ministrstvo, na vlado, da ima predvsem kontakt z Združenjem občin in s SOS-om pri pripravi te nove zakonodaje, da bo čim manj boleča razprava potem tukaj, kajti tukaj je politizacija, v teh združenjih pa je, na srečo, še ni bilo.
Se pravi, bom podprl ta zakon, ne zato ker bi to bilo volilno plačilo, ampak v želji, da bi res prišli do drugačne organiziranosti te lokalne samouprave in takrat bi mogoče lahko ta zakon tudi ugasnil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Jerovšek ima repliko. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. V enem bolj konfuznih nastopov v tem parlamentu je gospod Brulc meni pripisal nekatere besede, ki jih nisem izrekel. Res sem kot prostorsko, na drugo stranko kazal, to drži, ko sem mislil tudi na stranko ali pa na levi trojček. Ni pa res in mislim, da se ne motim, da sem besedo "izdajstvo" sploh uporabil, "izdajo". Govoril pa sem, gospod Brulc, o tem, da smo mi še kako ponosni na Ljubljano kot glavno mesto. Iz teh klopi, kjer sedijo poslanci strank, ki izhajajo iz strank slovenske neodvisnosti. Kajti te stranke so najbolj zaslužne, da je Ljubljana danes glavno mesto, da je samostojna Slovenija. Drugi vaši predhodniki iz tistih klopi, nekateri, takrat so drugače sedeli, pa so govorili, da bodo Ljubljančani in Slovenci jedli travo. Veste. Eden je zapisal, "mene ne bo na proglasitvi Ljubljane in Slovenije za samostojno državo." In pred kratkim je medijski linč naročil. Takrat pa se je opredelil proti tej državi.
Zato, gospod Brulc, pozorno poslušajte. Ne vem, v kateri kavarni ste morda takrat sedeli, pa vas je tole zabolelo. Ne vem. Vendar jaz nisem nič takega rekel, kar ne bi prebral in da bi ne držalo. Seveda pa moram reči, da je tudi mene zbodla in prizadela - ko ste omenjali ta odhod predsednika parlamenta
339
- njegova opazka o prestopu Mure, ne rubikona. Kot da je Mura...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jerovšek...
JOŽEF JEROVŠEK: ... slovenski...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jerovšek...
JOŽEF JEROVŠEK: To je očital meni.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jerovšek, ne mi zameriti, to ni več pojasnjevanje...
JOŽEF JEROVŠEK: Bom zaključil...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ... nima nobene zveze. Bodite korektni!
JOŽEF JEROVŠEK: Kot da je Mura slovenski rubikon, kot da je trianonski mir, ki je dal Sloveniji, Prekmurje nekaj slabega. Zgrožen sem bil. Tam je gospod Gyorkos po mojem upravičeno bil razburjen. Nekomu očitati, da ni domoljub na takšen način...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jerovšek, to nima zveze z vašo razpravo. Bodite korektni...
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ... in nehajte z vsebino, ki ni vaša. Hvala lepa. Človek pričakuje korektnost in ko že sliši tričetrt lepega nastopa, potem na koncu morate govoriti nekaj, kar ne gre zraven. Gospod Prijatelj, proceduralno.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala, spoštovani predsedujoči. Po izrečenem opominu gospodu Gyoreku s strani gospoda Pavla Gantarja si je gospod predsedujoči, predsednik Državnega zbora, dovolil grobo žalitev našega poslanca. Rekel je: "Rekel bi samo to. Če je kaj gospod Sajovic prestopil, ni reka rubikon, ampak kvečjemu reka Mura. Hvala lepa, besedo ima gospod Vili Trofenik." Še prej, dovolite, da končam, spoštovani predsednik. Mi dovolite? Še prej je gospod Sajovic zelo žaljivo govoril o naši stranki, seveda tudi o razpravljavcu, navajal, da prihaja gospod Gyorek iz Budimpešte in da si želi, da bi bilo glavno mesto bolje Beograd. Ker je gospod predsednik prekoračil vso mejo dobrega okusa, zahtevamo javno opravičilo. Podali bomo tudi pisno zahtevo, če pa to ne bo storjeno na tak način, kot je bilo izrečeno, bomo zaradi razžalitve pravico iskali na sodišču. Mislim na to, kar si dovoli prvi med enakimi, ni okusno in ni vredno nikakršne
340
debate več. Pričakujemo pa opravičilo, spoštovani gospod Gantar.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Prijatelj, hvala lepa. To ni bil proceduralni predlog. Vaša razprava pa je zabeležena.
Izvolite, gospod Sajovic. Proceduralno.
MAG. BORUT SAJOVIC: Moj proceduralni predlog je, da se stiska stališče predstavitve Poslanske skupine Nacionalne stranke in da se natisne tudi moj govor in se primerja...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Sajovic, vsa razprava je v magnetogramu, ta je objavljen v Lotus Notesu. Vi, jaz in vsi drugi si jo lahko preberemo. Lepo vas prosim, ne dajajte še vi predlogov, ki niso utemeljeni.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Vam pritrjujem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
MAG. BORUT SAJOVIC: Vam pritrjujem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Ali lahko dam besedo gospodu Miranu Gyoreku?
Izvolite.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Presenetili ste. Saj vidim, da ste rutinirani pri vodenju tega visokega zbora kot tudi druga dva podpredsednika. Ko vi vodite Državni zbor, ko vodi gospod Klavora Državni zbor, ko vodi Državni zbor gospod Cukjati, nikoli ne pade nivo razprave v Državnem zboru na tako nizko raven, kot ko ga vodi gospod predsednik. In zato sem prej vodji Poslanske skupine SD predlagal, da greste vi za stol, ker drugače ta debata res ne pride nikamor. Provokacije gospoda...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Gyorkos...
MIRAN GYOREK: ...Sajovica...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Gyorkos, jaz...
MIRAN GYOREK: Ne, zopet Gyorkos...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...vas lepo prosim, da ostanete v okviru točke....
MIRAN GYOREK: ...ja...
341
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...dnevnega reda, prosim.
MIRAN GYOREK: Ne bom komentiral, ker so zabeležene v magnetogramu, je tudi stališče Slovenske nacionalne stranke, ki sem ga podal, zabeleženo v magnetogramu. Lahko preberete moje oziroma naše stališče in če je tam kaj žaljivega, v tistem stališču, kako ste vi potem žaljivo reagirali na naše stališče, prosim lepo, to tudi polpismen človek razbere iz zapisanega v magnetogramu, gospod Sajovic. In to, kako ste se danes obnašali, tako, na tak način se tudi najbolj primitivni ljudje ne obnašajo, skrajno žaljivo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Gyorek, ali vas smem prositi, da ostanete v okviru teme ali pa nehajte.
MIRAN GYOREK: Ne, saj je kolega Prijatelj povedal, da bomo...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: No, potem...
MIRAN GYOREK: ...dali...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...lahko zaključim, da ste nehali z razpravo?!
MIRAN GYOREK: Dobro.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
MIRAN GYOREK: Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Besedo ima mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Tako zakon o glavnem mestu, torej o Ljubljani, in vzporedna obravnava zakona o Pomurju sta dokaz, da smo v Sloveniji zamudili s formiranjem oziroma z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave, torej vzpostavitvijo regij ali, če hočete, pokrajin. Veliko besed je bilo izrečenih na temo regionalizacije, vendar dejstvo je, da bi v primeru že vzpostavljenih regij danes imeli instrumente in vzpostavljen sistem, skozi katerega bi lahko reševali vse probleme, ki smo jim priča danes tako v Ljubljani kot v Pomurju in tudi drugod. Denimo, v Slovenskih goricah, na Koroškem, v Halozah, Beli krajini in še kje. Sam vidim... /Nemir v poslanskih klopeh./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Žerjav, samo da prosim.
Če se imate kaj za pogovoriti, dajmo zdaj dokončati to sejo.
Gospod Žerjav, imate besedo.
342
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Sam vidim projekt regij ozirom pokrajin, kot možnost, da bi se regije, ki so razvojno najbolj problematične, razvijale hitreje, da pa hkrati ne bi zavirali ali zaustavljali hitrosti razvoja v najbolj razvitih regijah, torej tudi mesta Ljubljana ne. Bojim se, da z napovedanimi tremi regijami tega ne bomo rešili. Pokrajin torej nimamo, nimamo torej instrumenta in zato zadevo rešujemo parcialno in nesistematično.
Ob tem zakonu se postavlja kar nekaj vprašanj, predvsem pa je ključno zame naslednje. Katere funkcije ali pa, če hočete, dolžnosti, v skladu z zakonodajo ima Ljubljana in jih ostale mestne občine, denimo Maribor, Celje ali pa tudi druge, nimajo. Torej, katere funkcije Mestna občina Ljubljana ima in jih druge mestne občine nimajo? Po mojih informacijah -nobene! Torej, gre predvsem na nek način za reševanje predvolilnih obljub ljubljanskemu županu in nič drugega. Vprašanje je, ali je to v tem kriznem času, ko je treba pas zategniti do konca to umestno in upravičeno. Sam menim, da ne, še posebej zato, ker nam na mnogih koncih Slovenije dobesedno razpadajo pokrajine.
Ob vsem tem je treba poudariti še nekaj zadev za ilustracijo situacije po Sloveniji. Maribor že več kot leto dni ni dobil iz naslova regionalnih razvojnih projektov, kljub že podpisanim pogodbam, niti evra, pa čeprav bi to moral dobiti v skladu s pogodbami. Zakaj tega ne dobi? Ali je tudi tukaj vmes politika in ne dobi tega denarja zato, ker je župan član Slovenske ljudske stranke in ga je zato treba sesuti, ker se bližajo lokalne volitve. Očitno se ne more preboleti dejstva, da je to župansko mesto na zadnjih lokalnih volitvah dobil nepravi župan. Sprašujem se, zakaj takšna dvoličnost. Zakaj? Zakaj mora Maribor zaradi tega problema najemati kredite, da premosti te likvidnostne težave, ki izhajajo iz že podpisanih pogodb?
Drugič. Financiranje mesta Ljubljana se uspešno vrši na mnogih področjih, denimo tudi na področju visokega šolstva in zadnjega primera izbora centrov odličnosti. Trije centri odličnosti so bili dodeljeni Kemijskemu inštitutu Ljubljana, trije centri Institutu Jožef Stefan Ljubljana, in dva centra odličnosti Univerzi v Ljubljani. Niti en center odličnosti Univerzi v Mariboru, niti en center odličnosti Univerzi na Primorskem. Čemu temu tako, ne vem. Verjamem pa, da zagotovo tako Univerza v Mariboru, kot tudi najbrž na Primorskem nista tako slabi, da sta izpadli iz vseh kombinacij, kot se temu reče.
Kar se tiče evropskih razpisov je Univerza v Ljubljani dobila 29% sredstev, Institut Jožef Stefan 20, Kemijski inštitut Ljubljana 6%, Univerza v Mariboru 6%, na Primorskem 2% ter vsi ostali 36%. Pa s tem ne želim reči, da Ljubljani ta sredstva ne pripadajo. Zagotovo si zaslužijo. Tudi druge
343
univerze si zaslužijo. Vendar pa je prav, da to vemo tudi pri odločanju o tem zakonu.
Danes ponoči in jutri bomo najbrž veliko razpravljali tudi o vodooskrbi v Pomurju. Ta projekt premetavamo v proračun, iz proračuna, v zakon, iz zakona in tako naprej, žalostno pa je, pa kakorkoli že obračamo zadevo, da vse Pomurke in Pomurci še danes nimajo zdrave pitne vode. Tudi to je treba vedeti.
Socialni transferi, ki bodo narasli zaradi tega, ker je v nekaterih regijah prišlo do občutnega povečanja brezposelnosti bodo, recimo, v primeru Pomurja po nekaterih izračunih županov narasli na 30 milijonov evrov. Gre za socialne transfere, ki jih bodo lokalne skupnosti oziroma občine, pač, morale izvesti. Tudi to moramo vedeti. Vsa ta dejstva, hvala bogu, da tega problema pri mestu Ljubljana ni v takšni meri izraženega. Želim si, da do tega niti ne bi prišlo. Ampak vsa ta dejstva je treba ob odločanju ob tem zakonu upoštevati in predvsem zanje vedeti.
Zagotovo mora imeti glavno mesto Ljubljana ustrezen status kot glavno mesto. Sam pa za to, da se financiranje glavnega mesta uredi tudi v duhu skladnega regionalnega razvoja. Sam pa ta skladen regionalni razvoj razumem kot hitrejši razvoj razvojno problematičnih regij, vendar ne na račun zaviranja razvoja mesta Ljubljane in razvitih regij.
Pa na koncu še nekaj številk. Danes je bilo navedenih ogromno številk, pa bi k tem raznoraznim statistikam dodal še nekaj svojih. Govorim o proračunih nekaterih mestnih občin na prebivalca. Mesto Ljubljana po podatkih, ki sem jih zbral danes, bo imelo proračun cirka 1.170 evrov na prebivalca, mesto Maribor 890 evrov na prebivalca, mesto Celje 909 evrov na prebivalca, mesto Murska Sobota 1.016 evrov na prebivalca in Lendava, ki sicer ni mestna občina, 1.049 evrov na prebivalca. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Besedo ima gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani. Zadnji razpravljavci so resnično dokazali, da je bila velika napaka, da se proces regionalizacije ni nadaljeval in da so tisti, ki so takrat s figo v žepu glasovali proti, naredili napako. Dobro, kar je, je.
Danes smo imeli ob tem zakonu o glavnem mestu veliko čustvenih razprav o tem, kdo ima bolj prav in kdo ima kaj bolj rad. Vi, ki ste iz Ljubljane, ste nam razložili,da imate radi svoje mesto, mesto Ljubljana. Jaz pravim, da imate prav in da je to dobro, da imate radi svoje mesto in vas popolnoma razumem in tudi spoštujem takšno razmišljanje. Ampak tudi mi, ki nismo iz Ljubljane, nimamo nič proti Ljubljani, tudi mi jo imamo radi kot prestolnico. Vi verjetno kot prestolnico in verjetno tudi kot mesto, kjer živite. Dovolite pa, da mi, ki
344
nismo iz Ljubljane, da imamo tudi mi poleg glavnega mesta radi svoj kraj, kjer živimo. Sam sem iz Slovenskih Konjic in poleg tega, da imam rad Ljubljano kot glavno mesto države, imam rad tudi Slovenske Konjice. Dopustite, da poleg tega, da imam rad svoj kraj, da za to tudi kaj naredim in da se naši kraji in ljudje iz mojih krajev prizadevamo, da se tudi ti kraji razvijajo. Do tega imamo tudi mi svojo pravico. Imamo pravico do enakomernega razvoja in da si tudi prizadevamo za sredstva, kajti brez sredstev razvoja ni. Tako kot si vi, ki ste iz Ljubljane, prizadevate za razvoj Ljubljane. Kraj, od koder sam prihajam, iz Slovenskih Konjic - mi se tam zavedamo, da tam nikoli ne bomo imeli univerze in takih pogojev, ampak zato pa dovolite, da za univerzo, za katero denar daje cela Slovenija, ker jo mi ne bomo imeli, imamo pa mogoče kakšen meter ceste več. To povem zato, ker je tekla razprava v tej smeri, da kaj bi še radi, Ljubljani jemljete, Ljubljana pa še nima kakšne asfaltirane ceste, vsi tisti kraji nekje na obrobju pa imajo. Čisto tako ni. Ampak vsi dajemo za, recimo, centralne institucije, kot je, recimo, univerza, cela Slovenija, za to pa ne bi smeli nič dobiti. Mogoče imamo pa lahko pravico do enega metra ceste več. To povem seveda karikirano. Tam, od koder prihajam, seveda tudi ne bomo imeli nikoli Kliničnega centra in ga tudi ne bomo iskali. Ampak tudi mi prispevamo za klinični center in to je dobro. Zato pa dovolite, da imamo mogoče kakšen meter pločnika več. In naj manj bo to dovoljeno. In ta dilema, da se je komu kaj vzelo pa se sedaj komu daje, jaz sem prepričan, da je lažna. Tako verjetno ne bomo prišli nikamor.
Postavlja se vprašanje nekih izhodišč. Sedaj ne bom vztrajal na stališču, da se je prej jemalo odročnim krajem, podeželju, pa se je vse koncentriralo v mestu Ljubljana. Tega ne bom rekel. Ampak tudi vi ne morete reči, da pa bomo sedaj, zato da bomo nekje bogu za hrbtom dobili kakšen meter asfalta več, pa Ljubljano prikrajšali, ne vem za kaj. Če bomo tako razmišljali, potem verjetno ne bomo prišli nikamor. Na tak način ne. Verjetno se bomo morali dogovoriti in najti neko soglasje, to soglasje pa verjetno ne bo prišlo s kakšnim interventnim zakonom, s kakšnim zakonom po rokohitrskem postopku, kjer bomo nekomu, ko smo mu rekli, da smo mu vzeli ne vem koliko milijonov, sedaj pa dali. In soglašam s tistimi, ki pravijo, to je sedaj, recimo, prvi tak primer, jutri bomo obravnavali mogoče drug primer, ki ima neko drugo zgodovinsko dejstvo. Kje pa piše, da se naslednji teden ne bo pojavil nekdo tretji, ki bo ravno tako upravičeno zahteval še zase poseben zakon, pa naslednji teden ali pa naslednji mesec pa četrti. Prav gotovo, če velja za enega, zakaj ne bi veljalo tudi za drugega?
S tem hočem povedati, da verjetno na tak način ne bomo prišli nikamor in se bomo morali res dogovoriti in pristop za regionalizacij o je verjetno bil pravi. Tam je prestolnica dobila svoj status v okviru celotne Slovenije in nihče ne bi
345
mogel reči, da smo komu dali izjemo. Verjetno nihče ni imel nič proti, da bi prestolnica bila kot neka samostojna pokrajina v takšnem konceptu. Sedaj, ko pa obravnavamo samo prestolnico, se pa pojavlja kup pomislekov, kup razmišljanj, da smo ostali prikrajšani. Lahko da je to neupravičeno, ampak do tega razmišljanja prideš, če samo enega potegnemo ven in samo za enega napišemo zakon. Zdaj bomo pa verjetno, če bo ta zakon sprejet, prišli v slučaj, kot smo bili, mislim, da pred štirimi leti, ko smo kar začeli vlagati zakone za pokrajine. Najprej je bila ta pokrajina, potem je bila druga, pa tretja, pa četrta, pa peta, pa šesta, en kup pokrajin je bilo. In zdaj vas vprašam, ali nismo imeli vsi pravice, da vložimo zakon za svojo pokrajino? Prav gotovo. Samo na tak način ne pridemo nikamor. Treba je rešiti konceptualno, skupaj in predlog za regionalizacijo koncem prejšnjega mandata je verjetno pripeljal do nečesa, seveda bi ga lahko tudi malce drugače popravili ali kakorkoli, ampak koncept je bil pravi. Zdaj se pa vračamo na začetek postopka regionalizacije. To so dejstva in ko se pogovarjamo o zakonu o Ljubljani, sem za to, da se Ljubljana razvija še hitreje, pa da je lahko še večje gradbišče. Kdo pa ima kaj proti? Vendar ne na ta račun, da bo, recimo, periferija ali kraj od koder prihajam jaz, pa moji kolegi, da bodo pa sedaj prikrajšani, ker se jasno pove, da bo sedaj Ljubljana dobila na račun nekoga drugega, ker je prej šlo v obraten postopek. Verjetno to jemanje iz levega žepa v desnega, pa iz desnega potem nazaj v levega ne bo pripeljalo nikamor. Takšen koncept ni dober, je zgrešen.
Da zaključim. Kot sem dejal, v Ljubljani prav gotovo imamo institucije, ki so vse državne, se pravi, za celotno Slovenijo ali pa, dobro, mogoče imamo dve takšni instituciji, ampak Ljubljana vsekakor je center nekih institucij. In vsi plačujemo za to, da te institucije lahko funkcionirajo. Tako je tudi prav. Vendar sedaj pa morate tudi vi razumeti, ki ste iz Ljubljane, da če vsi plačujemo za te institucije, da jih lahko financiramo, nam vsaj omogočite, da bomo tudi v krajih izven Ljubljane lahko tam, kjer nimamo univerze, kjer nimamo Kliničnega centra, kjer tudi služb ni ali pa jih je manj kot jih je v Ljubljani, ker so to tudi državne službe, da bomo vsaj imeli solidno cesto, da se bomo lahko pripeljali v Ljubljano v službo. In potem, ko se bomo pripeljali zvečer nazaj, da ne bomo prišli v temo in da bomo rekli: "Zdaj smo pa prišli bogu za hrbtom." Delamo v prestolnici, kjer je življenje kolikor toliko normalno urejeno, ko pa se pripeljemo zvečer nazaj iz služb, ki jih je v prestolnici največ, pa pridemo, kot temu rečemo, bogu za hrbtom. To verjetno ne pelje države na nek višji nivo, dobro, fraza, evropski nivo. Zato je treba najti skupno rešitev. Zato skakanje z enim zakonom za eno pokrajino, recimo, kar Ljubljana je, parcialno ni dobro. In verjetno se bomo morali vrniti na začetek in razmisliti o Sloveniji kot celoti, o regionalnem razvoju, da se bo Slovenija regionalno razvijala, celotna Slovenija, ne pa samo
346
parcialno, po delih. Zato imam ob tem zakonu, kljub temu da vem, da Ljubljana rabi sredstva, ima državne institucije, grenak priokus, zato ker se rešuje parcialno. In jaz za takšno parcialno reševanje nisem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani! Osnovni problem je v protiurbani politiki v tej državi, ki jo razvijamo že dolgo, kjer na račun velikih urbanih središč profitirajo majhne občine. To je osnovni problem današnje razprave. Žal smo se v preteklosti odločili za model, ki ni prinesel optimalnih učinkov v tem, da bi na učinkovit način zagotovili skladnost razvoja. In to ne pomeni, da je kdorkoli proti skladnemu razvoju, ampak da smo pri programiranju tega skladnega razvoja stavili na napačnega konja. V tej državi moramo uveljaviti model, ki bo razvoj koncentriral okoli močnih urbanih središč, z razvojem teh središč pa se bodo dvignila tudi zaledna območja okoli teh središč.
Dovolj dobro je znano, da prihajam iz Maribora in stereotipno bi verjetno danes pričakovali od mene, da udarjam po mizi in kričim, kako tega zakona za Ljubljano ne bom podprl. No, tega danes ne bom storil, zato ker sta Maribor in Ljubljana v istem čolnu te problematike. Maribor je prav tako prizadet. Sam bi vam pa lahko na dolgo in široko, pa tega časa žal nimam, dokazoval, zakaj je iz zgodovinskih, gospodarskih, socialnih in drugih okoliščin prizadet še bolj kot Ljubljana.
Moram reči, da sem se s tem zakonom srečal pred nekaj meseci in takrat smo opravili nekaj resnih vsebinskih pogovorov o tem zakonu. Jaz bom ta zakon podprl, četudi delim stališče, da gre za izvensistemski ukrep, s katerim se rešuje del problema, ki pa ga zasledimo vsaj še v Mariboru pa morda tudi v Celju in drugih večjih regionalnih središčih. Podprl bom pa zato, ker smo v teh pogovorih uskladili pogled na to problematiko, ki jasno kaže, da v tej državi potrebujemo nov zakon in to je zakon o financiranju mestnih občin, ki naj reši problem Ljubljane, pa Maribora, pa še koga drugega. Verjamem, da bomo s takim zakonom potem lahko tudi izbrisali iz zakona o glavnem mestu tiste določbe, ki jih danes v finančnem delu skušamo uveljaviti. In ne nazadnje tudi zato, ker sem v preteklih mesecih, ko smo se Mariborčani tukaj bojevali za podporo velim strateškim projektom Maribora, kot so evropska prestolnica kulture, univerzijada pa tudi nadaljevanje gospodarskega prestrukturiranja Maribora - in ne pozabite, da je Maribor nekoč bil Pomurje v svoji gospodarski in socialni razsežnosti pa, da danes to ni več -, ampak to ne pomeni, da ne zasluži posebne razvojne pozornosti države, da čez 10 let ponovno ne postane velika socialna bomba. Imamo mnogo težav, predvsem pa imamo veliko idej, kako se izkopati iz teh težav in narediti mariborsko gospodarstvo konkurenčnejše in skupnost
347
bolj socialno povezano. In prav zato, ker smo te podpore bili deležni tudi od svojih ljubljanskih kolegov in ker se te podpore nadejamo tudi naprej, ko se bo tudi za Maribor govorilo o velikih in pomembnih stvareh, bom štel ta džentelmenski dogovor med nami in bom danes ta zakon podprl. Morda boste rekli, da sem naiven, ampak štejem, da so bila zagotovila dana tudi s strani oseb, ki so že dolgo v politiki in ki jih tudi sam štejem kot vzor in vem, da nas v tem pričakovanju Maribora ne bodo razočarali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Marjan Križman.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi. Tudi sam bom podprl ta zakon, ker moram reči, da sem ponosen na naše glavno mesto in želel bi, da bi se to naše glavno mesto še bolje in hitreje razvijalo z infrastrukturo in z vsem tistim, kar potrebuje in kar v svojih nederjih vsako glavno mesto ima.
Prav gotovo je vsak najbolj ponosen na tisto mesto, v katerem živi. Hvala bogu, saj smo vsi domoljubi in tudi na zoženem teritoriju, tako kot ima jaz rad Koper, ima nekdo drug Maribor, moja kolegica Breda Izolo in tako dalje. Vendar so stvari, ki jih je treba včasih preseči in ugotoviti, po mojem prepričanju, naslednje: v glavno mesto prihajajo tuji veleposlaniki, tuji državniki, prihajajo ljudje iz vseh drugih držav, vseh vetrov, takšni in drugačni. V našem mestu študirajo ljudje iz celega sveta. Naše mesto se mora razviti tako, da bo postavljeno ob bok vseh drugih držav in da bomo na to mesto ponosni. Če je to ta zakon, potem naj bo eden izmed virov tudi ta zakon.
Prepričan sem, da gre ta denar v dobre roke. Ne bom hvalil gospoda Jankovica. Povedal bom le, da podpora, ki so mu jo dali državljani oziroma občani Mestne občine Ljubljana, pove vse. Pove veliko, ker je dobil zelo veliko podporo in težko bi vsem tem ljudem odrekal pravico, da gospod Jankovic razvija svoje projekte, ki so v končni fazi verificirani na občinskem svetu in ki so do sedaj uspešni in nadvse premišljeno vodeni. Zato ni nobenega razloga za politiziranje, nobenega razloga ni za primerjanje, kaj bo dobil kdo drug. Ko se bomo pogovarjali o drugih zadevah, se bomo pač pogovarjali o drugih zadevah. Danes se pogovarjamo o tem, ali bomo Ljubljani namenili s tem zakonom sredstva, ki so nujno potrebna za hitrejši razvoj tega mesta. Prepričan sem tudi v to, poglejte, veliko stvari se je naredilo tudi v preteklosti, prav gotovo. Vendar s tem, kar imajo v načrtu danes v Ljubljani do konca tega mandata in še čez, po mojem prepričanju, ker upam, da dobri župani ne razmišljajo samo o svojem mandatu, sem prepričan in še enkrat trdim: denar, ki ga bomo dali, gre v dobre roke, denar gre tistim, ki ga bomo znali oplemenititi in z njim zadovoljiti potrebe vseh nas, ki
348
tu živimo, tako ali drugače, začasno ali za stalno, vseh tistih, ki v Ljubljani živijo in delajo in, kot sem rekel, v ponos vseh naših državljanov, ki morajo začutiti in biti ponosni na svoje glavno mesto. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: ../Ni vključena./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Samo moment. Gospod Križman, izklopite se.
MAG. MAJDA POTRATA: Zakon. (No, zdaj mi je pa tako vse ušlo.) Obravnavamo zakon o glavnem mestu, ga bom podprla, ne razpravljamo o zdajšnjih, bodočih in preteklih županih, ampak o tem, kako zakon ureja tiste naloge, ki jih mora glavno mesto../Znak za konec razprave./... imeti za svojo državo. Če bi o tem govorili, bi hitreje našli soglasje in bi uporabljali manj grobih, žaljivih besed in klevet. Žal je raven razprave.../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Kot je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Mnogi so mislili, da je to prilika, da povedo vse o tem, kaj je v Ljubljani narobe in kaj bi bilo bolje, če bi kdo drug županoval. Ampak, še enkrat povem, tako kot danes že vsaj nekajkrat, da je to zakon za vse državljane in državljanke Republike Slovenije, pa tudi za druge prebivalce in za vse tiste, ki v Ljubljano prihajajo. Vsak mora imeti, vsaka država in vsak državljan in državljanka, svoje glavno mesto in tako kot smo se ga lotili urediti, je po našem prepričanju prav. Ni nič vzeto nikomur in na račun tega ne bo nobena občina ali nobeno mestno središče drugod po Sloveniji prikrajšano. Nasprotno! Vsi lahko s tem pridobimo in verjamem, da je .../Opozorilni znak za konec razprave./... smiselno zakon podpreti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Alenka Jeraj. (Ne.) Gospod Jože Tanko. (Ne.) Gospod Franc Bogovič. (Ne.) Dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Na kratko. Bilo je nekaj besed rečeno o regionalizmu in o tem, če bi sprejeli koncept pokrajin, kot jo je predlagala prejšnja vlada, bi bila večina problemov, ki se vežejo na Ljubljano, pa tudi na druga območja, rešenih.
Jaz sem zelo dejavno sodeloval v razpravah okoli regij v prejšnjem mandatu. Večkrat sem se tudi srečal oziroma smo se
349
srečali z ministrom Žagarjem. Moram zelo jasno reči, kot sem že večkrat povedal, da je projekt v začetku potekal razmeroma dobro, da je bil resno zastavljen in da sem jaz v nekem trenutku celo verjel, da ga bomo uspeli pripeljati do konca. Vendar ni bil upoštevan nikoli en naš nasvet in navodilo, in to je, da ni mogoče razpravljati o funkcijah in pristojnostih pokrajin, ne da bi hkrati razpravljali tudi o teritorialni organizaciji pokrajin. Ti dve zadevi sta bili ločeni in zato je prišlo do tega, do česar je prišlo. Imeli smo na koncu pokrajino, recimo, eno od variant ljubljansko pokrajino, omejeno na sedanjo Mestno občino Ljubljano, okoli nje pa obljubljansko pokrajino. Najprej celovito, potem severno in potem celo južno. To, če bi se zgodilo, če bi dobili 14 pokrajin in takšen zmazek, ki je v nasprotju z vsem, kar velja v regionalni teoriji, to bi šele bil udarec za Ljubljano. Odrezana, omejena, brez svojega naravnega zaledja, brez vplivnega območja in naravnega zaledja. Zato je prav, da je ta regionalizacij a padla. Upam, da bo prišlo do boljše. Takšna regionalizacija bi šele uničila mesto Ljubljana.
Kar zadeva ta zakon, kot ljubljanski poslanec bom zelo odkrit in bom rekel, da me ta zakon ne impresionira. Da me ne impresionira in da seveda mislim, da bi bilo dobro, če bi ta problem, ki ga ima Ljubljana, rešili z Zakonom o financiranju občin, s spremembami, in upam, da bo to tudi storjeno. Da pa je do tega zakona prišlo, je pa jasno. To je rezultat sistematične antiurbane politike nekega mesta, ne samo Ljubljane, mestom sovražnega odnosa, ki je bil izražen skozi vsa štiri leta prejšnjega mandata. Z vsemi možnimi načini se je poskušalo oslabiti moč urbanih centrov, najbolj pa seveda Ljubljane. In rezultat številnih sprememb zakonodaje je bil prav ta. In navsezadnje tudi v organizacijah, kot je bila, ki je bila protiurbana in antiurbana in proti nekim naravnim procesom, ki v tem prostoru potekajo. Sam seveda mislim, da je ta finančna osnova tega zakona, 16 milijonov, seveda nekaj, vendar boljše bi bilo, če bi to znali rešiti na nek drug način, z Zakonom o financiranju občin, ne pa da se sedaj dajemo v zobe celi Sloveniji in poslušamo nadaljevanje takšne antiurbane in antimestne razprave, kot jo poslušamo danes.
Zakon bom seveda podprl, ker je kljub temu, kljub vsemu boljši kot nič. Hkrati pa mislim, da je edina pot, ki vodi v organizacijo lokalne samouprave ta - povečana finančna samostojnost občin in občinskih virov. Tedaj se bo takoj videlo, katere občine so sposobne življenja in katere ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Mi Zakon o glavnem mestu imamo, imamo ga od leta 2004, razmerja so v njem urejena. To, kar imamo danes na mizi, pa je
350
plačilo predvolilnih uslug gospoda Jankovica levemu trojčku. Usluge, ki so bile dane pred volitvami in obljube, ki so bile v zvezi s tem s strani levega trojčka in gospoda Pahorja dane gospodu Jankovicu. Danes smo poslušali ob tej razpravi tudi številne razprave o domoljubju, o tem, kdo ima Ljubljano bolj rad, o tem, kdo je nanjo bolj ponosen. To so razprave, ki nimajo nobene zveze s to spremembo zakona, ki jo imamo danes na mizi, ki je tudi nesistemska, je neustrezna, povzroča nemir tudi pri ostalih mestnih občinah, predvsem pa je nesistemsko to, da se lahko denar deli brez razpisa, na podlagi nekega dogovora, pisma o nameri, in da v tem delu finančni obseg ni opredeljen. Tistih 16 milijonov, ki so opredeljeni, je samo en del te zgodbe. Treba se je vprašati, ali je res nekaj milijonov evrov tisto, kar Ljubljana potrebuje? Ali je to res tisto vprašanje, o katerem naj bi Državni zbor, danes smo nekaj ur o tem razpravljali, odločal. Ne vem kako ste se o tem pogovarjali v drugih strankah. V Slovenski demokratski stranki smo se tej temi kar se Ljubljane tiče, posvetili. Na 9. kongresu 9. maja letos, smo sprejeli resolucijo o glavnem mestu, z naslovom "Prestolnica je simbol državnosti". In kar nekaj je izhodišč, ki so pogojevala sprejem zaključkov v enajstih oziroma desetih točkah, za katere menimo, da bi bilo prav, da bi jih skozi tako ali drugačno zakonodajo tudi uveljavili. Vendar pa to ni zapisano v teh spremembah zakona, ki jih imamo danes na mizi. En del tistega, kar bi lahko uredili, bi se dalo urediti skozi spremembe zakona, ki jih imamo danes na mizi. En del tistega, kar bi lahko uredili, bi se dalo urediti skozi spremembo zakonodaje na področju pokrajin oziroma regionalizacije. In če bi bile te rešitve, take ali drugačne, v prejšnjem mandatu sprejete, bi velik del problemov odpadel. Dosti pa je stvari, ki se tičejo tako strategije mestnega in regionalnega prometa, spoštovanja namenov zakonodaje na področju urejanja prostora in prostorskega načrtovanja, usmeritev pri načrtu razvoja Ljubljane, ki bo temeljila na tistem, kar bo povedala najširša zainteresirana javnost in ki bo zaobsegla vse tiste, ki od te Ljubljane na tak ali drugačen način živijo oziroma v njej participiraj o. Vsega tega pa teh nekaj milijonov evrov, spoštovani, ne bo rešilo. Teh nekaj milijonov evrov, ki jih namenjate s temi spremembami zakona, bo samo nekoliko znižalo enormno proračunsko luknjo, ki jo je ustvaril gospod Jankovic. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Vlade? Gospa Meta Vesel Valentinčič, državna sekretarka, izvolite.
META VESEL VALENTINČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Po tej dolgi iz izčrpni razpravi malo bolj razumem, zakaj smo v Sloveniji rabili skoraj 9 let, da smo prišli do Zakona o
351
glavnem mestu. Seveda zdaj tudi vidim, da smo daleč od kakšnega soglasja ali pa razumevanja glavnega mesta, kot ga razumemo mi in kot ga je tudi že postavil zakon, ki je bil sprejet leta 2004, ki ga danes želimo novelirati tako, da bo dosleden zakon. Da bo zakon, ki bo imel neke učinke.
Tudi bolj razumem zdaj, zakaj je bil zakon, ki je bil sprejet leta 2004, tako nekako skoraj neka brezzoba žival. Nič ni bilo od tega zakona zato, ker ni imel določb, ki bi lahko za sabo potegnile dejanske učinke in neke zavezujoče dogovore.
Razlogi so seveda bili podani skozi spremembe, skozi spremljanje dogajanja v mestu Ljubljana v teh letih, odkar je bil zakon sprejet. Z ozirom na vse to, kar se je tudi dogajalo s financiranjem v tem obdobju, in dejansko smo prišli z analizo, ki smo jo zaupali strokovnjakom, do rezultatov, ki so pokazali, da je Ljubljana v tistem delu, ki se dotika funkcije glavnega mesta, prestolnice Ljubljane, da je pač oškodovana oziroma ima manj sredstev kot bi jih, sledeč načelu koneksnosti, morala dobiti. Morala dobiti, seveda, od države, ker prestolnica, glavno mesto, te naloge, ki sledijo iz te funkcije, so tiste, kjer se neposredno srečajo država, mesto in državni interes.
V razpravi je bilo večkrat povedano marsikaj, kar izhaja tudi iz gradiva, ki je priloženo k noveli zakona, tako da ne bi ponavljala vseh podatkov, na nekatere stvari, se mi zdi, pa je treba opozoriti.
Prva stvar. Mi danes ne govorimo o financiranju Mestne občine Ljubljana, o financiranju njenih nalog, ampak govorimo zgolj in le o glavnem mestu Ljubljana. Zato tudi mislim, da je zelo pomembno, da se zavedamo tega, da je kljub vsemu neka distinkcija med Ljubljano, ki je v kontekstu vseh mest v Sloveniji, mestnih občin, in Ljubljano, ki je prestolnica. Naloge oziroma zaveze mesta Ljubljane na področju, o katerem govorim, so v osnovnem zakonu navedene. Ko so strokovnjaki, skupaj s tistimi, ki v naši službi že leta in leta spremljajo ta področja, ugotavljali parametre, ki naj pripeljejo do rezultata, ki bo objektiven, ki bo sledil temu, kar želimo, namreč, glavno mesto osmisliti tudi finančno, so upoštevali prihodke iz tega naslova in odhodke oziroma stroške iz tega naslova. Kljub temu, da nekateri zelo dvomijo v korektnost in strokovnost te raziskave, lahko rečemo, da smo zaupali pravzaprav tem strokovnjakom, ki so prišli do teh številk in razmerij, ki smo jih potem v zakon vgradili.
Kar se tiče tega, koliko so zdaj druge občine zaradi tega prizadete, koliko bodo druge občine dobile manj, seveda nič. Financiranje drugih občin se zaradi teh sprememb ne spreminja in ostaja tako, kot je, kajti te 0,73% dohodnine je znesek, za kolikor se zmanjša prihodkovna stran v državnem proračunu. Tudi kar se tiče relacije do drugih mest oziroma občin bi rekla tako. Ta zakon določa v svojem 9. členu,da se ga smiselno uporablja tudi takrat, kadar država svoje funkcije oziroma katerekoli funkcije o katerih govorimo tu že v primeru
352
mesta Ljubljane kot glavnega mesta, če se izvajajo v kakšni drugi občini, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona. Mislim, da je lahko marsikatera občina ali mesto, v kolikor bo prišlo do takih dejavnosti, seveda v popolno enakem položaju do države, kot je mesto Ljubljana v tem primeru.
Glede tega, da je Ljubljana kot upravno središče, kot središče, seveda tudi center vseh migracijskih tokov, tudi to je lahko vprašljivo. Zato, ker je kot glavno mesto tukaj, to vemo, večina državnih organov, tukaj je dejansko veliko tudi javnih uslužbencev, državnih uslužbencev, ki hodijo v Ljubljano dnevno. In za teh 100.000 ljudi kljub vsemu je treba zagotavljati v Ljubljani tudi infrastrukturo. Vsi morajo imeti možnost priti do zdravnika, pa še kaj. Tudi to so momenti, ki kažejo na to, da je državno središče, prestolnica, pač obremenjena v primerjavi z drugimi mesti morda kljub vsemu bolj. To je pokazala tudi ta analiza.
Veliko je bilo govora o dogovoru, ki je v obliki pisma o nameri predviden že v osnovnem zakonu. Pismo o nameri ima seveda pravni status obligacijsko, recimo temu, ponudbe, in je obvezujoč. Znotraj tega dogovora bo marsikaj, kar je morda v teh razpravah bilo izrečeno, da je nedorečeno, da ni določeno, marsikaj bo v tem dogovoru kljub vsemu določeno.
Kar se tiče investicij oziroma določb 6.a člena, je pa tako. Prvič, gre za investicije, ki morajo biti uvrščene v načrte razvojnih programov. Drugič gre samo za to, da se izključi 24.a člen iz Zakona o financiranju občin, ki pravi, da neposredni proračunski uporabnik, v tem primeru so to v glavnem ministrstva, da pač določi po svojih merilih, koliko se financira nek projekt v neki občini, tukaj gre za nekaj drugega. Tukaj gre za partnerski odnos pri investiciji, v kateri sta oba partnerja udeležena s svojim interesom v različnih razmerjih. Zato je tudi tukaj možnost pogajanja oziroma dogovora, koliko se pravzaprav neka investicija, ki pa je umeščena v vse potrebne dokumente, koliko se dotika obeh partnerjev. In od tukaj naprej izbor izvajalca, izvedba te investicije, vse to teče po zakonitih postopkih, po javnih razpisih izvajalca. Tako, da tukaj ne moremo govoriti o tem, da je denar kar netransparentno dan občini, ki lahko potem z njim prosto razpolaga. Te stvari seveda bodo tudi v dogovoru vedno dokončno in natančno urejene.
In da končam. Zelo veliko je bilo seveda govora, in tudi meni je razumljivo zakaj, o problemih na nivoju regij, o problemih na področju Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin. Ta naša lokalna samouprava, predvsem Zakon o lokalni samoupravi z vsemi mnenji vred, uradni je bil do sedaj mislim da 36-krat že spreminjan, gotovo, potrebuje neko zelo resno presojo. Ravno tako Zakon o financiranju občin. Vendar podlaga za spremembe, za katere upam, da bodo kljub vsemu take, da bodo dosegle visoko stopnjo nekega konsenza tudi v parlamentu, je pač treba vedeti, da so zelo pomembni analitični podatki. Vlada sedaj pripravlja zelo korenito in
353
večplastno analizo dogajanja na nivoju lokalne samouprave, se pravi na nivoju funkcioniranja občin iz vseh aspektov in od tukaj naprej potem lahko začnemo izgrajevati ali novo zakonodajo na teh področjih ali pa seveda novele teh zakonov. Seveda je jasno, da vse, kar se veže na lokalno samoupravo, tudi pokrajine, ima interakcijo z vsemi zakoni, pa vendar menim, in s tem bi končala, da Zakon o glavnem mestu bomo verjetno tudi po vzoru drugih držav kljub vsemu imeli vsaj v primerjalnem gradivu, v gradivu kjer imamo mednarodne primerjave smo videli, da se vendarle glavno mesto obravnava posebej . Upam, da bomo tudi mi pri tem ostali in to glavno mesto, ki je resnično glavno mesto vseh državljank in državljanov, razvijali naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vsi, ki ste
želeli, ste dobili besedo. Sprašujem, ker je še 14 in 50 minut časa. Želi še kdo razpravljati? Odpiram čas za prijavo. Trije prijavljeni. Vsak ima štiri minute. Gospod Brulc.
MIRKO BRULC: Štiri minute bo preveč. Bi pa samo rad omenil, ko sem prej razpravljal o teh odnosih tukaj med nami, se je naš kolega zopet spozabil in rekel: V kateri gostilni sem sedel, ko je bilo hudo? Jaz bi vprašal: V katerem jarku je pijan ležal, ko je bilo hudo? Tak dialog ne vodi nikamor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Ob koncu te današnje, se mi zdi, da zanimive razprave, bi želel reči samo to, da sem prav ganjen, ko sem poslušal, kako so skoraj vsi župani iz teh vladnih strank prepričani, da je treba gospodu Jankovicu pomagati iz denarnih težav. Da praktično ima samo gospod Jankovic finančne težave, v njihovih občinah je pa vse v redu, nimajo problemov. Tudi poslanka iz Zasavja vidi več problemov v Ljubljani kot v Zasavju. In kolegica županja iz Metlike je rekla, da je prepričana, da bo gospod Jankovič pustil pomemben pečat. Jaz sem prepričan, na slovenskem proračunu bo pustil pomemben pečat. Ga je že pustil in morda bo ta pečat pomagal tako hudo, da bomo še enkrat sanirali slovenske banke. Kajti ta krog ljudi, ki pušča pečate, praktično postaja vedno bolj razpoznaven. Vedno več je v tem krogu ljudi, ki so nepokrite kredite jemali. In tu se pač na drugačen način dogaja pri tem zadolževanju mesta Ljubljane, enaka stvar. Če pa vi menite, da so v Sloveniji edini problem stanovanja, ki jih je nekdo zgradil, pa je bilo obljubljeno, da se bodo kupila iz proračuna, pa je zdaj malo manj denarja, potem pač izvolite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
354
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Celotna današnja razprava, moram reči tudi s strani predstavnice Vlade, je temeljila na podmeni, da je država, Vlada Ljubljani nekaj dolžna, češ da je Ljubljana nekaj v preteklosti izgubila. Spomnimo se razprav v letu 2007, ko je bila prejšnja vlada obtožena, da je Ljubljani nekaj vzela. Slišali smo že danes, da to ne drži. Ustavno sodišče je o tem razsojalo in soglasno razsodilo, da to ne drži. In če ima gospod Jankovic kakršnekoli terjatve do Vlade, do države, so v temelju neutemeljene. Če bi to držalo, potem vas vprašam, zakaj danes nimamo na mizi rešitve še za ostale tri občine, ki so tej zadevi osporavale, Trzin, Log-Dragomer in občina Šempeter-Vrtojba. Vse štiri so bile na tej podmeni. Vendar 16. februarja, ko je bil ta obisk predsednika Vlade v Ljubljani, smo brali (Pahor): "Dogovora o vračilu denarja MOL še ni." In potem te obveze, kako se bodo ustanavljale mešane komisije, kako bodo to urejale in kako bodo to uredile do 4. aprila in tako naprej. Zaradi tega zakona ni mogoče na tak način podpreti, kot je koncipiran in kot je danes na mizi. To je en razlog.
Drugi razlog je ta, da ni res, da so znane finančne posledice. Vsako leto sproti se bo na podlagi dogovora določalo, kateri projekti in v kakšni višini se bodo sofinancirali iz občinskega in državnega proračuna. Niti odstotek sofinanciranja ni določen, kaj šele obseg. Samo tisti del 0,73% dodatne dohodnine je določen in zaradi tega znaša za naslednje leto približno 15 do 16 milijonov evrov. To je popolnoma nesistemski pristop, vnaša neenakost na področju lokalne samouprave, je tudi neustaven pristop in ne rešuje tistega, kar naj bi urejal Zakon o glavnem mestu, ki je bil sprejet leta 2004. Vsi se strinjamo, da je prestolnica po svojem položaju, da ima specifičen status in da zaradi tega je treba določene zadeve v skladu s to specifiko tudi urejati. In te zadeve so v zakonu iz leta 2004 urejene. V kolikor je bila ambicija Vlade, da se nadgradijo, super, mi se strinjamo, vendar ne na ta način. Ta način, ki je danes tukaj na mizi, ne pomeni nobene nadgradnje vsebinskih rešitev. Kajti Ljubljana ima, gotovo ima določene probleme, ki jih mora reševati v skladu z neko dolgoročno vizijo. Eden izmed teh problemov bi bil lahko rešen tudi, v kolikor bi prišlo do uveljavitve pokrajinske zakonodaje, ko bi se določene naloge v skladu s tem načelom subsidiarnosti prevzemale. Mislimo tudi, da bi bilo dobro, da bi bila sprejeta državna strategija mestnega in regionalnega prometa, preko katere bi se tudi zagotavljala ustrezna proračunska sredstva za subvencijo ekološko najbolj sprejemljivih oblik javnega prevoza. To je gotovo eden izmed problemov, ki ga Ljubljana sama ne bo mogla rešiti, ampak ga je treba rešiti v sodelovanju, na tak način, da bo transparenten in da bo obsegal tiste vire, ki so že zdaj na voljo, pa jih ne znamo na ustrezen način izkoriščati. Mislim
355
predvsem na evropske vire. Menimo, da bi bilo treba Zakon o lokali samoupravi spremeniti tako, da bi četrtne skupnosti na področju glavnega mesta dobile večjo možnost avtonomnega delovanja na svojih področjih, seveda ob predpostavki regionalizacije, in da bi bilo potrebno vključevati okoljske infrastrukturne in socialne projekte glavnega mesta v sheme evropskih sistemov financiranja. Tukaj vidimo to vsebino in to dodano vrednost, ki bi jo bilo skozi ustrezne zakonske rešitve mogoče implicirati in sprejeti v tem Državnem zboru. Tak zakon bi podprli. Takega, kot ga imamo danes na mizi, žal ne moremo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo odločali jutri, v četrtek 22. oktobra 2009, v okviru glasovanj.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Besedo dajem predstavnici Vlade za dopolnilno obrazložitev. Državna sekretarka mag. Helena Kamnar, izvolite.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanci in poslanke!
Spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku imajo za temeljni cilj in izhodišče preglednost, pravno varnost, in poenostavitev davčnega postopka in tudi uskladitev zakonskega besedila z evropskim pravnim redom. Pričakujemo, da bo dopolnitev zakona pomembno prispevala k zmanjševanju administrativnih bremen in izboljšala odnos davkoplačevalcev do svojih obveznosti, izhajajočih iz zakonskih obveznosti.
Glavne dopolnitve in spremembe zakona so sledeče: razširitev nabora podatkov, označenih kot davčna tajnost za taksativno določene druge namene. Gre za primer, ko lahko Davčna uprava da drugemu organu na voljo podatke za namene, ko je to eksplicitno z drugim zakonom določeno. Kot primer navajam, recimo, Zakon o javnem naročanju. Zakon določa odgovornost oseb, ki upravljajo premoženje zavezanca fizične osebe, ki je razglašena za pogrešano ali opravilno nesposobno, ter odgovornost osebe, ki upravlja s premoženjem umrle osebe do prevzema premoženja s strani pravnega naslednika. Do zdaj ta vprašanja v zakonu niso bila dovolj urejena, zato, kot veste iz poročila o davčnem dolgu, niso majhne vsote neizterljivega dolga, ker so posamezne osebe umrle oziroma so pogrešane, davčni dolgovi pa so ostali, čeprav je za njimi ostalo tudi premoženje.
356
Zakon oziroma spremembe in dopolnitve zakona natančneje urejajo obveznosti plačila davčnega odtegljaja v primeru nekaterih transakcij, ki so se začele pojavljati v zadnjem času in so posledica razvoja finančnih trgov. Kot primer navajam recimo transakcije povezane z uvedbo fiduciarnih računov. Tudi evropska zakonodaja in zakonodaja tujih držav sledita takšnim ali podobnim ureditvam s področja davčnih obveznosti.
Predlog zakona nadalje določa tudi pogoje in posodobitev z odmero oziroma odpisom dohodnine za rezidente, ki so v obdobju od 2005 do 2008 prejemali dohodek iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu. Verjetno vsi poznate razmere tako imenovane "pobude Apače", ko je Vlada sprejela leta 2007 sklep, da tem davčnim zavezancem ni treba plačati akontacije dohodnine in tudi poračuna dohodnine za leta od 2005 do 2008, posledica tega je relativno velik davčni dolg, ob tem, da je treba izdati še davčne odločbe, ker do podpisa konvencije z Avstrijo, ki bi to vprašanje uredila na obljubljen način Vlade, ni prišlo. Z Zakonom o dohodnini, ki ga boste še obravnavali, urejamo posebej to vprašanje, s tem zakonom pa urejamo odpis nastalega davčnega dolga, ker ocenjujemo, da je do tega dolga prišlo zaradi razmer, ki niso na strani davčnih zavezancev.
Nadalje zakon določa primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbe v drugih državah Evropske unije in organih za izmenjavo podatkov. Skrajšuje se čas za navadno vročitev davčnih dokumentov oziroma listin iz 20 na 15 dni. Vključuje se nov obnovitveni razlog, katerega smisel je odprava nepravilnosti pri odmeri davka. Podaljšuje se rok za zastaranje, pa še nekaj drugih posebnosti v samem davčnem postopku, ki po naši presoji izboljšujejo sam postopek.
Ocenjujem, da je zakon...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa državna sekretarka, hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Bogdan Čepič. Izvolite.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep večer državni sekretarki in sodelavki!
Sprejetje novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanje sedanjega zakona in davčnega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev. S spremembami bomo dosegli tudi večjo preglednost zakona, pravno varnost in poenostavitev davčnega postopka. Predvidevam, da bodo spremembe tudi stimulirale davčne zavezance k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Prav tako se Zakon o davčnem postopku
357
spreminja zaradi sprememb evropskega pravnega reda. S spremembami zakona se ureja poseben primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic in pristojnih organih za izmenjavo podatkov. Predloga zakona tudi določa nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v odpravi nepravilnosti pri odmeri davka tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki zagotavlja nesprejemljivost konkretnih pravnih razmerij. Davčni organ lahko v roku šestih mesecev od dokončnosti določbe obnovi postopek. Novi obnovitveni razlog se veže na dejstvo,da je nepravilna odmera davka posledica napak povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov potrebnih za določitev davčne obveznosti ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil. Predlagana sprememba, ki se nanaša na obračun obresti pri plačilu davka po 97. členu, in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, ko davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka. Gre za zaščito davčnih zavezancev.
Zakon o davčnem postopku kot generalni zakon, ki ureja prekrške za zastaranje prekrškov, določa dvoletni rok in omogoča drugačno ureditev tudi v posebnem zakonu. S predlagano spremembo se tako podaljšuje rok za zastaranje postopkov ob posebno hudih davčnih prekrških, in sicer iz dveh let na tri leta. Ocenjujemo, da je to predvsem zato, da bi se zmanjšalo število tistih, ki so se želeli izogniti davčni obveznosti do države. Vprašanje je, ali je ta rok dovolj dolg in bi ga mogoče podaljšali še za kakšno leto, vse v cilju, da zajamemo vse obveznike za plačilo davkov in zmanjšamo število tistih, ki se hočejo na takšen ali drugačen način tej obveznosti izogniti.
Predlog zakona uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastarane pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, vse v cilju, da vsi plačamo obvezne davščine. Zakon način poplačila dolga s predlagano izvršbo prepušča davčnemu organu, saj je cilj takšne prodaje doseganje najugodnejše cene in ne eventualnega špekulativnega nakupa. Na ta način pa je zavarovan davčni zavezanec, kakor tudi tisti, ki bi naj dobil plačano davščino. Če davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba. Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja v primerih, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, pa tudi če niso izkazani oziroma so
358
prenizko izkazani. Če davčni zavezanec vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda novo odločbo. Na novo se tudi določa, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav, na primer, o vzdrževanih družinskih članih, do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto. Predlog opredeljuje pojem in vsebino izraza "plačnik davka". Za plačnika davka se šteje tudi upravnik večstanovanjske stavbe, ki prejme dohodek za račun etažnih lastnikov stavbe. S tem bo dosežena administrativna razbremenitev etažnih lastnikov, saj po novem etažni lastniki ne bodo dolžni oddajati posebne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja nepremičnine v najem tudi v primeru, ko so bili skupni prostori s posredovanjem upravnika večstanovanjske stavbe oddani v najem najemojemalcem, ki so fizične osebe. V tem členu je med drugim določeno, da se za plačnika davka šteje oseba, ki za tuj račun prejme dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov, od katerih se v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.
V zakonu se natančneje opredeljuje postopek davčnega obračuna v primeru stečajnega postopka ali likvidacije gospodarske družbe oziroma davčnega zavezanca. In to je dobro, predvsem v izogib davčnim utajam.
Pozdravljamo, da je predlagatelj posebej opredelil posebnost rezidentov v Sloveniji, ki so bili ali pa so še zaposleni pri delodajalcih v Republiki Avstriji. To področje do sedaj ni bilo urejeno in treba ga je urediti tudi z zakonsko, da se izognemo vsakokratnemu prepričevanju davčnih zavezancev, kaj je posebej treba plačati oziroma kakšna je njihova davčna obveza v Sloveniji in ne samo tam, kjer delajo, živijo pa dejansko tukaj. Zaradi nejasnosti, ki so v sedanjem zakonu, je predlog, ki določa tudi pogoje in posebej za odmero oziroma odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 20052008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja in zaposlitve v Avstriji, pri avstrijskem delodajalcu.
Zaradi vsega navedenega bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla predlog sklepa, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Zanoškar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovana gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku je sledeče.
359
Vsekakor je Zakon o davčnem postopku najpomembnejši procesni zakon na davčnem področju, saj lahko pristojni davčni organi zgolj na njegovi podlagi obračunavajo, odmerjajo in pobirajo predpisane davke. Zato njegovo noveliranje terja izjemno previdnost, spremembe so dopustne samo na podlagi podobnih analiz, izvajanje davčnega sistema, če slednji več ne ustreza trenutnim družbenim razmeram. Da bi se ta zakon spreminjalo kot po tekočem traku na podlagi interesov posameznih skupin, tega si verjetno ne moremo in ne smemo dopustiti. Gre, kot rečeno, za preveč in pravzaprav zelo pomemben zakon.
Že moj uvod nakazuje, da poslanci Poslanske skupine DeSUS z vsemi predlaganimi rešitvami, ki jih ponuja novela, nikakor nismo zadovoljni. Sicer podpiramo idejo o spremembah določb, ki se nanašajo na razkritje podatkov, na vročanje, na obnovitvene razloge, na določila javne dražbe, podpiramo tudi podaljšanje roka za zastaranje postopka v posebno hudih davčnih prekrških. Skratka, več predlaganih rešitev je za nas popolnoma sprejemljivih. Kljub temu v tem trenutku ne moremo zagotoviti absolutne in brezpogojne podpore tej noveli. Glavni razlog je sledeč. Številni formalni, lahko rečemo lepotni popravki zamegljujejo spremembo, ki po našem prepričanju korenito posega v enakopravnost zakonskih pravic in obveznosti davčnih zavezancev. Da bom jasen, gre za posebno ureditev, tako je naslovljeno poglavje v predlogu za novi 146. člen, glede katerega ni niti jasno, kam naj se nomotehnično umesti, če bo novela seveda sprejeta, prečiščeno besedilo. O čem govori ta posebna ureditev in novi 146. člen, izhaja že iz naslova člena. Posebna odmera in posebni odpis ter pogoji za posebni odpis dohodnine za davčne zavezance, prejemnike določenih dohodkov iz Avstrije za leto 2005, 2006, 2007 in 2008. Vsi vemo, verjetno, za kaj gre. Bojimo se, da je to uklonitev Vlade pred izredno močnim lobijem skupin oseb, ki s svojo samovoljo in agresivnim delovanjem, terjajo od naše države, da kljub večjim dohodkom, ki jih zaslužijo v Avstriji, in klub temu, da dnevno koristijo slovenske javne dobrine, kot so materialna in komunikacijska infrastruktura, socialno zavarovanje, finančno infrastrukturo, varovanje njih samih in njihovih bližnjih, s strani slovenske policije in še mnogo drugih, torej terjajo od države, ki jim vse to nudi, torej od Republike Slovenije, da jim zakonsko zagotovi ne samo neplačevanje davkov od dohodnine, temveč tudi odpis dohodnine za vsa ta leta, torej 2005, 2006, 2007 in 2008. In vse to pod pretvezo, da so dvojno obdavčeni. Naj povem, da v tem primeru nikakor ne gre za dvojno obdavčitev, saj njihov celotni dohodek ni obdavčen niti v Avstriji niti v Sloveniji. Temveč gre za morebitno doplačilo davka dohodnine, in sicer razlike med dohodnino, ki bi jo morale take osebe glede na višino dohodka plačati v Sloveniji ter med dohodnino, ki jo je tej osebi odmerila avstrijska davčna inšpekcija. Glede na to, da so dohodki v Avstriji bistveno višji od slovenskih, glede na
360
to, da so v Avstriji določene bistveno nižje davčne prispevne stopnje, saj, na primer, za 10.000 evrov ni obdavčitev, ter glede na to, da je v Avstriji bistveno višja splošna davčna olajšava, je posledično treba to razliko seveda doplačati. Tako velja na podlagi mednarodnega davčnega prava, na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja za rezidente Republike Slovenije, ki delajo v Italiji, na Hrvaškem, v Franciji, Švici, Španiji in ostalih evropskih državah. Zato poslanci DeSUS-a ne vidimo niti enega samega razumnega razloga, zakaj to ne bi veljalo tudi za osebe, ki delajo v Avstriji. Da v primerih, ko slovenski rezidenti delajo v tujini, ne bi prihajalo do dvojne obdavčitve ter dohodkov, je poskrbljeno v pravilih mednarodnega prava in tudi v nacionalnih zakonodajah, z ustreznimi davčnimi inštrumenti, ki to preprečujejo. Slovenska davčno-pravna določila to dvojno obdavčitev jasno in nedvoumno preprečujejo. Vendar to ni vse. Rešitve tega predloga gredo še bolj onstran meje razumnosti v določitvi, da se bo pa tistim slovenskim rezidentom, ki delajo v Avstriji in so to davčno razliko doplačali, ta plačilni davek vrnili za vsa ta leta. Torej od 2005 do 2008.
Poslanci Poslanske skupine DeSUS smo prepričani, da ta predlagana rešitev predstavlja kršitev ustavnega načela enakosti z vidika slovenskih rezidentov, ki so zaposleni v lastni domovini, pa tudi z vidika tistih slovenskih rezidentov, ki so zaposl eni izven Avstrije. Saj slednji niso vključeni v ta neargumentirani davčni privilegij. Takšen privilegij bi bilo še mogoče nekako razumeti v času gospodarskega razcveta, ko se država koplje v denarju, ne pa v današnjem času, ko se utapljamo v rdečih številkah na vseh koncih in krajih in ko je varčevanje nujen pogoj, da bomo prebrodili to finančno gospodarsko krizo. Pri tem naj samo opozorim predlagatelje na pomoto v oceni finančni posledic predloga, saj predlagatelj operira zgolj s podatkom opravičila davka, ki so davek zakonito plačali. Nikjer pa ni podana ocena, koliko bo državni proračun in s tem tudi državljane in državljanke, ki svoje davčne obveznosti redno plačujejo, prikrajšani na račun neplačanega davka teh oseb. Po naših ocenah gre za 17 do 19.000 teh oseb, ki delajo v Avstriji, potem je lahko preprosto izračunati, kakšno vrzel v javnofinančni sferi bi to pomenilo.
Skratka, Poslanska skupina DeSUS neustavnosti ni nikoli in tudi v bodoče ne bo podpirala, tako ne podpira tudi te predlagane neustavnosti, ki se nanaša na noveliranje Zakona o davčnem postopku in na noveliranje Zakona o dohodnini. Prepričani smo, da bi bili z morebitnim sprejemom državljani in državljanke Slovenije, ki stežka zaslužijo za svoj vsakdanji kruh pri slovenskih delodajalcih, v bistveno slabšem položaju in resnično si tega ne želimo.
Kot že rečeno, Poslanska skupina DeSUS nekako pogojno sprejema ta predlog novele o davčnem postopku. Pogojno zato, ker smatramo, da je še vedno čas, da se v postopku sprejemanja
361
in obravnavanja te novele preprečijo te neustavnosti in nezakonitosti in da se vsebine vsaj v nekaterih členih, ki to dokazujejo, korigirajo v tem smislu. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod mag. Radovan Žerjav bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Pred nami je obsežna novela Zakona o davčnem postopku, katere sprejetje po besedah predlagatelja narekuje potreba po spremembah nekaterih rešitev na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev ter tudi zahteva po uskladitvi s spremembami evropskega pravnega reda.
Predlog zakona prinaša spremembe na mnogih področjih. V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zavezancev za davek.
Nadalje, predlog zakona ureja poseben primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic EU in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.
S predlagano spremembo se fikcija vročitve nadomešča z domeno o opravljeni vročitvi, ki jo je mogoče v primerih, določenih z zakonom, izpodbijati, vročitev pa se po novem šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
Predlog zakona nadalje uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Ker se je javna dražba kot način prodaje izkazala za najmanj uspešno, se po predlogu zakona za rubljenje premičnine praviloma ne prodajajo več na javni dražbi, temveč davčni organ sam izbere primeren način prodaje, pri kateri upošteva najugodnejši izid, predvsem najugodnejšo ceno, ki jo bo lahko dosegel pri prodaji.
Na novo se tudi določa, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke ob upoštevanju davčnih olajšav do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se nam predlagani zakon zdi primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju pa se bomo ustrezno odzvali na nekatere dileme in pomisleke, ki jih v zvezi s tem zakonom imamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Miran Gyorek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
362
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi.
V Slovenski nacionalni stranki Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku podpiramo, kajti menimo, da je Vlada temeljito revidirala obstoječi zakon in se lotila številnih odprtih vprašanj, nepravičnosti marsikatere določbe, nejasnosti vsebine nekaterih določb obstoječega zakona o davčnem postopku.
Strinjamo se, da predlagane spremembe in dopolnitve sledijo osnovnim ciljem, ki so: preglednost, pravna varnost in poenostavitev davčnega postopka. Moramo priznati, da je tudi prejšnja vlada storila marsikaj v smislu zmanjšanja administrativnega bremene zavezancev za davek, ni pa dovolj natančno obdelala nekaterih določb zakona. Mislim na verzijo zakona iz leta 2006, zaradi česar je prihajalo oziroma prihaja do primerov nekonsistenčnosti, krivičnosti, možnosti različnih interpretacij oziroma dikcij vsebine posameznih določb.
O ciljih sprememb zaradi uskladitve zakonskega besedila s spremembami evropskega pravnega reda, o tem ne bom diskutiral, ker podrobnejših analiz oziroma obrazložitev nimam na voljo. Mislim na spremembe zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami.
Nadalje pa menimo, da je dobro, da se revidirajo, novelirajo in dopolnijo sledeče vsebine, da jih nekaj naštejem za primer, ki so nam padle najbolj v oči. Razširitev podatkov v okviru davčne tajnosti in zakonske upravičenosti, razkrivanja le-te, izvajanje davčnega postopka v primeru poizvedb pri organih drugih držav članic EU, spremembe glede vročanja, uvedba novega obnovitvenega razloga kot izrednega pravnega sredstva za primere odprave nepravilnosti, spremembe glede obračuna obresti, zastaranja prekrškov, predvsem posebno hudih davčnih prekrškov, na tri leta; čeprav bi po mnenju Slovenske nacionalne stranke lahko bil ta rok zastaranja še daljši; plačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, določbe v zvezi z dražbo zarubljenih premičnin, obveznosti davčnih zavezancev glede pravilnosti podatkov, poenotenje načinov določanja globe pri prekrških in posebno hudih prekrških in tako naprej, da ne naštevam, ker je še precej teh sprememb.
Še posebej smo presenečeni in veseli, da se je končno rešilo in uredilo nevzdržno stanje glede rezidentov, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz naslova delovnega razmerja v Avstriji, kot je že predhodnik natančno obrazložil, zato zdaj ne bom o tem na dolgo razlagal, pač pa povzel v nekaj alinejah. To stanje je bilo za naše delavce v Avstriji zares krivično in nekateri še sedaj ne razumemo, kako je možno, da je sploh lahko takšno stanje nastalo. Odločitev oziroma predlog Vlade, da odpiše, kot upnik, nastali dolg iz naslova dohodnine, je na mestu. Prizadeti Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji, so upravičeno in utemeljeno pričakovali in upam, da bodo tudi dočakali spremembo njihove obdavčitve.
363
Pozdravljamo predlog, da se takšnim davčnim zavezancem odpiše dolg za nazaj. To je pravična rešitev in ugodnost, ki bo veljala sicer samo za tiste, ki bodo napovedali svoje dohodke v Avstriji. Takšna zakonska ureditev se nanaša na migrante, zaposlene v Avstriji, ki so tudi najbolj prizadeti zaradi takšne krivičnosti. Še posebej pa to zadeva številne moje rojake v Prekmurju, ki so bili prisiljeni iti s trebuhom za kruhom, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje družine in služiti vsakdanji kruh v sosednji Avstriji, kjer pa tudi ni vse tako cvetoče, kot si to kdo v Sloveniji predstavlja, saj je treba pošteno in močno garati za tistih tudi včasih samo 800, 900 evrov. In potem te še dodatno obdavči domovina. Je pa res na koncu boljše, da si na socialni preskrbi.
Skratka, da ne bom dolg, v Slovenski nacionalni stranki predlagane spremembe Zakona o davčnem postopku v celoti podpiramo in pričakujemo takšno podporo tudi od ostalih poslanskih skupin. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Mag. Borut Sajovic bo predstavil stališče Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči za besedo. Pozdrav državni sekretarki, sodelavki in pa redkim poslankam in pa poslancem.
Jaz sem vesel, ker zadnji predstavljam stališče, da ta vlada in pa Ministrstvo za finance pripravljata dobre zakone. Nisem slišal nikogar, da bi temu zakonu kaj nasprotoval. Nekateri očitno zaradi podpore tudi stališča ne predstavljajo. Zdi se mi, da je za državo dobro, kadar se Državni zbor zedini in podpre enotne rešitve na področju davčne reforme. Tudi v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo spremembe zakona podprli. Radi bi pa v nadaljevanju povedali tudi nekaj pomislekov, ki nas predvsem pri zadevah reševanja rezidentov, ki so tudi obdavčljivi v Avstriji, motijo.
Predlog zakona, ki je pred nami prinaša številne dopolnitve na različnih področjih, tako spremembe zakona prinašajo razširitev razkrivanja davčnih tajnosti v določenih predpisanih primerih, nadomeščajo fikcije vročitve z domnevno o opravljeni vročitvi, nov obnovitveni razlog, kjer lahko davčni organ v šestih mesecih obnovi postopek pri napakah povzročenih z uporabo informacijskega sistema.
Pomembna sprememba, ki jo v Liberalni demokraciji Slovenije pozdravljamo, je tudi podaljševanje roka zastaranja postopka ob posebno hudih davčnih prekrških, in sicer iz dveh podaljšano na tri leta. Prav tako je dobrodošla rešitev, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko, in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
364
Prav tako je pomembna sprememba na področju ureditve javnih dražb, saj so se ravno javne dražbe velikokrat izkazale za ne najbolj uspešen instrument prodaje določenega premoženja. Zato se s predlogom uzakonja, da lahko davčni organ sam izbere primeren način prodaje, ki bi lahko prinesel optimalni izkupiček oziroma, kar je najpomembnejše za proračun, najvišjo doseženo ceno. S tem povezane so tudi spremembe, kjer izvedba prve javne dražbe ni podvržena pogoju udeležbe najmanj dveh ponudnikov. Če je tudi druga javna dražba neuspešna, davčni organ proda zarubljene premičnine na enega od drugih načinov prodaje.
Na področju odmerjene dohodnine se uvajajo spremembe, da se fikcija vročitve informativnega izračuna nadomešča z domnevo o vročitvi, da mora zavezanec v primeru, da ne prejme informativnega izračuna, vložiti napoved do 31. julija, da je zavezanec dolžan preveriti pravilnost podatkov in ugovarjati v primeru nestrinjanja, ker velja tako v primer previsoko ali pa prenizko izkazanih dohodkov.
Spremembe zakonodaje se nanašajo tudi na bolj definirano ureditev davčne obveznosti, ki so predvsem povezane z uvedbo fiduciarnih računov. Kot navaja obrazložitev zakona, se je v številnih državah s širjenjem dejavnosti finančnih posrednikov ter med drugim uvajanjem fiduciarnih računov na davčnem področju pokazala problematika pravilnega izračunavanja, odtegovanja in opravičevanja davka, še posebej v primeru, kadar je izplačilo dohodka vezano na tujino. Zato zakon predlaga ustrezne rešitve, ki v splošnem sledijo primerljivim ureditvam ob zavedanju, da bo na tem področju zagotovo z razvojem dogodkov veliko še za postoriti.
Za javnost pa je zagotovo najpomembnejša sprememba zakona tista, ki se nanaša na 146. člen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki določa pogoje in posebnosti za odmero oziroma odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja in zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu. Gre za uveljavitev posebne ureditve, ki se nanaša le na čezmejne delovne migrante, ki so zaposleni v Avstriji. Vse skupaj se je zakuhalo že dolgo nazaj v preteklem mandatu, ko je bila sprejeta vladna rešitev in dana pobuda za sklenitev protokola h Konvenciji med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, s čimer ne bi bilo delavcem treba plačevati razlike do dohodnine plačane v Sloveniji. Zaradi sprejetega stališča Vlade z dne 12. aprila 2007, po katerem naj bi bil s spremembo Konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja z Avstrijo, njihov dohodek obdavčen samo v Avstriji, so rezidenti Republike Slovenije zaposleni v Avstriji tako upravičeno pričakovali spremembo njihove obdavčitve, in sicer tudi za nazaj od 1. januarja 2006. Žal pa se zaveze politike niso ustrezno implementirale v zakonodajo. Do začetka uporabe spremenjene konvencije so se namreč upoštevala določila veljavne konvencije, na podlagi
365
katere je za odpravo dvojne obdavčitve v Sloveniji dogovorjena metoda navadnega odbitka. To v praksi pomeni, da se davek v Sloveniji zmanjša za znesek davka plačanega v državi vira, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sam odmerila od dohodka doseženega v drugi državi. Glede na to, da veljavna slovenska zakonodaja ne dopušča rešitev, ki so jih predlagali predvsem predstavniki Civilen iniciative Apače in glede na to, da je Vlada ocenila, da je treba ohraniti dohodkovni položaj rezidentov Slovenije, ki delajo v Avstriji, se je Vlada odločila, da bo pristopila k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Republiko Avstrijo tako, da bo Republiki Avstriji predlagala, da so dohodki iz zaposlitve, ki jih prejemajo rezidenti Slovenije iz naslova zaposlitev v Avstriji, oproščeni plačila davka v Sloveniji in s tem obdavčeni samo v Avstriji, kjer ti zavezanci te dohodke v praksi tudi pridobivajo.
Kot izhaja iz zakona in kot je obrazloženo se je Vlada odločila, da zaradi dolgotrajnega reševanja problematike ta gordijski vozel iz preteklosti odločno preseka in reši ter posledično tem davčnim zavezancem odpiše davčni dolg za nazaj, kar mislim, da je glede na obljube pošteno in pravično.
V Poslanskem klubu LDS smo, če ne drugega, na splošno skeptični do takšnih parcialnih in zasilnih rešitev, kljub temu, da se zavedamo, da je omenjeno problematiko treba rešiti. Kljub dejstvu, da je v primeru dodeljevanja pravic retroaktivnost dopuščena, pa se nam zdi nedorečenost davčne zakonodaje in njeno kasnejše urejanje močno sporno. Smo namreč strogega načelnega mnenja, da je pri obdavčevanju treba pristopati sistemsko in v skladu s pravnimi načeli ter predvsem pravočasno izpolnjevati dane zaveze, ne pa odlašati problema v nedogled in nekam v prihodnost. V predlogu zakona je tudi jasno zapisano, da je odpis z vidika države, kot upnika, skrajni ukrep, ki ga opravičujejo tehtni razlogi. V Liberalni demokraciji Slovenije se zato nadejamo in upamo, da v prihodnje ne bomo priča podobnim zapletom, za katere vemo, da jih ni zakuhala sedanja vlada, ter da v prihodnosti ne bomo priča še dodatnim zapletom na področju dvojnega obdavčevanja.
Kakšne so posledice? Ves ta zaplet bo državo stal v letih 2010 in 2011 okoli 4 milijone evrov, in sicer bodo vračila iz naslova dohodnine zaradi odpisa v letu 2010 znašala okoli 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa približno milijon in pol evrov, ki se bodo izvršila v breme drugih prihodkov. Kljub navedenim pomislekom, ki zadevajo ureditev položaja delovnih migrantov, pa se zavedamo, da je Vlada našla verjetno najbolj sprejemljivo rešitev v danih okoliščinah, zagotovo optimalne rešitve ne, ker je v praksi ni. Ker zaveze in obljube, ki so bile dane v imenu Vlade Republike Slovenije, ne glede na to, kdo je vladal, treba izpolniti, predvsem pa problem konkretno rešiti, bomo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zakonsko rešitev podprli. Hvala lepa.
366
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Zanoškar. (Se odpoveduje.) Gospod Prijatelj, izvolite, imate besedo.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Kot že rečeno s strani mojega kolega, spremembe zakona v celoti podpiramo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku prav gotovo bolj temeljito ureja izhodiščne podlage za zakon, daje preglednost zakonu in je neka večja pravna osnova za poenostavitev davčnega postopka. Vendar pa pri tem, ko smo govorili o vseh teh pozitivnih stvareh, naj mi bo dovoljeno, da poudarim, kar pričakujem, da se bo v prihodnosti storilo tudi s strani Vlade. Ta finančna disciplina oziroma bolje rečeno nedisciplina me moti in tu bi morala država nekaj narediti, če je že tako natančna in precizna pri pobiranju vseh davkov. Vemo, da se mora davek na storitev plačati takoj, ko je storitev opravljena, ne glede na to, ali je storitev tudi plačana. Zato pozivam predstavnike Vlade, da nekaj naredimo tudi v smislu tega, da zaščitimo tiste, ki v teh težkih časih sicer uspešno delajo in dejansko tudi dobijo plačano tisto, kar ustvarjajo, se pravi, končni produkt. Dogaja se namreč, ker to ni regulativno nadzorovano in tudi ni sankcionirano, da je vse več teh kršitev. Država pobere svoj 20% davek, ali bo pa storitev plačana ali ne določenemu podjetju, podjetniku ali neki drugi pravni osebi, je pa že ne zanima. In tu nastaja ta pravna praznina in tudi naloga za Vlado, da poskrbi tudi za to po zgledu drugih držav. Recimo, Italija se nič ne sekira. Če nekdo ne izpolnjuje nekih finančnih obveznosti, bodisi da ni plačal davkov ali naročniku naročenega ali pa ni plačal v bistvu delavcem plače, enostavno tako podjetje zaprejo, poskrbijo za upravitelja, čez tri dni pridejo delavci nazaj delat in potem speljejo postopek prodaje na nek transparenten, javen način in poišče novega lastnika. To prakso bi lahko tudi pri nas vpeljali in podjetja se ne bi dokončno zapirala. Imela bi nove lastnike. Droga bi bila še naprej Droga, Kolinska še naprej Kolinska in ta podjetja bi živela. Ne bi zapirali vrat tem podjetjem. Kar se tiče tega, je Vlada pri nas v bistvu ta pa tudi prejšnje vlade, zelo okorna in pogrešam na nek način, če ste že to znali dobro narediti, to pobirščino, to doslednost, vse, kar ste tu napisali, bo tudi pozitivno reflektiralo na proračun, vas pozivam, da poskrbite, da bo seveda tisti, ki dela, ustrezno poplačan za tisto, kar je pač naredil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Sam predlog pozdravljam, kajti kateri koli predlog, ki v davčni regulativi omogoča večjo učinkovitost pobiranja davka, pomeni tudi večjo pravičnost. Če
367
vsi dosledno plačujemo svoj davek, pomeni, da ga lahko plačujemo tudi manj. Kajti manj je tistih, ki se plačevanju izogibajo in zaradi tega je manj potrebe po tem, da bi drugi plačevali tudi za tiste, ki davka ne plačajo.
Rad bi izkoristil zelo kratek čas, da opozorim predstavnike Vlade, da se s to novelo uvaja tudi nekaj pomembnih novosti, za katere je zelo pomembno, da se javnost o njih obvesti. Recimo tudi obveza, da se mora davčni zavezanec sam informirati, ali je informativna odločba pravilno izpolnjena in je njegova odgovornost, da opozori davčni organ o kakršnikoli napaki, premalo ali preveč obračunani obdavčitvi. Seveda je to obveznost, za katero je zelo pomembno, da je davčni zavezanec dosledno in čim bolj učinkovito obveščen. Vemo, da dejstvo, da nekdo ne pozna zakona, še vedno ga ne opravičuje dejstva, da mu ni treba, da mu ne bi bilo treba tega zakona spoštovati. Ampak z vidika prijazne države in prijazne davčne uprave pozivam Vlado, da ob spremembi, ko bo to aktualno, v primeru informativnih odločb, seveda ne še v tem času, ampak čez približno 6 mesecev, izvede učinkovito informativno kampanjo za to, da javnost pravilno obvesti o tem, kaj so njene nove dolžnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Likar.
RADO LIKAR: Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav predstavnikom Vlade, kolegicam in kolegom! Po besedah predlagatelja, to je Vlada Republike Slovenije, je sprejetje novele zakona o davčnem postopku nujno zaradi potrebe po spremembah nekaterih rešitev, in sicer na podlagi izkušenj pri izvajanju sedanjega sistema, na podlagi izkušenj strokovne javnosti in davčnih zavezancev. To se mi zdi pomembno in primerno, saj so zakoni, kot je zakon o davčnem postopku, živa stvar in potrebno je prilagajanje trenutnim razmeram. Moram priznati, da je nekaj predlaganih rešitev smiselnih in sprejemljivih, vendar pa glede temeljnih ciljev, kot so preglednost in pravna varnost, bi imel pripombo, da so bila ta načela upoštevana tudi že v obstoječem zakonu. Možno je samo oziroma potrebno, da se ta načela nadgradijo. Predlagatelj pravi, da zasledujete načelo poenostavitve davčnega postopka ter s tem zmanjšanje administrativnega bremena zavezancev za davek in davčnega organa ter da stimulirajo zavezanci za davek k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Jaz v tej noveli nisem zasledil kakšnih posebnih poenostavitev, predvsem ne poenostavitev za davčnega zavezanca. Mogoče za davčno upravo.
Nasprotno, naj navedem samo primer, upam, da nisem napačno razumel, to je 111. člen novele zakona. Tu je namreč dodan stavek, ki pravi, citiram: "Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih
368
kuponov predložiti v elektronski obliki, če je v preteklem letu opravil več kot 5 obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala." V obrazložitvah to predlagatelj opravičuje s tem, koliko dela imajo davčni kontrolorji z ročnim vnašanjem podatkov in koliko to stane. Zdaj vas sprašujem: ali se bomo sedaj državljani in državljanke dolžni opremljati še z ustrezno računalniško opremo? In kar se mi zdi še bolj pomembno oziroma imam vprašanje: ali si bomo državljani morali tudi sami priskrbeti internetne povezave? Saj je znano, da obstaja še veliko območij v Sloveniji, ki niso pokrita z internetom. Pa ne samo, da nimajo vsi interneta, še najosnovnejšega, kot je pitna voda in ustreznih cestnih povezav, nimajo.
Še bolj lovska, da ne rečem, se mi zdi pa ta, da bodo morali tisti, ki ne razpolagajo z ustrezno računalniško opremo oziroma z dostopom do interneta, obračune davka in davčne napovedi vlagati z uporabo računalniške opreme, ki je nameščena na javnih mestih na vseh davčnih uradih Dursa. Pomislite samo, v kaj prisiljujete državljane in državljanke. Kar je pa, na primer, predlagala Poslanska skupina SDS pred kratkim, da bi vse dajatve vplačevali z enim plačilnim nalogom na skupen račun, to pa ne, to pa je predrago. Durs, pravite, nima ustrezne informacijske podpore. Zavezanci naj bi po vašem kar sami prišli na davčne urade in namesto davčnih kontrolorjev vnašali podatke. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Anderlič. (Se odpoveduje.) Gospod Gyorek. (Ga ni.) Gospod Bezjak. Izvolite, imate besedo.
MARJAN BEZJAK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni predsedujoči, lepo pozdravljena državna sekretarka! Poslanke in poslanci!
Spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku. Iz tega zakona je razvidno, da prihaja do nekaj pozitivnih sprememb, so pa tudi negativne stvari. Sigurno je pozitivna stvar, da v tem zakonu prihaja do zmanjševanja administrativnih ovir. Teh administrativnih ovir imamo v državi čedalje več. To je sedaj prvi korak, s katerim jih zmanjšujemo, kajti v to smer moramo peljati voz, če hočemo biti uspešna država v EU.
Zelo pozitivno je tudi to, da se zakon o javnem naročanju spreminja in deluje bolj prijazno za določene subjekte, ki bodo lahko z manj birokracije prihajali do javnih naročil.
Pozitivno je to, da je Vlada prisluhnila rezidentom, ki so na začasnem delu ali pa delajo v Avstriji in plačujejo davke v tej državi. Normalno je tudi to pozitivno, da ste naredili odpis teh dajatev, ki ste jih bremenili od leta 2005 do leta 2008. Strinjam se s temi, ki so stavkovno opozarjali, da plačujejo davke v Avstriji, zakaj bi morali plačevati davke v Sloveniji. Je pa res, da bi morali nekatere davke plačevati
369
tukaj. Ampak to se morata državi Avstrija in Slovenija medsebojno dogovoriti in uskladiti zadeve.
Javne dražbe. Strinjam se, da lahko davčni organ določi najugodnejšega ponudnika, kajti sami vemo, kakšne mahinacije so se dogajale na tem področju.
Pomanjkljivosti pa so ravno s tega vidika, da pobiranje davkov še vedno ni dorečeno v tem zakonu. Tisti, ki danes delujejo na črno, še vedno ne bodo plačevali davkov. Zato je pomembno, da bi tudi na tem področju naredili korak naprej. Menim, da je tega veliko, in verjemite, v tej situaciji bo iz dneva v dan še več takšnih subjektov ali takšnih posameznikov, ki bodo to počeli. Tukaj država dejansko ne pobira davka, tistega davka, ki dejansko, lahko rečem v žargonu, leži na cesti, pa ga ne znamo pobrati. Ali pa bodo podjetja zaradi iz dneva v dan prevelike birokracije odpotovala s sedeži drugam v druge države, ki so bolj prijazne do davkoplačevalcev. Tukaj se moramo začeti zavedati, da če izgubljamo potencialno dobra podjetja, potem bo državna blagajna iz dneva v dan manjša, ne pa večja. Tudi na tej davkoplačevalski ravni, ne pa na ravni brezposelnosti.
Ta zakon, ki ga je pripravila Vlada, mislim, da je dober in se strinjam s tem, kar sem povedal, prav tako pa bi bilo dobro razmisliti tudi še o teh stvareh, ki sem jih nekako poudaril.
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Čepič - se odpoveduje.
Gospa Kamnar, želite besedo v imenu Vlade? (Ne.)
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika še kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri, v četrtek, 22. oktobra, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Preden pa prekinem sejo, opozarjam, da se bo čez 15 minut, to je ob 21. uri, začelo nadaljevanje seje Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v veliki dvorani na Tomšičevi.
S tem torej prekinjam tudi sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. OKTOBRA 2009 OB 20.44 IN SE JE NADALJEVALA 22. OKTOBRA 2009 0B 9.00.)
370
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Andreja Rihter, Zmago Jelinčič Plemeniti, Ljubo Germič, Bogdan Barovič, Milenko Ziherl, mag. Franc Žnidaršič, Tone Anderlič od 16.00 dalje in Rudolf Petan do 16.00. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU.
Državni svet je na 12. izredni seji 29.9.2009 sklenil, da na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije od Državnega zbora zahteva, da pred razglasitvijo zakona ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta Rajku Fajtu za obrazložitev zahteve sveta.
RAJKO FAJT: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav v teh jutranjih urah! V Državnem svetu smo sledili vaši razpravi v Državnem zboru in tako kot vi smo se predvsem osredotočili na obravnavo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ostalih treh zakonov, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Seveda smo samo sledili tej osnovni razpravi oziroma posledično.
Upoštevali smo dejstvo, da je ustavo treba spoštovati, in to, kar je določeno za sodnike kot funkcionarje, smo tudi vzeli v obzir. Iz same razprave in potem iz predlaganih zakonov smo ugotovili, da bo zakon imel kar velike finančne posledice. In sicer ugotavljamo, da je bilo na eni strani sporočeno, da je zaradi nesistemskega reševanja položaja oziroma nagrajevanja sodnikov le-te to pahnilo v položaj, ko poklic sodnika ni več privlačen. Po drugi strani pa ugotavljamo, da imamo velike čakalne vrste za pripravnike, ki bi želeli sodniško službo opravljati. Nizek družbeni ugled, ki ga je bilo iz razprave zaslediti, je seveda kontradiktornost. Na drugi strani pa zagotovilo ministra, da se bo v enem letu število zaposlenih sodnikov zmanjšalo za 116, kar je približno za 9%, in s tem je bila podana utemeljitev, da finančnih posledic ne bo. Mi ugotavljamo nasprotno, torej, da 5,8 oziroma nekaj milijonov evrov bodo posledice, ki bodo sledile. Težko verjamemo, da se bo število zaposlenih v tem letu zmanjšalo za teh 9% oziroma skoraj 10%, ko na drugi strani poslušamo o velikih sodnih zaostankih. Ocenjujemo torej, da finančne posledice bodo vsekakor bodo, saj je uvrščanje zdaj namesto v 40. avtomatsko v 47. razred, po informacijah, ki jih
371
imamo, po ocenjujemo, da nekako sodniki dosežejo 47. razred v 10-ih letih, zdaj bodo pa že v startu v 47., bo v teh naslednjih letih imelo še kako občutne finančne posledice. Zato smo ob spoštovanju vseh dejstev, spoštovanju Ustave in tako dalje, kljub vsemu ocenili, da je primerno, da vso zadevo obravnavate še enkrat in ocenite, ali je zakon v tej obliki in s temi finančnimi posledicami tudi sprejemljiv.
Tako kot pa je v demokraciji, pa se je podobno zgodilo tudi v Državnem svetu pri odločanju. Verjetno bi bilo smiselno odločati o zakonih v paketu - obravnavali smo jih nekako v paketu, vendar glasovali ločeno in je pri Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je bil nekako osnova oziroma je osnova za vse ostale zakone, bilo glasovanje 15:15, ostali zakoni, torej predloga zakona o sodniški službi in državnem pravobranilstvu nista dobila podpore, medtem ko - bom rekel, se je zgodilo nekaj nepredvidenega oziroma nekaj nenavadnega, torej Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnega tožilstvu, pa je predlog za še enkratno obravnavo v vašem cenjenjem zboru dobil podporo, kar se je vsem zdelo nelogično, vendar v demokraciji je vse mogoče. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Zadevo je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo dajem podpredsedniku Antonu Colariču za predstavitev poročila odbora. Prosim.
ANTON COLARIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod državni sekretar, kolegice, kolegi!
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na 21. nujni seji 8. oktobra kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki ga je Državni zbor sprejel na 9. seji 22. septembra letos. Članice in člani odbora so kot gradivo za sejo prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 29. 9. in popravek z dne 30. 9., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 10. in mnenje Vlade z dne 8. 10. 2009. Na seji je sodeloval tudi predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt, ki je k dopolnitvi obrazložitvi zahteve Državnega sveta povedal, da Državni svet zahteva ponovno odločanje le o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu in ne tudi o drugih s tem zakonom vsebinsko povezanih zakonih, ki jih je prej v uvodu tudi citiral, ki so bili v okviru zakonodajnega postopka obravnavani sočasno. Povedal je, da ne more navesti posebne utemeljitve za takšno odločitev, dejstvo pa je, da je bilo razmerje med glasovi za in proti pri glasovanjih o posameznih zakonih zelo tesno in izidi glasovanj so pripeljali do situacije, da je bil veto izglasoval le na Zakon o državnem tožilstvu. Cilj vseh navedenih zakonov je
372
bila uskladitev plač sodnikov in drugih pravosodnih funkcionarjev s funkcionarji drugih vej oblasti, zato se zakonske spremembe poleg tega, da vzpostavljajo novo plačo ureditev za sodnike, nanašajo tudi na državne tožilce, pravobranilce. Iz obrazložitve zahteve Državnega sveta izhajajo razlogi, zaradi katerih Državni svet nasprotuje novi ureditvi plač pravosodnih funkcionarjev, in že v uvodu je gospod Fajt to še enkrat obrazložil.
Na odboru je sodelovala tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je predstavila pisno mnenje te službe v katerem ugotavlja, da je iz obrazložitve zahteve za ponovno odločanje razvidno protislovje, saj Državni svet po vsebini nasprotuje Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja uvrstitev v plačne razrede in njihove razpone, vrste in višine dodatkov ter postopek usklajevanja plač pravosodnih funkcionarjev, sodnikov, tožilcev in državnih pravobranilcev, formalno pa vlaga zahtevo za ponovno odločanje le zoper Zakonu o državnih tožilcih. S procesnega vidika tako obstaja nasprotje med zahtevkom, to je zahtevo za ponovno odločanje o Zakonu o državnem tožilstvu, in obrazložitvijo zahteve, v kateri Državni svet nasprotuje, vsebini drugega zakona, to je Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa tudi drugih zakonov, ki so bili v postopkih - Zakon o sodniški službi in Zakon o državnem pravobranilstvu.
Na seji Odbora je sodeloval tudi predstavnik Vlade, ki se je strinjal z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in menil, da argumentom, ki jih navaja Državni svet, obrazložitvi zahteve ni mogoče slediti. Zato je tudi Vlada predlagala Državnemu zboru, da ob ponovnem glasovanju zakon ponovno podpre. Člani odbora o zahtevi Državnega sveta niso razpravljali...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani!
ANTON COLARIČ: ..odbor pa je z večino glasov sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu ustrezen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Vlade kot predlagateljici zakona za obrazložitev mnenja. Besedo ima Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje.
BOŠTJAN ŠKRLEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Pred vami je ponovno odločanje o noveli zakona o državnem tožilstvu. Kot je bilo povedano že večkrat v okviru obravnave celotnega paketa tako imenovane plačne reforme pravosodnih funkcionarjev, je ta zakon del paketa štirih zakonov, ki vsebinsko in celovito ponovno urejajo plačni sistem funkcionarjev v pravosodju.
Vsebinsko so rešitve te plačne reforme zajete v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Področni zakoni, če jim smem
373
tako reči, zakon o državnem tožilstvu, zakon o sodniški službi in zakon o državnem pravobranilstvu pa to vsebinsko ureditev prenašajo v področno zakonodajo za vsako kategorijo navedenih funkcionarjev v pravosodju.
Kot je bilo razvidno že iz predstavitve predstavnika Državnega sveta, so poglavitni argumenti zahteve za ponovno odločanje nanašajo na zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ne na zakon o državnem tožilstvu, ki je predmet ponovnega odločanja.
Kot je bilo že večkrat povedno, je Vlada in kasneje parlament s sprejetjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju razrešil protiustavno stanje, ki ga je na področju te plačne ureditve že dvakrat ugotovilo Ustavno sodišče. Vlada meni, da je sprejeta odločitev in način razrešitve tega protiustavnega položaja sedaj izveden na ustavno skladen način in zaradi tega se je vseskozi zavzemala za to, da vsi štirje zakoni stopijo v veljavo istočasno. To je potrebno zaradi ohranitve enotnega sistema, ki je uveden in katerega želimo tudi naprej vzdrževati v sistemu plač funkcionarjev v pravosodju.
Če Državni zbor na ponovnem odločanju ne bi podprl zakona o državnem tožilstvu, bi s tem povzročili neko novo anomalijo glede na to, da zakon o državnem pravobranilstvu je bil sprejet in ni razlogov za neuveljavitev tega zakona. Glede na to, da o vsebinskem in tem osrednjem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju trenutno odloča Ustavno sodišča, prav tako o Zakonu o sodniški službi, bi po mnenju Vlade dejansko z odlogom uveljavitve teh dveh zakonov nastale protiustavne posledice, zaradi česar je utemeljeno pričakovati, da referenduma o tem vprašanju ne bo. Torej bi z nesprejetjem novele Zakona o državnem tožilstvu povzročili situacijo, ko bi državni tožilci bili deležni nekega drugega sistema plač, ki ne bi imel podlage v obstoječi oziroma veljavni zakonodaji, ki sicer ureja sistem plač v javnem sektorju. Ta situacija bi bila nenavadna, tako kot je nenavadno tudi dejstvo, da je v ponovnem odločanju Zakon o državnem tožilstvu, kar je povedal že predstavnik Državnega sveta. Zaradi tega Vlada ocenjuje in predlaga, da Državni zbor ob ponovnem odločanju novelo Zakona o državnem tožilstvu podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo ima dr. Vinko Gorenak, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Pravkar smo ponovno slišali, kako smo oziroma še odpravljamo protiustavno stanje na tem področju. To je sicer res, ampak protiustavno stanje popravljamo na način, ki škoduje slovenskim javnim financam in ki škoduje tudi slovenski državi. Namreč, nikjer ni bilo rečeno, da je treba plače dvigniti za 7 plačnih razredov.
Kar pa se tiče trenutne situacije, je res nekoliko zapletena, zaradi tega, ker Zakon o sistemu plač v javnem
374
sektorju ni v veljavi, ta zakon je krovni zakon, Zakon o sodiščih ni v veljavi, Zakon o državnem pravobranilstvu je v veljavi, pa vendar se ga ne more izvajati, ker ni v veljavi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Kar se tiče Zakona o državnem tožilstvu, imamo pred seboj veto. Kar se tiče Poslanske skupine SDS, bomo seveda ravnali povsem enako, kot smo ravnali do sedaj. To pa pomeni, da tudi tega zakona iz načelnih razlogov ne bomo podprli. Gre pa za naslednjo zadevo. Pravzaprav moram reči, da je na nek način situacija res nenavadna, kajti doživeli smo veto prav na tožilski zakon, tožilstvo kot organizacija pa je zaradi vodje tožilstva, ki je koaliciji v napoto, ki se je koalicija želi v vsakem primeru znebiti je tisti, s katerim imamo torej težave ne samo zaradi tega zakona, ampak zaradi početja koalicije do vrhovne državne tožilke.
Kar se tiče Poslanske skupine SDS, znamo ločiti delo od nedela, znamo ločiti situacijo, ko nimamo nobenih zaostankov, kar velja za tožilsko organizacijo, ali skoraj nobenih zaostankov, od tiste, ki je na sodiščih, kjer pa imamo zaostanke kljub napredku še vedno zelo velike. Številke, ki so bile predstavljene na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki o delu tožilske organizacije zelo jasno povedo in to je treba slovenski javnosti povedati, da je v času vodenja tožilske organizacije s strani sedanje vrhovne državne tožilke gospe Brezigarjeve prišlo do bistvenega napredka. Bistvenega napredka v vseh številkah. Te številke je ona sama predstavila in tožilska organizacija po naši oceni danes deluje relativno normalno, relativno dobro, napredek je očiten. To pa kljub temu seveda ne moti koalicije, da ne bi kar na kakšna poslanska vprašanja kakšne poslanke, če želite, šli v demontažo tožilstva - mislim na nadzor tožilske organizacije v Ljubljani, pri čemer se zgovarjamo seveda na to, da so bili tovrstni nadzori tudi v preteklem mandatnem obdobju. Saj se res, ampak v preteklem mandatnem obdobju je bil nadzor nad tožilsko organizacijo v Kopru administrativne narave, nanašal se je na neke kadrovske evidence in je bil končal v štirih urah. Nadzor nad tožilsko organizacijo v Ljubljani pa seveda poteka ne vem koliko časa že, celo z dovoljenjem Vlade. Kakšni bodo rezultati, bomo videli, dejstvo pa je, da vsaj po neuradnih informacijah ta nadzor izvršujejo celo tisti, ki so pristojni za zapore. Verjetno bolj, bom rekel, s kakšno nalogo, kaj naj tam najdejo kot pa s kakšnim realnim razlogom. To je torej demontaža tožilstva, v vsakem primeru iz političnih razlogov. Bolje bi bilo, če bi koalicija zelo jasno povedala, "gospa Barbara Brezigar, mi vas ne maramo, zamenjali vas bomo." Za to seveda imate vso pravico, imate vso možnost in imate vso zakonsko osnovo in za to niso potrebne nobene diskreditacije, prelaganje poročil, ki jih ena od poslanskih skupin proučuje že mesec in pol, pa še ne nadaljujemo.
375
Kakorkoli, zakon, ki je pred nami, z naše strani ne bo deležen podpore. Razlogi za to, kot sem poudaril, so načelne narave. Ravnali bomo enako, kot smo ravnali pri našem prvem glasovanju, in nič drugače. In zdi se mi, da je ta situacija taka, da je mogoče celo dobro, da ta zakon danes ne dobi podpore, da počakamo tudi na odločitev Ustavnega sodišča o sistemskem zakonu oziroma o referendumu, zato da bi lahko dobila koalicija možnost in priložnost, da se ponovno ozre sama vase, da naredi neko avtorefleksij o in ponovno odloča o vseh zakonih oziroma pripravi nove. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Cvetka Zalokar Oražem v imenu Poslanske skupine Zares.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani predstavnik Vlade!
Govorila bom o dopolnitvah in spremembah Zakona o državnem tožilstvu in ne o generalni državni tožilki gospe Barbari Brezigar, tako kot je bilo to pri predstavitvi poslanskega stališča pred menoj, ko pravzaprav nismo nič slišali o tem, kar je predmet razprave, pač pa o pregledih, tožilki in tako naprej, čeprav ne nazadnje v zadnjih dneh lahko beremo, kako izvaja mobing nad svojimi sodelavkami, predvsem tistimi, ki ji niso po godu.
Skratka, Državni svet je na svoji izredni seji konec prejšnjega meseca na zahtevo skupine svetnikov glasoval o štirih zakonih, ki se vežejo na urejanje plač v pravosodju. Državni svet je po razpravi, v kateri so svetniki v glavnem govorili o višjih plačah sodnikov, kar bi naj bila po njihovem mnenju napaka, kasneje predlagani odložilni veto na novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa tudi na predlog za odložilni veto Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem pravobranilstvu zavrnil. Je pa Državni svet sprejel veto na novelo Zakona o državnem tožilstvu, čeprav je bilo pričakovati, da bodo glasovanja podobna ali vsaj enaka pri vseh štirih zakonih, ki so med seboj povezani. Skratka, prišlo je do zmedenega glasovanja državnih svetnikov in tudi do absurdne situacije, kajti ne nazadnje materija Zakona o državnem tožilstvu neposredno niti v resnici sploh ne ureja plač državnih tožilcev, pač pa je to zgolj v posrednem smislu. Ne nazadnje, kar se Poslanske skupine Zares tiče, ugotavljamo, da ta zakon ureja tudi določene zadeve, povezane z izvajanjem in plačevanjem dežurstev na tožilstvu ki bodo poslej urejena bolj racionalno. Zato menimo, da je smiselno zakon podpreti. Prav tako menimo, da enostavno vsi štirje zakoni predstavljajo celoto in da kljub tej absurdnosti, ki so nam jo povzročili državni svetniki, ko je izločen samo eden od zakonov, ki pa sploh ne ureja tistega, o čemer so diskutirali in želeli doseči s svojim vetom, smo prisiljeni danes ponovno glasovati o zakonu in v Poslanski skupini Zares bomo Zakon o
376
spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu ponovno podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Anton Urh v imenu Poslanske skupine DeSUS.
ANTON URH: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS o ponovnem odločanju Zakona o državnem tožilstvu. Stališč Poslanske skupine DeSUS bo jasno in kratko. Ustavno sodišče je podalo oceno o neustavnosti ureditve plačnega sistema pravosodnih funkcionarjev, na podlagi upoštevanja te odločbe smo na prejšnji redni seji sprejeli paket novel, ki ugotovljeno neustavnost odpravljajo, na kar so celoten paket sprejetih sprememb obravnavali državni svetniki in zgolj za novelo Zakona o državnem tožilstvu vložili zahtevo po ponovnem odločanju.
Glede na to, da omenjeni zakon predstavlja zgolj enega izmed štirih zakonov, v katerih je upoštevana odločitev Ustavnega sodišča, in da za takšno, lahko bi rekli nenavadno, odločitev predstavniki Državnega sveta niti nimajo neke posebne utemeljitve, da se obrazložitev zahteve po ponovnem odločanju v bistvu nanaša na celoten paket oziroma na Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, glede katerega pa veto ni sprejet, ter glede na to, da poslanci DeSUS-a vedno trdno stojimo na stališču, da je nujno ugotovljene neustavnosti in nezakonitosti treba čim hitreje odpraviti, bomo tudi tokrat prispevali svoje glasove k sklepu, da je sprejeti zakon o državnem tožilstvu ustrezen.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Gvido Kres v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
GVIDO KRES: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že ob obravnavi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju podali mnenje, da bi dvig plač razmerja v plačnem sistemu javnega sektorja samo poslabšal in ne uskladil, kot naroča ustavna odločba. Razmerja bi se še dodatno poslabšala ob dejstvu, da Vlada namerava dodatno znižati druge plače v javnem sektorju. Sindikati javnega sektorja trdijo, da se Vlada z njimi sploh ni posvetovala o predlaganih rešitvah in da se z nekaterimi ne strinjajo. Na drugi strani pa Sodni svet podpira predlog sprememb, kar potrjuje, da se je Vlada glede uvajanja dinamike sprememb posvetovala s pravosodnimi funkcionarji. Sprašujemo se, ali so pravosodni funkcionarji več vredni kot ostali v javnem sektorju, ki prav tako delajo pošteno, njihovih zahtev
377
pa ni javno slišati. Predlogi se nam zdijo nenavadni in očitno nekateri pozabljajo, da smo v tem času globoko v krizi, da se gospodarstvo bori za preživetje in da se prilivi v proračun enormno manjšajo. Po našem mnenju zdaj pač ni primeren čas za zviševanje plač, saj tisoči po državi izgubljajo službe in živijo na robu obupa in socialne varnosti.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke torej menimo, da rešitve ne bodo izboljšale učinkovitosti tožilstva. Zaradi teh sprememb ni nobene garancije, da bo manj korupcije in da bo zato kakšen primer prej raziskan in kakšen kriminalec prej za zapahi. Zato bomo ponovno glasovali proti Predlogu Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Silven Majhenič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Prosim.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pozdravljamo veto Državnega sveta na novelo zakona o državnem tožilstvu, saj odločno nasprotujemo dvigu plač državnih tožilcev, škoda je le, da Državni svet veta ni izglasoval še za ostale tri zakone, ki višajo plače poleg državnih tožilcev še sodnikom in državnim pravobranilcem.
V	Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke se ob tej razprvi sprašujemo, kje bo Vlada Republike Slovenije pridobila sredstva za vsa povišanja plač. Ali ne poteka že dlje časa javna razprava o raznih varčevalnih ukrepih, o zamrznitvi rasti plač, celo pokojnin, pri tem pa je Državni zbor s koalicijsko večino že sprejel kar tri predloge sprememb zakonov, ki vsi povišujejo dohodke tako sodnikom kot tudi državnim pravobranilcem, torej ne ravno prebivalstvu, ki živi na robu preživetja. Sedaj pa ponovno odločamo še od četrtem predlogu. Vlada bi želela plače povišati tudi državnim tožilcem.
V	Sloveniji je znano dejstvo, da se odločbe Ustavnega sodišča običajno ne izpolnijo v roku. Celo spisek je namreč takšnih ali drugačnih sodnih odločb, ki bi jih morali že zdavnaj uveljaviti s spremembo zakonodaje, a jih še nismo. Ravno ob tem spoznanju in znanem dejstvu je za Poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke popolnoma neprimerno, da v sedanjem času globoke krize drastično povečujemo plače dobrostoječega dela prebivalstva iz razloga uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Po navedbah predlagatelja naj bi bil cilj predlagane novele namreč prav ta, torej uskladitev plač sodnikov, tožilcev in pravobranilcev s funkcionarji drugih vej oblasti na podlagi odločb Ustavnega sodišča.
378
Rešitve, ki jim sledi predlagatelj pri odpravi neustavnosti zakonske ureditve iz obeh odločb Ustavnega sodišča, so po mnenju Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke že same po sebi diskriminatorne, ustavno sporne in ne upoštevajo ključnih razlik med vsemi tremi vejami oblasti. Če so si torej posamezne veje enakovredne glede pogoja za zasedbo določenega mesta in glede trajanja mandata, naj imajo tudi enakovreden dohodek. Če pa temu ni tako, naj se razlike med posameznimi vejami oblasti upoštevajo tudi pri določitvi višine dohodka. To je namreč edina pravična rešitev. Nedopustna je situacija, ki je predmet trenutne primerjave in po kateri se morajo predstavniki zakonodaje in izvršilne oblasti vsake štiri leta potegovati za svojo funkcijo, medtem ko je sodnikom in tožilcem to potrebno le enkrat v življenju. Pri tem se očitno popolnoma spregleda zanesljivost in trajnost sodniškega poklica, kot da je ta brez nikakršne vrednosti.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke poleg tega tudi ne moremo spregledati dejstva, da so o sodniških, posledično tudi tožilskih plačah ter o njihovi ustavnosti in protiustavnosti odločali ravno sodniki, katere višina plače je ravno tako odvisna od njihove sprejete odločitve. Ali je mar mogoče šteti takšno odločitev kot objektivno in nepristransko?
Glede na to, da Zakon o državnem tožilstvu s predlagano novelo po našem mnenju neutemeljeno zvišujejo plače državnim tožilcem, v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke predložene novele ponovno ne bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Anton Anderlič v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Ko človek prebere zahtevo za ponovno odločanje Državnega zbora o noveli zakona o državnem tožilstvu, ima občutek, da gre za tekst, ki je bil napisan v drugem zakonu, pa se potem univerzalno uporablja za vse, ki se nanašajo na to področje, in argumenti iz tega poročila preprosto ne pritrjujejo temu, da bi Državni zbor na ponovnem odločanju moral ali da bi bil kakršenkoli argument naveden, da bi spremenil stališče, ki ga je z ustrezno večino oblikoval ob sprejetju zakona. Nesporno je, da bi če bi samo odločba Ustavnega sodišča bila predmet urejanja ali zahteve iz odločbe predmet urejanja v tem zakonu, to morali storiti. Kakorkoli že, red, pravni red, v tej državi je narejen tako, da ob negativnih mnenjih Ustavnega sodišča o določenih odločitvah Državnega zbora mora ta te stvari v določenih rokih popraviti - mi menimo, da kljub vsemu in kljub pripombam, kljub težkim časom in podobno je sistem plač na način, kot je bilo zastavljeno in kasneje popravljeno. Mi poznamo vsi skupaj, kako dolgo in na kako dramatičen način so se sprejemale odločitve na področju urejanja plač v javnem sektorju in na koncu je prišlo do takih odločitev, da jih je bilo preprosto
379
treba v bistvu uskladiti in prilagoditi tako, da so urejene na način, kot je to bilo to že večkrat povedano.
Ne glede na to je pomemben prispevek v noveli zakona na tistem področju, ko gre za urejanja dežurstev, ko gre za zagotavljanje večje varnosti, ko gre za zagotavljanje večje preglednosti, ko gre za urejenost tega področja na boljši način, kot je bilo to prej in če tudi zaradi vseh ostalih razlogov ne bi bilo smiselno zakona ponovno podpreti, ga je treba vsaj v tem delu.
Prikladno je reči, čas je tak, nečesa ne urejajte, ne dvigujte plač. Seveda gre za razmerja, gre za stvari, ki so urejene znotraj samega področja in ne gre za avtomatično poviševanje plač, ampak za usklajevanje in seveda za tiste z najnižjimi postavkami tudi za usklajevanje na višjem nivoju.
Vsi razlogi, ki smo jih lahko prebrali v poročilu Državnega sveta ob tem zakonu, nas prej prepričujejo v to, da glasujemo ponovno za zakon, saj ta obrazložitev, kot rečeno, je bila napisana k trem zakonom, seveda najbolj k tistemu o urejanju vprašanj sodnikov, ne pa toliko za področje tožilstva. To pomeni seveda, da je bila volja zaustaviti proces sprejemanja in urejanja razmer v Državnem zboru, ne pa, da bi resnično dobili skozi predloge, ki jih Državni svet daje, boljše rešitve, nacionalnej še in seveda za vse bolj sprejemljive.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije bomo ponovno glasovali za zakon.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Darja Lavtižar Bebler v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor.
Že ob predstavitvi stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov k noveli Zakona o državnih tožilcih točno pred mesecem dni sem poudarila, da gre za paket med seboj neločljivo povezanih zakonov, ki urejajo plače pravosodnih funkcionarjev, in da se s tem uresničujeta dve odločbi Ustavnega sodišča. Ta novela je bila skupaj z ostalimi tremi zakoni sprejeta, sedaj pa o njej ponovno odločamo, ker si je Državni svet premislil. Na 35. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev so svetniki novelo zakona podprli in to odločitev tudi posredovali Državnemu zboru. Zakaj so se kasneje odločili drugače, ne vemo natančno. Iz razprave na matičnem delovnem telesu Državnega zbora ob obravnavi zahteve Državnega sveta o ponovnem odločanju pa lahko razberemo, da tudi predstavnik Državnega sveta ne ve, zakaj je do tega prišlo oziroma ne more navesti posebne utemeljitve za takšno odločitev. Tudi iz same zahteve Državnega sveta, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, je razbrati protislovja. Napadajo novelo Zakona o sistemu plač v
380
javnem sektorju, veto pa izglasujejo le na novelo zakona o državnih tožilcih, v kateri se ne urejajo ne plačni razredi, ne razmerja niti ne drugi dodatki, pač pa se na novo urejata tudi pripravljenost in dežurstvo, ki sta glede na posebno naravo dela nujni sestavini oziroma nujni sestavni del izvajanja državnotožilske funkcije. Predlagana rešitev, to je pripravljenost, pomeni dosegljivost državnega tožilca v času dežurstva, da državni tožilec opravlja državnotožilsko funkcijo, torej predlagana rešitev zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj in usmerjanje policije v predkazenskem postopku.
Torej zaradi nerazumljivega ravnanja Državnega sveta ali vsaj nam nerazumljivega ravnanja Državnega sveta smo soočeni s situacijo, ko je že prišlo do medsebojnega neskladja. V veljavi je že novela zakona o državnih pravobranilcih, čakamo na odločitev Ustavnega sodišča o zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma k noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi, danes pa ponovno odločamo o noveli zakona o državnih tožilcih, ki je zgolj logična posledica prvih dveh. Naj torej razume, kdor more!
Kot sem že poudarila, ne glede na to, ali so nam sodniki, tožilci, pravobranilci všeč, je treba odločbo Ustavnega sodišča spoštovati. Sodnike, tožilce, pravobranilce pa je treba stimulirati, da bodo bolje opravljali svoje delo oziroma jih je treba sankcionirati, če tega ne počnejo, ampak v skladu z zakonskimi določbami, ne pa zaradi nejasnih potez tokrat tudi Državnega sveta, povzročati določene pravne posledice, ki so že nastale zaradi neskladnosti med zakoni. Bojim se pomisliti, da bi utegnil kdo celo razmišljati v smeri, da je treba poskušati izpodkopati enega od temeljnih postulatov naše ustavnopravne ureditve, namreč z ustavo zapovedane delitve treh vej oblasti in njihovega medsebojnega učinkovanja in enakopravnosti. Še posebej neprimerno ali, če hočete, tudi preveč ceneno pa se mi zdi danes in tukaj peti hvalo aktualnih generalni državni tožilki ali pa morda celo navajati tudi njene napake. Za to verjemite, bodo še priložnosti. Danes pač ponovno odločamo o Zakonu o državnem tožilstvu. In v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo tudi tokrat novelo zakona podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasovanje o zakonu bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 26.b točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH.
381
Državni svet je 12. izredni seji, 29. 9. 2009 sklenil, da na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije od Državnega zbora zahteva, da pred razglasitvijo zakona ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta Cvetku Zupančiču za obrazložitev zahteve Sveta.
CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade Republike Slovenije! Na zahtevo Državnega sveta bo Državni zbor ponovno odločal o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, ki ga je Državni zbor sprejel na 9. seji 25.9.2009.
Državni svet je sprejel sklep, naj Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah na podlagi ocene, da bi posledice črtanja celotnega poglavja o zadružni reviziji dolgoročno negativno vplivale na organiziranost in poslovanje zadrug. Gre za mnogo več kot zgolj za to, da Zadružna zveza ne sme opravljati revidiranja v včlanjenih zadrugah, čeprav bi bila možnost izvajanja zadružne revizije po zadrugah koristna zaradi specializacije in 15-letnih izkušenj iz revidiranja zadrug s strani Zadružne zveze, ki je pridobila dovoljenje za revidiranje zadrug. Tudi ne gre zgolj za Zadružno zvezo Slovenije, saj zadružno revizijo opravlja tudi Zadružna zveza, ki izpolnjuje predpisane pogoje in v skladu s temi pogoji pridobi dovoljenje pristojnega organa za izvajanje revidiranja. Navedena ugotovitev temelji tudi na podlagi nesprejetja amandmajev k predlogu zakona.
Črtanje celotnega 8. poglavja Zakona o zadrugah z naslovom Zadružna revizija pomeni, da prenehajo veljati vse določbe, ki v veljavnem zakonu določajo vsebino in obseg revizije v povezavi s specifičnem pospeševalnim namenom zadruge. Nadalje določbe, ki enotno in nedvoumno urejajo rok revidiranja za vsako zadrugo. Nadalje določbe, ki predvidevajo dolžnost revizorja, da ob ugotovljeni insolventnosti zadruge ali drugih okoliščin, ki bistveno omejujejo razvojne možnosti zadruge, nemudoma obvesti predsednika zadruge in predsednika nadzornega odbora. Nadalje določbe, ki urejajo sodelovanje pooblaščenega revizorja na občnem zboru zadruge, torej določbe, ki so prilagojene posebnemu namenu in značilnostim zadruge. Pri črtanju celotnega poglavja bo za zadruge glede na dolžnost revidiranja veljala določba iz drugega odstavka 41.a člena Zakona o zadrugah, po kateri se za dolžnost revidiranja zadruge nadomestno in smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe. Po črtanju določb o zadružni reviziji z zakonom ne bo več določno opredeljeno, pod katerimi pogoji mora zadruga zagotoviti vsakoletno revidiranje letnega poročila, tako kot je sicer urejeno z Zakonom o zadrugah za druge poslovne subjekte. Zakon o gospodarskih družbah namreč opredeljuje dolžnost revidiranja različno, glede na vrsto in
382
velikost družbe, v določbah o revidiranju pa sploh ne omenja zadrug, kar bo po našem mnenju odprlo pot različnim razlagam in tako tudi sporom.
V obravnavi vprašanj o zadružni reviziji so v zakonodajnem postopku za tretjo novelo zakona o zadrugah bili vseskozi v ospredju izključno formalno-pravni vidiki, med drugim, ali je ureditev zadružne revizije v nasprotju z direktivo o obveznih revizijah oziroma ali se sme zakon o zadrugah glede nekaterih rešitev odmakniti od zakona o revidiranju, na primer v določbi glede pravne oblike revizijskega podjetja, kjer evropska direktiva izrecno ne predpisuje omejitev. Če je bila doslej zadružna revizija urejena s posebnimi določbami, ki se ob splošnih predpisih o revidiranju kot poseben predpis uporablja za ožja področja zadrug za opravljanje dejavnosti v zadrugah in zadružnih zvezah, pa se po izrecni določbi zakona o zadrugah uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah - ni videti formalnih ovir, da bi določbe o zadružni reviziji ne bi mogle biti usklajene z direktivo in veljati tudi v prihodnje.
Glede na specifične lastnosti zadrug, vključno z varstvom nedelj enega zadružnega premoženja, menimo, da zadružne revizije kot oblika zunanjega strokovnega in nepristranskega nadzora ni mogoče enakovredno nadomestiti z drugimi nadzornimi mehanizmi. Zato bo črtanje celotnega poglavja o zadružni reviziji neugodno vplivalo na razvoj zadružništva kljub nesporno sprejemljivim rešitvam, ki jih v drugih pogledih za evropske zadruge in domače zadruge prinaša novela, nedorečenost pri ureditve zadružne revizije po našem mnenju dolgoročno pretehta pozitivne učinke drugih rešitev. Zato predlagamo, da Državni zbor .../Opozorilni znak za konec razprave./... v ponovni obravnavi ne glasuje za sprejetje zakona in naloži Vladi, da vsebinsko oceni ureditev revidiranja zadrug ter v čim krajšem roku predlaga potrebne zakonske spremembe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Zahtevo je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku Francu Bogoviču za predstavitev poročila odbora. Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan, spoštovani predsednik! Spoštovana državna sekretarka, gospod svetnik, kolegice in kolegi!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na prvem nadaljevanju 10. seje 7. 10. 2009 obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada, Državni zbor pa ga je sprejel na 9. seji, 25. septembra letošnjega leta. Odboru sta bili posredovani zahteva Državnega sveta z dne 30. 9. in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 5. 10. Na klop so člani odbora prejeli
383
tudi mnenje Vlade. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Državnega sveta, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravna služba, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza. Odboru je bila posredovana pisna zahteva Državnega sveta, ki je predstavil podobno stališče, kot ga je zdaj predstavil tudi gospod državni svetnik, zato se v tem delu ne bom ponavljal. Odboru je pisno mnenje posredovala Vlada, ki meni, da razlogi v obrazložitvi zahteve niso utemeljeni. Vlada posebej poudarja, da zakon o revidiranju 2 v svojem 5. členu dovoljuje opravljanje storitev revidiranja samo revizijskim družbam, te pa so po deseti točki 3. člena istega zakona lahko le gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo dovoljenje za revidiranje in ne več tudi Zadružna zveza, ki je storitve revidiranja v zadrugah opravljala po prej veljavnem Zakonu o revidiranju - 1. Poleg tega je izrecna določba 174. člena Zakona o revidiranju - 2 povsem jasno določena, da Zadružna zveza lahko opravlja storitve revidiranja zadrug le še do julija 2009.
Glede na očitk, navedenega v četrti točki zahteve Državnega sveta, da črtanje celotnega poglavja o zadružni reviziji, ki je po sedanjem zakonu obvezno za vse zadruge, ne bo pozitivno vplival na razvoj zadružništva, zlasti ne na zadruge, ki imajo v svoji bilanci velik delež nedeljivega zadružnega kapitala, pa Vlada poudarja, da je že v veljavnem Zakonu o zadrugah vrsta varovalnih mehanizmov, s katerimi se varuje nedeljivo zadružno premoženje.
Zakonodajno-pravna služba je tudi posredovala pisno mnenje, v katerem je glede razlogov za zahtevo po ponovnem odločanju zakona izpostavila že prej omenjeni zakon o revidiranju, ki je začel veljati lansko leto, izrecno določa, da Zadružna zveza lahko opravlja storitev revidiranja največ še 12 mesecev, po preteku pa ne sme opravljati navedenih storitev. Načela pravne države zahtevajo, da so zakonske norme jasne in nedvoumne, glede na nedvoumno zahtevo iz drugega odstavka 174. člena Zakona o revidiranju-2 bi bilo treba, če želi ponovno uvesti to možnost, da Zadružna zveza opravlja revizijo, to urediti s spremembo oziroma dopolnitvijo zakona, ki ureja revidiranje, ali pa na nomotehničnost ustrezen način, ki je drugačen od tistega amandmaja, ki smo ga v poslanski skupini pri sprejemanju prvega zakona tudi vložili. Tu moram reči, da se je ta nomotehnično ustrezen način prvič omenil zdaj na tej obravnavi veta, ne na osnovnem zakonu, tako da mogoče tudi škoda, da smo kakšno priložnost zamudili, da tega nismo storili prvič in bi potem takrat lahko primerno tudi določili ureditev v zakonu.
Državni svetnik Peter Vrisk je poudaril podobno, kot je bilo že v utemeljitvenih razlogih, tudi državna sekretarka se je vključila, ki pa bo, mislim da, imela tudi danes priložnost, da o tem spregovori.
384
V razpravi o zahtevi Državnega sveta je večina članov odbora sicer menila, da je Zadružna zveza primerna za nadaljnjo opravljanje zadružne revizije, vendar je ovira, kot menita Vlada in Zakonodajno-pravna služba, v 174. členu veljavnega Zakona o revidiranju iz lanskega leta. Dana je bila tudi pripomba, da bi bilo korektno, če bi Državni svet, namesto da skuša problem zadružne revizije reševati z zahtevo po ponovnem odločanju o zakonu, tega reševal z argumentirano razpravo o možnosti sprememb zakona o revidiranju.
Na koncu, kot sem že dejal, je Državni svet potrdil, sprejel s 6 glasovi za in 1 proti predlagani sklep, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah ustrezen, predstavnik Zadružne zveze pa je napovedal, da obstaja tudi možnost, da bo Zadružna zveza proučila tudi v sodnem sporu mogoče kršitev določila o prostem pretoku storitev v Evropski uniji.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Vlade kot predlagateljici zakona za obrazložitev mnenja. Besedo ima mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prosim.
MAG. SONJA BUKOVEC: Lep pozdrav! Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospodje poslanci, gospe poslanke! Pred vami je v ponovni obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Kot ste že seznanjeni, je Evropska komisija že v letu 2003 sprejela Uredbo 1435 s ciljem, da harmonizira zadružno pravo v vseh državah Evropske unije, kot tudi da se omogoči pravnim in fizičnim osebam iz različnih držav, da ustanovijo evropsko zadrugo. Uredba daje možnost državam članicam, da sprejmejo pravne podlage za implementacijo evropske zadruge, hkrati pa tudi poenotijo pravni sistem na tem področju v celotni Evropski uniji. V predlogu zakona je implementacija Uredbe 1435 glede ustanovitve evropske zadruge, in sicer je temu namenjeno deveto poglavje, tudi predlogi za dopolnitve posameznih členov prejšnjega zakona o zadrugah, se v večini primerov navezujejo na izvajanje določb glede evropske zadruge, glede prilagoditve evropske uredbe nacionalnim predpisom in smiselno se uporabljajo predpisi za delniške družbe po Zakonu o gospodarskih družbah. Razen tega Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah določa tudi ustanovitev, združitev, preoblikovanje zadrug, nadalje sledijo določbe v Zakonu o ustanovitvi zadrug, o kot sem rekla - združitvi glede osnovnega kapitala, minimalnega kapitala, ki ga mora imeti zadruga, delovanje organov same zadruge in na koncu tudi opredeljuje zakon nerazdelno zadružno premoženje oziroma varovanje tega nerazdelnega zadružnega premoženja, ki izhaja že iz privatizacije pred letom 1992.
Torej, problematično je, kot je bilo že povedano, da je ta zakon v celoti izpustil zadružno revidiranje oziroma zadružno revizijo kot subjekt, ki bi revidiral zadruge.
385
Namreč, Zakon o reviziji 1, ki je veljal pred lanskim letom, je določal, da Zadružna zveza lahko opravlja zadružno revizijo, medtem ko je Zakon o revidiranju 2, ki je bil sprejet v lanskem letu, črtal Zadružno revizijo iz subjektov, ki lahko opravljajo revidiranje zadrug, vendar je pustil prehodni rok, in sicer do julija tega leta, pri čemer je zadružna zveza še lahko opravljala revidiranje zadrug, po tem roku pa ne več.
Glede na veljavno zakonodajo je popolnoma jasno, da Zadružna zveza ne sme več opravljati zadružne revizije. Sprememba Zakona o zadrugah v več členih napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah, na nek način smatra tudi zadruge kot podjetje oziroma delniške družbe. In ravno tako v teh določilih se lahko smiselno uporablja revidiranje zadrug. Smiselna uporaba teh določb Zakona o gospodarskih družbah po mnenju Vlade zadošča za opredelitev revidiranja vseh pravnih subjektov; torej, tudi zadrug. Pravna pravila o specialnosti Zakona o zadrugah v odnosu na Zakon o revidiranju 2 po našem mnenju v tem primeru Vlada ne more uporabiti. Namreč, Zakon o revidiranju 2 je zelo natančen pri opredelitvi subjektov, ki smejo opravljati revizijo, ker jasno pove, kateri subjekti so pooblaščeni za revidiranje pravnih subjektov in tudi samo ti potem smejo dobiti dovoljenje od inštituta za revizijo za opravljanje same revizije.
Glede na očitke, da črtanje revizije ne bo ugodno vplivalo na razvoj zadružništva, pa lahko poudarimo, da je že v trenutno veljavnem Zakonu o zadrugah vrsta varovalnih mehanizmov, ki varujejo nedeljivo zadružno premoženje, na primer 74. in 75. člen, s to novelo zakona pa dodajamo še eno varovalko za nacionalne in evropske zadruge, in sicer Ministrstvo za kmetijstvo bo lahko vedno nasprotovalo sodelovanju zadrug pri ustanavljanju nove evropske zadruge, ki bi nastala z združitvijo. Tako bodo vedno lahko prepuščeni poskusi zlorab določb o nedeljivem zadružnem premoženju.
Naj še dopolnim samo, da Ministrstvo za finance je nasprotovalo temu tudi zaradi neskladja dveh zakonov o istem vprašanju, kar ne daje pravne varnosti revidiranem subjektom in je pravno nedopustno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predsednikom poslanskih skupin. Besedo ima Cvetka Zalokar Oražem v imenu Poslanske skupine Zares.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Še enkrat lep pozdrav. Državni svet je pričakovano izglasoval veto na spremembe zakona o zadrugah. V Poslanski skupini Zares menimo, da je na vseh nivojih in v vseh institucijah treba zagotoviti transparentno finančno poslovanje. Višji standard pri tem prav gotovo predstavlja tudi neodvisna in strokovno opravljena revizija. Zato smo trdno prepričani, da je prav in smiselno, da tudi zadruge svoje revizije opravljajo in naročajo pri za
386
to določenih in postavljenih institucijah, ki jih določa zakon o reviziji. Ne vidimo nobenega razloga, da bi bile zadruge izjema in da bi si revizijske naloge organizirale same znotraj lastnih služb Zadružne zveze Slovenije.
Zato je predlagani veto na zakon o zadrugah po mnenju Poslanske skupine Zares nesmiseln. V Poslanski skupini Zares bomo ponovno glasovali za zakon o zadrugah.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franc Jurša v imenu Poslanske skupine DeSUS.
FRANC JURŠA: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav tudi državni sekretarki s sodelavcem. Kolegi in kolegice. Poslanska skupina DeSUS tudi tokrat podpira predlog novele zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrgah. Pogledov na novelo ne spreminjamo, zato jih ne bom ponavljal. Je pa res, da bi bilo treba tudi vzpostaviti predlog zakona, ki ukinja zadružno revizijo kot posebno zakonsko obliko revizije glede na stališča Ministrstva za finance in glede na dejstvo, da zakon, ki ureja revidiranja, dopušča, da je lahko Zadružna zveza opravljala storitve revidirala le še do julija 2009. Nov zakon o revidiranju pa med revizijske družbe uvršča le gospodarske družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja. To je stališče poslanske skupine. Sam pa mislim, da bi lahko bilo tudi drugače.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Franc Bogovič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ: V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že v okviru obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah povedali, da je zakon nujno treba sprejeti, saj gre za uskladitev z uredbo Sveta, v kateri je pravno urejena evropska zadruga. Sicer v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da bi predlog zakona lahko bil bolj prilagojen razvoju zadružništva v naši državi in da bi določena področja lahko bila bolj specifično urejena. Pri sprejemanju zakona je bilo najbolj problematično izpostavljeno črtanje določb o zadružni reviziji.
Na odboru je bil zavrnjen tudi naš amandma, ki je predvideval, da se zadružne revizije ne ukine. V mnenju Zakonodajno-pravne službe je bilo namreč razloženo, da bi sprejetje takšnega amandmaja prineslo neusklajenost z Zakonom o revidiranju. Kot sem že dejal pri predstavitvi poročila odbora, je šele v drugem postopku, se pravi pri vetu, bilo tudi rečeno, da bi - za razliko od našega amandmaja, ki po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni prava rešitev - lahko z nomotehničnimi rešitvami to uredili. Zato mi je žal, da nismo takšnega mnenja Zakonodajno-pravne službe dobili že prej ali pa vsaj kakšen napotek za primerno rešitev, in pričakujem, da se v prihodnje takšne možnosti tudi povedo. Vendar smo zaradi
387
tega, ker smo bili takrat tako obveščeni in smo dobili takšno sporočilo, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ta zakon podprli. Pripravljamo pa spremembo Zakona o revidiranju in posledično spremembo Zakona o zadrugah, ki bi ponovno omogočal zadružno revizijo, saj menimo, da je to pravno korekten način. Menimo namreč, da je ob spremenljivosti članstva in osnovnega kapitala revizija tisto sredstvo, ki zmanjšuje rizike, značilne za poslovanje zadrug. V sosednjih državah, po katerih se zgleduje naše korporacijsko pravo, štejejo zadružne revizije za četrti organ zadruge, in prav bi bilo, da se obvezna revizija v Sloveniji spet predpiše za vse zadruge, menimo pa tudi, da mogoče z malce manjšo frekvenco, kot je bila v preteklosti za te najmanjše, ki so sedaj brez revizije. Je pa treba vedeti, da je danes okoli 90% takšnih zadrug, ki sodijo po klasifikacijah za gospodarske družbe med male, in za te ta revizija ni potrebna oziroma ni obvezna.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo Zakon o zadrugah kljub navedenim pripombam ponovno podprla.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Srečko Prijatelj, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Pri tem zakonu, če ga sprejmemo, lahko govorimo o izdaji nacionalnega interesa Republike Slovenije.
Podpore Slovenske nacionalne stranke ta predlog ne bo dobil. Že zadnjič smo povedali, zakaj. Eno je, na kar nas opozarja Zakonodajno-pravna služba, da gre pri pripravi tega zakona za kolizijo z drugimi zakoni, in to je bilo preslišano. Drugo je, na kar nas opozarja Državni svet.
Jaz pa bi izpostavil glavni problem, da zadruge lahko ustanavljajo tujci in če nam še ni jasno, bi želel povedati, da gre tu za prodajo kmetijskega zemljišča, ki prehaja na prefinjen način v roke tujcev. Tudi, če se ne bodo ukvarjali s to dejavnostjo, imajo možnost in zakonsko pravico, da ustanovijo zadruge. Kaj to pomeni za Slovenijo, če upoštevamo, da Italija že danes daje ugodne kredite za nakup zemljišč, ampak samo do postojnske meje, T+0, italijanskim rezidentom seveda, tega ni treba posebej poudarjati. Znani so primeri s Hrvaške, ko je Hrvaška v svoj kataster vrisala naša kmetijska zemljišča in jih prekategorizirala ob meji v zazidalna. Slovenija ni niti reagirala na to. Danes torej tujcem dajemo možnost, da tu pri nas ustanavljajo tudi zadruge. Ali ni to izdaja nacionalnih interesov?! Če boste to storili, potem bomo lahko za skoraj nično vsoto, kajti kmetijsko zemljišče je zelo poceni, zelo poceni prodajali Italijanom, ki imajo večjo kupno moč, kot jo imajo Slovenci, ta zemljišča, in jim nekako omogočali, da uresničijo to željo, ki jo imajo prisotno že od končanja druge svetovne vojne, da spet vzpostavijo intenzivno poselitev do Postojne. To se dogaja. Primorci to lahko povemo,
388
čutimo na svoji koži, intenzivno, posesivno, bom rekel, grabljenje slovenske zemlje. In dejstvo je, da jim to zdaj pomagamo še na tak način. Drugo pa je, kaj to pomeni za kmetijstvo nasploh. Ali Evropa že danes ni regulator hrane na trgu. Če je v Franciji hiperprodukcija vina božule, ki smo ji, smo priča letos, da Evropa subvencionira tako imenovano zeleno trgatev in mi pridno trgamo še nedozorelo grozdje, izplačamo nekaj denarja in jutri, pojutrišnjem bomo omogočali tistim, ki imajo viške, tržne viške, da to prodajo na naših trgovskih policah. Kaj to pomeni, zopet se bom vezal, za kraški pršut, ko smo dejansko ukinili prašičerejo na Primorskem, danes pa uvažamo meso iz Španije in Madžarske in proizvajamo pa kraški pršut, ki to ni. Mi vemo, da kraški pršut ni več kraški pršut, ker dejansko sestavine za to, pristne sestavine imajo le še kmetje, ki tu ali tam pridelajo nekaj zase. In tisto je tudi, po domače rečeno, najboljše, ker je domače.
Vlada pa se tega ne zaveda. Mi dejansko razprodaj amo na prefinjen način slovensko zemljo in na to smo že večkrat opozorili. Tudi Sklad kmetijskih zemljišč počenja to že dlje časa. Omogoča ustanovitev zadruge tudi tako, da je formalni ustanovitelj pri nas lahko državljan Republike Slovenije, vendar so drugi člani iz drugih držav in potem odkupijo zemljišča na svoj račun ali pa preko d.o.o.-jev omogočamo. To smo že govorili, Goriška Brda so tak primer. Omogočamo nakup kmetijskih zemljišč, ki se pod pretvezo do kapitalizacije prelivajo v lastniško strukturo tujcem. Namesto da bi vgradili kot majhen narod te .../Opozorilni znak za konec razprave./... rezervne varovalke, sprejemamo take neumne zakone. Eden od teh bo tudi ta danes, omogočal pa bo tujcem, da bodo prišli do zemljišč.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Pozdrav gospe sekretarki in pa sodelavcu. Jaz se bom pa držal teme, ki jo predstavlja ta zakon.
Govorimo o zakonu o spremembah in dopolnitvah. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo ga prvič podprli in nismo izvedeli nobenega razloga, da bi svojo odločitev spremenili. Bistvo razloga pa ni evropska kmetijska politika, ampak vprašanje zadružne revizije oziroma dejstva, da je Zadružna zveza Slovenije izgubila status revizijske družbe in je ob sprejemanju novele zakona o zadrugah ta razprava zagotovo prestopila strokovni okvir, kamor po mnenju Liberalne demokracije Slovenije to vprašanje sodi. Formalni razlogi so eno, po tistih bi lahko rekli, da je odprava zadružne revizije oziroma dejstva, da je Zadružna zveza Slovenija izgubila status revizijske družbe, posledica njene ukinitve v novem zakonu o revidiranju. Prehodni rok, v katerem
389
je bilo Zadružni zvezi Slovenije dopuščeno opravljanje storitve revidiranja, pa se je iztekel julija letošnjega leta. Ker po relevantnih pravnih mnenjih ni moč zatrjevati specialnosti Zakona o zadrugah, glede na Zakon o revidiranju, predlagatelju novele Zakona o zadrugah ni preostalo drugega, kot da črta poglavje Zakona o zadrugah, ki je urejal to zadružno revizijo.
Druga možna rešitev bi bila, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, da se možnost Zadružna zveza Slovenije tudi nadalje opravlja zadružno revizijo, to uredi z ustrezno spremembo zakona o revidiranju ali pa na nomotehnično ustrezen način v samem Zakonu o zadrugah. Takšna rešitev pa bi bila po seznanitvi z vsemi argumenti tudi po mnenju naše stranke nesprejemljiva. Izpostavljamo pa dva razloga, ki sta po našem mnenju vodila predlagatelja zakona o revidiranju k odpravi zadružne revizije in sta ključna tudi za našo podporo rešitvi, ki ji nasprotujeta Zadružna zveza Slovenije in Državni svet. Prvič. Dosedanja ureditev zadružne revizije po veljavnem Zakonu o zadrugah odstopa od ustreznih direktiv Evropske unije. V Liberalni demokraciji tako sprejemamo obsežno argumentacijo Vlade, da dosedanja ureditev zadružne revizije ne ustreza zahtevam Direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Drugič. Iz dosedanjega koncepta Zadružna zveza - revizija - zadruga ter iz tega koncepta izhajajoče dosedanje prakse izhaja resen in utemeljen pomislek glede zahtevane neodvisnosti zadružnih revizorjev. Iz prakse vemo, da gre zagotovo marsikje za povezan sistem in marsikdaj smo na tankem ledu, za revizijo si pa želimo predvsem, da je povsem neodvisna in strokovna. Tisti, ki poznamo delovanje tega sistema, vemo, da o popolni neodvisnosti enostavno ne moremo govoriti. Največji interes, da se revizija opravlja neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja, bi morale pa zagotovo imeti prav zadruge same, nihče drug, ki jih je v Sloveniji okrog 500. Od 500 zadrug je 135 kmetijskih, ki so kot take članice Kmetijsko-gozdarske zbornice, od teh pa jih je samo 73 vključenih v Zadružno zvezo Slovenije. Mi pa govorimo o rešitvi revidiranja za 500 najrazličnejših zadrug, nekaj kmetijskih, gradbenih, obrtniških, pa še kakšnih. Zato je uresničitev osnovnega pogoja revidiranja, to pomeni, da je revizija neodvisna in nepristranska, temelj za nadaljnji uspešen razvoj zadružništva v Sloveniji.
Zato bomo v Liberalni demokraciji Slovenije ponovno podprli Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, ki med ostalim črta poglavje zakona, ki je urejalo zadružno revizijo. Pooblaščeni revizorji, ki so do sedaj delovali v okviru Zadružne zveze Slovenije, se bodo lahko organizirali v organizacijski obliko, ki jih za revizijske družbe določba Zakon o revidiranju ali pa bodo, vsaj del njih
390
pa zagotovo, nadaljevali delo kot potrebni notranji revizorji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Breda Pečan v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Dober dan vsem prisotnim, predstavnikom Državnega sveta in Vlade Republike Slovenije!
V Poslanska skupina Socialnih demokratov smo se odločili, da bomo spremembe zakona o Zadrugah ponovno potrdili oziroma podprli, ker menimo, da je veto, ki ga je izglasoval Državni svet, zgrešena poteza. Prvič, če pogledamo nekoliko v preteklost, je bil lansko leto sprejet Zakon o revidiranju 2, ki je pravzaprav črtal možnost revidiranja zadrug, poslovanja zadrug skozi Zadružno zvezo in je predvidel, da bo treba tudi zadruge revidirati preko gospodarskih družb ali preko samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so zagotovo neodvisni in tudi strokovno usposobljeni, kar sicer ne dvomimo za revizorje v Zadružni zvezi, vendar je povezava med zadružno zvezo in zadrugami, ki naj bi bile revidirane, daleč preveč tesna, da ne bi mogli podvomiti v njihovo neodvisnost. Menimo, da tudi razlogi, ki jih je Državni svet navedel ob izglasovanju veta, da ne stojijo na trdnih temeljih, ker se upirajo na sicer zelo znano uporabo pravnega pravila, da zakon, ki je specialen zakon, lahko drugače uredi posamezne zadeve kot jih ureja splošni zakon, za kakršnega štejejo Zakon o revidiranju 2. Dejstvo je, da je cela vrsta razlogov, ki to tezo zavračajo, poleg tega pa smo v poslanski skupini prepričani, da je interes, ki je pravzaprav vodil Državni svet pri glasovanju o vetu, preozko omejen samo na kmetijske zadruge, ker je dejstvo, da je zadrug v Sloveniji drugih vrst toliko, da je omejitev Zakona o zadrugah samo na kmetijsko področje pravzaprav zgrešena in je treba vprašati še mnoge druge gospodarske subjekte, posameznike, ki so se vključili v zadruge, ki so ne le gospodarskega tipa, ampak tudi družbenega, ki so grajeni na osnovi socialnih dejavnosti, tako da ni razloga, da bi se v naši poslanski skupini odločili drugače, kot da zakon ponovno podpremo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Robert Hrovat v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
ROBERT HROVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!
Danes ponovno odločamo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Obrazložitev predlagatelja ponovnega odločanja na odboru je šla v smeri, da se jim zdijo predlagane rešitve dobre in da se strinjajo z veliko večino sprememb. Kot razlog za veto na seji Državnega sveta pa je bilo navedeno
391
nestrinjanje z izločitvijo celotnega poglavja o zadružni reviziji. V Slovenski demokratski stranki pritrjujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe, da bi glede na to, da to področje ureja Zakon o revidiranju, prišlo do nedopustnega pravnega stanja in do neskladja dveh zakonov. Sicer se strinjamo z Državnim svetom, da so zadružne revizije kar 17 let dobro delovale in prispevale k uspešnejšemu delu zadrug, vendar smo mnenja, da bi bil pravi postopek za kakršnekoli spremembe na tem področju ponovna sprememba Zakona o revidiranju na način, da se v zakonu ohrani zadružno revidiranje. Tu pa sta na potezi Vlada in seveda Zadružna zveza, da najdeta skupni jezik.
V Slovenski demokratski stranki bomo zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glasovali enako, kot smo na zadnjem glasovanju.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasovanje o zakonu bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 26.b točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAZVOJNI PODPORI POMURSKI REGIJI V OBDOBJU 2010 DO 2015, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V tem trenutku še ne vidim predstavnikov Vlade, nisem obveščen da so tu. Zato prekinjam sejo Državnega zbora za 10 minut. Pardon, ne. Prekinjam sejo Državnega zbora za 10 minut.
Nadaljevali jo bomo ob 10.30.
Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 10.20 in se je nadaljevala ob 10.35.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Prosim, da zasedete svoja mesta, kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo s prekinjeno sejo in prekinjeno točko dnevnega reda. Razpravljamo in obravnavamo Predlog Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 v okviru nujnega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Besedo ima dr. Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade. Prosim. Prosim dr. Horvat, besedo imate. Prosim, če greste za govornico.
DR. ANDREJ HORVAT: Spoštovani zbor, gospe in gospodje, dobro jutro!
392
S strani Vlade vam predstavljamo Zakon o razvojni podpori Pomurske regije v obdobju od leta 2010 do 2015. Gre za to, da smo pri pripravi zakona izhajali iz ocene stanja v Pomurju, ki smo ga v Vladi temeljito proučili in izkusili tudi neposredno v pomurskih podjetjih. Gre za to, da sedanje težave so velike in naše sporočilo je kljub temu in ravno zaradi tega pozitivno in usmerjeno naprej. Gre za razvojni zakon in gre za intervencijo.
Z zakonom zagotavljamo javna sredstva za ukrepe, s katerimi želimo odpreti nove perspektive v Pomurju. Pomursko gospodarstvo bo dobilo priložnost, da končno izkoristi primerjalne prednosti geotermalne energije obnovljenih virov energije, trajnostnega kmetijstva in agroživilstva ter turizma. S podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji se bo povečala absorpcijska sposobnost Pomurja pri kandidaturah na javnih razpisih in programih. Temu je namenjeno tudi delovanje vladne projekte pisarne v Pomurju, ki jo bom vodil kot državni sekretar za regionalni razvoj, zaposlen v okviru kabineta. Naj pri tem omenim, da gre za državnega sekretarja s funkcijo, ki ne pokriva izključno Pomurja, ampak je namen pomagati oziroma prispevati tako sistemske spremembe kot tudi vsebinske za celovito področje regionalne politike v Sloveniji. Z vlaganjem, z javnim sofinanciranjem investicij podjetij bo spodbujan razvoj podjetij in podjetništva v Pomurju. Poslovno želimo dinamizirati regijo, predvsem pa zagotoviti hitrejše odpiranje novih delovnih mest. S tem zakonom želimo tudi povzročiti, in zavedamo se tega, pozitivne, eksterne efekte za celotno državo. Hočemo namreč s tem primerom pokazati, da je mogoče veliko narediti in da se je mogoče zgledovati tudi po tem primeru. Z vlaganjem v kadre se želi delovno silo v Pomurju ustrezno prekvalificirati in usposobiti za nove izzive ter povečati možnost novega zaposlovanja za izobraženi kader. Gre za to, da bi odliv možganov iz Pomurja ravno z ustanovitvijo, z zagonom podjetništva ne mogli preprečiti, vendar bi vsaj omejili oziroma izobražen kader zadržali tam, kjer je doma, kjer ima svojo službo in kjer lahko največ prispeva k razvoju. S spodbujanjem socialnega podjetništva bodo vzpostavljeni pogoji za pospešeni razvoj zaposlovanja skozi to posebno obliko podjetništva, ki je v Sloveniji še slabo razvita. Del problemov strukturne brezposelnosti bo mogoče uspešno reševati prav z aktivnostmi v okviru socialnega podjetništva. Program je usmerjen tudi na izboljšanje podobe regije ter v njeno promocijo, s ciljem privabljanja tujih in domačih vlagateljev. Zaradi tega smo v zakonu segli tudi po davčnih olajšavah, kar znotraj Vlade ni bilo enostavno uskladiti, in na to smo ponosni. Gre za stvar, ki se bo lahko prenašala, torej kot izkušnja na celotno Slovenijo.
Zakon prinaša posebne ukrepe, ki jih druge regije niso deležne. Napisan je po meri situacije v Pomurju in s ciljem, da podpre pomursko gospodarstvo. Gre za koordinirano akcijo
393
vseh vladnih politik, ne le regionalne. Vlada se je odločila, da razvoj Pomurja premakne z mrtve točke, tako da Pomurje ne bo samo dežela prijaznih ljudi in dobre hrane, ampak tudi konkurenčna, v svet odprta in hitro razvijajoča se regionalna ekonomija. Naj povem, da je program za razvoj Pomurja tudi program za razvoj Slovenije.
Prosim vas, da Vlado podprete pri teh naših prizadevanjih.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot matično delovno telo.
Besedo dajem predsedniku Viliju Trofeniku za predstavitev poročila odbora.
Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na svoji 7. nujni seji 21. 10. kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
V uvodni obrazložitvi členov je predstavnik Vlade, kot predlagateljice zakona, poudaril, da je Vlada prav zaradi težav Mure in stečaja njenih družb, na podlagi katerega je strmo narasla stopnja brezposelnosti na območju Pomurja, pristopila k pripravi predloga zakona, s katerim želi uzakoniti ukrepe, ki bi naj bi jih izvajali 6 let, od leta 2010 do 2015. S predlaganimi ukrepi, programskim pristopom in potrebnimi finančnimi sredstvi naj bi spodbudili investiranje domačega in tujega kapitala na tem območju in s tem ustvarili pogoje za prestrukturiranje tega območja. Dosedanji ukrepi, ki so bili predvsem horizontalne narave, žal niso bili učinkoviti. Za njihovo učinkovito izvajanje bo zato zdaj skrbela vladna projektna pisarna v Pomurju.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju, pa tudi na sami seji, posebej opozorila, da področje spodbujanja regionalnega razvoja ureja zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki pa ne ureja situacij, ko bi bilo mogoče posamezni regiji dodeliti razvojno podporo. Zato predlagani zakon, ki določa, da se določeni regiji dodeli posebna razvojna podpora, pomeni odstop od ureditve v tem zakonu. Z ustavnopravnega in sistemskega vidika je pri tem še dodatno opozorila, da predloženi zakon z določanjem posebnih ukrepov in dodeljevanjem dodatnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije daje tej regiji in njenim gospodarskim in drugim subjektom ekonomske koristi oziroma prednosti. Zato bi lahko bil predlog zakona ustavno sporen, ker uvaja nesistemski pristop zakonskega urejanja regionalne razvojne politike in ker njegova utemeljitev ne obsega celovite predstavitve stanja
394
vseh regij. Člani odbora pa tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so se strinjali z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in tudi opozorili, da predlog zakona parcialno rešuje razvojne probleme samo ene razvojne regije, da ne izhaja iz zakona, ki sistemsko ureja področje spodbujanja regionalnega razvoja, kot tudi, da nikjer ni določenih meril ali pogojev, ki bi pomenili izjemo od veljavne ureditve v tem zakonu. V razpravi o členih predloga zakona so bili člani kritični do nekaterih rešitev predloženega zakona, saj so menili, da gre za nepotrebno zakonsko intervencijo brez ustrezne sistemske podlage. Zakon po njihovem mnenju ne bo prinesel potrebnih pričakovanj, in učinkov. Razpravljavci pa so bili enotnega mnenja, da so težave, s katerimi se srečuje Pomurska regija, nastajale v daljšem časovnem obdobju in niso posledica zgolj gospodarske in finančne krize, ampak predvsem posledica odsotnosti ustrezne regionalne politike v preteklosti. Menili so, da so bili razvojni projekti za območje Pomurja pripravljeni že pred leti, vendar nikoli uresničeni, ker so se sredstva, namenjena za razvoj območja, izkoriščala za druge namene. Zato so bili člani enotnega mnenja, da je treba zagotoviti oster nadzor nad porabo sredstev na tem območju v naslednjih šestih letih.
Nekateri člani odbora so menili, da stanje na tem področju zahteva ukrepanje na način, ki bi zagotovil takojšnje rezultate predvsem pa se ne bi smeli zadovoljiti samo s 1000 novimi delovnimi mesti, saj brez razvojno naravnanega gospodarstva ne bo možna sanacija tega območja. Ocenili so, da praktično nimajo nobene izbire ali podpreti zakon ali ne, ker je stanje na tem območju dejansko tako kritično, da ljudem ni možno odreči finančne podpore za zagon gospodarstva. Ne glede na navedeno, je odbor podprl predlog zakona, ker je menil, da je Pomurska regija, glede na kazalce razvitosti, z vidika solidarnosti v sedanji finančni in gospodarski krizi potrebna pomoči s strani države. Vlada je ob teh razmišljanjih zagotovila, da bo v naslednjih 6-ih mesecih pripravila nov sistemski zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo vključeval tudi sistemske mehanizme možnega konkretnega ukrepanja v situacijah, v kakršnih se je znašlo Pomurje.
Odbor je pri oblikovanju in sprejemanju amandmajev v veliki meri sledil mnenju Zakonodajno-pravna službe, sprejel je pa tudi amandma, s katerim je uskladil z zakonom določeno območje Pomurja z območjem območnega razvojnega programa za Prlekijo.
Državnemu zboru predlagam, da predlog zakona podpre.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Franc Jurša, v imenu Poslanske skupine DeSUS.
395
FRANC JURŠA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, vsi navzoči v Državnem zboru! V Poslanski skupini DeSUS podpiramo Predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Dejstvo je, da gre za eno gospodarsko najmanj razvitih območij v naši republiki, ki ga je še dodatno prizadel stečaj Mure, kakor tudi težave v živilsko-predelovalni industriji in kmetijstvu, ki daje veliko ljudem v tej pokrajini tudi kruh. Zato je treba na tem področju nekaj storiti. Hkrati je poleg tekstilne industrije kriza tudi v živilski industriji, kot sem omenil, in v kmetijstvu prav tako predstavlja izjemno pomembno panogo za gospodarstvo tega območja.
Sicer pa predlog zakona, ki je pred nami, določa štiri sklope ukrepov. V šestih letih bodo predvideni ukrepi v višini 261 milijonov evrov. Za izvajanje programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2015 je namenjenih 30 milijonov evrov. Za spodbujanje zaposlovanja v obdobju veljavnosti zakona je namenjenih 11,5 milijona evrov letno. Med sklopi pa so tudi davčne olajšave za investicije ter prednostne obravnave programov in projektov iz Pomurja pri kandidiranju za državna in evropska sredstva. Okvirna vrednost ukrepov v okviru prednostne obravnave projektov in programov je 162 milijonov evrov. Od tega je največ, 90 milijonov evrov, namenjenih vlaganju v infrastrukturo za oskrbo prebivalcev z zdravo pitno vodo. Vlaganja v spodbujanje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije so ocenjena na 40 milijonov evrov. Za spodbuditev regijskega gospodarskega središča v Pomurju pa je predvidenih 30 milijonov evrov.
Program spodbujanja konkurenčnosti Pomurja je usmerjen v blažitev posledic finančne in gospodarske krize na trgu dela, v šestih letih pa naj bi ustvarili 1.000 novih delovnih mest. Obenem naj bi ustvarili pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij. Pri zaposlovanju tako imenovanih prikrajšanih delavcev v Pomurju najmanj za dobo 20-ih mesecev lahko delodajalec uveljavi zmanjšanje davčne osnove za 70% stroškov tega delavca, vendar največ v višine davčne osnove oziroma do maksimalno dovoljene višini po pravilih državnih pomoči. Če pa delavce zaposlujejo najmanj za dve leti, se mu za obdobje dveh let povrnejo plačani prispevki delodajalcev za socialno varnost. Podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost v Pomurju, lahko za investiranje v letih 2010-2015 uveljavijo zmanjšanje davčne osnove v višini 70% .../nerazumljivo./... zneska za nove investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Omenjeno določilo velja le za investicije v Pomurski regiji in največ v višini davčne osnove oziroma do največ dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Zakonski predlog ustanovitve vladne projektne pisarne v Pomurski regiji ne opredeljuje več kot ukrep temveč kot način izvajanja zakona.
396
V	obravnavi na matičnem delovnem telesu smo predlog zakona dopolnili v nekaterih zelo pomembnih točkah. V določbah zakona smo tako na primer v 2. členu dopolnili območja, na katera se zakon nanaša. Območje statistične regije Pomurje smo uskladili z območnim razvojnim programom partnerstva za Prlekijo.
Naslednja, po naši oceni, izjemno pomembna dopolnitev pa se nanaša na dopolnitev 11. člena, ki ureja vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo. Amandma je v določbo in s tem v zakonom vnesel jasnejše zaveze odgovornih inštitucij za izvedbo projekta v času trajanja zakona. Ta določba je po naši oceni ena najpomembnejših, saj je Pomurju daje jasna zagotovila za izvedbo projekta oskrbe z zdravo pitno vodo.
V	poslanski skupini DeSUS bomo, kot je že rečeno, predlog zakona podprli in hkrati pozornost spremljali izvajanje zakona, da ne bo postal.../znak za konec razprave./... mrtva točka na papirju.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Radovan Žerjav v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi! V Slovenski ljudski stranki po vsem tem, kar se v zadnjem času dogaja v Pomurju, podpiramo vsako neposredno pomoč Pomurski regiji, saj je bila predolgo, pravzaprav ves čas zapostavljena s strani vseh oblasti. Tako lahko napovem, da bomo zakon zagotovo podprli.
Čeprav se za Pomurje obeta nekaj novosti, pa nikakor ne moremo reči, da je to izključno krizni zakon, saj vsebuje kopico projektov, ki so bili že prej načrtovani za to regijo, kot je na primer gradnja infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Seveda upamo, da jo bo ista zakonska podlaga kar se da pospešila. Vendar nekatere stvari v zakonu niso dorečene ali pa niso dobro rešene, predvsem v smeri, da bi se zagotovilo, da bi pomoč prišla v največji meri do tistih, ki jim je dejansko namenjena.
V	Slovenski ljudski stranki se zavedamo, da je temeljni problem Pomurja v tem trenutku prav brezposelnost, zato bi pričakovali čim bolj aktivno spodbudo zaposlovanja. Ker ima več kot 50% brezposelnih v regiji samo prvo in drugo stopnjo izobrazbe bo vložek v dodatno izobraževanje neizbežen. Upamo tudi na učinke davčnih olajšav. Sam menim, da so te ključne, predvsem tista, ki govori o olajšavah v investicije in ta predlog je zagotovo dober.
Res pa je, da je predlog zakona o razvojni pomoči Pomurju finančno zelo napihnjen in je ovrednoten na okoli 260 milijonov evrov. To se sicer sliši lepo, vendar je številka posledica tega, da je predlagatelj v skupno maso vključil
397
veliko tekočih projektov, ki že tečejo oziroma so bili predvideni že prej oziroma bi se izvajali tudi v primeru, da tega zakona ne bi bilo. Tako smo v predlog zakona poleg navedenih panog, ki se zdijo ključne, geotermalna energija, kmetijstvo in turizem, poskusili v Slovenski ljudski stranki dodati še panoge v okviru tradicionalne industrije te pokrajine, in sicer procesno industrijo, kovinskopredelovalno industrijo in elektro industrijo. Prepričani namreč smo, da s tremi omenjenimi, torej geotermalno energijo, kmetijstvom in turizmom zagotovo Pomurje ne bo doseglo tistega razvojnega preboja, ki si vsi skupaj želimo. Pa bom več o tem povedal v nadaljevanju.
Nasprotujemo projektni pisarni Vlade Republike Slovenije v Pomurski regiji, saj lahko vse njene naloge prevzame regionalna razvojna agencija za pomursko razvojno regijo. Tako ne bi bilo nikakršnih dodatnih stroškov za obratovanje pisarne, poleg tega pa bi s tem izrazili zaupanje v obstoječe pomurske inštitucije, kar se mi zdi pomembno. Če tega zaupanja ni v te inštitucije, so vsekakor nujne spremembe. Tako kadrovske in tudi sistemske.
V Slovenski ljudski stranki smo predlagali tudi podaljšanje predvidene davčne olajšave za investiranje, kar sem že omenil, iz 5 na 10 let, torej do leta 2020, kar se mi zdi zelo zelo pomembno. Pomembna pa se nam zdi tudi prijava kontrolnih mehanizmov v zakonu, saj se mora o izvajanju zakona poročati redno tudi v Državnem zboru.
Kljub vsemu imam ob tej obravnavi nekakšen cmok v grlu. Zakaj ta cmok? Še vedno menim, da smo Muro izgubili na prelahek način. Menim, da nismo storili vsega, da bi čim več delovnih mest v Muri obdržali. Ni šlo namreč za kakršnakoli delovna mesta. Šlo je za delovna mesta, kjer so lahko delale delavke in delavci z nizko izobrazbo, torej z osnovno šolo, in tudi takšni, ki osnovne šole žal nimajo. Takih delovnih mest je danes še posebej malo. In če se dobro spomnim, je bilo potrebno veliko veliko manj denarja, da bi obdržali 1500 do 2000 delovnih mest, kot pa je sedaj predvideno za vzpostavitev 1000 novih delovnih mest .../Opozorilni znak za konec razprave./... Govorili smo od pet do 30 milijonov, v prvem primeru. V drugem govorimo o 2 60 milijonih. Kaj lahko rečemo na to? Zagotovo očitek, češ, da delovna mesta v Muri niso imela perspektive. Nihče nam ne jamči, da bodo delovna mesta, ki jih bomo ustvarili s temi 260 milijoni, imela boljšo perspektivo. .../Opozorilni znak za konec razprave./... Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Miran Gyorek, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
398
V	Slovenski nacionalni stranki v celoti podpiramo Predlog Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Veseli nas, da se je Vlada Republike Slovenije s tem predlogom zakona odločila za tako pomemben ukrep, pomoč pri razvoju Pomurske regije. Ne bom ponovno navajal že tolikokrat podanih argumentov in utemeljitev razlogov za takšen ukrep Vlade in upam, da bo prišlo do pozitivne odločitve slovenskega Državnega zbora. Tudi na Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot matičnem delovnem telesu smo opravili temeljito razpravo o posameznih členih, amandmiranih členih in o vsebini zakona v celoti in v popolnem konsenzu potrdili predlog zakona. Res pa je tudi, da smo tudi v Slovenski nacionalni stranki imeli določene pripombe in pomisleke pri nekaterih členih zakona in predlaganih amandmajih SDS-a in SLS. Predvsem mislim na predlagani amandma k 12. členu, ki govori o omejitvi porabe sredstev, predvidenih po tem v zakonu. To je določba o dodeljevanju in koriščenju sredstev za izdelavo raznoraznih študij, ekspertiz, strokovnih predlogov, podlag, dokumentacij in sklepanja o svetovalnih pogodb. V preteklosti smo imeli slabe izkušnje s tovrstnimi storitvami, ki mnogokrat niso prinesle nobenih dobrih rezultatov in so samo izčrpavale razpoložljivo maso za projekte zagotovljenih denarnih sredstev. Večina članov MDT se je odločila, kot se je pač odločila, in to svojo odločitev na neki način utemeljila z amandmiranjem 13. člena zakona, ki govori o obveznosti podajanja poročil o izvedenih aktivnostih in porabljenih sredstvih Državnemu zboru, kar po našem mnenju tudi predstavlja določeno varovalko pred nenamenskim, nekoristnim trošenjem sredstev in zagotavlja učinkovitejšo implementacijo projektov. Osebno sicer mislim, da varovalnih mehanizmov ni nikoli preveč, kajti naše izkušnje kažejo, da smo Slovenci kar prevečkrat radi nagnjeni k temu, da s podarjenimi sredstvi mnogokrat ravnamo nevestno oziroma nekoristno.
Podpiramo tudi sprejem nekaterih drugih amandmajev koalicijskih strank, kot je na primer 9. člen glede financiranja vzpostavitve regijskega, gospodarskega središča v Pomurski regiji in amandmaja k 8. členu, to je določba o financiranju vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurski regiji, ki se bo sofinanciral iz nacionalnih kohezijskih sredstev državnega proračuna in v skladu s kohezijsko politiko Evropske unije. Dobro je, da bo odgovornost za izvajanje zakona o tem segmentu prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport kot posredniško telo na področju kohezijske politike.
V	Slovenski nacionalni stranki smo sicer imeli določene pripombe in zadržke glede samega postopka priprave in usklajevanj pri oblikovanju samega zakona. Po našem mnenju bi se lahko močneje pritegnilo k sodelovanju predstavnike pomurske gospodarske zbornice, obrtne zbornice, lokalnih skupnosti, kmetijsko gospodarske zbornice, itd., da ne naštevam. Sestanek s prej navedenimi predstavniki in
399
predsednikom Vlade Republike Slovenije in ministrom za gospodarstvo je sicer bil na hitro sklican in opravljen pred dvema dnevoma. Podane, izrečene so bile različne pobude članov upravnega odbora, članov pomurske gospodarske zbornice. Žal pa marsikatere pobude niso bile dovolj dosledno vključene v sam predlog zakona. Tukaj mislim predvsem na pobude v zvezi s tem, da recimo sedanji predlog zakona opredeljuje z ukrepi in instrumenti spodbujanja ekonomskega, socialnega razvoja, premalo pa upošteva spodbude za prostorski razvoj. Naša regija je hendikepirana, ker ima ogromno kmetijskih zemljišč in ko se želi razvojni projekt aplicirati v prostor, se hoče kmetijsko zemljišče zaščititi za vsaka ceno. Lahko imamo ne vem kakšne spodbude, če ni zemljišča, kjer bi lahko zidali. Konkretno sta tako blokirana oba koridorja, avtocestni in železniški za velik logistični center. Predlaga se, naj se v postopku umeščanja v prostor upošteva tudi prioriteta v okviru kompetenc Vlade in specifične geografsko prostorske značilnosti Pomurske regije. V zakon naj se vgradi varovalka, da vlada na območju Pomurja pri prostorskem načrtovanju odigra vlogo arbitra. Tudi predlog o ustanovitvi strokovne skupine oziroma komisije za določitev izobraževalnih programov, od poklicne šole do fakultet, je glede potreb regije smiseln in utemeljen. Ta komisija bi naj odobrila tudi ustanovitev morebitnih novih šol v regiji, tako se izognemo nepotrebnim programom, recimo absurdni vpis v družboslovne programe, kjer potem diplomanti in maturanti pristanejo na zavodu za zaposlovanje. Pomurje rabi predvsem izobraževalne programe za deficitarne poklice. Še in še lahko bi našteval utemeljene pobude in predloge, ampak ker sem omejen s časom, bomo potem to v nadaljnji razpravi v zvezi z amandmaji tudi verjetno še dorekli.
V Slovenski nacionalni stranki zakon podpiramo in se ga veselimo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod Gyorek. Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil mag. Borut Sajovic. Izvolite.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa za besedo, vsem skupaj še enkrat prijazen dober dan! V Pomurju je čas za dejanja ne več za besede. Zakon, ki je pred nami in ga bomo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije podprli, saj smo pri njegovem nastanku tudi sodelovali, pomeni prvo dejanje, ki bo stanje na tem območju Slovenije zagotovo izboljšalo. Zato naj še enkrat povem, da naša podpora vsem tem ukrepom je zagotovljena. Na podlagi katastrofalnih gospodarskih in socialnih indikatorjev ter tudi vsesplošnih in v zadnjem času poznanih dogodkov se je Vlada prav odločila, da je potrebno ukrepati. Zato je pred nami pripravila zakon, ki sicer odstopa od dosedanje politike skladnega regionalnega razvoja, a je posledica bolečega dejstva, da dosedanja politika specifično
400
do Pomurja ter obče do spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ni bila uspešna in na žalost ni dala želenih rezultatov. To je zagotovo za vse nas trenutek streznitve in verjetno povod v diskusijo, ko se bomo morali vsi skupaj vprašati in pa razčistiti, zakaj smo do te točke danes sploh prišli ter kako naprej na področju skladnega regionalnega razvoja in kakšna bo nova konceptualna paradigma na tem področju. Če povzamem uspešen regionalni razvoj, primerjamo s tekom na dolge proge, potem Pomurci na vsakih deset korakov za ostalo Slovenijo v povprečju zaostajajo za tri korake. Politika se je do sedaj ozirala nazaj, Prekmurce deklarativno spodbujala, a nič konkretnega nič od nismo storili. Danes smo zbrali pogum, da to spremenimo.
Tudi v Liberalni demokraciji Slovenije smo pred časom ocenili, da je v nastalih okoliščinah ukrepanje nujno. Ko je kriza odkrila plašč in razgalila vse strukturne težave Pomurja, smo se odločili, da tudi sami vložimo nekaj predlogov, ki prispevajo k reševanju te problematike, odločno, pogumno in preudarno. Naših pet ukrepov je poznanih in veseli smo, da vsaj večino teh rešitev in korakov naprej ta zakon tudi povzema.
Na podlagi usklajevanja je danes pred nami zakon, ki vsebinsko vsebuje večino teh rešitev. Večina ukrepov Liberalne demokracije Slovenije je bila tako upoštevana in integrirana v dokončno verzijo zakona, ki vsebuje številne pomembne predvsem pa konkretne ukrepe in rešitve.
Se pa na drugi strani vzpostavlja vprašanje, zakaj potrebujemo poseben zakon, zakaj ne rešujemo problematike v okviru politike skladnega regionalnega razvoja. Zelo preprosto. Situacija v Pomurju je posebna in potrebno si bo, žal, priznati, da v dosedanjem regionalnem razvoju nismo bili uspešni, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno.
In kaj je še posebnost zakona? To, da predvideva povsem konkretne ukrepe, ki bodo spodbudili tisto, kar to območje najbolj potrebuje: gospodarsko rast. Končno se je našla politična volja, da se zagrize v kislo jabolko, da običajnim nasprotnikom povemo, da problematika Pomurja ni sadna kupa ter da rešitve prinašajo pozitivne učinke za celotno pomursko regijo. Nekateri ukrepi pomenijo takojšen učinek, kot so spodbude za investicije, spodbude za investiranje. Nekateri od teh ukrepov pa so dolgoročne narave, kot je program konkurenčnosti, prednostna obravnava projektov, kar je pa poseben uspeh tega zakona.
Zakon zagotovo ni brez težav, ni popoln, tako kot nobena stvar na tem svetu ne. Ob sprejemanju zakona pa se vsekakor pojavljajo tudi velike dileme in potencialne nevarnosti. Teh dilem se zavedamo. Ne želimo jih pa ne skrivati, ne zakrivati. Pojavlja se vprašanje, kaj je pa z drugimi regijami, kako je z enakopravno obravnavo, nediskriminacij o posameznih območij in gospodarskih subjektov. In postavlja se vprašanje
401
zagotavljanja učinkovitosti nadzora nad izvajanjem zakona, da ne bi prihajalo do nezaželenih zlorab.
Danes moramo s tega mesta tudi ostalim regijam mikroobmočju, občinam, znotraj različnih statističnih regij, poslati tudi sporočilo in jasno zavezo, da se nanje ne pozablja in da so zagotovo na vrsti za prepotrebne ukrepe. To zavezo v Liberalni demokraciji Sloveniji dajemo in bomo družno delovali, da to zavezo tudi izpolnimo. Pomurje potrebuje ne pomoč, temveč spodbudo in zato bomo te ukrepe podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine narodnosti bo stališče predstavil gospod Laszlo Goncz.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod državni sekretar s sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi! Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji bo kljub nekaterim upravičenim pripombam lahko pomemben prispevek k reševanju izredno slabega stanja v Pomurju na področju gospodarskega stanja, nezaposlenosti, sociale in posredno tudi reševanja neugodnega demografskega položaja. Sicer z vidika načrtovane uspešnosti predlaganih ukrepov nisem tako optimističen, kot so nekateri kolegi in predlagatelji zakona, strinjam pa se z dejstvom, da v smislu sistemskega reševanja, približevanja pokrajine državnemu povprečju razvitosti je lahko sprejetje tega zakona zelo pomemben začetni oziroma prvi korak. Kot sem v preteklih dneh večkrat poudaril, verjetno bi bilo ob vključevanju večjega števila pomembnih lokalnih dejavnikov s področja gospodarskega in političnega življenja že v začetni in v nadaljevalni fazi priprave zakona zelo koristno, prepričan sem namreč, da bi kvaliteta predlagane vsebine bila lahko še boljša, vendar pa kljub temu še enkrat poudarjam, da je zakon za pokrajino, kjer beležimo dejansko najslabše kazalce skorajda na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, več kot dobrodošel. Slednja ugotovitev velja tudi kot stališče madžarske narodne skupnosti, ki na omenjenem območju kot avtohtona narodna skupnost skupaj živi s pripadniki slovenskega naroda ter pripadniki drugih narodnih skupnosti.
Zato smo se v okviru omenjene skupnosti odločili, da tudi z vidika madžarske narodne skupnosti vložim amandmaje na predlog besedila zakona. Kot dopolnitev k 5. členu zakona v skladu z omenjenim predlagamo, da se naj pri izvajanju ukrepov razvojne podpore se naj upoštevajo tudi specifične potrebe narodnostno mešanega območja regije, in to predvsem z vidika ustvarjanja gospodarske osnovne narodne skupnosti. Tisti, ki poznajo razmere v Pomurju, vedo, da so gospodarske in socialne težave še posebej pereče na določenih predelih narodnostno mešanega območja. Dejstvo je tudi, da narodnostno mešano območje ima posebnosti, ki jih je pri tovrstnem zakonu, čigar ukrepi so usmerjeni izrecno v reševanje težav konkretnega
402
območja, potrebno upoštevati. Vprašanje zagotavljanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti je v zadnjih letih še precej problematično, kljub temu, da pravica izhaja iz 64. člena Ustave. Smo pa prepričani, da tudi s pomočjo predlaganega zakona je mogoče v sodelovanju z madžarsko narodno skupnostjo narediti korak naprej, predvsem z vidika ustvarjanja gospodarske osnove narodne skupnosti. Vesel sem, da je na matičnem delovnem telesu naš temeljni amandma dobil skorajda soglasno podporo, saj to z vidika narodne skupnosti lahko pomeni tudi začetek integracije skupnosti na področju gospodarske sfere.
Dodajam še, da sem vložil tudi amandmaje, ki naj bi služili k splošnemu izboljšanju besedila zakona, in to prvenstveno z vidika neposredno zainteresiranih investitorjev. Gre predvsem za določene olajšave, poroštva in poenostavitve postopkov. Nekateri so posredno upoštevani, drugi so, žal, zavrnjeni.
Na koncu bi poudaril še dve stvari. Iskreno si želim, da bo predlagani zakon dejansko pomagal najbolj ogroženi regiji v državi pri reševanju delovnih mest, socialnih težav ter predvsem gospodarsko-finančnih težav nasploh in pri tem naj ne bo kamen spotike in nov konflikt med posameznimi regijami oziroma njihovimi predstavniki, zastopniki. Zavedam se situacije oziroma zelo podobnega stanja tudi v nekaterih drugih območjih, zato sem mnenja, da moramo v okviru Zakona o skladnejšem regionalnem razvoju oziroma po potrebi tudi na drug način takoj iskati rešitve v ostalih primerih. In drugič, vsi se moramo zavedati dejstva, da v primeru Pomurske regije, predvsem pa njenega prekmurskega dela, gre za zelo specifično območje, ki se ni znašlo v brezizhodnem stanju zgolj zaradi zadnjih katastrofalnih dogodkov v Pomurki, Muri in še kje, temveč je to tudi posledica slabih rešitev v preteklosti ter večdesetletne marsikdaj neuspešne celovite sistemske integracije v slovenski gospodarski prostor. Sicer na področju gospodarstva v različnih zgodovinskih fazah beležimo različne pristope države in kot posledice tega tudi različne rezultate, med katerimi so bile tudi uspešne epizode, vendar na področju kmetijske politike je večinoma šlo za kontinuirano nazadovanje. Če vemo, da je še med dvema vojnama za marsikoga na območju današnje države območje Prekmurja veljalo za nekakšno, pod narekovaji, "slovensko Sibirijo", so nekateri dejavniki, ki so privedli do današnjega stanja, razumljivi. Zato naj na koncu še enkrat izrazim podporo pristopu, ki začenja sistemsko, torej z zakonom reševati gospodarsko-socialno problematiko Pomurja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Anton Kampuš.
403
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani državni sekretar dr. Horvat s sodelavcem, spoštovane kolegice in kolegi! Sprejem predlaganega zakona, ki se imenuje Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, je nujno potreben zaradi pravočasne zagotovitve ustrezne razvojne podpore za prestrukturiranje Pomurske regije.
Pomurska regija že desetletja najbolj zaostaja v razvoju za slovenskim povprečjem. Stanje se je letos dodatno poslabšalo zaradi posledic finančne in gospodarske krize, ki je še posebej močno prizadela Pomurje. S sprejetjem in izvedbo zakona bo spodbujen razvoj in preprečena bo socialna škoda v smislu socialnih posledic. Cilj zakona je s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev za razvojno podporo Pomurju iz novih in že obstoječih programov ustvariti pogoje za začetek prestrukturiranja in razvojnega dohitevanja drugih slovenskih regij ter ublažitev posledic finančne gospodarske krize.
Zakon utrjuje načelo socialne države s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja in prestrukturiranjem gospodarstva v regiji, ki je soočeno z velikimi strukturnimi problemi.
Vzrokov je več. Naštel bom samo nekatere. Pomurje je v tem trenutku socialna bomba, in je skrajni čas, da se Vlada loti tega problema. Res je, da so se v času socializma delavci Mure odrekali delu plače, da so zmogli zgraditi gigant Muro in si zagotoviti delovna mesta. In ni čudno, da so strašno razočarani in upravičeno razjarjeni ob stečaju Mure. Seveda je povod stečaj Mure in stečaj Mure je velika tragedija za Pomurje in Slovenijo. To je izredno stanje. Vsak peti občan je brezposeln. Ampak tukaj gre še za druge stečaje drugih firm v Pomurju. Še posebej to čutijo tiste delavke in delavci, ki so dobili odločbe stečajnega upravitelja, večje število družinskih članov, ki so bili zaposleni v Muri.
Seveda mi dovolite tudi nekaj besed o Muri. Zdaj se je izkazalo, da je bil prokurist samo podaljšek lastnikov, ki so s svojo neaktivnostjo uničili podjetje. Krivda je izključno na lastnikih. Sprega lastniki in prokurist s sindikati je bila usodna za Muro. Ni čudno, da kriminalisti raziskujejo sume kaznivih dejanj v Muri. V Pomurski regiji se je nezaposlenost povzpela na 18%. Nezaposlenost je vzrok za številne družinske tragedije, številne zdravstvene težave, povečalo se je število samomorov, življenjska doba v Pomurju je pet let krajša, kot je v osrednji Sloveniji. Najbolj pa so prizadeti in trpijo otroci tistih brezposelnih staršev, ki so ostali brez zaposlitev. Pomurje rabi pomoč, ker je več desetletij na zadnjem mestu v Sloveniji v indeksu ogroženosti v Pomurski regiji, kar je razvidno tudi iz priloženega diagrama.
Za razvojno podporo Pomurski regiji določa predlog zakona naslednje ukrepe: izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti v Pomurski regiji za obdobje 2010-2015, v skupni višini 30 milijonov evrov; spodbude za zaposlovanje v 7 0; zmanjšanje
404
davčne osnove; davčne olajšave za investiranje v 70 za nove investicije in opremo ter neopredmetena sredstva; prednostno obravnavo programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov Evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja. Vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra okvirno v višini 2 milijonov v tem okviru določa ali pa ta okvir določa vlaganja v vzpostavitev medpodjetniške izobraževalne centre, itd. Vzpostavitev regijskega gospodarskega središča v Pomurju, ki pa pomeni nadaljevanje obujanja ali pa urejanja komunalno urejenih industrijskih con, na račun tega privabljanje tujih firm, dajanje pogojev domačih firmam. Iz tega si želimo tudi zagotoviti podjetniške inkubatorje, ki so načeloma ../Opozorilni znak za konec razprave./.. volilnice mikro in malih podjetij, s tem, da bi v tem trenutku lahko omenil še tudi izkoriščanje geotermalne energije za prestrukturiranje gospodarstva.
Pomurju je tudi preko tega zakona dano sporočilo, da v Sloveniji niso sami in da se s tem zakonom želi ustvari in poskuša dvigniti razvojno klimo in spodbuditi podjetniški duh.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon v celoti podpiramo in bomo zanj glasovali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod mag. Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL: Lep pozdrav! Spoštovani gospod podpredsedujoči, podpredsednik! Spoštovani državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 -2015 je namenjen k hitrejšemu razvoju Pomurja in pomoč prebivalstvu, ki je ostalo brez zaposlitve. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da je Pomurju potrebno pomagati, zato bomo zakon podprli.
V	Sloveniji imamo številna področja, ki zaostajajo v razvoju in so tudi demografsko ogrožena, zato bi bilo smiselno, da bi podoben zakon sprejeli za vso Slovenijo. Sicer je v prejšnjem mandatu vlade Janeza Janše Državni zbor sprejel zakon, in sicer leta 2006, o dohodku pravnih oseb, ki že pozna tako imenovano regijsko olajšavo. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za največ 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, če posluje, se pravi, da ima sedež in dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalstva nižji od povprečja države do 15% in v višini 40% od zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, če opravlja dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15%.
Tudi spodbude za zaposlovanje ljudi, ki so prijavljeni na zavodu zaposlovanje, veljalo že precej let v dosedanji
405
zakonodaji. Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji predvideva številne ukrepe, ki bi omogočili večje zaposlovanje in samozaposlitev, davčne olajšave za investitorje in program spodbujanja konkurenčnosti. Prav tako pa zakon predlaga prednostno obravnavo programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju na sredstva iz programov evropske kohezijske politike in evropske politike razvoja podeželja. Pogrešamo pa finančne instrumente, ki so našteti v Zakonu o skladnem regionalnem razvoju, kot so na primer posojila, kapitalski vložki, sofinanciranje stroškov priprave študij izvedljivosti. V Sloveniji imamo dva primera podobnih zakonov, ki sta omogočala določenim območjem hitrejšo reševanje specifične problematike. Gre za zakon o postopnem zapiranju rudnikov Trbovlje in Hrastnik iz leta 2000 ter Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju iz leta 2001. Ne moremo pa mimo dejstva, da se v predlogu zakona pojavlja vzpostavitev projektne pisarne Vlade v pomurski regiji kot oblika delovanja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S tem je izrečena nezaupnica Regionalni razvojni agenciji Pomurske regije. Delo bi se podvajalo oziroma bi lahko postalo netransparentno. Zato je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlagala, da vlogo projektne pisarne Vlade opravlja kar regionalna razvojna agencija. Prav tako ni potrebna vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centa Pomurske regije, saj vse naloge lahko koordinira in opravlja razvojna agencija v sodelovanju z interesnimi združenji in izobraževalnimi institucijami. Vemo, da so situdi te izobraževalne institucije konkurenčne in nekatere nimajo dela. S tem bi dali večjo vlogo obstoječemu sistemu in dejavnost tudi racionalizirali. Projekt vodooskrbe za Pomurje je že v državnem programu. Prav tako vzpostavljanje regijskega gospodarskega središča in tega ne bi bilo treba tlačiti v ta zakon.
Strinjamo se, da je demografsko in gospodarsko ogroženi regiji potrebno pomagati. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo zakon podprla. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavila gospa Cvetka Zalokar Oražem.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Težave, problemi in razvojni zaostanki v Pomurski regiji so dejstvo. V Poslanski skupini Zares menimo, da je pozitivno iskanje novih načinov in možnosti za razvojne preboje. Pri tem imamo določene pomisleke, povezane z dejstvom, da je žal v Sloveniji še vrsta drugih območij, ki so prav tako v enaki ali podobno težki situaciji. Zato bi si želeli, da bi vsa takšna območja reševali enakopravno in z enakimi merili in kriteriji za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. V času krize so
406
ljudje občutljivi in še bolj kritični do krivic, zato v Poslanski skupini Zares pričakujemo od Vlade, da bo v čim krajšem času pripravila ustrezne programe in ukrepe, s katerimi bomo enakopravno reševali vsa območja z razvojnimi težavami. Se nam pa zdi kljub vsemu zakon zanimiv poskus, z novim pristopom in novimi metodami, da bi z njim Pomurje reševali na drugačen, inovativen način, in upamo, da bo res prinesel rezultate, predvsem nove investicije in nova delovna mesta, tako v industriji kot tudi v kmetijstvu in turizmu.
Dejstvo je, da je potreba po zakonu jasen dokaz, da je bila regionalna politika in politika skladnega regionalnega razvoja v preteklosti zgrešena, neuspešna, neučinkovita in ni prinesla rezultatov. Šepala je organizacija, predvsem pa vsebina projektov, ki bi morali spodbujati in razvijati skladen regionalni razvoj. Mar ni absurdno, da se je regija, kot je Pomurje, potenciali, kot so plodna zemlja, geotermalna energija in tradicionalno pridne roke ljudi, znašla v tako nezavidljivi situaciji. In odgovor dobimo, če natančneje pregledamo že sprejete projekte, tudi v proračunu, ki ga bomo obravnavali v naslednjih dneh, pri čemer gre pri veliki večini za izbor in podedovanje vsebine teh projektov od prejšnje Vlade. Hvalevredni so sicer projekti v gradnje lokalnih cest, avtobusnih postaj, pločnikov, urejen videz vasi, a žal je to premalo. Med temi projekti ni prav veliko pravih razvojnih projektov, ki prinašajo nova delovna mesta, investicije, na primer tudi v pridelavo zelenjave na plodni zemlji ali pa izgradnjo rastlinjakov glede na geotermalno energijo. Absurdno je, da je v Pomurju na njivah večinoma opaziti koruzo. Pomurje bi moralo biti vrt Slovenije. V trgovinah bi morali kupovati zelenjavo od tam in ne iz Španije, Nizozemske in Italije, to kaže na zgrešeno kmetijsko politiko v preteklosti.
V Pomurju imamo največje število majhnih občin. Naj ob tem jasno povem, te občine so prinesle veliko pozitivnega in dobrega za kvaliteto bivanja tamkajšnjih prebivalcev, a njihova prednost se lahko razvije in kaže le do določene mere, problem ostane pri obsežnejših in razvojno naravnanih projektih, ki zahtevajo sodelovanje, pripravo projektov, večja sredstva za participacijo in ustrezno organizacijo. V Pomurju in tudi drugje ni bilo pravnih rešitev in pravnih prijemov in prevelika razdrobljenost teh občin je ovira in je težava. Upamo, da ta pomanjkljivost ne bo težava pri izvajanju tega zakona in da bodo težave presežene. Upamo, da tudi s pisarno, ki jo podpiramo.
Iz poročila ob obisku predsednika Vlade Pomurja in tudi iz nekaterih amandmajev k zakonu lahko razberemo željo in težnjo po lažji in hitrejši možnosti za prekvalifikacijo kmetijskih zemljišč v zazidljiva. Tu opozarjam na previdnost in zdrav razum. Slabo bo, če bo zaradi hitrejšega razvoja za vedno izgubljene preveč in najbolj kvalitetne zemlje. Hrana bo po mnenju številnih strokovnjakov ena od treh strateških elementov prihodnosti. Slovenija ima v tem smislu najboljše
407
možnosti za pridelavo, za povečanje samooskrbe, ki je v tem trenutku že skrajno nizka tudi z vidika strateške varnosti, prav na Pomurskih ravnicah.
V Poslanski skupini Zares bomo predlog zakona podprli in upamo, da bo resnično prvi korak k novim izzivom, prijemom in načinom na področju regionalne politike. Podpiramo pa tudi rešitev, da se območje, ki ga zaobjema, razširi tudi na območje enote bivše upravne enote občine Ormož, saj je to geografska celota, kjer problemi in vsebina presegajo meje, ki jo je začrtal prvotni predlog zakona.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Proceduralno, gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.
Ne glede na to, da je bil ta zakon obravnavan na delovnem telesu včeraj pozno ponoči in da pravzaprav težko preverjamo, kaj se je dejansko na tem odboru dogajalo, so pa indici, da vsaj v 4. členu rešitev, ki je zapisana v poročilu delovnega telesa, ni korektno zapisana. Predlagam, da prekinete sejo za, ne vem, po ure, da se ponovno preveri, kako je potekalo delo na delovnem telesu, preveri glasovanje o amandmajih in tudi preveri, ali je tisto, kar je izglasovano, tudi pravilno zapisano v poročilu delovnega telesa. Tu so do nas prišla nekatera opozorila, da zapis ni pravi, da zapis ne odgovarja sprejetim amandmajem in zato mislim, da je ta predlog več kot korekten. Je pa problem tudi v tem, da je pravzaprav Vlada kljub temu, da že najmanj pol leta, da ne bo neposredne pomoči Muri, to je večkrat povedal tudi minister za gospodarstvo gospod Lahovnik, da se je lotila tega reševanja problema Pomurja tako na rokohitrski način. Da smo zakon sprejeli po nujnem postopku in da se poročilo ni uspelo niti odležati, da bi ga lahko v miru pregledali in prebrali.
Mislim, da je ta predlog korekten, kajti na poročilo na sprejeto poročilo, je šele možno vlagati amandmaje. Če nimamo ustreznega dopolnjenega predloga zakona tudi ne moremo sprejemati in predlagati določenih rešitev. Zato predlagam, da za pol ure prekinete sejo, to lahko po Poslovniku naredite, da se v tem času opravijo tudi vsa potrebna preverjanja in rešitve, ki so zapisne v poročilu.
In še druga pripomba. Vlada je zapisala, da jo bodo zastopali na tej seji ministrica Zlata Ploštajnar, pa je odstopila, Meta Vesel Valentinčič, državna sekretarka in mag. Igor Strmčnik. Stališče Vlade, brez da je karkoli Vlada najavila, kakršnokoli spremembo, da je kakorkoli opozorila Državni zbor, je predstavil nekdo drug, brez pooblastila in brez mandata. In mislim, da si take malomarnosti Vlada, niti generalni sekretar, ne smeta več privoščiti. In tudi vi osebam, ki niso navedene kot predstavniki Vlade, ne bi smel dati besede. Dvakrat smo prekinili začetek seje pri tej točki
408
in tudi po drugi prekinitvi ugotavljamo, da je predstavil stališče nekdo, ki kot predstavnik Vlade ni napisan. Opozorila nismo pa nobenega dobili, tudi nobene najave spremembe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Tanko.
Kar zadeva predstavništvo Vlade smo 19. 10. dobili od Vlade obvestilo, da bodo pri podpori oziroma pri Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji sodelovali: Meta Vesel Valentinčič, državna sekretarka, dr. Andrej Horvat, državni sekretar Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije in mag. Igor Strmčnik, namestnik direktorice Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo. Tako, da smo spremembo dobili. Tu je državni sekretar, ki lahko polnopravno zastopa Vlado glede predloga.
Da pa ne bi ponovno razpravljali o vašem istem predlogu, obveščam, da je, po mojem prepričanju, vaš predlog za odmor korekten. Da bom, ko mi boste dali priložnost, odredil polurni odmor in hkrati prosil vse, ki imajo eventualna vprašanja, da jih čim prej sporočijo matičnemu delovnemu telesu, da bi se v te pol ure ta vprašanja in nejasnosti lahko res razčistila. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Morda je bilo vodstvo Državnega zbora obveščeno o napovedani spremembi. Vendar me pa zanima, ali so bile obveščene tudi poslanske skupine, ker moramo v Državnem zboru skrbeti za red in ustrezno delo tudi vodje poslanskih skupin. In bi se takim zapletom najbrž izognili, če bi tudi vodje dobili ustrezno obvestilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Tanko, ne ugovarjam vašemu opozorilu, bilo je korektno. Poslanke in poslanci obvestila nismo dobili, zaradi tega, ker je zablokiral, po informacijah, ki mi jih dajejo sodelavci, računalniški sistem in poslanke in poslanci nismo obveščeni. Ali je zdaj tudi zaradi tega potreben odmor? Obvestilo o tem, da je vprašanje bilo korektno, nedvomno imamo, in obvestilo, da imamo predstavnike Vlade, ki jo lahko polnopravno zastopajo, tudi. Upam, da je to vprašanje rešeno. Če pa želite kritizirati računalniški sistem, pa tudi lahko. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, mislim, da ni treba na tak način obračunavati s tistim, ki je opozoril na pomanjkljivost. Od 19. oktobra do danes je kar nekaj časa minilo. Ugotavljam, da računalniški sistem v tem času deluje, je pa res, da odkar so telekomunikacije pod ministrom za visoko šolstvo in podjetjem Zares, se pa marsikaj dogaja, tudi v Državnem zboru. Hvala lepa.
409
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Frangež izvolite. Je proceduralno?
MATEVŽ FRANGEŽ: Da
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod podpredsednik.
Sam sem eden od tistih, ki smo do skoraj druge ure zjutraj sedeli na Odboru za lokalno samoupravo in se trudili, da ta zakon naredimo še boljši. Danes je pred nami poročilo tega odbora, ki pred nas postavlja dopolnjeni predlog zakona. Predsednik odbora gospod Trofenik je prej zelo korektno predstavil poročilo iz tega odbora in v kolikor obstajajo neki indici, o katerih govori Tanko, mislim, da je primerno, da pred prekinitvijo seje vendarle izvemo, v čem je pravzaprav problem. Ker osebno ne vidim prav nobenega razloga, da bi na tej točki prekinjali sejo. Moj proceduralni predlog je torej, da najprej izvemo, kaj so indici, ki onemogočajo nadaljnje delo zbora pri tej točki in potem nadaljujemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Tanko je predlagal, da se na podlagi poročila in njihovega pogleda na vsebino poročila in način odločanja oziroma sprejetja odločitve na odboru postavljajo nekatera vprašanja. Jaz predlagam, da o tem ne razpravljamo na seji Državnega zbora, da to štejemo kot korektno opozorilo glede na zahtevnost in pomembnost točke dnevnega reda in da bomo najhitreje opravili nalogo, če bomo dali pol ure odmora in hkrati, še enkrat poudarjam, poprosili vse, ne samo Slovensko demokratsko stranko, ki imajo eventualna vprašanja ali pripombe, da jih službi matičnega delovnega telesa sporočijo, da bi lahko v nadaljnje pol ure te stvari razčistili. Odrejam pol ure odmora. Nadaljevali bomo ob 12.05.
(Seja je bila prekinjena ob 11.36 in se je nadaljevala ob 12.05.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Poslanci. Iz odbora sem obveščen, da delo še ni končano. Zato podaljšujem pavzo za naslednje pol ure in ob 12.35 prosim, da se ponovno zberemo in ugotovimo, ali je odbor končal delo.
Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 12.06 in se je nadaljevala ob 12.35.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi, popravek poročila je narejen. Pravkar se razmnožuje. Prosim za posluh, pravkar se razmnožuje in bo v desetih minutah na poslanskih klopeh. Ob tem opozarjam, da je prišlo
410
do popravka v 3. členu dopolnjenega predloga zakona na sedmi strani, potem v 4. členu dopolnjenega predloga zakona na osmi strani, tukaj sta dva popravka oziroma celo trije. Še nekaj drugih popravkov, ker so ti popravki takšne narave, je seveda možno dodatno vlagati amandmaje. Poslanske skupine naprošam, da zdaj, ko bodo dobile, da amandmaje vložijo, če se strinjajo, do 13. ure. Potem bi nadaljevali sejo.
Prosim, gospod Tanko, proceduralno.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jaz predlagam, da podaljšate odmor za pol ure po prejemu popravljenega dopolnjenega predloga besedila, ker moramo v poslanski skupini to ponovno pregledati, prebrati in se potem na osnovi tega tudi odločati, kako bomo ravnali naprej. Ne gre drugače, ker je nemogoče delati drugače.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod Tanko.
Mislim, da je vaš predlog, o tem ni razprave, vendar mislim, da je smiseln v tem smislu, da bi rekli, če bomo dobili do 12.45 ta novi popravek, bi potem odmor podaljšali do
13.15.	Moram dati točen čas, ne morem reči pol ure po prejemu, do 13.15, z dostavkom, da je do tedaj tudi možno vlagati amandmaje. Mislim, da bo dovolj časa. Gospod Tanko, bomo nadaljevali ob 13.15, če bo potrebno še kaj pojasnjevati ali podaljšati, čas bomo to tudi storili. Hvala.
JOŽE TANKO: Jaz bi prosil, da je pol ure vmes, ker preden se zberemo...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Pol ure. Domnevamo, da bomo dobili 12.45. Pol ure je 13.15. Sejo prekinjam do 13.15.
(Seja je bila prekinjena ob 12.37 in se je nadaljevala ob
13.16.)
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovane poslanke in poslanci!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Prosim poslanke in poslance, da zasedejo svoja mesta in se umirijo. Hvala lepa.
Gospod Tanko, želite podati postopkovni predlog? (Da.)
Izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Najprej bi rad povedal, da te napake, ki se je zgodila pri pripravi poročila in dopolnjenega predloga besedila tega zakona, ne moremo pripisati službam Državnega zbora oziroma strokovnim službam odbora, kajti v pogojih, v katerih so to besedilo pripravljali, je bilo težko narediti boljši, bolj korekten predlog. Je pa problem v tem, da predsednik odbora, ki je predstavljal poročilo, gospod Trofenik, ni ugotovil
411
nobene napake. To pa štejem za veliko malomarnost predsednika delovnega telesa, ki te zadeve ni saniral. V tej časovni stiski bi v skladu s 73. členom Poslovnika bilo možnost predlagati tudi spremembo vrstnega reda obravnave točk in bi zlahka to poročilo in ta zakon obravnavali jutri, ker imamo časa dovolj, in bi tudi službe imele dovolj časa za ustrezno pripravo tega besedila.
Prav tako me tudi motijo stalni očitki o tem, kaj in kako dela opozicija. Gospod Frangež si je privoščil veliko napako, ko je napadel tistega, ki je predlagal, da se preveri, kaj je pri tem poročilu narobe. In ugotovilo se je, da je v tem poročilu šest vsebinskih napak. Da je popravek pri treh členih in šest popravkov. Skratka, da besedilo, ki ga je pripravila služba in ga je predsednik delovnega telesa prezrl in tudi član, ki je včeraj cel dan tu delal, ni ugotovil nobene napake. Mislim, da je korektno, da smo zahtevali ta popravek in to preverbo.
Predlagam, spoštovani predsednik, da v bodoče organiziramo delo Državnega zbora in odborov tako, da bodo ljudje, ki so zadolženi za pripravo poročil, imeli dovolj časa, da lahko poročilo v miru pripravijo, in da bomo imeli tudi poslanci dovolj časa, da lahko poročilo v miru preberemo in lahko potem tudi ustrezno pripravimo rešitve oziroma amandmaje, v primerih, ko imamo kakšne dopolnilne predloge. To je moj proceduralni predlog. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Tanko.
Ne bi jaz dovolil zdaj naprej kakršnekoli razprave in odgovorov, ampak bi vam rad samo to pojasnil. V tem primeru, kolikor so me obvestili, ne gre za človeški faktor, ampak gre za težave z računalniškim sistemom v teku noči oziroma današnjega dneva.
Upam, da imate vsi popravljeno besedilo odbora pred seboj in upam, da lahko s tem končamo to razpravo o tej nastali situaciji in neljubih odmorih in da nadaljujemo z delom, kajti vloženi so bili amandmaji in o tem bi sedaj naprej razpravljali. To je vse.
Izvolite, gospod Frangež. Postopkovni predlog? Nisem vam še dal besede. Niti nismo še začeli, vas moram obvestiti, boste prišel na vrsto.
Povedal bi vam, da je bilo vloženih kar nekaj amandmajev, in sicer so bili vloženi amandmaji: k 3. členu - Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, k 6., k 4. členu - in sicer Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, k 5. členu -poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS, k 6. členu -Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in k 8. členu -Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. O teh amandmajih bomo razpravljali in zato odpiram razpravo k prvemu amandmaju k 3. členu Poslanske skupine SLS, k obema amandmajema, ker sta dva amandmaja k 3. členu. Kdo želi
412
besedo, prosim? Še kdo? Jaz bom pritisnil prijavo in prosim, če se prijavite. Razpravljali bomo pa samo o členih oziroma amandmajih.
Besedo ima gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo.
V prvi vrsti se moram nekoliko postaviti v bran predsedniku odbora in ocenjujem, da je delo potekalo tudi včeraj, čeprav do druge ure zjutraj, sorazmerno normalno in da so take napake običajne, verjetno, kar se tiče računalnikov in da je bilo včeraj vloženega veliko truda. Pričakujem več strpnosti in dobronamernosti v tem smislu, da se zadeve rešujejo, ne pa zakomplicirajo.
Moram priznati, da je bilo tudi včeraj, priznam, da sem včeraj že ta amandma, ki v tem trenutku je pripravljen k 3. členu in pa k 4. Slovenske ljudske stranke, je na odboru bil zavrnjen. Zaradi tega predvidevam, da ga bomo tudi danes zavrnili, ker je bil včeraj dosežen na odboru konsenz. Ampak k temu dovolite reči še nekaj misli, in sicer, če sem prej dejal, da je to pozitivno sporočilo, torej ta zakon ali sprejem zakona za Pomurje, potem upam trditi, da je to pozitivno sporočilo tudi za druge dele v Sloveniji, ki se srečujejo s podobnimi problemi in težavami...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Kampuš, dovolite - razpravljamo samo o amandmaju in prosim ne razpravljati o zakonu. Prosim lepo. Kajti, če bomo začeli tako in če ne bom takoj na začetku pokazal odločnosti, potem bomo lahko razpravljali še 5 do 6 ur.
Izvolite, prosim.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, v tem trenutku se bom strinjal z vami, ampak ob vsaki najmanjši razpravi drugih kolegov, torej neenakosti, vas bom opozoril kar sproti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala.
Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar.
Kot je bilo razvidno iz obrazložitve Poslanske skupine DeSUS, bomo ta zakon podprli. Seveda ne izključujemo tudi podpore nekaterim amandmajem, ki so vloženi. Tokrat, ko gre razprava o tretjem amandmaju, bo verjetno odločanje v poslanski skupini deljeno oziroma bo odločal vsak po svoji vesti.
Jaz osebno smatram, da je zakon korekten, zakon je absolutno tisti pravi, ki ga je treba sprejeti. Ta amandma na 3. člen pa se zanesljivo nanaša tudi na nadzor in sistem nad realizacijo programa, ki ga hočemo doseči s sprejemom tega
413
zakona. Pomembno je, da se denar, ki bo namenjen za spodbujanje in razvoj Prekmurja, namenja za najbolj vitalne dele tega območja, zato sem vsekakor tudi osebno proti, da bi ta denar drobili za razne ekspertize in razne raziskovalne naloge, pač pa pričakujemo in želimo, da bo ta denar vložen v povečanje števila delovnih mest, ki bodo imela dodano vrednost in s tem tudi doprinesla h konkretnemu rezultatu.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod mag. Radovan Žerjav, prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Skratka, jaz včeraj nisem zaznal konsenza, amandmaji so bili preprosto preglasovani. Imamo pa seveda možnost, da tudi na plenarni seji te amandmaje ponovimo. Zakaj? Gre za dva vsebinska dodatka.
Prvič: moje osebno mnenje je, glede na poznavanje situacije, da s turizmom, geotermalno energijo in agroživilstvom, če hočete kmetijstvom, v Pomurju razvojnega preboja žal ne bomo dosegli. Pa bom poskušal utemeljiti, zakaj. Prvič. Zaradi tega, ker je donos na kapital v turizmu v dobrih časih od 4 - 5%. To so vsesplošno znani podatki - v dobrih časih. V časih, kakršni so danes, je tudi turizem v krizi. Žal tudi naše Moravske Toplice. In jaz se bojim, da se bo tudi tam zgodilo kaj nepredvidljivega, seveda si tega absolutno ne želim.
Kar se tiče geotermalne energije, pri cenah surove nafte, kakršna je sedaj, ko se giblje med 70 in 80 in 90 dolarji na barel, je ta energija kot energetski vir, žal, nekonkurenčna. Tudi zaradi tega nekatere države v EU, ki imajo takšen potencial, namreč vse ga nimajo, denimo Nemčija, predvsem bivša Vzhodna Nemčija, za spodbuditev uporabe tega obnovljivega vira energije predvideva določene programe spodbujanja tega vira. Brez takih spodbud, žal, ta energija ni konkurenčna, in zaradi tega tudi projektov na tem področju ni. Trenutno sta v Pomurju dva namenjena izključno za ogrevanje, eden v Lendavi, drugi v Murski Soboti in tretji zelo uspešen projekt Ocean Orchids, kjer gre za gojenje orhidej. Spet govorim oziroma problematiziram donosnost na kapital ob takšni ceni surove nafte, kot v tem trenutku je.
Tretja zadeva je kmetijstvo. O tem področju najbrž ni treba izgubljati veliko besede, kakšen je tu donos na kapital. Imamo sicer odličen projekt kolega Ferenčaka v Dobrovniku, odličen projekt vzgoja orhidej, ampak najbrž ne bo zdaj celotno Pomurje pridelovalo orhidej. Se strinjam, zagotovo ni rešitev v pridelavi pšenice in koruze, da je potrebno najti tudi druge rešitve, se prestrukturirati in tako dalje. Ne želim s tem oporekati, da ta tri področja niso pomembna. Prav gotovo so pomembna. In gre za nekatere primerjalne prednosti
414
te pokrajine. Vendar poudarjam, razvojnega preboja Pomurja s temi tremi panogami, žal, ne bomo dosegli. V to sem prepričan. Zaradi tega predlog, da se dodata dve novi alineji, vezani na procesno industrijo, kovinskopredelovalno industrijo in elektro industrijo. Skratka, sam sem prepričan, da tudi brez industrije Pomurje ne more računati na nek razvojni preboj. To so področja, ki so tradicionalno prisotna v Pomurju. Procesna industrija denimo v Lendavi, z Nafto Lendava, Lekom, Ilirijo itn. Kovinskopredelovalna industrija je tradicionalno prisotna v Murski Soboti, danes zelo razvita v Gornji Radgoni, tudi v Ljutomeru. Ne bi pa pozabil tudi na pomembno področje, elektroindustrije. Skratka, želim, da odpremo tukaj še dodatne možnosti in se ne skoncentriramo le na tiste, res primerjalne prednosti Pomurske pokrajine glede na druge. To je prvi vsebinski predlog.
Drugi vsebinski predlog, ki je sicer na odboru bil predlagal kot samostojni amandma, pa ga tokrat kot samostojnega pač ne moremo vložiti, ampak smo ga smiselno dodali k temu 3. členu, govori o tem, da je treba razmisliti o tem, ali ta sredstva, ki so namenjena, po moji oceni, predvsem za to, da bomo v Pomurju odpirali nova delovna mesta, da se izključno namenijo za ta namen, ne da se namenjajo ta sredstva tudi zato, da bomo v Pomurju s temi sredstvi izdelovali različne študije, ekspertize, strokovne podlage, projekte, dokumentacije, skratka, da se bo ta denar uporabljal tudi za izdelavo papirjev. Sam sem mnenja, da tisti posamezniki, ki bodo želeli kandidirati na razpise, ki se bodo odpirali na osnovi tega zakona, ki imajo projekte, ki imajo ideje, je prav, da za izražanje svoje resnosti pri realizaciji tega projekta, dokumentacijo, ki je potrebna za realizacijo tega projekta, pripravijo sami na svoj lasten strošek. S tem se izkaže resnost teh potencialnih investitorjev, da bodo to svojo zamisel, svoj projekt ali karkoli že, dejansko tudi uresničili. Ne bi želel, da bi dokumentacije, ki so v Pomurju že pripravljene, programi itn., itn., skratka papirologija, ob tej odprti možnosti, seveda, z neko metodo copypast: se dodan kakšen graf pa kakšna tabela, z novo platnico, se še enkrat, dvakrat ali pa trikrat prodal, da temu tako rečem. Zato želim, da to preprečimo, ker tega preprosto v Pomurju ne rabimo. Imamo dovolj projektov, imamo dovolj analiz, imamo dovolj programov, potrebujemo pa delovna mesta. In dajmo ta denar, ki ga ni veliko na razpolago, nameniti izključno in le v ta namen. Hvala lepa.
VILI TROFENIK: Dvakrat sem prosil, ne bom vam očital, da mi niste dali besede, da bi odgovoril na podtikanja gospoda Tanka. Da ne bom deležen zopet nekih obtožb po krive, ker gospod Tanko pričakuje, da jaz moram nadzirati računalnik in ekipo strokovnjakov, če bo kaj narobe. Sem odgovoren, zato opozarjam, da se je na žalost v zadnjem odstavku popravljenega poročila zopet zgodila napaka in zato vam predlagam, da
415
prekinete sejo, za toliko časa, da bodo poslanci in poslanke dobili popravljeno besedilo, da ne bom zopet predmet obtoževanj kolega Tanka. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Mi poveste prosim, samo to, kjer je nastala napaka. To bi pa rad videl. Če pritisnete prosim na...
VILI TROFENIK: V zadnjem odstavku dopolnjenega poročila. Je pa popravek v delu tam v dežurni sobi in bo, kolikor sem obveščen, vsak čas razmnožen.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Trofenik, če se strinjate, lahko nadaljujemo z razpravo. Ker gre pa za napako pri 6. členu, bomo poskušali do takrat to napako popraviti.
VILI TROFENIK: Spoštovani gospod podpredsednik, jaz nisem nič zahteval, jaz sem samo opozoril in se strinjam z vašim predlogom, samo ne želim biti predmet podtikanj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Ker se pa tiče tega, še enkrat ponavljam, da sem poudaril, da ni bil kriv človeški faktor v teku te noči in današnjega jutra.
Izvolite, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod podpredsednik, to kar ste dejali, je še en dokaz za to, da mladost in modrost gresta z roko v roki. Jaz sem želel predlagati natanko to. Mislim, da imamo do 6. člena še dovolj časa in da lahko nadaljujemo sejo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa za ta konstruktivni predlog!
Gospod Samo Bevk, imate besedo.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Jaz kljub temu mislim, da je do vsega tega prišlo zaradi preutrujenosti članov in članic odbora, ki je pristojno za to področje, in tudi strokovnih sodelavk in sodelavcev. Treba je vedeti, da so končali delo ob drugi uri zjutraj in da smo ob devetih zjutraj začeli sejo plenarnega zbora. To ni normalno delo in pravi čudež bi bil, če bi bilo poročilo pripravljeno brez napak. Mislim pa, da je lahko preutrujena tudi, bi rekel, ta podporna informacijska tehnologija ob tem neprestanem tempu. Toliko o tem.
Sicer pa bom zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, ki prinaša tej regiji 261 milijonov evrov, podprl. Glede amandmaja k 3. členu tega zakona pa bi dejal, da po mojem mnenju ni potrebna širitev z novimi
416
področji, kot to nekateri v svojem amandmaju predlagajo. Ta 3. člen govori o ukrepih razvojne podpore za to regijo, po izvedbi programa spodbujanja, konkurenčnosti Pomurske regije v skupni višini 30 milijonov evrov, potem so tukaj spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostna obravnava programov in projektov iz državnega in evropskega proračuna.
Mislim, da tudi drugega odstavka ni treba širiti, kajti mislim, da so tukaj opredeljeni in navedeni ukrepi razvojne podpore zlasti za dolgoročne primerjalne prednosti, ki jih ima Pomurska regija. V vladnem predlogu so našteti geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, trajnostno in konkurenčno kmetijstvo, agroživilstvo in seveda tudi turizem. Po mojem mnenju nima smisla ta zakon širiti še na druge programe. Sicer pa bo lahko regija konkurirala tudi na druge razpise posameznih ministrstev, Ministrstva za gospodarstvo in tudi na druge sklade Evropske unije in upam, bolj uspešno pridobivala evropska sredstva, kot je bilo to v preteklosti. Mene ne skrbi toliko, da, recimo, niso tukaj opisani v novem odstavku procesna industrija, kovinskopredelovalna in elektro industrija in morda bi se našla še kakšna panoga. Zelo težko bo realizirati četrto točko v prvem ukrepu razvojne podpore, to je, ustrezno črpanje sredstev iz programov evropske kohezijske politike, če pogledamo, kako je bilo to črpanje učinkovito v preteklih letih. Poglejmo, v letu 2005 je bila realizacija prejetih sredstev iz Evropske unije le 62,5%. Od predvidenih 483 milijonov evrov je bilo počrpanih 181 milijonov evrov manj sredstev ali kar za 0,66 odstotne točke bruto družbenega proizvoda manj. Tudi v letu 2006 Republika Slovenija počrpa le 77% predvidenih sredstev. Take številke so tudi za leto 2008, saj se je slabo črpanje nadaljevalo tudi v letu 2008...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Bevk, amandma!
SAMO BEVK: Ja. Hočem reči, če ne bomo uspešno črpali sredstev iz proračuna Evropske unije, potem nam tudi širitev, kot jo, na primer, predlaga Slovenska ljudska stranka v tem amandmaju, ne bo pomagala. Letos še lahko kritiziramo prejšnjo vlado, da je bila izrazito neuspešna pri črpanju evropskih sredstev. Zato bomo morali tako v letu 2009 kot v naslednjih letih narediti na tem področju dosti več, kajti v nasprotnem primeru nam bo opozicija vrnila kritiko, da tudi mi nismo bili dovolj uspešni pri temu delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o amandmajih k 3. členu? Prijava
teče.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
417
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi!
Meni se zdita oba predlagana amandmaja, ki ju je predlagala Poslanska skupina SLS smiselna in ju bom podprl. Ta 3. člen opredeljuje ukrepe razvojne podpore in zdi se mi, poleg tega, da se v drugem odstavku 3. člena dodata "avtocestna industrija in kovinskopredelovalna industrija", kajti doslej je bila tu navedena samo geotermalna energija in drugi obnovljivi viri, trajnostno in konkurenčno kmetijstvo ter agroživilstvo in turizem. Mislim, da je takšna težnja prav gotovo prišla iz Pomurja. Nenazadnje je bil gospod Žerjav tam pomemben gospodarstvenik s širokim znanjem.
Moram reagirati na to, na kar zadnjič ni bilo možno. Tukaj je bilo zadnjič iz Poslanske skupine Zares v zvezi s kmetijstvom v Prekmurju zelo zaničevalno navedeno, da se Prekmurje zarašča, da samo koruzo gojijo in kot da so, skorajda bedaki tam in ne znajo, ne vedo, kaj pridelovati in tako naprej. Zelo negativno, zelo zaničevalno je bilo rečeno. Moram reči, da je prekmursko kmetijstvo zanesljivo najbolj konkurenčno v Sloveniji, ker ima tudi na nek način za poljedelstvo najboljše pogoje, če ni suše. Je pa mnogokrat v zadnjih 15-ih letih bila suša in potem je bilo ogromno pametnih ljudi iz Ljubljane, kako je treba tam druge kmetijske kulture pridelovati. Bili so predvsem iz humanističnih ved -Ljubljančani in se sploh z realnostjo nikdar v življenju niso srečali. Kajti celo življenje so bili v kabinetih, pri koritu, od otroškega vrtca naprej v politiki in tako naprej. Takrat, ko se je pa dejansko ptujsko kmetijstvo soočilo s problemi kot je suša, pa pred leti smo sprejeli interventni zakon, pa je takratni minister gospod Kopač potem dejal, da to je eden zakon, ki se ne bo nikoli izvajal, ter, da so zakoni, ki se ne izvajajo in potem...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, bi prosil, če razpravljamo o amandmaju...
JOŽEF JEROVŠEK: ... razpravljamo o tem, kaj je tukaj treba dodati, s tem se strinjam.
Prav tako pa se strinjam tudi z drugim amandmajem, ki v šestem odstavku dodaja besedilo: "Sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja Pomurske regije po tem zakonu ni dovoljeno dodeljevati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag in na sploh dokumentacije ter za sklepanje svetovalnih pogodb." Mislim, da je ta amandma zadel na žebljico. Moram reči, da se mi zdi ta zakon pravi in ga spodbujam in ga podpiram. Ga pa jemljem, ne toliko kot izraz, ne vem, kako pristne, želje pomagati Prekmurcem, ampak ob nastalih problemih, ki so s stečajem Mure in vsem drugim, kar se v tisti regiji dogaja so tukaj, po mojem, začutili v nekaterih političnih opcijah izjemno priložnost, da se tudi napaja iz nesreče. Namreč, če tega ne bomo sprejeli, potem sem
418
jaz skoraj trdno prepričan, da bo pol tega denarja, šlo za različne agencije, ki so locirane v Ljubljani in da se bo tisti denar vrtel tukaj, Prekmurje bo pa še bolj revno. Kajti poglejte, včeraj smo Zakon o Ljubljani sprejemali, tam je možno, da bo župan jemal brez razpisov, kar na podlagi pisma o nameri itd., tukaj, da bi dejansko prekmursko gospodarstvo ali pa župani prekmurskih občin imeli takšno možnost, tega ne predvideva, ali pa tisti, ki imajo programe. Seveda tukaj bom v zvezi s tem eno posebno vprašanje dal celo predlagateljem, ker po mojem vedo več, kot vem jaz, kajti tukaj v obrazložitvi so zapisali, da sredstva, predvidena po tem zakonu, morajo biti namenjena izključno za spodbujanje razvoja. Absolutno se strinjam in ne sme biti dopuščenih možnosti, da bi se posamezniki in združbe, opozarjam, koristili na račun različnih nepotrebnih svetovalnih in izdelovalnih ekspertiz. Besedo združbe, jaz mislim, da so zavestno zapisali. Beseda združbe se uporablja vedno za kriminalne združbe, narkomanske združbe in takšne podobne stvari in me zanima, ali imajo podatke, katera združba se je že prisesala na ta program?
Včeraj sem videl tudi po tem, da je tisti zakon o Ljubljani po tem delu takoj pospremil z velikim intervjujem s predsednikom Mestnega odbora Zares, gospodom Gantarjem, in ker je tisto bistveno bolj pomembno od tega, kaj so rekli poslanci v razpravi, vidim poseben "piar" v ozadju. Če je bil včerajšnji zakon predvsem zakon Zaresa v povezavi z Jankovicem, je ta zakon predvsem zakon reševanja in suportiranja SD-ja. Ampak, seveda, v tem parlamentu...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, lepo prosim. Dovolite mi, da se držim poslovnika in zaradi tega, ker se bom držal poslovnika vas ponovno opominjam, razpravljajmo o amandmaju k 3. členu.
JOŽEF JEROVŠEK: Ja, absolutno razpravljam o tem, tukaj piše o združbah...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Jaz vam ves čas sledim, ampak tega ne morem...
JOŽEF JEROVŠEK: Tukaj piše o združbah, o amandmaju razpravljam, saj vendar tukaj piše v amandmaju in želim vedeti, katero združbo tukaj mislijo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Upam, da nas še kdo
posluša.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod podpredsednik, kršite mi pravice in mi protiposlovniško skušate jemati besedo, medtem ko razpravljam o amandmaju. Seveda pa je treba imeti neko širino, povezovati nekatere stvari, pa tudi tisto, kar se v politiki pod mizo dela. To je namen parlamenta.
419
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: V redu, se vam opravičujem in s tem kršim poslovnik.
JOŽEF JEROVŠEK: Dejansko se bojim, da je ta zakon priložnost za združbe. Vendar definirajmo, katera združba ima tu interese. Jaz vem, da imajo Pomurci, Prekmurci interes, in to nujen interes, ki ga moramo podpirati, ne samo za Prekmurje. Rad bi slišal, da Vlada misli tudi na druge regije, da se ne bo o Halozah začela pogovarjati, ko bo tovarna v Kidričevem "crknila", ko bodo tam delavci šli na ulice, ali pa v Beli krajini kaj vem katero podjetje in bo tam prišlo do revolta, in bo šele takrat Vlada začela razmišljati. Zaradi tega tu moramo izluščiti, kakšni so res ti nameni in interesi in ali so iskreni. Tokrat se je prvič zgodilo, da so te spodbude in ta denar resnično namenjen Prekmurju in Pomurju. Ali se bodo pa usedle združbe na to? V Sloveniji je ogromno teh združb. Združba belih ovratnikov, ki je dejansko povsem kriminalna, je tako močna, da je morda že vgradila v ta zakon vse instrumente, da se bo lahko iz tega denarja, ki bo šel direktno iz proračuna, napajala. In to je moja intenca -oddaljimo združbe od tega, da bi se direktno napajale. In pravim, ta zakon je, ob dolžnem spoštovanju gospoda Horvata, verjetno zakon, kjer vidi svoje interese Socialna demokracija, tako, kot je to včeraj videl Zares pri "ljubljanskem" zakonu. In se bojim, da bodo tudi današnji ali jutrišnji časopisi reflektiranje združb na spreten način, tako kot je aktualna včerajšnja zgodba, kaj predsednik Mestnega odbora Zares meni. Torej, zelo podpiram ta amandma. Dejansko se ne sme dogajati to, kar je največji problem v tej državi, ko je nek denar, se nanj obesijo agencije, svetovalne družbe in podobno, in vemo, po katerih kanalih in v kateri žep bo ta denar padel. To se ne sme zgoditi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Rad bi povedal samo to, da sem sledil vaši razpravi in v celotnem besedilu 3. člena združba ni omenjena. Amandmaji imajo prednost. Besedo za postopkovni predlog prosi gospa Cvetka Zalokar Oražem.
Izvolite.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz sem prosila za repliko, ker mislim, da je tipična. Kajti treba je pojasniti napačno tolmačenje ob omenjanju Poslanske skupine Zares. Gospod Jerovšek je rekel, da je Poslanska skupina Zares zaničevalno govorila o Prekmurju, o zaraščanju, o bedakih in podobno. Nič od tega ni res. Nobena od teh besed ni bila uporabljena. Nihče iz Poslanske skupine Zares ni rekel, da se zarašča, in da so v Prekmurju bedaki. Smo pa govorili o tem, in da krivda ni na ljudeh v Pomurju, pač pa v kmetijski, politiki, da so v Pomurju polja pretežno zasajena s
420
koruzo. In mi vse skozi ponavljamo, da je treba in o tem govori tudi ta amandma, izkoristiti tudi geotermalno energijo v povezavi s kmetijskim, zgraditi rastlinjake in v Prekmurju narediti slovenski zelenjavni vrt. Da bomo lahko jedli zelenjavo tudi iz Prekmurja, kjer je izkoristek zdrave plodne zemlje, ki v Prekmurju je, lahko še večji in tudi več ljudi potem na hektar lahko prehrani takšna zemlja. Slovenska kmetijska politika je vsa pretekla leta forsirala živinorejo in s tem povezano sajenje koruze.
Z zelenjavo se oskrbujemo samo še 30%, gospod Jerovšek, in to je strateško vprašanje. Hrana je strateška dobrina sodobnega sveta in tukaj vidimo v Zaresu priložnost v pridnih rokah Pomurcev in v izkoriščanju njihovih naravnih virov, ki jih predstavlja geotermalna energija s kvalitetno zemljo na ravnici. In v tem vidimo smisel in nihče, nihče gospod Jerovšek, ni govoril o tem, da so v Prekmurju bedaki. Morda pa so bedaki tisti, v narekovajih, ki takšne potvorjene stvari želijo razglasiti za mnenje neke poslanske skupine in na tem graditi svoj politični kapital.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ: Gospod Jerovšek, imam proceduralno in v tem želim izraziti svoj najgloblji protest nad tem, kar ste dejali. Jaz sem relativno mlad človek, eden mlajših v tej dvorani, ampak nimam dovolj časa, da bi poslušal vaše neumnosti. Morda ste na ta način delali vi, morda ima tovrstna praksa v tej državi še kakšno daljšo tradicijo. Nekorektno je, dobremu zakonu, ki želi v teh kriznih razmerah zagotoviti ciljano pomoč ljudem v Prekmurju in v Pomurju, zagnati gospodarski stroj z novimi perspektivnimi projekti, zreducirati ta dober namen, pa ne samo dober namen, tudi domišljen pristop, kako bomo to naredili, s takšnimi insinuacijami, kot si jih privoščite. Predlagam, da v tej razpravi ne beremo amandmajev kot so vloženi. 10 minut časa, ki ga je izkoristil gospod Jerovšek, ni delal drugega kot malo sem in tja bral amandmaje, ki so vloženi. Za to res nimamo časa, ker se mudi s pametnimi rešitvami. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jurša, izvolite.
FRANC JURŠA: Hvala lepa.
Jaz imam repliko na izvajanje gospoda Jerovška. Rad bi povedal eno. Ko obravnavamo ta zakon bi bilo zelo lepo, da uporabljamo terminologijo, ki je zapisana v naslovu zakona. Razlika med Prekmurjem in Pomurjem je velika. Na eni strani so Prekmurci, na drugi so sami Prleki, vsi skupaj pa tvorimo Pomurje.
421
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jerovšek, želite?
JOŽEF JEROVŠEK: Proceduralno, gospod.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Lepo vas prosim, da daste takoj proceduralni predlog preden začnete razpravljati.
JOŽEF JEROVŠEK: Jaz predlagam, gospod predsedujoči, da smo tu deležni vsi enakega tretmaja v nadaljevanju te seje in tudi nasploh. Gospa Oražem Zalokarjeva je dobila takoj besedo, brez da bi bila omenjena. Res je bila Poslanska skupina Zares omenjena. Tudi gospoda Jurše nisem omenil, je dobil repliko. Tu sploh ni bilo možnosti proceduralnih po dosedanjih pravilih. Če bi bila takšna možnost, sem jaz zadnjič, ko je gospa nastopala o tej zadevi, dvignil roko in sem želel replicirati na tisto, ampak jaz takrat nisem dobil besede.
Moram povedati, da je ta protest popolnoma neupravičen. Jaz sem govoril o zaraščanju, o konotaciji, o koruzi, kako so Prekmurci neosveščeni, kako narobe govorijo. Nisem rekel, da so bedaki, da je bilo rečeno, da so bedaki, ampak, da je bila intonacija takšna, kot da so tam neki drugorazredni ljudje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Kakšen je vaš proceduralni predlog?
JOŽEF JEROVŠEK: Da imamo odslej pravico vsi, ko dvignemo roko, za repliko. Dobimo repliko, tudi če nismo omenjeni....
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Tega se držim, vendar ne morem vsem naenkrat dati besedo....
JOŽEF JEROVŠEK: Dve izjemi ste naredili in naj bo sedaj to pravilo. Gospodu Jurši pa, jaz dobro vem, kaj je Pomurje in ločim med Prleki in Prekmurci, česar ni ločila ministrica Širca v prejšnjem mandatu, ko je govorila o...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod Miran Gyorek.
MIRAN GYOREK: Proceduralno, ampak res proceduralno. Sem upal in se bal, da ne bo prišlo to tako daleč. In se čutim tukaj prizadetega, nenazadnje sem tudi z ostalimi kolegi člani matičnega delovnega telesa zjutraj do dveh sedel in obdelal vse amandmaje in člene zakona. In smo dosegli konsenz brez kreganja, na miren način, pri dveh treh amandmajih smo si bili različni po mnenjih. Delo je potekalo normalno. Tukaj pa zdaj vidim, da se zadevo zlorablja, v ene čudne vode se pelje cela stvar. Zopet gre tukaj za medstrankarsko prestreljevanje, za kar ni, jaz mislim, čas. Gre za tako resen zakon, ki ga Pomurci potrebujemo in čakamo vsak dan, da bo sprejet. Bi
422
prosil kolege, ne glede v kateri stranki, pa tudi tiste, ki so bolj strpni, ne dajte se sprovocirati, pa pustimo, da s to zadevo gremo od amandmaja do amandmaja, kot smo šli na matičnem delovnem telesu. Gospod predsedujoči, vi ste razumen človek, vi lahko to speljete tako, da bo zadeva potekala normalno. Preveč pomemben zakon je, preveč resna tema je, preveč krizni so časi za Pomursko regijo in lepo bi prosil prisotne, da končamo delo na razumen, normalen način. Hvala za razumevanje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa za vaš proceduralni predlog, ki mi je v podporo. Nadaljujemo.
Gospod Janko Veber, izvolite.
JANKO VEBER: Hvala za besedo.
Pri 3. členu, ki govori o ukrepih, o razvojnih podporah, h kateremu je tudi vložen amandma, je treba vendarle opozoriti tudi na to dejstvo, da je kriza, gospodarska in finančna, prišla vsakič, ko je prišla, ob nepravem času. Vendar je pa pomembno dejstvo to, da se pa ob teh krizah odkrijejo vse tiste nepravilnosti ali pa zgrešene politike, ki so se odvijale na posameznih področjih. Če se danes srečujemo z ukrepi in razvojnimi podporami, ki vsebujejo pravzaprav prav vsa poglavja in področja, ki bi morala biti v sedanjih obdobjih bistveno bolje rešena, zaradi tega, ker je Pomurje ves čas tudi imelo status najmanj razvite regije in bi učinek vseh regionalnih sredstev, ki so bila namenjena v to področje, moral biti bistveno večji, kot je danes. Ko ugotavljamo, da vse, kar je bilo narejeno, je očitno bilo ali zgrešeno ali pa vloženo s premalo spremljanja. Kakšni učinki bodo iz tega dejansko tudi nastali. Šele težave Mure so očitno odprle oči in prisile Vlado in danes tudi Državni zbor, da sprejema dodatne ukrepe in razvojne podpore prav za Pomurje. To je tudi neka logična posledica teh kriznih časov, da se poskuša obvladati ta izjemno velik problem. Ena od izjemno pogumnih odločitev Vlade je bila ta, da poskuša z zakonom pristopiti in čim prej presekati takšno razmerje...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Veber, bi vas prosil, moram se držati. Vaš poslanski kolega Kampuš me je na začetku zadolžil za to, ko je dal podporo. Govorite, prosim vas, o amandmaju, ne o zakonu in o tem, kar se zdaj dogaja in o kriznih časih. O amandmajih k 3. členu. Lepo prosim, to je točno definirano, kaj to pomeni. Dva amandmaja sta. Prosim.
JANKO VEBER: Torej odprt je 3. člen. Ne želim imeti polemike glede tega, ali govorimo o 3. členu. Amandma k 3. členu, eden od amandmajev, ki ga imam tukaj pri sebi, govori o tem, da se doda nov šesti odstavek - ali je to? In da ta tretji odstavek govori o tem, da sredstva, namenjena spodbujanju razvoja Pomurske regije, po tem zakonu ni
423
dovoljeno izdelovati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag, na sploh dokumentacije ter sklepanje svetovalnih pogodb. Jaz razumem ta odstavek, da se sredstva, ki jih s tem amandmajem ne smemo dodeljevati za ekspertize in študije, nanašajo prav na vse ukrepe, ki so v tem 3. členu navedeni. Zdaj pa lepo prosim, preden nadaljujem razpravo, ker ne želim zavlačevati te razprave z neproduktivnostjo, ali prav razumem, da se ta amandma nanaša prav na vse te ukrepe: program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije, spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investicije, prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije. Ali je to ta del? Tako da, mogoče predsednik, če prav razumem, jaz želim razpravljati samo o tem in se bom tega držal.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želel bi povedati samo to, povejte to, oprostite, da vam tako rečem, s čim se strinjate in s čim se ne strinjate pri tem amandmaju. Potem bomo lahko potem razpravljali. Težko bom pa jaz dajal odgovore ali je to pravilno ali ni.
JANKO VEBER: Poglejte, če govorimo o ukrepih razvojne podpore, in o teh amandmajih, lahko povem, da se seveda lahko strinjam s tem, kar ta amandma govori, da se sredstva ne namenjajo za to področje. Hkrati to očitno pomeni, da vsa dosedanja politika, ki je bila peljala na tem področju in so se financirale tudi ekspertize in določene razvojne naloge, študije, očitno niso bile pravilna odločitev. Vendar tukaj se odpira pomembno vprašanje. Ali bomo vse razvojne podpore za vse te naštete programe in spodbude resnično lahko izvedli brez ustreznih študij, brez ustreznih analiz, brez ustreznih dokumentov, ki bodo tudi utemeljevale te odločitve in ki bodo ne nazadnje tudi lahko omogočile izmerljivost? torej spremljanje teh ukrepov in tudi izmerljivost. Tako, da imam pač pomislek glede tega amandmaja, kajti lahko se zgodi, da bodo ti ukrepi, ki jih tukaj načrtujemo, ravno tako postali slabo načrtovani, kot so očitno bili slabo načrtovani v preteklosti. In seveda, zato tega amandmaja tudi ne morem podpreti, ker se mi zdi, da je treba ta problem vendarle dovolj resno obravnavati in predvsem tudi pripraviti ustrezno in strokovno gradivo za to, da se bodo ti ukrepi lahko izvajali. Predvsem pa želim opozoriti, da izdelava študij, ekspertiz, strokovnih podlag in dokumentacije ter sklepanje svetovalnih pogodb poskuša vsebovati ne samo razmere na posameznem področju, ki se nanašajo na te ukrepe prav v Pomurju, ampak mislim, da bi bilo nujno treba ugotoviti, kaj se bo zgodilo na ostalih območjih, če te ekspertize ne bodo vsebovale dejanskih razmer, ki so nastale v tej finančni in gospodarski krizi tudi na ostalih območjih v Republiki Sloveniji. Lahko trdim, da je v Sloveniji najmanj Kočevsko eno tistih območij, ki imajo primerljive in upam si reči, celo
424
slabše rezultate, ki bi jih bilo treba dodatno analizirati in izdelati ekspertize, da ukrepi, ki bodo izvedeni v Pomurju, ne bodo imeli še večjih negativnih posledic na vse tiste regije, na vsa tista območja, ki imajo primerljive rezultate s Pomurjem. To je, se mi zdi, izjemno pomemben trenutek, kajti ne bi se želel srečevati s problemom, da je ena rešitev naredila potem deset zelo težko popravljivih posledic na drugih območjih. Vse te analize, vse ekspertize, vse, kar se bo počelo, mislim, da je resnično treba početi z vso resnostjo in da predvsem tudi Vlada z vsemi organi, ki jih predvideva v tem zakonu, ne bo ponavljala napak iz prejšnjih obdobij. To so tista resna opozorila, za katere mislim, da so na mestu. Ekspertize še kako potrebujemo, da se ne bomo odločali na pamet. Vendar opozarjam, ni dovolj, da narediš ekspertizo samo v enem kozarcu, če imaš pa vsebino, ki gre v ta kozarec, v dveh litrih, desetih litrih in tako naprej . Skratka, problem je dejansko kompleksen in mislim, da bomo ta problem tudi kompleksno morali reševati, ne samo na enem območju, ampak tudi na drugih območjih, ki imajo primerljive ali še slabše razvojne kazalce, o katerih se danes pogovarjamo glede Pomurja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod Jakob Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Govorimo o dveh amandmajih k 3. členu, pa bi uvodoma samo en stavek rekel. Žal nimamo pokrajin, da bi take stvari lahko reševali in ob tem tudi tega, kar je kolega Veber zdajle na koncu povedal, s tem se seveda globoko strinjam. Pri 3. členu pa ne razumem oziroma rekel bom takole, nisem bil prisoten na seji, ker nisem član odbora, ki je to danes ponoči obravnaval, in nisem poslušal obrazložitve oziroma mnenja predlagatelja, mnenja Vlade, zakaj zavrača dodatek k temu drugemu odstavku 3. člena, ki govori o razvojnih spodbudah zlasti za naslednje dejavnosti, ki jih navajate, geotermalne energije, trajnostno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo in turizem. Gre za to, da predvsem kolegice in kolegi iz Prekmurja zagotovo veste, katere so tiste dejavnosti, ki imajo določen potencial na področju Pomurja. Zagotovo, po konzultaciji s kolegi, o te vrste industrije, procesna industrija, kovinskopredelovalna in elektro industrija, tiste industrije, ki imajo tako kadrovski, prostorski potencial, ne vem, vse te potenciale, ki so potrebni za to, da neka veja dobi nov zagon. Po mojem poznavanju in predvsem po poznavanju kolegov iz Pomurja je zagotovo treba v 3. členu dodati oziroma v drugem odstavku 3. člena dodati te dejavnosti. Predvsem bi rad slišal v nadaljevanju predlagatelja, zakaj; ker predvidevam, glede na to, da je odbor temu nasprotoval in koalicija temu prvemu amandmaju k 3. členu; predlagatelj temu nasprotuje. Rad bi v
425
nadaljevanju slišal, zakaj predlagatelj omejuje možnost panogam, ki jih bo ta zakon prvenstveno skušal reševati oziroma izkoristil tiste panoge, ki bodo lahko prvenstveno izkoristile možnost pomoči v skladu s tem zakonom. Tega ne razumem, zato pričakujem mnenje predlagateljev oziroma mnenje Vlade.
Kar pa se tiče drugega amandmaja k 3. členu je pa že naš kolega Žerjav, ki je avtor teh dveh amandmajev, pojasnil, zakaj predlagamo ta amandma, da se ne bi na koncu pokazalo, da gre večina denarja za neke projekte, ki bi bili delani že drugič, tretjič in kaj jaz vem kolikič. Da gre predvsem denar, ki je namenjen razvoju, ki je namenjen spodbudi, dejansko za konkretne spodbude. Zaradi tega, kot rečeno, ne razumem predvsem kolegov in kolegic iz področja Pomurja, zakaj nasprotujejo temu delu oziroma ali imajo mogoče kakšne druge dejavnosti, ki bi jih bilo namesto teh treba vključiti v ta drugi odstavek 3. člena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Opozoril bi vas, da glede na to kar, je rekel gospod Trofenik, za popravek poročila, da ste popravek popravka poročila dobili na klop.
Besedo ima gospod Branko Marinič.
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Jaz bom skušal ostati v okvirih obravnavanih amandmajev k 3. členu. To pa zaradi tega, ker gre za bistvene predloge, ki bi jih v okviru današnje razprave moral Državni zbor kot takšen, z upoštevanjem, da nas poslušajo predstavniki Vlade, razumeti, kaj pravzaprav prinaša ta dopolnitev amandmaja k 3. členu. Ni nepomembno tukaj spomniti na dejstva, da nam pokrajine manjkajo. Ni nepomembno prezreti dejstvo, da je predlagatelj v tem amandmaju bil izredno precizen in konkreten. To pa zaradi tega, ker je izhajal iz življenja na tem območju, katerega predmet je obravnava današnjega zakona. Če predlagatelj ne bi izhajal iz nekih predpostavk, da je tukaj konkretiziral stvari, potem bi bilo to težje razumljivo. Razumem, da morda vsi nimate, bom rekel, tega občutka, iz česa, iz katere osnove pravzaprav predlagatelj izhaja, bom skušal obrazložiti.
Procesna industrija - gre za nadgradnjo nečesa, kar je tam že. Gre za širitev, ki se lahko zgodi v najhitrejšem možnem času. Se pravi, to sta dve pomembni dimenziji, ki bi ju bilo ob upoštevanju še katere, ki jo bomo morda v razpravi k temu amandmaju še dosegli in ugotovili, nujno treba upoštevati.
Ko govorimo o naslednji alinej i, kovinskopredelovalna in elektroindustrija, tukaj lahko ugotovimo podobno vsebino. Predlagatelj je izhajal iz nečesa, kar tam, na tem območju, že obstaja. In tisto, kar se lahko najprej zgodi in to, pravzaprav to območje potrebuje, se pravi potrebuje takšne
426
ukrepe, takšne vsebine, da se bodo sredstva razporejala v tiste projekte, ki učinkujejo takoj. In v teh dveh alinejah je to zagotovo utemeljeno.
Podpiram torej ta predlagani amandma z dodatkom dveh alinej v drugem odstavku 3. člena. Ni pa to edini predlog. Je še en amandma k istemu členu, to, kar je v imenu predlagatelja kolega Radovan Žerjav na začetku razprave utemeljeval. Morda se nismo dobro poskušali in nismo razumeli, na kaj je pravzaprav želel opozoriti. Imamo dovolj študij, imamo dovolj projektov, imamo dovolj vsebin, ki jih je mogoče realizirati izredno hitro, te bodo učinkovale, te bodo pomagale Pomurju v najkrajšem možnem času. Torej ne zapravljati časa pri tako pomembnih odločitvah kot je vsebina zakona, o katerem govorimo. Prepričan pa sem, da bodo, spoštovane kolegice in kolegi, sledili tem utemeljitvam. Prihajajo iz nekega spoštovanja, domoljubja do tistega območja, iz katerega poslanke in poslanci prihajamo. Če danes obravnavamo to območje, ki je v primerjavi z Ljubljano nekje v določenih vsebinah zaostalo celo 30 let, je to tisto, kar daje tudi poslankam in poslancem neko znamenja, da moramo ukrepati hitro. Želim, da se poslušamo tudi pri tako majhnih vsebinah predlogov amandmajev, kot je ta v 3. členu.
Lepo prosim za podporo, kajti tudi sam bom to podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Danijel Krivec.
Prosim.
DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo.
Jaz včeraj nisem bil na odboru, vendar pozorno poslušam tematiko, ker mi je blizu, mi je zanimiva in se kar strinjam z nekaterimi kolegi iz koalicije, ki pravijo, da je preutrujenost vzrok za nekatere težave, s katerimi se srečujemo. Vendar ne samo preutrujenost odbora in služb Državnega zbora, ampak očitno tudi preutrujenost same Vlade, ker prihaja z zakonom, ki je sicer dobronameren, ni pa domišljen. Absolutno ni domišljen. In ko navajate konkretno, da je primer dobre prakse primer Posočja, ogroženega območja, ki je podobno kot Pomurje, tam ni projektne pisarne. Tam ni dodatnega sekretarja, ni dodatnih služb. Vsi ukrepi, ki so bili v Posočju v zadnjih 10-ih letih izvedeni na tem segmentu, o katerem danes govorimo in opravljamo razpravo, so potekali preko obstoječih služb in obstoječih ministrstev in ukrepov. Ko pa govorim o državno tehnični pisarni, je bila pa vzpostavljena zato, da sanira stavbni in drug fond na tem območju, se pravi ne govorimo o razvojnem delu. Razvojni del so prevzele razvojne agencije v tem območju. Tukaj pa ustanavljamo na nek način nek nov uradniški pristop z državnim sekretarjem, kar je samo dodatna birokracija, ki jo iz Ljubljane selimo na periferijo in po moji oceni bo
427
neučinkovita. Pa še en primer, ko ste se sklicevali v preteklosti in tudi v medijih berem, da je dober primer oziroma dobra praksa Zakon o Posočju. Tam je bil ustanovljen svet za razvoj Posočja, v katerem so bili vključeni ministri, ki so imeli kakršenkoli neposreden vpliv na določene, bi rekel, ukrepe. V tem svetu so sedeli župani in direktorji razvojnih agencij. To pomeni, da jaz absolutno podpiram ta amandma, ki ga Ljudska stranka vlaga k temu členu, kajti na nek način vsaj malo zajezi neko možnost nekega prevelikega ukvarjanja z birokracijo in dodatnimi študijami, ekspertizami in vsem ostalim.
Tudi moti v tem 3. členu, ko navajamo tako, bi rekel, taksativno nekatere razvojne možnosti, pobude. Saj niti ne vemo, saj mogoče se bo pojavila kakšna nova, pa ne bo v zakonu napisana in je ne bomo mogli spodbujati. Bistveno bolj primerno bi bilo, da bi napisali, da se ukrepi razvojne podpore temeljijo na njihovem razvojnem programu, za katerega verjamem, da so ga kot regija sprejeli, ker smo ga morale vse regije v Sloveniji sprejeti. To je podlaga za to, da se ukrepi izvajajo. Ko smo govorili o tem, da bo proračun 2010-2011 programsko naravnan in bo imel težnjo, da bo programsko reševal stvari, tam bi bila možnost, da vse te stvari rešujemo na enak način za celotno območje Slovenije. Določili bi, programsko, koliko pripada Pomurju za določene ukrepe, ki jih ministrstva morajo izvajati. S tem zakonom povečujemo ali pa odpiramo možnost, da se zadeve podvajajo, da se zadeve na novo postavljajo in jaz v to močno dvomim in me na nek način tudi skrbi ta 3. člen. Kajti možnost programskega črpanja daje že proračun. Tako ste v memorandumu navajali in v tem proračunu 2010-2011, bi enostavno skozi ministrstva določili, katere ukrepe v Pomurju je treba izvesti. Ne pa, da bo to neka dodatna inštitucija izvajala.
Zelo me skrbi tudi, ker niti pri 3. členu niti pri amandmajih, nikjer, niti pri usklajevanju niso bile kaj dosti upoštevane lokalne skupnosti in razvojna agencija tega območja. To ni dobro.
Tudi, ko govorite v četrti alinej i 3. člena Prednostna obravnava programov in projektov iz pomurske regije - govoriti o prednostnem, poznamo iz drugih območjih, kjer se govori o nekem prednostnem, možnosti prednostnega črpanja. Poznam zelo dobro Zakon o Triglavskem narodnem parku, kjer je taka dikcija, pa noben projekt iz tega območja ni imel možnosti te prednosti uveljavljati. Zato me ta dikcija tudi skrbi in neumno je to pisati, če se pa opredelimo, da bomo namenili konkretna sredstva za Pomurje. Ne vem, zakaj pisati potem še prednostne liste in upoštevati to.
Res je, da nimamo regij, imamo pa statistične regije, ki so bile zadolžene, da sprejmejo razvojne programe za svoja območja. Jaz upam, da je Pomurje tudi sprejelo svoj razvojni program in da se bodo po tem razvojnem programu na nek način tudi odvijali ti ukrepi. V vsakem primeru pa ukrep, ki bo
428
prišel iz neke višje instance, brez neke kvalitetne razprave in podlage v lokalnem okolju zanesljivo ne bo zaživel. Dobra praksa, ki je bila v Posočju, je bila tudi ta, da so si lokalne skupnosti med seboj v posameznih proračunskih obdobjih razdelila ta programska sredstva brez velikega prehitevanja ena druge in da so se v določenem območju razvijale stvari v eni občini, v naslednjem območju v drugi občini. Na ta način se je tudi ta ukrep pokazal za učinkovitega. Jaz upam, da bo ta možnost in zmožnost se odvila tudi na osnovi tega zakona v Pomurju. Sem pa prepričan, da je sicer dobronameren, zanesljivo pa ni dobro pripravljen, dobro napisan, kajti v nasprotnem primeru ne bi bili vsi členi amandmirani na odboru in deležni popravkov. Kot sem rekel, še enkrat, že obstoječa struktura države razvojnih agencij in vseh ukrepov, ki se odvijajo na celotnem območju Republike Slovenije, in nenazadnje tudi vaš novi pristop, ki govori o programskem umeščanju novega proračuna 2010-2011, omogoča vse tisto, kar pišete v tem zakonu, ker na nek način podvajate, na drug način pa s tem, ko ne zapišete vseh možnih prednosti, ki jih Pomurje ima, lahko celo na nek način določene pobude, ki bodo iz tega prostora nastale, ovirate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Še enkrat vas moram opozoriti, čeprav je bila razprava zanimiva, toda razprava o zakonu, razpravljamo pa o amandmajih. Besedo ima gospod magister... Da ali ne? (Ne.)
Gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Razpravljamo o amandmaju, vendar je vsebina tega amandmaja tako široka, predvsem v tistem novem odstavku, ki govori o tem, da sredstva, namenjena za spodbujanje razvoja Pomurske regije, ni dovoljeno dodeljevati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag in nasploh dokumentacije ter za sklepanje svetovalnih pogodb, saj se dotika praktično celote tega zakona. Rečeno je bilo, da naj bi Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji predstavljal nek nov razvojni model. Tega ne predstavlja. Predstavlja karikaturo tega razvojnega modela, če smo čisto pošteni. Praktično vsi členi, razen 7. in 12., so bili na matičnem odboru včeraj amandmirani. Kljub temu pa zakon ni bil izboljšan do take mere, da bi bil lahko v teh razmerah operativen. Zakon je predvsem slaba vest Vlade zaradi tega, ker pred pol leta ni bila sposobna nameniti 5 do največ 10 milijonov evrov za Muro, s katero bi se ohranilo 3.000 delovnih mest. V tem zakonu ni problem 261 milijonov evrov za 1.000 delovnih mest. To je problem tega zakona in to je problem tudi 3. člena. Tudi v tem členu je navedeno to, kar je bilo že rečeno, mešajo se posamezni operativni programi, ki tečejo po ustaljenih tirih in ki bi jih bilo z boljšim delovanjem vladnih služb in ministrstev treba pospešiti. In se umešča v ta zakon nekaj,
429
kar je že vsebina nekih drugih programov, nekih drugih projektov in nekih drugih zakonov.	Treba je izraziti
obžalovanje, da včeraj ni bil amandmiran 12. člen, ki ukinja projektno pisarno. Ta člen je torej zaprt in ga na tej seji ni mogoče amandmirati, vendar pa je ta novi odstavek 3. člena, ki ga predlaga Slovenska ljudska stranka, nekako povezan s temi stroški, s to birokracijo, ki jo iz Ljubljane prenašamo v Pomurje oziroma v Pomursko regijo, češ, s tem bomo pa tistim, ki tam živijo, pomagali. Nič ne bomo s tem pomagali. Gospod Horvat, ki danes sedi tukaj, je prvi strošek na podlagi tega zakona, ki bo bremenil oziroma že bremeni Prekmurje. Imenovan je bil za guvernerja, kot se je eden izmed njegovih sodelavcev šaljivo izrazil, preden je ta zakon stopil v veljavo. Danes imamo zakon na mizi, o njem razpravljamo, govorimo o tem v amandmaju k 3. členu, da naj bi zmanjšali te nepotrebne birokratske stroške, in zakon, še preden je bil uveljavljen, Pomurju prinaša nov strošek, ki se ne bo kazal v nobeni učinkovitosti in v nobenem konkretnem rezultatu. Bilo je že rečeno, vse regije v tej državi imajo regionalne razvojne programe, vse. Imele so jih za obdobje 2007-2009, zdaj jih pripravlja za obdobje 2010-2012. Imamo regionalne razvojne agencije, ni treba dodatnih svetovalcev, dodatnih birokratov, ki naj bi na neki pisarniški način pospeševali razvoj. V tem zakonu je glavni očitek ta, da ni nekih neposrednih ukrepov, ki bi lahko v relativno kratkem času dali neposredne rezultate. Žal pa je potrebno povedati, da tudi tistega ni, kar je bila ta ista vlada sposobna narediti včeraj pri Zakonu o glavnem mestu, neposrednih aktivnosti za črpanje sredstev...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Černač, Zdaj pa dosti. Vas lepo prosim, omejite se na razpravo o amandmajih. Veste, zvito vodite to svojo razpravo, da na koncu moram povedati, prosim, posvetite se amandmaju. Moram biti dosleden do vseh. Jaz razumem, kaj hoče povedati, mi ni potrebno še dodatno razlagati. Hvala. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani, gospod predsedujoči, jaz upam, da ste me dobro in pozorno poslušali. Govoril sem samo o tem, kar je povezano s tem amandmajem k 3. členu. Govoril sem o tem, kar ta amandma prinaša, v kolikor bo sprejet. V kolikor bo ta amandma sprejet, prinaša odpravo nepotrebnih administrativnih, birokratskih stroškov, možnosti za zaslužkarstvo za neke svetovalce in omogoča, da bo več denarja ostalo za razvoj te regije. O tem sem govoril in ta amandma govori točno o tem, zaradi tega ne razumem, zakaj ste me prekinili.
Prav bi bilo, da bi vsaj po tistem, ko je Vlada svojo priložnost pred pol leta že zamudila, to ambicijo izkoristila v tem zakonu. Žal se bojim, da bo tudi s tem to zamujeno, mogoče se lahko delno popravi s sprejemom tega in ostalih amandmajev, ki so s strani opozicije predlagani. Hvala.
430
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Matevž Frangež.
Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ: Dosledno se bom držal vsebine obeh amandmajev. Najprej glede širitve v drugem odstavku 3. člena.
Jaz bi želel opozoriti na ključno besedilo pred naštevanjem posameznih alinej, ki pravi: "Pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov razvojne podpore se upoštevajo zlasti, naslednje dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve Pomurske regije." To pomeni, da so vse dejavnosti, tudi tiste, ki verjamem, da jih korektno in dobronamerno predlaga mag. Žerjav, zajete že v osnovni verziji zakona. Tukaj lahko pridemo do vprašanja, da bomo z amandmaji licitirali vse dejavnosti, ki predstavljajo dolgoročno primerjalno prednost Pomurja, v končni fazi tudi do povsem trivialnih dejavnosti. Seveda namenoma banaliziram to situacijo.
Obstoječa dikcija zakona dopušča možnost, da tudi v Pomurju gradimo na procesni industriji, na elektro industriji, na močni kovinskopredelovalni industriji in spremenjen amandma k temu prav nič ne prispeva.
Drugič. Mi smo se zaradi dobronamernih opozoril mag. Žerjava, ki mu žal danes niso sledile dobronamerne razprave nekaterih predgovornikov, lotili vprašanja, na kakšen način zagotoviti čim večjo transparentnost pri izvajanju tega zakona in zato smo v izogib temu, na kar nakazujejo predlagatelji v točki, ko želijo zožati možnosti zakona, da bi bil učinkovit pri izvajanju, določili v 12. členu natančno, da morajo pripraviti letna poročila, da Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripravlja letna poročila, Vlada in Državni zbor pa jih potrdita in obravnavata zato, da natančno vidimo, kaj se bo s sredstvi iz tega zakona dogajalo, kako se dosegajo učinki teh razvojnih sredstev in podobno. In vse ostalo so žal zlonamerna podtikovanja, ki ne prispevajo h kakovosti tega zakona. Še nekaj bom rekel, če ste že takšni zavezniki transparentnosti, zakaj potem v proračun na vseh postavkah linearno ne napišemo, da sredstev iz tega proračuna ne moremo porabljati za raziskave, ekspertize in podobno. Jaz se strinjam, da je v marsikateri točki v zgodovini te države ogromno denarja šlo po nepotrebnem za te stvari. Ampak, dragi moji, če mene vprašate, smo ta razvoj te države doslej vodili kljub vsem ekspertizam preveč na pamet. In ne gre za to, da potrebujemo v Pomurju bazične raziskave o tem, kaj je za to okolje primerno in kaj ne, gre pa za to, da so se tudi v tem okolju v smislu zagona gospodarske aktivnosti predvidevale nekatere javne investicije - gospodarsko središče z inkubatorjem.
V geotermalno energijo bo treba veliko vlagati. Sam, glede na to, da dikcija obstoječa v drugem odstavku govori
431
tudi o obnovljivih virih energije, ne samo o geotermalni energiji, želim posebej podčrtati možnosti, ki jih daje hidroenergija reke Mure v Pomurju. In jaz vas vljudno prosim, da se osredotočimo na bistvo tega zakona. Jaz si srčno želim razpravljati tudi pri naslednjem členu in upam, da bom še danes do te priložnosti prišel.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod Jerovšek, replika. Pa naj bo replika!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, ste razumeli, da ste danes že dali repliko brez omembe imena in se zahvaljujem, da ste korektno ravnali.
Želim pa replicirati, kljub nesramnosti, samo na kolega Frangeža, na tisto, ko je dejal, da se želi s tem amandmajem zožiti možnosti zakona, da bi bil učinkovit pri izvajanju. Jaz sem mu hvaležen za to dikcijo, ker je odstranil meglo - kaj je bistvo pri tem zakonu in v kar so zadeli v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke, da bi se večina denarja preko izdelav študij, ekspertiz, strokovnih podlag razdelila, razgubila in, kot je vedno pri takih zakonih, ki so dostikrat praktično potuha korupcije.
In, gospod Frangež je to zelo jasno povedal, pravi, da bi se s tem zožila možnost zakona, da bi bil učinkovit pri izvajanju. Ravno na to se tista infrastruktura, očitno njegove stranke, zanaša, da bo ta zakon koristila, kot pijavka.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o teh dveh amandmajih k 3. členu? Prijava teče. Še enkrat bi vas spomnil, razpravljamo o dveh amandmajih k 3. členu, ne o zakonu.
Gospod mag. Radovan Žerjav, izvolite.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Torej, kar se tiče teh ekspertiz in raznoraznih gradiv, tega imamo v Pomurju dovolj. In ne razumem tega žolčnega zavzemanja za to, da bi tudi ta sredstva, ki jih ni veliko, ponovno uporabljali za izdelavo ekspertiz, analiz in tako naprej. Mi tega ne rabimo! Ali me razumete?! Pomurci papirjev, dokumentacije ne potrebujemo več, jih imamo dovolj! In problem je pravzaprav po celotni Sloveniji enak. Vsi znamo na papirju marsikaj napisati, narisati, ko pride do realizacije - takrat pa šepa. Takrat smo pa veliko manj uspešni kot pri izdelavi takšnih in drugačnih primerov. Ta teden smo bili na Upravnem odboru Pomurske gospodarske zbornice, tudi gospod predsednik Vlade je bil tam prisoten. Kjer so nam pomurski gospodarstveniki predstavili, kaj imajo na zalogi, katere projekte in koliko. 40 projektov je danes "ready to go". Eden rafinerija, 5 energetika, 1 kemija, varna in zdrava hrana 12 projektov, zelišče, farmacija en projekt, turizem 7,
432
tehnološka posodobitev ali širitev obstoječe dejavnosti 12, logistika ena, vse skupaj milijardo sto, pa če odvzamemo rafinerijo je to 220 milijonov. 40 projektov "ready to go", mi se pa pogovarjamo o analizah, ekspertizah in tako naprej. 3.000 delovnih mest smo izgubili čez noč. In če rečemo v tem letu zagotovo skoraj 4.000. Prosim vas lepo, ne govorite mi o analizah in ekspertizah. Jaz vem, da jih je ogromno naredil tudi sam dr. Horvat. Veliko jih je tudi sam pripravil. In tu imamo priložnost, da to znanje in vse skupaj izkoristimo. Ne mi sedaj govoriti, da bomo še nove in nove in nove delali. Kdaj bodo pa prišla delovna mesta. Mi jih rabimo sedaj in tukaj, ne jutri in pojutrišnjem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, podpredsednik, predstavnik Vlade, guverner Prekmurja, lep pozdrav.
Jaz mislim, glede na nekatere razprave v zvezi z amandmajem k 3. členu, da se dodata še dve alineji, glede na to, da so nekateri razpravljali, da je že iz samega zakona, možno zlasti to, to, in potem pač nadaljujejo, da seveda tu ni verjetno velike dileme ta amandma podpreti, če še določeni dve zadevi dodamo zraven procesno industrijo, kovinskopredelovalno in elektro industrijo.
Bolj me pa skrbi, da koalicija ne bo šla vštric predloga tudi drugega amandmaja, kjer je zapisano, da se sredstva za spodbujanje Prekmurja po tem zakonu ne smejo dodeljevati prav za to, kar je bilo tik pred menoj povedano, torej za razne študije, ekspertize, strokovne podlage in tako dalje, in da bi se posamezniki in družbe s tem denarjem okoristile. Ta amandma ima vso svojo logiko, glede na to, da je, tako kot je bilo že rečeno, veliko projektov tudi narejenih.
Ena od logik je seveda tudi ta. Slaba izkušnja, ne samo v tem primeru, ampak Prekmurcev, definitivno pa tudi celotne Slovenije, s tem, kako je gospod Druškovič prevzel pred, ne vem, šestimi, sedmimi leti del Mure in jo se spravil na kant. Na ta način, da je pa seveda pobral denar, tudi tisti denar po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnih in tako dalje in stvar menda stoji že več kot 6 let na sodišču. Torej ...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Pukšič, vas lahko spomnim na amandma.
FRANC PUKŠIČ: Gospod podpredsednik, jaz sem celo prebral amandma, zakaj ne takšnih ekspertiz, ker seveda takšne ekspertize bi koristile samo posameznikom oziroma kakšnim posameznim združbam, ki se pa seveda znajo okrog državnega denarja zelo hitro organizirati. Torej ekspertiz tudi ne
433
rabimo, tudi zato ne, ker imamo že v zdajšnjem zakonu o davku od dohodka na pravne osebe možnost raznih olajšav. Tudi v tem zakonu celo piše, regijske olajšave, ampak razumem, da se to seveda ne koristi, čeprav bi tudi država lahko to koristila, pa se ne, v raznih razpisih. Seveda se pa ne zato, ker pač regij žal nimamo.
Naslednje, kar je seveda pomembno povedati. Sedaj imamo veljavno zakonodajo o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, žal tudi tega ne izvajamo oziroma Vlada ne izvaja. Seveda imamo Službo Vlade za lokalno samoupravo, imamo razpis, približno 4 milijarde kohezijskih in strukturnih sredstev za celotno perspektivno območje 7 do 13. In tukaj smo že opozarjali in opozarjamo že dobrega pol leta, da ni 5. razpisa za spodbujanje razvoja regij, zaradi tega stoji 300 milijonov evrov in to bi seveda koristilo za razvoj, delo in nova delovna mesta v Prekmurju. Imamo tudi regionalno razvojno agencijo v Murski Soboti, tako imenovana Mura, ki svoje delo opravlja. In kaj bi bilo po mojem nujno treba narediti, da bi država, torej aktualna vlada, čim prej prišla s tem razpisom, da bi pomagala, ne pa da bo zdaj delala neke študije, da bi pogledali, koliko milijonov evrov se je pobralo za državne investicije v cestno infrastrukturo, kar se vidi sedaj v predloženem proračunu Republike Slovenije, prav iz prekmurskih občin. Katastrofalno, velika večina je pravzaprav s tega območja. In nujno bi bilo treba sofinancirati tudi izobraževalne programe študentkam in študentom na visokošolskih izobraževalnih zavodih, ki se odpirajo v Murski Soboti. Kolikor vem, je edini tak program, ki ga država ne sofinancira, bil odprt v Murski Soboti pred mesecem dni. Torej, pomembno je, da se je v Prekmurju v tem letu marsikaj, žal, spremenilo na slabše. Dejstvo pa je, da je prejšnja vlada za Prekmurje resnično ogromno naredila. Končno je pripeljala avtocesto, avtocestni program, odprla ogromno novih delovnih mest in ne nazadnje, kar seveda ni najpomembnejše, ampak je statusnega, simbolnega pomena - državni praznik, ki so ga Prekmurci dobili.
Sam bom oba amandmaja podprl. Tisti, ki pa bi slučajno tema dvema dobrima amandmajema nasprotovali, pa se bojim, da sprejemajo ta zakon bolj s figo v žepu in se nekako želijo ob teh odpuščanjih in vsemu, kar se je zgodilo pokazati pred Prekmurkami in Prekmurci potegniti ven in si umiti roke tudi pred tisočerimi glasovi, ki so jih dobili.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod dr. Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa.
Vloženi amandmaji po mojem mnenju kažejo predvsem na zbeganost opozicije, ko je bila soočena s kakovostnim, učinkovitim in sodobnim zakonom in se je začela utapljati v iskanju vejic, pik in demagoških prijemov, zato da bi pomen
434
tega zakona relativizirala. V enem od teh amandmajev imamo predlog, da bi se med prioritetne naloge uvrstili še dve drugi dejavnosti, ko pa vidimo, da je ta amandma že popolnoma nepotreben, zakon je bil že v takšni meri spremenjen, da omogoča še celo večjo širino, kot jo predlaga amandma, kajti z besedo "zlasti" in "naposled" omembo prioritet omogoča tudi uporabo teh sredstev za druge namene. Še najbolj zanimiv je pa amandma, s katerim se želi na podlagi neke reganovske demagogije napasti vse tisto, kar je investicija v znanje vse tisto, kar je investicija v pripravo na izvedbo določenega projekta. In je konec koncev amandma, ki je nedodelan in kaže na dejansko iskanje možnosti, da bi dopolnili nekaj z nečem, kar na koncu izpade celo smešno, kajti ko prepovemo uporabo sredstev za katerokoli dokumentacijo, ja no, potem pa smo jo prepovedali za porabo česarkoli. Dokumentacija je karkoli. Torej drugič, ko se pripravi takšen amandma predlagam, da se ga pripravi bolj pazljivo ali pa morda še bolje, da se ga ne pripravi in se prizna, to je dober zakon, ga podpiramo.
Polemika okoli regionalne pisarne in odločitve Vlade. Bistvenega pomena je, da namesto tistega, kar je delala prejšnja vlada in hodila na fotografske obiske po regijah, se je ta vlada raje odločila za drugačen pristop. In namesto svojih obrazov bo v regijo pripeljala znanje, denar in investicije. In ko govorimo o investicijah, je tudi tukaj prisotni predstavnik Vlade, ne strošek, ker Vlada med drugim za razliko od opozicije vse svoje stroške pravočasno vedno poravna, ampak investicija. In prvi rezultat te investicije je zakon, ki ga imamo danes v obravnavi. Naslednji rezultat te investicije, sem prepričan, bo, če uporabimo košarkarski žargon, da bo lahko najšibkejši član naše slovenske ekipe s tako dobrim trenerjem kmalu postal njen kapetan. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Melita Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Tudi jaz bom obema amandmajema nasprotovala. Bom razložila na kratko zakaj. Kolega Juri je že povzel bistvo. Najprej, beseda "zlasti" bistveno širi tisto, kar že vi zavzemate v svojem amandmaju. Kar se tiče pa drugega amandmaja, torej, da ni dovoljeno tega denarja dodeljevati in koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag in na sploh dokumentacije, ja, za božjo voljo, kaj pa je na sploh dokumentacija? To je vse, to je pogodba, to je sporazum o sodelovanju, kar hočete, na sploh dokumentacija.../oglašanje iz klopi./... Vemo kaj pomeni dokumentacija. Sem prebrala zelo pozorno amandma. Se mi zdi pa zelo zanimivo, da to nasprotovanje strokovnim študijam, podlagam, ekspertizam, bom razložila konkretno zakaj. V prejšnjem mandatu je bila izvedena študija nekega podjetja, na katero se je Vlada zelo oprla v svojih nadaljnjih odločitvah glede tretje razvojne
435
osi. Konkretno, ta študija je govorila, kje naj gre tretja razvojna os, ko se tiče Zasavja. Gospod Žerjav mi bo spet nasprotoval, zadnjič nisem imela možnosti odgovoriti. Pred tem je bila narejena študija, ki je vsebovala vse vidike, gospodarske, okoljske, socialne in tako naprej, ampak Vlada se je odločila, da bo upoštevala neko drugo študijo in je svoje nadaljnje, bom rekla, korake, ki jih sicer potem ni bilo, želela utemeljiti prav na tej drugi študiji, ki pa je upoštevala samo neke vidike. Zanimivo se mi zdi, da so prej neki ljudje menili, da študije predstavljajo neko podlago, na kateri se da nekaj odločiti, sprejeti konkretne odločitve, na tem graditi, zdaj pa je treba preprosto vse, kar sliši ali diši po neki študiji, črtati. Jaz se strinjam, da tega denarja ne gre zapravljati, bom rekla grdo, kar tako v neke študije. Jaz sem prepričana ali pa si upam, si želim, da se bo ta denar, ki ga namenjamo Pomurju pametno in odgovorno porabljal. Tukaj je bilo rečeno, da en strošek za Pomurje že sedi tukaj v tej dvorani. Jaz moram svojega kolega odločno vzeti v bran in upam, da takšnih neumnosti v tej dvorani ne bom več poslušala, pa o raznih guvernerjih. To tako zelo cinično zveni, res. Ker ta oseba, ki je slučajno državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, ima eno pomembno nalogo, o kateri se danes pogovarjamo in za katero si vi danes zavzemate v tej dvorani. Tako povprek govorite. Žal podpredsednik, meni je žal, da ste si zadali tako težko nalogo, da ste želeli omejiti to razpravo, ampak tudi jaz sem morala povedati nekaj več stvari, da sem lahko utemeljila, zakaj bom tema dvema amandmajema nasprotovala.
In še eno stvar bom rekla. Bistveno bolje je, da pridemo s takšnim zakonom, h kateremu je legitimno vlagati amandmaje, kot pa, kot je rekel kolega, ki sedi zraven mene, hoditi po terenu, kar je v tej dvorani opozicija še pred kratkim očitala predsedniku Vlade, kako premalo hodi po terenu in premalo obiskuje področja, o katerih se danes pogovarjamo. V prejšnjem mandatu je bilo teh obiskov bistveno več. In samo eno sporočilo je prišlo s teh obiskov. V vseh področjih, v vseh regijah, kamor je šel gospod cenjeni bivši predsednik Vlade, je ta oseba odkrila neizkoriščene potenciale. Žal od neizkoriščenih potencialov in od lepih besed je težko živeti. Včasih je treba tudi kaj dati.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA:	Gospod Pukšič, želite?
FRANC PUKŠIČ: Repliko.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA:	Zakaj?
FRANC PUKŠIČ: Zato, ker sem	se našel v imenovanju opozicije...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA:	Ne da bi jaz slišal.
436
FRANC PUKŠIČ: Ja, ja, že gospod Juri, zato sem repliciral...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Pukšič ne morem vam dati replike....
FRANC PUKŠIČ: ... pogledava magnetogram, stavim svojo plačo, imenoval je...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Pukšič nimate pravice do replike.
FRANC PUKŠIČ: Imenoval nas je z opozicijo, ni pa govoril o amandmaju...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Žerjav, izvolite. Imate repliko?
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
O tem, kdo je v tej dvorani ciničen, bi lahko na dolgo in široko razpravljali, pa jaz tega ne želim. Želim podati vsaj dva odgovora cenjeni kolegici. Prvič, jaz nisem naročil te študije, o kateri ste govorili. In drugič, že nekajkrat sem dejal, sam sem javno, mi je zelo žal, da kolega gospoda Baroviča ni tukaj prisotnega, ki bi to lahko potrdil, sam sem javno nasprotoval tem študijam, o katerih vi govorite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Miran Gyorek.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Mi je res žal, da že eno uro razpravljamo o zadevi, ki se mi ne zdi ravno tako pereča. Gre za to dopolnitev drugega odstavka. Stvar je taka, nekdo je povedal, da bi dikcija samega člena oziroma amandmaja zadoščala, da tudi to ne bi bilo potrebno. Pa tudi če to pustimo, pa recimo, da ti dve panogi uvrstimo kot amandma v ta člen, bo še zmeraj problem na nek način, ker obstajajo še druge panoge. Lahko bi potem vzeli celo klasifikacijo dejavnosti Statističnega urada, pa bi se še kakšna našla, da ne bi. Zato jaz mislim, da tukaj preveč izgubljamo čas za taki nepomembni zadevi. Zdaj je pa stvar, zakaj pa je prišlo do tega? Tukaj pa je izvirni greh. Gospod sekretar ve, kako je nastajal ta zakon, ker sta ga v bistvu pisala dva človeka. Tisti, ki bi pa morali tudi imeti kako besedo pri osnutku zakona, sodelovati, mislim na Pomursko gospodarsko zbornico, obrtno zbornico in še kakšne druge inštitucije, so bili pa na nek način odrinjeni na stran. V zadnjih dneh, v preteklih dneh, ko sem že pri podaji stališča stranke povedal, so jih potem pritegnili zraven toliko, da so
437
pomirili duhove pokrajine ob Muri, ker je bilo preveč nasprotovanj in protestov. Mislim na predstavnike lokalnih skupnosti in pa drugih pomembnih faktorjev gospodarskega in siceršnjega življenja v regiji. Zato zdaj prihaja do takšnih konfliktnih situacij. Tukaj se gre bolj, meni se zdi, za ta drugi del dopolnila, kjer se bi pa jaz kar strinjal s predlagateljem, gospodom Žerjavom, in smo tudi na seji matičnega delovnega telesa opozorili na to. Jaz sem dal takrat obrazložitev zakaj - tudi v Slovenski nacionalni stranki imamo pomisleke in pripombe glede tega, kajti v 12. členu, ki govori o omejitvi porabe sredstev za izdelavo teh raznoraznih študij, ekspertiz, dokumentacije, svetovalnih pogodb, smo v Prekmurju v preteklosti imeli zelo zelo slabe izkušnje. Jaz ne vem, zakaj se je delal zakon na ta nak način, da to zopet izpostavlja, kategorično, da se to lahko dela, čeprav razumem, da so projekti, ki bodo v izvedbi, lahko potekali samo na osnovi določenih študij. Ampak tukaj je to nezaupanje v regiji do tovrstnih storitev tako veliko, da enostavno ljudje ne zaupajo. Gospod sekretar, ne vam, v prvi vrsti, kakšnemu direktorju kakšne razvojne agencije, da ne bom našteval naprej, tistim, ki ste po navadi bili pri koritu. Razvoj pa vidite, kam je v regiji prišel, pa ne vzemite to zdaj kot slabonamerno kritiko, ker tukaj je tudi več drugih razlogov, zakaj smo prišli tja, kjer smo trenutno. Zato bi jaz sedaj kar konstruktivno okrog tega amandmaja navedel sledeče in predlagal, da se ta amandma sprejme, pa se eventualno ne bomo tukaj potem več prepirali okrog tega, ali bomo še navajali, da je prednostno tudi vrtninarstvo, proizvodnja, predelava zelišč, reja drobnice, revitalizacija govedoreje, alternativne kulture v poljedelstvu kot na primer lucerna itn. Ker tega se bo potem še pa še pojavilo v času izvedbe samega zakona. Zato jaz prosim, da gremo tudi še na druge amandmaje, ker drugače jaz ne vem, kdaj bomo mi ta zakon sprejeli. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o 3. členu? Ja, vidim še roke, zato odpiram razpravo. Odpiram prijavo k razpravi o 3. členu in amandmajih k temu členu.
Gospod Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Jaz sem nasprotnega mnenja kot kolega Gyoreka, kajti ravno tukaj se je odkrilo, da je ta amandma tisti amandma, s katerim so stopili mački na rep in je zaradi tega glasnega mijavkanja toliko. Namreč, ko sem poslušal tole žovčnost mladih jurišnikov SD-ja, se je zelo jasno videlo, da so strašno nesrečni, da so z amandmajem Slovenske ljudske stranke pokazali v jedro problema, kje, kaj je znatna vsebina tega zakona. Znatna vsebina tega zakona, žal, je, to sem še ugotavljal, da bi bilo morda upravičeno, če se bi mu rekla zakon o dokapitalizaciji socialne demokracije. In tako kot je
438
bil včerajšnji zakon, zakon o dokapitalizacij i Zaresa in gospod predsednik Državnega zbora je pel hvalnice Zoranu Jankovicu, velika inovacija, tako je s tem današnjim zakonom -žal. Mi se pa borimo za to, da to ne bo dokapitalizaci j a politične opcije, ampak bo dokapitalizacij a v Prekmurju. In zaradi tega je pomembno, da takšen amandma - mogoče lahko še kakšno vejico spremenijo-, ampak nič drugega v takšen amandma vnesti. Namreč, prej je kolega tam govoril o reaganovski demagogiji, ampak Vlada bo prinesla znanje, denar, investicije. Čudno, da ni bilo rečeno, da je to moderna paradigma, nekaj "modernega" je bilo rečeno, ker vsepovsod je "paradigma", potem pa tako večina ljudi ne razume, kaj mislijo, in je stvar rešena. Ampak znanje, denar, investicije - j a, zakaj pa šele po enem letu in po dogodkih z Muro in Gorenjem? Zakaj, če imate tako vse izdelano, vse v rokah, vse znanje, ves intelekt tega sveta je v vaših rokah, zakaj ga niste ponudili Prekmurju takrat, zakaj šele po hudi uri v Prekmurju? Po dogodkih v Muri, po dogodkih v Gorenju? Zakaj tega znanja in vse te ekspertnosti, ki jo imate, ne pripeljete? Dejansko bi želel od državnega sekretarja, da pove, kako si zamišlja, da bo ta zadeva tekla, da to ne bo v 70% dokapitalizacija stranke Socialnih demokratov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Frangež, imate proceduralni predlog?
MATEVŽ FRANGEŽ: Mislim, da smo razpravo glede teh dveh amandmajev resnično izčrpali. Vse to, kar govori gospod Jerovšek, je - ne najdem več besed, da ostanem v okviru vljudnosti, ki sem jo dolžan gospodu Jerovšku.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Bodite vljudni in povejte, kaj je vaš proceduralni predlog.
MATEVŽ FRANGEŽ: Moj predlog je, da dosledno vodite to sejo in pri takšnih razpravah, kot si jo je zdaj privoščil gospod Jerovšek, spoštovani gospod Cukjati, ostro reagirate kot predsedujoči, ker ste to dolžni kot trenutno prvi med enakimi.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima predstavnik Vlade. Izvolite.
DR. ANDREJ HORVAT: Spoštovani zbor! Naj samo to povem, jaz nimam doma televizije, je ne gledam dosti in nisem vajen takšnih razprav. Res bi vas prosil, če se lahko koncentriramo na vsebino, ki jo imamo tu, in pač ne izkoriščamo stvari. Zelo dolgo je včeraj trajalo, bila je pozna ura, danes je pozna ura. In o vsem, kar se tiče mene osebno, mojih študij ali kateregakoli dela, ki sem ga do sedaj delal, se lahko zmenimo
439
v kavarni spodaj, tule se pa posvetimo dejansko vsebini, prosim. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Moram pa povedati, da v Državnem zboru, žal, ne boste vedno našli takega nivoja razprave, kot bi si želeli. /Oglašanje v dvorani./ Ne, je ne dam, ker me je gospod Frangež opozoril, da moram voditi sejo tako, kot je po poslovniku. Gospod Juri, izvolite, imate besedo.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsedujoči. Držal se bom vsebine predloženega amandmaja k 3. členu. Če ga preberem še enkrat: "Sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja Pomurske regije, po tem zakonu ni dovoljeno dodeljevati... " in tako dalje.
Navidezno je to zelo všečen amandma in jaz nimam nobenega razloga, da bi podvomil o dobronamernosti predlagatelja. Bili smo priča v preteklosti raznoraznim velikim zlorabam tovrstnih možnosti, prav pod postavkami, ki jih citira tudi ta amandma, veliko denarja je šlo za ekspertize, za študije, za svetovalne pogodbe in tako dalje. Navsezadnje je prav prejšnja vlada prakticirala to, naj omenim samo, koliko denarja je šlo za naše eksperte pri pogajanjih s Hrvaško, za doktorja Pogačnika in tako dalje, ampak to je bila praksa, ki je bila nekaj običajnega in ki po enem pogojnem refleksu naj bi se nadaljevala tudi pri tem razvojnem zakonu za Pomursko regijo. Če je dobronamernost predlagatelja nedvomna, je verjetno bolj dvomljiva dobronamernost največje opozicijske stranke, ki prav tako podpira ta amandma. Razumljivo je, da del opozicije ni zainteresiran v uspeh tega zakona in nobenega člena tega zakona.
Zdaj, če smo zelo praktični in se vrnemo k temu predloženemu amandmaju. Težko si predstavljam učinkovitost razvojnega projekta za Pomursko regijo brez nekaterih postavk, ki bi jih s tem amandmajem črtali iz seznama razvojnih postopkov. Si ne predstavljam učinkovitosti brez strokovnih podlag, si ne predstavljam učinkovitosti brez dokumentacije. Za vsak postopek, za vsako izvajanje slehernega koraka in slehernega postopka pri sanaciji tako resne situacije, kakršna je situacija v Pomurju, so potrebne tudi strokovne podlage. Brez strokovne podlage je možnost, da pride do še večjega zapravljanja javnih sredstev brez pravega učinka še večja. Po drugi strani je res, da lahko pride tudi do zlorabe in lahko pride do neracionalnega ravnanja in neracionalne porabe tovrstnih sredstev. Ampak vsekakor jaz ne vidim smisla, da bi že v zakonu prej povedali katerokoli razpolaganje sredstev za strokovne podlage za dokumentacijo in za ekspertize. To je kvečjemu mogoče pojasniti in tudi opredeliti v podzakonskih aktih, v protokolih, v pravilnikih, kjer, sem prepričan, Vlada nima interesa, v tem primeru, prav v primeru Pomurja, ki je eklatanten in simbolni problem celotne krize te družbe, te
440
države, ne vidim nobenega interesa Vlade, da bi sama na tak način zlorabila nekaj, kar je namenjeno uspehu, tudi v političnem smislu. Kdo si lahko predstavlja, da je ta vlada zainteresirana za neuspeh tega razvojnega zakona? Lepo vas prosim, to je glavni paradni konj te vlade. Če bo prišlo do uspešnih ukrepov in učinkovitih dejanj in do konkretnih rezultatov, ta vlada je za to najbolj zainteresirana. Torej, uspeh projekta Pomurje je aksiom. Pika. Je jasno. Če kdo misli, da je Vlada na tak način odreagirala, potem ko je šla Mura v stečaj, ko grozi oziroma ko je več kot 2 tisoč delavcev na cesti, da je Vlada zainteresirana za zavlačevanje te situacije, nekje dovolitev - to bi bilo politično samomorilsko. Seveda, tega ni! Torej, verjamem, da bo dobra praksa uveljavljena tudi v primeru 3. člena in da ne bo prišlo do zlorab, ker če ima kdo interes, da ne pride do zlorab, je v tem trenutku Vlada. Žal tega ne moremo reči za največjo stranko opozicije. Največja stranka opozicije je v tem trenutku zainteresirana za neuspeh, se boji, je "jahala tigra" nezadovoljstva delavcev Gorenja, na Gorenju so se dogovorili, so zvišali plače, jahala je na nezadovoljstvu delavk in delavcev Mure in tukaj je odgovor Vlade, prav v tem zakonu. In seveda, opozicija je zaskrbljena, da bi ta zakon bil res učinkovit. Zato podpira vse amandmaje, ki bi lahko na tak ali drugačen način omejevali učinkovitost in uporabnost tega zakona.
Zato naj še enkrat povem predlagateljem, da je namen dober in upam, da bo Vlada v vseh podzakonskih aktih preprečila katerokoli zlorabo teh sredstev za nepotrebne ekspertize, posvetovanja in tako dalje in da bo dejansko stalno in resno bdela, nad tem, da bodo vsa sredstva uporabljena in koriščena racionalno.
Ne morem podpreti tega dobronamernega amandmaja in upam si reči, da tudi pri drugih amandmajih bomo naleteli spet na take očitke. Verjamem pa predvsem v dobronamernost tega zakona, kajti v koaliciji se vsi dobro zavedamo, da če ne bo rezultatov v Pomurju, ki postane lahko pilotni sistem za regionalni razvoj tudi drugih manj razvitih regij v Sloveniji, potem pa smo izgubili to vojno. In tega seveda si ne želimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Hvala za besedo. Ocenjujem, da je razprava dobra in je primerna, ampak ne gre v pravo smer. Je pa iz te razprave zaslediti besedo "znanje, znanje, znanje in znanj". In znotraj tega programa je zelo široka paleta pomoči gospodarstvu različnih oblik. Znotraj tega najdemo tudi vzpostavitev regijskega gospodarskega središča za Pomursko regijo, in sicer v višini 30 milijonov, znotraj tega gospodarskega središča najdemo tudi podjetniški inkubator.
441
Podjetniški inkubator - ne v vsako vas, po potrebi: enega, dva, tri. Torej, da poberemo tiste ideje, ki tudi v Pomurju so, tistih, ki so doštudirali in imajo znanje na različnih področjih, od kmetijstva do industrije, turizma itn. Torej te ideje je treba pobrati in tem, ki imajo ideje, moramo dati priložnost, da se razvijejo v podjetnikih inkubatorjih. Kaj pa pomeni podjetniški inkubator? Podjetniški inkubator je poenostavljeno povedano, valilnica novih mikro in malih firm. To je vsebina 3. in 4. člena. Torej tudi za te podjetniške inkubatorje je znotraj tega kompleksa treba najti možnost financiranja, da se seveda iz tega financira. Zaradi tega je treba na nekaterih segmentih imeti in pa zagotoviti določeno dokumentacijo, da bo lahko prišlo do ustanovitve teh podjetniških inkubatorjev.
V podjetniškem inkubatorju je po naših podatkih iz Slovenije 60% izplena. Torej od 10 manjših firm, ki so vključene v inkubator, jih 6 shodi, začne poslovati, začne zaposlovati in to so tiste pomembne male točke, ko se na dolgoročni rok lahko razvijejo v prave firme.
Ne vidim nobenega razloga, niti nihče me ne more prepričati, da za to dokumentacijo, za te manjše projekte, za ustanovitev inkubatorja ne bi porabili tega denarja, ki je na razpolago. Zaradi tega, spoštovani, znotraj je veliko alinej, ki jih je s tega konteksta mogoče financirati in ne bi želel, da bi se stvari zapirale na nenormalen način. Zaradi tega bi rekel, ne morem podpreti tega amandmaja k točki 4 in 3. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Ker je še interes po razpravi odpiram prijavo. Proceduralni predlog? Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod podpredsednik. Mi smo veliko časa zapravili za ta 3. člen. Mislim, da ob vsej kreativnosti, ki jo v tej dvorani premoremo, ne moremo tej razpravi več dati večje dodane vrednosti okoli tega člena. Gospod podpredsednik, čaka nas še kar nekaj členov. Ta zakon ima 14 členov in predlagam, da daste na glasovanje proceduralni predlog, da se premaknemo na naslednji člen. Vljudno vas prosim, ker so vsebine v naslednjih členih prav tako pomembne. Jaz respektiram dobre namere. Gospod Žerjav, prosim, ves čas vam pripisujem dobre namere pri teh zakonih in predlagam, da to absolutno...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Frangež, tega seveda ne bom dal na glasovanje, kajti svoboda govora je ena osnovnih zadev parlamentarne demokracije. In gospod Luka Juri je že davno prej dvignil roko, da želi še razpravljati, zato odpiram prijavo k razpravi, še vedno o 3. členu in amandmajih k temu členu. Dokler bo interes, se bo govorilo, gospod Frangež.
Gospod Frangež, izvolite, imate besedo.
442
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod podpredsednik, če bo čas izčrpan za razpravo ob 3. členu, bo prizadeta tudi moja pravica do tega, da bi rad povedal nekaj o vsebini 4. člena, kjer je predlog amandmaja, ki ruši osnoven koncept in pristop tega zakona. Želel bi si, da k temu pristopimo. Zato bom pač nekorekten, kot so bili mnogi govorniki pred tem, med drugim tudi gospod Jerovšek in gospod Černač, v katerih besedo se ni poseglo, pa niso govorili o vsebini tega amandmaja.
Zato bom rekel naslednje. Ko govorimo o nakopičenih težavah te države, tega ne govorimo zato, ker bi želeli iskati v dediščini Janeza Janše ali predhodnih vlad alibi za svoje delo. Nasprotno! V teh razpravah želimo opozoriti na dejstvo, da imamo mnoge strukturne težave, ki jih je ta kriza razkrila. Imamo pa tudi državo, in leto dni po prevzemu oblasti lahko danes že jasno povemo, da je očitno, da usposobljenost in učinkovitost te državne administracije ni takšna, kot bi si želeli, zato da bi država učinkovito prišla iz krize.
Zaradi pritiska znotraj poslanske skupine, ki ji pripadam, bom zaključil besedo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Luka Juri, ali imate proceduralni predlog? Izvolite.
DR. LUKA JURI: Spoštovani podpredsednik, za proceduralno sem prosil že pred približno petimi minutami. Moj proceduralni predlog je, da po 70. členu Poslovnika takrat, ko tu prisotni poslanec ali pa poslanka zahteva upravičeno repliko, kot sem jo jaz na predstavo gospoda Jerovška, to tudi upoštevate. Tam sem bil imenovan, ne z imenom in priimkom, ampak jasno imenovan kot tisti gospod, ki razpravlja o določeni temi, zato bi bilo z vaše strani zelo korektno, da bi ta 70. člen bili upoštevali. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Da bomo razumeli, repliko bom dal samo takrat, ko bo kdo imenovan s priimkom in imenom ali vsaj s priimkom. Besedo ima gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Govorimo o amandmaju, ki ima namen zakon vsebinsko popraviti, zato je za tiste, ki smo v opoziciji in nam je res do tega, da bi ta zakon sprejeli, da bi sprejeli dobrega, žalitev, da koalicijski predstavnik pravi, da je opozicija željna neuspeha pri izvajanju tega zakona. V Slovenski ljudski stranki smo domoljubi in zato ta zakon podpiramo in želimo imeti bogato Slovenijo, ali smo v opoziciji ali pa v koaliciji. Zato mislim, da take besede ne sodijo na mesto pri tem zakonu.
Kar se tiče teh dveh amandmajev. Amandmaja opozarjata na velike pasti, ki so Pomurje tudi danes pripeljale v težko situacijo, če se gospodarstvo v neki regiji usmeri preveč v eno panogo. In tako izrazit poudarek kmetijstvu, turizmu,
443
geotermalni energiji se bojimo, da je dejansko na nek način napačen signal, in mislimo, da bi z diverzifikacijo različnih dejavnosti, ki so navedene, od procesne industrije, kovinske predelave in elektro industrije, ki so velike priložnosti, bi bilo prav, da je izziv že v osnovi dan, da se tudi Pomurje diverzificira, da ne bi čez kakšnih 50 let ob krizi katere od teh panog, ki bi naj imele sedaj ravno prioriteto, zopet srečevali tukaj v parlamentu.
Kar se tiče študij, ekspertiz in porabe denarja v te namene, smo trdno prepričani, da teh sredstev ni tako veliko, kot na prvi pogled izgleda, in da je to predvsem kvas za projekte, ki so danes že pripravljeni za projekte, ki bodo dali nova delovna mesta jutri, ki jih Pomurje tudi rabi. Zato mislimo in trdno zagovarjamo ta predlog in iz številnih izkušenj, mislim, da bi bilo treba čim prej priti z zelo jasnimi pogoji za tiste, ki imajo pripravljene projekte, in da se s temi projekti začne jutri, ne pa, da začnemo s temi štirimi ekspertizami. Kdor pa ima dober projekt bi imel zagotovo tudi toliko sredstev, da bo ta prvi del, ki se v stroškovniku nahaja nekje med 5 do 10% celotne investicije, da bo ta sredstva našel. Kajti toliko resnosti za projekt je le treba na začetku, da lahko potem ta projektu tudi realiziramo. To je naše stališče in mislim, da bi bilo prav, da bi ga v Državnem zboru tudi potrdili.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI:	Hvala. Želi še kdo o 3.
členu? (Ne.) Potem prehajamo na	razpravo o 4. členu in
amandmaju k temu členu. Odpiram	prijavo. Gospod Frangež, izvolite, imate besedo.
MATEVŽ FRANGEŽ: Najlepša hvala za besedo. Predlog amandmaja, kot ga je vložil mag. Žerjav, predvideva črtanja prve alineje tretjega odstavka tega člena, ki pravi, da bi se črtalo besedilo, da program zajema naslednje instrumente, in sicer tudi podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Že prej sem začel govoriti in povedal, da v letu dni od začetka vladanja nove koalicije lahko danes nedvomno ugotovimo dvoje: prvič, da so težave, s katerimi smo soočeni, globoke in da ima vsaka od teh težav svoje globoke strukturne korenine, tudi v 20 letnih napačnih razvojnih vzorcih. In drugič, da smo soočeni z državo, ki je v veliki meri neučinkovita in ki smo jo podedovali od predhodnikov, pri tem pa v mnogih pogledih predstavlja prej oviro kot spodbudo razvoju. Teh razsežnosti trenutka se, jasno, zavedamo in zavedamo se tudi, da morda pri nekaterih ukrepih doslej nismo bili uspešni, zato ker obstajata ti dve okoliščini.
Iz tega črpamo spoznanje, da se je dosedanji razvojni model popolnoma izčrpal in da ga moramo nadomestiti z novim. To, kar je danes pred nami, zakon o Pomurju, je prvi model, prvi poskus da do sedaj izčrpani razvojni model nadomestimo z novim. Govorimo seveda o projektnem pristopu, ki ne želi
444
tisoče podobnih problemov po vsej držati reševati z enakimi vatli, ampak se želijo osredotočiti na jasno identificiran problem, in to je razvojna zaostalost Pomurja, premajhna konkurenčnost in premajhna razvojna propulzivnost pomurskega gospodarstva, čemur sledijo še vsi ostali nakopičeni socialni in drugi strukturni problemi v regiji. To je edini način, da bomo "case by case", od primera do primera rešili tisoče nakopičenih problemov v tej državi. To je pristop, ki ga predlaga ta vlada. Sam ta pristop hvalim in mislim, da utegne predstavljati pomembno novo sestavino našega družbenega upravljanja. To je nova politična tehnologija. Obetam si, da bomo preko tega prišli tudi do boljšega in pametnejšega upravljanja države; države, ki bo spodobna reševati družbene probleme v splošno korist vseh. Po enem letu je zaupanje javnosti v to vlado resda rekordno nizko. Povedati moram, da prav zaradi spoznanja, da je potreben takšen model, ki ga amandma želi črtati, je moje zaupanje v to vlado večje kot kadarkoli doslej. Res je, lovili smo se, storili verjetno tudi kakšno napako, ampak danes, leto dni po volitvah, vemo, da je treba to državo prestrukturirati ne samo po posameznih sektorjih, ampak tudi v načinu, kako funkcionira in v njeni sposobnosti, da odgovori na družbene izzive.
Pri obravnavi tega zakona o Pomurju, prav v tej prvi alineji, ki pomeni, da država gre v osrčje problema, zagotovi asistenco regionalnim in lokalnim faktorjem razvoja, zato da obrnemo ta krog. Zato seveda tega amandmaja ne morem podpreti in tukaj se res sprašujem, kje predlagatelji vidijo to zlo. Kajti, to je tisto, kar je lahko dodana vrednost tega pristopa. Mi smo že včeraj govorili na dolgo in široko, in tudi danes bomo ob predstavitvi kandidata za ministra, o naši politiki na področju lokalne samouprave. In naša skupna ugotovitev pri tem mora biti, da ob pomembnih prednostnih, ki jih zagotavljajo lokalne skupnosti, vendarle lokalne skupnosti danes nimajo arzenala za to, da nadomestijo moč države pri tem, da zaženemo razvoj. In v tem pogledu se res sprašujem, kdo se boji novih konceptov in kdo se boji uspeha teh konceptov.
V tem pogledu temu amandmaju nasprotujem. Mislim, da je škodljiv za domišljen koncept, ki skuša s pristopom "place-based-policy" razreševati te probleme. Jaz v ta koncept verjamem in iskreno upam, da ta amandma ne bo sprejet, ker bi na ta način ogrozili celoten koncept, ki ga ta zakon o Pomurju prinaša.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kar nekaj svetlobnih let smo narazen v razmišljanju. Jaz Vladi želim vse dobro pri uveljavljanju tega novega koncepta, iskreno, zato ker bo za vse nas dobro, če bo uspel. Vas,
445
gospod Frangež, iskreno vabim v Pomurje, da pridete tja in da nam pomagate, da pomagate rešiti to situacijo, v kateri smo se znašli. Vidim, da imate ogromno idej, pridete tja s konkretnimi idejami, konkretnimi projekti in začnimo reševati situacijo. Resno vas iskreno vabim.
Sicer pa, glede na to, da je bilo izrečeno, da s črtanjem te alineje, ki pravi, "podpora pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji", da bomo v Slovenski ljudski stranki ali pa da bom jaz kot predlagatelj uničil ta nov koncept. S to alinejo je predvidenih, spoštovane gospe in gospodje, tri milijone evrov. Tri milijone evrov za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Z drugimi besedami za svetovanje. Še enkrat vam povem, poglejte, Poslovni razgledi Pomurske gospodarske zbornice, o tem smo se pogovarjali s predsednikom Vlade. 40 konkretnih projektov, ki jih je navedlo in zbralo pomursko gospodarstvo, projekti, ki so "ready to go", mi pa se pogovarjamo, da bomo za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov, skratka za svetovanja, ki jih bodo izvajali, ne vem kdo, pa me konec koncev niti ne zanima, za to boste vi prevzeli odgovornost, da bomo za to namenili tri milijone evrov. Lepo vas prosim! 40 projektov v vrednosti 220 milijonov odpira predvidenih 929 zaposlenih. Berem to, kar je napisala Pomurska gospodarska zbornica, jaz upam, da verjamete tej instituciji, da si tega niso izmislili, jaz upam vsaj, jaz jim verjamem, nimam razloga, da jim ne bi verjel. Mi pa bomo za svetovanja namenili 3 milijone evrov, mimogrede od 30-ih - 10%.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
V tem delu, ko se obravnava amandma k 4. členu za spodbujanje in odpiranje novih delovnih mest, se ne more mimo Mure, ki je odraz zatečenega stanja, ki ga imamo zdaj v Pomurju. Visoki stroški dela, ki so nastajali v Muri z veliko presežnostjo delovne sile, na očeh vseh odgovornih v vseh dosedanjih vladah, niso do zdaj nikogar motili. Ocenjevalo se je, da je Mura socialno-ekonomski projekt regije, kar je nesporno tudi bila. In vsi zdajšnji ukrepi so posledično vezani na odpuste delavcev in zaprtje Mure. Mura pa je tudi ena tistih, ki je največ prispevala v razvoj celotne regije.
Demografsko stanje regije je slabo in onemogoča normalen razvoj. Staranje prebivalstva je očitno in presega slovensko povprečje, ki pa se odraža na ekonomskih dejavnikih. Pridobivanje novih delovnih mest, ki bodo na vložena sredstva odražala dodano vrednost - ponavljam, ki bodo na vložena sredstva odražala dodano vrednost-, je rešitev za regijo. Ukrepi, ki bodo kratkoročni in bodo imeli vpliv na dolgi rok, so za pozdraviti in jih je treba tudi podpreti. Z novimi delovnimi mesti, seveda morajo biti to plačana delovna mesta,
446
ne samo da jih ustanavljamo, ampak morajo biti tudi plača, se bo izboljšala pozicija regije, kar bo omogočilo približevanje povprečni razvitosti v Sloveniji. Kot vidimo, gre za regijo, kjer je stopnja izobrazbe prebivalstva dokaj nizka, zato je treba razmisliti o zaposljivosti tudi te populacije, kajti glede na starost je izobraževanje tu vprašljivo.
Država mora zagotavljati enake pogoje razvoja na vseh področjih in regijah v Sloveniji, tako da protežiranje ene regije vzbuja pomisleke drugih regij, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Iz primera Mure smo se zagotovo nekaj naučili, tako da tudi v tem primeru ne vidim zagotovil, da bo tokrat drugače.
Seveda vsi upamo, da bo, kajti razvojni zakon in intervencija države morata biti garant države, da se bo Pomurje zanesljivo približalo razvitejšemu povprečju v državi.
Seveda bom jaz ta amandma podprl.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želi še kdo razpravljati k 3. členu in amandmaju k temu členu oziroma k 4. členu, se opravičujem. Ne vidim roke zato... Ja, vidim še eno roko. Odpiram prijavo. O 4. členu in amandmaju k temu členu.
Gospod Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
V tem 4. členu govorimo o programu spodbujanja konkurenčnosti v regiji v obdobju 2010 do 2015 in amandma, ki ga imamo k temu členu, je nekako podoben tistemu, ki smo ga obravnavali pri prejšnjem členu. Govori o tem, da je v tem zakonu kar nekaj stvari, ki bi jih bilo mogoče izvajati tudi brez tega zakona. Ta regija, tako kot vse ostale, ima regionalne razvojne programe in konkretne projekte, ki bi jih bilo treba podpreti takoj, danes, s konkretnimi sredstvi. To, kar pa imamo v zakonu in tudi v tem členu, in to, kar se bohoti skozi zakon, so dodatni stroški, ki bodo še obremenili izvajanje tistih projektov, ki so nekje na poti in ki bi jih bilo treba s konkretnimi sredstvi podpirati. In v tem delu govorimo o teh svetovalnih pogodbah, o študijah, konec koncev tudi o tej projektni pisarni. To je unicum, da je bil državni sekretar imenovan za to področje, preden je zakon stopil v veljavo. Strošek pa bo že bremenil Pomurje. Ta zakon bo stopil v veljavo 1. januarja in edini ukrep iz tega zakona, ki ga danes lahko slutimo in ki je že otipljiv in konkreten, je dodaten strošek. To je napačen signal in ni dober signal.
Drugi problem. Večkrat je bilo govora o tem, da gre za nek interventni zakon, zakon, ki nekaj rešuje, nekaj, kar se je nepričakovano, na hitro zgodilo. Za stečaj ni treba interventnega zakona. Po tej logiki boste morali v prihodnjih mesecih priti vsaj še z 10-imi takšnimi zakoni, kajti stečajev bo še, kot kaže, veliko, glede na to, česa ne počnete, pa bi
447
morali. In namesto da bi pred pol leta sledili konkretni ukrepi na konkretno področje z relativno manjšimi sredstvi, se je zgodil po pol leta nek zakon z ogromnimi sredstvi, finančne posledice so ocenjene na 261 milijonov evrov, z relativno pičlimi uspehi.
Rečeno je bilo tudi, da gre zdaj za nek nov razvojni koncept in da ta zakon prinaša nek nov razvojni koncept in da je bil prejšnji razvojni koncept slab. Mišljen je bil predvsem razvojni koncept na področju spodbujanja regionalnega razvoja. V prejšnjem razvojnem konceptu, ki je bil po vaše slab, je prejšnja vlada v samo enem letu, ob tem da je bilo novo obdobje finančne perspektive, uspela izvesti štiri razpise na področju regionalnega razvoja, ta vlada niti enega. Peti razpis v višini dvesto dva milijona evrov za vse regije, tudi za Pomurje, še do danes ni objavljen. In včeraj prihodnji minister, če ga boste izglasovali, če se ne boste prej skregali, ni vedel povedati, kdaj bo objavljen. Se pravi, zdaj ta novi razvojni koncept, za katerega se sploh ne ve, kaj to sploh je, je pa dober. Ni nov razvojni koncept samo to, da se nekega človeka nekam imenuje, ki naj bi neke stvari počel, bolj papirnate kot realne.
In priložnost je resnično bila, če je že bila zamujena pred pol leta v primeru reševanja konkretnega podjetja, je pa zdaj v temu trenutku bila priložnost, da bi se skozi to, kar je bilo zamujeno, pokazalo rešitve za naprej in tudi za druge, ki se bodo očitno zgodili v prihodnjih mesecih. Žal je bila ta priložnost zamujena in moram reči, da je včeraj na odboru bil sicer en poskus, da se ta zakon dodela in popravi, zaradi tega je bil tudi v celoti amandmiran, razen v dveh členih, cel je bil popravljen, ampak v temu temeljnemu bistvu se pa bojim, da ni bil popravljen; in to je problem. Seveda mu je nemogoče nasprotovati, ker izgleda potem, da nasprotuješ razvoju te regije, vendar je problem, teh učinkov, ki bi si jih vsi želeli, da bi prišli skozi ta zakon, jih ne bo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, gospod državni sekretar skupaj s sodelavci, predsedujoči, kolegice in kolegi.
Ja, seveda je lahko razprava v zvezi s sprejetjem tega zakona takšna ali drugačna, lahko mi zdaj razpravljamo za nazaj o tem, kdo je bil uspešen, kdo je zamudil priložnost. Tu se strinjam tudi z nekaterimi kolegi, ki so danes že razpravljali tudi o ostalih zadevah. Res se lahko človek zamisli nad marsičem. Nekajkrat sem že povedala, pa bom zdaj spet ponovila in morda v naslednjih treh letih še ničkolikokrat, da kadar se cedita med in mleko in je visoka gospodarska rast, ni problem biti tudi uspešen. Je pa problem samo eni ali smo v danih razmerah izkoristili vse priložnosti in možnosti. To pa je težko reči, namreč, če bi temu bilo
448
tako, potem bi bilo Pomurje že rešeno, torej, sploh se danes o tem ne bi pogovarjali. Tudi glede Mure so bile želje, bili so interesi, bili so obiski v predvolilnem času, pa v tem času in tako dalje, ampak se zadeva ni premaknila toliko naprej, da ne bi bili danes primorani sprejemati zakona oziroma o tem tudi razpravljati. Tudi glede prvega razpisa, četrtega razpisa in sedaj petega razpisa - jaz tu kandidatu za ministra gotovo ne zamerim, da v danem momentu nekaterim, ki so spraševali, ni odgovoril, kdaj točno bo razpis objavljen. Zakaj bi moral on, še preden je potrjen, govoriti o teh zadevah? Mislim, da je to vsakemu od nas jasno. Mogoče bi kateri od kolegov, ne vem, nekdo, ki je danes na funkciji, recimo, župana, podžupana ali pa občinskega svetnika, mogel povedati, kdaj bo neka lokalna skupnost imela, na primer, razpis za financiranje športnih društev ali organizacij v svoji lokalni skupnosti. Ne vem, zakaj bi moral, še preden je izglasovan, o tem že tako jasno vedeti. A ne gre za zagovor, pač pa je to dejstvo. Tudi glede prejšnjih razvojnih konceptih, o vsem, kar se je uspelo narediti, mislim, da je tudi predsednik Odbora za lokalno samoupravo v kar nekaj razpravah zelo jasno povedal, pa tudi drugi kolegi razpravljavci, kako je bil ta regionalni koncept razpisov tudi v smislu skladnega regionalnega razvoja opredeljen - izredno zanimivo, ne ravno enakomerno. Zatorej lahko rečem, če gledam z območja Bele krajine, od koder prihajam, da so tudi tam težave. Zagotovo bom tista, ki bom podprla zakon o Pomurju po eni strani, po drugi strani pa tudi predlog spremembe, da se tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju dopolni in prilagodi tudi vsem območjem, še ostalim, ni samo Bela krajina, dosti je tudi drugih, ki so v težavah in potrebujejo pomoč. Zatorej, tudi tukaj v pisani bodo poročila, bodo potrebni rezultati, imeli bomo možnost in priložnost spremljati zadevo in bomo potem lahko toliko bolj ostri, če bomo videli, da ni pravega učinka.
Sama bom podprla ta zakon pa tudi pri naslednjih razpravah se morebiti niti ne bom sedaj oglašala, ker mislim, da smo včeraj dovolj dolgo razpravljali tudi na samem odboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Še kdo o 4. členu? Ne. Potem odpiram prijavo za razpravo o 5. členu in amandmaju k temu členu. Prijava teče. Gospod Veber, izvolite, imate besedo.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Amandma k 5. členu govori o tem, da zavezanec po zakonu o dohodnini, ki za dobo najmanj 12 mesecev zaposli prikrajšanega delavca ali delavka v pomurski regiji, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70% stroškov tega delavca. Gre za bruto plačo, obvezne prispevke delodajalca, socialno varnost, stroške skrbi za otroke in starše. Skratka, gre za konkreten predlog, s katerimi se razbremeni obveznosti delodajalca, vse tiste, ki bodo seveda
449
reševali brezposelne osebe v Pomurju. Ukrep je izjemno pomemben, po mojem mnenju tudi izjemno učinkovit, vendar pa želim opozoriti, da lahko povzroči zelo veliko neravnovesje ali pa zelo velike težave na ostalih območjih, kajti danes vemo, da podjetje izjemno težko vzdržuje konkurenčnost na trgu in vsak bo zainteresiran, da bo odprl svojo proizvodnjo v regiji, ki mu nudi konkretne davčne olajšave. Kakšen vpliv bo to imelo predvsem na tista območja, ki imajo primerljive težave s Pomurjem, je seveda zelo veliko vprašanje, na katerega tudi želim ob tej priložnosti opozoriti, in resnično pričakujem, da se bodo rešitve tudi za ostala območja, ki imajo enake ali še hujše težave od Pomurja, reševale tako učinkovito in s takimi ukrepi, kot se v Pomurju. Če ne bo primerljivih ukrepov, bo ta konkurenčnost oziroma nekonkurenčnost krajev, ki niso v Pomurju, povzročila brezizhodno situacijo in pravzaprav zelo velike probleme pri razvoju Slovenije v prihodnje. Torej morali bomo postati izjemno učinkoviti pri reševanju tudi ostalih območij, ki danes niso zapisane v območju pomurske regije. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še kdo razpravljati o 4. členu oziroma o 5. členu in amandmaju? Ja. Samo Juri? Še kdo? Izvolite gospod Juri, imate besedo.
FRANCO JURI: Hvala, predsedujoči. Pridružujem se kolegu Vebru pri oceni, da je ta amandma ključnega pomena, saj daje tisto dodano vrednost zakonu, ki ga sicer pričakujemo pri učinkovitem saniranju nastale ekonomske, gospodarske oziroma socialne stiske v tej regiji. Gre predvsem za aplikacijo učinkovite davčne politike. Povsod resne države tam, kjer se pojavljajo podobni problemi in podobni kritični trenutki, ima vlada na voljo predvsem spodbujanje razvoja z ustrezno davčno ureditvijo. V tem primeru gre za poseg in za predlog, ki, verjamem, ga bodo podprli vsi poslanci, saj ni dvoma, da 70% zmanjšanje davčne obremenitve v primeru dohodnine pomeni dejansko stimulacijo vlaganja v Pomurski regiji. To je eden tistih konkretnih ukrepov, in to je treba javnosti tudi povedati, ki ga bodo pozdravili vsi zainteresirani subjekti in vsi tisti, ki menijo, da je prav učinkovita davčna politika, ki je učinkovita lahko takrat, ko vajeti davčne politike so v rokah države, kar ne bi bilo mogoče, če bi pred štirimi leti prevzeli model enotne davčne stopnje. Ker nimamo tistega modela, lahko danes interveniramo z davčnimi olajšavami take narave. To je treba poudariti, kajti ko se govori o ukrepanju države, slišimo veliko demagogije. In v tej demagogiji se pozablja, da še pred kakšnim letom, zlasti v prejšnjem mandatu, je nekdo želel odvzeti državi vajeti nad uporabnostjo davčne politike. To se ni zgodilo. Imamo možnosti v tem primeru intervenirati. In prav ta amandma k 5. členu postavlja celoten zakon v luči učinkovitosti, ki jo vsi od tega zakona pričakujemo. Torej, več vlaganj, več možnosti prav z davčnimi
450
olajšavami za tiste podjetnike, za tiste družbe, ki bodo pod takimi pogoji zaposlovali delavke in delavce, ki so prikrajšani. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Vidim še roke, zato bom odprl prijavo za razpravo o istem členu, torej 5. členu in amandmaju k temu členu.
Prosim, da se vsi prijavite, ki želite razpravljati. Gospa Pečan. Izvolite, imate besedo.
BREDA PEČAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz bom racionalna in bom združila razpravo k temu in k naslednjemu amandmaju, ker se mi zdi, da je treba biti čim krajši zaradi tega, da lahko povemo vse, kar se tega zakona tiče.
Seveda bom ta amandma podprla, vendar ob zelo pomembni, pogoju in misli. To je, da bo ta metoda pomoči prizadetim območjem, razvojno prizadetim tudi zaradi krize prizadetim območjem v Sloveniji, vključena v spremembe zakona o skladnem regionalnem razvoju vključena kot ena izmed metod za vsa prizadeta območja. Ker če gremo pogledat statistične podatke in bi lahko rekli, je v Sloveniji katera regija tako zelo prizadeta, kot je Prekmurje, o tem ne moremo govoriti. Vendar pa so posamezne občine, in to ne majhne in z nemajhnimi negativnimi kazalniki, ravno tako potrebne spodbud, ne pomoči toliko v denarju kot spodbud za to, da lahko konkurenčno nastopijo na trgu ponudbe za investicije in za odpiranje novih delovnih mest. Ta kriterij oziroma ta metoda je lahko zelo dobra vsepovsod po Sloveniji, kjer je taka spodbuda za razvoj potrebna. Zato bi tudi rekla pri amandmaju k 6. členu, ki govori pa o podaljšanju obdobja za pet let, da prvo, kar je, se mi zdi nezrelo podaljševati obdobje ob tem, da je velik znesek denarja namenjen kot paket, se pravi, ne glede na to, ali je to 10 let oziroma 6 let ali je 11 let, zmeraj velja, da gre za obdobje, na katerega se potem ta znesek razprši in je samo dosežek tega zelo pomembnega, kvazi zelo pomembnega, amandmaja ta, da na koncu se bo obdobje revitalizacije razvoja v Pomurju podaljšalo in se bo učinkovitost v bistvu s tem zmanjšala. Zaradi tega menim, da je ta amandma k 6. členu nepremišljen in tisti, ki so ga vložili, niso vedeli, da je bolj pametno imeti krajše, zelo jasno določeno obdobje, v katerem bo treba proti koncu zelo jasno ugotoviti, kakšni so sploh bili učinki sanacije teh ukrepov. Potem pa se lahko reče, da je treba enostavno bistveno spremeniti metode ravnanja v okviru te pokrajine, zaradi tega, ker vse kaže, da dolgoletne težave Pomurja niso skrite samo v tem, da je bilo Pomurje kot kmetijsko in delovno intenzivno območje zaradi tega prizadeto v tej krizi, ampak gre tu za to, da je Pomurje neprestano izgubljalo kadre.
In ko predlagate črtanje 8. člena, bi rada povedala še to, da bo medpodjetniški izobraževalni center pravzaprav eden izmed magnetov, ki bodo pritegnili pomurske in prekmurske
451
kadre nazaj v svoje domače kraje. Pojdite pogledat, koliko Prekmurcev in Pomurcev je po celi Sloveniji razpršeno. Če boste v Pomurju poskrbeli za to predvsem vi sami, poudarjam, predvsem vi sami, da boste ustvarili privlačne pogoje za mlade in srednje stare ljudi, ki so odšli, in da bodo videli priložnost, potem tudi zaradi tega, ker so nepremičnine zaenkrat še poceni in tako naprej, lahko računate na vrnitev lastnih kadrov. Ljudje, ki so bili tam rojeni, ljudje, ki so šli s trebuhom za kruhom iz Prekmurja in Pomurja, tisti bodo ravno zaradi takih ukrepov, kot je ustanovitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki bo ustvarjal nova delovna mesta in bo potegnil tudi ustvarjalne duhove nazaj v Prekmurje, bo s tem dosežen tudi uspeh tega zakona oziroma tega, kar pravzaprav država želi storiti za Pomurje.
Moram pa še nekaj reči. Osebno bom seveda podprla ta zakon, zaradi tega ker mislim, da je skrajni čas, da se nekaj konkretnega oblikuje in začne za tako deprivilegirano pokrajino, kot je Pomurje. Vendar ponovno poudarjam, v najkrajšem času pričakujem, da bo Vlada ponudila Državnemu zboru in Sloveniji zakon o skladnem regionalnem razvoju, v katerem bodo jasni in enotni kriteriji za konkretne razvojne spodbude tudi v deprivilegiranih občinah, ne le pokrajinah, zaradi tega, ker je samo ena taka, treba pa je pogledati, kakšne so razmere v posameznih občinah. Lahko jih kar naštejemo, saj jih ni malo: Ruše imajo 15,5% stopnjo brezposelnosti, se pravi, da bi mirne duše jih lahko priklopili k Prekmurju. Kočevje ima skoraj 18% stopnjo brezposelnosti in še bi lahko naštevali. Izola ima sedaj 7,1% brezposelnosti. Imela je pa v času, ko je bil tak podoben zakon za celotno Slovenijo sprejet, 24% brezposelnost in nam je uspelo.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Počasi se mi zdi, da bodo koalicijski poslanci prišli do tistega, kar smo mi v SDS-u predlagali z naborom ukrepov aprila meseca letos. Aktivnosti, ki smo jih takrat predlagali oziroma ukrepi, ki so bili takrat na mizi, so govorili tudi o spodbudah za zaposlovanje in tudi o olajšavah za investiranje, pa so bili žal zavrnjeni. Tudi ta drugi del me veseli, kar slišim s strani vladajočih, da je treba nabor teh ukrepov razširiti na vsa območja, ki so tako ali drugače razvojno ogrožena, in dobro je, da je včeraj odbor sprejel amandma, ki je vsaj v tem zakonu to območje razširil še na območje upravne enote Ormož. Vsaj nekaj je bilo že včeraj konkretnega na odboru storjenega.
Glede na napovedi, ki smo jim priča v zadnjih tednih o tem, da število brezposelnih v Sloveniji raste in dosega 100.000, da bo v kratkem preseglo 100.000 in verjetno tudi 120.000. Ipc 150.000 je skrajni čas, da bi vzeli ta opozorila,
452
ki so jih dali posamezni koalicijskih poslanci, resno in veljavnost tega zakona, ki se sedaj nanaša samo na eno regijo, razširili na območje celotne države. Mislim, da bi bil to eden izmed učinkovitih ukrepov, ki bi omogočil hitrejši razvoj in ki bi preprečil povečevanje brezposelnih in zmanjšanje gospodarskih aktivnosti. Mene veseli, da končno slišim od vladajočih, da je potrebno davčna bremena zniževati, ne povečevati, kar smo slišali še nedolgo tega nazaj, in v tem konkretnem primeru 5. člena in tudi naslednjega, 6. v zakonu, govorimo o zmanjševanju davčnih obremenitev, kar je prava pot. Samo skozi zmanjševanje bo mogoče dobiti več. In tak model, kot je tukaj, bi moral veljati širše. Tako da s tem delom zakona, mislim, da nihče v tej dvorani nima problemov. Problemi pa so v nekaterih drugih določbah, ki po nepotrebnem obremenjujejo davkoplačevalska sredstva s tem, da bo en velik del tega denarja, ki naj bi bil namenjen tako za spodbude za zaposlovanje kot za ostale konkretne ukrepe, šel v neke svetovalne, takšne in drugačne, organizacije in za nepotrebno birokracijo, ki jo poleg utečenih poti ustanavljamo. Imamo državnega sekretarja, ki sedi v kabinetu predsednika Vlade, imamo Službo Vlade za lokalno politiko za regionalni razvoj, imamo Regionalno razvojno agencijo Mura in tako naprej in kup enih institucij, ki imajo programe in kljub temu se skozi ta zakon ta birokracija še širi, kar ni dobro.
Tako jaz to intenco 5. člena in tudi naslednjega podpiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še kdo besedo o 5. členu in amandmaju k 5. členu? (Ne.) Potem prehajamo na razpravo o 6. členu in amandmaju k temu členu. Odpiram prijavo.
Gospod Veber, izvolite, imate besedo.
JANKO VEBER: Hvala za besedo.
No, ta amandma govori o tem, da rešuje obdobje s petih let na deset let in to obdobje se nanaša na možnost uveljavljanja zmanjšanja davčne osnove v višini 70% za investiranje v nove prostore, opremo, skratka gre za nove proizvodne programe.
Že to petletno obdobje bo izredno kritično za vsa ostala območja, ki ne bodo imela teh olajšav. Če podaljšamo še na deset let, lahko govorimo o tem, da bomo imeli zelo velike razvojne probleme na vseh tistih območjih, ki bodo seveda izven Pomurske regije. In lahko si predstavljate, v kakšni situaciji bomo na območjih, kjer se končujejo industrijske cone, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, z lastnimi sredstvi občin, jutri bo razpis za prodajo teh zemljišč. Kdo bo pripravljen graditi v conah izven Pomurske regije, kajti predvsem nekonkurenčni bomo z območjem, ki nudi 70% olajšavo, če investiraš znotraj predvidenega območja v temu zakonu? Zato tega amandmaja ne podpiram, ker dejansko pomeni potem tako
453
velik razkorak med vsemi ostalimi kraji v Sloveniji, ki ga ne bo nikoli mogoče več popraviti.
In tisto, kar ponovno želim opozoriti, je, da ne samo da čakamo zdaj pet let, kaj se bo zgodilo v Pomurju, takoj, še v temu letu moramo začeti postopke za to, da enakovredno obravnavamo vsa območja, ki imajo podobne razvojne težave kot Pomurje. In ta apel mislim, da je resnično eden od tistih, ki se ga moramo zavedati, da ne bomo z enim zakonom povzročili deset več težav kot eno rešitev, eno dobro rešitev nekje na območju, za katerega sprejemamo ta zakon. Investicije in olajšave v investicijo so izjemno pomemben element in tudi če zgradiš podjetniški inkubator in ga tudi imaš v nekem okolju, tudi če imaš program, ki ga vzgajaš v tem okolju tri leta v inkubatorju, po treh letih naj bi zapustil te prostore in si zagotovil zemljišče in prostor zunaj inkubatorja, zato da bo lahko uspešen na trgu - kam bo šel ta program po treh letih? Tudi če je bil inkubiran oziroma razvit v inkubatorju izven Pomurja - tja, kjer bo imel investicijske olajšave, tja, kjer bo imel olajšave za delavce. To je izjemno pomembno vprašanje, ki ga moramo, še enkrat, apeliram, v zelo kratkem času rešiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ta ukrep, ki je predviden znotraj tega zakona, ki govori o investicijskih olajšavah, je zagotovo eden od boljših ukrepov, predlogov. To je preprosto potrebno priznati in jaz mislim, da je to zelo, zelo dobro. Moja ocena je, da bi bilo dobro to obdobje celo podaljšati iz 5 na 10 let, se pa absolutno strinjam s kolegom Vebrom, da to ni neka sistematična rešitev, da bo v drugih regijah prišlo do podobnih problemov. Ampak glejte, odločili smo se ali pa ste se za novi koncept reševanja takšnih problemov, ki žal v tem trenutku še ni sistematičen, jaz upam, da bo v prihodnosti sistematičen, v tem trenutno je to parcialno reševanje akutnega primera, ki se je zgodil zaradi zaprtja Mure in posledično slabe vesti, ki je tu zdaj med vsemi nami. Se pa strinjam, da bi bilo dobro takšne primere reševati sistematično. Moja ocena je, da bi ta primer in tudi vse ostale, tudi primer v Kočevju, reševali veliko bolje in elegantneje, če bi že imeli ustanovljene regije, če bi že imeli ustanovljen drugi nivo lokalne samouprave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še kdo razpravljati o 6. členu in amandmaju Slovenske ljudske stranke k temu členu? (Ne.) Potem prehajamo na razpravo o 8. členu in amandmaju k temu členu. Odpiram prijavo. Gospod Tisel, izvolite, imate besedo.
454
MAG. ŠTEFAN TISEL: Lepo pozdravljeni! 8. člen vzpostavlja medpodjetniški izobraževalni center Pomurski regiji, ki bi se naj financiral tako iz nacionalnih kot kohezijskih sredstev nekje v višini dva milijona evrov. Menimo, da je infrastruktura kar se tiče izobraževanja, že vzpostavljena, prav tako razvojna agencija lahko koordinira to delo, medtem ko izobraževalne institucije skupaj z interesnimi združenji lahko to vsebino prevzamejo, ker že sedaj delajo na tem področju in tako ne bo prišlo do podvajanja. Če pogledamo bližnje okolje, vidimo, da imamo ljudske univerze, šolske centre, srednješolske, višješolske. Mislim, da visokošolskega oziroma univerze Pomurje nima. Če bi njim, ki jim primanjkuje dela, dali ta dodatna sredstva, bi lahko tudi vzpostavile ta medpodjetniški izobraževalni center, da ne bi imel svoje osebne infrastrukture, svoje ljudi za izobraževanje, kajti ti ljudje na tem področju že obstojajo in delajo. Že sedaj izobražujejo preko zavodov za zaposlovanje in usposabljajo, prekvalificirajo. Seveda se javljajo na razpise in dobivajo ta dodatna sredstva in to že obstaja. Če bi posebej fizično postavili novi medpodjetniški izobraževalni center z novimi kadri, lahko le okrepimo te obstoječe inštitucije in bo vsebina in namen dosežen. Zato menimo, da je 8. člen nepotreben in se lahko črta iz tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite mi, da predstavim svoj moj pogled na ta amandma, ki ga skorajda upam imenovati, da je absurdenen. S Pomurske regije ocenjujem, da je ta amandma absurd. Bom na kratko obrazložil.
Še nekaj let nazaj so pri vseh firmah, Arcontu, Muri, Pongradu, Elgradu bili tako imenovani razvojni centri. Vsak je imel, torej te večje firme, ne govorim o manjših firmah, so imele razvojne centre, ki so na nek način poskušali razvijati izdelke, uvajali v proizvodnjo nove izdelke, posodabljali in tudi iznašli kakšne nove ideje in izdelke. Ti v teh firmah ne obstajajo več. In če ne bi želeli v Pomurju koraka naprej, predvsem v tem smislu, da si želimo delovna mesta z dodano vrednostjo, potem bi dovolil, da se ta člen črta. Mi pa želimo s tem kompletom zakonodaje narediti prav to, da bi v Pomurju bila tudi kvalitetna delovna mesta in da bi se zaposlili tisti ljudje, ki so izobraženi, ki so v tem trenutku, tako kot je kolegica dejala, zaposleni drugje v Sloveniji. In bi tako lahko prišli nazaj v te razvojne centre, ki naj bi pri nas na podlagi te vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra ponovno nastali, da bi lahko zaposlili torej tiste izobražene kadre, ki so doma, ki se zdaj izobražujejo. In poglejte, vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki ima na nek način finančno nadomestilo okrog 2 milijona evrov, v tem smislu se vzpostavlja medpodjetniški
455
izobraževalni center, ki izvaja izobraževalne, raziskovalne dejavnosti, dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov, njihove kontrole ter zagotavljanje kvalitete. Gre za povezovanje izobraževalnega centra z gospodarstvom. To, kar je danes v Sloveniji vsepovsod potrebno. To je danes nujna potreba v Sloveniji.
Torej nova tehnologija v podjetja, nova tehnologija v smislu posodabljanja, in novi proizvodi, ki prinašajo dodatne vrednosti, višjo dodano vrednost. Tega si želimo. Strinjal bi se s tem, če v Sloveniji ne bi že imeli odlične prakse na tem področju. Že imamo nekaj takšnih centrov, v Velenju deluje in še nekaterih drugih krajih, in to se odlično obnese. V regijskem smislu bi morali imeti takšne centre vsepovsod. Tako bi se vzpostavila konkretnejša delovna mesta, tudi nove firme in tudi pomoč tistim, kot sem prej dejal, ki imajo svoje ideje, nimajo pa finančnih in drugih sposobnosti.
Spoštovani, niti slučajno si ne bi dovolili, da bi se 8. člen črta, kot predlagajo kolegi iz SDS.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Odpiram prijavo še za razpravo o istem členu, torej 8. členu in amandmaju k temu členu.
Gospa Pečan, izvolite, imate besedo.
BREDA PEČAN: Jaz bi zelo na kratko se samo pridružila kolegu Kampušu. Točno to drži. Takšni medpodjetniški izobraževalni in razvojni centri nimajo enačaja do regijske razvojne agencije. Regijske razvojne agencije so nastajale na nenavadne in zelo pestre načine in je veliko vprašanje, če je ta razvojna agencija v Prekmurju tisto, kar naj bi predstavljal medpodjetniški razvojni izobraževalni center, ki bo povezoval ne le tista podjetja in podjetnike, ki so že v Prekmurju in Pomurju, ampak tudi vse tiste, ki bodo želeli tja priti. In ponovno poudarjam, takšen center je lahko tudi pomemben in kvaliteten magnet za vse tiste kadre, ki so Prekmurje in Pomurje zaradi izrazitega depresivnega vzdušja, ki ga niti ena od vlad v preteklosti, še posebej pa ne vlada iz preteklega mandata ni prav nič izboljšala. Depresivno vzdušje je nastajalo tudi zaradi tega, ker so za Pomurje bili pripravljeni fantazijski projekti, ki ne bi Pomurju pomagali niti z enim korakom.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Lah.
ZVONKO LAH: Hvala lepa za besedo.
Mene veseli razmišljanje gospoda Vebra. Očitno tudi v opoziciji so počasi določeni poslanci, ki prihajajo iz regij, ki so manj razvite, začutili določeno nevarnost velike razlike med bodočim razvojem pomurske regije in ostalimi deli v Sloveniji.
456
Do sedaj smo imeli devet regionalnih razvojnih središč, v katerih so se oblikovale regionalne razvojne agencije z nalogo za razvoj teh regionalnih razvojnih središč in še ostalimi nalogami. V teh regionalnih razvojnih središčih naj bi bili podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, logistični centri in naj bi se tudi ponekod organizirale univerze za izobraževanje kadrov. Vendar je res, da ta regionalna razvojna središča so le malo ponekod zaživela, ponekod pa zelo dobro, kar je verjetno odraz samega prizadevanja določenih regij pa tudi odziv gospodarstva v teh regijah. Zato jaz menim, da bi bila vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra v Prekmurju podvajanje institucij. Mogoče res sedanja ne deluje dobro, in bi bilo verjetno potrebno pospešiti delovanje te institucije. Opomnil bi še, da nobena vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra oziroma noben tak center ne bo uspešen, če se ne bo odrazilo tudi gospodarstvo, s tem, da bomo zgradili prometno, komunalno infrastrukturo, pa tudi verjetno opremili kakšne podjetniške cone ali logistične centre. Če ne bo odziva gospodarstva na to, verjetno iz tega ne bo nič. Bojim se, da bomo imeli zgrajeno infrastrukturo, vloženega ogromno denarja, vendar novih delovnih mest ne bo, da bodo ti delavci, ki bodo zdaj izgubili delovna mesta, na bremenu države. Zato se mi zdi ta poteza ne preveč modra. Če pa hočemo s tem primerom podreti vsa prizadevanja po celi državi, vseh ostalih regionalnih razvojnih agencij, pa mislim, da ste na pravi poti. Bojim se, res bi bilo treba izdelati analize uspešnosti teh regionalnih razvojnih središč do sedaj in upoštevati v teh analizah tudi spremenjeno gospodarsko situacijo glede na krizo. Na odborih smo tudi poudarili, da Vlada to stori, vendar v tem letu ni bilo nič storjenega v to smer. Verjetno gre tukaj za poskusiti nekaj novega, v upanju politike, da bo dalo določene rezultate, vendar nas, ki smo do sedaj bili kolikor toliko vključeni v razvoj teh gospodarskih središč, to ne prepriča. Mislim, da je jalov poskus in teh 2 milijona evrov iz kohezijskega sklada verjetno bo tudi težko počrpati, glede na do sedaj ustaljene kriterije, da bo treba nekaj novega si izmisliti. Verjetno bo pa težko poročati Evropi o koristnem črpanju teh sredstev, zato podpiram ta amandma k 8. členu, da se ta medpodjetniški izobraževalni center ne organiziral v Prekmurju. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Niste bil imenovani, gospod Kampuš. Besedo ima gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Glede 8. člena mislim, da gre predvsem za eno piar potezo, mogoče tudi za ambicijo, da se nekomu po poteku treh let uredi status in služba v tem medpodjetniškem izobraževalnem centru, ker nek status je vezan na tri leta in potem po treh letih se bo moral pač tisti človek, ko bo tam tri leta, nekam usesti. In kaj je lepšega, kot se usesti na neko novo institucijo, ki naj bi, oprostite
457
izrazu, prodajala meglo. Če bi bil resen namen na tem področju kaj narediti, potem izvolite, pridite z zakonom o univerzi za Pomurje. Imamo tri, v Ljubljani, Mariboru in univerza na Primorskem. Slednja je bila ravno z ambicijo posameznih poslancev v predprejšnjem sklicu Državnega zbora vzpostavljena in v prejšnjem mandatu okrepljena. Dobro se je usidrala in dobro izvaja tudi to. o čemer je bilo prej govora, povezovanje izobraževalnega procesa z gospodarstvom, v okviru Univerze na Primorskem, ki je ustrezen institut, ki te stvari ustrezno servisira in podpira. In če kolikor bi v tem 8. členu zasledili tako dikcijo, bi jo z veseljem podprli. In verjemite, Univerza na Primorskem, ko se je leta 2003 ustanovila, ni imela v tistem prvem zakonu praktično nobenih sredstev. Bila je samo dobra volja, zakon in pomoč lokalnih skupnosti. Šele kasneje so prišla sredstva. V tem primeru pa beremo, da bi bilo mogoče dobiti celo 2 milijona evrov. To je lep denar in če bi šel ta denar za konkreten projekt, ki bi imel tudi konkretne učinke, na tistem območju še toliko bolj pomembne, potem bi ga seveda z veseljem podprli. Tako v zraku, težko. Da ne gre za resno namero na tem področju nekaj pomagati skrajnemu severovzhodu Slovenije, govorijo tudi rezultati razpisa za centre odličnosti, ki ga je gospod Golobič objavil in kjer je ves denar, 30 milijonov evrov, ostal v Ljubljani. In beremo na naših "mailih" pritožbe iz cele Slovenije, predvsem iz severovzhodnega konca, o tem, da to ni prav. In res ni prav. Jaz dvomim, da v ostalih delih Slovenije nimajo strokovnjakov, ki bi bili na ustrezen način sposobni kaj narediti. Dvomim. Dvomim, da je vse znanje, vsa znanost tega sveta in te Slovenije skoncentrirana samo pri gospodu Jankoviču. Mislim, da ima cela Slovenija širok nabor potencialov in je nedostojno, še posebej v teh časih, da je 30 milijonov evrov gospoda Golobiča oziroma ministrstva, ki ga vodi, ostalo tukaj, ne pa tam, kjer bi ta sredstva lahko dala neposredne in hitre učinke. In če bi bil resen namen v primeru 8. člena, bi tu brali "vzpostavitev Univerze za Pomurje". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Dr. Horvat, želite besedo? Izvolite.
DR. ANDREJ HORVAT: Poslanec me kar spodbuja, da podam nekaj komentarjev.
Prejšnja vlada je pripravila resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, o katerih je bilo danes tu veliko govora. Nekateri med njimi sedite tudi danes v tej dvorani, moji nekdanji kolegi, pa tudi sedaj kolegi. Problem, da se ta resolucija takrat ni izvedla, tako kot bi se morala, ni problem te vlade, ampak že tiste vlade takrat. Ta vlada sedaj poskuša dejansko tudi na tej osnovi narediti in izvesti nekatere projekte, ki so izvedljivi. Gospod Lah je povedal, da je treba pripraviti za ta gospodarska središča analize in
458
podobne študije, ekspertize in ne vem še kakšne pogodbe najverjetneje narediti s kom, da se bodo lahko ta gospodarska središča pripravila in razvijala. Naj povem, da gre dejansko za nov pristop, in sicer gre za tak pristop, ki se bo potem prenesel na celo Slovenijo. Prepričan sem, da ni samo zato Vlada imenovala državnega sekretarja na to mesto, ampak so naše ambicije večje. Naše ambicije niso samo ambicije v Pomurju, ampak v celi Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Prosim poslance, da se nekoliko umirite. Ko nekdo govori, ima samo eden besedo. Imate proceduralni predlog? (Ne.) Potem pa počakajte, da boste dobili besedo. Najprej bo spregovoril gospod Juri, potem bom pa ponovno odprl prijave za razpravo. Gospod Juri, izvolite.
FRANCO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Tudi pri tem amandmaju je treba uvodoma ugotoviti, da drugačne opcije, kot je uspeh razvojne strategije za Pomurje, ta vlada in ta koalicija nima. Tudi ko govorimo o 8. členu, ne gre za blef, gre za konkreten predlog medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki še zdaleč ne pomeni ustvarjanja pogojev za novo, četrto, pomursko univerzo. Tisti, ki govori o tem, da bi lahko znotraj tega zakona omogočili nastajanje takšne univerze, seveda ni resen in tega se sam zaveda. Uresničevanje univerzitetnih ambicij na naših regijah je zelo kompleksna zadeva in so zahtevani pogoji jasni. Univerza na Primorskem je na primer nastala na podlagi že leta in leta delujočih visokošolskih ustanov, fakultet, ki so se združile in so z zelo jasnim projektom pripeljali načrtovanje te univerze do uspešne zgodbe. Danes je ta univerza eden pomembnejših faktorjev razvoja znanja in občega razvoja v slovensko-istrski in širši primorski regiji. Ko je govora o medpodjetniškem izobraževalnem centru, govorimo o konkretni priložnosti in o odzivu, ki se pojavlja morda prvič v Sloveniji. S tega vidika je pomurska zgodba izjemen izziv za Vlado in nas približuje nekaterim dobrim praksam in dobrim izkušnjam drugod po Evropi. Sam sem živel in delal štiri leta v Španiji in dobro poznam primer ene nekdaj najbolj obubožanih regij prav zaradi propada težke industrije, to je Baskija, ki je v določeni meri primerljiva s Slovenijo tako geografsko, po mentaliteti in po pristopu do ekonomskih vzorcev obnašanja. V Baskiji je prišlo do podobnega izziva po propadu težke metalurgije, po koncu frankizma in po jasni potrebi, da bi tisto gospodarstvo prekvalificirali in prestrukturirali. Izbrali so Welsov model, pač so šli v Anglijo, in dejansko so pripeljali do izjemno hitrega razvoja manjšega podjetništva, povezovanja teh podjetij in vse je slonelo na pilotskih centrih, na centrih znanja, na medpodjetniškem izobraževanju. Danes imamo izjemno prodorno izkušnjo zadruge, podjetniške zadruge Mondragon, ki je svetovno znana in vsi ekonomisti in vsi načrtovalci strukturnih reform se večkrat sklicujejo na ta uspešni model,
459
ki je Baskijo povzdignil do izjemno visoke ravni podjetniškega in občega gospodarskega razvoja.
Tudi pomurska zgodba lahko postane nekaj takega za Slovenijo, če bomo racionalno izkoristili vse potenciale, ki jih ponuja prav kriza. Tokrat je prvič morda konkreten izziv, ki se navezuje na tiste izjave, češ, da kriza zna ponuditi tudi nekaj priložnosti. To je priložnost in ta zakon, ki ga imamo na mizi danes, s tem členom vred, je taka priložnost. Zato nasprotujem predlogu amandmaja skupine SDS, kajti prikrajšali bi Pomursko regijo za zanimivo priložnost. Ne bi se približali utopiji gospoda Černača o takojšnji vzpostavitvi Pomurske regije. To je bila demagoška floskula. Dolgoročni cilj je prenos izobraževanja, znanja, visoke in kvalitetne tehnologije v vse regije Slovenije. Cilj je, da Slovenija ne bi imela do konca tega roka več revnih in podhranjenih regij. In prav ta model, ta pilotski model, ki ga sedaj lahko vzpostavimo v Pomurju, če bo uspešen, in uspešen ni samo, če bo prevladalo tudi v tem parlamentu prepričanje, da je treba podkrepiti in podpreti ta prizadevanja, da bomo lahko ugotovili, da iz krize znamo dobiti tudi nekaj potencialov, ki bi sicer ostali neopaženi. V Prekmurju, domnevam in sem prepričan, da bodo prav ti centri zaposlovali in pritegnili predvsem pomursko prebivalstvo, pomurske strokovnjake in bodo Pomurcem ponudili izhod, ki ga zgolj s pasivno podporo preživetju tega ali tistega negospodarnega subjekta bi zamudili. Ta amandma ni potreben. Celo bi bil škodljiv. Zakon oziroma 8. člen je treba podpreti v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite repliko, gospod Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Gospod Juri je dejal, da sem ob razpravi o tem členu, ko sem govoril o univerzi v Pomurju, trosil demagogijo. Jaz moram gospodu Juriju povedati, da je, kar se demagogije tiče, on tako velik učitelj, da ga jaz v desetih mandatih ne bom dosegel. Kar se pa tiče univerze v Pomurju, sem povedal, da namesto tega, kar piše tukaj v 8. členu, predlagam, da se to besedilo glasi: "financiranje vzpostavitve univerze v Pomurju". In sem tudi povedal model, po katerem se je, gospod Juri, verjetno to veste, ustanovila Univerza na Primorskem leta 2003 in dodatno finančno podprla v prejšnjem mandatu. Če bi tako razmišljali takrat, kot razmišljate sedaj, potem te univerze na Primorskem ne bi bilo. V Pomurju je univerza nujna. Sedaj se posamezne lokalne skupnosti mučijo s posameznimi izobraževalnimi programi brez podpore države. Še več, razpis gospoda Golobiča za centre odličnosti je vsa sredstva lociral v Ljubljani. Niti enega evra izven Ljubljane, sploh pa seveda ne v severovzhodni Sloveniji oziroma v Pomurju. Hvala lepa.
460
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Ker vidim še roke za razpravo, odpiram prijavo.
Prijava teče. Gospod Kampuš, ste se javili. Prej ste roko dvigali.
Gospod Kampuš, izvolite.
ANTON KAMPUŠ: Hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovani premier! Spoštovani podpredsednik, protestiram. Nimate enakih kriterijev za replike in vas vljudno naprošam, da poskušate korigirati svoje vodenje Državnega zbora.
Želel sem pa seveda razjasniti pojme, kar se tiče razvojnih agencij in tudi razvojne agencije Mura. Namreč nekateri kolegi zadev seveda ne poznajo. Bil sem predsednik regionalnega sveta Pomurske regije in vem, kaj je naloga in kakšne so naloge razvojne agencije Mura. Moram vam povedati, da to institucijo spoštujem. Regionalna razvojna agencija Mura nima nobenih izobraževalnih nalog in jih ne opravlja. Ne vem, verjetno smo spet v Pomurju tisti zadnji, ki v razvojni agenciji tega nimamo, verjetno drugje imate. Očitno drugje imate. Še nekaj o 8. členu. Če bi slučajno prišlo do črtanja 8. člena, potem zakon o razvojni podpori pomurski regiji ni tisto, kar bi moral biti in nima svoje dodane vrednosti. Nima svoje dodane vrednosti, da bi lahko prišlo do modernega, želenega	dolgoročnega	prestrukturiranja	pomurskega
gospodarstva in kmetijstva z znanjem in novimi programi, z novimi tehnološkimi dosežki in prijemi. To je bistvo tega 8. člena in seveda spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da tega .../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Pojbič. Izvolite.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani gospod podpredsednik! Jaz bom seveda uvodoma zelo jasno povedal, da bom ta predlog zakona podprl. Hkrati pa moram povedati tudi zelo jasno, da amandma, ki ga je Slovenska demokratska stranka pripravila k 8. členu, bom tudi podprl.
Ko	govorimo	o	vzpostavitvi	medpodjetniškega
izobraževalnega centra, jaz mislim, da je ključni razlog za vzpostavitev tega centra prav v tem, da seveda poskuša sedanji predsednik Vlade gospod Pahor reševati probleme njegove kadrovske zgodbe iz nabora njegovih kadrov in tako naprej, ki jih mora zdaj pač do neke točke, ker so to njegovi podporniki, jim zagotoviti določene pozicije. Mislim, da tukaj ravno pri tem zakonu so našli eno kvalitetno rešitev, kako zadostiti željam nekaterih posameznikov. Torej tudi tistih, ki se vneto zavzemajo za politiko gospoda Boruta Pahorja.
Glede zpostavitve tega centra, jaz mislim, da je tukaj ključno, da tukaj se bo lahko marsikatera stvar zameglila, skozi ta izobraževalni center bo možno speljati marsikakšen denar za take in drugačne študije in tako naprej in tako
461
naprej. Jaz mislim, da je to narobe. Jaz mislim, da bi morala biti intenca tega zakona popolnoma drugače koncipirana. Cilj tega zakona bi po moji oceni moral biti večje zaposlitvene možnosti delavcev v Pomurju in pa, delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. To bi morala biti intenca tega zakona. In ključni problem v Pomurju je izjemno visoka brezposelnost. Če bi bil ta zakon v to usmerjen, potem bi tudi osebno ocenil, da je to smiselno. Prepričan sem, da s tem zakonom enostavno ne bomo dosegli tistega, kar so potrebe, želje in interesi Pomurcev in Pomurja. Res pa ta zakon zgleda relativno všečen, vendar mislim, da cilji, o katerih vladni predstavniki tu govorite, sem skoraj prepričan, da ne bodo doseženi. Zelo majhna verjetnost je, da bodo do teh sredstev in pomoči prišli ravno tisti, ki so tega najbolj potrebni. Zato se mi zdi, da je še kako pomembno, da se ta 8. člen črta iz tega zakona, ker to enostavno ni potrebno. Imamo že vzpostavljene določene institucije, ki lahko tozadevno situacijo rešujejo. Koristneje bi bilo, da bi se teh dodatnih 2 milijona evrov, ki so namenjeni za ta center, razdelilo med podjetnike, obrtnike, med tiste, ki jim je še kako potreben zagonski denar oziroma denar, da bodo lahko normalno funkcionirali. In to je tisto, kar je ključno. Ljudje morajo imeti službe, ljudje morajo imeti pogoje, da so lahko zaposleni, in država je tista, ki mora to omogočiti. Vendar še enkrat trdim, da skozi ta zakon in na tak način, predvsem pa, ko vidim to meglo, upam si trditi, to meglo, ni tako jasnih ciljev, kot bi sicer morali biti, kot sem prej povedal, kaj bi po moji oceni morala biti intenca tega zakona. Sicer še enkrat povem, da sem zelo vesel, in moram povedati, da tudi vsak zakon, pa tudi če je samo v delčku tak, da bo dodana vrednost nekemu okolju, osebno podpiram. In, hvala bogu, tudi tega, zato sem tudi uvodoma povedal, da bom ta zakon podprl, ker Pomurci potrebujejo pomoč. To je dejstvo. Vendar pa se mi zdi pristop Vlade k reševanju te tematike, se pravi, te gospodarsko-finančne in socialne krize, sam ta pristop je že v uvodu zgrešen. Jutri se nam bo zgodila Koroška regija, pojutrišnjem se nam bo zgodila Posavska, čez mesec dni se nam bo zgodila Štajerska. Mislim, da bi to problematiko morali reševati sistemsko za celotno državo. V tem trenutku se tudi zelo jasno kažejo ravno tiste pomanjkljivosti lokalne samouprave, o katerih smo govorili skoraj tri četrtine prejšnjega mandata, ko smo govorili o tem, da je treba vzpostaviti regionalizacijo. Če bi bila sedaj regionalizacija vzpostavljena, bi ta zadeva bila zdaj v rokah regije. Takšnih in drugačnih zakonov za posamezne regije ne bi bilo potrebno sprejemati. Ne trdim pa, da država s svojimi instrumenti, z vsem tistim, kar ima na razpolago, da pa stopi zraven in pomaga, to je tudi njena osnovna naloga. Jaz mislim, da zakon v nekem delu, ima željo, izraža željo, skozi katero bi bilo možno Pomurju pomagati, vendar še enkrat trdim, da tisti cilji, o katerih govori sedanja vlada in pa vladni predstavniki, ne bodo doseženi. V to sem pa prepričan. Je pa
462
res, če bo en delček teh stvar uresničen, je tudi nekaj. In še enkrat povem, pristop k reševanju te tematike v tej državi je napačen, ker je parcialen, ni celovit. Jaz mislim, da je treba to situacijo v Sloveniji reševati sistemsko. To pa ni sistemski zakon. To bi bilo možno bistveno lažje reševati, če bi imeli regije. In tisto, kar je tudi gospod predsednik Vlade že velikokrat omenjal, že v prejšnjem mandatu, ampak mislim, da iz teh regij, kot sicer te izjave zadnje, da bodo imeli tri regije, enkrat sedem in tako naprej, da so to neke besede, za katere sem prepričan, da nimajo neke teže, ki bi lahko peljale področje lokalne samouprave kakšen korak naprej. Mislim, da bo potrebno še kar nekaj časa počakati, da bi prišlo v tej situaciji do regionalizacije na tak način, da bodo zadovoljeni ključni, politični in pa tudi ostali interesi v tej državi. Zagotovo ne s tremi regijami, pa tudi ne s sedmimi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še kdo besedo? Vidim še roke. Odpiram prijavo še za razpravo o 8. členu in amandmaju k temu členu. Gospod Sajovic, izvolite imate besedo.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz mislim, da je prav, da gre razprava h koncu in da je kljub vsemu več pozitivnih vsebin, pa več tistih, ki bomo zakon z veseljem podprli, kot prvi korak. Vesel sem, da je z nami tudi predsednik Vlade, pa gospod minister. To vse dokazuje, da seveda ta Vlada s Pomurjem in s tem zakonom misli resno. Nikoli v življenju ni moč sprejeti neke rešitve, ki vse naprej predvidi in pa vse ve. Tak zakon mora biti pozitivno optimistično naravnan, čim prej ga moramo spraviti v življenje, kar pomeni, da samo sprejem zakona še ne reši problematike. Konkretni podzakonski akti so tisti, ki bodo na terenu naredili premik. Jaz mislim, da je zadnji čas, da preidemo od besed k dejanjem. Vsi skupaj ta zakon potrdimo, potem nas bo pa življenje vodilo naprej. In če bomo pokazali v Državnem zboru neko slogo, spoštovanje, ne pa miloščino, si ta trenutek Pomurje bolj kot vsega zasluži in zato bom seveda ta zakon z veseljem podprl. In vsem tistim, ki želijo pri tem sodelovati, želim tudi srečno roko naprej.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Gondz.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod premier, spoštovani ministri, kolegice in kolegi! Nisem se oglašal pri prejšnjih zadevah, sedaj se oglašam predvsem zato, ker o tem predlogu včeraj na matičnem odboru nismo razpravljali. Gre za zadevo, ki je nedvomno vsebinsko zelo pomembna, vendar ocenjujem, da v predlagani obliki, torej da se črta, ni primerna. Ne govorimo žal sedaj o ustanavljanju univerze za Pomurje, kar bi seveda z veseljem podprli vsi Pomurci. Morda je neka dolgoročna vizija
463
tudi potrebna v tej smeri, ampak sedaj je ta zakon na dlani, ki rešuje zelo akutna in aktualna vprašanja v naši regiji. Mislim, da v tem trenutku je medpodjetniški izobraževalni center v Pomurju nedvomno potreben. Čeprav tudi imam morda nekatere pomisleke, ki so jih prej navajali kolegi z moje leve strani, pa menim da je nekoliko le ta amandma danes ad hock narave in zato podpiram prvotno besedilo 8. člena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Gyorek.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani premier, člani Vlade, kolegice in kolegi! V zvezi z 8. členom, to je o vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra - saj se bom samo tega amandmaja dotaknil - bi rekel naslednje. Res, da smo včeraj opolnoči ali še kasneje o tem razpravljali, gospod kolega Laszlo, si morda preslišal, zato je bil tudi predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport prisoten. Gospod Zgonc je dal tudi utemeljitev, zakaj ta člen. To se dobro spomnim. Gospod Zgonc je dal dobro utemeljitev in strinjam se, da je to ravno člen, ki naj ne bi bil sporen. Bi še lahko tudi, gospod Černač, marsikaj povedali o izobraževalnem sistemu v Pomurski regiji, o problematiki nizke izobrazbene strukture v Pomurski regiji, o podrejenosti, ko se dodeljujejo visokošolski programi prav diskriminatorno, če pogledamo samo podatek, da je od 36 koncesioniranih visokošolskih programov v Pomurski regiji samo en samcat program koncesioniran. In še letos smo "izviseli", če tako rečem, pri dveh vlogah. To je za visokošolski študijski program "fizioterapij a" in "zdravstvena nega" z raznoraznimi izgovori ministra Golobiča. Ampak pustimo sedaj to. Pojdimo k temu členu.
Zakaj je ta člen nesporno dobrodošel v tem zakonu? V bistvu je samo en stavek: "Medpodjetniški izobraževalni center v Pomurski regiji se sofinancira iz nacionalnih in kohezijskih sredstev državnega proračuna v okvirni višini dva milijona evrov. Vrednost in letna dinamika financiranja projekta se določi s sprejetim projektom po postopku njegove neposredne potrditve v skladu s pravili državnih pomoči in kohezijske politike EU". Kar pa je bistveno, res bistveno: "Za izvedbo projekta je ogovorno Ministrstvo za šolstvo in šport kot posredniško telo", in še bolj bistveno, "sredstva se zagotovijo na njegovih proračunskih postavkah". Čemu bi o tem sploh diskutirali, pomurski poslanci pa sploh ne? Upam,da bo tukaj konsenz s to obrazložitvijo dosežen. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, še enkrat. Ponovno ugotavljam, da je bil namen Vlade pri vložitvi tega zakona
464
dober. Okoli domišljenega koncepta pa zmeraj bolj dvomim in tudi glede tega člena in amandmaja. Jaz bom amandma podprl, kajti vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra na tak način, kot je tu zastavljeno, ne bo prinesla nobene dodane vrednosti.
Prej ste nekateri govorili tudi o gospodarskih središčih in o tem, kako niso bila uresničena. Ravno zaradi tega bi morala biti previdnost pri postavitvi takega koncepta. Edino gospodarsko središče, ki je naredilo korak naprej, je bil projekt Imprime na Goriškem, kjer se je gospodarsko središče gradilo iz tistih, ki so uporabniki te zgodbe, ne pa obratno, skozi zakon in skozi regulativo in umestitev iz nivoja ministrstva regulatorja. Edino na Primorskem so se gospodarski subjekti združili in uspešno naredili prvi korak v gospodarskem središču. In enak princip bi moral veljati tudi za ta zakon. Če mi posiljujemo z nekim centrom, pa tak ali drugačen že naj bo, to ne bo imelo efekta. Kakor vem, se tudi na področju izobraževalnega centra ni ravno veliko posvetovalo z uporabniki tega predvidenega centra. Tudi pristojnost šolstva, če gre za medpodjetniški izobraževalni center, bi človek pričakoval, tudi gospodarstva. Ampak kot sem rekel, tega ne podpiram. Kako se zadeve lahko izrodijo pri takih reguliranih zadevah, pa mogoče tudi kot ilustracija skozi centre odličnosti, kjer smo tudi namenili 30 milijonov evrov. Kot je bilo rečeno, vsi centri odličnosti ostajajo znotraj centra, mogoče zato tudi centri, se pravi, vsi so bili definirani in izbrani v centru, v Ljubljani, kar je na nek način zanimivo. Pa poglejmo: Center odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov, podjetje Jenko, en zaposlen, podjetje Medis, nesprecializirana trgovina na debelo, primer centra odličnosti. Drugi primer centrov odličnosti: Polimerni materiali in tehnologije, podjetje Antea, direktorica Mateja Dermastja, skupaj s Teo Petrin in Matejo Mešelj. Mateja Mešelj je ena izmed pobudnic projekta centrov odličnosti. Center odličnosti za raziskave biotehnologij v farmaciji in fiziki snovi, nosilec podjetje Betonal, ki se ukvarja z izkopi, prevozi betona, izdelavo betonske galanterije in upravljanjem kamnoloma. In podjetje Jeklotehna, ki se ukvarja s trgovino na drobno in debelo. Zanimivi centri odličnosti, vsi v Ljubljani, nikjer Pomurja, nikjer konkretno Posočja, nikjer Primorske, nikjer ostalih delov te dežele.
Tako ponovno podpiram ta amandma, da se umestitev nekega izobraževalnega centra, ki nima neke konkretne opredelitve in tudi ni bil sproduciran iz samega območja Pomurja, ne podpiram, zato bom amandma, da se ta člen umakne, podprl.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Černač.
465
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. No, to, kar je bilo maloprej rečeno, je tudi eden od razlogov, zakaj tega ni mogoče podpreti. Gre za umetno, posiljeno piarovsko umeščanje neke institucije v neko zgodbo, od katere ne bo nobene druge koristi kot samo sredstva za nekaj zaposlenih, ki si bodo našli zaposlitev za naprej, in za neke študije, ki jih bodo pisali taki in drugačni strokovnjaki, ki so tako ali drugače povezani z ministri.
V Pomurju je ustanovljen in deluje Pomurski razvojni inštitut in bi ga bilo treba podpreti tudi skozi ta zakon. V zametkih je ustanovitev inštituta za geotermijo in alternativne vire in ga je treba podpreti tudi skozi ta zakon. V Pomurju, tako kot je bilo povedano, od 36 koncesioniranih visokošolskih programov deluje samo eden, en visokošolski program. Res je, da v okviru gospodarskih središč nacionalnega pomena, ki so umeščena v resolucijo, in enega izmed teh umeščate tudi v ta zakon o Pomurju, je opredeljeno visokošolsko izobraževalno središče. Če pa imamo danes ta zakon na mizi in če imamo tu nek člen, bi lahko bila ta ambicija, da se tudi konkretno, s konkretnimi sredstvi ti izobraževalni centri podprejo. Zaradi tega sem rekel, ambicija bi morala biti ustanovitev oziroma financiranje vzpostavitve univerze v Pomurju. In potem bi vam verjeli. Glede na situacijo, kakršna je v Pomurju, glede na to, da nekatere institucije že delujejo oziroma so v zametkih in v ustanavljanju, se pravi, bi jih bilo potrebno samo podpreti, bi bila takšna poteza logična konsekvenca tega, kar se dogaja, ne pa, da se zgodi to, kar je bilo že omenjeno, da ne morejo posamezne občine dobiti koncesioniranih posameznih programov, ki v ta prostor normalno sodijo in da jih, poglejte, včeraj smo imeli glavno mesto, financirajo celo same, občine same financirajo nacionalne izobraževalne programe. In tukaj je odlična razvojna ambicija in razvojna paradigma, ki bi se lahko glasila: namesto 2500 izgubljenih delovnih mest, v enem dnevu, bomo ustvarili 1000 študentskih vpisnih mest (v treh letih). Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še kdo razpravljati o tem členu? Dr. Horvat v imenu Vlade. Izvolite.
DR. ANDREJ HORVAT: Jaz bi se samo zahvalil poslancu, da mi že "rihta" službo čez tri leta. Naj še enkrat ponovim, v resoluciji o regionalnih projektih oziroma nacionalnih projektih je bilo 9 gospodarskih stališč. Sami ste povedali, eno je bilo uspešno dejansko izvedeno. Ta vlada želi koncentrirati delo na tem področju, fokusirati s tem, da se lahko nekaj naučimo vsi skupaj, ker smo se naučili, da se v prejšnjem času oziroma se z devetimi ni dalo to narediti. Zato imamo drugačen pristop. Medpodjetniški center je tudi eden od elementov, ki so v gospodarskih središčih bili notri dani že pod prejšnjo vlado. Tu si nismo kaj dosti novega izmišljevali,
466
ker enostavno koncepti, ki so bili takrat nastavljeni, so bili dobri koncepti. Smo verjeli v tiste koncepte takrat, ampak na žalost na tisti način niso bili izvedeni.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Niste bil imenovani, pač pa, če želite razpravljati. Kdor želi razpravljati, naj se prijavi. Lahko se prijavite, če želite, oziroma vi nimate več časa, ste ga že porabili. Gospod Krivec, izvolite.
DANIJEL KRIVEC: Hvala. Ni me imenoval, rekel je pa poslanec, omenil je temo, o kateri sem govoril. Saj ne bom prehud, ampak do neke mere se strinjam z vami, vendar ravno ta koncept, da je potrebno najprej papirologijo zložiti in na nek način institucionalno pristopiti do teh gospodarskih središč, je to povzročilo, o čemer oba govoriva. In edini primer, kjer se je gospodarstvo najprej sestavilo, in tisti, ki so uporabniki teh gospodarskih središč in so sestavljali projekte, s katerimi se je šlo v kandidaturo, je uspeh. In to je projekt Inprime. Vsi drugi projekti so bili zloženi kot velik milni mehurček, ki se je takrat, ko moraš iti v nek operativni program, enostavno razgubil, ker ni bilo uporabnikov oziroma partnerjev, ki bi ta projekt na koncu izvedli. Jaz upam, da se s tem oba strinjava. Zato pravim, da je ta koncept v 8. členu napačen, ker mi posiljujemo nek prostor z neko institucijo, ki na koncu lahko ne bo imela nobene vrednosti, zrasti bi morala iz tistega prostora in ona sproducirati primerno vsebino.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Tu je gospod novi državni sekretar, sanator Pomurja, omenil Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, ki jo je sprejela prejšnja vlada. V tej resoluciji je nekaj središč in veliko projektov, ki so vezani na posamezna središča, kjer se zadeve grozdijo. Jaz ugotavljam, da po letu dela te vlade, se pravzaprav s to resolucijo ni zgodilo nič. Ni predlagala nobene spremembe, nobene dopolnitve, ampak se potem sprejemajo neke parcialne rešitve, ki peljejo drugače, kot je v tem nacionalnem strateškem aktu to zapisano. Jaz mislim, da to ne more biti ravno v ponos - ne Vladi ne koaliciji, da o temeljnem strateškem aktu, ki je opredeljen kot dolgoročni akt, njegova življenjska doba bo dolga še 13 let, če ga ne boste vmes spremenili, da ni smiselno da na tak način o njem razpravljamo. Če se vam karkoli v tem sprejetem aktu, pri katerem ste tudi sam precej aktivno sodelovali, ne zdi dobro, ne zdi dovolj dobro opredeljeno, ni dovolj operativno, ni dovolj ustrezno narejeno, potem bi najbrž pričakoval, da bi Vladi, kateri zdaj pripadate, to predlagali
467
in bi to na nek normalen, postopkovno verodostojen način to spremenili, dopolnili ali kako drugače zastavili. Žal ugotavljam, da ni tako. Pojavlja se kar nekaj kritik o teh temeljnih razvojnih jedrih, o katerih se pač nabori delajo, ni pa nobene ideje predlagati kaj boljšega za takšna razvojna središča, kateri projekti bi bili boljši za tak razvojni projekt, ali jih je 9, morda 10 ali jih je dovolj 7. Nič ni od tega, samo neke permanentne kritike okrog tega akta, v katerega je bilo zagotovo vloženega veliko truda. Veliko truda, veliko komunikacije z lokalnimi skupnostmi, veliko komunikacije z lokalnimi razvojnimi, gospodarskimi in drugimi subjekti. Zagotovo. In zato ima ta akt tak status in tudi tako ime. Gre za temeljno strateško usmeritev, ki je nastala v kateremkoli od teh območij, skupaj z idejami lokalnega ali regionalnega okolja. In meni se zdi pravzaprav nekako pod nivojem, da se o takšnih aktih, v katere je toliko vloženega, govori na tako omalovažujoč način. Istočasno pa se v času enega leta ni zgodilo in predlagalo popolnoma nič, da bi karkoli na tem spremenili, da bi odprli katerokoli javno razpravo, da bi pretestirali ponovno v lokalnih in regionalnih okoljih, v regionalnih centrih rešitve, ki so v tem aktu zapisane. Ampak kar takole nekdo reče, to pa ni nič. Veliko je to. Veliko več, kot si kdorkoli misli. Če kdo misli drugače in ima za to ustrezno večino in Vlada je zagotovo dovolj koherentna ali pa kohezivna v tem primeru, lahko te zadeve tudi drugače uredi, drugače zapiše in drugače opredeli in tudi nastavi drugačno taktiko ali pa dinamičen načrt za realizacijo teh projektov. To je pač normalno pričakovanje. Mi bi v Državnem zboru strašno radi videli, da bi tak akt predložili in o njem zagotovo .../Opozorilni znak za konec razprave./... tako opozicijski kot koalicijski poslanci opravili tudi potrebno razpravo.
Ne nazadnje posamezne rešitve vsebine iz te resolucije o nacionalnih programih do leta 2023 so zagotovo vnesene tudi v načrte razvojnih programov pri proračunu Republike Slovenije. Vsaj razvojnosti, če drugo ne. Bi bilo potrebno tudi "naštelati" verjetno sodbe in razpravo o teh zadevah, še posebej tistim, ki predstavljate Vlado, ne opozicijskim poslancem, ampak tistim, ki Vlado predstavljate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Izvolite, gospod državni sekretar.
DR. ANDREJ HORVAT: Jaz bom zelo na hitro povedal. V amandmaju imamo medpodjetniški izobraževalni center. Resolucija, se strinjam, je eden boljših projektov prejšnje vlade, vendar na koncu uvoda resolucije piše: resolucija je šele začetek.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ne vidim več prijavljenih za razpravo o 8. členu in amandmaju, zato
468
zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, to je pol ure po prekinjeni 26.b točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, ODGOVORNEGA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ.
Predsednik Vlade gospod Borut Pahor je 15. oktobra 2009 Državnemu zboru predlagal, da za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, imenuje gospoda Henrika Gjerkeša. Besedo dajem predsedniku Vlade gospodu Borutu Pahorju za dopolnilno obrazložitev predloga. Izvolite.
BORUT PAHOR: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
Vidim, da so tukaj prijazni uslužbenci Državnega zbora že prinesli mizo, za katero naj bi dr. Henrik Gjerkeš podpisal izjavo, s katero nastopi dolžnost kot minister in vas prosim, da glasujete tako, da sodelavci tega niso storili zaman. Imam razloge za to.
15. oktobra sem Državnemu zboru dr. Henrika Gjerkeša predlagal zato, ker ima bogate izkušnje na področju znanstvenoraziskovalnega dela v domačem in v narodnem okolju, dolgoletne izkušnje pri vodenju skupin različnih velikosti, pri projektih in izobraževalnih aktivnostih. Je doktor tehniških znanosti, profesor na univerzi v Novi Gorici, njegove izobrazbene reference in vodstvene reference me prepričujejo, da je dober kandidat za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zanj sem se odločil sicer hitro, a po tehtnem razmisleku, ker menim, da ministra na tem položaju potrebujemo.
Predem povem, zakaj, naj rečem še morda eno ali dve referenci, ki se mi zdita pomembni. Je član pomurske akademske znanstvene unije, ukvarja se s svetovanjem pri razvojnih regionalnih projektih in v sodelovanju z industrijo, regionalnimi skupnostmi in vladnimi službami sodeluje in vodi domače in mednarodne energetsko in okoljsko orientirane projekte in projektne skupine.
Predlagani kandidat je dvakratni prejemnik štipendije ustanove dr. Antona Trstenjaka za formalno in neformalno sodelovanje in pomoč pri razvojnih projektih v pomurski regiji. Prav tako lahko pokaže uspešne rezultate prenosa znanja s področja regionalnega razvoja Slovenije na mlade. Minister ne bo imel lahkega dela. Zaradi zelo zahtevnega dela so na koncu pošle moči tudi dosedanji ministrici mag. Zlati Ploštajner, ki se ji ob tej priložnosti kot predsednik Vlade zahvaljujem za njeno veliko predanost, za njeno veliko požrtvovalnost in za to, da je kot strokovnjakinja prenašala tudi tiste situacije, ki navadno politiki niso v čast, pa so
469
sestavni del našega dela. Strokovnjaki jih težje razumejo in morda zaradi tega tudi kdaj malo prej obupajo nad svojimi načrti in vizijami, ki jih imajo. Delala je po svojih najboljših močeh in pustila dobro dediščino, ki jo bo prevzel novi minister, če boste tako odločili.
Najprej naj povem, da smo po dveh letih končno iz države, ki je bila v minusu v evropskem proračunu, prišli v status države, ki ima plus. Sicer ne gre za velik presežek, vendar je dejstvo, da smo v Vladi odločili, da ministrica za regionalni razvoj, po novem bo to minister, prevzame vajeti v roke vse politike črpanja evropskih sredstev, da se je obrestovala. To nalogo bo prevzel tudi novi minister. Ker so za to potrebne tudi izkušnje in jih v Sloveniji nima zelo veliko ljudi, sem kot predsednik Vlade odločil, da bo poleg njegove državne sekretarke, ki bo urejala tudi odnose z lokalnimi skupnostmi oziroma župani, ki bo skrbela za pomoč pri regionalni politiki, pri črpanju evropskih sredstev posebej, sodeloval z dvema državnima sekretarjema iz mojega kabineta, z dr. Andrejem Horvatom in dr. Radom Genorijem. Kdor oba pozna, ve, zlasti dr. Rada Genorijo, praktično vsa leta od osamosvojitve naprej, od trenutka, ko smo pravzaprav dobili predpristopna sredstva, zelo uspešno dela na teh projektih in da je lahko sijajen svetovalec novemu ministru. Vse z načrtom, vse z željo te vlade, da do leta 2013 oziroma do leta 2015 počrpamo 4 milijarde evrov, ki nam ostajajo, da bi bili uspešni do konca. Kar pomeni 5,2 milijardi, mislim, da za naš proračun, ki je seveda lačen svežega denarja in najbolj svež in najbolj poceni denar je evropski denar, ki ga je pa potrebno črpati. Tudi v moji prejšnji funkciji sem lahko opazil, da ima Slovenija zelo kompliciran sistem črpanja evropskih sredstev, da smo ujetniki tega sistema, vendar je akreditiran. In ko je nova ministrica prevzela dolžnosti, me je takoj opozorila, da smo pred dilemo: Ali poenostavimo institucionalni sistem črpanja evropskih sredstev, izgubimo akreditacijo ter moramo počakati nekaj časa, da novo akreditacijo, da nov sistem dobimo in s tem zamudimo določen rok, nepredvidljivo dolg, ali pa ostanemo pri tem sistemu, ki ni dober, in pač z vsemi močmi in novimi prijemi poskušamo črpati, kolikor se da uspešno. Odločili smo se za drugo pot. Jaz sem prosil oba sodelavca, dr. Horvata in dr. Genoria, da ko bo, če bo, danes upam, da bo, nov minister dobil vaš mandat, v prihodnjem tednu znova poskušamo diskutirati o tej dilemi. In če bomo menili, da je dilema legitimna bi rad do konca končal to diskusijo skupaj z vami v Državnem zboru. Če bomo ocenili, da je institucionalni poseg v mehanizem črpanja evropskih sredstev pogoj za to, da te štiri milijarde do leta 2015 izčrpamo. Če bomo ocenili, da to ni potrebno, vas bomo o tem obvestili. V nasprotnem primeru bomo prišli sem s predlogom, s paketom potrebnih institucionalnih sprememb in bomo poskušali diskutirati preko pristojnih odborov in potem poskrbeti, da bomo preko komisije čim prej dobili akreditacijo za tak sistem. Drugače bomo ostali pri tem
470
sistemu, ni najboljši, ampak s trdim delom omogoča, da dobimo sredstva, če se le potrudimo.
Drugič. Naloga ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bo, da čim prej predloži temu visokemu domu Zakon o ustanoviti pokrajin. Vi ste zadnjič slišali moje osebno mnenje, ki je nastalo na osnovi mojega sodelovanja s strokovnim svetom, ki ga imam za to področje, kjer mnenja niso povsem enotna. Nikogar tukaj ne bo presenetilo, da ima tudi strokovna javnost glede ustanovitve pokrajin zelo različna mnenja. V bistvu smo imeli pred seboj tri možnosti, da se odločimo, če gremo na en bolj klasičen princip pokrajin kot vmesne stopnje med občino in državo, 6 ali 8 pokrajin oziroma 14, kar se je zdelo, da je konsenz v prejšnjem mandatu, ali pa če obrnemo stvar nekoliko na glavo, da predlagamo koncept treh razvojnih regij, kjer bi bil koncept nekoliko drugačen, vloga in naloga teh razvojnih pokrajin nekoliko različna od tiste, ki smo jo imeli pred očmi, ko smo se pogajali v prejšnjem mandatu o pokrajinah. Jaz ne bi šel nadalje v eksplikacijo pričakovanj, počakal bi, da strokovni svet zdaj konča svoje delo, da Vlada oblikuje predlog zakona, da gremo pred poslanske skupine, zanj je potrebna dvotretjinska večin, nam je popolnoma jasno, če ne bo niti približnega soglasja, da to ni pametna odločitev, nima smisla z njo riniti naprej, moramo ugotoviti, kaj je alternativa. Če bo Vlada ugotovila, da obstoji dvotretjinska alternativa za neko rešitev bomo pripravili tak zakon, pri čemer bi rad povedal kot predsednik Vlade, da po vseh teh diskusijah, pa nisem bil najbolj aktiven pri njih, osebno mislim, da moramo imeti močne, velike regije, ki so kadrovsko, finančno, kapitalsko sposobne biti, kolikor je mogoče, primerljive v evropskem merilu.
In na koncu. Nov minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mora biti dober sogovornik županov, občinskih in mestnih svetov. Mora imeti občutek za probleme, ki nastajajo z zakonom o financiranju občin, in z drugimi problemi fiskalne politike, ko gre za odnose med državo in občinami. Jaz sem dr. Gjerkešem opravil dober razgovor in ugotovil, da ima posluh za ta vprašanja, razume svojo nalogo, zato ga predlagam Državnemu zboru, da ga izvoli, imenuje za ministra na ta položaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik za dodatno obrazložitev predloga. V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora se je kandidat predstavil Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Mnenje odbora smo prejeli na klop. Iz njega izhaja, da je bila predstavitev predlaganega kandidata ustrezna.
Besedo dajem predsedniku odbora gospodu Viliju Trofeniku.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade, minister za okolje
471
in prostor! Predsednik Vlade je 15. oktobra predsedniku Državnega zbora poslal predlog, da Državni zbor za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, imenuje dr. Henrika Gjerkeša. Dr. Henrik Gjerkeš se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora včeraj predstavil članicam in članom Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in odgovarjal na njihova vprašanja.
V uvodni predstavitvi je kandidat za ministra predstavil svojo dosedanjo poklicno pot, na kateri se je poleg pedagoškega in znanstvenega dela vključeval tudi v projekte trajnostnega regionalnega razvoja, predvsem na področju energetike obnovljivih virov. V nadaljevanju je kandidat predstavil svoje poglede ter usmeritve na področju politik, ki sodijo v pristojnost službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pri čemer je kot prioritetno nalogo izpostavil uspešno črpanje evropskih sredstev, vzpostavitev stikov z župani in županjami ter pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje. Na področju lokalne samouprave je opozoril na velike razlike v regionalni razvitosti Slovenije, kar občuti tudi sam, saj izhaja iz Pomurske regije. Posebej je opozoril na razdrobljenost Slovenije na dvesto deset občin in menil, da nadaljnje drobljenje občin ni racionalno. S tega vidika naj bi ponovno proučili zakonske pogoje za ustanavljanje občin, posvetili več pozornosti oblikovanju skupnih občinskih uprav kot podlago za njihovo kasnejše vzdrževanje kar bi omogočilo racionalnejše in kvalitetnejše izvajanje nalog pa tudi projektnemu povezovanju k učinkoviti obliki dela.
Pri vprašanju financiranja lokalnih skupnosti je kandidat opozoril, da je potrebno upoštevati tudi načelo solidarnosti. Pri tem je posebej opozoril na potrebo po ureditvi financiranja mestnih občin oziroma občin, ki na določenem področjih ustvarjajo storitve za druge občine ter ob tem same nosijo vse finančno breme, ključnega pomena pri iskanju navedenih rešitev, predvsem nadaljevanju poglobljenega dialoga med različnimi resorji in tudi med lokalnimi skupnostmi, župani, združenjem občin in državo.
Predlagani kandidat je posebej izpostavil tudi predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 -2015, ki ga je Vlada pred kratkem vložila v zakonodajno proceduro in je bil danes predmet obravnave, ki naj bi postala ena izmed njegovih prioritetnih nalog. Ocenjuje, da so zaradi izrednih gospodarskih razmer, predvsem zaradi stečaja podjetij Pomurka in Mura, potrebni posebni ukrepi in koordinirana akcija vseh vladnih politik. Menil je, da lahko regija prav s kratkoročnimi davčnimi in dolgoročnimi programskimi ukrepi dobi ponovni zagon, prebivalci pa nova delovna mesta.
Ob tem pa je seveda potrebno prisluhniti tudi drugim regijam, ki so v podobnih težavah. Poudaril je, da bo enakopravno obravnaval probleme v vseh občinah in regijah. V
472
temu smislu se bo zavzemal tudi za čim hitrejše sprejemanje pokrajinske zakonodaje, ki naj bi z decentralizacijo funkcij države oziroma njene pristojnosti izboljšala razvojne možnosti vsem območjem države. Kandidat se je strinjal, da mora najprej stroka utemeljiti podlage za oblikovanje pokrajin, pri čemer je poudaril, da je priporočilo stroke, da naj bi Slovenija imela majhno število večjih pokrajin in sicer od tri do največ osem. Prenos pristojnosti z države na pokrajine naj bi potekel postopoma, pri čemer sedanje organiziranosti državnih služb z upravnimi enotami ne bi bilo smotrno spreminjati.
Velike pokrajine po njegovi oceni pomenijo tudi nevarnost regijskega centralizma, zato bo pri oblikovanju rešitev nujno potrebno upoštevati tudi subregionalno raven. O strokovnih podlagah regionalizacije naj bi potekala tudi široka javna razprava, zagotoviti pa bo treba tudi širši družbeno-politični konsenz za sprejem ustrezne zakonodaje. Kot eno izmed ključnih nalog izpostavi uspešno črpanje evropskih sredstev. Zavzemal se ja za nadaljnjo poenostavitev postopkov črpanja sredstev. Izboljšali naj bi tudi programe za dostopnost evropskih sredstev. Poudaril je, da je obstoječi sistem na področju črpanja sredstev relativno dobro delujoč, da pa potrebuje določene izboljšave, in sicer zlasti v smeri poenostavitve postopka. Člani odbora pri postavljanju vprašanj kandidatu in dajanju ocen stanja niso bili posebej prizanesljivi, vendar je kandidat uspel odgovoriti na večino postavljenih vprašanj po posameznih vsebinskih sklopih.
Odbor je seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji .../Znak za konec razprave./... konkretnejšimi nalogami za ukrepanje. Odbor je sprejel sklep, da je bila predstavitev kandidata primerna z veliko večino glasov in predlaga Državnemu zboru, da ga podpre in imenuje za ministra, da čim prej prevzame naloge v danih razmerah oziroma na zahtevnih področjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan! Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik vlade, spoštovana ministra, spoštovane kolegice, kolegi!
V Slovenski ljudski stranki smo leto nazaj soglasno podprli kandidaturo gospe mag. Zlate Ploštajner kot kandidatke za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, saj smo iz njenih nastopov prepoznali, da gre za osebo, ki je dobra poznavalka problematike, s katero se bo ukvarjala, in smo tudi zaznali, da želi v svojem delu nadaljevati dobro izvedeno delo, ki ga je opravil njen predhodnik, dr. Ivan Žagar. Konec koncev je bila gospa tudi njegova sodelavka na
473
ministrstvu, pred tem pa tudi vodja razvojne agencije na Kozjanskem, se pravi človek s terena, s prakso.
Pri njenem delu v zadnjem letu smo opazili, da delo ne poteka tako, kot smo pričakovali. Motilo nas je, da ni bilo cele vrste razpisov, za katere smo mislili, da bodo izvedeni v tem letu. Prav tako pa smo zaznali, da se predvsem s strani ministra za razvoj govori predvsem o novi organiziranosti na področju črpanja sredstev, da se v službi veliko ljudi ukvarja predvsem z iskanjem napak v preteklosti, manj pa z iskanjem vizije v prihodnosti. Negativno nas je presenetil njen odstop. Respektiramo in spoštujemo njeno odločitev, če je resnično zdravstveno stanje tisto, ki onemogoča to delo. Moramo pa priznati, da smo bili tudi presenečeni pri kandidaturi kandidata za novega ministra. To presenečenje smo delili s številnimi Slovenkami, Slovenci, konec koncev tudi s člani poslanske skupine stranke, iz katere je tudi kandidat predlagan za ministra. Na Odboru za lokalno samoupravo smo včeraj, najprej zgodaj zjutraj, kasneje pa tudi v pozni noči, pozorno poslušali predstavitev spoštovanega kandidata in mu tudi postavili številna vprašanja, ki so bila potem v nočnem delu, po desetih urah prekinitve, tudi skrbno pripravljena, pa tudi odgovorjena.
V Slovenski ljudski stranki smo ob zaključku, ko smo poslušali obrazložitve in odgovore, dobili občutek, da žal ne dobivamo človeka, ki bi imel veliko poznavanja na tem področju, kar je povsem normalno, glede na to, da se je v življenju doslej ukvarjal z zelo odgovornimi nalogami na povsem drugem področju. Žal pa smo ugotovili tudi to, da to ni osnovna ovira, ampak da je že v sami predstavitvi bilo zelo jasno in nazorno nakazano, da bo zelo zvest izvajalec politike koalicije na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja. To ugotavljamo predvsem zaradi tega, ker smo dobili odgovore, kot, na primer, da so majhne občine ovira v razvoju Slovenije, da imamo na področju ustanavljanja pokrajin od 3 do 8, tisto številko, ki jo imamo v mislih in jo ima tudi kandidat, ker je povzel predvsem že danes predstavljeno stališče premiera glede števila pokrajin. Trditev, ki jo je izrekel dvakrat, da bodo naslednje leto z lokalnimi volitvami hkrati tudi volitve v regionalne svete, pa na nek način nakazuje, da je tudi zelo nerealen v pričakovanjih, uskladitvi in postopkovnih zadevah, kar se pokrajin tiče. Nismo prepoznali niti koncepta, poleg pomurskega, ki je bil danes tu obravnavan, kako se bo spoštovani kandidat soočil z regionalnimi potrebami, z motnjami v razvoju širom po Sloveniji in da bo treba pristopiti k celovitejšemu pristopu, kot je bil ubran do sedaj. Žal tudi tu nismo dobili jasnih odgovorov na ta vprašanja, kako naprej.
Tako smo prišli do zaključka, da je za izpeljavo tako zahtevnih projektov, kot je uvedba pokrajin, kot je črpanje evropskih sredstev, kot je sprememba Zakona o financiranju občin, če naštejem samo tri najbolj zahtevne posege, s
474
katerimi bo soočen minister, tudi delo, pri katerem bo potreboval in imel tudi obilo politične podpore in politične moči. Mislim, da za ta projekt, od katerega je v veliki meri odvisen tudi razvoj Slovenije v naslednjih letih, bi potrebovali kandidata, ki bi na tem področju imel večjo moč in bi lažje uresničeval to, kar Slovenske in Slovenci pričakujejo, da se na področju črpanja evropskih sredstev in regionalnega razvoja v Sloveniji mora zgoditi. Zaradi vsega tega in ker smo ocenili na koncu, da bo z imenovanjem tega kandidata omogočeno predvsem to, da se bo v prihodnje zelo dobra izvajala centralistična politika Vlade, ki jo zaznavamo v zadnjem letu, žal, spoštovanega kandidata danes ne bomo podprli. Če pa dobi podporo, mu pa želimo, da nas demantira ob tem, kar smo sedaj izgovorili, in da bo pri svojem delu zelo uspešen.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Miran Gyorek.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi. Predlog premiera Boruta Pahorja za imenovanje Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo je po ocenah Slovenske nacionalne stranke politično izsiljena odločitev, saj DeSUS vztraja pri svoji kvoti. To je nesprejemljivo, ker ne govori stroka, ampak govorijo politične kupčije. Dodajamo, da predlog v Slovenski nacionalni stranki sicer težko presodimo, saj kandidata v bistvu ne poznamo. Žalostno je, da se tako pomembna vsebina, kot je ministrstvo brez listnice, določa na politični ravni in s političnimi kvotami.
Prvi vtis ob Pahorjevem predlogu je sicer negativen, a zgolj zato, ker je gospod Gjerkeš politično izsiljena oseba. Lahko pa, da s tem delamo gospodu Gjerkešu krivico in je lahko strokovnjak na tem področju. Zato za politično kadrovanje ne moremo reči ne j a, ne ne, ker ne vemo, kakšne so njegove dejanske sposobnosti. Dejstvo je, v zadnjih dneh smo vsi priča težavam naši kolegovski stranki DeSUS, ki namreč vztraja na pri svoji politični kvoti in je zaradi tega sama zašla v težave, četudi bi bil kdo tretji na mestu ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Obžalujemo pa, da je dosedanja ministrica Zlata Ploštajner odstopila, saj je na tem področju delala že deset let in je bila dobra ministrica. Tudi DeSUS jo je predlagal kot dolgoletno strokovno delavko na tem področju.
Novi minister je postavljen na nek način v dokaj težak položaj, saj je imel dva dobra predhodnika. Tudi minister iz prejšnje vlade, moramo reči, da je obvladal svoje delo. Po zaslišanju včeraj zvečer na seji našega MDT pa moram reči, da se osebno strinjam z mnogimi njegovimi stališči. Če jih naštejem samo nekaj. Razlike v regionalni razvitosti Slovenije
475
so v Sloveniji po njegovih besedah zelo velike, saj izhaja iz Pomurske regije, nerazvitega dela Slovenije. Da je problem hitrejšega in enakomernejšega regionalnega razvoja še večji, pa po njegovem vpliva tudi razdrobljenost države na 210 občin. To so teze, s katerimi se v naši stranki tudi strinjamo. Gospod Gjerkeš meni, da nadaljnje drobljenje države ni racionalno in je treba premisliti o pogojih o ustanavljanju občin. Smiselno se mu zdi povezovanje občin skozi oblikovanje skupnih občinskih uprav in projektno sodelovanje. Ocenjuje, da je Slovenija še vedno močno centralizirana država in je treba nadaljevati proces decentralizacije, pri čemer je pomembno, da denar sledi nalogam. Slovenija pokrajine potrebuje in bo z njimi dobila nove razvojne možnosti. Kot je pojasnil, pri tem soglaša z dosedanjo usmeritvijo, da mora najprej svoje povedati stroka. Ob usmeritvi strateškega sveta za 3 do 8 pokrajin tudi sam poudarja, da je ključno, da ima Slovenija majhno število večjih pokrajin. Prenos pristojnosti države na pokrajine mora potekati postopoma, sedanje organizacije upravnih služb pa ne bi bilo smiselno spreminjati.
Predlagani kandidat je posebej izpostavil tudi predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, ki ga je Vlada pred kratkim vložila v zakonodajno proceduro ter v nadaljevanju na kratko povzel njegove poglavitne rešitve. Če bo ta predlog zakona sprejet, in upam, da bo, in če bo predlagani kandidat imenovan za ministra, bo izvajanje tega zakona gotovo med njegovimi prioritetnimi nalogami. Zaradi izrednih gospodarskih razmer, predvsem zaradi stečaja podjetij v naši regiji, Pomurka, Mura, so namreč potrebni nujni posebni ukrepi in koordinirana akcija vseh vladnih politik in akterjev.
Na koncu če v povzetku povem, da smo se v Slovenski nacionalni stranki odločili, da bomo v tem primeru glasovali vsi po svoji vesti, se pravi neodvisno od kakršnihkoli političnih pritiskov, kakšen pa bo rezultat bomo pa videli. Če pa bo, gospod Gjerkeš izvoljen za ministra, mu pa želimo zelo uspešno delo.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani gospod minister, sodelavke in sodelavci!
Mi danes izbiramo ministra slovenske vlade, ne ministra za opozicijo, ne za koalicijo, ampak za vse nas. In kdor tej državi hoče dobro, si želi, da bi bil minister uspešen in da bi delo v teh časih, ki so resni, opravljal resno, kvalitetno in odgovorno. Vsak od nas je enkrat prvič stopil v politiko in takrat si je zagotovo zaželel, da bi ga na tej poti, ki seveda ni lahka, spremljala sreča in podpora. In v Poslanskem klubu
476
Liberalne demokracije vse te dobre misli, želje želimo tudi ministru, ki prevzema odgovorno nalogo. Nasledil bo gospo ministrico, ki ima izkušnje, ki ima prakso, umika se iz zdravstvenih razlogov. Za dosedanje kvalitetno in požrtvovalno delo se ji v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zahvaljujemo. Še bolj pa smo veseli, ker lahko povemo, da ministrica ne odhaja nikamor drugam in da ostaja v kabinetu novega ministra, kjer bosta skupaj, z roko v roki, nadaljevala uspešno začeto delo. In to so tista ključna sporočila, ki bi jih morali danes vzeti v misel, ko bomo pritiskali na tipko.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo predlog kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, podprli enotno, saj nas je gospod dr. Gjerkeš s svojo predstavitvijo in odgovori na vprašanja prepričal, da je pravi človek za to pomembno mesto. Odgovori so bili v določenih točkah proti pričakovanju nekaterih. In jaz sem vesel in ponosen, da je zmogel to moč, da je povedal tisto, kar je tisti trenutek mislil, tisto, kar bo zagovarjal, kajti naloga odgovornega politika in ministra je da dela tisto, kar misli, da je prav, ne da je vsak trenutek vsem všeč. In zato me veseli, da je jasno povedal svoje stališče do regionalizacije Slovenije. Tudi mi se s tem strinjamo, Slovenija potrebuje učinkovite, močne pokrajine, manjše število, z manjšim birokratskim aparatom in takšne, ki imajo veliko kritično maso in bodo primerljivi s pokrajinami, ki nas obkrožajo na vseh straneh. Tudi to je jasno, da lokalna samouprava, kot jo imamo ta trenutek, za te čase, da je tudi razdeljenost na občine ta trenutek ustrezna takšna, kot je, in da nadaljnje drobitve ne podpira. Se bo pa trudil, da tiste občine, ki pa so v Sloveniji ta trenutek in so dejstvo, da delajo čim bolj in čim bolj uspešno.
Kandidat za ministra brez resorja je po uvodni predstavitvi svojega dosedanjega dela predstavil svoje stališče in poglede na aktualno problematiko lokalne samouprave in pri tem posebej poudaril, da je odprto vprašanje s tega področja možno uspešno reševati samo skozi tehten premislek in dialog vseh političnih strank, tako pozicijskih kot opozicijskih ter ob sodelovanju vseh vladnih resorjev. Okvir za reševanje odprtih problemov s tega področja je brez dvoma koalicijska pogodba, ki poudarja, da želimo razvijati družbo aktivnih državljanov, ki se lahko zlasti na lokalni ravni aktivno vključujejo v politiko in odločanje o pogojih svojega življenja in dela. Kandidat je poudaril, da je treba izhajati iz sedanjega stanja, ki je rezultat procesa razvoja lokalne samouprave v zadnjih štirinajstih letih. Imamo seveda občine, ki se razlikujejo po številu prebivalstva, velikosti, kadrovskem potencialu, različnih materialnih, fizičnih, človeških virih, vendar pa imajo vse enake naloge in pa enake pristojnosti. V taki raznolikosti občin je temeljni vir težav tako z vidika prenosa nalog z države kot iskanja najprimernejšega sistema financiranja in o tem smo se seveda
477
lahko prepričali tudi ob včerajšnji razpravi. Je pa pomembno, da je kandidat pri tem izpostavil načelo subsidiarnosti, kateremu se je Slovenija zavezala ob sprejemu evropske listine lokalne samouprave, ki zahteva prenos pristojnosti na tisto raven, ki je našim državljankam in državljanom najbližja in kot taka najbolj primerna za odločanje o lokalnih zadevah. Pa ne zgolj prenosa nalog in pristojnosti, ampak tudi potrebnih finančnih virov in čim večjo finančno avtonomijo lokalnih skupnosti. Izrazil je tudi prepričanje, da je možno izboljšati obstoječe rešitve in povečati finančno avtonomijo občin ob istočasnem upoštevanju načela solidarnosti.
V	nadaljevanju predstavitve je bil izpostavljen tudi izziv, ki nas čakajo na področju razvoja lokalnih skupnosti, saj so sposobnosti lokalnih skupnosti za vključevanje v razvojne projekte zelo različne. Na to kažejo izkušnje tako iz preteklosti kot iz sedanjosti, še posebej pa nas na to opozarja ta trenutek seveda pomanjkanje denarja, ko se občine vse po vrsti ukvarjajo z zadolževanjem predvsem zato, da bomo lahko financirali razvojne projekte predvsem na področju komunalne infrastrukture in seveda počrpali ustrezna sredstva iz Evropskega proračuna. Pomembno se nam zdi, da je izpostavil tudi dialog med lokalnimi skupnostmi in državo ter še posebej pomen obeh združenj za aktivnejšo vlogo lokalnih skupnosti pri pripravi različnih rešitev s strani Vlade, pa tudi podporo vključevanju obeh združenj občin pred aktivnostjo Odbora regij pri Evropski uniji ter Kongresa pri Svetu Evrope. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bi si celo želeli, ker obe skupnosti občin delujeta za iste državljanke in državljane, da se tudi organizacijsko združita, kajti združeni bosta zagotovo učinkovitejši in močnejši.
Posebej je izpostavil tudi potrebnost premisleka o nadaljnjem prenosu pristojnosti z države na lokalne skupnosti, ob istočasnem upoštevanju, še enkrat poudarjam, večje finančne avtonomije.
V	njegovem govoru je bilo tudi poudarjeno, da regionalno politiko lahko izvajamo z različnimi mehanizmi, vendar bi regionalizacij a olajšala doseganje ciljev skladnejšega regionalnega razvoja. Pri tem je treba opozoriti tudi na pomembnost subregionalnega nivoja, za kar je ustrezen nastavek v obstoječem zakonu o skladnem regionalnem razvoju.
Ne nazadnje je kandidat za ministra izpostavil pomembnost evropskih razvojnih sredstev in odgovornost cele države, Vlade in vseh resorjev ter vseh nas v parlamentu za učinkovito črpanje le-teh. Pri tem pa je izredno pomembna komunikacija med lokalnimi skupnostmi in Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Ker so stališča, ki jih je pred matičnim delovnim telesom predstavil dr. Gjerkeš, stališča, s katerimi se v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije strinjamo, bomo kandidata za ministra podprli. Dr. Gjerkeš je pokazal, da področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja dobro
478
pozna, kar se ne nazadnje kaže tudi v tem, da je uspešno odgovarjal na številna vprašanja članic in članov odbora s teh področij.
Zato še enkrat na koncu povem, kandidata bomo podprli brez fige v žepu in mu pomagali. Želimo mu dobro in uspešno pot, kar bo dobro tudi za Slovenijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani prisotni!
Področje lokalne samouprave in regionalne politike že dolga leta kliče po spremembah. V želji po decentralizirani državi smo ustanavljali občine, ki so zelo različne po teritorialnem obsegu in tudi po številu prebivalcev. Dosegli smo ravno nasprotno. Naj se sliši še tako neverjetno, s pretiranim drobljenjem občin smo dodatno centralizirali državo. Nalog in pristojnosti ni mogoče prenašati na občine, ki štejejo nekaj 100 prebivalcev, in na občine z več 10.000 prebivalci, hkrati, da ne govorim še o dveh največjih.
Iz predstavitve kandidata na matičnem delovnem telesu je razvidno, da se zaveda tega in njegovo nasprotovanje nadaljnji drobitvi je dobrodošlo, ni pa pripravljen aktivno poseči v obstoječo mrežo občin. Tudi to je včeraj zelo jasno povedal. Prav tako kandidat za ministra pritrjuje vsem tistim, ki smo opozarjali na nujnost določitve restriktivnejših pogojev za ustanavljanje novih občin in hkrati nujnost priprave novega zakona o financiranju občin, s katerim bomo odpravili spodbude za nastajanje novih občin in pričeli nagrajevati povezovalne postopke. Torej postopek, ki je nasproten temu, ki smo mu bili priča zadnjih 14 let, 15 že celo. Prav tako je potrebno smiselneje v sistem lokalne samouprave umestiti mestne občine. Pri tem ne gre spregledati občin, ki imajo sedež upravne enote. Da pa ni nevešč v politiki, je kandidat pokazal pri odgovoru na vprašanje, ali se strinja s predlagano nezdružljivostjo poslanske in županske funkcije. Izognil se je odgovoru in dejal, da ima to prednosti in slabosti. Prednost je v tem, da župani poslanci pomembno prispevajo k sprejemanju kvalitetnih odločitev v zakonskih oblikah v Državnemu zboru, in seveda hkrati opozoril na pomanjkljivost, to pa je privilegij teh poslancev, ki so hkrati tudi župani oziroma županov, ki so hkrati poslanci. Izognil se je torej direktnemu odgovoru o tem, kakšno je njegovo stališče glede nezdružljivosti.
Kandidat napoveduje nadaljevanje aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. Resne razprave o številu pristojnosti in financiranju so torej še pred nami. To je napovedal tudi predsednik Vlade, ki predlaga kandidata za vladnega ministra.
Kot prioritetno nalogo je kandidat izpostavil uspešno črpanje evropskih sredstev. To je nadvse pomembno. Hkrati je
479
pri tem potrebno priznati, da to presega obseg dela bodočega ministra, kajti to je naloga, pri kateri mora tudi v prihodnje sodelovati ves ministrski zbor. In tisti, ki smo imeli priložnost prisluhniti danes predstavitvi kandidata s strani predsednika Vlade, so se že v fazi predlaganja dogovorili za ukrepe, ki bodo v pomoč učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev. Napovedal je tudi dobro sodelovanje z županjami in župani, z obema združenjema in z vsemi, ne le tistimi v parlamentu.
Naj na koncu izrazim le še željo, da se v pripravo rešitev na vseh področjih, to je regionalizacije, financiranja lokalnih skupnosti in tudi spremembe Zakona o lokalni samoupravi, aktivno vključi tudi stroka. Ne gre za prelomen trenutek, gre za zamenjavo, ki nima političnih vzvodov, gre za osebno odločitev gospe Zlate Ploštajner, ki se ji na temu mestu za opravljeno delo lepo zahvaljujem. Kandidatu pa želim uspešno nadaljevanje njenega dosedanjega dela.
Kandidat za ministra torej ima podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Jože Tanko. Izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav. Včeraj in danes imamo dneva za poskus sanacije lokalnih težav. Pa lahko že kar v uvodu povem, da najbrž ne najbolj uspešna. Mislim, da bi bilo smiselno, da bi pred obravnavo teh lokalnih tem, ki smo jih imeli na tej seji, obravnavali imenovanje novega ministra. Da bi se potem novi minister lahko vključil v razpravo tako o financiranju Mestne občine Ljubljana, kakor tudi o razvojni pomoči v Pomurju. Mislim, da bi bila to dobra in primerna popotnica za vstop ministra v politiko. Tako pa imamo danes tu oziroma smo imeli državnega sekretarja, ki je sodeloval v imenu Vlade, vendar je od pol ure najavljenega časa za razpravo s poslanci o amandmajih porabil 2 minuti in pol in od tega večino časa predvsem za kritiko prejšnje vlade in skoraj nič časa za razpravo in o amandmajih in argumentiranju stališč Vlade in do teh rešitev. Mislim, da to veliko pove.
Danes imamo torej pred sabo prvo spremembo v ministrski ekipi. In kot je mogoče razložiti in razumeti odstopno izjavo ministrice, je njen odstop predvsem odraz nemoči in izčrpanosti zaradi neuspešnega boja znotraj Vlade za pristojnosti in nadzor nad lokalno in regionalno politiko, nad pomembnimi odločitvami na področju razpisov, razdelitve EU sredstev, drugih sredstev in tako naprej. Ministrica je bila žrtev prepirov in nedorečenega vodenja Vlade in žal je to pravzaprav žrtev prav ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zaradi vladne neusklajenosti, zaradi koalicijske neusklajenosti, zaradi nedorečenosti koalicijskega
480
sporazuma in tudi zato, ker se s področjem lokalne samouprave in regionalnega razvoja za hobi ukvarjajo tudi drugi ministri, na tem področju ni bilo možno izpeljati nobenega preboja.
Najbrž je to temeljni vzrok, da je ministrica odstopila in tudi najbrž zastonj upamo, da je ta odstop streznil tudi predsednika Vlade in njegovo ekipo. Od Vlade pričakujemo predvsem operativnost, učinkovito izvajanje nalog, a pri tej Vladi imamo občutek, da ima več zaviralcev, kot tistih, ki pospešujejo. Ta sprememba najbrž ne bo edina, ki se bo zgodila. Vendar bi pričakovali, da bi se za odstop odločili nekateri drugi ministri. Se pravi tisti, ki so ovira pri sprejemanju ukrepov, tisti, ki so obremenjeni z aferami ali pa tisti, ki ne predlagajo nič, kot je na primer ministra za gospodarstvo, ki v tej težki situaciji v času krize ni predlagal še nobenega vsebinskega ukrepa. Vendar to se najbrž ne bo zgodilo. Ti so nepogrešljivi.
Kako deluje Vlada se najbolj vidi pri postopku kadriranja Nove Ljubljanske banke. Ameriška vlada je v dveh ali treh mesecih nacionalizirala in ponovno privatizirala svojo največjo banko City Banc. Pri nas pa Vlada oziroma ta garnitura v enem letu ni uspela vzpostaviti niti vodstva banke. Veliko časa smo porabili za imenovanje direktorja, odstope, za formiranje nadzornega sveta. In ko je že vse to bilo narejeno, ugotavljamo, da zaradi določenih ovir ni možno kompletirati vodstvene ekipe naše največje banke. In to najbrž ima zagotovo kratkoročne, tekoče posledice in zagotovo bo to imelo tudi dolgoročne posledice. Ni pa to edini primer. Podobne zgodbe so tudi v drugih sistemih, kot so na primer Slovenske železnice. Ta postopek menjave ministrov se je začel precej nesrečno, tako za Vlado kot tudi za matično stranko, ki ji po kvoti pripada to ministrsko mesto. Če že znotraj predlagateljice, to se pravi stranke, ki ji po kvoti pripada to ministrsko mesto, prihajajo sporočila o nepotizmu, o nedemokratičnih postopkih izbora, o tem, da kandidat nima potrebnih vodstvenih izkušenj in izkušenj s področjem, za katerega je predlagan, potem se ta predlagatelj, ki predlaga takega kandidata Državnemu zboru, to pa je predsednik Vlade, kaže v čudni luči. Težko mu pritegnemo, da gre v tem primeru za povezovalni pristop.
Sprašujemo se, kako lahko Vlada deluje učinkovito, če v svoj komplet umesti ministra, ki nima oprijema niti v lastni stranki in lastnimi poslanci oziroma če so že med najbližjimi tako izrazita in močna javna nasprotja. To je slaba popotnica za delo ministra, za delo koalicija in delo Vlade.
Tudi po imenovanju novega ministra ni pričakovati bistvenega izboljšanja. V tem resorju bosta tako novi minister kot bivša ministrica, ki je odstopila, pomagal jima bo državni sekretar ali sekretarka, potem pa sta tukaj še dva državna sekretarja za to področje, oba verjetno v kabinetu predsednika Vlade, oba doktorja, Genorio in Horvat, ki bosta sodelovala pri upravljanju s tem resorjem. In za povrh je tukaj še
481
nadminister mag. Gaspari, ki bo krovna figura upravljanja in delovanja nad resorjem lokalne samouprave. Po programu Vlade bi čez nekaj dni, najkasneje v enem mesecu, moral biti na mizi že ves paket pokrajinski zakonov. Toda tudi tukaj je zastoj zaradi neurejenosti v koaliciji, ker koalicija ne deluje, ker ni pravih idej in tudi ni prave delovne vneme in volje. Torej ni koncepta, ni smeri, vse poteka le tako, da se daje vtis všečnosti. Problem pa so vsebina in učinkoviti ukrepi.
Ker ni pokrajinske ureditve, Vlada in koalicija urejata stvari precej po domače. Najprej se uredi in "popedena" tiste, ki so vplivni in bogati. Tiste, ki pravzaprav ne potrebujejo sredstev, kot je to primer zakona, ki smo ga včeraj obravnavali. Najprej Mestna občina Ljubljana, z zakonom o glavnem mestu, ki na mestno občino prinaša okrog 15 milijonov evrov. Vendar to ni dovolj. Dodatno je to Vlada pripravila skupaj z Mestno občino Ljubljana še dodaten sporazum, ki mimo urejenih in predpisanih postopkov omogoča financiranje po dogovoru brez omejitev, brez sredstev, vendar pa je financiranje nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana po izboru ali ministra ali predsednika Vlade in župana pa bodoče županje Mestne občine Ljubljana. Povsem nekonsistentno, neskladno z zakonodajo in tudi neskladno z ustavno ureditvijo Republike Slovenije. Poleg tega pa se dogaja, da se posamezni resorni ministri Vlade dogovarjajo z mestno občino še o tem, da bodo določene lokalne institucije prenesli na nacionalno raven. Se pravi, da se bo mestna občina še dodatno znebila nekaterih projektov, nekaterih institucij. In to bodo plačevali davkoplačevalci iz vse Slovenije.
Ni odveč, če ob tem omenim še poskus koalicijskih poslancev, ki so pri rebalansu proračuna predlagali amandmaje v vrednosti okrog 30 milijonov evrov za nakup stanovanj za Mestno občino Ljubljana, ne za občine, ampak za Mestno občino Ljubljana, za ureditev športnih površin. Potem je tudi ta klientelističen pristop koalicije do Mestne občine Ljubljana pravzaprav povsem nedvoumen. Lahko ga razumemo kot plačilo za minulo delo gospodu Jankoviču in tudi kot poplačilo ali kot plačilo za zgrešeno ali ne dovolj premišljeno mestno politiko, ki je Ljubljano prignala do zelo visokega oziroma celo enormnega zadolževanja. In šele ko se poplača najbogatejše, ko se zagotovijo viri najbogatejšim, so na vrsti Pomurje, Koroška, morda Kočevska in podobni težki problemi, ki so v tej državi. To so območja, ki so v drugem planu. In najbrž ni nobena umetnost pogledati, kako so se ti zakoni s strani Vlade predlagali. Najprej zakon o glavnem mestu, šele potem, mnogo kasneje, po mnogih pritiskih je na hitro priletel zakon o Pomurski regiji.
Moram ugotoviti, da kandidat na zaslišanju ni imel ustreznih odgovorov. Poznalo se je, da ne pozna postopkov, da ni v celoti seznanjen z vsebino dela resorja, ne pozna rokov za izpeljavo in še marsikaj bi lahko tu dodali. In to ne daje dobrih obetov za učinkovito delo, pa tudi ne za odpravo
482
deformacij v načinu delovanja te koalicije, kot sem prej navedel. Zelo izstopajoče je tudi stališče kandidata do malih občin. Najbrž bi on večino teh občin ukinil, namesto da bi jih spodbujal. Zadržke ima pri razpisu za regionalna sredstva. V prejšnjem mandatu so bili izvedeni štirje razpisi, pa se je komaj finančna perspektiva 2007-2013 začela, prvo leto izvajanja perspektive. Letos, ko imamo ta sistem že utečen, ko že vemo, kako to teče, pa pomišljamo o tem, ali bi take razpise sploh izpeljali. Vlada razmišlja o tem, kako bi jih sploh izpeljala. In vlada izpeljala. To mislim, da ni dobro.
Prav tako je izstopajoče, da kandidat za ministra nima dodelane predstave o tem, kako naj izgleda pokrajinizacij a Slovenije in koliko naj bo pokrajin. Tukaj se koalicija in tisti, ki zastopajo koalicijo, ki hočejo biti ministri v tej te koalicije, govorijo o številki tri do osem. Od do. In nihče ne pove, kaj bi bilo tri, in nihče ne pove, kaj bi bilo osem. In eno leto čakamo to, da bi po nesprejetju, nepotrditvi, neizglasovanju predloga v bivšem mandatu dobili na mizo sploh kakršni koli papir s področja regionalizacije Slovenije. Niti enega dokumenta na to temo v enem letu Vlada še ni predložila. Kandidat za ministra je dejal, da bodo prve volitve v pokrajinske svete skupaj z lokalnimi volitvami prihodnje leto.
Skupaj z lokalnimi volitvami prihodnje leto. Najmanj pol leta pred tem pa bi morala biti sprejeta vsa ustrezna zakonodaja. Mislim, da so komentarji o tem tudi odveč.
Zato kandidatu za ministra ne moremo dati pozitivne ocene za predstavitev na hiringu. Je pa prezgodaj, da bi sodili njegovo delo. In mi ga bomo, tako kot katerega koli ministra, sodili po njegovem delu. Nekatere lahko že, ker smo že eno leto partnerji, druge pa zagotovo še bomo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavila Cvetka Zalokar Oražem.
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani predsednik Vlade, minister!
V Poslanski skupini zares smo bili ob informaciji o tem, koga je predsednik Vlade predlagal za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, presenečeni. To smo tudi povedali, saj kandidata nismo poznali. Zato smo se odločili, da bomo soglasje k njegovi kandidaturi vezali na njegovo predstavitev pred matičnim delovnim telesom. Pri tem pa seveda poudarjamo, da je ključna odgovornost za predlog vendarle vezana predvsem na predsednika stranke DeSUS gospoda Karla Erjavca in predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja, saj kandidata v nekaj urah le ni moč v celoti spoznati in oceniti.
Kandidat dr. Henrik Gjerkeš je na včerajšnji predstavitvi po mnenju naše poslanske skupine predstavil dober in ambiciozen program dela in tudi poglede na probleme s tega
483
področja, ki so Poslanski skupini Zares blizu. Če bo tudi v praksi sledil temu, o čemer je govoril včeraj, potem lahko pričakujemo, da bo v primeru izvolitve svoje delo opravljal tako, da bo sodeloval z lokalnimi skupnostmi, z občinami in njihovimi združenji in tudi dal svoj prispevek k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev. Čaka ga težka in zahtevna naloga v primeru izvolitve, in to tako v zvezi s procesi regionalizacije in ustanavljanja pokrajin, pri čemer pa smo, in to poudarjamo, zadovoljni, da podpira rešitve v smeri manjšega števila večjih pokrajin, s poudarjenim upoštevanjem subregionalne ravni. Z vidika njegovih dosedanjih referenc in dela, ki ga je opravljal, pa nas veseli, da bo v primeru izvolitve v Vlado prišel človek, ki je doslej neposredno deloval na področju energetike, s poudarkom na obnovljivih virih energije ter s tem povezanim področjem trajnostnega razvoja. S tem se bo, upamo, tudi v Vladi okrepila zavest o bolj aktivni vlogi, ki je v času krize na tem področju lahko prava priložnost.
V	svoji predstavitvi je kandidat izpostavil tudi problematiko velikih razlik v regionalni razvitosti Slovenije. Pri tem je zanimivo, da izhaja iz pomurske regije, zdaj pa živi v okolici Ljubljane in nakazal nekatere probleme in pomanjkljivosti v zvezi s tem pa tudi poti za njihovo razreševanje. Pri tem pozdravljamo njegovo izpostavljanje prevelike razdrobljenosti v Sloveniji in tudi stališča v zvezi z ustanavljanjem novih občin.
V	Poslanski skupini Zares bomo kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henrika Gjerkeša podprli in v primeru izvolitve mu pri njegovem delu želimo veliko uspeha, volje in energije za spopad s problemi, ki ga čakajo. Takoj, že jutri in na področju, kjer za spoznavanje, uvajanje in učenje enostavno ne bo časa. Upamo tudi, da si bo izbral, glede na težo problematike, primerne sodelavce, ki mu bodo pri tem težkem delu in nalogah tudi pomagali. Med njimi bo po odstopu tudi dosedanja ministrica mag. Zlata Ploštajner, ki se ji v imenu Poslanske skupine Zares zahvaljujem za njeno dosedanje delo in sodelovanje z našo poslansko skupino, predvsem pa ji želim obilo zdravja.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Pozdravljeni gospod premier, pozdravljeni gospod minister, kolegice in kolegi! Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospoda dr. Henrika Gerkeša.
S kandidatom za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henrika Gerkeša
484
se strinjamo, da je ena od prioritetnih, hkrati pa tudi najtežjih in najbolj odgovornih nalog, s katero se bo moral spopasti, uspešno črpanje evropskih sredstev. Menimo, da je izjemno pomembna naloga, ki prav tako ne bo lahka, tudi vzpostavitev odličnih stikov z županjami in župani, s katerimi bo reševal težave lokalne samouprave. Dejstvo je, da je področje, ki ga prevzema, eno najtežjih, saj so določene stvari neurejene oziroma neprimerno zastavljene že iz prejšnjih mandatov. Eden od največjih problemov, s katerim se bo moral poleg prej omenjenih nalog spopasti, so velike razlike v regionalni razvitosti Slovenije. Tudi iz takšne statistične regije gospod Gjerkeš izhaja, ki je ena najbolj nerazvitih. Strinjamo se z njegovo oceno, da na ta problem dodatno vpliva razdrobljenost Slovenije na 210 občin, zato nadaljnje drobljenje občin ni racionalno. To je njegovo mnenje. S tega vidika je treba ponovno proučiti pogoje za ustanavljanje občin, ki so opredeljeni v zakonu o lokalni samoupravi. Smatramo pa, da bi bilo treba spodbuditi sodelovanje občin, še posebej sodelovanje občin, in sicer preko oblikovanja skupnih občinskih uprav, kar bi omogočilo racionalnejše in kvalitetnejše izvajanje nalog, pa tudi preko projektnega povezovanja kot učinkovite oblike dela. Trd oreh, s katerim se bo po našem mnenju uspešno spopadel, je tudi vprašanje financiranja lokalnih skupnosti, ker je treba poleg njihove velikosti in števila prebivalcev upoštevati tudi njihovo razvitost. Tako je upoštevanje načela solidarnosti nujno. Slovenija je namreč še vedno močno centralizirana država, zato si je treba prizadevati za nadaljevanje procesa decentralizacije. Država je tako občinam ne le dala naloge, temveč jim je treba zagotoviti tudi sredstva za izvajanje teh obveznosti. Posebej je treba ob tem opozoriti na financiranje mestnih občin oziroma občin, ki na določenih območjih zagotavljajo storitve za druge občine, saj ob tem same nosijo vse finančno breme, na primer, glasbene šole, knjižnice in še bi lahko našteval. Vsekakor je pri iskanju rešitev na področju povezovanja občin, različnih oblik sodelovanja, krepitve vloge občin v celotnem sistemu dodatnih možnosti prenosa pristojnosti na lokalno samoupravo in večja avtonomija občin ključnega pomena, nadaljevanje poglabljanja dialoga tako med različnimi resorji kot tudi med lokalnimi skupnostmi, županjami in župani, z združenjema občin in državo.
Danes smo v tej dvorani že obravnavali Predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, ki bo, upam, sprejet še na tej seji. Zato nas veseli, da je kandidat med svoje prioritetne naloge uvrstil tudi izvajanje tega zakona. Zaradi izrednih gospodarskih razmer, predvsem pa zaradi stečaja podjetij Pomurke, Mure ter drugih, so namreč potrebni posebni ukrepi in koordinirana akcija vseh vladnih politik. Strinjam se z njim, da lahko regija s kratkoročnimi davčnimi in dolgoročnimi programskimi ukrepi dobi ponoven zagon, prebivalci nova delovna mesta, s tem pa si regija lahko
485
izboljša položaj v prihodnosti in se približa povprečni razvitosti v Sloveniji. Prav tako se strinjamo z njim, da je treba enakopravno obravnavati probleme vseh občin in regij, in sicer tudi z intenzivnim dialogom z županjami in župani.
Kot sem že na začetku omenil, bo ena od ministrovih ključnih nalog zagotoviti uspešno črpanje evropskih sredstev. Strinjamo se s kandidatom, da je za to treba poenostaviti prezapletene postopke črpanja teh sredstev. Določene aktivnosti, kot so, na primer, uvedba avansov, predstavlja enega izmed protikriznih ukrepov, uvedba pavšalov za posebne stroške, bistveno zmanjšanje dokazil o upravičenosti sredstev, povečanje zahtevkov za povrnitev sredstev od Evropske komisije, poenostavitev informacijskega sistema in drugo, že potekajo. Vendar pa je treba s poenostavitvijo in s postopki nadaljevati. Strinjam se z njim, da je treba izboljšati programe za dostopnost evropskih sredstev ter najti načine za vključitev nekaterih manj razvitih programov, kot je na primer področje obnovljivih virov energije. Temeljito bo treba proučiti sprejete operativne programe in jih prilagoditi trenutni gospodarski situaciji. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da ga čaka še ena težka dediščina, ki se vleče že nekaj mandatov. To pa je nadaljevanje procesa regionalizacije. Ker ga čaka soočenje z nastajajočo pokrajinsko zakonodajo, za katere je usmeritve že nastavila njegova predhodnica. Dejstvo je, da pokrajine potrebujemo, saj bodo omogočile decentralizacijo države, pa tudi nove razvojne možnosti. Tudi mi se strinjamo s kandidatom, da mora najprej stroka utemeljiti predloge za oblikovanje pokrajin. Strateški svet za regionalizacij o je že podal usmeritve za to področje, pri čemer se po priporočilu stroke, da mora Slovenija oblikovati majhno število pokrajin, ni odločil o številu. Ko bo spoznal vse te zadeve, bo to tudi storil, sem prepričan. Ne glede na število pokrajin pa bo prenos pristojnosti od države na pokrajine moral potekati postopoma, da se nove pokrajinske uprave ne bi zasitile z rutinskim delom. Strinjamo se z njegovo oceno, da velike pokrajine pomenijo nevarnost regijske centralizacije, zato bo pri oblikovanju rešitev nujno treba upoštevati tudi subregionalno raven.
Ko bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage, bo treba nadaljevati javno razpravo ter doseči širši družbeni in politični konsenz, saj pokrajine resnično potrebujemo zaradi novih razvojnih možnosti. Ob tem pa bi želel opozoriti, da bo brez ustrezne politične podpore zelo težko, ne glede na strokovno podlago, ta proces reorganizacije regionalizacije zelo težko ustrezno zaključi, zato mu na njegovi ministrski poti želim veliko strokovnosti in politične modrosti. Mi ga bomo podprli, v stranki ima tudi podporo. Bivši ministrici gospe Zlati Ploštajner pa se zahvaljujem za njene napore, ki jih je vlagala v ta resor. Hvala lepa.
486
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima predsednik Vlade, gospod Borut Pahor. Izvolite.
BORUT PAHOR: Najprej bi se rad odzval na tisti del razprav, zlasti opozicijskih poslancev, ki so izkoristili legitimno priložnost, da ob imenovanju novega ministra rečejo tudi nekaj splošnih stališč o njihovem razumevanju dela Vlade. Sedaj, nobena vlada ni perfektna in tudi ta ne, predlagam pa, da za ministra ali ministrice rečete, da so sprejeli dobro ali slabo odločitev, eno stvar vas pa prosim: nikomur od mojih sodelavcev ne rečete, da niso marljivi, ali pridni, ali predani svojemu delu. Nihče od njih! Delo je pretežko v tem času zaradi okoliščin, ki so, da bi komurkoli od ljudi, ki sedijo v teh klopeh, lahko rekli, da so tam ali zaradi plače, ali za privilegijev, ali zaradi kakšnih privatnih interesov. Sprejeli so delo v okoliščinah, ko so jih ocenjevali, da bodo boljše, kot so dejansko bile, vključno z menoj, pa sem pričakoval od vseh najslabše, delajo po svojih najboljših močeh in - vključno z menoj - sprejemajo tudi slabe odločitve, ampak sprejemajo tudi dobre odločitve. In na tem je mogoče in je prav tukaj diskutirati; vsi po vrsti pa so predani svojemu delu, tudi mag. Zlaga Ploštajner je dala vse od sebe, kolikor je lahko dala, dokler preprosto že po mesecu juniju, ko mi je prvič rekla, da ne zmore več, v oktobru ni dokončno dala slovesa tej funkciji. Delo je težko, zadoščenja za to težko dela pa zelo malo, če ga nimaš v sebi, zato ker preprosto želiš narediti nekaj dobrega na položaju, na katerem si.
Drugič. Zamude pri sprejemanju regionalne zakonodaje. Torej, dragi kolegi in prijatelji iz vrst dveh opozicijskih poslanskih skupin, jaz sem bil predsednik ustavne komisije v času, ko smo se zelo trudili, da bi spremenili ustavo in omogočili, da bi se v tistem ali v naslednjem mandatu začelo s pripravo regionalne zakonodaje. Ali smem potiho vprašati, kateri dve stranki nista dali glasov za to, da bi izpolnili ustavne pogoje za to, da bi se to začelo? Naj to ostane retorično vprašanje. Bilo je treba počakati na mandat, v katerem smo bili mi v opoziciji, da smo razumeli potrebno Slovenije po regijah in dali svoj glas za potrebne ustavne spremembe. Tako je lahko prejšnja vlada začela s pripravo regionalne zakonodaje. Ne danes, že večkrat sem rekel, tudi v času predvolilne kampanje - zaradi tega so mi piarovci rekli, da to ni najbolj pametno - jaz sem večkrat pohvalil delo prejšnjega ministra za regionalni razvoj. In slišim, da je prejšnja vlada zaredila zelo veliko. Problem, ob katerega trčimo, je samo naslednji: ko želite imeti takoj rešitev za regije, potem zahtevate od te koalicije in od te vlade, da se v bistvu strinja s štirinajstimi ali petnajstimi pokrajinami. Če pa pustite tej vladi, razmisli tudi o kakšni drugi alternativi, potem pa, dragi kolegi, tako kot ste si vi morali vzeti tri leta časa za pripravo zakonodaje, si moramo nekaj časa vzeti tudi mi. Razen, če ne zahtevate, da pridemo s
487
štirinajstimi pokrajinami znova v Državni zbor. Ampak imeli smo referendum in ljudje so povedali o tem, kaj si mislijo. Tako stvari niso enostavne. Mi bomo prišli čim prej, ko bo mogoče, s predlogom pokrajinske zakonodaje v Državni zbor. To zagotovilo vam daje. Problem je in ga ne skrivamo, da je v strokovni javnosti različno mnenje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo, da je v koaliciji različno mnenje, kaj je dobro in kaj je slabo, in sem prepričan, ko bomo tukaj prišli v Državni zbor in bo treba sestaviti dvotretjinsko večino, da obstoji zelo malo možnosti, da nam bo to uspelo. Zelo malo možnosti! Pa bomo pripravili zakonodajo, da bi se lahko Državni zbor izrekel o tej možnosti. Toliko o zamudah.
Črpanje evropskih sredstev. Naj bo popolnoma jasno: ko smo prevzeli mandat Vlade, so bile številke slabše, kot bi lahko bile. Drugega ne bom rekel. Jaz sem že večkrat rekel, da ko se prevzame oblast, se po navadi pusti kritiko prejšnje oblasti, na koncu koncev si zato zmagal na volitvah in tvoja naloga je, da pelješ stvari naprej, ne, da jih komentiraš za nazaj. Ampak, če zdaj pogledamo razliko med prejšnjim časom in tem letom, ugotovimo, da smo, brez zamere, prišli iz situacije, v kateri smo imeli minus v evropskem proračunu, do situacije, ko imamo plus. Torej je treba povedati, da je mag. Zlata Ploštajner tudi zaradi moje odločitve in odločitve Vlade, da v bistvu ima vojaško upravo za odločanje o črpanju evropskih sredstev, da je imela nek uspeh. Naj še enkrat povem, vojaško upravo, ona je imela v rokah vajeti za to področje. Ni bilo nobenih sporov ali konfliktov ali drugih problemov, ki bi onemogočali, da bi se projekti, če so bili dobri, ne realizirali. Vsa pooblastila je imela. Jaz sem rekel, gremo čim preje, čas teče, 2013 je tukaj, gremo črpati denar! Ampak morajo seveda biti razpisi, morajo biti projekti dobro pripravljeni in vi veste, kakšni problemi so s soudeležbo. Tako pravim, dr. Gjerkeš, ki je predlagan za kandidata, ni perfekten kandidat, kot ni nihče za ta položaj. Pripravljen je dati vse od sebe za to, da ob pomoči tistih, ki mu bodo stali ob strani, najboljše opravi to nalogo. Popolnoma se zaveda kompleksnosti tega področja, jaz pa sem odgovoren za njegovo nominacijo in se bom potrudil, če mu boste dali priložnost, da bomo izpolnili vsa tri pričakovanja: da bo črpanje evropskih sredstev uspešno, da bo predlog regionalizacije v Državnemu zboru brez seveda prazne obljube, da bo sprejet, ker o tem boste odločili vi; in na koncu, da bo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in župani čim boljše, kolikor je mogoče.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitev stališč poslanskih skupin. Replika gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Upam, da...
488
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...Smo v okviru razprave, v kateri sodeluje tudi predsednik Vlade in na katero je mogoča tudi replika. Gospod Tanko je bil, pa sicer ne z imenom in priimkom, ampak po vsebini prav gotovo obravnavan v stališču predsednika Vlade. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
No jaz mislim, da bi bilo prav, da koalicijski poslanci dopustite tudi nam, ki smo na drugi strani, da tako kot imamo v tej modri knjižici, ki nima zastonj modrih platnic, zapisano, povemo svoje mnenje, na način kot je v tej modri knjižici tudi predpisan.
Predsednik Vlade je navedel nekaj dejstev, tudi, recimo, je omenil njihovo soglasje za spremembo ustave v prejšnjem mandatu - to drži - vendar to soglasje za spremembo ustave v prejšnjem mandatu je bilo vezano na določbo, da se zakon o ustanovitvi pokrajin sprejema z dvema tretjinama, se pravi z ustavno večino. Se pravi, da je šlo za nek korak, ki je bil sicer narejen, nujno potreben, vendar je ohranil vse tiste elemente za izpeljavo projekta, kot so bili že prej pred tem, nič se ni olajšalo. In to svoje dvotretjinsko soglasje ste potem tudi pri sprejemanju ustreznega zakona sprejemali in zavrnili, niste dali dveh tretjin oziroma tistih manjkajočih glasov za sprejetje tega zakona, zato je tudi pokrajinska zakonodaja padla, gospod predsednik Vlade.
Drugo kar je, bi rad vas samo opomnil, da je predlog za štirinajst pokrajin vaš predlog iz leta 2003. In šele ko smo mi prišli s svojim pokrajinskim zemljevidom, trinajst, dvanajst plus ena, kakor koli že, ste vi spremenili stališče, ko je že ves proces precej daleč stekel in je bil tudi na širši ravni usklajen. Tudi s tistimi, ki so se videli kot pokrajinska središča, in z območji, ki so se v tem videli. Nismo mi tukaj odstopili popolnoma nič, naredili nobenega koraka drugače, kot je bilo že prej predvideno.
Kar zadeva pa črpanje evropskih sredstev, spoštovani predsednik Vlade, pa najbrž se bova tu strinjala. V prejšnjem mandatu, zadnje leto prejšnjega mandata so bili izpeljani štirje razpisi za delitev evropskih sredstev, ki so omogočili, da so se slovenski izvajalci, občine in kdorkoli, lahko prijavili na razpis in črpali ta sredstva. V tem mandatu, vašem letu prve vlade, je prišlo do prilivov na osnovi razpisa v prejšnjem mandatu. Vi v tem mandatu do današnjega datuma niste izpeljali še niti enega razpisa s tega področja. Recimo, govorimo o kohezijskih sredstvih, niti enega razpisa. Jaz ne razumem, kako nekdo reče, da smo postali sedaj neto plačnik, razpisa nismo pa nobenega izpeljali. Vse to so prilivi iz naslova prejšnjih razpisov, prejšnje vlade, ne pa iz razpisa sedanje vlade...
489
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Tanko, dajte počasi končati. Tri minute so mino za repliko.
JOŽE TANKO: Tole so dolžna pojasnila. Prej sem pa čakal, da ste ...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Repliko ste prosili...
JOŽE TANKO: .... komunicirali z gospodom predsednik
Vlade.
Tu so nekatera dolžna pojasnila, ki postavijo interpretacijo predsednika Vlade v nekoliko drugačno luč in na prave temelje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Prosim, gospod
Juri.
DR. LUKA JURI: Predsedujoči, prej pred nekaj urami, ko je drugi podpredsednik vodil sejo, je bil primer, ko se je zahtevalo repliko in je podpredsednik zelo zelo jasno povedal, da je replika možna le takrat, ko je oseba imenovana le z imenom in priimkom ali samo s priimkom. Jaz ne oporekam vaši odločitvi, da ste kolegu dali repliko. Vas pa prosim, in to je moj proceduralni predlog, da se ob prvi priložnosti na kolegiju predsednika pogovorite o tem, kakšen je standard podeljevanja replik, ker bi bilo dobro, da bi ta standard veljal pri vseh predsedujočih, ne pa, da bi to nihalo, odvisno od predsedujočega in odvisno tudi od osebe, ki za repliko zaprosi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Juri, hvala lepa.
Vaš predlog je utemeljen. Bojim pa se, da bo kakršenkoli dogovor na kolegiju pomenil, da se v praksi ne bo realiziral, ker so tudi zdaj določbe poslovnika zelo jasne. Niso vezane niti na ime, niti na priimek, ampak so vezane na to, da naj bi kasnejši razpravljavec napačno razumel izvajanja prejšnjega razpravljavca. In ta prejšnji razpravljavec bi imel pravico do pojasnila. Če bi bili natančni, potem tudi gospod Tanko ni pojasnjeval svoje razprave, ampak je polemiziral s stališči predsednika Vlade. Jaz se bojim, da se, kljub vaši absolutno dobri želji in nujnosti, bo dalo zelo težko urediti.
Hvala lepa.
Zdaj pa lahko nadaljujemo, gospod Rezman, izvolite.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Rad bi proceduralno, samo zelo na kratko, sem pa to dolžan narediti, ker so bila pravkar predstavljena stališča poslanskih skupin, razen stališča Poslanske skupine DeSUS. Naj povem, da boste razumeli, zakaj to govorim, da sva tako jaz kot gospod Franci Žnidaršič, ki danes žal ne more biti prisoten, zagotovila, da ne bova nasprotovala kandidatu, ki je
490
bil predlagan s strani gospoda Pahorja. Da pa žal tudi ne moreva zagotoviti podpore zanj.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Rezman, vi imate pravico do svojega stališča. Bojim pa se, da to ni v okviru proceduralnega predloga.
VILI REZMAN: Če smem, če smem, jaz smem zanikati resnico, ki je bila izrečena ali ne.
Poslanska skupina ni odločila, da bo glasovala za kandidata. Dva. Po zapisniku, dva, po zapisniku poslanske skupin...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Rezman...
VILI REZMAN: ...dva člana...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...brez zamere, ampak to ni...
VILI REZMAN: ...se bosta vzdržala...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: ...stvar, ki bi razčiščeval Državni zbor. In prosim o tem, proceduralne razprave ne more odločati...
VILI REZMAN: Proceduralna razprava je .../Opozorilni znak za konec razprave./... resnici.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Zanoškar - na to temo ne!
MATJAŽ ZANOŠKAR: Proceduralno, spoštovani predsedujoči.
Jaz bi samo opozoril, da je bil proceduralni predlog gospoda Rezmana štet v čas, ki ga ima DeSUS. Prosim, da vrnete ta....../Smeh v dvorani./...
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Tudi vi nimate več časa.
Hvala.
Zaključili smo. DeSUS ne bo več govoril na tej seji.
Prva, ki ima v okviru razprave poslank in poslancev besedo, je gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod predsednik Vlade, gospod minister in vsi tukaj prisotni, gospod državni sekretar, kolegice in kolegi.
Seveda, vsakdo od nas ima demokratično in avtonomno pravico do svojega mnenja in tudi oceno dela Vlade. Tako je bilo tudi v preteklosti, tako je tudi danes, zatorej tudi razumem nekatera kritična stališča in mnenja nekaterih, ki so že pred menoj razpravljali v imenu stališč poslanskih skupin.
jo lahko v okviru
namenjena
491
Seveda najprej najlepša hvala dosedanji gospe ministrici, gospe mag. Zlati Ploštajner za trdo delo, ki ga je opravila, in tudi, zagotovo, kot je bilo izrečeno, izredno vestno delo. Vendar pa ob vsej tej razpravi pred tem, kar sem poslušala, lahko suvereno vseeno povem, da sama bom podprla predlog predsednika Vlade in tudi podprla dr. Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko ne oziraje se na nekatera drugačna mnenja in morebiti celo tudi pikre in ostre, že skoraj nekoliko na meji žaljive, pripombe. Resor, ki ga bo prevzel gospod Gjerkeš, je v tem trenutku zagotovo eden izmed tistih, ki bo zahteval še posebej odločen pristop in tudi zelo trdo delo tako na področju lokalne samouprave, kjer gre za sodelovanje lokalnih skupnosti, tudi pri sami lokalni samoupravi, pri financiranju občin, ker je kar nekaj nedorečenosti, tudi vezanih na statuse mestnih občin, pa tudi nekaterih manjših. Zatorej verjamem, da ne bo lahko delo, vendar na eni strani z izkušnjami pri delu, na drugi strani pa še vedno z mladostjo, sem prepričana, da bo z veliko pozitivne energije in volje lahko uspešno opravljal svoje delo. Seveda, v današnjem času imamo lokalne skupnosti možnost koristiti evropska sredstva iz evropske finančne perspektive do leta 2013. To pomeni tudi veliko priložnost in tudi izziv ter privlačno priložnost za lokalne skupnosti, ki dostikrat niso finančno sposobne realizirati projektov niti ne sofinancirati samih projektov. To se je izkazalo v preteklosti in to so tudi nekateri opozicijski poslanci na Odboru za lokalno samoupravo večkrat javno povedali. Verjamem, da bo tukaj tudi sam gospod dr. Gjerkeš moral imeti res odločen pristop k temu, da bodo tudi lokalne skupnosti imele pripravljeno dokumentacijo in tudi pri prijavi na razpise tudi resno pristopale. Torej, potrebno bo sodelovanje, večja kooperativnost med občinami, Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, mislim pa, da to ne bo težko, saj namreč je gospa mag. Zlata Ploštajner že izredno dobro pristopala k temu delu in se tudi veliko vključevala po posameznih regijah in sodelovala z župani in županjami. Seveda bo pomembno vlogo v mandatu ministra pomenil regionalni razvoj in proces regionalizacije, torej nastanek pokrajin, o čemer je bilo danes že izrečenih kar nekaj besed, pa tudi predsednik Vlade je tudi v zadnjem času večkrat omenjal in tudi jasno povedal podporo trem pokrajinam v Sloveniji. Zagotovo bo v Sloveniji izredno pomemben tudi skladen regionalni razvoj, zagotovitev pogojev za čim bolj enakomerno demografsko poseljenost, torej bo treba upoštevati tudi subregionalno raven - tako kot smo danes veliko razpravljali o Pomurju. Zagotovo bodo tudi druge regije, druge subregije - tudi sama prihajam iz ene - posebej tiste, ki so tudi z vidika razvoja nekoliko podhranjene, potrebovale poseben posluh Službe Vlade za lokalno samoupravo in podporo zakonu za skladen in enakomeren regionalni razvoj, da bomo lahko govorili o tem, da je meter enak za vse, kar bi si tudi želeli.
492
Izredno pomembno in zahtevno pa je, kot je bilo tudi prej izrečeno - sicer predsednik Vlade, mislim, da je precej milo in korektno izrekel - vezano na politiko črpanja evropskih sredstev tudi v preteklosti. Verjamem, da bi lahko marsikatero zadevo dosti bolj ostro povedal in bi ne bilo morebiti vse ravno všeč nekaterim, vendar, kot pravimo, gremo naprej, sproti pa se bo verjetno tudi marsikatera zadeva, če bo treba, tudi še razreševala. Tudi glede dileme dolenjskega kraka in ostalih zadev tistim, ki se dnevno soočamo s tem problemom, ni prav, da to v preteklosti že ni bilo rešeno. Zatorej tudi pohvala tej vladi, čeprav je bilo rečeno, da nič ni narejeno, je pohvala tej vladi, da je tole razrešila. Mislim, da je bilo na seji Odbora za promet jasno izrečeno, da ni tukaj bila lokalna skupnost, ampak vlada, ki je pomagala. Zatorej -hvala. Verjamem, da bomo čim prej tudi na ostalih območjih v Sloveniji lahko realizirali določene projekte, nujno potrebne za enakomeren regionalni razvoj, predvsem tudi na področju prometne infrastrukture. In kot smo govorili, tudi za kohezijske projekte, vsaj tukaj si upam trditi, ko imamo tudi tukaj prisotnega gospoda ministra za okolje in prostor. Mislim, da njegov resor, njegovo ministrstvo izredno aktivno pristopa k realizaciji kohezijske politike, zatorej mislim, da ta pot je prava in pristopi tudi. Tako si želimo, da naprej bomo lahko tudi kdaj razpravljali o realiziranih projektih, vendar ne smemo biti preveč nestrpni, če prej nekatere poti in koraki niso bili opravljeni. Treba pa bo upoštevati tudi - in verjamem, da bo tudi sedanji minister za lokalno samoupravo k temu resno pristopil, zagotovo bo upošteval tudi ugotovitve v revizijskem poročilu Računskega sodišča, pa čeprav komu tudi ne bo povšeči, ko bo moral kdaj izreči tudi kakšno ostro besedo. Zatorej, ne zamerimo mu, ampak ga podpirajmo. Sama osebno bom podprla dr. Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ocenjujem, da če je tukaj podpora predsednika Vlade, če je tukaj podpora koalicijske stranke, ki ga je predlagala, in če gre tukaj za akademsko izobraženega človeka, osebo, tudi z izkušnjami in znanjem... Nekako je bilo tudi ob sami predstavitvi - tisti, ki smo člani Odbora za lokalno samoupravo, smo imeli priložnost tudi slišati, da je bila tudi priložnost delovati v gospodarstvu, torej ne samo v akademski sferi, tudi priložnost biti mentor in tudi usmerjati mlade ljudi na področju posameznih razvojnoraziskovalnih nalog in gospodarstva. Zatorej si želimo, da bo to lahko operativno prikazano tudi v samem resorju Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Še toliko bolj v veselje mi pa je, ker bo sodelovala v kabinetu tudi dosedanja ministrica gospa mag. Zlata Ploštajner, in verjamem, da bo tukaj zagotovo velik in pomemben suport poleg obeh državnih sekretarjev v kabinetu predsednika Vlade.
Gospodu Gjerkešu želim predvsem veliko energije. Mislim, da z našim pozitivnim pristopom in sodelovanjem tudi uspeh pri
493
delu ne bo izostal, pa tudi moramo vedeti, da Državni zbor je tisti, ki določene projekte in razvojne momente podpre ali ne podpre, zatorej ne bo odgovornost samo na koaliciji, ampak dostikrat tudi na opoziciji. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Cvetka Zalokar Oražem. (Ne bo razpravljala.) Gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, predsedujoči, za korekturo časa. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Iz našega koalicijskega sporazuma sledi, da so Demokratični stranki upokojencev Slovenije zaupani trije resorji. Mislim, da smo pokazali dovolj odgovorno držo in razmišljanje takrat, ko smo kadrovali vse te tri ministre. Na žalost ugotavljamo, da ministrica odhaja in to naj je tudi za vas neko potrdilo, da tudi tokrat, ko kadrujemo novega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, delamo to s polnim čutom odgovornosti; odgovornosti naše stranke, izvršilnega odbora in odgovornosti tudi delo poslanske skupine. Ne govorim o tem, da kandidata podpira celotna poslanska skupina, vendar večina poslanske skupine ga podpira, ker vanj verjamemo, ker vemo, da je dober kader, da je sposoben voditi in dati ta napor za to, da bo področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja dobro zastopano in se dobro razvijalo. Vsem tistim, ki mislite drugače in ki ste skeptični do tega, vam predlagam, da glasujete zanj in počakate, da bo s konkretnim rezultatom pokazal to, kar je tudi nakazal na zelo uspešnem zagovoru vseh vprašanj in odgovorih na vprašanja, ki jih je dobil na delovnem telesu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Lep pozdrav ministru. Napačno bi bilo, če bi ocenjeval kandidata po izobrazbi in dosežkih, ki jih ni malo, in si iz vsega, kar je predstavljeno, ne bi dovolil dati ocene, ki je zagotovo pozitivna v vseh pogledih. Vendar resor ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zahteva na tem področju strokovnjaka, ki bo zadovoljil vse, ki bodo pričakovali maksimum. Prejšnji ministrici očitno ni uspelo in ni bila sposobna prenesti odgovornosti, ki ji je bila naložena. Od vsakega ministra v tem resorju se pričakuje veliko in če ta pričakovanja niso zadovoljena kar na začetku, so razočaranja še večja in se zgodi, kar se je zgodilo. V času recesije, ko škripa finančno v vseh lokalnih skupnostih ter se pričakuje takojšnje ukrepe in tudi rezultate na pridobivanju evropskih sredstev, da se realizirajo pripravljeni in zastavljeni projekti.
494
Seveda bi pričakoval od predlagatelja, da v imenovanje verjame, verjame v sposobnost kandidata, vendar - ne! Stranka, ki kandidata predlaga, ni soglasna. Skratka, v kandidata ne verjame, tako da so pomisleki pri vseh nas zbudili dvom o tem, ali bo kandidat zmogel to delo opraviti s polno odgovornostjo. V zdajšnjem času si ne moremo privoščiti, da bi se zamenjava zgodila zopet v kratkem času in bi se ponovila zgodba, ko je prejšnja ministrica ugotovila, da ji primanjkuje politične moči, "jemlje krila" in je zato izrazila željo po prenehanju mandata.
Vse je enkrat prvič in če kandidat verjame v sebe in če bo politična moč maksimalna, ni dvoma, da ne bi uspešno končal mandata ministra za lokalno samoupravo. Če bo izvoljen, mu želim vse dobro. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Ob takšnih imenovanjih novih ministrov sam vedno znova podoživljam svoj lastni primer, ko sem pred dvema letoma tudi to na nek način doživljal na svoji koži, in lahko vam povem, da mi ni bilo prav posebej lepo ob vseh kritikah, ob vsem tistem, kar sem slišal na račun sebe, pa tega pred tem nisem vedel. Še posebej lepa je bila tista, češ kaj bo ta delal v hokejski ekipi, če pa ne zna drsati. Pa ne želim na takšen način razpravljati, ker se mi zdi da je to poniževalno za vse tiste, ki kandidirajo za ministre, in je prav, da vsakemu posebej damo priložnost, da se izkaže tako in drugače in ga sodimo seveda po tistem, predvsem pa po delu.
Bil sem vesel, ko je predsednik Vlade sprejel odločitev in za novega kandidata za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagal nekoga, ki prihaja iz Pomurja. Najbrž se spomnite, da je to bila pravzaprav predvolilna obljuba predsednika, takrat še ne predsednika Vlade, ampak na predvolilnem shodu v Murski Soboti, da bo eden od ministrov Pomurec oziroma Pomurka. Vesel sem, da se ta priložnost tokrat izkorišča, to je zagotovo pozitivno in podpiram zadevo.
Kar se tiče vsebine. Včeraj sem sam sodeloval na temu Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in me je predvsem zmotilo stališče, ki ga je ne nazadnje tudi predsednik Vlade v ponedeljek na nek način nakazal in ga je tudi novi kandidat povzel, da bo najbrž Slovenija imela samo tri regije. To me moti, ker menim, da to ni prava rešitev in sem trdno prepričan, da če bi v temu trenutku danes imeli te tri pokrajine, zagotovo ne bi imeli nič kaj lažjega problema, kot ga imamo danes v primeru Pomurja, in bi se ravno tako, kljub trem pokrajinam, morali soočati na takšen način, kot se soočamo danes s tem vprašanjem in tem problemom. Podobno bi se morali tudi kljub trem pokrajinam pogovarjati o temi, o kateri
495
smo se pogovarjali včeraj, torej o Ljubljani. Trdno sem prepričan, da tri regije v Sloveniji ne dajejo rezultata, kot bi ga želeli imeti, in sicer, da danes, v tem trenutku, če bi regije bile vzpostavljene, se v Državnem zboru ne bi smeli pogovarjati o problemih Pomurja.
To je pač moje stališče in preko njega ne morem. Vsekakor pa je za izvolitev vsakega ministra predvsem odgovorna koalicija, ki ga predlaga, še bolj pa stranka, ki ga predlaga. In tu vidim velik problem. Namreč, stranka, ki ga predlaga, sama ni prepričana v to, ali je ta kandidat dober ali ne. Sprašujem se, kako se bomo potem mi sami, ki ga ne predlagamo, lahko odločali o tem, ali je ta kandidat pravi ali ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Melita Župevc.
MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Rečeno je bilo, da je bil prvi vtis kandidata za ministra slab, da je bil negativen. Vsem tistim, ki dvomijo, bi rekla, da včasih ni dobro, da človeka sodimo samo in zgolj po prvem vtisu. Včasih je dobro, da mu damo priložnost in da govorijo njegova konkretna dejanja. Torej, da bomo tudi kandidata - upam, da bo postal minister - sodili po njegovem delu.
Podal je tri ključna sporočila, ki se mi zdijo zelo pomembna, to je: prvič, skladen regionalni razvoj; drugič, uspešno črpanje evropskih sredstev in tretjič, dialog - ne nujno v tem vrstnem redu. Mislim, da si je zadal dobre prioritete. Očitano mu je bilo, da je omenjal številko med 3 in 8 pokrajinami. Mislim, da je dobro, da je to omenil, ker bolj, kot bomo šli proti številki 3, bolj bo ta številka lahko postala neka realnost. Spomnimo se, kakšna je bila diskusija o pokrajinah v preteklem mandatu. Praktično cel mandat smo porabili, pa ne govorim samo o tej dvorani, ampak govorim širše, za razpravo o številkah, o številu pokrajin v Sloveniji. In prejšnji vladi, ki je bila ena izmed najbolj sposobnih v tej državi od časa samostojnosti, žal tega ni uspelo. In v volilnem letu, praktično tik pred volitvami, 22. 6., nekaj mesecev prej, smo imeli referendum, na katerega smo danes skorajda vsi že pozabili. Na ta referendum je prišlo 10,22% državljank in državljanov, ti ljudje so dali jasno sporočilo, da naj politika končno najde odgovor na to vprašanje in da ljudstvo na to vprašanje odgovora ne bo iskalo.
Mojo osebno mnenje je, da je najbolj realno število tri in mislim, da ta izjava, ki jo je dal kandidat na svoji predstavitvi: med tri in osem, da je ta izjava dobra in da pelje proti realnosti, ki jo bomo, upam, v tej državi tudi kmalu doživeli. Mene ni presenetilo, da smo danes spet slišali neke vrste psihoanalitičen pristop k oceni dela te vlade, ker praktično ne mine dan, ne mine ura, da ne bi kdo na takšen
496
poglobljen način, ki ni še nam ni jasen, ne znan, analiziral v drobovje to vlado. In ta nestrokovnost, nesposobnost - to je tisto, kar poslušamo v tej dvorani vsak dan. Bila bi vesela, če bi slišala več, o konkretni temi, o kateri se danes pogovarjamo, o skladnem regionalnem razvoju, o tem, kaj pričakujemo, kaj si želimo od kandidata, ki bo, upam, danes postal tudi minister.
In rečeno je bilo, danes smo se v tej dvorani pogovarjali o enem zakonu, če se še spomnimo, pa včeraj o enem drugem in enkrat nam očitate centralizacijo, da delamo za Jankovica, drugič, ko govorimo o Pomurju, je pa spet problem, sedijo pa v tej dvorani razni stroški za državni proračun. Jaz se bom omejila v svoji razpravi in bom dala možnost tudi svojim kolegom - rekla bom samo to: mislim, da v svoji predstavitvi je kandidat podal dobre smernice, ki so nek temelj. Njegova pot zagotovo ne bo lahka, tudi zaradi tega, kar ste nekateri danes omenjali, zaradi dvomov, ki jih imajo celo v stranki, ki ga predlaga za ministra.
Ampak jaz sem prepričana, da mu bo uspelo, ker veste, kako je, kot sem rekla: včasih bi bilo dobro, da človeka ne sodimo samo in zgolj po prvem vtisu. Dajmo mu možnost, naj pokaže, kar zna. Jaz verjamem, da bo dober minister. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Lep pozdrav vsem. Okoliščine, v katerih prihaja prva menjava v Pahorjevi vladi, bi mogoče razdelili na okoliščine na resorju, glede katerega kandidira kandidat, kjer je vreča denarja polna, predvsem evropskega. V celem letu ni bilo mogoče sproducirati niti enega razpisa. Peti razpis naj bi bil objavljen po napovedih do 30. junija letos - kandidat ni znal povedati, kdaj bo odjavljen.
V splošnih političnih okoliščinah pa ta prva menjava prihaja v času, ko je podpora javnosti v Pahorjevo vlado izrazito upadla. Kandidat pa tudi nima enotne podpore niti v stranki, ki ga je predlagala, kar ga seveda že v startu slabi, enako kot ta poteza slabi celotno vlado. V teh razmerah bi bila, seveda, optimalna rešitev temeljita rekonstrukcija Pahorjeve vlade. Premier je imel idealno priložnost, da bi ta trenutek izkoristil za to, da bi pokazal, da Slovenija zmore več. Dodaten šibak člen, ki nima celovite podpore niti v koaliciji, seveda ne more ojačati Pahorjeve vlade, javnomnenjsko izrazito okrnjene, ki je tudi v takih ali drugačnih koalicijskih nasprotovanjih in sporih. Kako naj torej opozicija podpre kandidata, glede katerega ni podpore niti v koaliciji?
Kandidat je včeraj odgovarjal tudi na vprašanje glede pokrajin in to je bila ena izmed redkih oziroma celo edina napoved, ki je bila dana. Dejal je, da bomo volitve v
497
pokrajine imeli skupaj z lokalnimi volitvami prihodnje leto jeseni. Ni pa povedal, v koliko pokrajin in na kakšen način bo ta proces izpeljan, ker vemo v tem trenutku, da je to nerealno. Torej občutek, ki sem ga dobil, ko sem prisostvoval temu pogovoru in ko sem poslušal te odgovore, je občutek, ki ga delim z mnogimi. Mislim, da nas je vedno več in ta občutek je, da bodo ta resor v prihodnje vodili drugi iz ozadja, kar je najslabša možna rešitev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, hvala za besedo.
Ja, res, na Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je tekla prava razprava. Bila je odlična predstavitev Gjerkeša, in bilo je veliko število vprašanj, bilo je veliko število odgovorov in priznam, da je me je gospod Gjerkeš prepričal, da je primeren kandidat za ministra. Ni me prepričal na račun tega, ker prihaja iz Pomurja, česar sem vesel, prepričal me je predvsem s svojo strokovnostjo in mislim, da bo odličen minister. Danes smo lahko zasledili eno lep sliko, piše "Anonimna zvezda iz Pomurja". Takšno sliko sem zasledil pred dvema letoma, je pisalo isto: "Anonimna zvezda", ampak pisalo je na njej "Žerjav". Mislim, da je Žerjav svojo nalogo opravil dobro, in zaradi tega pričakujem, da ga boste tudi vi vsi podprli in da bo dobil podporo in da bo tudi on lahko izkoristil svojo priložnost, ki mu bo danes, predvidevam, dana od vseh.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Lojze Posedel.
LOJZE POSEDEL: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi.
Pri nas je že vodja poslanske skupine gospa Cveta Zalokar Oražem povedala, da bomo v naši poslanski skupini vsi soglasno podprli kandidata, kljub temu da ga različno poznamo, da nekdo ve več, nekdo manj o njem in da to v tem trenutku ni niti toliko pomembno. Pomembno je, da je predstavitev, ki jo je imel na matičnem odboru, opravil dobro, da je bilo to slišati in mogoče prebrati iz zapisnika, kako je odgovarjal na vsa temeljna vprašanja in področja, s katerimi se bo ukvarjal. Da je pa zelo težko poslušati, vsaj meni in da tudi na koncu te seje ne bom poslušal drugih, zaradi tega, ker spet vidimo prakso, kako se spreobračajo besede, ki so bile izrečene šele včeraj zvečer ali celo danes proti jutru.
Kandidat ni govoril, da je treba male občine ukiniti, da bi jih verjetno kar ukinil, ampak je zelo jasno povedal stališče, da je 210 občin za to Slovenijo velika številka in
498
da bi nadaljnjo drobljenje bilo neracionalno. To so njegove besede, ne pa, da bo ukinjal občine, predvsem tiste majhne, ampak da je izpostavljal predvsem tiste pozitivne stvari, ki se morajo dogoditi na tem nivoju lokalne samouprave, to je medsebojno povezovanje, sodelovanje, prenos pristojnosti združevanja teh funkcij. O tem je govoril kandidat za ministra, ne pa, da je grozil malim občinam in zaradi tega ga nekateri pač ne bodo potrdili.
Govoril ni tudi o treh regijah. Govoril je o številkah, ki se pojavljajo in ki so mu blizu. In je zelo jasno tudi postavil - to kar je izpostavil danes tudi predsednik Vlade -da je za sprejemanje odločitve o regijah potrebna dvotretjinska večina in da je treba tu zopet ponovno izjemno veliko sodelovanja, argumentov, da se bo sprejela prava odločitev. Verjetno vsi vemo, da je nerealno, da bi bile volitve naslednje leto v regije in takšen lapus tudi ni prvi in ni zadnji ne pri ministrih ne pri drugih ljudeh in ga je treba tudi tako vzeti. Zelo nekorektno je cenjevati kandidata za ministra z ocenami, kot so bile slišane, da ni imel natančnih odgovorov, da ni poznal natančnih postopkov posameznih operacij na ministrstvu, kot da se lahko za ministra nekje izučiš, študiraš in potem počakaš na zalogi, da te nekdo pokliče in imenuje.
Zato je prav, da se spoštuje predlog, ki ga je dal predsednik z vso odgovornostjo, da je izbira dobra, da je bila izbira presenetljiva v tako kratkem času, je toliko narobe, kot bi bilo, če bi se to iskanje primernega kandidata vleklo v mesece. Osebno mi je žal, da je dosedanja ministrica bila primorana opustiti to delo, ker je bila izredno sposobna, strokovna in dobra sogovornica in sodelavka. Zato je treba spoštovati odločitev in tudi dati možnost kandidatu, da se pokaže. In predvsem ne govoriti o občutkih, ampak čim prej sprejeti to odločitev. Če nekomu ni všeč tudi v stranki, ki ga predlaga, da je to sin matere, tudi če bi bila hčerka očeta, bi bilo verjetno za nekoga tudi narobe. Osebno bom kandidata podprl.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor. Seveda bom kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, podprl. Toda kljub temu da je predsednik Vlade danes dejal oziroma ni hotel podrobneje pokomentirati bilance prejšnje vlade pri črpanju sredstev iz skladov EU, bi si jaz to dovolil. Predsednik Vlade je prej dejal le, da so bile številke ob prevzemu oblasti slabše, kot bi lahko bile. No, jaz pa bom nekaj več številk, tako da obudimo zgodovinski spomin, tukaj navedel.
Dediščina Pahorjeve vlade je bila pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije - dediščina, ki jo je prevzela nova
499
vlada - zelo borna. Rad bi navedel nekaj podatkov tudi zaradi tega, ker je kandidat za ministra navedel, da je to eno izmed prioritetnih področij v njegovem mandatu. Realizacija prejetih sredstev iz Evropske unije v državnem proračunu za leto 2007 pokaže, da je bila vlada, govorim o prejšnji vladi, še manj uspešna pri črpanju sredstev iz Evropske unije kot v letu 2006, čeprav že v letu 2005 Slovenija ni bila uspešna pri realizaciji prejetih sredstev iz Evropske unije, ker je bila realizacija le 62,52% od predvidenih 483 milijonov evrov oziroma za 181 milijonov evrov manj ali za 0,66% bruto družbenega proizvoda manj. V letu 2006 je Republika Slovenija počrpala le 77% predvidenih sredstev iz Evropske unije, v letu 2007 pa so bili realizirani prihodki iz sredstev Evropske unije za 40% oziroma za 234 milijonov evrov nižji od načrtovanega proračuna. Zaradi tega je bila Republika Slovenija neto plačnik na podlagi tokov v državni proračun. Slabo črpanje se je nadaljevalo tudi v letu 2008, kjer so v prvih enajstih mesecih leta 2008 počrpali 304 milijone, vplačali pa 352 milijonov evrov. Dobil sem tudi podatke za celotno realizacijo za leto 2008 - prejeta sredstva so znašala 263 milijonov, vplačila iz Slovenije v proračun Evropske unije pa so znašala 427 milijonov. Čeprav je Vlada konec maja leta 2008, govorim o vladi Janeza Janše, planirala, da bo do konca leta 2008 prejela iz Evropske unije kar sedemsto triinosemdeset milijonov evrov, dejansko pa jih je prejela tristo triinšestdeset milijonov. Zaradi tega je v državnem proračunu tako prejetih kar 40% manj sredstev od vseh načrtovanih, kar pomeni, da bo oziroma da je bila v letu 2008 v državnemu proračunu ta postavka najslabša doslej in da je bilo črpanje sredstev iz Evropske unije v letu 2008 najslabše od začetka črpanja sredstev iz Evropske unije. Ta bilanca je zelo slaba, dediščina, ki jo je sprejela naša vlada ob začetku mandata prejšnje leto.
Seveda so najbrž tudi nekatere objektivne okoliščine, vendar bomo na koncu našo vlado lahko ocenjevali - in tudi novega ministra, kajti to je ena izmed njegovih prioritet -predvsem po tem, kako smo bili uspešni pri črpanju teh sredstev in upam, da bomo, potem ko bomo naredili bilanco, ugotovili, da je ta vlada naredila na temu področju bistveni korak naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima Franc Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa.
Pravzaprav me je začelo v želodcu stiskati, ko sem poslušal nekatere neumnosti danes ob tej predstavitvi, ampak pustimo sedaj to. Bom v nadaljevanju povedal zakaj in kako se vodijo projekti.
Danes je bilo rečeno oziroma najprej elementarno zadevo, da razčistimo: koalicija - opozicija. Naloga koalicije je, da
500
se postavi minister in se izvoli. To je elementarno pravilo. In, seveda, naloga opoziciji je, da tega ne podpira, ker ni koalicija, ker je opozicija. Tako je v temu primeru popolnoma logično, da opozicija ministra ne bo podprla. Res pa je, da se pa zgodi kdaj v kakšni konstruktivni opoziciji tudi podpora kakšnemu kandidatu, kot je bilo prejšnji ministrici Ploštajnerjevi, ker smo jo poznali na temu področju. Torej, prvič. Drugič, kar se tiče gospoda, ki kandidira za ministra, mu jaz ne bom oporekal zato, ker pač vstopa za politiko in nastopi prvič. Seveda, stopiti v politiko in nastopiti najprej že kot minister slovenske vlade je nekoliko presenetljivo, ampak imamo tudi dober primer takšne prakse. Če se spomnimo dve leti nazaj, ko je iz Prekmurja kandidiral Radovan Žerjav za ministra za promet, ga je takratni premier oziroma kasneje predsednik Vlade Janez Janša ocenil kot najboljšega ministra v tej vladi. In to se je resnično tudi izkazalo. Želel bi si, da bi postal minister za lokalno samoupravo tudi najboljši v Pahorjevi vladi, ampak mislim, da mu ne bo težko, ker Pahorjeva vlada zaenkrat nima dobrih ministrov. .../Oglašanje iz klopi./ Prisotni izvzeti.
Drugo, kar želim povedati pri tem, pa je naslednje. Tisti, ki danes tukaj govorite, namreč, nekateri imamo nekaj zgodovinskega spomina, o tem, da občine z nekaj sto prebivalcev ne morejo prevzemati večjih nalog in tako dalje. Zakon o lokalni samoupravi je jasen in ne deli med velikimi in malimi občinami. Kolegice in kolegi, kdo je že bil takrat na oblasti, ko je občino Luče z 2.200 prebivalcev razdelil v dve, v 1.800 in v občino Solčava s 400 prebivalci? Kdo že? Katera ena koalicija je to bila, če se spomnimo? LDS in SD! Skratka, v dokumentih, kako bi to naredili, so celo z vladne strani prišli netočno zapisane zadeve, da ima osnovno šolo, ampak ko se je šlo na teren, se je videlo, da so imeli v enem razredu drugi in tretji razred skupaj, to pomeni dve "učilni zidani" samo.
Po drugi strani pa govoriti, to se mi od kandidata ni bilo všeč, da je govoril o tem, da ne bi bilo dobro nadaljnje drobljenje Slovenije. Nekatere občine so prevelike. Ljudje vidijo, da se bistveno bolje razvija kvaliteta življenja tistih, ki živijo v manjših občinah, kot pa v nekaterih velikih. Čisti primer, Gornja Radgona. Iz Gornje Radgone je nastala nova občina Apače in po treh letih so imeli več investicij kot pa prej v 15 letih v okviru Gornje Radgone. Poglejte, saj to je dobro. To je dobro za državo, to je dobro za te ljudi, ki tam živijo. Saj si vendarle ne želimo, da bomo v Ljubljani izgradili par stolpnic, kar bo sedaj z lahkoto, ker bodo imeli denarja, kolikor bodo hoteli, in da bi preselili vse vse ljudi o Štajerske, Prekmurja, Haloz, Slovenskih goric itd., v Ljubljano. Govoriti o tem - namreč veseli me tudi od tega kandidata, in sam ne dvomim, da ga boste izvolili, da je govoril o tem, da bodo volitve v regije naslednje leto skupaj z lokalnimi volitvami. Odlično! Tako
501
računam, glede na to, da je tehnik, da je strojnik, da ve eksaktno, kaj to pomenijo mikroni itd., tako kot pač drugi tehniki na drugih področjih, da je tudi načelu. In če je načelen, če tega seveda ne bo, potem verjamem, da bo rekel: "Veste kaj, pojdite se solit! Jaz se tega ne grem, jaz sem to pred slovensko javnostjo in slovenskim parlamentom obljubil," in seveda bo to hotel izpeljati. Če ne, sem prepričan, da bo naredil enako kot gospa Ploštajnerjeva, ker ni imela podpore v lastni vladi za realizacijo projektov, tako kot si jih je zastavila.
Tretje, kar želim reči. Gospod Pahor je prej rekel: "ja, pa pustite tudi nam nekaj časa, da se pripravimo za te pokrajine." Ne, gospod Pahor. Leta 2003, ko ste bili v vladi, leta 2003 in 2004, ste pripravili dokument oziroma na vladi je bil sprejet dokument o štirinajstih pokrajinah. Prejšnja vladna koalicija je to nadaljevala, ampak nadaljevala je tudi zato, ker se je bivši minister dr. Žagar pravzaprav prej usklajeval s takratno opozicijo kot pa s koalicijo in pač smo to sprejeli, ker smo se zavedali in vedeli, da pač mora biti 2/3 večina. Enkrat sem že rekel, mislim da pred kakšnim letom dni, da če bo prišla vladna koalicija s predlogom pokrajinizacije tako, da bo še več nalog prenesla z ministrstev na pokrajine, potem tudi sedanja opozicija ne bo imela razloga temu nasprotovati. Če pa bo prišla z neko novo študijo, pa govoriti, da se bo stroka opredelila in tako dalje, 100-krat se že je in je različno razdeljena, tako kot politika. No, najhujše pa je, ko poslušamo tukaj pravljice od nekaterih kako se je letošnje leto dobro črpalo sredstva iz iz programov Evropske skupnosti. Veste, najhujše je, da v tem letu ni prišlo - to pa zamerim predsedniku Vlade, da tu ni odreagiral pravočasno, do tega petega razpisa - prvič.
Drugič. Ne racionalno je, da se privošči razpis 2010 -2012, če je bilo dogovorjeno, da bo 2010 - 2013, in nesprejemljivo je, da bi za regionalni razvoj vzel tistih 20% tistih 90 milijonov o katerih smo že govorili, in bog ne daj, da bi se to sedaj prelilo v Ljubljano. Res je, da drugo leto nobenih prilivov ne bo, ker enostavno projektov ni. Veste, morate vedeti, da morajo biti najprej projekti, da morajo biti gradbena dovoljenja, da morajo biti pogodbe, da morajo biti projekti sprejeti na regionalnih svetih, da morajo biti razpisi, da je potem treba izvesti razpise, izbrati izvajalce in potem še na koncu treba narediti. Ko je narejeno, situacije poplačane, potem država lahko potegne sredstva, torej refundacijo s strani Evropske skupnosti. Tako vse to, kar je prišlo notri, hvala bivši vladi in bivšemu ministru za lokalno samoupravo, ker se je tega res lotil tako, kot se tega loti. Kolegice in kolegi, kolegi župani iz koalicije, ali veste, kdaj smo dobili pogodbe za podpis po 23. členu črpanja sredstev za infrastrukturo? 14. oktobra letos! Do kdaj pa moramo oddati situacije? Do konca oktobra oziroma v začetku novembra. In kako bomo to naredili? Ja, fantastično, tako kot
502
vedno. Kdaj bomo izvajali tista dela? Tega se pa še ne ve. Lepo vas prosim, to je katastrofa! In takšne stvari ne peljejo te države v tisti smeri kot bi jo morali. Upam, da bo prihodnje minister razpisal ta peti razpis v skladu z napovedmi, če pa ne, pa bo porušil tudi marsikateri proračun manjših občin. Upam, da bo to naredil še pred novim letom, v celoti in vseh tistih približno 300 milijonov evrov približno tudi razpisal. Upam pa, da se bo z župani usedel oziroma, da bo kaj naredil na tem, ker velik del bremena gospodarske in finančne krize nosijo občine na lastnih bremenih, od sociale, domov za starejše, obvezno zdravstveno zavarovanje in tako dalje in tako dalje.
Skratka, če ga boste izvolili, mu jaz želim konstruktivno in resnično veliko dobrega dela. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Branko Marinič. Prosim.
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Če bi sedaj s te pozicije ocenjeval strokovne reference spoštovanega kandidata za ministra, bi mu verjetno kot politik naredil veliko škodo. Zato, če me posluša, mi naj oprosti, ker bom izključno svojo oceno izpeljal s tega političnega vidika.
Kaj pravzaprav kandidata oziroma bodočega ministra čaka na tem področju? Tisto, s čimer se verjetno vsi strinjamo, je izredno dobra podlaga njegovih predhodnikov, gospe Ploštajnerjeve in gospoda Žagarja. Bila sta iz stroke, bila sta tako rekoč doma, kot rečemo, znala sta in bila sta uspešna. Dvom, ki se poraja predvsem politikom, pa je seveda upravičen v nekaterih pogledih, ko se sprašujemo o tematskih sklopih, ki se nanašajo na črpanje evropskih sredstev. Vedno znova in znova ugotavljamo, da nismo bili uspešni. Mislim, da je to po eni strani dobro, po drugi strani pa so to očitki opozicije, pa naj si bo to ta ali ona opozicija, vedno smo poslušali in poslušamo očitke, da tisti pred nami niso bili uspešni pri črpanju evropskih sredstev, da pa ti sedaj so in kasneje ugotovimo, da je bilo črpano spet premalo, da so sredstva nekje ostala. Seveda, dokler so ti administrativni postopki, ki zahtevajo toliko papirja, je črpanje teh EU-sredstev oteženo, velikokrat pa ima posledico tudi veliko izpadov teh sredstev. Ampak to ni edino, kar bi skorajda skušal trditi, da črpanje sredstev za kandidata, ki bo zagotovo prihodnji minister, čaka. Kajti s te pozicije, na kateri sedaj deluje, sem prepričan, da je pri teh projektih sodeloval in da te stvari tudi zelo dobro pozna in morda bo Slovenija v tem smislu uspešnejša tudi zaradi njegove vključitve v politiko. Naslednji sklop ali pa naslednji korak, ki ga bo moral zarezati, je tako imenovana druga raven lokalne samouprave oziroma pokrajinizacije Slovenije. Bili smo tako blizu že tolikokrat, a tako blizu, kot v minulem mandatu še do
503
sedaj nismo bili. A je žal tudi to tik pred tem, ko bi to lahko realizirali, propadlo, ker nismo bili enotni, ampak smo strogo vztrajali vsak na svojem, čeprav smo vsi skupaj dovolili z ustavnimi spremembami, da gremo v ustanovitev pokrajin. To se mi ne zdi korektno in morda, je tu bila naša napaka ko smo bili enotni pri spremembah določenih členov Ustave Republike Slovenije. Če te enotnosti ne bi bilo, verjetno ne bi vlagali časa, denarja, predvsem pa dragocenega znanja v spremembo področne zakonodaje, ki je bila tik pred tem, da z njo uredimo pokrajine v Republiki Sloveniji.
Zdi se mi dokaj zahtevno - ali pa po drugi strani, ker izhajam iz preteklosti, kako je to področje ustanovitev pokrajin v Republiki Sloveniji široko, da bi se to lahko zgodilo skupaj z lokalnimi volitvami prihodnje leto. Dvomim. Če pa ta napoved drži, potem me bega dejstvo, da govorimo o prevelikem razponu števila pokrajin: od tri do osem. Mislim, da je to preveliki razpon in če govorimo o nekih res realnih možnostih potem recimo, da je to od tri do pet ali pa pd šest do osem. To se mi zdi sprejemljivo, če pa gremo v tako veliki razpon,k je pa to, bom rekel, malce nepremišljeno.
Kar zadeva lokalno samoupravo, regionalni razvoj, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, z župani dvestodesetih občin. To je področje, ki zahteva, bom rekel, toliko politične modrosti, toliko nekih konkretnih izkušenj pri delovanju, funkcioniranju občin kot subjektov, predvsem pa v temu smislu črpanja takšnih in drugačnih sredstev - izredno zahtevno. Tisto, kar pa me je zbegalo, tako kot je kolega Pukšič pred menoj govoril o tem, kako smo pravzaprav po strani koalicije in opozicije. Opozicija je tista, ki nadzira delo koalicije, in tako je tudi v praksi slovenskega parlamentarizma, da je osnovna naloga, da se kandidata za ministra izglasuje, osnovna funkcija koalicije. In tako je tudi tukaj. So pa seveda izjeme, ko se nekega kandidata podpre tudi malo širše. Prepričan sem, da če bi ne bilo tu nekega nesoglasja znotraj samega DeSUS-a, iz katerega baze prihaja kandidat za ministra, bi bila odločitev toliko lažja. Ker pa znotraj te osnovne politične celice ni enotnega soglasja tudi v organih stranke, seveda nastane dilema, ne samo pri nas, politikih, pač pa tudi v širši slovenski javnosti. Prepričan sem, da boste zbrali potrebno večino, da bo kandidat tudi dobil ustrezno podporo. Morda bi moja odločitev o tem, ali je primeren kandidat za ministra, bila lažja po enem letu. Danes pa, žal, ne morem podpreti kandidata, kajti naredi bi sebi in nekaterim, ki dvomijo v te politične preference, krivico, bilo bi prehitro. Zato si želim, predvsem pa upam, da bo uspešen minister. Mi bomo pri svojem delu instrument opozicije koristili tudi v tem smislu, da bomo nadzirali delo Vlade kot tudi dela njega, kot resornega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Hvala lepa.
504
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Ne bom dolgo razglabljala o tem, kaj vse se je dogajalo v preteklem mandatu, kaj se dogaja sedaj, kako zelo pametni so nekateri poslanci, ko smo bili danes prisiljeni poslušati njihova modrovanja, globoke misli in pomembne poduke, ki so nam jih delili, kot da ne bi sami imeli dovolj izkušenj in dovolj znanja, da lahko ocenijo, ali je smiselno, smotrno podpreti kandidata za ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ali ne. Mislim, da so si nekateri predhodniki, ki so za govornico in tudi iz klopi danes razpredali svoje globokoumne misli, dovolili zelo veliko in daleč preko tistega, kar je spodobno za tako pomembno telo, kot je Državni zbor. In zaradi tega se seveda lahko se kdo celo oglasi pa mi bo repliciral, ker se bo videl in prepoznal v tem, kar sedaj govorim. Vendar mislim, da če si bo to dovolil, bo pred celotno slovensko javnostjo končno priznal, da je ta poniglavost, ta podlost v mnogih izjavah šla tako daleč, da enostavno ni več mogoče tega prenašati. Reči moram, da nima smisla, da razglabljamo o tem, česar mnogi med nami včeraj sploh nismo imeli možnost oziroma danes ponoči slišati. Prepričana sem, da je mladenič, ki prihaja v Vlado, ki bo verjetno pogosto tukaj v Državnem zboru, nam razlagal projekte in predloge, ki jih bo pripravil skupaj s svojo ekipo, dovolj bister, dovolj sposoben in tudi že kar dovolj izkušen, da bo lahko pariral vsem podtikanjem in tudi nizkim udarcem, ki jih bo doživljal pri svojem delu tukaj v tej dvorani. In zaradi tega mu želim zelo zelo veliko potrpljenja, debelo kožo in predvsem vztrajnosti zaradi tega, da bo lahko odpravil vse nesmisle, ki smo jih doživeli v preteklem mandatu, in da bo lahko tudi področje evropskih sredstev uredil tako, da ne bomo doživljali, da občine v najnižji, v najmanjši polovici oziroma v tretjini z najmanjšim številom prebivalcev dobivajo največja sredstva, da imajo občine, ki štejejo 2.566 prebivalcev športno dvorano, novo šolo, kulturni dom in ne vem kaj še vse, medtem ko druge, mnogo večje občine za svoje zdravstvene domove, vredne, recimo dajmo reči, 3 milijone in pol, štiri milijone evrov, dobijo reci in piši 100 tisoč evrov državnih sredstev. Torej, tukaj bo treba, da bo novi minister res temeljito prevetril in proučil, ali so razpisi, ki so bili objavljeni, bili pošteni, transparentni in ali so bili projekti, ki so bili prijavljeni na te razpise, sploh bili pripravljeni v taki meri, kot bi bilo potrebno. Zato sem prepričana, glede na to, da je mlad, da ima veliko energije in veliko znanja, da bo skupaj z ljudmi, ki mu bodo pomagali, uspel narediti že enkrat red v tem Avgijevem hlevu. Mislim, da bi bilo dobro, da bi zelo izdatno reko speljal skozi njega.
505
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, gospod predsednik. Gospod Gjerkeš je bil kandidat koalicijske stranke, nato je opravil pogovor s predsednikom Vlade in predsednik Vlade je presodil, da je sposoben kandidat in da ga bo predlagal za ministra za lokalno samoupravo. Vsi vedo, da je Zares večkrat stranka skeptikov, da želi najprej slišati nekoga, preden si ustvari mnenje. Nismo imeli nobenega predsodka, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu. Po včerajšnjem nastopu so naši člani, ki so bili prisotni, ocenili, da je dr. Gjerkeš primeren kandidat za mesto ministra. Dejstvo je, da je dr. Gjerkeš motiviran, kajti samo človek, ki je močno motiviran, sprejme tako težko nalogo in tudi breme, ki ga predstavlja vodenje takega resorja. Ta resor se bo ukvarjal z zelo razčlenjeno, zelo zapleteno, večplastno problematiko lokalne samouprave. Predhodnica je omenila, kaj ga pravzaprav čaka. Čaka ga tudi ambiciozen projekt pokrajinizacije Slovenije. In dejstvo, da danes še nihče ne more oceniti, ali bodo tri pokrajine ali bo več pokrajin, izhaja samo iz tega, da je odločitev o tem vprašanju dolgoročne narave in bo imela dolgoročne posledice - upajmo, pozitivne. Prav zato se moramo z regionalizacij o Slovenije ukvarjati skrajno preudarno. Imam občutek, da bo dr. Gjerkeš kos temu izzivu, da se bo preudarno in predvsem kompetentno ukvarjal s tem vprašanjem.
Pričakovati je bilo, da bo razprava o njegovem imenovanju predvsem poligon in priložnost za široke in globalne razprave o lokalni samoupravi in funkcioniranju oziroma učinkovitosti te vlade. Vendar danes razpravljamo o človeku, strokovnjaku, ki je motiviran, ki je dokazal precejšnjo kompetenco na svojem zagovoru in ki se bo verjetno lotil celotne problematike in tudi reševanja vseh tistih odprtih vprašanj zelo resno in zelo kompetentno.
Zato nimamo nobenih dvomov. Glasovali bomo za dr. Gjerkeša, v upanju, da mu bo omogočeno izpeljati vse projekte, ki smo si jih zadali, in vse cilje, ki smo si jih kot koalicija zadali, predvsem pripeljati do konca mandata to državo do racionalne in učinkovite regionalizacije, kjer bo seveda treba upoštevati vse kriterije. Ne gre samo za to, da bi na simbolni ravni opredelili slovenske regije, ampak te regije morajo biti v bistvu potrditev učinkovitosti države in to pomeni, da morajo imeti nek smisel, morajo biti rezultat konvergence vseh kriterijev, ki jih opredeljujejo: geografski, ekonomski, prometni, gravitacijski, funkcionalni in tako dalje. Če bodo te regije nastale na tej podlagi, bo ta projekt seveda velik uspeh. Sam ne dvomim, da bo v tem projektu sodeloval cel parlament, tudi opozicija. Po referendumu, ki je zavrnil pokrajinizacijo, ki je bila, milo rečeno, pretirana in ki je predlagala 14 pokrajin, si zdaj obetamo treznejši diskurz, treznejši pristop in dejansko podporo pri projektu,
506
ki bo dokazano dober za državo in predvsem za lokalne skupnosti. Torej, sinergija med lokalno samoupravo, med lokalnimi skupnostmi in centrom in državo mora biti zagotovljena, in pokrajinizacij a je eden od tistih izzivov, kjer je mogoče doseči ta skupni cilj.
Dr. Gjerkeš bo, po našem mnenju, kompetenten, bo sposoben, bo prizadeven in tudi, verjamemo, preudaren, tudi strokovno preudaren minister.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Jakob Presečnik, izvolite.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik, gospod minister, državni sekretar, kolegice in kolegi. Dejstvo je, da Vlado izvoli koalicija in koalicija izvoli tudi ministra med mandatom. To je dejstvo in dejstvo je tudi to, da opozicija pač, ne da temu nasprotuje, ampak da pove tudi nekaj, kar ni vedno čisto rožnato.
Vnaprej bom povedal, da v poslanski skupini ne bomo obstruirali volitev oziroma imenovanje ministra, če slučajno koalicija ne bo imela dovolj prisotnih poslank in poslancev, kar se v zadnjemu obdobju kar večkrat dogaja. Mi smo rekli, da je imenovanje ministra preveč resna zadeva, da bi se kot resna opozicijska stranka igrali s tem. Torej, v primeru da bo minister izvoljen, mu seveda želim uspešno delo, v dobro vseh, v dobro razvoja celotne Slovenije; in Slovenija zagotovo rabi razvoj na vseh področjih in vseh območjih.
Danes je bila že večkrat omenjena regionalizacij a, tudi predsednik Vlade je opozoril na težavnost pri pripravi in sprejemanju ustrezne zakonodaje, vendar, spoštovane kolegice in kolegi, Vlada je napisala v svoj letošnji program, da bo pripravila ustrezno zakonodajo kot podlago za ustanovitev pokrajin in ga predložila v Državni zbor v zadnjem četrtletju letošnjega leta. In tu smo! V tem je problem. Jaz trdim, tudi, se strinjam s predsednikom Vlade, da je to zakonodajo težko pripraviti, še težje pa jo je uskladiti in dobiti dvotretjinsko večino v Državnem zboru. To smo temeljito izkusili v preteklih letih. Res pa je, da bi bilo to zakonodajo treba pripraviti, in tu želim ministru, če bo izvoljen oziroma danes imenovan, mnogo uspeha pri tem usklajevanju, saj v primeru, da izeljemo to regionalizacij o, ne bo treba sprejemati parcialnih zakonov, kot delamo zadnje dni. Pa da ne bi bilo nesporazuma - zakon o Pomurski pokrajini bom seveda podprl, ne glede na to, ali boste v koaliciji podprli nekatere amandmaje, tudi naše, za katere trdim, da so dobri, ali pa jih ne boste podprli. Torej, zagotovo bom jaz osebno, in prepričan sem, da tudi kolegi iz poslanske skupine, podprli.
Kandidat je, kot je bilo že večkrat rečeno, novinec v politiki, še bolj v izvršilni veji oblasti. Torej, ne spadam
507
med tiste, ki bi to avtomatično jemali za negativno. Imamo kar nekaj pozitivnih primerov v tej zvezi. Nisem pa tudi ne pristaš napadanja vsega za nazaj. Tega nikoli ne počnem, pa sem bil že na eni in na drugi strani, ampak nekateri kolegi očitno s tem, da ne bom rekel ne znajo nehati, ampak vedno znova ponavljajo to dejstvo, vedno znova napadajo za nazaj, kljub temu da skupno živimo v tem poslu že kar nekaj mandatov. Mislim, da zagotovo vsak, ki dela v politiki, včasih naredi tudi kakšno napako. Prepričan sem pa, da velika večina želi s svojim delom predvsem mnogo dobrega za Slovence in za Slovenijo.
Kot rečeno, že kot je bilo rečeno v mnenju poslanske skupine, kandidata ne bom podprl. Seveda pa ne dvomim v to, da bo imenovan, in mu še enkrat ponavljam, da mu želim seveda uspešno delo na tem položaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Torej, minister, ki naj bi prevzel področje lokalne samouprave in regionalne politike, bo zagotovo izjemno pomembna osebnost, čeprav je minister brez resorja, ampak vendarle. Odločitve v tej službi so resnično zelo pomembne za odpravljanje razlik med regijami.
Velikokrat sem že opozoril na to, da smo v Sloveniji izpeljali ali pa zaključujemo en največji regionalni projekt. To je izgradnja avtocestnega omrežja in s tem so se seveda mnoge regije približale in postale dostopne pravzaprav tudi drugim. Zelo odprto vprašanje pa ostaja na tistih območjih, ki avtocest nimajo. Eno od vprašanj, ki ga bo treba rešiti, je, kako pravzaprav zagotoviti sredstva za poplačilo izgradnje avtocest in kako pravzaprav zagotoviti sredstva za izgradnjo razvojnih osi v tistih območjih, ki se naj bi navezovala na avtocestni sistem. To vprašanje je postalo izjemno obsežno, da ne rečem skoraj neobvladljivo z odločitvijo prejšnje vlade, da uvede vinjete. Za vinjete vemo, da zagotovijo lahko samo določeno kvoto sredstev, vsak dodatni kilometer - dodaten strošek, kaj šele izgradnja razvojnih osi. Torej to nalogo bo moral novi minister podrobno analizirati in poiskati rešitve za izgradnjo razvojnih osi. In če se navežem še na dejstvo, da imajo vse avtoceste vgrajene tudi optične kable za širokopasovne povezave in če se ozremo v razdeljevanje sredstev za širokopasovne povezave, ki jih namenja Evropska unija za tiste kraje, za katere operaterji nimajo komercialnega interesa, ugotovimo, da so bila sredstva razdeljena za kraje ob avtocesti in v tistih krajih, ki niso bili ob avtocesti, niso uspešni na razpisih iz razloga, ker je bil pogoj v razpisu, da sredstva pridobijo tista naselja, ki se bodo širila, ki bodo imela večje število prebivalcev, skratka ki so na območjih, ki so zanimiva tudi s komercialnega
508
interesa. To so take zgrešene odločitve, tako v delovanju bivšega ministrstva za gospodarstvo pa tudi za promet, ki bodo težko popravljive tudi v tem mandatu. In resnično se vprašam, ali smo tako bogati, da lahko gradimo na enih območjih dvoje vrste širokopasovnih povezav, s tem da eno od teh širokopasovnih povezav, konkretno v avtocestah, sploh ni v funkciji, sploh se ne trži. Hkrati pa seveda tudi iz evropskih sredstev vlečemo dodatne denarje za ta območja.
Glede ostalih problemov, ki se pojavljajo in o katerih se pogovarjamo, naj samo izpostavim, da bo izjemno pomembno ne samo na področju cest, ne samo na področju, ne vem Ministrstva za gospodarstvo, ampak po novem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, bilo treba uskladiti črpanje teh sredstev za širokopasovne povezave. Zelo pomembno pa je tudi sodelovanje z Ministrstvom za okolje. Daleč največ nerešenih problemov pri črpanju evropskih sredstev je prav na tem ministrstvu. Mi imamo še vedno nedorečen koncept regijskih odlagališč odpadkov, še vedno imamo nedorečen koncept obvladovanja odpadkih voda, zavezali smo se pa v svojih predpristopnih pogajanjih, da moramo te probleme rešiti do leta 2013. Ali smo jih v stanju rešiti? Po tej dinamiki pripravljanja dokumentacije, po tej dinamiki neusklajenega delovanja med službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko in resornega ministrstva, recimo, za okolje, je težko pričakovati, da bomo dosegli ta cilj. Tukaj pričakujem od ministra, da bo resnično te stvari postavil na pravo mesto.
Če se pogovarjamo o številu pokrajin. Zelo velikokrat je bilo danes poudarjeno, če bi imeli pokrajine, Pomurje ne bi imelo težav, danes se ne bi v parlamentu pogovarjali o Muri in ne bi se pogovarjali o Pomurju. Če pogledamo finančno zmožnost pokrajin, ki so bile predlagane, pa če pogledamo vire, ki bi jih imela pokrajina v Pomurju na razpolago, nikoli samostojna pokrajina v takšnem obsegu, kot je bila predlagana, ne bi bila v stanju reševati Mure, ne bi bila v stanju zagotoviti tolikšne davčne olajšave, kot si jo zagotavljamo ta hip, in ne bi bila v stanju ugotavljati prednostno obravnavo projektov v takšnem obsegu, kot jih lahko danes zagotavljamo. Zato je izjemno pomembno, da o pokrajinah res razmišljamo v najtežjih časih in to so danes, ko ni dovolj sredstev na razpolago in ko moramo biti veliko bolj racionalni, kajti ko je denarja dovolj na razpolago, se nihče ni niti spraševal, kaj pa bo jutri, ko teh sredstev ne bo. Tako je razmišljanje o treh pokrajinah v Sloveniji edino realno. Edino realno. Vsako ostalo razmišljanje pomeni več stroškov za administracijo in zmanjšanje tudi ekonomskih zmožnosti vsake pokrajine, da rešuje svoje probleme. Če se vidi pokrajine in pokrajinizacijo samo v tem, da ima nekdo svoj center, pa upravno središče, potem je to, dragi moji, premalo za uspešen razvoj pokrajin v Sloveniji. In ravno Pomurje je primer, kjer se lahko naučimo, da v Sloveniji potrebujemo res minimalno število pokrajin, potrebujemo jih že iz razloga, ker je tudi v državni upravi
509
toliko uradnikov s posameznih območij, da peljejo regionalno politiko v skladu s pripadnostjo, od koder prihajajo v državno upravo. In, če želimo ta problem razrešiti, ga je mogoče rešiti res z ustanovitvijo pokrajin, ker se nekako razporedijo ti uradniki in hkrati je bistveno manjši vpliv na odločitve za to, da nekako v ozadju pelje nekonsistentna regionalna politika. In za tri mislim, da je resnično tisto število, ki ga v Sloveniji lahko dogovorimo in bo imelo tudi učinke za odpravo regionalnih razlik.
Druga vprašanja, ki so tudi vedno zelo pomembna pri regionalizmu in jih več ali manj tudi poskušamo reševati, vendar eno od zadev, ki ta hip dobro funkcionira v državnem proračunu, je pravzaprav ta naš 23. člen po Zakonu o financiranju občin in če želimo kaj postoriti, moramo izvajanje tega člena ohranjati. Gre za pomoč tistim občinam, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, da lahko rešujejo zahtevne naloge glede na zakonsko predpisane obveznosti, ki jih tudi imamo. In tudi pričakujem od ministra, da bo ta člen ohranil in ga celo nadgradil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Janez Ribič. (Ga ni.) Gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo. Najprej bi se prejšnji ministrici, gospe Ploštajner, zahvalil za dosedanje delo. Mislim, da je dobro opravljala svoje naloge do takrat, ko je pač imela možnost, da vpliva na nekatere izboljšave na tem ministrstvu, predvsem pri črpanju evropskih sredstev in drugih ukrepih.
Vsi smo nekako pričakovali, da bo nadaljeval delo nekdo znotraj ministrstva in da bi ta prenos potekal zelo hitro. Asolutno ne oporekam tako formalne izobrazbe kot tudi volje do dela novemu kandidatu za ministra, vendar me skrbijo nekatere druge stvari, ki so se odvijale okoli tega. Najprej to, da se je že napovedovalo, da mora priti z vzhodnega dela, in seveda se je zgodilo, da prihaja iz Pomurja. Noben ni govoril pred tem o strokovnosti. Tudi to, da je formalna izobrazba sicer prava, vendar govorimo o izkušnjah. Univerzitetni profesor in izkušnje z vodenjem enega ministrskega resorja - človek bi pričakoval, da ima vsaj izkušnje iz vodenje nekega kolektiva, ampak to mislim, da bo z dobro voljo uspešno reševal. Zaskrbljujoče je mogoče nekaj drugega. Preden je imenovan, že dobi tako levo kot desno podporo s strani državnih sekretarjev. Se pravi, da niti tisti, ki ga predlaga, mu v popolnosti ne zaupa. Dobi tako imenovane "angele varuhe", ki bodo skrbeli, da bo ta resor dobro deloval. To pa me na nek način navdaja z neko skrbjo, da ne bo vpeljal novega duha in posodobitev in dobrih praks v ta sistem.
Govora je bilo o črpanju evropskih sredstvih in o slabem črpanju in o tej nedorečenosti. Ne smemo pozabiti, da je v Janševi vladi bilo vseeno v letu 2005 izpogajeno za 4,5
510
milijarde sredstev in da je že v naslednjem letu prejšnja vlada razpisala za milijardo in pol teh sredstev, na katere so se lahko gospodarski subjekti in občine prijavile. Nova vlada pa v enem letu ni sproducirala niti enega razpisa, ob tem da se je v prejšnjem mandatu poleg tega prvega razpisa nadaljevalo še s tremi razpisi. Tako da govora o tem črpanju in nečrpanju, kdor pozna koncept razpisov in črpanja sredstev, ve, da se nova perspektiva ne začne z dnem, ko se nastopi vlada, ampak z dnem, ko se sredstva pridobiva, ko se dobi razpise. In kar se letos črpa, je še rezultat dela prejšnje vlade.
Neuspešno črpanje je bilo tudi nekajkrat omenjeno, predvsem pri kohezijskih sredstvih. Ne smemo pozabiti na veliko oviro, ki jo imamo znotraj naše administracije pri zagotavljanju kvalitetnega črpanja in še večjo vero v umeščanju v prostor, na kar so moji kolegi iz koalicije tudi že opozorili. In ta problem se bo nadaljeval, na žalost, predvsem pri večjih projektih, kot so bili prej omenjeni: vodooskrba, čistilne naprave, ceste, železnice. Tu so ključni projekti, ki črpajo večino večjih kohezijskih sredstvih. In ko govorimo o tem, da premikamo sprejemanje občinskih prostorskih načrtov za osemnajst mesecev, to pomeni dodatno oviro, ki jo bo to ministrstvo imelo pri črpanju evropski sredstev. Da ne govorimo o državnih lokacijskih načrtih, ki jih je bilo v letu 2008 sedemkrat več, kot se jih je sproduciralo v letošnjem letu do tega trenutka. To pomeni ponovno veliko, veliko oviro, ko bo treba prijave oddajati in zagotavljati primerno razpisno dokumentacijo.
Ko je bilo govora o regijah, pa vsi dajete neke zglede iz tujine in govorite o nekih dobrih praksah in tako naprej. Mogoče pa se lahko zgledujemo po primeru Skandinavije, kjer se je država na Finskem odločila in državne službe dala na periferijo, razdelila z zakonom in ni ustanovila regije, ki imajo upravne pristojnost, ampak je uredila vse z razvojnimi regijami in na ta način tudi spodbudila razvoj, ki ga Finska v zadnjem obdobju doživlja. Mogoče je takšen primer za nas dober. Se pravi, upravne funkcije država razdeli po vseh regijah Slovenije, s tem ne podvaja nobenih uradnikov,v bistvu znižuje stroške, da določene službe tudi na periferijo, zagotavlja tudi prihodek tem manjšim regijam, občinam in tako naprej, ustanovi pa razvojne regije - mogoče jih je tudi več, kot smo do zdaj govorili, mogoče jih je dvajset - katerim da sredstva in jih programsko tudi koordinira. Tako, čez palec, bi v temu trenutku, če naredimo trideset razvojnih regij, kar je v nekem kontekstu subregij, o katerem vsi nekako v podzavesti govorite, ki imajo neke specifične razvojne probleme, v temu trenutku bi to pomenilo štirideset do petdeset milijonov razvojnih sredstev za vsako leto. Kje ostajajo ta kohezijska sredstva v tem trenutku, ko pogledate, kdo dobi razpise, vsaj večjega obsega, ugotovite, da to vse ostaja nekje v centrih, predvsem v Ljubljani. Veliki
511
partnerji, od univerz in ostalih počrpajo ključna razvojna, zaenkrat, kohezijska sredstva. Kajti tiste, ki so namenjene infrastrukturi, še niso umeščene v prostor. Tudi to ne gre pozabiti.
In ko govorimo - prej je bilo omenjeno, referendum o pokrajinah. Referendum je bil uspešen, ne glede na to, kakšna je udeležba. Upam, da ne boste oporekali, da je 11% udeležbe premalo. Tudi v Ljubljani je bil uspešen. Ko pa govorimo še o strukturnih skladih pa tudi Interregu, bi se jaz predvsem vprašal ali pa apeliral na novega ministra, da poskuša v razgovorih z Italijo, ki je partnerica v Interregu, vseeno doseči, da bo razmerje v tem trenutku, ko smo lahko tudi v Sloveniji nosilni partnerji za projekte Interreg, da bo razmerje črpanja vsaj 50:50. Kajti informacija, da se je vlada in prejšnje ministrstvo izpogajalo za razmerje 70, 30 v korist Italije, mene zelo skrbi in se mi zdi tudi neprimerno, kajti v tem trenutku smo vsi enakopravni člani Evropske unije. Tako bi apeliral na ministrstvo, da to popravi.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima dr. Luka
Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Včeraj je, nisem imel priložnosti slediti, ker nisem član odbora, celotni predstavitvi ministra, ampak zahvaljujoč se informacijski tehnologiji sem vendarle lahko poslušal to, kar je imel povedati, in ugotovil, da ni vedno vse tako, kot lahko izgleda preko ocen drugih, preko na hitro postavljenih zaključkov, ampak da je treba včasih človeku prisluhniti, mu dati priložnost, da se predstavi, da pove, da pokaže plan in takrat postaviti oceno. Po včerajšnji predstavitvi mislim, da lahko mirne duše rečemo, da je kandidat za ministra imel odlično predstavitev, prepričljivo predstavitev in tudi ambiciozno. Konec koncev, zelo zahtevno za njega samega, saj bo moral to, kar je v predstavitvi pojasnil, tudi uresničiti.
Danes smo slišali tri glavne očitke v tej razpravi: prvič, da nima izkušenj, drugič, da v koaliciji naj ne bi bilo podpore, in tretjič, da bo imel veliko dela na ministrstvu, ker ni bilo letos še razpisanih sredstev. Ampak nobeden od teh treh argumentov se ne ukvarja s kakovostjo in potencialom kandidata za ministra. Vsi ti argumenti nekako skušajo obiti glavni problem in predstaviti nekaj čisto drugega, nekaj, kar ni povezano z vprašanjem, ali je ta oseba dobra za vodenje tega ministrstva. In moj odgovor je: da, ta oseba je dobra in lahko vodi to ministrstvo. Prepričal nas je, seveda je tudi na nas sedaj, da sledimo njegovemu delu, kajti če mu nalagamo odgovornost, da nekaj naredi, potem imamo tudi odgovornost, da zahtevamo rezultate.
Naj se vrnem k tem trem glavnim argumentom. Da nima izkušenj, je argument, ki ga kot relativno mlad politik velikokrat slišim tudi na svoj račun in ga seveda zavračam,
512
zato ker - kje pa bo oseba dobila izkušnje, če ne takrat, ko bo delala. In da ni izkušnja edino tisto, kar določa kakovost, ampak je svežina, je potencial, je znanje, je inteligenca, je fleksibilnost, je dinamičnost, je odločnost, je učinkovitost, je energija. In vse to ta kandidat za ministra ima.
Vprašanje, da v koaliciji ni podpore. To bomo videli čez nekaj ur. Veste, 90 nas je v tej dvorani in vsak ima pravico povedati svoje mnenje. Ne glede na to, je prav dejstvo, da je - ne glede tudi na javno izražene pomisleke - minister doslej dobil prepričljivo podporo, ki jo bomo lahko tudi dokazali čez nekaj ur; podatek, ki nam jasno pove, da smo odločni stati za to kandidaturo in jo tudi izpeljati do konca.
Potem pa še zadnji zanimiv argument, da Vlada ni doslej razpisala sredstev oziroma da ni objavila razpisov za črpanje sredstev in izvedbo evropskih projektov. Vlada se je morala kar nekaj časa in, konkretneje, Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ukvarjati s tem, kako bo popravilo vse tiste napake, ki so se zgodile in ki se še dogajajo pri do sedaj objavljenih in še ne do konca uresničenih razpisih. Ministrstvo se je odločilo za pametno in modro potezo, da bo prej uredilo to, kar že sedaj teče, zato da bo lahko na dosti boljši osnovi postavilo nove razpise. To je dobro in da se je odločilo prav, bomo videli ne čez preveč časa, ko bodo razpisi začeli teči dosti kakovostnejše kot doslej. Kajti, kolegice in kolegi, pri razpisih ni vprašanje število, ampak kakovost. Ni vprašanje koliko smo razpisali, ampak je vprašanje, kaj smo z denarjem iz teh razpisov naredili in uresničili.
Naj še zaključim z vprašanjem glede pokrajin. Tudi ta ocena je bila zelo realna in blizu tistega, kar tudi geografi ocenjujejo kot smiselno. O referendumu mislim, da nima več smisla izgubljati besed. Komaj da 10% udeležba je jasno povedala svoje. Dajmo ministru priložnost, da ta projekt izpelje do konca in se bomo tukaj v Državnem zboru potem lahko pogovorili o tem, ali ga bomo skupaj - ker konec koncev bomo lahko ta projekt izpeljali samo skupaj - uresničili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Besedo ima gospod dr. Peter Verlič. Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Torej, novega ministra za lokalno samoupravo, ko bo, če bo izvoljen, čakajo po moji oceni štiri naloge. Najprej velikokrat omenjeno črpanje evropskih sredstev. Minister Gaspari je zadnjič na skupni seji Odbora za evropske zadeve, Odbora za socialno predstavil rezultate skupnega pregleda črpanja sredstev. Dediščina, prejšnje vlada je izpogajanih 4,9 milijarde, 4,8 milijarde evrov, črpanje 30. 6. je malo manj kot 7%. Torej novi minister, ugrizniti bo treba fino v jabolko in projekt izpeljati. Drugo leto bomo to že ocenjevali. Projekt regionalizacije, kakorkoli obrnemo rezultate referenduma,
513
referendum je svoje povedal. Padel je samo v dveh referendumskih območjih, morda poslanci, ki mislijo, da če je padel v južnoprimorski regiji, da je padel po celi Sloveniji. Ni res, ljudje so se že izrekli in torej minister bo to moral tukaj tudi napraviti določen premislek, ko bo sešteval število pokrajin, koliko jih bo. Zraven se bo soočil še s temi novimi zakoni, ki jih sprejemamo in ki jih bomo in jih imamo v obravnavi. En je o mestu Ljubljana, druge je o Pomurju. Verjetno bodo kmalu tudi druge regije, ki o tem še niso razmišljale - o podobnih zakonih - , in imeli bomo celo vrsto čudnih zakonov, za katere ne rečem, da morda niso potrebni, seveda so potrebni, ampak če bi bile pokrajine ustanovljene, bi najbrž bilo precej lažje. Kot sem seznanjen, je tudi malo Grosupeljčana in verjetno se bo soočil tudi z zakonom o lokalni samoupravi, ki, kot veste, ga občina Grosuplje s soglasjem vseh političnih strank v občinskem svetu pošilja na presojo na Ustavo sodišče. Ne dvomim, da bo Ustavno sodišče dobro premislilo o tem členu, ki govori o romskem svetniku v občini Grosuplje, za kar se je nekdanja pravosodna ministrica in nekdanja državna generalna tožilka izrekla, da gre za velik poseg v lokalno samoupravo in s tem v celoti pritrdila stališču Slovenske demokratske stranke, ki smo ga izrekli.
Torej, kandidat za ministra je Pomurec, je pa tudi Grosupeljčan in zanimivo se bo soočiti z vsemi temi problemi. Želim pa mu seveda veliko sreče.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Gvido Kres. (Se odpoveduje.) Gospod Tadej Slapnik. (Tudi ne.) Gospa mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Nisem članica odbora, ki je včeraj imel možnost slišati izjave kandidata za ministra. In če bi danes brala in sodila po medijskih zapisih, potem bi lahko pričakovala, da je bila njegova predstavitev precej negotova, zaradi tega, ker govorijo naslovi o tem, da je zanj glasovala tesna večina za novega ministra. Ampak ko sem članke prebirala in ko sem zapise analizirala in pogledala še magnetogram, sta dve tretjini članov odbora podprli kandidata za ministra. Toliko glede tega, kako lahko o istih stvareh beremo različne percepcije.
Meni se pa pri razpravi o tem, kaj naj bo mogoče pričakovati in potem tudi presojati iz napovedanih obljub zdi tako, da je treba dati kandidatu priložnost, ga izvoliti, in potem presojati učinke njegovega delovanja.
V preteklih mandatih smo tudi kasneje imenovali katerega od ministrov in spomnim se, da smo za isto področje kasneje se izrekali o kandidatu za ministra. Sama tako kot za tega kandidata ne morem reči vnaprej z gotovostjo, da bo vse, kar je napovedoval, tudi izpolnil. So pa tri prioritete, ki je v svoji predstavitvi postavil, že take narave, da so skladne z
514
vladno usmeritvijo. In če mu bo ob pomoči sodelavcev in tukaj mislim, da bo veliko okrepitev pri njegovem delu pomenila tudi nekdanja ministrica mag. Ploštajner, zagotovo mogoče pričakovati uspešnost pri vseh treh prioritetah: to je črpanju evropskih sredstev, ustanovitvijo pokrajin in pri zagotavljanju skladnejšega regionalnega razvoja.
Pri črpanju evropskih sredstev sem sicer nekolikan v zadregi, ker je znova predsednik Vlade opozoril na to, da se način črpanja sredstev ne spreminja. To se pravi, da nekatere težave, s katerimi smo se soočali do zdaj, vendarle ostajajo, ampak upam, da bomo znotraj tega našli načine, kako poenostaviti postopke in kako uspešneje počrpati sredstva. So področja, na katerih je odstotek počrpanih sredstev strašljivo nizek. Želim si, da bi že ob koncu leta 2009, zlasti pa v letu 2010, ko se bodo pa kazali rezultati že delovanja te vlade, izboljšali.
Kar zadeva njegovo stališče do pokrajin. Tisto, kar posebej cenim, je to, da je iz njegovih izjav mogoče spoznati, da bo spoštoval spoznanja stroke. Tri pokrajine so tudi zame tisto število, ki ga podpiram in kakor razumem tudi odločitev ljudi na referendumu. Mariborčani in okolje okoli Maribora so se na referendumu, ne glede na to, kako interpretiramo rezultate referenduma, vendarle odločili za to, da ne podpirajo drobljena na številne pokrajine. In, če je kdo danes pogledal "vox populi", ki je samo vprašanje in ne moremo kontrolirati, kdo je bil in ni reprezentativni vzorec, ampak 67% tistih, ki so čutili potrebo, da povedo svoje mnenje, se je odločilo za tri pokrajine. Ker vsem je verjetno skupno to, da hočejo imeti strokovno preverjeno odločitev in da skušajo imeti tako delitev na pokrajine, ki ne bo enormno povečevala uradniškega aparata. Če bo uspelo ministru z njegovo ekipo izpeljati te tri prioritete, tako kot si jih je zastavil, potem si je zaslužil naše zaupanje. Mislim pa, da je treba za končno oceno še počakati. In tako kot se zdaj lahko zahvalim ministrici Ploštajnerjevi za tisto, kar je do sedaj opravila, upam, da se bom ob koncu mandata lahko z veseljem zahvalila tudi ministru,, o katerem se bomo danes odločali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Dušan Kumer. Izvolite.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegice in kolegi. Sam bom podprl kandidata za ministra, ker preprosto zaupam predsedniku Vlade, ki ga predlaga, in pa tistim kolegicam in kolegom, ki so včeraj v poznih urah izglasovali oziroma potrdili, da danes razpravljamo o kandidatu za novega ministra.
Njegovo delo pa bom ocenjeval in vrednotil v prihodnje, ko bo opravljal to svojo funkcijo ministra. Namreč, v meni ni toliko poguma, da bi ocenjeval in vrednostno ocenjeval kandidata, ki bo to funkcijo nastopil, predvsem pa še ne na
515
podlagi občutkov, na katerih ste nekateri danes dali ocene o njem. In tu bi lahko svojo razpravo danes končal. Ker pa sta dva politična "playmakerj a" največje opozicije stranke izkoristila tudi to razpravo danes, ko razpravljamo o kandidatu za novega ministra, za poberkovanje in politično analizo dela koalicije in Vlade, pa bi se kljub temu odzval na tri točke v tej analizi.
Prva je bila izrečena - in to ne enkrat, mislim, da trikrat - da je ministrica žrtev boja znotraj koalicije. Tisti, ki je izrekel to ali pa tista dva, ki sta izrekla to vrednostno oceno, sta žrtev lastne zarotniške zgodbe znotraj svoje lastne poslanske skupine ali pa stranke.
Drugič. Bila je izrečena zelo trda, zelo ostra ocena, ne prvič, ampak enaindvajsetič od teh dveh političnih "playmaj kerjev", da koalicija to zadnje leto ne deluje in da tudi Vlada ne deluje. Očitno vedno bolj postaja, ko bo tridesetič, bomo mogoče dobili dokaz, političnih da si je največja opozicijska stranka s pomočjo nekaterih zarotniških parapsihologov res dala izdelati natančno analizo o psihofizičnih in motoričnih sposobnostih tako koalicije. Se pravi, tudi nas poslancev, Vlade, predsednika Vlade in pa ministrov. Vedno tej analizi, ki je po delih predstavljena -sem rekel enaindvajsetič danes - zraven dodajate aktualne zadeve, kjer je treba stvari aktualizirati. Ampak vedno nek rezime iz zadnjih deset - , petnajst - , dvajseturnih razprav, tako kot včeraj do danes - tisti ki nismo imeli priložnosti prebrati to v časopisu, danes slišimo ta rezime razprav, ocen, stališč in tako dalje ob teh analizah, ki jih dajete.
In čisto na koncu. Predlagam vam, da zapustite ikono, ki ste jo posvojili, ta ikona je pa Jankovic. Ta je postala neke vrste rdeča nit v vašem programu za ta mandat, pa naj razpravljamo o mestu Ljubljani tako kot včeraj, ali pa ne nazadnje o številnih drugih zakonih, ali pa tudi o sajenju hibridne koruze ne vem kje v Sloveniji. Vedno se ta rdeča nit in ikona se zraven prilepi - Jankovic.
Skratka, predlagam vam, da v bodoče skrajšate ta "timing" in da ne bom dočakal, da bom tridesetič poslušal do konca tega leta popolnoma isto, identično analizo, z istimi stavčnimi in slovničnimi napakami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Marijan Križman.
MARIJAN KRIŽMAN: Hvala gospod predsedujoči.
Jaz bi rad povedal nekaj zadev, ki so bile danes tukaj izrečene v parlamentu, predvsem ena pomembna, kako hitro je predsednik Vlade poiskal novega kandidata. Hvala bogu, da ga je tako hitro poiskal in da je našel tako dobrega, da bo lahko vladna ekipa cela in da bo delovala v polni sestavi.
Ta hitrost je zaradi tega, ker se v Vladi zavedajo in se tudi sami zavedamo, da je kriza, v kateri je potrebno delovati in je potrebno biti učinkovit. In zato se je predsednik Vlade
516
potrudil in danes pred nas pripeljal človeka, ki ga bomo v temu parlamentu 100 procentno, prav gotovo, seveda ne 100 procentno s poslanci, ampak prav gotovo ga bomo potrdili. In kot rečeno, vladna ekipa bo ponovno celovita.
Je pa, kar so že moji kolegi povedali, da se ne bi v glavnem ponavljal, za mene je ena zadeva zelo pomembna v izvajanju kandidata, in sicer na odboru. Stališče odbora je bilo predstavljeno. Dejstvo pa je, da je bodiči minister po mojem povedal nekaj ključnih zadev in operativno nastopil in predstavil svoje bodoče delovanje. Če recimo samo ponovim to, kar je sam povedal. Ena izmed ključnih nalog bo zagotovo uspešno črpanje evropskih sredstev. Na tem področju bo kandidat med drugim zlasti proučil, kako nadalje poenostaviti prezapletene postopke in tako dalje in tako dalje. Med ostalim je tudi povedal, da bo uvedel avanse, ki predstavljajo enega izmed protikriznih ukrepov, uvedba pavšalov za posredne stroške bo bistveno bo zmanjšala dokazila o upravičenih stroških, povečal bo zahtevke za povrnitev sredstev od Evropske komisije in poenostavil informacijski sistem. To je, po mojem prepričanju, človek dejanj. In takega človeka na tem področju potrebujemo, zato ga bom z veseljem tudi sam potrdil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Lep dober večer, spoštovane kolegice in kolegi! Še enkrat se oglašam. Imamo zelo odgovorno delo, imenujemo novega ministra, ki je zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. In tako kot je bilo s strani gospoda Kumerja prej zelo lepo rečeno, da bo kandidata podprl, ker ga podpira premier, je zelo prav, da ga tudi koalicija podpre. Mislim, da je tudi zelo prav, da tisti, ki opravljamo v tem mandatu funkcijo opozicijo, povemo svoje pomisleke in na ta način tudi pomagamo in vsi skupaj opravimo svoje delo.
Jaz moram reči, da sem se včeraj, ko smo že zgodaj zjutraj ob 8. pričeli pogovor z gospodom kandidatom za ministra, ga po dveh urah prekinitve nadaljevali in potem pozno ponoči od devetih do pol dveh zjutraj opravili do konca, sem se počutil tako, kot kolega Luka Juri reče, sodelavec v tem parlamentu. Tam smo bili tako člani koalicije in opozicije, ne da bi kdorkoli bil žaljiv, smo želeli povedati pomisleke in tudi različne poglede na razvoj Slovenije. Kandidatu sem izrazil vse spoštovanje in tudi čestital za pogum, kajti iz lepe kariere, ki jo je dosegel doslej v akademski sferi, se odloča za velik prepih, ki ga ponuja politika. In zato mislim, da je potrebno in je prav, da se mu čestita. Ker ga ne moremo soditi, ker bi bilo zelo krivično, da bi karkoli slabega rekli o njem, polemiziramo o tem, kaj je povedal in zelo rešpektiramo, da se je kandidat zelo dobro pripravil. Normalno, da je pred tem imel tudi sodelavce, ki so
517
pomagali, zapisali tudi usmeritev koalicije. Jaz sem bil na nek način vesel, da je po dveh urah vprašanj imel možnost, da se je preko celega dneva, več kot 10 ur, pripravil na odgovore. Tudi tu je najbrž imel pomoč, in prav je tako, sicer bi bil zelo slab, če ne bi povabil sodelavcev, da dobimo kvalitetne odgovore. In v veliki meri me je sam z odgovori prepričal, pokazal pa je usmeritev, kam Slovenija plove in po kateri poti bomo šli naprej. In tu nastajajo te težave in tudi razlike v pojmovanju razvoja.
Pa naj samo na nekaj primerih to povem. Zavzel se je za tri pokrajine v Sloveniji. Spoštovani kolegi, ne vemo, kje so te tri. Včeraj je bilo malo v šali rečeno, če so to Prekmurje, Koroška in Ljubljana. Najbrž je to Ljubljana in dva vzhodna dela. In zelo težko si predstavljam, kako bomo mi regionalne potrebe iz Bele krajine uresničevali v Mariboru, imeli skupne interese pri zagotavljanju tretje razvojne osi na takih področjih. In mislim, da se bo pokazalo, da je koncept pokrajin takrat, kadar spraviš v skupno upravno enoto, v pokrajinsko enoto ljudi, ki imajo neke podobne skupne interese. In to je moč narediti na različne načine. Bojim pa se, sam sem prepričan v to, da tri pokrajine v Sloveniji nikakor ne bodo v interesu povezale ljudi, in ne bo prav nobenega napredka v razvoju Slovenije, zato je bolje, da ostane tako, kot je danes, kot da imamo tri pokrajine. To je moje osebno prepričanje in mislim, da je prav, da ga tudi na glas povem v tem delu.
O razpisih. Danes je bilo slišati število in kakovost, česa se mi bojimo in kar se nam dogaja, da se bo število razpisov drastično zmanjšalo. Na enem od takšnih razpisov smo letos videli, kaj to pomeni. Center odličnosti, 180 milijonov evrov za tehnološki razvoj je ostalo v celoti v Ljubljani. Jožef Štefan, Kemijski institut, Univerza v Ljubljani. Maribor, Primorska nič od tega. Odlična priložnost, da bi naredili, kakor so naredili na Finskem - 13 univerz so naredili, razvojne regije, ker se zavedajo, da znanje in razvoj, da gresta z roko v roki, in so to disperzijo znanja in podpore dali po celotni državi. Polemiziranje - male, velike občine, dobre, slabe. Jaz ne ločujem male, velike, leve, desne, ampak tiste, ki bolje in tiste, ki slabše poslujejo. In naša skupna naloga je, da preko zakona o financiranju občin, preko pogojev za občine zagotovimo sredstva, da se bo regionalni razvoj na najboljši možni način razvijal preko močnih občin. To je edini instrument, ki deluje v Sloveniji. In zaradi tega je, kljub govorjenju o zelo velikih razlikah, razlika v Sloveniji bistveno manjša, kot je v veliki večini evropskih držav. In tu imamo, mislim, da različne .../Opozorilni znak za konec razprave./... koncepte. Ker mi bo zmanjkalo časa, moram zaključiti. V nadaljevanju nas bodo vsi sodili, kaj bomo storili. V konceptualnih prijemih pa mislim, da so med nami precejšnje razlike, in je prav .../Izklop mikrofona./...
518
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. S pogledom ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj, to je ob 20. uri in 55 minut. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam 10. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 20. uri in 55 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 20.25 in se je nadaljevala ob 20.55.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave.
Nadaljujemo s prekinjeno 20. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu. Prehajamo na odločanje o navedenem zakonu. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to je 46 ali več. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 30.
(za je glasovalo 46.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 21. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. Prehajamo na odločanje o navedenem zakonu. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. členom Ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to je 46 ali več. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 26.
(Za je glasovalo 54.)(Proti 26.)
Ugotavljam,da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 16.a točko dnevnega reda, to je z obravnavo predloga zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne
519
22. 10. 2009. Prehajamo na odločanje o prvem amandmaju k 3. členu. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske ljudske st ranke. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Amandma se dotika dveh vsebin. Prva govori o tem, da bi tri področja, ki so v zakonu eksplicitno navedena kot tista, s katerimi bi želeli doseči razvojni preboj v Pomurju, govorim o geotermalni energiji in obnovljivih virih energije, o turizmu in o agroživilstvu oziroma kmetijstvu. Sam sem prepričan, da s temi tremi področji preprosto razvojnega preboja v Pomurju ne moremo doseči. Dodana vrednost ali donos na kapital v teh treh področjih je pač takšen, kakršen je. Vsekakor slab in ni možno računati na razvojni preboj. Zato predlagamo, da se v drugem odstavku dodasta dve novi alinej i, in sicer procesna industrija, kovinskopredelovalna in elektro industrija. Gre prav tako za primerjalne prednosti te pokrajine in tradicionalne industrije, ki so v Pomurju prisotne. Trdim, da brez industrije razvojnega preboja v Pomurju ne bo. In druga vsebina, ki je zelo pomembna, trdno smo prepričani, da...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani!
MAG. RADOVAN ŽERJAV: ... da novih študij, novih ekspertiz, novih strokovnih podlag, novih dokumentacij, skratka nove papirologije v Pomurju ne potrebujemo. Tega smo v preteklosti pripravili že veliko, tako da ocenjujemo, da je tega bilo dovolj. Danes potrebujemo v Pomurju nova delovna mesta in prav je, da ta denar, ki je bil skozi ta zakon namenjen za pripravo študij in tako naprej, skratka papirologije, da se nameni za tiste namene, za katere je to najbolj pomembno, in sicer zato, da se odprejo nova delovna mesta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju k 3. členu. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Seveda bomo za ta amandma glasovali "za". Gre pa za to, da se
520
v 4. členu, ko govorimo o programu spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 do 2015, v tretjem odstavku črta prva alineja "podpora pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji". V skladu z gradivom je za ta inštrument pripravljenih tri milijona evrov. In moja ocena je, da je škoda, da bi pravzaprav za svetovanje pri pripravi razvojnih projektov porabili tri milijone evrov. V svoji razpravi sem navedel, da je pomurska gospodarska zbornica predstavila 40 projektov, ki so pripravljeni "ready to go", 40 projektov z različnih področij, in ne bi bilo najbolj modro, da denar, ki ga nujno potrebujemo za to, da bomo realizirali konkretne projekte, ki so pripravljeni, da jih namenjamo za takšna in drugačna svetovanja. Govorimo pa o treh milijonih evrov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 37, proti 46.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti 3.
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 6. členu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Obrazložitev glasu v imenu SLS mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. V 6. členu govorimo o davčni olajšavi za investicije. Ocenjujem, da je to najboljši ukrep znotraj tega zakona in vsekakor dober ukrep. To je treba priznati. Želel pa bi, glede na to, da ocenjujem, da lahko skozi ta ukrep dosežemo nek preboj ravno na področju investicij, ki so ključne za to, da bomo dobili nova delovna mesta, da bi bilo modro, da ta čas, ki je tukaj opredeljen na 5 let, da ga podaljšamo na 10 let. Torej, da bi ta davčna olajšava za investicije v Pomurju veljala 10 let, namesto 5 let. Seveda bomo v Slovenski ljudski strank ta amandma podprli.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 47.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 8. členu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Tisel, prosim.
521
MAG. ŠTEFAN TISEL: Hvala za besedo.
8. člen govori o vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurski regiji. Predlagamo, da se ta člen črta, kajti določilo vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurski regiji, ki se sofinancira iz nacionalnih in kohezijskih sredstev državnega proračuna v okviru višine 2 milijonov evrov, smatramo, da je to nekako dodatno zapravljanje denarja, ker že imamo izobraževalne institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem delavcev in teh, ki so na čakanju. To delo pa naj koordinira razvojna agencija Pomurja, ki je tudi ustanovljena. Seveda pa se iz teh sredstev lahko dodatno sofinancira to njihovo delo.
Zato predlagamo, da se ta člen črta.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu. Prosim, gospod Pojbič.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani predsednik.
Tudi jaz bom ta amandma, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, z veseljem podprl.
Povedati moram, da tega medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurski regiji, po moji osebni oceni, ne potrebujemo zato, ker imamo na lokalni in tudi na državni ravni že institucije, ki lahko to vlogo prevzamejo. Zdi se mi zelo pomembno, da poudarim, da vseskozi ta vlada Boruta Pahorja in ta koalicija trdi, da bo zmanjševala število javnih službencev, da bo zmanjševala javno upravo. V tem primeru se je ponovno zgodilo to, da se zaposlujejo novi državni uslužbenci. Se pravi, spet je prišlo do tega, da ta koalicija govori eno, dela pa popolnoma drugo. In to je tisto, kar se mi zdi nedopustno, neprimerno in neodgovorno na račun ubogih Pomurcev.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 83 poslank in poslancev, za 28, proti 54.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obrvnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka. Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 5. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje. Ugotavljam, da ne.
Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
522
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za 83, proti nihče.
(Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi, v zvezi s to točko je Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripravil predlog sklepa, ki naj bi ga Državni zbor obravnaval še v okviru te točke dnevnega reda. Upoštevaje poslovnik in dosedanjo parlamentarno prakso Državnega zbora, v okvirih obravnave predloga zakona na seji Državni zbor ne more obravnavati tudi predloga drugega akta temveč tak akt lahko obravnava kot samostojno točko dnevnega reda. Zato Državni zbor predloga tega sklepa danes ne bo obravnaval, obravnaval pa ga bo na eni izmed naslednjih sej, če bo odbor kot predlagatelj akta, predlog sklepa v proceduro Državnemu zboru vložil skladno s 169.a in 169.b členom Poslovnika Državnega zbora.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujejo s prekinjeno 26.b točko dnevnega reda - z obravnavo predloga kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, se imenuje dr. Henrik Gjerkeš. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 30. .../Aplavz./...
(Za je glasovalo 48.) (Proti 30.)
Sklep je bil sprejet.
Ugotavljam, da je dr. Henrik Gjerkeš imenovan za ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Ministru Vlade čestitam k imenovanju in mu želim uspešno opravljanje dolžnosti. .../Aplavz./... Prosim novega ministra, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije priseže pred Državnim zborom. Prosim.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi, svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi minister nagovoriti zbor? (Da.) Prosim kar za govornico. Izvolite.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Spoštovani poslanci in poslanke! Hvala za vaše zaupanje. Te odgovorne naloge se bom resno in zavzeto lotil, in to, upam, v tvornem sodelovanju z vsemi vami. Hvala lepa še enkrat. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kaj naj rečem? Naj rečem mir v dvorani ali ne? Spoštovane kolegice in kolegi!
523
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi!
Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda - to je s prvo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o dopolnitvi zakona o reprezentativnosti sindikatov je primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da zbor predlaganega sklepa ni sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 18. točko dnevnega reda - prva obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije je primeren za nadaljnjo obravnavo. Gospod Zvonko Černač, v imenu poslanske skupine? Odpiram prijave za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Besedo ima Miran Potrč v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog zakona podprla.
Zakon o glavnem mestu imamo pet let. V teh petih letih bi naj zakon na podlagi neposrednih dogovorov med Mestno občino Ljubljana in Vlado urejal nekatera vprašanja, ki so v interesu za funkcioniranje države, ne pa samo Ljubljančank in Ljubljančanov, posebej ne njenega župana. Doslej se te pravice niso uresničevale in zakon je bil mrtva črka na papirju. Zaradi tega je predlagana dopolnitev, ki daje konkretno možnost, da se na podlagi ugotovljenega deleža v dohodnini zagotavljajo dodatna sredstva Mestni občini Ljubljana za uresničevanje enakih nalog, kot so sicer že predvidene v Zakonu o glavnem mestu in predstavljajo tekočo porabo. Ta sredstva so fiksirana, ni mogoče trditi, da si jih kdorkoli izmišlja, ni mogoče trditi, da se spreminjajo iz leta v leto, ker se na novo ugotavljajo vsake tri leta, ne gredo v breme nikogar drugega, ampak se delež prihodkov proračuna na račun 0,73% dohodnine zmanjša, niso v škodo nikogar.
Ko sprejemamo ta zakon, se več kot dobro zavedamo, da smo problem lokalne samouprave začeli reševati, daleč od tega, da smo ga rešili, posebej tudi ne vprašanja financiranja lokalnih skupnostih nasploh in mestnih občin, vendar smo prepričani, da bi dejstvo, da ne uspemo reševati problema kot celote, bilo slabo, če bi onemogočalo, da ga rešujemo vsaj deloma. Dajmo deloma naše glavno mesto pomagati reševati s predlogom tega
524
zakona in se obvežimo, da bomo čim prej in intenzivno nadaljevali pri urejanju ostalih vprašanj lokalne samouprave. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS ima Zvonko Černač. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Slovenska demokratska stranka takega, zakona kot ga imamo na mizi, ne more podpreti. V včerajšnji razpravi je bilo čutiti podmeno, da je Vlada gospodu Jankoviču nekaj dolžna, češ da so mu bila v preteklosti odvzeta sredstva, ki mu pripadajo. Včeraj je bilo v razpravi večkrat argumentirano pojasnjeno, da to ne drži. O tem je razsodilo Ustavno sodišče soglasno. Ni pritrdilo navedbam gospoda Jankoviča. Vlada oziroma država torej ni gospodu Jankoviču ničesar dolžna. Kljub temu je 16. februarja letos gospod Pahor, predsednik Vlade, dal gospodu Jankoviču javno zagotovilo, da bo sredstva, za katera je bil domnevno prikrajšan, dobil povrnjena. O tem smo bili priča nekim amandmajem ob obravnavi rebalansa in drugim poizkusom prenosa premoženja z države na občino. 5. avgusta letos sem zato na vlado naslovil poslansko vprašanje glede kravjih kupčij Vlade z gospodom Jankovičem. Odgovora do danes nisem prejel. In v tem zakonu gre točno za to: za poplačilo predvolilnih uslug gospodu Jankoviču, gospoda Jankoviča levemu trojčku, tokrat z davkoplačevalskim denarjem. S spremembami zakona ne bo uresničena nobena dolgoročna vizija mesta. Za nekaj 10 milijonov, ne vemo niti koliko, ker zakon pušča odprte možnosti, brez omejitev, brez kriterijev in brez razpisa v dogovoru gospoda Jankoviča z gospodom Pahorjem, za nekaj 10 milijonov bo torej zmanjšana enormna proračunska luknja, ki jo je gospod Jankovič v dobrih dveh letih podvojil in nič več. Poleg tega je sprememba protiustavna, ne sistemska. Vnaša neenakost med mestnimi občinami in ne nadgrajuje tistega, kar je prinesel Zakon o glavnem mestu, ki je bil sprejet leta 2004. Vsi se strinjamo, da ima Ljubljana specifičen status. Slovenska demokratska stranka se tega zaveda še posebej, zato smo na kongresu letos sprejeli resolucijo o glavnem mestu in v njej nanizali nekaj ukrepov in rešitev, ki bi jih bilo treba oziroma bi jih morala urediti ravno sprememba Zakona o glavnem mestu. Če bi bile v tej spremembi vsaj nekatere od teh rešitev, ki omogočajo uresničevanje oziroma odpravo tistih težav, s katerimi se glavno mesto danes sooča, in, ki resnici na ljubo, za odpravo teh potrebuje večja sredstva, predvsem evropska sredstva za modernizacijo javnega prometa, za drugačno ureditev infrastrukturnih pogojev, če bi v tej spremembi zakona bile take rešitve, potem bi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke take spremembe z veseljem podprli. Take spremembe, kot jih imamo danes na mizi, seveda ne moremo podpreti.
525
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Glasovanje teče. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 27.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v drugo obravnavo Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 19. točko dnevnega reda - prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku je primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v drugo obravnavo Odboru za finance in monetarno politiko kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 22. točko dnevnega reda -obravnavo Predloga deklaracije o seznanitvi z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, z dne 2. aprila 2009. Ob tem najavljam, da sta Poslanski skupini SLS in SDS najavili obstrukcijo. Prehajamo na odločanje o predlogu deklaracije. Glasujemo. Glasovanje teče. Prosim za mir v dvorani. Navzočih je 51 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 2.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je deklaracija sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA. SEVEDA VABIM POSLANCE NAZAJ V DVORANO, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADE REPUBLIKE SAN MARINO O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je matično delovno telo in je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpavi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandamaja, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
526
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN UKRAJINO O IZMENJAVI IN MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE SRBIJE O POSREDOVANJU NA OBRAMBNEM PODROČJU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA MANDATNO VOLILNE ZADEVE.
Zbor bo v okviru te točke obravnaval predlog sklepa o imenovanju predsednice Državne revizijske komisije, predlog sklepa o imenovanju dveh članov Nadzornega sveta RTV Slovenija, predlog sklepa o imenovanju članice Statističnega sveta Republike Slovenije ter predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo predloga sklepa o imenovanju predsednice Državnerevizijske komisije. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za predsednico Državnerevizijske komisije za dobo pet let imenuje Miriam Ravnikar Šurk. Funkcijo začne
527
uresničevati 24.12.2009. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel.
Prehajamo na obravnavo predloga sklepa o imenovanju dveh članov Nadzornega sveta RTV Slovenija. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Nadzorni svet RTV Slovenija imenujeta za člana Anton Horvatič in mag. Lenart Šetinc za čas do izteka mandata obdobja Nadzornega sveta RTV Slovenija, konstituiranega v letu 2006. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 22.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel.
Prehajam na obravnavo sklepa o imenovanju članice Statističnega sveta Republike Slovenije. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravni ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Statistični svet Republike Slovenije za dobo štirih let imenuje Mojca Prelesnik. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije Državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter lizing najemnih ali drugih primerljivih poslih, financiranih s sredstvi državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana, na področju projekta stanovanjske gradnje in nakupu stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov ali površin v Mestni občini Ljubljana, projektov obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem, projektov stanovanjske gradnje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, projektov objektov državnega pomena, projektov objektov v javni rabi, projektov gradbenih investicij javnega pomena, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana in projektov gradbenih investicij na področju tako imenovanih visokih gradenj v javne zdravstvene objekte (projekt Pediatrične klinike, projekt Onkološkega inštituta itd.) zaradi suma, da so bili postopki in posli...
Prosim, mir v dvorani!
...medsebojno	politično	dogovorjeni,	vodeni
netransparentno in negospodarno ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti in delovanja povezanih oseb, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih
528
poslov, ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem.
Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije.
Glasujemo. Glasovanje teče. Prosim mir v dvorani! Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 1.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je Državni zbor predlagani sklep sprejel.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prekinjam 10. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. OKTOBRA 2009 OB 21.30 IN SE JE NADALJEVALA 23. OKTOBRA OB 9.00.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Pričenjam nadaljevanje 10. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Andreja Črnak Meglič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Ljubo Germič, Bogdan Barovič, Milenko Ziherl, mag. Franc Žnidaršič, Tone Anderlič, Roberto Battelli in Matjaž Han od 13.30 ure dalje.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V okviru te točke bodo na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri ter generalni sekretar Vlade. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Vsak poslanec ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministricam ali ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec postavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice,
529
ministra ali generalnega sekretarja Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo ministrica, minister ali generalni sekretar Vlade v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se danes opravičili naslednja ministrica in ministra: Katarina Kresal - ministrica za notranje zadeve, Aleš Zalar - minister za pravosodje in Gregor Golobič - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj.
Prehajamo na odgovore na poslanska vprašanja, postavljena na 6., 7., 8. in 9. seji Državnega zbora.
Proceduralno, gospod Tanko. Prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Predlagal bi, da se odgovori na vprašanja pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3, ki so tu uvrščena, v skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prestavijo na naslednjo sejo. Kot veste, gre za odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena na 6. oziroma 8. seji, se pravi 18. maja in 13. julija. Od takrat, v tem času je bil minister za zunanje zadeve odsoten. Na tej seji sem predlagal, da bi minister, ki je bil na tej seji, odgovarjal že v ponedeljek, pa to ni bilo omogočeno, danes pa sta ta dva poslanca odsotna. In glede na to, da nimata možnosti, da bi v nadaljevanju postavila zahtevo za dopolnilno vprašanje, predlagam, da se to prestavi potem na naslednjo sejo, samo ta tri vprašanja, se pravi, vprašanje Milenka Ziherla in dve vprašanji Mira Petka.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: To so vprašanje 1, 2 in 4.
JOŽE TANKO: 1, 2 in 4.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: 1, 2, 4. Seveda, mislim, da temu predlogu lahko ugodimo in bo minister na ta tri vprašanja dveh poslancev, gospoda Ziherla in Petka, odgovarjal na naslednji seji. Mislim, da smo to dolžni storiti glede na to, da že nekaj časa tudi sicer čakata.
Torej, da ponovim, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar bo na vprašanje Milenka Ziherla in na vprašanji Mira Petka odgovarjal na naslednji seji. Minister za zunanje zadeve bo najprej odgovoril na vprašanje Francija Keka v zvezi s postavitvijo plinskega terminala.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa, predsednik. Pozdravljeni poslanci!
Vprašanje iz junija meseca poslanca Keka je vprašanje o plinskih terminalih in aktivnosti slovenske diplomacije v
530
zvezi s tem. Jaz lahko zagotovim, da Ministrstvo za zunanje zadeve od samega začetka, ko smo zaznali to problematiko, intenzivno spremlja dogajanje na italijanski strani, da se je diplomatska mreža aktivno vključila, da je poizvedovala v....
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani!
SAMUEL ŽBOGAR: V tem času od takrat, ko se je ta problematika pojavila, smo imeli preko 20 kontaktov in pogovorov na to temo predvsem v Rimu, pa tudi v Trstu preko generalnega konzulata. Sami veste, da doslej ta naša posredovanja, tudi posredovanja ministra za okolje v kontaktih s svojo kolegico ustnih in pisnih, niso zaustavila procesa na italijanski strani.
V mesecu septembru je bilo napovedano srečanje koordinacijskega odbora dveh vlad, ki ga vodita dva zunanja ministra. Koordinacijski odbor je bil prestavljen na zaprosilo italijanske strani in je sedaj sklican za 9. november v Ljubljani, tako da 9. novembra se bomo srečali. Na tem sestanku bo tudi poleg mojega kolega ministra za zunanje zadeve tudi ministrica za okolje. Slovenska stran bo spomnila na obljubo italijanskega ministra oziroma na izjavo italijanske ministra na prejšnjem srečanju koordinacijskega odbora, kjer je dejal, da Italija takšne odločitve ne bo sprejela brez soglasja slovenske strani. Tega soglasja s slovenske strani ni, slovenska stran je zahtevala dodatna pojasnila, dodatno tehnično dokumentacijo. Nekatera pojasnila smo dobili, nekatera dokumentacija je prišla. Kot jaz razumem strokovnjake z Ministrstva za okolje, pa odgovori še niso zadovoljivi oziroma ne odpravljajo skrbi na slovenski strani, da bo imel takšen plinski terminal čezmejne učinke. Tako se, pripravljamo na konvencijski odbor, kjer bomo to vprašanje ponovno odprli, kjer bomo zahtevali vso dokumentacijo, hkrati opozarjali na te čezmejne učinke, opozarjali tudi na direktivo Evropske unije, ki bi jo takšen terminal oziroma postavitev takšnega terminala kršila, hkrati pa slovenska stran pripravlja tudi druge možne opcije v primeru, da bi italijanska stran nadaljevala s postavitvijo oziroma z odobravanjem odločitev za postavitev tega terminala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi dopolnitev odgovora, gospod Kek? Prosim.
FRANCI KEK: Hvala za besedo.
Vprašanje je sicer iz junija meseca, vendar so stvari, kot vidimo, vedno bolj aktualne. Če smo imeli še pred časom odgovor njihovega ministra, da bodo upoštevali mnenje Slovenije, smo te dni soočeni z mnenjem ministra za gospodarstvo, ki je dejal, da ima že dovolj vetov znotraj države in ga ne zanimajo kakršnikoli zadržki sosednjih držav. Tako mislim da, bo imelo razen okoljskega ministrstva,
531
medresorske komisije, zunanje ministrstvo tukaj še kar nekaj dela.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite še? Če je potrebe, gospod minister? Če je ni, če ocenite, da je treba odgovoriti ali pokomentirati, potem lahko, sicer pa. Ne bo v redu. Kakšen mikrofon v dvorani ni prižgan? Prosim, če še enkrat poskusite.
SAMUEL ŽBOGAR: Ja, sedaj je pa v redu. Strinjam se popolnoma, da to ne bo enostavno, posebej, ker se italijanska vlada sklicuje, da je zaključila svoje procese in sedaj so vsi procesi na deželni ravni, kjer pa slišimo, dobivamo sporočila, predvsem javna, kako se ne mislijo pogovarjati s slovensko stranjo. Eno je to pričakovanje, da se bodo vendarle se pogovarjali s Slovenijo, to je nekaj, kar so obljubili na prejšnjem konvencijskem odboru in kar verjetno v nekih dobrih sosedskih odnosih tudi sledi posebej, ker je ta terminal čisto na naši meji.
Druga je pa ta direktiva, ki je o oceni vplivov posameznih javnih in zasebnih projektov na okolje Evropske unije, za katero mislimo, da je ta projekt neposredno krši. Tako bi si seveda želeli, da skupaj z italijansko vlado najdemo neko rešitev. Po drugi stani pa bo slovenska stran, bo uporabila tudi vse druge postopke, ki bodo potrebni, da bi zaščitila interese Slovenije oziroma preprečila postavitev takšnega terminala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister Samuel Žbogar bo odgovarjal na vprašanje Rudolfa Petana v zvezi z začasno, ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, pri čemer opozarjam, da ima na minister na voljo za odgovor samo še dve minuti in 43 sekund v prvem krogu. Prosim, gospod minister.
SAMUEL ŽBOGAR: Na to vprašanje je odgovarjala moja kolegica Katarina Kresal že pred časom in je takrat obrazložila cel postopek. Jaz bi samo spomnil, da je ta režim, začasni režim, na koncu veljal 18 dni od 28. junija do 15. julija in da je veljal na vseh mejah Italije. Tako da tiste skrbi, ki so se pojavljale v Sloveniji, da je to poizkus ponovnega uvajanja schengenskega režima samo s Slovenijo in za daljši čas, da je to tudi nekakšen politični signal z italijanske strani Sloveniji, lahko z veseljem ugotavljamo, da temu ni bilo tako, da to je bila pač začasna rešitev, ki se je pojavila, ki jo je italijanska stran uporabila v skladu s schengensko zakonodajo za konkreten primer varovanja pred morebitnimi dodatnimi varnostnimi tveganji ob robu srečanja skupine G8 v Trstu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Petan, želite dopolnitev odgovora? Prosim.
532
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani minister! Saj v tem je ravno problem, kar ste sedaj rekli. Namreč, te zadeve si nisem jaz izmislil niti v SDS, ampak smo to lahko prebrali v medijih, da sta protestirala župan Trsta in, mislim, da Devina. Se pravi, italijanska župana - za eno mislim, da je županja - ker sta sama ugotovila, da edino na meji s Slovenijo sta imela določene težave, na meji z Avstrijo in - dobro, meji, teoretično pač na področju prehoda s Francijo pa ne. In v tem je ravno problem in ne razumem, zakaj mi predstavniki slovenske države kar naprej dopovedujete, da je bilo na vseh mejah, če sta pa dva italijanska župana se sama prepričala, da je bilo to problem samo na nekdanji slovenski meji. Zato sem vam jaz tudi zastavil to vprašanje. Enostavno ne razumem, zakaj si nihče v Sloveniji ne da dopovedati, da nismo to ugotovili v SDS, niti jaz sam, ampak dva italijanska župana.
Zato sem vam zastavil vprašanje in vas še enkrat isto sprašujem: Zakaj ravno s Slovenijo? Zakaj niste preverili, da tega ni na bivši meji z Avstrijo in pa Francijo? In: Zakaj vsaj protestirali niste? Saj drugega ne moremo narediti, verjetno ne moremo postaviti oklepnike na mejo, če to italijanska država izvaja.
Ampak to bi rad izvedel, zakaj se niste informirali, kot dodatno vprašanje, da na ostalih dveh, recimo mejah z Avstrijo in Francijo tega pa ni bilo s strani italijanske države. Na to bi jaz želel odgovor. Ali je to dopolnilni, ali dodatni, ali še enkratni - meni je čisto vseeno. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Recimo, da je to dopolnitev, zahteva ali želja za dopolnitev odgovora ministra. Minister, želite odgovoriti? Na voljo imate minuto in 13 sekund. Hvala.
SAMUEL ŽBOGAR: Začasna uvedba schengenskega režima na mejah je dovoljena in Italija ni bila prava, ki se je poslužila tega. Ogromno je držav, ki se je tega v preteklosti že poslužila zaradi nogometnih prvenstev ali drugih dogajanj. Francija štiriindvajsetkrat, Španija trinajstkrat, Islandija petkrat, Finska petkrat in tako dalje. Tako to ni nek ukrep, ki bi bil izjemen ukrep, ki bi se ga Italija spomnila, ampak je možnost, ki je mogoča po schengenskem sporazumu in ki je začasna možnost. Italijanska stran je uvedla ta začasni režim zaradi srečanja G8 junija meseca in po naših informacijah ga ni uvajala selektivno samo na slovenski meji, ampak je bil uveden na vseh mejah.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar bo odgovoril na vprašanje Srečka Prijatelja v zvezi s stroški najemnin za diplomatsko -konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini. Prosim, gospod minister.
533
SAMUEL ŽBOGAR: Vprašanje zadeva stroške zunanjega ministrstva z najemi prostorov, kot tudi z najemi rezidenc in stanovanj svojih diplomatov v tujini. Na začetku bi najprej poudaril, da se vsekakor pri teh najemih obnašamo racionalno in tudi v skladu z vladnimi varčevalnimi ukrepi. Ampak bi bil konkreten, ker je bilo vprašanje konkretno.
Slovenija oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve ima trenutno v najemu 45 poslovnih prostorov za potrebe diplomatskih predstavništev in dva dodatna poslovna prostora v Banji Luki in v Parizu za potrebe Unesco. Tako najema tudi 42 rezidenc za vodje DKP predstavništev in 207 stanovanj za zaposlene na predstavništvih. Zaradi racionalizacije dela ravno v letošnjem letu združujemo dve predstavništvi, fizično, to je, veleposlaništvo v Bruslju selimo v stalno predstavništvo pri Evropski uniji in veleposlaništvu na Dunaju in stalno misijo pri OVSE ravno tako fizično združujemo na isti lokaciji.
V preteklem letu oziroma v letu 2008 smo za najemnine porabili skupaj 10 milijonov evrov, v obdobju januar - avgust letošnjega leta pa nekaj manj kot sedem milijonov evrov. Ministrstvo ima v načrtu za prihodnja leta določene nakupe nepremičnin, to bomo realizirali v skladu s finančnimi možnostmi in razpoložljivimi sredstvi. Pogovarjamo se tudi o možnosti dolgoročnega najema, ki se kasneje pretvori v lastništvo. To je opcija, ki je doslej sicer še nismo uporabljali v svoji mreži.
Od kupljenih nepremičnin imamo zaenkrat rezidenco v New Yorku, v Budimpešti, v Bruslju, v Trstu. Poslovne prostore imamo kupljene v Parizu, Budimpešti, Zagrebu, Bruslju, Sarajevu. Ravno tako imamo tudi stanovanje v Parizu, ki ga bomo sedaj spremenili v prostore za prehodno predstavništvo pri OECD.
Nepremičnine na podlagi sukcesije: zaenkrat smo dobili samo eno nepremičnino, to je v Washingtonu, v kateri so poslovni prostori, rezidenca in tudi eno stanovanje. Upam, da sem na ta način odgovoril. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želite dopolnitev odgovora, gospod Prijatelj? Izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani ministri. Pri postavljanju vprašanja sem bil zelo jasen zakaj namesto dragih najemnin, ki so prepogosto tudi prevelike. To je kar stalna praksa, da so te najemnine resnično pretirano velike. Sami ste omenili, da ste v letu 2008 namenili 10 milijonov evrov za te najemnine. To ni malo denarja. Zakaj te najemnine enostavno ne namenjate za plačilo kreditov, ki bi bili najeti za zagotavljanje potrebnih administrativno-tehničnih pogojev za delo naših diplomatov?
Vemo, da bi bila to bolj dolgoročno smiselna naložba in da bi bila na nek način zelo dobrodošla v tem času, ko
534
prihranek tu in tam dobro pride tudi v integralnem proračunu. Na tej postavki smo mi računali, če smemo vam povedati, da bi se prihranilo do tretjine sredstev. Tri milijone bi lahko lansko leto za leto 2008 prihranili, če bi imeli sklenjene pogodbe za nakup nepremičnin za obstoječo kapaciteto. Po izplačilu kreditov bi pa ta stanovanja bila od Republike Slovenije. Tako pa plačujemo najemnine in nikoli ne bodo naša.
Vprašal sem vas tudi: Kdaj boste sklenili kupoprodajne pogodbe za te kapacitete, ki jih imate? In: Ali je res, da znotraj posameznih diplomatsko-konzularnih predstavništev prihaja do zlorab, da se najemnima na nek način vrača nekomu v kuverti? Tudi take indice imamo. Ali ste kdaj uvedli nadzor za zakonito in smotrno porabo teh sredstev? O tem sem vas spraševal.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, minister Žbogar.
SAMUEL ŽBOGAR: Imamo nadzor. Nadzor izvaja služba ministrstva za notranjo revizijo, ki tudi redno obiskuje predstavništva in izvaja finančno revizijo. Po novem imamo tudi posebnega inšpektorja, diplomatskega, ki obiskuje veleposlaništva in pregleduje, izvaja nadzor vseh področij, vključno finančnega, in vprašanje nepremičnin, ki jih omenjate. Tako da nadzor nad porabo izvajamo.
Strinjam se z vami, da bi bilo mogoče primerno, da bi po 20 letih te službe imeli več nepremičnin. Veliko denarja smo v teh letih porabili za najemnine in verjetno bi bilo bolj smiselno se bolj sistematsko odločati za nakupe ali pa nakupe z dolgoročnim najemom. Doslej dolgoročni najem ni bil mogoč, ker se je to interpretiralo kot zadolževanje države in zato ni bilo soglasja v preteklosti znotraj vlade, da bi se kupovalo nepremičnine z dolgoročnimi nakupi. Letos, ko smo sprejeli prvo skupino ukrepov, je eden od teh tudi racionalizacija mreže in spodbuda, da ministrstvo poskuša kupovati nepremičnine z dolgoročnimi najemi. Sedaj se že zelo konkretno pogovarjamo z nekaterimi predstavništvi, tam, kjer je to mogoče, da bi šli v te dolgoročne najeme. Naši veleposlaniki so dobili zadolžitve, da se pogovarjajo, in kjer bo to mogoče realizirati, bomo v to tudi šli. V proračunu pa, na žalost, ne v letošnjem letu ne v prihodnjem nimamo posebnih sredstev za investicije; v toku pogajanj so ta sredstva pač izparela. Tako da bi kupovali nepremičnine z denarjem, v prihodnjih dveh letih te možnosti ne bo. Bo pa ta možnost z dolgoročnimi najemi in upam, da bo kar na nekaj predstavništvih to pripeljalo do nakupa. Strinjam se, da bi v 20 letih lahko imeli več kot teh 10 nepremičnin, ki jih imamo v tujini.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod Prijatelj, proceduralno.
535
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Z odgovorom nikakor ne morem biti zadovoljen, spoštovani minister. Veste, da to, kar ste povedali, ni zadostno glede na neodgovornost pri tako "šlampasti" porabi javnih financ.
Zato predlagam, skladno s 246. členom, drugi odstavek, da Državni zbor opravi širšo razpravo o tem, kajti gre konec koncev za zelo nekontrolirano porabo proračunskih sredstev, za zlorabo na tem področju, mi bomo povedali, kje, če vaše inšpekcije niso ugotovile. Od vas pričakujem - mi smo že dali pobude kar trikrat, pisne - da boste te najemnine seveda namenil za odplačevanje najetih kreditov in da se bodo te nepremičnine v prihodnje raje kupovale. Ne bom računal, koliko denarja smo vrgli skozi odprto okno, in seveda ne bom sedaj krivil nikogar, lahko da je tudi vse v redu, vendar pri tako nerazumni porabi denarja, seveda pri tako visokih najemninah ne bi uhajal, koliko stane kvadratni meter najetega prostora za neko rezidenco, ker je cena od kraja do kraja zelo različna, pač, glede na ceno nepremičnine v posamezni državi, vendar lahko zagotovo trdim, da so to zelo visoki zneski. Pri tako visokih zneskih in tako nekonkrolirani porabi, pri tako slabi kontroli in nesankcioniranih nepravilnosti gre tudi za krajo - ne bom - sum zlorabe, seveda pa to zahteva malo bolj resen pristop ministra, ki je odgovoren za porabo teh sredstev.
Tako od vas pričakujemo, da boste vsaj do konca mandata za polovico od teh stanovanj, 270 jih je, in za polovico od teh rezidenc, 42 jih je, sklenili kupoprodajne pogodbe, če ste resnično zaprisegli s tako resnostjo - verjamem, da ste - da boste delali v dobro naroda in te države. Ne moremo pa dovolite, da se milijoni mečejo skozi odprto okno, to je neodgovorno tudi z vaše strani.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Srečka Prijatelja, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, 10 minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Minister za okolje in prostor Karel Erjavec bo odgovarjal na vprašanje najprej Darka Meniha v zvezi z državno pomočjo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Prosim.
DARKO MENIH: Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Menih, vi ste že postavili vprašanje.
DARKO MENIH: Ja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Vi ste že postavil na prejšnji seji, on ga ima in bo minister kar odgovarjal. Hvala.
536
DARKO MENIH: Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, minister.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala. Spoštovani, predsednik. Lep pozdrav tudi vsem poslancem, kolegom ministrom. Uvodoma moram pojasniti, da Ministrstvo za okolje nima neke svoje komisije, ki bi ocenjevala nastalo škodo zaradi naravnih nesreč, ampak da imamo državno komisijo za ocenjevanje škod za nastalo škodo zaradi posledic naravnih nesreč, ki je medresorsko sestavljena. To se pravi, s predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, kulturo, obrambo in pa Ministrstva za promet. Poleg državne komisije so tudi regijske komisije in te komisije sodijo v pristojnost Ministrstva za obrambo. Vlada Republike Slovenije odloči o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki jih predloži Vladi v obravnavo ministrstvo, ki je pristojno za varstvo pred naravnimi nesrečami, to je Ministrstvo za obrambo. Izdela pa jo Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih ter drugih nesrečah, ki je pač ustanovljena v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi nesrečami. Vlada mora pri odločanju o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar znaša v tem trenutku 6,6 milijonov evrov. Če boste pogledali predlog novega proračuna in zakon o izvrševanju proračuna, ta znesek je nekaj nižji, in sicer bo 2,3 milijone evrov treba preseči, da se lahko pripravi poseben program za odpravo posledic. Res pa je, da program odprave posledic posamezne nesreče sodi v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor.
Kar se tiče glede odločitve o porabi teh sredstev, kot povedano, to ne sodi v pristojnost Ministrstva za okolje, temveč sodi v pristojnost Ministrstva za finance, ki predlaga ustrezen zakon, zakon o izvrševanju proračuna.
V Ministrstvu za okolje in prostor ocenjujemo, da bo treba opraviti tudi določene sistemske spremembe na področju odprave posledic naravnih nesreč in predvsem s teh vidikov mislimo, da bo treba ojačati preventivno učinkovito delovanje, zlasti z ustreznim načrtovanjem v prostoru. Vidimo, da so nekatere nesreče posledica tudi zgrešenega načrtovanja, kjer pač se niso zadosti upoštevale možne nevarnosti, kot so stoletne vode, plazovitost terena, da ne omenjam vseh teh možnih razlogov za naravne nesreče. Mi tudi menimo, da bo treba na tem področju ojačati zavarovalništvo, ker vidimo, da se verjetno tudi zaradi klimatskih sprememb, pomembnih sprememb, te nesreče vse pogosteje pojavljajo in tudi škode so vse večje. Verjetno bo zelo težko za vse te nesreče
537
zagotavljati zgolj sredstva iz državnega proračuna, zlasti v teh časih, ko se soočamo s težko finančno krizo. Zato menimo, da je treba opraviti določene sistemske spremembe, zlasti tudi v smislu ojačanja zavarovalništva, zlasti kadar gre za škode, ki nastajajo na zasebni lastnini. Tukaj vidimo možnost, da bi država z ustreznimi subvencijami pospeševala zavarovalništvo, ki je najbolj ustrezen način za odpravo posledic škod, zlasti na zasebni lastnini in zlasti ob dejstvu, da zaradi podnebnih sprememb lahko ugotavljamo, da se bodo tovrstne naravne nesreče tudi v prihodnje pogosteje pojavljale, kot so se doslej.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Menih.
DARKO MENIH: Hvala lepa, gospod minister, za izčrpen odgovor, vendar bi jaz morda rekel samo, da v letošnjem letu je bilo ogromno naravnih nesreč. Nekatere občine so jih celo večkrat doživele in vsebina tega vprašanja, ki sem vam ga zastavil, je zelo aktualna in pomembna za prizadete občine. Lahko vam povem za našo občino - državna komisija je škodo ocenila na 900 tisoč evrov, to pa je daleč od tistega praga 2,6 milijonov, ki bi ga morali doseči. Potem smo se s komisijo usedli in izračunali vso tisto škodo sosednjih občin, ki je na tisti dan dosežena. Vendar še vse te občine nismo dosegle tistega praga. Zato se zavzemam, da bi ta prag bil nižji, da lahko pridemo v poštev za pomoč države.
Ob tej priložnosti moram tudi pohvaliti ljudi z Ministrstva za okolje in prostor, gospoda Vivoda, in geologe in gospoda Bogataja, ki so prišli takoj, še tisti dan prišli na "lice mesta" in nam pomagali svetovati, kako in kaj izvršiti intervencijo. Določili so nam tudi 112 tisoč evrov pomoči, vendar do realizacije še do zdaj ni prišlo.
Mogoče bi pa še to rekel. Od Ministrstva za okolje in prostor bi pričakovali, da bi nam svetovali, kaj storiti, mogoče, da bi nam pomagali pri načrtovanju teh kart o plazovitosti. Zadnjič smo poslušali tudi lepo predavanja in tukaj bi se mogoče našla kakšna pomoč.
Drugače pa, za ta prag mislim, da bi se pa moral znižati .../Znak za konec razprave./... Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim odgovor. Minister Erjavec, prosim.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Rad bi se poslancu zahvalil zlasti za pohvale sodelavcem na Ministrstvu za okolje in gospoda Bogataja, ki sicer dela na Ministrstvu za obrambo.
Povsem se strinjam z vami, da so težave tam, kjer ne presega škoda 2,6 milijonov evrov, kar je osnova potem za to, da Ministrstvo za okolje pripravi celovit progam. Moram reči, da sem tudi sam v težki situaciji, ko nastajajo te naravne
538
nesreče in ko vidim, da občinski proračuni nimajo zadosti sredstev, da bi lahko opravili sanacijo. Zato sem tudi rekel, da bo treba opraviti določene sistemske spremembe, zlasti zato, ker vidimo, da so te naravne nesreče vse bolj pogoste.
Sreča je, da v tem trenutku poteka akcija sprejemanja novih občinskih prostorskih načrtov. V zvezi s tem bi rad povedal, da bomo mi podaljšali rok za 18 mesecev, ker gre za projekt, ki je izjemno zahteven. Moram pa reči, da ravno v teh občinskih prostorskih načrtih vztrajamo pri tem, da se ne gradi tam, kjer so velike možnosti, da bi lahko prišlo do nekih naravnih nesreč. In moram reči, da se župani sedaj kar zavedajo te nevarnosti in so že začeli v svojih občinskih prostorskih načrtih tudi upoštevati vse te nevarnosti. Res pa je, da bo treba zagotoviti določena sredstva za določene analize, zlasti kar se tiče vodovarstvenih zadev. Vemo, da tukaj pač nimamo še povsem posnetega stanja. Kar se pa tiče plazov in plazovitosti terena, pa mislim, da že imamo dokaj natančne geološke karte in lahko kar zanesljivo napovemo, na katerem terenu je velika verjetnost, da bi lahko prišlo do plaza. Mislim, da z modernizacijo teh občinskih prostorskih načrtov pač teh težav ne bi več smelo biti, seveda pa naravne nesreče prinašajo tudi druge škode, kot so na kmetijskih zemljiščih - suše, toče itd. Tukaj bo pa treba tudi z vidika pristojnosti ministrstva za kmetijstvo pogledati, katere ukrepe izvajati, da se to preprečuje. Vemo, da je govora, ne vem, o obrambi pred točo z raketami, mreže itd. Pač več pozornosti bo treba posvetiti tem vprašanjem. Res pa je, da je to vse povezano s finančnimi sredstvi.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite proceduralno, gospod Menih? Prosim.
DARKO MENIH: Hvala lepa za besedo še enkrat. Res, gospod minister, hvala lepa, podali ste dokaj izčrpen odgovor. Vendar mislim, da je ta prag previsok za vse občine, in mislim, da bi bil potreben širše obravnave. Zato na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor sklene, da na naslednji seji opravi širšo razpravo o tem visokem pragu, ki ga občine ne zmoremo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Darka Meniha, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Erjavca na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, deset minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Minister za okolje in prostor Karl Erjavec bo odgovarjal tudi na vprašanje dr. Luke Jurija v zvezi z omejevanjem svetlobnega onesnaževanja.
539
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala za besedo. Hvala tudi poslancu za vprašanje.
Gre za kar pomembno problematiko. Lahko rečem, da tu Slovenija hodi v korak z ostalimi razvitimi državami. Res pa je, da je treba še nekaj pozornosti posvetiti boljšemu nadzoru o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja v okolju. Moram reči, da inšpekcija za okolje izvaja kar intenzivne aktivnosti v zvezi z nadzorom svetlobnega onesnaževanja okolja.
V skladu z načrtom dela za leto 2008 in 2009 je bilo opravljenih kar veliko nadzorov. Lahko rečem, da ugotavljamo, da pristojni večinoma upoštevajo to uredbo. Tam, kjer pa ne, pa tudi kar hitro odpravijo nepravilnosti oziroma neskladnosti v zvezi z uredbo mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Lahko rečem, da je bil v tej akciji, ki je bila načrtovana z načrtom dela za leto 2008 in 2009, določen cilj, in sicer,	na območju celotne države sočasno preveriti
izpolnjevanje prepovedi in ukrepov za zmanjšanje emisij svetlobe v okolje zaradi obratovanja virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Najprej so bili upravljavci razsvetljave pisno seznanjeni s prilagoditvenimi roki za svetilke obstoječe razsvetljave in tudi razsvetljave objektov za oglaševanje, ker tudi ti povzročajo svetlobno onesnaževanje. V drugem delu akcije, ki je potekala v marcu in aprilu 2009, pa je potekal neposredni inšpekcijski nadzor upravljavcev obstoječe razsvetljave, osvetljevanja fasad, svetlobnih snopov in reklamnih panojev. Skupno je bilo z uredbo seznanjenih 126 pristojnih služb v občinah in opravljenih 68 inšpekcijskih pregledov. V 19-ih primerih smo ugotovili nepravilnosti, zato so inšpektorji tudi izdali ustrezne upravne ukrepe. Postopki, kjer so bili odrejeni ukrepi izpolnjeni, so seveda zaključeni, nekateri inšpekcijski postopki so pa še v teku. Zaradi ugotovljenih kršitev so bili tudi sproženi potrebni prekrškovni postopki. Med drugim je bilo zaradi porabe svetlobnega snopa izrečena globa v višini 12 tisoč evrov za pravno osebo in 2 tisoč 400 evrov za odgovorno osebo, zato menim, da te aktivnosti potekajo kvalitetno. Gre pač za novo vrsto nadzora. Mi ugotavljamo iz te prve izkušnje, da bo treba opraviti še določene spremembe v uredbi, zlasti v smislu še večje učinkovitosti, in neke spremembe v smislu, da bo uredba bolj življenjska, zato ker mi moramo tudi zagotoviti, da ne bi občinam naenkrat naložili preveliko breme z določitvijo predpisa, ki določa, da se obstoječe razsvetljave se zamenjajo takoj. Mi menimo, da bi lahko počakali do izteka življenjske dobe, zlasti tam, kjer obstoječa razsvetljava ne presega izrazito nekih standardov, lahko se pa ugotovi, da ni povsem usklajena s standardi, ki jih določa uredba.
Hočem zlasti to poudariti, da ne bi bili več strogi in zamenjevali zadeve, za katere bi bilo bolj primerno, da zaključijo življenjsko dobo, takrat, ko pa gredo postavljati nove, pa, da dejansko spoštujejo v celoti uredbo.
540
Kar se tiče Kopra, upam, da mi boste dali še dopolnilno vprašanje pa vam bom tudi povedal, kako tam potekajo zadeve. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Dr. Juri, vi ste
pravzaprav dolžni oziroma se pričakuje tudi vprašanje za dopolnitev odgovora. Prosim.
DR. LUKA JURI: Seveda nisem nameraval, ampak ker me je minister pozval - ni res, nameraval sem!
Štiri dopolnilna vprašanja oziroma eno dopolnilno vprašanje s štirimi točkami.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prošnja za dopolnitev odgovora, ne novih vprašanj.
DR. LUKA JURI: Hvala, predsedujoči.
Prosim vas, če lahko vaš odgovor dopolnite v naslednjih točkah. Napovedali ste spremembe pri uredbi, pa bi vas vprašal, ali predvidevate morda tudi spremembo najvišje vrednosti svetlobe, ki lahko seva nad horizont, ki je v tem trenutku 0%? Kaj točno mislite z namenom, da bi omogočili iztek življenjske dobe? Ali to pomeni iztek življenjske dobe žarnic oziroma sijalke oziroma celotne svetlobne inštalacije, kar lahko traja tudi 10, 20 let?
V tem kontekstu lahko torej pričakujemo, da bo tudi javna razsvetljava še dlje časa, kolikor bi morala, v neskladju s to uredbo. Kajti v tem trenutku, kot sam razumem uredbo, bi morala biti javna razsvetljava tam, kjer ni nekih posebnih pogojev, ki jih uredba določa, že biti usklajena.
Glede nove razsvetljave, spoštovani minister, bi vas vprašal:
Ali se tam kakorkoli ukrepa, in tu prehajam tudi na primer Mestne občine Koper. Svetniki v občini Koper opažamo, da se tudi na novo postavljena javna razsvetljava postavlja tako, da je očitno in eklatantno v nasprotju z uredbo; na primer, talne svetilke pri vegetaciji ob mestu, za katero je jasno, da ne more biti v skladu s pravili te uredbe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim za odgovor, gospod minister.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala za to dopolnitev vprašanja. Kar se tiče sprememb, bomo zlasti poseben poudarek dali na monitoring svetlobnega onesnaževanja. Ta del bomo še ojačali. Potem bomo še enkrat proučili mejne vrednosti razsvetljave proizvodnih objektov, poslovnih stavb in ustanov ter oglasnih objektov.
Na tisto vprašanje, kdaj se izteče življenjska doba -tukaj je mišljeno svetlobnega telesa, to se pravi žarnic.
541
Tukaj pa je mišljeno tisto, kar je nepotrebno, da bi se takoj zamenjalo, da ne bi menjali, kar je še sprejemljivo za okolje, ker smo mnenja, da bo to povzročilo prevelike stroške za občinske proračune. Tukaj iščemo normalno življenjsko rešitev.
Kar se tiče Kopra, moram povedati, da tam inšpekcija deluje, da ugotovitveni postopek še ni povsem zaključen, da zbiramo še dodatne podatke. Gre pa za to, da v nekaterih ulicah je bila razsvetljava obnovljena, pa vidimo, da nekatere svetilke so s svetlobnim tokom usmerjene proti nebu, kar je v nasprotju z uredbo. Ko bo ta ugotovitveni postopek zaključen, bodo tudi izdani ustrezni ukrepi oziroma ustrezna odločba. Ne moram pa v tem trenutku napovedati, kakšne bodo. Dejstvo pa je, iz poročila izhaja, da nekatere nove nameščene svetilke niso postavljene v skladu z uredbo. Tako bo treba to odpraviti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister za okolje in prostor Karl Erjavec bo odgovoril tudi na vprašanje Janeza Ribiča v zvezi s financiranjem vodne infrastrukture iz Sklada za vode.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala poslancu za vprašanje. Že večkrat sem prejel od poslanca podobno vprašanje. Kaj naj rečem? Kar se tiče vzdrževanja, lahko rečem, da namenjamo v zadnjih dveh letih več sredstev kot v zadnjem desetletju, vendar ta sredstva so še vedno premajhna, zlasti zato, ker bo treba zagotoviti trajno stabilno financiranje vzdrževalnih del zaradi večanja teh klimatskih sprememb, ki vplivajo tudi na te vodotoke. Vidimo, kaj se je na primer v Železnikih dogodilo, da ne bi našteval vseh primerov, v Savinjski dolini itd. Ta potreba po gradnji zaplavnih objektov za stabilizacijo na novo sproženih hudournikov in tudi starejših hudournikov se kaže v zadnjih letih kot velika potreba, vendar moram ugotoviti, da je za to področje vedno premalo sredstev. Vendar, ne glede na to, mi se trudimo, da tam, kjer so grožnje največje, ta sredstva zagotovijo. Na primer, zadnji primer so nasipi na Muri. Veste, da je tam kar bila velika grožnja, zlasti v tem času ko vemo, da bo sneg iz Alp se začel topiti in bo Mura naraščala. To je zlasti značilno v mesecu novembru. In da je grozila velika poplavna nevarnost za prebivalce na tem območju in da smo, kljub temu da ni v postavki zadosti sredstev, v proračunski rezervi, zagotovili 2,3 milijone evrov, da smo te nasipe tudi napravili.
Vi ste tudi postavili kar nekaj konkretnih vprašanj, pa bom šel kar po vrsti.
Sprašujete, če lahko podrobneje predstavim naloge države v zvezi z urejanjem voda in izvajanje javne službe vzdrževanja vodotokov drugega reda. To ureja Zakon o vodah, in sicer določa urejanje voda. Državi oziroma pristojnemu ministrstvu zakon nalaga, da organizira javno službo vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, pri čemer so naloge javne službe določene
542
s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda. Javno službo izvajajo na podlagi uredbe o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Izbrani izvajalci, ki v okviru sredstev proračuna izvajajo naloge, določene s programom, jih nadzira Urad za vode pri Agenciji za okolje.
Vemo, da ti koncesionarj i imajo tudi vedno premalo denarja iz državnega proračuna, da bi lahko v celoti opravljali naloge, zlasti zato, ker vemo, da je bilo to zadnjih 20 let to področje zelo zanemarjeno in mu se ni dalo dovolj poudarka. Lokalne skupnosti so pristojne, da odstranjujejo odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete. Lastniki zemljišč morajo zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, zlasti tudi na priobalnih zemljiščih drugega reda. Imetniku vodne pravice morajo v skladu z aktom o vodni pravici enako zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih.
Nadalje, kolikokrat letno se na vodotokih izvajajo redna vzdrževalna dela. Ta se izvajajo na podlagi razpoložljivih sredstev, kjer se skuša skozi letna planiranja reševati najbolj pereče probleme, kot so reden vsakodnevni nadzor nad upravljanjem s pomembnimi objekti, kot so zapornice, akumulacije, ter tekoče vzdrževanje mehanske opreme in tako dalje. Potem košnja visokovodnih nasipov enkrat na leto.
Potem ste me vprašali, kdo opravlja reden nadzor nad stanjem vodotokov in kolikokrat na leto se izvaja .../Opozorilni znak za konec razprave./... Spremljanje stanja zagotavlja obvezna državna gospodarska služba v okviru svojega rednega časa in tudi s 24-urnim dežurstvom na klic. Poslanca bi prosil, glede na to, da je še....../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Minister, lahko ste prepričani, da bo kolega poslanec Ribič želel dopolnitev odgovora.
Prosim, gospod Ribič. Želite? Prosim.
JANEZ RIBIČ: Dober dan, spoštovani prisotni.
Dupleška mornarica - zakaj? Tam reče reka Drava, ki ima svoje pritoke, potoke, ki ob vsakem večjem nalivu dežja poplavljajo in takrat je morje. In zakaj poplavljajo? Zato, ker niso vzdrževani.
Spoštovani gospod minister, z odgovori sem delno zadovoljen. Skrbi pa me, da se ne ukrepa takoj, zato povem, da projekt gradnje visokovodnih nasipom med Mariborom in Ptujem na levem bregu Drave na območju občine Duplek zamuja desetletje in več. Le-ta naj bi se začel graditi leta 2007, po optimističnih napovedih pa se bo začel graditi v letu 2011.
Spoštovani, obveščam vas, da bo ob naslednjih večjih padavinah na tem območju prišlo do katastrofe.
543
Sprašujem vas: Kdo bo odgovarjal za prebivalstvo tega območja, ki je v stalni nevarnosti in je ogroženo? Zadnjo poplavo smo doživeli v mesecu avgustu letos, ko je bila ena tretjina naselja Dupleka poplavljena zaradi vodotokov oziroma potokov, ki se iztekajo v strugo Drave, saj se zaradi naplavin, zaraščenosti potokov in nevzdrževanja struge Drave voda nima kam iztekati in zato pač poplavlja. Ta katastrofa bo, ko bo še zopet poplavila tudi Drava. Zato zahtevam, da se nameni več sredstev za vzdrževanje in čiščenje vodotokov in da se z deli nemudoma prične.
Spoštovani gospod minister, s poslanskimi vprašanji ne bom odnehal, dokler se na terenu ne zagotovi varnost prebivalcev pred poplavami. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister, za odgovor.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala lepa. Ne bom odgovoril na vsa vprašanja, ampak bom pa sedaj samo v zvezi s projektom Visokovodnih nasipov ob reki Dravi, ker predhodna vprašanja so bolj splošne narave, vidim pa, da poslanca zanima zlasti konkreten primeren.
Lahko povem, da mi boste potem vsak mesec zastavljali to vprašanje, ker v tej državi pač smo tudi vezani na določene postopke in izgradnja se ne more začeti, dokler ni izdano, gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje ne more biti izdano, dokler niso zagotovljena ustrezna sredstva. Vi veste, da je ta projekt vezan tudi na črpanje kohezijskih, evropskih sredstev, da bo ta odločba izdana nekje v začetku leta 2010. Ko bo ta odločba izdana, bo izdano gradbeno dovoljenje in potem bomo lahko dejansko šli z uresničevanje visokovodnega nasipa ob reki Dravi na odseku Dorberga do Zgornjega Dupleka, vendar da ne bi izgledalo, da se tam nič ne dogaja. Lahko povem, da je bilo zagotovljenih sredstev v letu 2009 560 tisoč evrov in pa 745 tisoč evrov. V obdobju 2007 - 2009 417 tisoč evrov, v obdobju 2000 - 2006 pa 184 milijonov sit. Kar pomeni, da v ta projekt, v ta del ves čas država namenja znatna sredstva. Res pa je, da je projekt vključen v operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, ki bo pač zagotavljal sofinanciranje iz kohezijskega sklada in da so sredstva planirana lastna udeležba tako v proračunu 2010 kot tudi v proračunu 2011. Kot sem povedal, vloga, s katerim bo odobreno črpanje kohezijski sredstev za ta projekt, bo pripravljena v začetku leta 2010. Takrat bo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, bo izveden postopek oddaje del, gradnja pa bo potekala v letu 2011. Mimo tega pač ne gre.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite proceduralno, gospod Ribič? Prosim.
544
JANEZ RIBIČ: Hvala. Moram reči, da se vam zahvaljujem za vašo naklonjenost. Upam, da bo vsaj v tem obdobju se kaj zgodilo. Namreč, reka Drava na tem območju poplavlja že leta. Tako gredo te zadeve gredo prepočasi, da bi odpravili ta problem. To območje ni urejeno, sredstev za vzdrževanje je premalo, posledice so vedno večje, ogroženi so ljudje in njihovo imetje. Zato zahtevam, da se po 246. členu Poslovnika opravi širša razprava v Državnem zboru z željo, da se temu problemu da večji poudarek in se zagotovi več sredstev za vzdrževanje in pristopi k večjemu nadzoru nad izvajalci vzdrževanja vodotokov. In da se spregovori tudi o vodenem skladu. Državljani, ki tam živimo, smo do sedaj opozarjali in opozarjali, naj se struga Drave in njeni pritoki čistijo naplavin. Sedaj pa bomo to zahtevali. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Po poslovniku seveda o predlogu poslanca gospoda Janeza Ribiča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Erjavca na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, deset minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Minister za zdravje Borut Miklavčič bo odgovarjal na vprašanje mag. Julijane Bizjak Mlakar v zvezi z ukrepi za večjo racionalizacijo javnih zdravstvenih sredstev. Prosim, gospod minister.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci! Javnost je za vsa dogajanja na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja izredno občutljiva in zelo pozorno spremlja delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti Ministrstva za zdravje in seveda tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje. To ima lahko samo po sebi svoje dobre strani, saj je predvsem v dialogu in sodelovanju zainteresiranih mogoče iskati, najti odgovore na vrsto zelo zahtevnih in zapletenih dilem, ki se dnevno podobno kot pri nas, povsod na svetu pojavljajo v sistemu zdravstvenega varstva. To je pozitivno, dokler je takšna iniciativa javnosti naravnana na iskanje boljših poti in rešitev pri obvladovanju težav, a vedeti moramo, da se tudi v javnosti pojavljajo o istem vprašanju zelo različni interesi in predlogi, zaradi česar je težko slediti vsem izmed njih. Nekateri odzivi dela javnosti na posamezna delovna gradiva Ministrstva za zdravje, zavoda, v zvezi z reformo celotnega področja zdravstvenega varstva in zavarovanja so si povsem nasprotujoči. Ko eni govorijo o nameravanem zniževanju in krčenju pravic zavarovanih oseb, drugi zahtevajo še večje zaostrovanje pogojev za njihovo uresničevanje, več osebne odgovornosti za zdravje in več zasebne iniciative. To je kratek povzetek razprave k predlogu novega zakona o zdravstvenih dejavnostih, ki je do zdaj tekla v naši sredini.
545
Ministrstvo za zdravje bo v naslednjih štirinajstih dneh dalo končni tekst zakona v proceduro in razpravo in mislim, da bo Državni zbor tisto končno telo, ki bo odločilo o predlaganih spremembah, ki bo ta tekst dopolnilo ali spremenilo.
V tej klimi, kot jo imamo sedaj v Sloveniji, prevladuje splošno spoznanje o nujnosti sprememb v zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Ministrstvo za zdravje je pripravilo nov zakon in nove usmeritve. Dolga je bila razprava o teh vprašanjih in računam, da bo zaključena v Državnem zboru.
Lahko smo si enotni, da se je skozi čas na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja nabralo precej področij, ki jih je treba spremeniti. Vedeti moramo, da resnih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva na celotnem področju ni bilo že zadnjih 17 let in se zaradi tega šele zdaj v čedalje večji meri kažejo slabosti neustreznega upravljanja s sistemom v preteklosti. To bi lahko rekli skoraj za vsa področja, ki jih izpostavlja poslanka Bizjakova v svojem vprašanju, kot so: vrednotenje dežurstev zdravstvenih delavcev,	slaba
organizacija zdravstvene dejavnosti, premajhna vlaganja delodajalcev v zdravje zaposlenih in tako dalje. Ker so te zadeve že dalj časa znane, je prišlo tudi do odločitve Vlade, da je reforma zdravstvenega sistema ena njenih osrednjih in prioritetnih nalog. Vsem tem vprašanjem posveča Ministrstvo za zdravje največjo pozornost pri pripravi novih zakonov. Vsa pa so takšne narave, da zahtevajo korenite spremembe sistema in s tem povezane zakonodaje. Ne gre za vprašanja, ki bi jih lahko rešili ali spremenili s sklepi, ali odredbami ministrstva, ali z drugimi metodami diktata od zgoraj navzdol, tako ne gre. Veliko slabosti v delovanju zdravstvene javnosti, njeni organiziranosti, vodenju in upravljanju temelji na veljavnih zakonih oziroma kolektivnih pogodbah, ki so bile sprejete med socialnimi partnerji. Zato je njihova odprava mogoče le s spremembo teh dokumentov, po enakem postopku, kot so bili sprejeti. Predlogi drugačnih ureditev vseh teh vprašanj gredo v smeri spreminjanja razmer in doseganja večje racionalizacije, vendar zahtevajo soglasje istih socialnih partnerjev, ki so pred časom to sprejeli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Gospa Mlakar, prosim.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za odgovor. Zakaj vas to sprašujem? Večino časa dežuranja ni efektivnega, kar pomeni, da naj bi zdravnik večino časa dežurstva čakal na primere oziroma počival. Kljub temu se iz sredstev, ki jih morajo v zdravstveno blagajno plačevati celo tisti, ki cel mesec trdo delajo za 600 evrov ali manj, plačuje zdravnike za 16 ur dežuranja med tednom do 628 evrov bruto, za dan dežuranja med vikendom do 1100 evrov bruto in za dan dežuranja med prazniki do 1480 evrov bruto.
546
Kje je tu občutek za etiko, zmernost in poštenost? Ob boljši organizaciji dela pa bi bilo lahko dežurstev manj, pa tudi zdravniki bi lahko delali v izmenah. Zaradi pavšalnih plačil davkov in prispevkov za stroške zdravstvenih storitev v ceni zdravstvenih storitev namesto po dejanski realizaciji naj bi bila zdravstvena blagajna na leto prikrajšana za 12 milijonov evrov. Zavod bi lahko že od leta 1992 dalje obračunaval višje prispevne stopnje delodajalcem, ki ogrožajo zdravje zaposlenih, pa tega ne dela. Učinkovitost nadzora in zdravstvena varnost prebivalstva bi se povečala, če bi se prenesel strokovni nadzor zdravstvenih storitev na neodvisno institucijo. Z izvedbo ukrepov racionalizacije bi se dalo pravice prebivalcev iz javnih zdravstvenih sredstev celo povečati, ne pa še naprej zmanjševati. Hvala lepa vnaprej za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za odgovor, minister.
BORUT MIKLAVČIČ: Menim, da sem na vprašanje odgovoril. Sam sem lahko ogorčen nad visokimi cenami in plačili dežurstev, vendar moramo vedeti, da nekateri zdravniki v teh dežurstvih rešujejo življenja in nekateri delajo nekaj manj, vendar to je bil dogovor v kolektivni pogodbi. Postopki tečejo za spremembo po isti poti, kot so bili sprejeti, in druge rešitve v tem trenutku ne morem videti.
V	razgovorih z ministrstvom smo se dogovarjali z vsemi strokovnimi direktorji po bolnišnicah, da zmanjšujejo število mest za dežurstva, kajti oni odgovarjajo za vsak primer, ki se zgodi. Ne more ministrstvo ukrepati in naročati strokovnim direktorjem po bolnišnicah, kaj je strokovno upravičljivo in kaj strokovno ni upravičljivo. To se dela, dežurstva so se zmanjšala, vendar plačilo dežurstev - to je dogovorjeno. Za vsa ta vprašanja, za vse dileme bodo, računam v enem mesecu, ko bo v Državnem zboru Zakon o zdravstveni dejavnostim možnosti, da boste dali konkretne pripombe in izboljšave na tekst, ki bo prišel v parlamentarno razpravo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister za promet, dr. Patrick Vlačič bo odgovarjal na vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s črpanjem Evropskih sredstev za avtocestni promet. Prosim, gospod minister.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala, predsednik. Spoštovani poslanci.
V	zvezi z vašim vprašanjem glede črpanja evropskih sredstev želim uvodoma ponovno poudariti, da Evropska komisija ni zamrznila evropskih sredstev za projekte izgradnje avtocestnih odsekov, ampak je prekinila postopek za odobritev velikega projekta. To je projekta za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci. O tem in o razlogih za to sem vas
547
seznanil na 6. seji Državnega zbora 19. maja 2009. Glede vloge za odobritev sredstev za projekt izgradnje avtocestne odseka Slivnica-Draženci je Ministrstvo za promet s strani Evropske komisije DG Regio 16. 7. 2009 v pripombe prejelo osnutek odločbe o dodelitvi sredstev. Na osnovi posredovanega odgovora s strani Ministrstva za promet z dne 17. 7. 2009 je DG Regio na to spremenil status projekta pripravljen za odločbo. Uradnega dopisa sicer glede sistema vinjet v Sloveniji še nismo prejeli.
V zvezi z evropskimi sredstvi vas želim seznaniti, da smo od 30. 10. 2008, ko nas je Evropska komisija uradno obvestila o prekinitvi postopka odobritve projekta iz naslova dveh avtocestnih projektov v okviru programskega obdobja 2007-2013, torej finančne perspektive, prejeli povrnjenih skoraj da 80 milijonov evrov. In sicer: za projekt izgradnje avtoceste odsek Beltinci-Lendava 38 milijonov 206 tisoč 768 tisoč evrov, kar predstavlja 91,8% vseh sredstev, ki jih lahko na tem projektu počrpamo. Za projekt izgradnje avtoceste Slivnica-Draženci 41 milijonov 482 tisoč 90 evrov, kar predstavlja 47% odobrenih sredstev.
Na koncu bi želel pojasniti, da Vlada ni spremenila vinjetnega sistema zaradi zamrznitve ali pa samo zaradi zamrznitve evropskih sredstev, kot je navedeno v vašem vprašanju. Odločitev je bila sprejeta zaradi uradnega opomina, ki ga je Evropska komisija naslovila na Republiko Slovenijo oktobra 2008. S tem uradnim opominom je Evropska komisija očitala Republiki Sloveniji kršitve 12. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva. Nadaljnja odločba, naslednja, obrazloženo mnenje, bi popolnoma zaustavila izplačila evropskih sredstev dokončanja postopka. Do nadaljevanja postopka, torej do obrazloženega mnenja zaradi ravnanja naše vlade ni prišlo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Dr. Peter Verlič. Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa, gospod minister, za ta odgovor, vendar kljub vsemu - bi prosil, če mi nekaj stvari lahko dodatno pojasnite. Namreč, doslej je iz tudi vaših nastopov veljalo, da je treba vinjetni sistem spremeniti, ker drugače bomo brez sredstev. To ste zdaj na koncu tudi povedali, ampak v začetnem odgovoru pa razumem, da ustrezen direktorat pa nadaljuje postopek pridobivanja evropskih sredstev za en odsek avtoceste.
Namreč, dopolnitev vprašanja postavljam tudi iz tega razloga, ker sem v medijih zasledil vašo izjavo, da sta se pa s komisarjem nekako neformalno pa le dogovorila, da vinjetni sistem kakršen je, s to ceno vinjet in enotedenskim režimom oziroma krajšim režimom, pa je ustrezen in da ne bo več zapletov. Namreč, zdaj bi res prosil jasen odgovor. Občutek
548
imam kljub vsemu, da je bil vinjetni sistem spremenjen, da je bil glavni argument ravno ta, zamrznitev evropskih sredstev, in da to ves čas visi nad nami. Mislim, da mi niste odgovorili, da še vedno ta grožnja ostaja. Ta grožnja ostaja, zato je tudi moje vprašanje:
Ali je sedaj Komisija odločila, izdala kakšen uradni dokument, da je z vinjetnim sistemom v redu? Namreč, jaz še vedno trdim, da sprememb ne bi bilo treba napraviti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, gospod minister.
DR. PATRICK VLAČIČ: Evropska komisija, kot sem prej povedal, ni še izdala uradnega dokumenta, s katerim bi bil postopek zoper Republiko Slovenijo zaradi uvedbe ali pa spremembe cestninjenja zaustavljen. Uradne odločbe ni. V neformalnem razgovoru s komisarjem sva ugotovila, da je bila sprememba narejena v pravi smeri.
Mogoče še enkrat glede samega postopka. Vi poznate postopek tako dobro kot jaz in veste, da obrazloženemu mnenju oziroma da uradnemu opominu sledi naslednja odločba, to je obrazloženo mnenje. Ker smo mi v vmesnem času komunicirali z Evropsko komisijo in sprejeli odločitve, zaradi tega ker smo ocenili, da je sistem vinjet, kot je bil prej, diskriminatoren in da ni v skladu s pravom Evropske unije, smo se odločili za spremembo. To, da pa sredstva niso izplačana, je pa posledica diskriminatornosti sistema in začetka postopka. Torej dva razloga sta, če želite, da sem zelo jasen, zakaj smo se odločili za spremembo. En je, zato ker smo ocenili, da bi z sistemom, kot je veljal prej, polletne in letne vinjete, pred sodiščem Evropske skupnosti izgubili spor. To je bil prvi razlog. Drugi razlog je bil pa, da če ne bi spreminjali sistema, če ne bi šli v to spremembo, pri kateri ocenjujemo, da gre za diskriminatoren sistem, bi se na točki, ko bi dobili obrazloženo mnenje, kar bi se zgodilo že decembra oziroma januarja, če ne bi komunicirali z Evropsko komisijo, popolnoma zaustavila vsa evropska sredstva na naših avtocestnih odsekih.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hval lepa. Proceduralno -dr. Verlič. Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hval lepa. Želim, da se o tem vprašanju, skladno s poslovnikom, opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Namreč, želim samo še utemeljiti.
Ravno ta vaš zadnji odgovor mi sedaj pritrjuje, da sta izplačevanje evropskih sredstev za avtoceste in samo domnevno nadaljevanje postopka zaradi uvedbe letnih in polletnih vinjet, še kako povezana. Mislim pa, da komisija sama teh pristojnosti, da bi ti dve vprašanji povezala, nima. Mislim, da bi morala Vlada tukaj res odločno nastopiti. In ti argumenti, zakaj smo mi že kar v začetku menili, da bi izgubili, so seveda - sedaj razumem - posledica odločitve
549
verjetno, Vlade na podlagi vašega predloga. Jaz pa menim in sem prepričan, da za to ni bilo nobenega razloga, kajti edina posledica, ki jo imamo sedaj, je pač ta, in to se bo v mesecu decembru, ko bomo začeli kupovati letne vinjete, tudi videlo, da so se podražile za 73%. To je to. Da bomo plačevali dražje vinjete, je edina konkretna posledica za tiste, ki avtoceste pogosteje uporabljajo, to smo pa ravno slovenski državljani.
Menim, da je zato prav, da o tem vprašanju spregovorimo tukaj. Zato predlagam ta proceduralni sklep, da o tem razpravljamo, ker mislim, da je nekdo, da je komisija - seveda razumem tudi italijanskega komisarja, legitimno je še kako vpleten v zgodbo, čeprav je komisar, ki bi moral biti evropski in bi tukaj moral gledati na problem uvedbe vinjet z evropskega stališča, mislim pa, da se je tu obnašal kot Italijan. Mislim, da bi slovenska vlada lahko odločneje nastopila. Mislim, da smo imeli veliko argumentov v svojih rokah. Žal je posledica takšna, da bi bilo prav, da o tem, če že ne moremo stvari popravljati za nazaj, vsaj razčistimo to vprašanje v tem Državnem zboru.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca dr. Petra Verliča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za promet dr. Patricka Vlačiča na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, 10 minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal bo na vprašanje mag. Radovana Žerjava v zvezi, v navednicah, "sanjskimi posojili avstrijskih bank" zaradi odsotnosti odgovorila na prihodnji seji.
Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev. Obveščam vas, da je Rudolf Petan najavil ustno poslansko vprašanje ministru brez resorja, odgovornemu za razvoj in evropske zadeve mag. Mitju Gaspariju, ki je zbor pisno obvestil, da za odgovor na to vprašanje ni pristojen. Mag. Mitja Gaspari je zbor prav tako obvestil, da ni pristojen za odgovor na poslansko vprašanje Franc Bogoviča, ki je svoje ustno poslansko vprašanje naslovil na dva naslovnika. Minister na omenjeni vprašanji iz istega razloga ne bo odgovarjal. Poslanca Matevž Frangež in Gvido Kres pa sta predhodno pisno umaknila svoji ustni poslanski vprašanji z 10. seje zbora, postavljeno ministru brez resorja, odgovornemu za razvoj in evropske zadeve oziroma ministru za zunanje zadeve.
Prehajamo na vprašanja. France Cukjati bo postavil vprašanje ministru za zdravje. Prosim, gospod Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, predvsem ministru za zdravje gospodu Miklavčiču!
No, smo pred obravnavo proračuna v Državnem zboru in v proračunskem memorandumu beremo, da bodo prihodki z naslova notranji davčni prihodki in tako dalje v Sloveniji letos mnogo manjši od odhodkov. Namreč, če je v lanskem letu bila bilanca
550
pozitivna in so bili prihodki s tega naslova višji za 129 milijonov, pa bodo v letošnjem letu odhodki višji, tako da bomo imeli dve milijardi izgube. Jasno, da to odmeva tudi na področje zdravstva. Ker bodo prihodki manjši, odhodki večji, se človek vpraša, kako bomo odreagirali oziroma kako bomo v naslednjem času urejali to finančno stisko. Nekaj se je pozitivnega nabralo v lanskem letu in se bo iz tistih tako rekoč dobičkov, viškov iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje pokrilo tudi letošnje izgube. Ampak, problem je v tem, da se elementi dražitve zdravstva neprestano večajo oziroma so prisotni. Neprenehoma dobivamo nove materiale, nove diagnostične možnosti, nove terapevtske možnosti, kajti stroka se razvija in vse to novo je tudi bistveno dražje.
Drugo, kar je, kot sem omenil v vprašanju, se tudi starostna struktura prebivalstva spreminja. Če je bilo leta 1992 ob osamosvojitvi samo 17% prebivalcev starejših od 60 let, imamo sedaj že 24% starejših. In leta 2020 bo že 31%, praktično pol procenta vsako leto več. Starostniki pa pomenijo 6-8 krat večjo finančno obremenitev za zdravstvo kot, recimo, 40-letnik ali 20-letnik. Zaradi tega je ta obremenitev že v letošnjem letu v primerjavi z letom 1992 za 20% višja samo s tega naslova. .../Opozorilni znak za konec razprave./... Torej, ta problem, gospod minister - morda sem siten, ko to ponavljam, ampak saj to je tudi vaš problem. Kaj nas čaka, kje so sistemski pristopi k reševanju tega vprašanja?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, minister Borut Miklavčič.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani dr. Cukjati. Vašim navedbam, številkam in podatkom ne morem ugovarjati. To so dejstva, s katerimi se v sistemu srečujemo.
Spoštovani gospod doktor, midva sva v letu 2003 in 2006 velikokrat sodelovala, se pogovarjala, ko sem še vodil zavod. Zavod je bil v tistih letih, doktor, praktično v državi ene redkih institucij, ki je ustvarjal rezervni sklad. Ko sem odšel iz zavoda, je v rezervnem skladu ostalo 130 milijonov evrov, ob tem da smo poravnavali vse obveznosti. V tem trenutku je največji problem, ker je sistem sprememb plač v javnem sektorju kot sistem sprememb in kot nedosledno izvajanje tega sistema znotraj zdravstva povzročil, da je večina teh sredstev odšla za pokrivanje plač predvsem negovalnega kadra in v glavnem zdravnikov. Mi smo nekje intervenirali, ne bom ponavljal, kakšna je bila naša intervencija v Murski Soboti. Intervenirali smo v Izoli. Samo doktor, kaj narediti, ker so po kolektivni pogodbi plače v izolski bolnici ali če rečem strošek dela v primerjavi enakega obdobja lani z enakim obdobjem letos 40% večji. To so neizmerno zahtevna vprašanja, ki se jih lotevamo resno. Eden od teh so pogajanja v javnem sektorju okoli višine plač in odpreti bomo morali tudi kolektivne pogodbe.
551
Res je, da se zdravila, nove metode uvajajo in prihaja do novih stroškov. Vendarle, upal bi si trditi, da zavod in ministrstvo, kar zadeva cene zdravil, več ali manj situacijo obvladujemo. Vi poznate podatke, kakšni so, in zelo vesel sem bil podatkov London school of economics, ki spremlja cene zdravil po celi Evropski skupnosti in kjer se je ugotavljalo, da so cene zdravil v Sloveniji med nižjimi, z izjemo generikov, kjer imamo nekaj problemov. Ampak, moramo se zavedati, da je pritisk farmacevtske industrije hud in je politika zniževanja cen zelo nevarna, kajti Slovenija je majhen trg in hitro začnejo groziti in nastaja strah, da se nam nekdo umakne. Vlada je šla v pilotni projekt pri bioloških zdravilih za najtežje onkološke bolnike. Če ste spremljali izvajanje onkologov, so bile javne izjave, da je Slovenija s temi zdravili zadovoljivo oskrbljena, morda še bolje kot katera od evropskih držav. Pri investicijah, doktor, cene padajo, tudi gradbeništvo je v krizi in tu je ministrstvo prihranili ogromno sredstev. Če pa se spomnimo samo razpisa iz preteklega leta za prizidek k onkološkemu inštitutu, ko je bila ponudba 2,400.000, smo v naslednjem razpisu spomladi letos, prizidek je končan, dobili ponudbo za 1,150.000 in objekt realizirali. Se pravi, tu je nekaj racionalizacij.
Kako pokriti, gre v dve usmeritvi: prvič, racionalna organiziranost znotraj sistema in z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga bomo dali, računam, v naslednjih treh tednih v javno obravnavo, bomo razširili nekatere osnove za plačilo prispevkov, tako da bi vir ali prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje bili nekoliko večji na račun tega, da bi lahko pokrivali te potrebe.
Se pravi, organizacija znotraj sistema, dosleden pritisk na menedžment v zdravstvenih delovnih organizacijah, bolnišnicah in novi zakon naj bi zadržali obseg zdravstvenih storitev in program tudi v letu 2009 in 2010 na obsegu iz leta 2008. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Gospod minister, zagotovo so tudi krizni časi primerni časi za boljše in doslednejše izpolnjevanje notranjih oziroma iskanje notranjih rezerv, so notranje rezerve in zagotovo v vseh teh postopkih vas podpiramo, vendar te notranje rezerve imajo svoje meje. Bojim se, da še zdaleč ne bodo zadoščale za radikalne spremembe v zdravstvu. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje ima neke mehanizme, naj samo preberem letošnje mehanizme, ko je bil sprejet drugi sveženj ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, zelo dobro se sliši, sveženj ukrepov. In kaj je ta sveženj prinesel? Ta sveženj je samo rekel: v cenah zdravstvenih storitev se amortizacija zniža za 20%, plače za 5% in tako dalje. In potem še dodaten sklep, da
552
se zdraviliško zdravljenje zniža s 40% na 15%, to se pravi, delež tega zdravljenja, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se zniža in prav tako tudi zdravila iz vmesne liste, čeprav to neposredno ne plača pacient, ampak bremeni dodatna zavarovanja, ki se prej ali slej izkaže tudi v zavarovalni premiji, to se pravi, na žepu zavarovanca. Preveč enostavno bi bilo: manj denarja bomo dali zdravstvu in zmanjševali bomo pravice. To lahko naredi Zavod za zdravstveno zavarovanje, vendar to ni sistemski pristop; sistemski pristop je mogoče samo z vaše strani oziroma s strani politike, s strani Ministrstva za zdravstvo. In bi prosil, da nakažete smeri, ki jih pričakujete.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
BORUT MIKLAVČIČ: Jaz sem te smeri povedal. Prvo gre za spremembo sistema organizacije mreže in delitve dela. Drugi ukrep je zaostritev do menedžmenta in drugačen način vodenja zdravstvenih institucij. To se nam več ne sme dogajati, kar se nam je dogajalo. Naslednji ukrep pa je razširitev osnove za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje. Anomalij imamo tu dovolj, mnogi se v solidarnostnem sistemu izogibajo plačil in si izplačujejo, žal zakonito, minimalne plače, da zato plačujejo manj prispevkov, zato bomo v novem zakonu postavili osnove in bomo v zakonu določili osnove za plačilo prispevka in razširili osnove. Se pravi, gre za ukrepe, ki jih bosta prinesla dva zakona, ki prihajata v Državni zbor in se lotevata sistema, organizacije, delitve dela, mreže in povečanja sredstev v tistem delu kar je še mogoče.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim, proceduralno gospod Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Predlagam, da o odgovoru ministra razpravljamo na naslednji seji.
Namreč, gre za preveč pomembno vprašane. Od vseh ukrepov, ki jih načrtujete, ste omenili samo enega, ki je res sistemski, to je, da se razširi davčna osnova in s tem povečajo prihodki v zdravstveno blagajno. Ampak mi imamo zdaj, recimo, aktualne probleme s koncesionarji, napovedujejo vračanje koncesij, pri čemer bodo najbolj ogrožena in prizadeta prav tista območja, ki so bila do časa podeljevanja koncesij, do časa, ko se je zmanjšala koncentracija zdravstvenih služb v velikih mestih in se je razširila tudi na podeželje - prav ta področja bodo najbolj prizadeta.
Omenja se velika kadrovska potreba, celo takšne številke, in sicer to uradne številke, ki so jih podali javni zdravstveni zavodi v svojih kadrovskih analizah, da potrebujemo v osnovnem zdravstvu 600 novih zdravnikov, da potrebujemo 90 ginekologov, 40 pediatrov in tako dalje.
553
Vsekakor napoved oddajanja koncesij je, gospod minister, resna zadeva. Med koncesionarji je več kot 10, 15% takšnih, ki zdaj izpolnjujejo "upokojitveno kvoto", lahko se jutri upokojijo -in se bodo upokojili. Čez nekaj let bo takšnih 30%.
Tudi zdravnikov v osnovni praksi...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani!
FRANCE CUKJATI: ...in če kje, potem se bojim, da če ne bo sistemskega pristopa k reševanju tega vprašanja in če se ne bodo pogoji dela tako oblikovali, da bomo tudi tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zadržali, dokler se nam ne razreši ta velika kadrovska napaka zadnjih dvajsetih let, ko medicinske fakultete niso dovoljevale večjega vpisa, ne vem, kako boste, kako bomo zagotovili osnovno zdravstveno dejavnost, ki je predpogoj najbolj racionalnega in najboljšega zdravstva in razbremenitve sekundarnega nivoja. To je eden od pomanjkljivih pristopov, kjer nimamo sistemskega ukrepa in je še vrsta drugih, ki jih tukaj seveda ne moremo odpreti, želeli pa bi jih odpreti v razpravi o vašem odgovoru.
Gospod minister, zagotovo, to so problemi, to ni vaša krivda, to je krivda dvajsetih let in verjetno bi bilo dobro, če bi Državni zbor sprejel to pobudo in bi tudi odprli razpravo o širšem časovnem obdobju.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Franceta Cukjatija, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, deset minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Silven Majhenič bo postavil vprašanje ministrici za notranje zadeve ter ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri čemer opozarjam, da je ministrica odsotna, in bo lahko seveda, če bo imela čas, če bo še za razpravo čas, odgovarjala prihodnjič. Prosim, kolega Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana ministra! Vandalizem in objestnost uporabnikov motornih koles, ki prihajajo v našo državo iz sosednjih evropskih držav ter s prijatelji, motoristi Slovenije zavestno uničujejo gozdne poti, kmetijske površine ter ogrožajo pohodnike in lastnike zemljišč, ki se jim pojavljajo na poti. Škoda je večplastna: stiskanje tal, poškodovanje korenin, motoristi so vektor prenosa škodljivih organizmov, plašenje divjadi v naravnem okolju, neznosen hrup itn. Vse to, kar je našteto, je le delček tistega, kar ustvarja nezadovoljstvo pri lastnikih zemljišč, ki pa se iz obupa zatečejo v preprečevanje vandalizma in objestnosti motoristov na lastno pest. Tudi z ukrepi, ki imajo predznak kaznivih dejanj, kot so streljanje na motoriste in postavljanje žičnih ovir, kar pa bi moralo
554
zaskrbeti tudi organe pregona. Prezasedenost in slaba opremljenost policije ne bi smelo biti opravičilo, da niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nasilja nad naravo in ljudmi. Občasna prisotnost policije pa nima želenega efekta. V Mariboru se tovrstne lumparije dogajajo tudi v mestnem vrtu, kar je v parku, praktično le nekaj korakov od policijske uprave.
Sprašujem ministrico: Kdaj boste policiste primerno opremili in usposobili za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj ter povečali prisotnost na območjih, ki bi jih morala pokrivati tudi policija? Seveda tu ne gre samo za uporabnike motornih koles, tudi za štirikolesnike, v zimskem času pa tudi za uporabnike motornih sani.
Kakšni so že in še bodo sprejeti ukrepi s strani Ministrstva za kmetijstvo, ki so na nek način tudi odgovorni za izvajanje zakonitosti na kmetijskih in gozdnih površinah? Seveda bi morali biti še posebej občutljivi, ko gre za zaščitena območja, ki pa tudi niso izvzeta iz teh vandalističnih lumparij objestnežev.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik.
DR. MILAN POGAČNIK: Spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod poslanec, poslanke in poslanci. Zahvaljujem se za to vprašanje. Moram reči, da je naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve in na mene. Mislim, da bi moralo biti naslovljeno tudi na ministra za okolje. Kajti, zakonodaja pri nas je zelo dispergirana na tem področju. Vaše vprašanje se nanaša na gozd, na kmetijska zemljišča. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 5. členu govori tudi o tem, kako se omogoča in deluje vožnja po kmetijskih zemljiščih. Vendar to lahko izvaja samo lastnik zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih. Tudi mora dopustiti čebelarjenje, gobarjenje in podobno. Toliko o Zakonu o kmetijstvu.
Zakon o gozdovih in Pravilnik o gozdnih prometnicah pa govorita, da so gozdne ceste gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda. Te ceste lahko uporabljajo tudi praviloma drugi uporabniki, vendar pa mora biti označeno, da to uporabljajo na lastno odgovornost in uporabniki morajo to uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove, vsekakor ne za divjanje z motorji. Večjo pristojnost ima ta tretji del, in sicer Zakon o varstvu okolja in Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Definitivno je težava to, da nekako je to razdeljeno na dva ministra in te pristojnosti, na to prevečkrat opozarjamo. Navedena odločba pa določa, da je na območju Republike Slovenije v naravnem okolju prepovedno voziti, ustavljati, parkirati, organizirati vožnje
555
z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in tako naprej, nadzor nad tem pa izvajajo poleg inšpektorjev za varstvo okolja in policije tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo. To pa je področje, za katerega sem pristojen.
Strinjam se z vami, da je vedno več opaziti teh motornih vozil v naravnem okolju in tudi vse posledice, ki ste jih tudi vi navedli, škodljive posledice za okolje. Moram reči, da je najbolj učinkovit nadzor v primeru, ko sodelujeta policija in inšpekcija. Kar nekaj takih učinkovitih akcij je bilo izvedenih, predvsem zaradi tega, ker je policija inšpekciji zagotovila terenska vozila z radijskimi zvezami, saj velikokrat nadzor poteka na področjih, kjer ni signala mobilne telefonije. In ugotavljamo, da je povečano število motornih vozil, da so to poleti motokros motorji in štirikolesniki, pozimi pa motorne sani. Ker je ureditev tega področja - še enkrat se opravičujem spoštovanemu kolegu, gospodu ministru za okolje, ker govorim o njegovem področju - v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, predlagamo, da se vprašanje glede zakonske ureditve prepovedi vožnje v naravnem okolju naslovi nanj. Rekel pa bi, da tudi MOP izvaja določene aktivnosti.
Ustanovljena je bila medresorska delovna skupina za ureditev vožnje vozil v naravnem okolju in v tej skupini je tudi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in tudi predstavnik policije. Delovna skupina se je nazadnje sestala konec septembra letošnjega leta.
Poleg tega bi še rekel, da je gozdarska inšpekcija izvedla kar nekaj odmevnih akcij nadzora na območju Trnovskega gozda, Snežnika, Blegoša, Pohorja, na Rogli je bila kontrolirana vožnja z motornimi sanmi, med Bohorjem in Lisco so bile ravno tako izvršene kontrole, izdanih je bilo 18 plačilnih nalogov ob vseh nadzorih, ki so bili izvršeni.
Vsekakor je ta nadzor en segment preprečevanja tovrstnih divjanj po naših gozdovih, veliko večji učinek polagamo na vzgojno-izobraževalni del in bolj pogosto prisotnost inšpekcije ter policije v gozdu in gozdnem prostoru. Koristne so bile tudi zloženke, ki so bile izdane ob sprejetju odredbe pred leti. Te so pošle in mislim, da jih je nujno ponovno natisniti. Moram reči, da je bil odziv ravno na tovrstno opozarjanje dovolj odmeven. Upam, da sem odgovoril vsaj delno na vaše vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala, gospod predsednik. Uničevanje zaščitenega habitata je kaznivo dejanje in je zagrožena tudi zaporna kazen. Zato se sprašujem, kdaj bo država začela izvajati zakon. Inšpektorji, gozdarski in okoljski, bi morali pokrivati ta območja tako, kot je zapisano v uredbi. Res je,
556
da jih je premalo, vendar bo treba zastaviti stvari tako, da se nepravilnosti ne bodo več dogajale.
Sedanji predpisi ne dovoljujejo izvajanje kazenskega zakonika. Denarne kazni za prekrške pa so sramotno nizki, le 41 evrov lahko kaznuje policist tistega, ki ga dobi. To pa je tisto, kar prekrškarja privablja in ne odvrača, kajti 41 evrov pa res nič ne pomeni za enega Avstrijca, ki pride sem pa svoje lumparije tukaj zganja.
Zato bi vprašal: Kdaj bodo kazni za tovrstne prekrške primerljive z evropskim? Vemo, da so v Avstriji za tovrstne prekrške kazni od 100 do nekaj 10 tisoč evrov in zaplemba motornega kolesa, zato se take stvari v Avstriji ne morejo zgoditi in se ne dogajajo, pri nas pa se. Takšna kazen pa bi streznila tudi pri nas vse tiste, ki prihajajo k nam tudi iz Avstrije in veselo uničujejo naše gozdove, travnike, pohodniške poti vpričo nas vseh, ki to nemo opazujemo. To pa le ni turizem, na katerega se tako radi izgovarjajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
DR. MILAN POGAČNIK: Spoštovani gospod poslanec, omenil sem že, da je bila - jaz se opravičujem Karl, ker malo je to tvoje področje - na Ministrstvu za okolje in prostor ustanovljena medresorska delovna skupina, tako so nas kolegi z okolja obvestili, in ta intenzivno dela. Mislim, da je zelo koristno, da tudi to vašo dopolnitev vprašanja posredujemo njim, da se pravzaprav tudi o področju sankcij bolj natančno dogovorijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod Majhenič, proceduralno.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala, gospod predsednik. Glede na to, ker ministrica za notranje zadeve ni danes tukaj, bi prosil, da mi ona posreduje odgovor pismeno. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ministrico bomo obvestili in boste tudi dobili pisni odgovor. Hvala lepa. Dr. Peter Verlič bo postavil vprašanje ministru za promet. Prosim, dr. Verlič.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Spoštovani, gospod minister. V medijih sem prebral, da sta dve družbi, ki sta v državni lasti, torej Dars in Luka Koper oziroma njuna nadzorna sveta, za imenovanje članov uprav najela agencijo oziroma eden agencijo, drugi pa odvetniško pisano, ki naj bi pravzaprav nadzornemu svetu svetovala pri izbiri pravih članov uprav.
Zanima me: Kako vi ocenjujete to potezo nadzornega sveta? Najbolj me zanima: Kakšni so bili stroški najema teh agencij
557
in pisarn? Sprašujem tudi: Ali se vam ne zdi, da je to izvirna naloga nadzornega sveta, da so bili za to imenovani v nadzorni svet, da to nalogo, če katero nalogo, potem to opravijo oni? Ne nazadnje so na Vladi zato bili ustanovljeni kadrovsko-akreditacijski sveti, en osnovni, pa potem še osem, kot sem zasledil iz odgovora na moje pisno poslansko vprašanje, za kar se Vladi zahvaljujem za korekten odgovor, ki pa vendarle kaže, da so vsi ti kadrovsko-akreditacijski sveti, če prav razumem, povzročili že 43 tisoč evrov stroškov za svoje delo.
Ob tem me zanima: Če so ustanovljeni, zakaj še dodatni stroški, zakaj najemamo še agencije? Da pomagajo nadzornemu svetu! Skratka, jaz sem že pričakoval oster odziv na to, da boste protestirali. Celo sem pričakoval, da jih boste odpoklicali, da - vsaj tisti nadzorniki, ki jih je imenovala Vlada - odstopijo, predvsem pa, da vrnejo svoje sejnine. Zato so pravzaprav tam, da opravijo svoje naloge, kajti bojim se, da se bo ta praksa nadaljevala in da nadzorni svet nobene odločitve brez ustrezne agencije, odvetniške pisarne, ne vem kakšnega strokovnjaka še, sploh ne bo več hotel sprejeti. In tukaj mislim, da se s tem kaže neka nova praksa, ki je v teh časih gospodarskih zaostrenih razmer najbrž ne moremo podpirati.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za odgovor.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala, predsednik. Spoštovani poslanec, hvala lepa za vaše vprašanje.
Kadrovsko-akreditacijski sveti so svetovalno telo Vlade Republike Slovenije pri izbiri članov nadzornih svetov oziroma upravnih odborov družb, v katerih ima Republika Slovenija lastniški delež. Pri izbiri članov uprav družb ne sodelujejo, ampak člane uprav izberejo in imenujejo nadzorni sveti družb oziroma v nekaterih primerih, kot je recimo v primeru Darsa je to Vlada Republike Slovenije.
Upravo Darsa, d.d. imenuje Vlada Republike Slovenije, nadzorni svet družbe pa ima pristojnost, da predlaga imenovanje ali razrešitev kandidatov. Zato se je nadzorni svet Darsa odločil, da bo za pomoč pri izboru predsednika oziroma predsednice uprave Darsa angažiral kadrovsko agencijo. Razlogi, ki so jih navedli, so bili, da omogoči enakopravno, strokovno in transparentno izbiro pravega kandidata. V ta namen so odobrili tri ponudbe, ki so ustrezale zahtevam kadrovske komisije nadzornega sveta. Izmed treh ponudb so izbrali najugodnejši in sicer podjetje Easteuro, katere cena je bila 5.700 evrov brez davka. Kandidati so bili izbrani po enotni metodologiji oziroma ocenjeni po enotni metodologiji glede na postavljene kriterije. 17 prispelih ponudb je kadrovska agencija rangirala po kompetencah in izkušnjah kandidatov. Izmed sedemnajstih kandidatov je agencija opravila šest razgovorov s tistimi, ki ustrezajo razpisnim pogojem. O
558
vsakemu je pripravila strokovno poročilo in mnenje o primernosti kandidata za razpisano mesto. Kadrovska komisija nadzornega sveta je nato opravila s štirimi od teh razgovor in tak postopek je zagotovil enakopravno obravnavanje vsakega kandidata in je omogočil izbiro kandidatke, v tem primeru, za mesto predsednice uprave Darsa.
Luka Koper ima z Odvetniški pisarno Čeferin sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. V postopku izbire članov uprave je odvetniška pisarna nudila zgolj logistično pomoč kadrovski komisiji nadzornega sveta in ni opravila vsebinskih opravil. Zato z odvetniško pisarno pri izboru kandidatov po naših podatkih za Luko Koper, to je ta storitev odvetniške pisarne, niso povzročile dodatnih stroškov.
Cilj nadzornih svetov obeh družb je zagotovitev izbor najprimernejših kandidatov za vodenje družbe, ker napačen izbor kandidata lahko družbo v nadaljevanju stane precej več kot morebitno plačilo strokovne pomoči pri izboru kandidatov. Po moji oceni nadzorna sveta zaradi tega nista storila takšne napake, da bi ju moral pozvati k odstopu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za dopolnitev odgovora? Želite? Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Ja, seveda. Torej ta odgovor je pravzaprav povedal samo to, da nastajajo dodatni stroški. In razumem, da kadrovsko-akredicijski svet izbere sedaj po novi kadrovski paradigmi člane nadzornih svetov. Ampak ti člani nadzornih svetov očitno niso sposobni opravljati svoje izvirne naloge. To je bilo moje vprašanje. So izvirne naloge, da sami opravijo to. Saj je to njihova odgovornost! Ali je sedaj odgovornost kadrovske agencije, ki so jo najeli - v redu, sedaj za 5.700 evrov, drugič, ne vem, za 10 tisoč evrov -, ali je to odgovornost nadzornega sveta? Kaj pa, če bo ta kandidat, ki je bil izbran - jaz ne vem, kateri kandidati so sedaj postali člani uprav; morda bi bilo tudi zanimivo slišati, kdo so to, da vidimo, če so sedaj kadrovske agencije res izbrale najboljše. Ampak, ali bodo sedaj ti člani nadzornih svetov? Jaz se ne strinjam, mislim, da so povzročili dodatne stroške za nekaj, kar bi morali oni sami napraviti in so za to dobili sejnino. Vsaj tisto sejnino za izbor članov uprav, vsaj za tiste seje, bi lahko vrnili sejnino, če so že morali najeti agencijo.
Zato vas tukaj sprašujem: Ali se vam to zdi prav, da bodo sedaj - verjetno da se bo vpeljala nova praksa, sedaj verjetno za imenovanje članov uprav, jutri za naslednje odločitve. Ali se vam zdi prav, da nadzorni sveti sedaj to po novem počnejo, zlasti v teh časih? In: Zakaj ne opravljajo svoje naloge? To mislim, da je njihova odgovornost. Kajti jutri bodo rekli: "Ne, nismo izbrali mi, mi smo to izbrali na predlog svetovalne agencije." Odvetniška pisarna Čeferin bo seveda potem temu
559
nadzornemu svetu pomagala se izvleči iz slabe odločitve - ali kako? Res, mislim da gre za novo... /Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
DR. PATRICK VLAČIČ: Najprej o tem, da je neka pisarna sodelovala pri samem izboru, še enkrat ponavljam: šlo je samo za logistično pomoč, pa bom tukaj pred Državnim zborom tudi povedal, za kaj gre.
Javni razpisi so v imenu transparentnosti način, kako priti do predsednika uprave ali pa člana uprave. Vendar se pri tem pojavi ena težava, na katero so opozorili že številni strokovnjaki v Republiki Sloveniji. Težava je v tem, da tisti, ki se prijavi na razpis, običajno ni brez dela in dela v nekem podjetju, zaradi take prijave na razpis lahko pri obstoječem lastniku zaradi tega pade v nemilost, ker pomeni, da ni zadovoljen ali da želi nekam naprej. In seveda ta diskretnost pri tem, ko se prijaviš na neko novo delovno mesto, je pomembna. Zato je bilo sodelovanje odvetniške pisarne, da se je zagotovila zaščita tistih, ki so se prijavili, zato ker javni razpisi s tem, ko prinašajo določene prednosti, prinašajo s seboj tudi določene težave. Ampak še enkrat, po naših podatkih ta pomoč odvetniške pisarne ni povzročila nikakršnih stroškov.
Kar se tiče pomoči kadrovske agencije. Nadzorni sveti so odgovorni z vsem svojim premoženjem za svoje ravnanje. V primeru Darsa gre za zelo velike denarje. In pogosto se je dogajalo tudi v preteklosti, da so nadzorni sveti najeli kakšno odvetniško pisarno za pravno mnenje ali kakšnega dodatnega finančnika za poglobljeno finančno pregledovanje določenih dokumentov. Tako da to, da so najeli kadrovsko agencijo, je pač bila njihova odločitev, da bodo na ta način prišli do čim bolj kvalitetnega imena za to res pomembno družbo za državo. Res je, da je kadrovanje oziroma izbira, predlog Vladi, ena izmed njihovih najpomembnejših dolžnosti. Kako naj teče ta postopek, ni opisano v kakšnih internih aktih, razen tega, da predlagajo Vladi Republike Slovenije kandidata ali kandidatko. To so tudi storili, in potem smo jo mi potrdili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, dr. Peter Verlič, proceduralno.
DR. PETER VERLIČ: Proceduralno želim, da o tem opravimo širšo razpravo na seji Državnega zbora, skladno s poslovnikom. Namreč to, kar je minister zdaj odgovoril, ga pravzaprav z njegovega stališča razumem, postavil se je v bran nadzornemu svetu, enemu in drugemu. In seveda, postavil se je očitno tudi bran temu, da se bodo lahko sedaj v podjetjih, ki pravzaprav imajo svoje logistične funkcije, imajo svojo pravno službo,
560
imajo svojo kadrovsko službo, torej vso logistiko, tako Luka Koper kot Dars imata za to zelo dobro organizirano službo in lahko kvalitetno pomaga, brez tega, da se najame še posebna kadrovska agencija.
Gre za to, da nadzorni svet mora biti sam sposoben opraviti vsaj to izvirno nalogo. Ampak, izgleda, da kljub temu da smo v časih, ko se pravzaprav vsepovsod in tudi v Vladi, zelo poudarjate varčevanje in vse gledamo skozi stroške tako in drugače in iščemo, da bi stroške zmanjševali, se na drugi strani uveljavlja praksa, da se poleg sejnin pojavljajo še novi stroški za svetovanje nadzornim svetom. Prepričan sem, da to ne bo prva in zadnja odločitev nadzornega sveta. Mislim, da se bo pojavilo, sedaj po novem, svetovanje nadzornemu svetu kar na vsaki seji naslednjega nadzornega sveta.
Zakaj predlagam, še enkrat, da se opravi ta širša razprava v Državnem zboru? Zato, ker bo verjetno na tem področju treba zakonodajo spremeniti v tistem delu, verjetno Zakon o gospodarskih družbah, ki nalaga odgovornosti in naloge nadzornih svetov. Verjetno se bo treba o tem pogovoriti. Najbrž pa sedanji nadzorni sveti te gospodarske krize ne čutijo in raje povzročajo nove stroške, kar pa prav gotovo ni prav in ni ustrezno.
Jaz sem tukaj, minister, res pričakoval, da boste vi na nadzorne svete bolj pritisnili in jih podučili, kaj je njihova naloga, ampak očitno so s tem dobili mandat, da bodo lahko najemali agencije in družbam povzročali dodatne stroške. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
O predlogu poslanca gospoda Verliča da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za promet na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, 10 minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda. Besedo ima gospod Vili Trofenik, ki bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Spoštovani minister za okolje in prostor. Moj uvod bo malo neobičajen o tem vprašanju in se vnaprej opravičujem, ampak v tem nič ni zloben. Vprašanje, ki se nanaša na problematiko, ki ni povezana direktno z vašim mandatom, ampak je od leta 2003, sem vam želel postaviti že v mesecu marcu, pa mi je vodstvo Državnega zbora odklonilo vprašanje z utemeljitvijo, da je lokalnega pomena. Potem sem vam pisal pisno vprašanje - na njega nisem dobil odgovora. 18. avgusta 2009 sem poskušal po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja - pa sem dobil zavrnilno in negativno odločbo od pristojnega organa v vašem ministrstvu.
Sprašujem: Ali je bilo občinam ob reki Dravi v skladu s sprejeto uredbo Vlade Republike Slovenije izplačan del
561
koncesijske dajatve za energetsko izkoriščanje reke Drave za leto 2007? Če del koncesijskih dajatev ni bil izplačan posamezni občini: Kakšni so razlogi za to? Zakaj posamezne občine tega niso dobile?
Ali je bila sprejeta uredba za leto 2008 in so bila izvršena plačila?
Ali je bila sprejeta uredba za leto 2009? Če ni bila sprejeta za letošnje leto: Kdaj bo sprejeta?
Da ne bo pomote, gre za osem energetskih objektov ali hidroelektrarn na reki Dravi, ki v skladu z uredbo Vlade iz leta 2003 in ki jo jih vse vlada vsakoletno podaljševale, obsega občine oziroma daje pravice občinam: Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica, Ruše, Miklavž, Maribor, Duplek, Starše, Edina, Ptuj, Markovci, Videm, Zavrč, Gorišnica in Ormož. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Poslancu se zahvaljujem vprašanje. Niti ni bil tako zloben, vsaj ne do mene, da se mu zahvaljujem.
Kar se tiče koncesij za posebno rabo vode, se obračunava ta na podlagi posebne formule, ki je objavljena v posebni uredbi in je tudi sestavni del koncesijske pogodbe v členu, ki določa plačilo za koncesijo. Višina plačila za koncesijo je enaka trem odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije. Moram povedati, da v novejših uredbah ali pri tistih koncesijah, kjer je prišlo do povečanja obsega koncesije, se koncesija obračuna na podlagi naslednje formule, ki določa, da je enaka 4,2% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.
V lanskem letu je bila sprememba Zakona o vodah, in sicer ta določa, da se pri obračunu koncesije upoštevajo vse hidroelektrarne, ki proizvajajo električno energijo, ne samo tiste, ki oddajajo elektriko v javno električno omrežje, kot je to veljalo pred to spremembo zakona. Koncesija se obračuna na podlagi podatkov, ki jih je koncesionar dolžan sporočiti na ustreznem obrazcu. Če podatki niso realni, jih Agencija za okolje lahko preveri na Direktoratu za energijo Ministrstva za gospodarstvo ali pri lokalnem elektrodistributerju, če koncesionar celotno proizvodno elektriko oddaja v omrežje. Tako da agencija lahko to vsak trenutek preveri. Pri tem pomaga računalniški program, ki avtomatično izračuna vnesene podatke in izdela tako poračun za preteklo leto in dve tekoči letni akontaciji z valuto plačila zadnji delovni dan v juniju in zadnji delovni dan v decembru. Koncesija se obračuna, kot ste že sami povedali, v korist Republike Slovenije v višini 40% in v korist lokalne občine v višini 60%. Letno koncesionar
562
dobi šest računov, poračun in dve akontaciji v korist Republike Slovenije ter poračun in dve akontaciji v korist lokalne občine. Koncesionarj i plačujejo direktno na podračun države, ki se nahaja na Ministrstvu za finance, in na podračun posamezne lokalne občine. Kontrolo izvajanja plačil pa opravlja finančna služba Agencije za okolje, ki tudi redno opominja neplačnike, izstavlja zamudne obresti ter prenakazuje napačna nakazila na pravilne podračune. Agencija Republike Slovenije za okolje opozori koncesionarj a neplačnika na kršenje koncesijske pogodbe in lahko tudi odvzame koncesijo.
Glede konkretnega primera moram reči, da nisem bil seznanjen, da je to problem za vse te občine. Glede na povedano, bom Agenciji za okolje naročil, da preveri, kako potekajo ta izplačila, zlasti za podračun, ki se nanaša na lokalne občine. Tako bomo iz tega lahko ugotovili, ali so ta plačila dejansko izvršena. Če niso izvršena, pa, kot sem rekel imamo možnost najhujšega ukrepa, to je odvzem koncesije za posebno rabo vode, vendar se poslužujemo v teh primerih zlasti izterjave, ki se izvrši preko državnega pravobranilstva. Tako bom na podlagi teh podatkov ugotovil, ali se ta plačila izvajajo. Če se ne izvajajo na podračun lokalnih občin, bomo koncesionar j a opozorili, mu določili rok in če ne bo tega spoštoval, bomo nadalje postopali z ukrepanjem. Tako da je odvisno od tega, kaj bom ugotovil.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
VILI TROFENIK: Hvala, spoštovani podpredsednik. Ministru najprej hvala za prvi del zelo podrobnega odgovora. Vendar bistva odgovora ni bilo: Ali se izplača koncesija za leta, ki sem jih navedel, vsem, ki so upravičeni do koncesije? Razpolagam s podatki za leto 2007, da so nekatere občine - ne bom jih omenjal - dobile, druge pa niso dobile. Glede na sistem, ki ste ga opisali, ki je logičen, mislim, da se ne izvaja. Zato bi prosil še za dopolnitev odgovora. Iz vašega odgovora sem ugotovil, da ne razpolagate z ustreznimi podatki. Na drugi strani bi pa prosil, gospod minister, da bi to vedela tudi pooblaščena oseba za dostop informacij javnega značaja v vašem ministrstvu, da naj bi svoje negativne odločbe utemeljevala, da ministrstvo ne razpolaga z bazo podatkov oziroma z dokumentom in zato ga ni dolžna posredovati v skladu z zakonom. Iz vašega razgovora, ko ste povedali, kdo je organ nadzora, to se pravi ARSU, ki bi moral imeti tudi ustrezne podatke in očitno tukaj nekaj, oprostite izrazu v narečju, "ne štima". Formalno sem se poslužil tega dopolnilnega vprašanja. Dvomim, da mi boste lahko kaj otipljivega povedali, bom pa še v nadaljevanju predlagal ustrezen sklep.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
563
KARL VIKTOR ERJAVEC: Spoštovani poslanec, pravilno ste ugotovili, da v tem trenutku pač teh podatkov nimam, in vam bom težko odgovoril. Predlagam pa, da vam pismeno odgovorimo, glede tega vašega vprašanja, kako je z letom 2007. Jaz bom tudi preveril, zakaj ta plačila niso bila izvršena in v skladu s pristojnostmi, ki jih ima Agencija za okolje, tudi ustrezno postopal, če bo ugotovljeno, da dejansko ta plačila niso bila izvršena na podračun lokalnih občin.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite.
VILI TROFENIK: V skladu z drugim odstavkom 24 6. člena predlagam, da pride do razprave o odgovoru ministra, pa ne z vidika nezadovoljstva, čeprav nisem dobil v celoti odgovora in pričakujem ne samo za leto 2007, ampak tudi za leti 2008 in 2009 dopolnilni odgovor v pisni obliki in v okviru razprave, ker to se tesno veže na problematiko, ki jo je izpostavil danes kolega Ribič, in sicer v zvezi s problemi na reki Dravi. Želim poudariti, da se iz reke Drave preko izkoriščanja za energetske namene, akumulacija, ne vode, ampak v finančnem smislu preliva po celi Sloveniji, lokalne skupnosti ostajajo brez zakona o pripadajočih sredstvih, reka pa se neustrezno vzdržuje z vidika akumulacije v finančnem smislu, ki bi bila možna, še zlasti pa preko prelivanja sredstev vodnega sklada s tega območja po celi Sloveniji za neke druge investicije, ki nimajo z vodnim skladom direktno nobene zveze. Zato predlagam, da se omogoči razprava oziroma da Državni zbor odloči v okviru glasovanj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanca gospoda Trofenika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes, 10 minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Gospod Jožef Jerovšek bo postavil poslansko vprašanje ministru za zunanje zadeve. Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister!
Vlada Republike Slovenije je pred kratkim sprejela predlog za razrešitev slovenskih veleposlanikov v Republiki Italiji, Republiki Srbiji in Republiki Hrvaški. Ob tem pa Vlada ni pravočasno poskrbela za imenovanje novih veleposlanikov na mesta, ki so prioritetna pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Ker tega ni storila, je očitno, da zaradi sebičnih kadrovskih apetitov vladnih strank in vladnih politikov spet trpijo interesi države. Vsi vemo, da se je dolgotrajno zasedanje veleposlaniških mest za odpravnike poslov v preteklem letu hudo maščevalo v slučaju seznanjena
564
slovenske javnosti o bistvu spora Slovenije z Republiko Hrvaško in skoraj s popolnim lobiranjem v korist države ob hrvaškem prejudiciranju meje v pogajalskem procesu z Evropsko unijo. Takrat je Slovenija prišla v mednarodno podrejen položaj, katerega posledice še sedaj čuti.
Zato sprašujem: Zakaj so ta veleposlaniška mesta rezervirana za vidne predstavnike sedanje oblasti in se čaka na sprejem novele zakona o zunanjih zadevah, ki bo politično kadrovanje ponovno omogočilo?
Zakaj daje Ministrstvo za zunanje zadeve prednost interesom vladnim strank pred interesi države?
Zakaj Vlada ni podaljšala mandatov sedanjim veleposlanikom, če se je že odločila, da bo počakala na možnost političnega kadrovanja? Vsi vemo, da je nezasedenost veleposlaniških mest najslabša možna rešitev.
Sprašujem tudi: Kako je mogoče, da bo v izjemno kritični fazi pogajanj z Republiko Hrvaško država brez veleposlanika v Zagrebu, brez dostopa do pomembnih informacij in brez možnosti ažurnih intervencij na najvišjih mestih. Saj vemo, da so veleposlanika minister in drugi dolžni sprejeti, medtem ko upravnika poslov lahko ignorirajo ali ga pošljejo k nižjim uradnikom. Ali je umik veleposlanika iz Rima tiho sporočilo Vladi Republike Italije, da si bo Slovenija zatiskala oči pri kleščenju finančnih sredstev za slovensko manjšino v Italiji in pri italijanskem davljenju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu?
Prav tako vas sprašujem:
Kdo so politični izbranci, zaradi katerih se zanemarjajo vitalni državni interesi?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod minister, izvolite.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa, gospod predsedujoči, gospod poslanec.
Hvala za vprašanje oziroma vprašanja. Bom šel po vrsti. Ministrstvo za zunanje zadeve je pravočasno začelo postopke za imenovanje novih veleposlanikov. Mi smo že pred poletjem objavili seznam prostih delovnih mest za letos in prihodnje leto. Opravili smo poizvedbo interesa diplomatov v ministrstvu za ta mesta. Pred tedni smo objavili tudi formalni razpis za ta tri mesta, ki se odpirajo v letošnjem letu. Ta tri mesta še niso odprta, mandati se zaključujejo konec oktobra oziram konec novembra v Zagrebu.
Zakaj nismo podaljšali pogodbenim diplomatom, ker na vseh teh treh mestih so pogodbeni diplomati? Po zakonu pogodbenim diplomatom ni mogoče podaljševati. Z ministrstvom imajo sklenjeno pogodbo, ki je ni mogoče podaljšati, možno je skleniti le novo pogodbo. Novo pogodbo je možno skleniti samo z začetkom celotnega postopka imenovanja veleposlanika. Tako
565
smo že v preteklosti prišli v situacije, ko bi si mogoče želeli podaljšati pogodbenim diplomatom, pa to formalnopravno ni bilo mogoče. To so tri zelo pomembna mesta, kot sami ugotavljate, za Slovenijo. Zato želimo tudi opraviti takšen izbor, da bodo najprimernejši ljudje prišli na ta mesta. Zato smo si tudi vzeli toliko časa, kot ga potrebujemo. Kot sem rekel, interes za mesta je bil objavljen pred poletjem, nabor kandidatov je narejen, tudi formalni razpis je bil objavljen, nabor kandidatov je narejen, usklajevanja potekajo, in mislim, da je dovolj časa, da bodo ti kandidati tudi pravočasno prišli na svoja mesta. V vmesnem, zelo kratkem, času, bodo veleposlaništva vodili odpravniki poslov, kar ni nenavadno, je običajno. Do daljše prekinitve pa ne bo prišlo.
Ne čakamo na sprejem novega zakona. Ob izboru kandidatov bomo presodili, ali že vsi izpolnjuje pogoje. Če bomo ocenili, da je določen kandidat, ki je najbolj primeren za določeno mesto, pa v tem trenutku ne izpolnjuje pogojev po sedanjem zakonu, bomo s tistim mestom počakali na sprejem zakona, sicer pa mislim, da bo za kar nekaj mest mogoče izpeljati proceduro tudi po že starem zakonu.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želite dopolnitev? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Spoštovani gospod minister.
Ne morem biti zadovoljen z vašim odgovorom zato, ker so to izjemno pomembna vprašanja. Ni se mogoče strinjati, da je delo opravljeno pravočasno. Če bi bilo pravočasno, bi naslednji teden ali pa po 1. novembru, ko bosta obe veleposlaništvi izpraznjeni, tam bil slovenski veleposlanik, in to na ključnih prioritetnih mestih. To so birokratski izgovori in možnosti, da bi se to izpolnilo, je bilo dovolj. Prav tako s tem, ko govorite, da ne čakamo na sprejem novega zakona, demantirate sami sebe in svoje izjave, ko ste na Odboru za zunanjo politiko in tudi na televiziji rekli, da je tudi možno, da bodo šli politiki na ta veleposlaniška mesta. Ni možno poslati politika brez spremembe zakona.
Prav tako bi želel odgovor: Zakaj bo veleposlaniško mesto v Rimu, ob tem, ko italijanska vlada jemlje denar, praktično zapira Stalno slovensko gledališče v Trstu, ostalo brez veleposlanika. V politiki je to tiho sporočilo, da s tem slovenska vlada soglaša, kajti izpraznjenost veleposlaniškega mesta marsikaj pomeni simbolično. O tem vas ni treba poučevati, saj sami veste. In zgolj zaradi tega razloga, da bodo lahko šli politiki, tako žrtvovati in zanemarjati državne interese, je grozljivo.
In povejte: Za katere politike se to dela, da bodo lahko imeli ta pomembna veleposlaniška mesta? Hvala.
566
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa. Gospod poslanec, zelo sem vesel, da vas skrbi zunanjepolitični ugled Slovenije, in upam, da bodo razprave v Državnem zboru tudi o drugih vprašanjih, ki se te dni odpirajo v javnosti, ki so vezana na sodelovanje Slovenije z zelo pomembnimi državami v mednarodni skupnosti, in se boste držali enakega načela.
Glede Slovenskega stalnega gledališča v Trstu delamo vse, kar je možno, preko veleposlaništva, preko konzulata. 9. novembra bo tu koordinacijski odbor z Italijo, kjer bomo to vprašanje tudi reševali. Kot razumem, se pa tudi že rešuje v Trstu s pomočjo manjšine.
Tudi danes sem rekel, da bomo pri izboru kandidatov ocenjevali, kateri je tisti, ki je najboljši za določeno mesto, in ugotavljali, ali izpolnjuje pogoje ali ne. Tako ne odstopam od tega, kar sem že prej govoril - če bomo ugotovili, da je najboljši kandidat za neko mesto nekdo, ki trenutno ne izpolnjuje pogojev (eden od pogojev je tudi, da je iz zunanjega ministrstva), bomo pač počakali na nov zakon. To ne pomeni in nikakor ni dokaz, da držimo ta mesta zdaj zaprta zato, da čakamo na nov zakon. Mislim, da je bolje imeti dobre veleposlanike, kot pa da se bojimo, če bo en mesec ali pa tri mesece opravljal posle odpravnik poslov. Veleposlanik bo tam štiri leta in je bolje imeti najboljšega veleposlanika na tistem mestu, kot pa da se bojimo, da bo mogoče nekaj mesecev to opravljal odpravnik poslov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Želim ugoditi gospodu ministru, ki je ob tem govoru dejal, da upa, da bodo o tem razprave v Državnem zboru. Zato predlagam splošno razpravo po 246. členu Poslovnika. To, kako so zasedena veleposlaniška mesta, kdaj so zasedena, ali ti veleposlaniki opravljajo svojo dolžnost v korist države, so tako pomembna vprašanja, da se s tem odgovorom, da ni pomembno, če bodo v vmesnem času odpravniki poslov, ne morem zadovoljiti.
Lani, ko predsednik Türk ni poslal veleposlanikov, je nastala izjemna škoda. Mi vemo, da je simbolni pomen in dejanski pomen veleposlanika izjemen. Veleposlanika na zahtevo države mora sprejeti ali zunanji minister ali celo višje ali drugi minister, medtem ko odpravnika poslov lahko pustijo na čakanju ali ga pošljejo k nižjim uradnikom. Praktično država ne more v takem primeru intervenirati. Ne more. In gre za Beograd, Zagreb in Rim, kjer se v zvezi z Zagrebom sedaj ključne odločitve te države sprejemajo. Mi bomo čez en teden oziroma čez en mesec tam brez veleposlanika. Kako si Vlada zamišlja zastopanje interesov te države? Nobena država v takem
567
primeru tako ne bi ravnala. In tudi jaz se ne morem strinjati, da ni bila možna drugačna rešitev. Bila je možna, in to pravočasno pa tudi podaljšanje je prav gotovo možno, zato prosim, da o teh pomembnih vprašanjih oziroma zahtevah opravimo splošno razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanca gospoda Jerovška, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj, to je 10 minut po prekinjeni 1. točki.
Sedaj bo dr. Luka Juri postavil poslansko vprašanje ministru za promet.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister Patrick Vlačič. Nadzorni svet Družbe za avtoceste Republike Slovenije je 2. septembra letos, s tedanjo upravo sklenil dogovor o sporazumni razrešitvi, v katerem je bila tudi določena odpravnina v višini največ 6-kratne mesečne povprečne plače. Glede na sklep Vlade z 22. januarja letos, pa je bila to najvišja možna odpravnina, ki pa je v tem istem sklepu z 22. januarja vezana na dejstvo, da bi morale osebe, ki takšno odpravnino sprejmemo, takoj zapustiti podjetje. To pa se ni zgodilo, saj so takratni člani uprave še vedno zaposleni na Darsu in še vedno prejemajo plače tiste višine, kot je bila, ko so bili člani uprave in so tudi deležni enakih ugodnosti, kot v tistem času. Torej, se niso držali dogovora, ki je bil sklenjen, niso se držali priporočila oziroma sklepa Vlade 22. januarja. Treba je pa še omeniti, da tudi sama višina plač ni v skladu s priporočili Vlade o vezanju plače na povprečno plačo v podjetju. Zato vas sprašujem: Kaj se bo zgodilo z odpravninami, v skladu z zakonodajo, ki vam omogoča ukrepanje, če vam omogoča? In tu se zavedam, da je zakonodaja zapleten sistem, ki je vezan tudi na že obstoječi položaj, ki je že bil pred vašim prihodom.
Pa vendar me zanima: Kaj se bo zgodilo, glede na to, da je bila odpravnina izplačana v nasprotju z dogovori oziroma da je plača, ki se še vedno izplačuje oziroma njihova zaposlitev, v nasprotju z dogovorom o izplačilu same odpravnine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala, predsedujoči. Spoštovani poslanec dr. Luka Juri, hvala lepa za vaše vprašanje. Sporazum o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi z bivšo upravo Darsa je sklenil nadzorni svet družbe, ki je tudi dogovoril pogoje, pod katerimi so stranke sporazum podpisale. Ministrstvo za promet v te dogovore in sklepanje sporazumov ni vpleteno in tudi nima pristojnosti glede tega. Kljub temu lahko povem, da je vaša
568
navedba, da so razrešeni člani uprave Darsa še vedno zaposleni v družbi, točna, vendar do neke mere. Namreč, to je posledica izjemno ugodnih pogodb, ki jih je v bivši upravi podpisal takratni nadzorni svet. S pogodbami o zaposlitvi so imeli bivši člani uprave Darsa zagotovljene odpravnine višje, kot so bile dogovorjene s sporazumom o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega so imeli kljub razrešitvi zagotovljeno delovno mesto za nedoločen čas v Darsu za primerno plačo. Nadzorni svet družbe je s sporazumom uspel pripadajoče odpravnine zmanjšati na raven priporočil Vlade. Poleg tega jim bo delovno razmerje prenehalo v štirih mesecih po sprejetju sklepa Vlade o razrešitvi. In od takrat dalje ne bodo več zaposleni v družbi. Ker jim bo delovno razmerje prenehalo po štirih mesecih, so do takrat res še zaposleni v družbi Dars, d.d. Kot rečeno, če bi upoštevali njihova pogodbena določila, bi tam ostali za nedoločen čas, nadzorni svet se je pa dogovoril z njimi, da po štirih mesecih po prenehanju funkcije odidejo. Menim, da je nadzorni svet ravnal po svojih najboljših močeh glede na izhodišče, ki ga je imel, glede na te omenjene, zelo ugodne pogodbe za bivšo upravo. Da je naredil po svojih najboljših močeh, vesti in znanju in da je sklenil za družbo, glede na okoliščine, ugoden sporazum, če ga primerjamo zlasti z dotedanjimi pogodbami. Upam, da sem odgovoril na vaše vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa, gospod minister. Kot razumem, je stanje, ki je ne samo nenavadno, ampak po mojem mnenju konec koncev finančno obremeni podjetje bolj, kot je bilo smiselno, posledica pogodb, ki jih je sklepal pretekli nadzorni svet, ko je to upravo postavil. Glede na to, da nadzorniki odgovarjajo za vsebino pogodb, in v tem primeru glede na to, da so bile pogodbe bile tako ugodne, da se dejansko postavlja vprašanje, ali so bile smiselne za podjetje, me zanima:
Ali boste premislili o možnosti, da bi tudi uvedli postopke, kjer bi ugotavljali osebno odgovornost takratnih nadzornikov za takšne pogodbe?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. PATRICK VLAČIČ: Poglejte, pravno gledano je anomalija v tem, da sta odpravnina in nedoločen čas dve stvari, ki ne gresta skupaj. Smisel odpravnine je v tem, da ko se podaljša v neko delovno razmerje, ki je vezano na mandat, da si potem z odpravnino zagotoviš čas, v katerem boš poiskal novo delo. To je bistvo odpravnine. In to je tisti rizik, ki ga sprejmeš, ko
569
greš v neko mandatno službo. Služba za nedoločen čas je pa ravno zanikanje te odpravnine, ker ti nudi to varnost, ki ti jo odpravnina daje, da si poiščeš novo delovno mesto. Se pravi, ti dve zadevi v osnovi ne gresta dobro skupaj . In ta očitek bivšemu nadzornemu svetu, ki je takšne pogodbe podpisal, je na mestu. Jaz bom pisal nadzornemu svetu, da preveri vse pravne možnosti in pogleda, ali je možno kakorkoli ukrepati. Ponavljam pa, da je v osnovi skregano to, da imaš odpravnino in potem še službo za nedoločen čas. Še posebej, če je to na dveh mestih naenkrat.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite proceduralni predlog? (Ne.) Sedaj bo gospod Ivan Grill postavil poslansko vprašanje ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki pa je odsoten in boste sami povedali, ali želite potem ustni odgovor ali ne. Izvolite.
IVAN GRILL: Hvala lepa. Jaz obžalujem, da ni ministra tukaj, s tem jasno kaže neodgovoren odnos do tega vprašanja, ki je zelo pomembno predvsem za Dolenjsko, Novo mesto.
Na Dolenjskem v Novem mestu si že več kot 10 let prizadevamo priti do svoje univerze, do kvalitetnih fakultet, in to ne brez razloga. Ta regija ima industrijo, ki je ena izmed uspešnejših v Sloveniji, izrazito izvozno naravnana, s produkti visoke dodane vrednosti in zato potrebuje dobro izobražen visokošolski kader specifičnih znanj. In takšnega kadra v Sloveniji, predvsem pa v tem delu Slovenije, močno primanjkuje. Do tega vprašanja, do te želje je imela Vlada v prejšnjem mandatu pa tudi sklic Državnega zbora, razumevanje, zato smo tudi v prejšnjem mandatu ustanovili prvo državno fakulteto, ki ima sedež v Novem mestu. Ta fakulteta je bila zelo dobro sprejeta tudi med mladimi. Vsa vpisna mesta so popolnjena tako na dodiplomskem kot tudi že na podiplomskem študiju, kar je garancija, da bo ta fakulteta lahko seveda tudi zaživela.
Vodstvo te fakultete želi, da bo pa tudi na področju znanstvenoraziskovalnega dela imelo tisti pomemben segment, ki odraža tudi kvaliteto bodočih diplomantov, da se bodo kalili v raziskovanem področju. V ta namen je hotela ta fakulteta sedaj ustanoviti skupaj z zelo priznano mednarodno uveljavljeno firmo Infotehna inštitut, kjer bi lahko skupaj razvijali znanstvenoraziskovalno delo. Žal pa mora k takšnemu skupnemu ustanavljanju dati soglasje tudi Ministrstvo oziroma Vlada, ki pa iz nerazumljivih razlogov tega soglasja ni hotela dati. Razumel bi, če bi bilo to povezano s finančnimi sredstvi. Nobenih finančnih sredstev tukaj ne bi bilo treba s strani države zagotavljati, ampak gre očitno za nek prestiž ali pa, lahko rečemo, za namerno zavlačevanje ali nagajanje. Naj povem, da je ta firma Infotehna mednarodno priznana, prodaja svoje informacijske rešitve po celem svetu, več kot 250 priznanih multinacionalk s področja medicine, farmacije,
570
bančništva, in prepričan sem, da bi ravno takšno sodelovanje s tako firmo lahko dobrodejno vplivalo na razvoj tega dela predvsem našim bodočim diplomantom. Krka, v kateri tudi ta firma prodaja svoje produkte, je eno izmed bodočih podjetij, ki bo take kadre tudi potrebovala. Upam, da bo na naslednji seji znal utemeljiti minister gospod Golobič, kje so tehtni razlogi za takšno zavrnitev soglasja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O vašem vprašanju oziroma na vaše vprašanje bo minister odgovoril na naslednji seji Državnega zbora. Sedaj bo gospod Miran Gyorek postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor. Prosim.
MIRAN GYOREK: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister.
Sprašujem vas: Na kakšen način pristojni organi izvajajo nadzor nad pravnimi osebami in njihovimi zaposlenimi, ki so pridobili koncesije za izvajanje dimnikarskih služb?
Ravno tako me zanima: Kdo in na kakšen način nadzoruje število zaposlenih pri posameznem koncesionarju za izvajanje storitev dimnikarskih služb na število enakovrednih kurilnih naprav?
To pomeni po novi uredbi en zaposlen na 2.000 enakovrednih kurilnih naprav. Sami izvajalci dimnikarskih storitev se pritožujejo zaradi kršitev predpisov nekaterih izvajalcev in zahtevajo, da se to prepreči in se takšne koncesionarje kaznuje. Takšne pritožbe prihajajo z različnih koncev Slovenije. Očitno pa prihaja do velikih kršitev na območju Lendave, območju Maribora in še kje. Kršitve so dokazane z dokazi, ki so bili dostavljeni tudi vašemu ministrstvu. Žal pa stanje še sedaj ni sanirano. Gre namreč tudi za neizvajanje nadzora nad koncesionarj i, ko le-ti ne opravljajo svojih storitev s kadrom, ki so ga prijavili na javnem razpisu. Na to je bilo vaše ministrstvo že večkrat opozorjeno v prijavah. V skladu s koncesijsko pogodbo so namreč koncesionarj i dolžni opravljati storitve s tistimi delavci, ki so jih prijavili na javnem razpisu, ki predstavlja podlago za sklenitev koncesionarske pogodbe. V primeru kadrovskih sprememb so koncesionarj i dolžni nadomestiti delavce z delavci z ustrezno izobrazbo in usposobljenostjo, kajti le-to lahko zagotavlja kakovostno izvajanje dimnikarskih storitev in posledično ustrezno požarno varnost. Do velikih kršitev uredbe prihaja tudi pri zaposlitvi ustreznega števila delavcev. Med pogoji javnega razpisa je tudi določeno,da mora imeti prijavitelj ustrezno število delavcev na vsakih 2.000 enakovrednih kurilnih naprav in da ne sme v prijavi navajati neresničnih, zavajajočih podatkov. Na Ministrstvu za okolje in prostor obstaja dokumentacija, iz katere je razvidno, da prijavitelji niso prilagodili ustreznega števila delavcev, kar dokazuje, da so namerno kršili predpise. Dejstvo je, da nekateri izvajalci niso prilagodili zasedenosti kadra na
571
dimnikarskih območij in s tem kršili predpis ter si pridobili veliko konkurenčno prednost pred tistimi, ki zakone spoštujejo. Kar pa je še bolj pomembno in tragično, je to, da s tem tudi ogrožajo požarno varnost prebivalcev Republike Slovenije.
Prosim za pojasnilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod minister, izvolite.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Poslancu se zahvaljujem za vprašanje. Dejansko je problematika dimnikarstva zelo pereča, zlasti po zadnji spremembi zakona, ko se je dimnikarska javna služba začela urejati preko koncesij. Moram reči, da so vsi nezadovoljni, zlasti uporabniki in tudi mali dimnikarji, ki so nekako izpadli. Moram reči, da sem se s tem problemom začel ukvarjati takoj ob nastopu ministrovanja, ker je tudi javno zelo občutljiv problem. Mi smo imenovali posebno komisijo, ki bo pregledala sistem, ki je vzpostavljen. Menimo, da ta sistem ni najboljši in celo razmišljamo o tem, da bi zopet vrnili dimnikarsko dejavnost na lokalne skupnosti, ker imajo lokalne skupnosti boljši pregled in tudi večje možnosti kvalitetnejšega nadzora. Seveda pa je to stvar spremembe zakona in o tem se še razpravlja znotraj delovne skupine. Moram pa povedati, da v zvezi z izvajanjem same dimnikarske službe bomo napravili določene spremembe, glede na obstoječo zakonodajo. Prvi korak bo nov cenik, ker tudi na račun tega je veliko pritožb, da na primer za tri minute dela zaračunavajo preko 500 evrov. Tako bo ta cenik omogočil plačilo na podlagi opravljenega realnega dela, realne časovne zamude, kar bo seveda dvignilo veliko prahu pri tistih, ki imajo koncesijo za opravljanje te službe. Bo pa to zelo ugodno pozdravljeno s strani uporabnikov. Glede nadzora je Ministrstvo za okolje tisto, ki ta nadzor izvaja. Moram reči, da v preteklosti se ta nadzor ni izvajal. Mi sedaj krepimo znotraj Ministrstva za okolje službo, ki bi izvajala ta nadzor, ker dejansko ste vi nekaj zelo lepih primerov navedli, da prihaja do nespoštovanja koncesijskih pogodb. Treba se je pa zavedati, da te koncesijske pogodbe so sklenjene za 8 let, tako je tudi tukaj problem spremembe zakonodaje. Če bi šli v spremembo in bi recimo drugače uredili dejavnost dimnikarske službe, bi ti koncesionarj i imeli pravico do odškodninskega zahtevka od države, ker jim je bila ta koncesija podeljena in so imeli v zvezi s tem določene stroške, da so vzpostavili ustrezne službe in pa tudi verjetno za izgubljeni dobiček.
Moram reči, da bomo mi sedaj začeli s temi nadzori. Tam, kjer bodo ugotovljene nepravilnosti na takšen način, kot ste vi povedali, na primer, da se kadrovska struktura ne ujema s tistim, kar je bilo prijavljeno za pridobitev koncesijske pogodbe, bomo ravnali v skladu z zakonom. Tako Vlada, koncendent, lahko enostransko odstopi od teh pogodb, če ugotovimo, da se koncesijska pogodba ne izvaja v skladu s
572
koncesijo, s koncesijskim aktom, v skladu z uredbo, če ne sporoči Ministrstvu za okolje, na primer, da so nadomestili prijavljeni kader z nadomestnim kadrom, da ne izvaja te službe konkretna oseba, ki je zavedena v tej vlogi, ki je bila podlaga za koncesijsko pogodbo.
Mi tukaj delamo zelo intenzivno, res pa je, da je bilo to področje v zadnjih letih nedotaknjeno, da se v bistvu ti nadzori niso opravljali, da tudi nismo imeli pooblaščenih oseb, ki bi lahko opravljale ta nadzor, ker so potrebni tudi določeni pogoji, na primer izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku in tako dalje.
Tako vam zagotavljam, da bomo na tem področju opravili te nadzore, ga uredili in tudi pogledali vse te dokumente, ki ste jih vi poslali, dokaze o nepravilnostih. Imam pa še vrsto drugih. Mi to dokumentacijo pregledujemo in na podlagi tega bomo sprožili tudi ustrezne postopke.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želite dopolnitev, gospod Gyorek? Izvolite.
MIRAN GYOREK: Spoštovani gospod minister, zadovoljen sem z vašim izčrpnim in dobrim odgovorom, ampak ker je ravnokar prišel spoštovani finančni minister, bi pa jaz še malo dopolnil glede tistega nadzora in tarif, ker bi lahko kar dve muhi na en mah izkoristi s tema dvema minutama, ki ju še imam.
Zakaj ni finančnega nadzora nad koncesionarji?
Imamo izvajalce, ki sploh niso davčni zavezanci ali pa imajo v svojih bilancah prijavljene zelo nizke dohodke. Kot koncesionar pa izvaja storitve na več tisoč napravah. Če uporabimo preprosto kmečko logiko, računico, matematiko in si izračunamo, da letne storitve na eni enakovredni napravi stanejo 55 evrov bruto, izvajalec pa ima sklenjeno pogodbo za 3 tisoč enakovrednih naprav. Tak izvajalec bi moral ustvariti 165 tisoč bruto prometa. Državi bi letno plačal 27.500 evrov ali mesečno 2200 evrov DDV. Prijavljene bilance so pravo nasprotje. Odgovor je: ali ne dela ali pa ne prijavlja vseh dohodkov, ki jih ustvari. Če ne dela, dela še večjo škodo, kot če samo ne prijavi, kajti požarna varnost je tukaj verjetno v prvi vrsti, potem pa tudi finančno vprašanje. Zato ne bi bilo slabo, če bi temu vprašanju prisluhnil tudi gospod finančni minister in ugotovil, kako mu tudi tukaj polzi denar med prsti. Vsi vemo, da dimnikarske storitve niso poceni, da jih je obvezno plačevati, ne glede na to, če prebivalstvo nima denarja niti za kruh.
Zato bi ob tej priložnosti ministra vprašal, ker sta oba tukaj:
Kako bosta ukrepala, da se to stanje sanira?
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
573
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala. Bom namesto ministra za finance, ker ne more odgovoriti na vaše vprašanje.
Moram povedati, da bomo mi te nadzore izvajali tako, da bomo tudi vključili davčne inšpektorje. Tam, kjer bomo mi ugotovili, sumili, da ni bilo vse prijavljeno, bomo mi to posredovali davčnim inšpektorjem, ki bodo te zadeve pregledali. Mi bomo napravili generalni nadzor, to se pravi, glede zaposlenih, glede dohodkov, glede opravljenih storitev, glede kvalitete opravljenih storitev, itd. To nekaj časa traja. Vendar ko bomo šli v akcijo, bomo šli zelo poglobljeno in upamo, da bomo na ta način dosegli boljšo kvaliteto storitev, ker se mi zdi, da na določenih območjih služba ne delujejo tako, kot bi si želeli. Nekateri pa delujejo pač v skladu s koncesijskimi pogodbami in so tudi uporabniki zadovoljni. Vendar te ekscesne primere, ki povzročajo veliko nezadovoljstva, pa želimo odkriti in tudi ustrezno ukrepati in na vsak način bomo tudi tukaj sodelovali skupaj z davčnimi inšpektorji.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Franc Bogovič bo postavil poslansko vprašanje ministru za finance. Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Dober dan. Spoštovani, podpredsednik. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi.
Vprašanje je širšega značaja, zato bi ga naslovil dvema ministroma. Eden se mu je odrekel, upam, da pa bo finančni minister lahko odgovoril.
Na izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 9. oktobra 2009 je predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor govoril o statistiki izkoriščanja evropskih sredstev in dejal, da so potrebne institucionalne spremembe, če hočemo biti uspešnejši. Citiral je tudi dosedanjo ministrico, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, mag. Zlato Ploštajner, ki je dejala, citiram: "Takoj sem opazila, kje so problemi v sistemu, vendar je ta sistem akreditiran in če bi šli takoj v spremembe sistema, bi potrebovali čas za novo akreditacijo v Bruslju in bi dodatno zamujali s časom za uspeh pri črpanju evropskih sredstev." Tudi minister Križanič je na omenjeni seji spregovoril, da so bile napake narejene s koncipiranim programom črpanja evropskih sredstev, zato je tudi naslovljeno vprašanje na oba ministra.
Vprašanje, ki me zanima je: Za kakšne konkretne napake gre, saj je evropska komisarka za regionalno politiko Danute Hubner večkrat pohvalila Slovenijo? Komisarka Evropske komisije je ob koncu mandatu prejšnje vlade pri črpanju evropski sredstev za Slovenijo ugotovila naslednje, citiram zapis iz uradnega dokumenta: "Smo v postopku implementacije novega programskega obdobja. Slovenija je ena izmed prvih držav članic, katere programi so bili sprejeti. Slovenski revizijski sistem je ustrezen, dobra administrativna
574
sposobnost pri implementaciji sredstev kohezijske politike. Programsko obdobje 2004 - 2006. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je počrpala Slovenija 95% sredstev in 90% iz ostalih skladov, s čimer je Evropska komisija zadovoljna. Za obdobje 2007-2013 je Slovenija izpogajala 4,2 milijarde evrov iz naslova kohezijske politike, 3,5-krat več, kot je v preteklem obdobju. Ob zaključku pogajanj za obdobje 2007-2013 do konca mandata so se angažirali in potrdili projekti za približno 1,5 milijarde evrov v okviru vseh operativnih programov. Podobno je to potrjeno tudi s strani direktorja na generalnem direktoratu za regionalno politiko pri Evropski komisiji ob zadnjem obisku v Sloveniji.
Zatorej bi ob že velikokrat omenjenih in izpostavljenih napakah danes vprašal vas, spoštovani minister dr. Križanič: Katere so tiste ugotovitve, ki so bile ugotovljene? Kakšni so potem primerni ukrepi, da se to odpravi in da bomo čim prej ta program, o katerem smo v preteklem tednu zelo veliko govorili, tudi izpeljali?
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Dovolite mi, da predstavim najprej pripravljeni odgovor, potem pa svojo interpretacijo. Upam, da mi bo čas dopuščal.
Od kod ocena, da je glavni vzrok za slabo koriščenje evropskih sredstev kompliciran sistem izvajanja in napoved, da bo ta sistem treba poenostaviti. Slovenija je za programsko obdobje 2007-2013 prejela štirikrat več sredstev kot v predhodnem obdobju. Po posameznih operativnih programih pa so bila načrtovana sredstva sledeča. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture je edini uspešno črpan, in sicer je bilo za to v Evropski uniji predvidenih sredstev za obdobje 2007-2015 milijardo 636 milijonov evrov, zaokroženo. Načrtovanih sredstev za leto 2007, ki je že zaključeno v celoti in ocenjeno, ki jih je bilo treba počrpati iz Bruslja do konca 2010, je bilo 104 milijone. Slovenija je od tega certificirala 80 milijonov, kar je okoli 77% načrtovane vrednosti. In ni dvoma, da bo do leta 2010 ta program počrpan in učinkovito uporabljen. Dobra praksa na področju tega programa, kjer so projekti pretežno večji ali pa vsaj srednji, kaže tudi pravo pot za rešitev problematike. Če imamo nek problem, ki ga moramo rešiti z javnimi sredstvi in je ta problem omejen na neko manjše območje, ga je bolje reševati iz proračuna direktno, kot pa preko bolj zapletenih in kontroliranih oziroma hiperkontroliranih vzvodov pri črpanju evropskih sredstev EU.
Druga dva programa sta pa problematična. To je operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Skupaj je bilo iz proračuna EU v letih od 2007 do 2015 predvidenih 1 milijarda 728 milijonov evrov. Načrtovana sredstva za leto
575
2007, ki jih je bilo potrebno črpati iz Bruslja do konca 2010, so bila 311 milijonov evrov. Slovenija je od tega zratif icirala nič več in nič manj kot 23 milijonov 731.000, kar predstavlja 7,6% načrtovane vrednosti. Vzrok za slabo črpanje regionalnih skladov so bili veliki zaostanki ministrstva in vladne službe pri predložitvi zahtevkov za povračilo sredstev, ko so bila že izplačana iz državnega proračuna. Oviro za učinkovitejše črpanje predstavljajo tudi ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z javnimi razpisi za razvoj regij.
Naslednji program, ki je še slabši od tega, ni najslabši regionalni sklad, je operativni program razvoja človeških virov. Skupaj z EU je bilo za finančno perspektivo 2007-2015 predvideno 756 milijonov evrov, zaokroženo. Načrtovana sredstva za leto 2007, ki jih je potrebno črpati iz Bruslja do konca 2010, so bila 126 milijonov evrov. Slovenija je od tega črpala dobre 3 milijone evrov, kar predstavlja 2,6% načrtovane vrednosti.
Črpanje v okviru tega sklada oziroma operativnega programa je najmanj učinkovito. Vzrok so zaostanki ministrstva pri izvajanju projektov in pri predložitvi zahtevkov za povračilo sredstev, ki so bila že izplačana iz državnega proračuna.
Glavni vzrok za slabo koriščenje teh sredstev je kompliciran sistem izvajanja, ki ga bo zelo verjetno treba poenostaviti. Ministrica Ploštajnerjeva je vložila ogromno energije, tudi mi smo ji pri tem pomagali, da bi sistem deloval čim bolj učinkovito, s čim manj težavami. V tem okviru je bil zlasti vzpostavljen normalno delujoč informacijski sistem ISAR. Ta ni bil pravočasno vzpostavljen, ni bilo dovolj sredstev angažiranih za njegovo vzpostavitev, kar je bila dodatna ovira pri pospeševanju črpanja teh sredstev. Mislim, da je dozorelo spoznanje, da bo treba nekatere projekte poenostaviti. Kot rečeno, nekatere sfinancirati iz proračuna, nekatere pa iz evropskih sredstev, predvsem v večjem obsegu, da bodo prenesli ustrezne administrativne stroške, ki jih tak projekt terja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Iz teh vprašanj, okoli katerih smo se tudi v tem tednu, kot sem že rekel, dosti vrteli in iz teh odgovorov po tej kompliciranosti, po množičnosti projektov in po ambiciji po večjih projektih in po črpanju in izvajanju malih projektov z nivoja državnega proračuna, mislim, da je tudi velika past tega projekta, kajti pri pregledu finančnega potenciala proračuna Republike Slovenije, ko pogledamo, koliko sredstev ostane prostih za investiranje, ko uporabimo tudi tisti del lastnih sredstev, ki jih rabimo za pariteto pri evropskih projektih, se zelo zelo bojim, da bodo žal ti mali
576
projekti, ki so razpršeni po celotni Sloveniji in imajo velik vpliv na gašenje situacije tudi v teh težkih časih širom po Sloveniji, da bodo ostali v nemilosti in dejansko ne bo moč najti dovolj finančnih virov v okviru proračuna za izpeljavo takšnih sredstev. In da se nam bo po tem zasuku in pa pri tem, ko samo ugotavljamo te pomanjkljivosti, zgodilo to, da se bomo dejansko skoncentrirali na nekaj velikih projektov. Izkušnje tu so pa takšne, da se bodo sredstva, ki so iz kohezijskih sredstev, iz sredstev za odpravljanje strukturnih razlik, namenjena ravno temu, da se tista omejena območja hitreje napredujejo, da se bo zgodilo ravno obratno, da se veže na velike projekte. Zato mislim in bi pričakoval poenostavitve v postopkih, to, kar je bilo dobro narejeno s strani ministrice: avansiranje določenih sredstev, čim prejšnje plačevanje, večji deleži sofinanciranja, nikakor pa ne to, da se bo zgodilo, da se bodo .../Znak za konec razprave./... sredstva dajala v nekaj manjših projektov in na ta način se bo tudi potem koncept teh zelo kvalitetnih sredstev povsem spremenil in bo prišlo do koncentracije teh sredstev na velike projekte v urbanih središčih. Če gre tukaj v to smer, mislim, da gre za napako in upam, da se to ne bo zgodilo in temu je namenjeno to vprašanje. .../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Nikakor ne gre zgolj za koncentracijo na nekaj velikih projektov. To je pa druga plat medalje. Če je vse stavljeno na en velik projekt, in ta ne dobi lokacijskega dovoljenja, nastane lahko še večji zastoj v črpanju, kot če so ti projekti ustrezno razpršeni. Treba je najti ustrezno mero tam, kjer so projekti taki, da so povsem lokalne narave, jih je treba na nek način povezati, administrativno povezati in s tem tudi omogočiti ustrezno administrativno, kako bi rekel, kakovost obvladovanja tega projekta in enoten nadzor, da bodo tudi lokalne investicije imele svoje vire iz evropskih sredstev. Če to ni možno vzpostaviti, je bolje to pokriti iz proračunskih sredstev, tam, kjer je treba reagirati pri kakšni cesti in podobno ali pa vodovodu, kot pa v nekem kompliciranem sistemu, ki ga je praktično nemogoče v doglednem roku administrativno speljati. To je naloga, ki je pred nami. Mi se trudimo po najboljši meri, da bi v tem zakompliciranem sistemu, kakršen je, zadevo rešili in speljali do presežka. Do presežka smo jo speljali, do zastavljenega presežka pa trenutno še ne. Mislimo, da bo treba vendarle tudi nekatere regionalne projekte postaviti v ospredje in s tem omogočiti ustrezen standard ali pa infrastrukturo tisti določeni regiji, ki to infrastrukturo potrebuje. Hvala.
577
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Že včeraj in te dni smo res slišali in vsi, ki sedimo v tej dvorani, smo trdno prepričani, da je od kvalitetnega črpanja evropskih sredstev tudi zelo v veliki meri odvisen razvoj Slovenije v naslednjih letih.
Zato predlagam, da na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora opravimo razpravo v Državnem zboru, kjer bi na to temo in pa tudi na osnovi vseh teh ugotovitev in izkušenj se v tem domu dogovorili in ugotovili skupno pot kako zastaviti sistem črpanja kohezijskih sredstev v Republiki Sloveniji. Predlagam, da opravimo to razpravo, o tem glasujemo in da potem tudi uspešno tudi z novim ministrom začrtamo pot črpanja evropskih sredstev.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanca gospod Bogoviča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za finance na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj, to je 10 minut po prekinjeni 1. točki.
Sedaj bo gospod Milan Čadež postavil poslansko vprašanje ministru za promet. Prosim.
MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav gospod minister, kolegice, kolegi. Kmalu bo minilo eno leto, ko smo poslušali gospoda ministra na svoji predstavitvi, in tudi veliko besed je bilo o četrti razvojni osi. Glede na sam plan proračunskih sredstev v naslednjih letih, pa vidimo, da te aktivnosti nekako pešajo. Predvsem bi se želel obrniti na škofjeloško obvoznico, ki je del 4. razvojne osi. Postavil sem vam že dve vprašanji in dobil tudi dva odgovora, s katerima sem bil delno zadovoljen. Sam sem bil ta teden v Škofji Loki, ko je civilna iniciativa proti obvoznici sklicala okroglo mizo in so se kresala takšna in drugačna mnenja. Ugotovil sem, da civilna iniciativa želi doseči nekaj, kar je v nasprotju s projektom, ki je bil sprejet na občinskem svetu kot državni lokacijski načrt. Oba sva tudi že ugotovila, da imamo za umeščanje cest in tras v prostor preohlapno zakonodajo. Na okrogli mizi sem obrazložil, da smo s tem projektom, ki je bil potrjen na občinskem svetu, kandidirali za evropska sredstva in da ga ni mogoče spreminjati. Zanima me, gospod minister: Kdaj boste v Državni zbor predložili zakonodajo, da se bo mogoče takim nevšečnostim, kot so na škofjeloškem območju že več kot 30 let, izogniti? Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
578
DR. PATRICK VLAČIČ: Če dovolite, bom podal posnetek stanja na 4. razvojni osi v delu, ki vas najbolj zanima, pa bom potem čisto na koncu odgovoril še na to vaše zadnje vprašanje.
Posodobitev cestne povezave R-1/210 od Želina do Škofje Loke je v naslednjem stanju. Posodobitev odseka Cerkno-Hotavlje je v fazi priprave DPN. V začetku leta 2008 so bili občinama Cerkno in Gorenja vas-Poljane predstavljeni rezultati študije variant. Občina Cerkno se ni strinjala s predlagano varianto, občina Gorenja vas-Poljane pa je zahtevala dodatno preveritev variante s prebojem v dolino Idrijce. Trenutno je izdelana dopolnilna študija variant, ki bo po opravljeni reviziji ponovno predstavljena obema občinama. Obvoznica Gorenja vas je v fazi umeščanja v prostor, in sicer se pripravlja občinski podrobni prostorski načrt, predvidoma bo javna razgrnitev v začetku leta 2010, odlok o sprejetju OPPN pa v drugi polovici leta 2010. Po tem planu bi se lahko začela gradnja leta 2012. Poljanska obvoznica Škofje Loke je predvidena v treh fazah. Prva faza od križišča z Ljubljansko cesto do novega predora pri Puštalu, druga faza skozi predor in tretja faza od izhoda predora do novega križišča v Zmincu. Zaradi težav pri odkupu zemljišč in razlastitvenega postopka je bila prva faza razdeljena na štiri podetape. Prva podetapa je križišče z Ljubljansko, ki je že izvedeno, tretja podetapa zajema odsek, kjer poteka parcelacija, druga in četrta podetapa sta predmet gradbenega dovoljenja, ki ga je razveljavilo Upravno sodišče. Upravno sodišče je s sodbo odpravilo gradbeno dovoljeno za drugo in četrto podetapo prve faze poljanske obveznice, številka gradbenega dovoljenja je 351-141/2007 s 14. 11. 2008, in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Dela na gradbišču so ustavljena. Za izvedbo druge in četrte podetape je namreč že sklenjena pogodba. Z gradnjo bo mogoče nadaljevati po ponovni pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Izvedena so bila le nujna dela, da se prepreči škoda na gradbišču.
Upravna enota Škofja Loka je 18. 9. 2009 ponovno izdala gradbeno dovoljenje, iz katerega je izvzeto območje, zaradi katerega je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Na navedeno gradbeno dovoljenje je bila ponovno podana pritožba, ki je zdaj v reševanju. Za drugo fazo - predor je gradbeno dovoljeno že pravnomočno. Zoper gradbeno dovoljeno za tretjo fazo odsek od izhoda iz predora do Zminca je bila v zakonitem roku podana pritožba. Upravna enota Škofja Loka je pritožbo odstopila drugostopenjskemu organu. Dne 19. 10. 2009 je bila s stranko, ki se je pritožila na gradbeno dovoljenje za tretjo fazo, sklenjena izvensodna poravnava za razlaščena zemljišča. Še istega dne je stranka podala umik pritožbe, ki je bil posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor.
V letu 2009 je bila na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja podpisana pogodba za izvedbo oziroma gradnjo druge, tretje in četrte podetape prve faze obvoznice. Gradnja je bila
579
z dnem razveljavitve gradbenega dovoljenja ustavljena, in kot sem že prej omenil, zgolj preprečena je bila škoda zaradi izvedbenih posegov oziroma izvedeni so bili posegi, da bi se preprečevala škoda.
Kar lahko povem, je, da delim z vami strah, da bi na podlagi določbe o dodelitvi sredstev za podpisane pogodbe za gradnjo druge, tretje in četrte podetape prve faze, ki bo, do zdaj je bilo porabljeno 531 tisoče evrov, v nevarnosti zaradi teh številnih pritožb. Če bomo lahko z deli nadaljevali leta 2010, potem evropska sredstva niso vprašljiva. V primeru daljše prekinitve, pa se celo lahko zgodi, da bomo imeli odpravljeno to odločbo. Jaz bom naredil vse, da se bo ta odsek čim prej nadaljeval, moram pa povedati, da so to upravni postopki in postopki upravnega spora, ki niso neposredno../Znak za konec razprave./... na mojem ministrstvu in jaz nisem predlagatelj za te postopke. Jaz lahko predlagam pristojnim ministrom, da se te stvari spremenijo, veste pa, tako kot jaz, da tisti, ki želi.../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev gospod Čadež? Izvolite.
MILAN ČADEŽ: Želim vprašanje dopolniti v tej smeri, kajti zanima me, kdaj točno bodo občini Gorenja vas-Poljane in občini Cerkno predstavljene nove trase, ki se vmeščajo v prostor in kot sem že prej vprašal, kdaj boste predlagali takšno zakonodajo v izogib takšnim anomalijam in nevšečnostim, kot se že več kot 30 let dogajajo zaradi škofjeloške obvoznice?
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala za dodatni čas, da poskušam še na ta del odgovoriti. Najprej. Težko vam bom dal odgovor na prvo vprašanje, ker to ni v pristojnosti mojega ministrstva, je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, kdaj bodo tiste stvari predstavljene. Glede drugega vprašanja pa naj še enkrat povem, da kot minister za promet nimam moči, da bi spreminjal upravne predpise, predpise umeščanja v prostor, razlastitvene predpise in podobno. Vsakokrat, ko pa ugotovim, da so določene težave, kot smo jih imeli na dolenjskem kraku z razlastitvijo, kot jih imamo z umeščanjem v prostor, ko smo dolenjski krak 11 let umeščali v prostor, predlagam na Vladi spremembo tistih predpisov, ki povzročajo dolge postopke ali pa predstavljajo administrativne ovire. Tako sem jaz predlagal na Vladi, da spremenimo umeščanje v prostor za linijske infrastrukturne objekte. Zakon je trenutno v medresorskem usklajevanju, če se prav spomnim. Predlagal sem tudi spremembo razlastitvene zakonodaje, da smo pri tem bolj učinkoviti ta trenutek, ker sta dva primera razlastitve izjemno oddaljila dokončanje dolenjskega kraka. Predlagal sem tudi spremembe, pa
580
ne samo jaz, še kdo drug, javnega naročanja. Torej, postopki, ki jim pravimo upravni postopki in postopki upravnega spora, ki so tukaj težava, so takšne narave, da enostavno morajo omogočiti določeno stopnjo pravne varnosti. Jaz lahko predlagam tudi spremembo teh predpisov, vendar naj povem naslednje pri postopkih. Tisti, ki bo želel zlorabljati postopke, jih bo lahko tudi vnaprej, postopka ni mogoče na takšen način napisati, da ga ne bi bilo moč do neke mere izkoristiti za to, da zadržuješ določene odločitve.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Robert Hrovat bo sedaj postavil poslansko vprašanje ministru za šolstvo in šport. Prosim.
ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo. Vlada Republike Slovenije je na vaš predlog, gospod minister, 23. 6. letošnjega leta sprejela sklep o ukinitvi javnega zavoda za šport Republike Slovenije - Instituta za šport in Zavoda Planica in na isti seji ustanovila nov javni zavod, Zavod za šport Republike Slovenije Planica.
Za začetek vas sprašujem: Kakšni so učinki racionalizacije?
Vsaj tako je bilo predstavljeno v medijih ob ustanovitvi novega javnega zavoda.
Zanima me tudi: Kakšni so stroški likvidacije postopka ukinitve zavoda?
Zanima me seveda tudi:
Iz katerih virov bodo kriti stroški in kdaj in kdo je sprejel finančni načrt, v katerem je opredeljen vir za kritje omenjenih stroškov?
V vladnem gradivu je zapisano, da je razlog ukinitve delujočega in ustanovitve novega zavoda, navajam, "lažja zagotovitev izvajanja javnega interesa". Zato vas spoštovani minister prosim, da nam predstavite natančne primerjalne podatke v obliki programov, ukrepov in sredstev. V gradivu Vlade je zapisano tudi to, da javni zavod ni imel ustreznih prostorov, kar pa seveda ni res, saj je bila sklenjena veljavna pogodba o najemu sodobnih opremljenih poslovnih prostorov v Ljubljani na Dunajski cesti. Torej ste imeli v gradivu Vlade zapisane nepravilnosti in zavajanja. Zdaj, ne vem, če ste vedeli za to, vendar nekdo vas je zavajal. Zanima me: Ali bo tisti, ki je pripravljal gradivo, tudi odgovarjal za te napisane nepravilnosti in zavajanje?
Seveda se pri sredstvih oziroma pri denarju vse začne in tudi vse konča, zato me zanima:
Koliko ljudi bo zaposlenih na tem novem zavodu Planica?
Dobro bi bilo seveda slišati tudi:
Kakšen je bil dosedanji strošek delovanja in kakšen strošek delovanja se predvideva v prihodnjih letih?
Seveda je ena najpomembnejših zadev, da izvemo, kakšne so nove naloge novo ustanovljenega zavoda.
581
In seveda, ključno vprašanje, gospod minister:
Zanima me, kaj je bil glavni razlog, da ste šli v razpustitev in hkrati na isti seji Vlade ustanovitev novega zavoda? Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Predsedujoči, gospod poslanec, poslanke, poslanci! Hvala za vprašanje. To vprašanje že postopno tudi buri duhove v javnosti. Za kaj gre pri tej zadevi? Vlada je je leta 1995 ustanovila Javni zavod Planica. To je bil en zavod, ki je bil ustanovljen skupaj z občino Kranjska gora in Smučarsko zvezo Slovenija. Ker ta dva subjekta nista zagotovila sredstev za delovanje tega zavoda, niti potrebnih nepremičnin, je ta zavod nekako životaril do leta 2000, po letu 2000 ni deloval je pa še vedno obstajal. Drugi zavod je bil ustanovljen 2006, to je Javni zavod za šport Republike Slovenije - Inštitut za šport v zvezi s katerim, gospod poslanec, vi sprašujete. Več kot dve leti je bil tukaj vršilec dolžnosti do 1. 5. 2008, verjetno zaradi nejasnosti ustanovitve. Zavod ni deloval v skladu z zakonom. 1. 5. 2008 je bil imenovan stalni direktor. V tem času, se pravi, od leta 2006 pa do nastopa mojega mandata, ta zavod razen pridobitve prostorov in tega, da je imel direktorja ni opravljal nalog v skladu z zakonom. To je seveda sedaj vprašanje, ki ga ne bom pogreval. Tukaj pišejo o tem, da je bilo tudi v zakonu sporno opredeljevanje nalog, ki so v nasprotju z Nacionalnim programom športa in v nasprotju z Zakonom za šport in tudi iz tega naslova je izhajalo veliko težav zaradi katerih, da ta zavod ni mogel delovati. Pred nami je bila velika naloga, ki se je je lotil že prejšnji minister, in sicer izgradnja celotnih objektov v Planici. Za to nismo imeli ustrezne infrastrukture, organizacijske. Ob tej glavni nalogi smo ugotovili, ko se ni bilo možno dogovoriti z obstoječim direktorjem, da bi se te naloge lotil, da je najbolje, da oba zavoda ukinemo in ustanovimo novega. Tisto, kar je racionalizacija, je za zdaj predvsem to, da imamo sedaj samo enega direktorja, prej smo imeli dva, novih zaposlenih ni, tudi tam jih ni bilo, tako da so materialni stroški za delovanje, vsaj zaradi tega, pol manjši. Poročilo o tem je sedaj težko podajati, ker ta zavod pravzaprav šele začenja delovati, rezultati so pa kar dobri. Se pravi, ta direktor, ta zavod vodi dejavnosti s Planico, izgradnjo žičnice. Arhitekturni natečaj je sedaj končan, bodo objavljeni rezultati v začetku novembra, tako da zadeve tam dobro potekajo in jaz sem zadovoljen z rezultati, ki jih sedaj ta organizacijska oblika od sebe daje. Toliko bi bilo za enkrat. Hvala.
582
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Hrovat, želite dopolnitev? Izvolite.
ROBERT HROVAT: Hvala. Sedaj, minister, je ali pa ste povedali, da zavod ni deloval v skladu z zakonom. Me prav zanima, res, pravi razlogi, kaj je bilo tisto, da ni deloval v skladu z zakonom? Ampak v tem odgovoru se pravzaprav nakazuje še nekatere dodatne dileme. Veste, tudi to je zelo pomembno, na kakšen način je bil imenovan ta novi direktor Javnega zavoda za šport Republike Slovenije Planica. Vi, gospod minister ste v enem od razlogov za ukinitev Javnega zavoda za šport - Inštitut za šport navedli, da direktor zavoda ni doktor znanosti, kar je predpogoj za delovanje inštituta. To so bili razlogi. Sedaj ste navedel drugi razlog. Da ni deloval v skladu z zakonom.
Ampak kje in v katerem dokumentu so pa navedeni in kdo in kdaj je sprejel te predpogoje?
Sedaj vas sprašujem:
Ali je bil pogoj za vodenje ukinjenega Javnega zavoda za šport torej Inštituta za šport doktorat znanosti ali je imel direktor tega ukinjenega zavoda ustrezno izobrazbo skladno s statutom zavoda?
Po mojem mnenju je imel, kolikor jaz poznam te zadeve, ustrezno izobrazbo. Sedaj se nakazuje naslednje vprašanje, če je predpogoj za vodenje inštituta naziv doktor znanosti:
Zakaj nekateri direktorji nacionalnih inštitutov ne zadoščajo tem zahtevanim pogojem?
Po mojem mnenju gre tukaj za eno zelo preprosto zadevo. Tudi tukaj sledite svoji novi, pravzaprav jaz ji rečem stari paradigmi, da je treba zamenjati prav vse, kar je nastavila prejšnja vlada. Samo za to gre, po mojem mnenju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala. Hvala tudi za to dodatno vprašanje.
Jaz mislim, da ni dobro, da politiziramo to zadevo, zaradi tega, ker, poglejte, prejšnja vlada je ustanovila javni zavod - Inštitut za šport februarja 2006 in imenovala v.d. direktorja, ki je imel doktorat in ga je sama zamenjala oziroma mu ni dala trajnega mandata po dveh letih, ampak v teh dveh letih ta gospod direktor izgleda ni nič naredil, prejšnja vlada je že to ocenila. Potem, imenovala je novega direktorja, od maja 2008 je deloval in v tem času tudi ni bilo narejeno nič, kar je nalagal zakon. Jaz sem se z gospodom sestal večkrat. Povedal sem mu, kaj je problem, da naj že začne delati. On je imel nek kadrovski načrt, ni zaposlil nikogar. In smo se dogovorili, mi ga nismo zamenjali 1. januarja, en mesec potem ko smo začeli, mi smo se z njim pogovarjali. Tudi direktor direktorata se je z njim pogovarjal dlje časa. In ko
583
zadeve enostavno niso mogle več čakati, mi smo s Planico morali iti naprej in nismo imeli ustrezne organizacijske oblike, on pa ni bil pripravljen, da bi se tega lotil. Da ne govorim o dejavnostih, za katere je bil inštitut še posebej ustanovljen, se pravi šport mladih in izdelovanje informacijskega sistema. To je bila vsa zagata.
Imamo na Ministrstvu za šport in šolstvo vrsto ljudi, ki so od prejšnjega mandata, delajo dobro. In če kdo ni menjaval ljudi, potem jih nismo mi in ni nobenega razloga, da bi jih, zlasti tiste, ki delajo dobro. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite.
ROBERT HROVAT: Hvala, gospod predsednik. V skladu s 24 6. členom Poslovnika predlagam, da se o odgovoru ministra na naslednji seji opravi splošna razprava.
Gospod minister, mene niste prepričal in jaz sem sedaj še bolj prepričan, da je tukaj šlo le za kadrovanje, da ste pokadrirali svoje ljudi. Nobenega drugega resnega razloga danes niste navedli, razen to, ko ste rekel, da prejšnji direktor ni delal. Jaz temu enostavno ne verjamem.
Poglejte, kaj se je v resnici zgodilo. Vlada je z ustanovitvijo novega zavoda postavila v.d. direktorja, gospoda Grosa, ki naj bi imel prostore kar na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je njegov nadzorni organ. Ministrstvo za šolstvo in šport ga 100% financira, zavod, ki ga pa vodi se pa jasno prijavlja na javne razpise Ministrstva za šolstvo in šport in ima posledično, bom temu rekel, privilegiran položaj in neposredno možnost vpliva. Za nameček pa ima kljub temu, da gospod Gros ni uslužbenec Ministrstva za šolstvo in šport prost dostop v vse prostore glede na to, da ima prostore na Ministrstvu za šolstvo in šport. Da ne govorim, kdo vse je bil imenovan v ta novi svet zavoda. Tudi o tem, predvsem pa o današnjem odgovoru ministra za šolstvo in šport je po mojem mnenju treba opraviti razpravo in dokončno dobiti konkretne odgovore na vsa ta konkretna vprašanja, ki sem jih danes postavil in na katere nisem dobil nobenega resnega odgovora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanca, gospoda Hrovata, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo odgovorov ministra za šolstvo in šport na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločal danes v okviru glasovanj, deset minut po prekinjeni 1. točki.
Sedaj bo gospod Iztok Podkrižnik postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor. Prosim.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani ministri, spoštovani kolegice in kolegi.
584
Trenutna zakonodaja na področju Nature 2000 pomeni veliko omejevanje lastnine, premalo upoštevanih konkretnih rešitev, še posebej za tiste dejavnosti, ki so že implementirane v prostor še pred Naturo 2000, kljub upoštevanju vseh ekoloških standardov, na primer v smučišča in podobno.
Sprašujem ministra:
Zakaj so območje po vključitvi v Natura 2000, postalo v večini nedotakljiva glede prihodnjih posegov?
Ter:
Koliko smo do danes iztržili iz naslova Nature 2000.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod minister izvolite.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Poslancu se zahvaljujem za njegovo vprašanje.
Veste, da je bila Natura 2000 tudi eden od pogojev za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Mi smo morali določiti ta območja, ne gre pa samo za to, da je to bil eden od pogojev za vstop v Evropsko unijo, ampak gre za to, da želimo zavarovati naše naravno okolje. K sreči lahko rečemo, da Slovenija, kar se tiče ohranitve naravnega okolja, visoko kotira, tudi zaradi visokega upravljanja z naravo v preteklosti. Natura 2000 je pač poseben pogoj. Moram reči, da Evropa tukaj tudi zaostruje. Želi, da se povečujejo ta območja Nature 2000, pa ne zato, da bi zavirali razvoj, da bi ovirali turizem, gospodarstvo in tako dalje, ampak zato, ker vemo, kaj se dogaja na globalni ravni. Imamo podnebne spremembe, ki so tudi posledica neustreznega ravnanja z naravo. Glede Nature 2000 moram reči, da je na podlagi veljavne zakonodaje potrebno vsak načrt ali poseg posebej preveriti, ali ima škodljiv vpliv na vsebino območja Nature 2000. To seveda velja za tiste rastlinske in živalske vrste, zaradi katerih je to območje sploh bilo opredeljeno kot Natura 2000. In seveda, če poseg nima vpliva na te rastlinske in živalske vrste, potem so tudi možni določeni posegi na območju Nature 2000. Moram reči, da ni pravilno prepričanje, da ni možen noben poseg, če je območje zavarovano z Naturo 2000. So možni posegi, vendar ne smejo vplivati pač na tiste vrste, zaradi katerih je tisto območje postalo območje zavarovano z Naturo 2000. Moram reči, da tudi v praksi lahko ugotovimo, da se lahko na nekaterih območjih Nature 2000 pač razvijajo dejavnosti, če nimajo na to posebnega vpliva.
Kar se tiče evropskih sredstev. Zaradi območij Nature 2000 lahko rečem, da obstaja poseben mehanizem, imenuje se mehanizem Life. V okviru tega mehanizma je bilo za 10 milijonov projektov počrpanih, 6 milijonov 100 tisoč evrov evropskih sredstev, ostala pa so domača sredstva. Gre na primer za projekte: ohranjanje biotske raznovrstnosti reke Mure, presihajoče Cerkniško jezero, informacijski sistem je
585
bil na podlagi teh sredstev. Je 11 projektov. Moram pa reči, recimo Sečoveljske soline, veste, da jih je doletela huda naravna nesreča zaradi visokega morja, da je tam vrednost investicije, če bi želeli res celovito sanacijo Sečoveljskih solin, ki so neka posebnost, ki imajo neko posebno vrednost in je prav, da so posebej zavarovane, ne samo v okviru Nature 2000, ampak tudi kot park zavarovane, bomo tam prijavili projekt v vrednosti 10 milijonov evrov. Pričakujemo, da bomo iz tega naslova dobili 5 milijonov evrov evropskih sredstev, ki bodo omogočila, da bomo opravili takšno sanacijo. Če ne bi te možnosti imeli, se bojim, da iz državnega proračuna bi spet, tudi v prihodnje, samo krpali te težave, ki jih imajo Sečoveljske soline.
Tako, da ni povsem točno, da Natura 2000 zavira razvoj. Je omogočen pod določenimi pogoji. Je pa pri varovanju narave vedno ravnotežje med razvojem in zaščito okolja. Moram reči, da na Ministrstvu za okolje, zlasti pri prostorskem delu, skušamo iti čim bolj naproti investitorjem, ko gre za območje Nature 2000, vendar pa moramo spoštovati zakonodajo in vse tiste pogoje, da je neko območje postalo posebno zavarovano v okviru Nature 2000.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Želite dopolnitev, gospod Podkrižnik.
Izvolite.
IZTOK PODKRIŽNIK: Se zahvaljujem ministru za odgovor, vendar s tem odgovorom nisem čisto, bom rekel, 100% zadovoljen. Se pravi, med državami članicami so se postopki javnega posvetovanja precej razlikovali. V nekaterih državah je določanje območji pospremila dobra razprava z lastniki in uporabniki zemljišč o upravljavskih ukrepih. V drugih pa so se zainteresirani udeleženci posvetovali le malo ali nič. Mislim, da v Sloveniji smo temu segmentu dali premalo časa in pa možnosti, da bi aktivno sodeloval v teh pripravah, se pravi s samo določitvijo meje Nature 2000. Ker vnaprejšnjih prepovedi novih dejavnosti in posegov na območje Nature 2000 ni, mislim, da je treba postopati od primera do primera. Predvsem je to pomembno za območja, kjer je že implementirana določena infrastruktura. Mislim, da so to stvari, ki bi se lahko tudi z upoštevanjem vseh ekoloških standardov bistveno hitreje in boljše razvijale. Turizem je ena od pomembnih gospodarskih panog, je dejavnost, ki ima pri nas dolgoletno tradicijo in menim, da je v prihodnje zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. To še posebej pomeni zdaj, ko smo v tej krizi. Mislim da je treba preventivno delovati in tudi to področje gospodarstva, se pravi turizma, na ta način jačati in iti s to zadevo naprej. Zato je potrebno dobro načrtovanje razvoja, se pravi, opredelitev skupne vizije predvsem za občine, ki so vezane na teritorij Nature 2000. Tukaj bi imel še eno dodatno vprašanje:
586
Kakšni so konkretni ukrepi za izboljšanje stanja ljudi, ki živijo na območje Nature 2000 in pa samih parkov?
Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod minister, izvolite.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala.
Jaz bi se strinjal z vami, gospod poslanec, da je bila verjetno ta javna razprava takrat, ko so se določala območja Nature 2000, prešibka, da bi bilo treba takrat opraviti še bolj temeljito javno razpravo. Vendar, kot sem seznanjen, ker gre za obdobje 2003, ko se je Slovenija priključevala Evropski uniji, se je zelo mudilo pri določevanju teh območij. Imamo določene probleme, ko vidimo, da so določena območja določena kot Natura 2000, pa vemo, da je v naravi čisto nekaj drugega, kot pa, ne vem, kakšen poseben ekosistem, ki bi si zaslužil posebno varovanje. Vendar moram povedati, da tukaj koraka nazaj ni, celo moramo še dodatne korake narediti. Evropska unija zahteva, da se ta območja še razširjajo. Mi bomo pri širitvah teh območij opravili temeljito javno razpravo. Morda takrat, 2003, niti nismo vedeli kaj pomeni natančno Natura 2000, kakšne omejitve prinaša. Ker v prvem trenutku je vsakdo za to, da imamo lepo naravo, čisto naravo in tako dalje, lepo se sliši, moderen si, ko pa pride investitor, ko pridejo možnosti za delovna mesta, pa vidimo, da je dejansko to, kar vedno pravim, ravnotežje med razvojem in varstvom narave.
Glede ukrepov, kaj lahko storimo. Kot sem povedal, vedno zelo natančno proučimo, kaj pomeni kakšen poseg z vidika rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje postalo Natura 2000. In če ugotovimo, da tam ni kakšnih posebnih vplivov, gredo ponavadi zadeve skozi. Je pa to, kot sem povedal, vedno ravnotežje med posegom v naravo in varovanjem okolja. Mi skušamo biti fleksibilni. Takšne dejavnosti, ki dejansko ne pomenijo motnje za območje, skušamo umeščati v takšen prostor. Vemo, da imamo na določenih območjih žičnice in vse tisto, kar je potrebno za to, da se lahko razvija turistična dejavnost. So pa določena območja, kjer pa to ni mogoče tudi zaradi, na primer, zaščite vodnih virov ali pa kakšnih drugih posebnosti.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Imate proceduralni predlog?
Izvolite.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala.
Ko gledam sosednje države, Italijo, Avstrijo in druge, imajo procentualno bistveno manj zemljišč pod Naturo 2000 kot Slovenija. Zahvaljujem se ministru, ker je pošteno povedal, da leta 2003 nismo dovolj dobro vedeli, kaj pomeni Natura 2000.
587
Imam predlog oziroma menim, da bi bilo smiselno opraviti širšo razpravo na temo zaščitenih območij, kajti obstoječa uredba na to temo sicer ščiti območja, vendar v njej manjka komponenta razvoja. Se pravi, komponenta razvoja je precej močna in mislim, da bi bilo treba v tej smeri marsikaj v Državnem zboru spregovoriti. Uredba bi morala vsebovati konkretne rešitve, ukrepe za tiste dejavnosti, ki se v prostoru lahko odvijajo in s tem zagotovijo dobre projekte ter boljše črpanje evropskih sredstev. Mislim, da je to res zelo strateška stvar, ker mislim, da Slovenija lahko na področju turizma še marsikaj naredi. Vemo, da je rast turizma v Sloveniji vsako leto večja in smo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami kar nekaj odstotkov višje. In menim, da bi bilo to dejansko potrebno, kajti Slovenija ima veliko možnosti, da iz tega naslova veliko potegne in na drugi strani pripomore tudi k polnjenju državne blagajne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
O predlogu poslanca, gospoda Podkrižnika, da Državni zbor na naslednji seji odpravi razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor, bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj 10 minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Sedaj bo gospod Laszlo Goncz postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve. Prosim.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani, gospodje ministri, poslanke in poslanci.
Pred kratkim smo slišali zagotovilo, da je Zavod za zaposlovanje pripravljen na prihod odpuščenih delavcev iz podjetij, ki so pred kratkim šla v stečaj. Čeprav se je s tem številka prijavljenih delavcev na državni ravni že približala magični številki 100 tisoč. O tem se danes pojavlja veliko vprašanj s področja socialnih pravic in ostalih aktualnih zadev. Med drugim je znan tudi podatek, da je za tovrstne ukrepe predvidenih nekje 100 milijonov evrov. Pojavlja se vprašanje, in v zvezi s tem je tudi mene obiskalo kar nekaj prizadetih iz Pomurja, kako pristopiti k zaposlovanju in strokovni preobrazbi populacije, ki je dopolnila 50 let starosti in ima izobrazbo, ki ne presega tretje stopnje po standardi klasifikaciji. Kako sploh reševati vprašanje te populacije, ki ji do upokojitve dejansko manjka dejansko še kar nekaj let? Tudi v zvezi z omenjeno strukturo prebivalstva je bilo že precej objavljenega, kljub temu pa še vedno veliko neposredno prizadetih išče konkretne rešitve ali pa vsaj obetajoče odgovore, ki jih pri ustreznih službah, žal, pogosto ne najdejo. Predvidevam, da prav v primeru omenjene strukture prebivalstva obstaja realno najožja paleta možnih rešitev za reševanje položaja, ki je zaradi poglobljene krize postal precej bolj akuten, kot bi bil v neki normalni oziroma drugačnih okoliščinah. Vsi poznamo primere, ko osebe iz te kategorije s specifično delovno usposobljenostjo niso
588
konkurenčni na trgu delovne sile, enostavno jih delodajalci "ne potrebujejo", zato ni dvoma, da je problem širše narave.
Na osnovi vsega omenjenega sprašujem gospoda ministra:
Ali je ministrstvu in strokovnim službam uspelo temu pomembnemu vprašanju nameniti dovolj strokovne pozornosti in predvsem sredstev za konkretne vsebine?
Sprašujem tudi:
Ali je v splošnih socialnih rešitvah in rešitvah, ki so bile oblikovane predvsem zaradi nastale krize, dovolj prostora za reševanje omenjenega segmenta družbe, ki pa je kar številčna?
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala, gospod podpredsednik. Poslanke in poslanci, spoštovani gospod Goncz. Najprej mi dovolite, da popravim številke. Ta teden govori podatek o številu brezposlenih, da jih je 93.000 in kar nekaj še manjka do 100.000, čeprav žal nekateri želijo, da bi ta številka že bila dosežena in se pogosto pojavlja. Tudi podatek o sredstvih za aktivno politiko zaposlovanja sega za to leto do vsote 109 milijonov.
Sicer pa naj navedem, da smo na ministrstvu, zavedajoč se stiske, v kateri so v stečajnem postopku delavke in delavci Mure, začeli z aktivnostmi, da bi jim ta problem tudi pomagali reševati. V sodelovanju s pristojnimi službami republiškega zavoda za zaposlovanje, centrov za socialno delo, skladov dela, jamstvenih skladov učinkovito koordiniramo te postopke, ko gre za izgubljanje zaposlitve in v najkrajšem možnem času tudi zagotavljamo pravice, ki jih ti delavci imajo.
Naj povem, da so delavci hkrati s sprejemom odpovedi pogodbe o zaposlitvi dobili vse potrebne informacije in vloge za uveljavljanje pravic, kot so: pravica do nadomestila brezposelnosti, do izredne denarne socialne pomoči, poplačila iz jamstvenega sklada. Za vse odpuščene delavce bo v prvem obdobju poskrbljeno s pasivnimi ukrepi oziroma denarnimi oblikami pomoči, v nadaljevanju pa bodo vključeni tudi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Naj navedem, da so nekatere Murine delavke že v postopku priprave in proučevanja za njihovo ponovno vključitev v delo. Gre okvirno za številko 700 delavk, ki naj bi se vrnile na delo v naslednjih tednih oziroma mesecih. Te delavke bodo seveda deležne tudi ponudbe programov aktivne politike zaposlovanja.	To je
preusposabljanje za druga, drugačna delovna mesta, za katera so njihova znanja in so njihove sposobnosti primerna. Pristojni centri za socialno delo so do torka 20. oktobra prejeli od skupaj 3.300 Murinih delavcev vloge za 2.389 delavcev. Ta mesec so že bila izvedena nekatera izplačila izredne denarne socialne pomoči tem delavkam, gre za 1.713 odločb, ki so bile pozitivno rešene, nekatera pa še bodo, tako
589
da 1.573 teh delavk in delavcev dobilo izplačane denarne socialne pomoči v tem mesecu, nekateri pa še v naslednjem. Naj še dodam, da je večina upravičena do polne vsote teh pomoči.
Da bi ublažili posledice te krize na območju Pomurja in zaradi stečaja Mure, smo tudi spremenili program javnih del za prihodnje leto, povečali smo njegov obseg, od vrednosti 22 milijonov 395 tisoč evrov na 35 milijonov evrov, kar bo omogočalo dodatno vključitev približno 3100 oseb, torej vseh vključitev naj bi bilo 7 tisoč. Veliko jih bo pa tudi v Pomurju. Omenil bi še posebno projektno pisarno, ki bo skladno z zakonom o regionalnem razvoju oziroma pomoči Pomurju ustanovljena na tej podlagi.
Glede na predstavljeno ter na osnovi aktivnosti, ki že potekajo, bi rad zatrdil, da za izvedbo opisanih projektov razpolagamo z dovolj razpoložljivih sredstev in tudi usposobljenimi strokovnimi delavci. Prepričani smo, da s temi usklajenimi in celovitimi akcijami, aktivnostmi prispevamo k učinkovitemu uresničevanju teh nalog, ki jih naše institucije imajo.
Kar zadeva blaženje socialne krize, ki spremlja tudi to, naj povem, da so za starejše osebe, ki morebiti ne najdejo več dela oziroma se upokojujejo, na voljo tudi druge oblike pomoči. Tisti, ki so v materialni stiski, starejši, trenutno lahko koristijo oprostitev plačila za socialnovarstvene storitve, sistem denarnih socialnih pomoči, varstveni dodatek pokojninam, državno pokojnino, sofinanciranje družinskega pomočnika. In še druge ukrepe, ki jih lahko navedem, v kolikor boste imeli še dodatna vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev, gospod Goncz? Izvolite.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa.
Zahvaljujem se za konkretne podatke, ki se nanašajo predvsem na Muro oziroma Pomurje. Glede na okoliščine sem zadovoljen, da lahko v tej smeri poročate v zvezi s tem, vendar moram poudariti, da jaz nisem govoril o številki 100 tisoč, ampak, da se ta populacija žal približuje številki 100 tisoč. Ne glede na to, bi vas prosil predvsem za dodatno pojasnilo v zvezi s populacijo, ki sem jo posebej izpostavil, torej za tiste, ki so dejansko v nezavidljivem položaju in to je populacija, kot sem že rekel, ki je danes starejša od 50 let oziroma je tik pred upokojitvijo, ker je predvsem ta, seveda poleg tudi nekaterih struktur prebivalstva, še posebej ogrožena.
Zato vas še sprašujem:
Ali imate na ministrstvu ali ima morda služba kakršnekoli podatke za pretekle mesece, vsaj približne, ki so lahko nekakšni pokazatelji uspešnosti, kar se konkretno tiče te populacije, seveda z vidika reševanja problemov?
590
Ali je odstotek tistih, ki se upokojujejo, nekje največji oziroma tisti, ki se prestrukturirajo, ali je na dlani kakšen drug podatek?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod minister, izvolite.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa.
Še enkrat bi navedel to, da kar zadeva te starejše delavke in delavce, in veliko jih je iz Mure. Imajo na voljo več programov, ki jih ponujamo. Javna dela bodo prav gotovo, pa niso na prvem mestu. Posebej bi omenil programe prekvalifikacij oziroma preusposabljanja tudi za druga delovna mesta, ki jih je tudi v Pomurju kar nekaj, pa zavod zanje išče delavce. Recimo, delavci v nekaterih socialnovarstvenih ustanovah, v turizmu in gostinstvu, kjer je povpraševanje po delavcih veliko. In ta kvalifikacijska struktura teh delavcev iz Mure bi bila z določenimi dodatnimi usposabljanji primerna za to, da se za taka delovna mesta pripravijo. Poleg tega, kot sem navedel, se pa vršijo aktivnosti z naše strani, da bi delodajalcem, ki bodo obnavljali tekstilno proizvodnjo na ostankih Mure, torej Mura&Partnerj i, to je podjetje, ki je ostalo in ki zaposluje določeno število delavcev, namerava širiti to proizvodnjo in mi bomo s pomočjo ustreznih programov kot so spodbujanje zaposlovanja, zlasti najbolj kritičnim skupinam kot so starejši, invalidi, dolgotrajno brezposelni, omogočili, da s subvencijo odstopijo potem nazaj k tem delodajalcem. Ali pa seveda k tistim, ki bodo na novo tukaj vzpostavili proizvodnjo. Tako da, ti programi so in verjamem, da jih bo veliko število Murinih delavk in delavcev tudi ustrezno izkoristilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Sedaj bo gospod Andrej Magajna postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje. Prosim.
ANDREJ MAGAJNA: Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister Borut Miklavčič! Pri prebiranju delovnih gradiv, osnutkov zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sem žal prišel do ugotovitev, da bo tudi v prihodnje prihajalo do prepletanja javnega in zasebnega izvajanja storitev na tem področju. Že pravzaprav vse od tranzicije od leta 1990 in naprej sledimo trendom uvajanja javno-zasebnega partnerstva na določen način, ki mu je v največji meri prispevalo status koncesijske dejavnosti pa tudi druge politike, ki jih ob tej priložnosti ne bom našteval, ne glede na to, kako je, da je koncesijska dejavnost opredeljena kot izvajanje javne storitve. Uveljavila se je namreč praksa, da isti izvajalec sicer v različnem času dela v javnem in zasebnem sistemu ali
591
ob istem času in na istem mestu opravlja javne in zasebne storitve, državljan pa lahko prihaja iz javnega v zasebni sistem in nazaj. Ker tudi nove predvidene spremembe ne postavljajo jasnih ločnic, te so le bolj sofisticirane, me zanima sledeče:
Na katerih izhodiščih temelji zdravstvena reforma?
Ali na konceptu dosledne ločitve javnega in zasebnega sektorja ali na principih splošnega Zakona o javnem in zasebnem partnerstvu?
Od teh izhodišč bo namreč odvisna zasnova bodoče zdravstvene zakonodaje in njena implementacije v življenje.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani gospod Magajna. Vaša ugotovitev glede trenutnega stanja je seveda točna. Slovenija ima že vrsto let, podobno kot skoraj vse evropske države, uveljavljen javno-zasebni model zdravstvenega varstva. Gre za soobstoj in medsebojno dopolnjevanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti, ki se kaže v treh različnih vidikih. Če analiziramo ta model le izključno proizvajalcih v mreži javne zdravstvene dejavnosti, bomo ugotovili, da zakon dovoljuje možnosti opravljanja zdravstvene dejavnosti oziroma storitev s strani zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih v obliki zasebnega dela ali v obliki koncesionarjev. Eni in drugi lahko skladno s predpisi koristijo javna oziroma zasebna delovna sredstva, prostore in opremo in so lahko financirani iz javnih in zasebnih sredstev. Predlagana reforma zdravstvene dejavnosti predvideva tudi v prihodnje ohranitev določenih oblik mešanega javno-zasebnega modela zdravstvenega varstva. Pri tem pa osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti izhaja iz usmeritev, da mora biti javna zdravstvena dejavnost osrednja nosilka za zadovoljevanje potreb prebivalstva, zasebna dejavnost pa le njeno dopolnilo v zakonsko reguliranih okvirjih. Javna zdravstvena dejavnost bo deležna prednost pri svojem razvoju, kar še posebej velja za njeno primarno raven. Z reformo bomo predvsem odpravili in preprečili oblike mešanja javne in tiste zasebne dejavnosti, ki je omogočala prelivanje javnih sredstev v zasebne zaslužke, opravljanje zasebne dejavnosti z javnimi zmogljivostmi in sredstvi in v delovnem času, ki mora biti v celoti namenjeno javni zdravstveni dejavnosti. Izjemoma bodo lahko izvajalci javne zdravstvene dejavnosti opravljali tudi zasebno dejavnost, vendar potem, ko bodo opravili svoje obveznosti do programa javne zdravstvene dejavnosti in če bodo imeli na voljo zmogljivosti, ki jih ne rabijo v javnem sistemu. Vse to bo možno s sprejemom in uveljavitvijo novega zakona o zdravstveni dejavnosti in uveljavitvijo učinkovitega nadzora nad delom javne zdravstvene dejavnosti. Rečemo lahko, da bo ob ohranitvi primernih oblik mešanega javno-zasebnega partnerstva z reformo prišlo do
592
potrebne in utemeljene ločitve in razmejitve javne in zasebne dejavnosti in njune sodobnejše pravne in organizacijske ureditve. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
ANDREJ MAGAJNA: Nekoliko bi dopolnil. Sam sem namreč izredno skeptičen do tega sobivanja javnega in zasebnega, tu bo izredno težko najti primerno obliko mešanja. To smo že pravzaprav kar nekaj let ugotavljali, da se še tako umetelni in matematično dorečen sistem na koncu ne izide, ker gre v osnovi za navzkrižje interesov. Zato sem skeptičen.
Me pa še nekaj vznemirja, zaradi česar sem pravzaprav postavil to vprašanje. Po eni strani danes slišimo besede, pa tudi zadnjič na delovnem sestanku, javno-zasebno partnerstvo, sklicevalo se je celo na Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, čeprav je možno tudi po novi zakonodaji to partnerstvo omejiti ali ga pa celo na nek način preprečiti. Namreč, izhajam iz alternativnega vladnega programa, ki med drugim govori o tem, da je bilo do sedaj dopuščeno izvajanje storitev s prepletanjem javno-zasebnega. Isti izvajalec ob različnem času dela v javnem in zasebnem sistemu ali na istem mestu opravlja javno-zasebne storitve, državljan pa lahko prehaja iz javnega
v	zasebni sistem. In še drugo, kar bi pravzaprav moralo vezati - s tem bom tudi končal - koalicijski sporazum, stran 38: "Javno izvajanje zdravstvene dejavnosti bomo ločili od zasebne zdravstvene dejavnosti ter zakonsko preprečili prekrivanje in mešanje javnega in zasebnega izvajanja zdravstvene storitve." Jasno je določilo v koncesijski pogodbi. To je bilo bolj retorično vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
BORUT MIKLAVČIČ: Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. V zakonu o zdravstveni dejavnosti ne moremo napisati, da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu za področje zdravstva ne velja. Dejstvo pa je, da bo v predlogu, ki bo kmalu v Državnem zboru, da smo regulirali predvsem ta del, da naj zavarovanec, občan, ki bo vstopil v privatni sistem, privatno tudi v sistemu svoje zdravljenje zaključi. Ne bo mešanja. Problem, na katerega ste
vi	opozorili, mislim, da smo v zakonu dovolj čvrsto, v predlogu, dovolj čvrsto omilili in zavarovali slovenske državljane, vendar je v javnih bolnišnicah v Sloveniji veliko samoplačnikov, ki sami prihajajo. Mi imamo v Sloveniji bolnišnico, ki 11% svojih prihodkov ustvari na trgu s tujimi državljani. To je zasebna dejavnost, ker ima proste kapacitete. Take dejavnosti seveda z zakonom ne bomo prepovedali, bomo pa z zakonom absolutno, gospod poslanec
593
Magajna,
njegovega
sistemu.
zaščitili osebnega
zavarovanca, da se ne denarja, ampak da
omogoča izkoriščanj e se zdravi v javnem
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Sedaj bo gospod Aleksander Zorn postavil poslansko vprašanje ministru za šolstvo in šport. Prosim.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, v javnosti velja trditev, ki jo podpira tudi Ministrstvo za šolstvo, da je javno šolstvo za učence brezplačno, zasebno pa naj bi zahtevalo šolnino in bilo za to namenjeno otrokom bogatejših staršev, zato naj bi take šole širile socialno razlikovanje na Slovenskem. Ustava Republike Slovenije v 57. členu določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Resnica pa je močno v neskladju s to trditvijo in to neskladje se iz leta v leto še poglablja. Starši učencev javnih šol so namreč za svoje otroke prisiljeni dajati celo vrsto obveznih prispevkov, ki iz leta v leto naraščajo. Letošnja ekonomska kriza, ki so ji podvržene številne družine z šolajočimi otroki, pa bo ogrozila tako zelo oglaševano socialno enakost učencev javnih šol. Starši jih ne bodo mogli več pokrivati. Zakaj vse morajo prispevati starši svojega šolarja v brezplačni javni šoli? Naštejmo nekaj obveznih prispevkov, ki jih smemo brez zadrege imenovati šolnina. Starši osnovnošolca morajo prispevati največ za športne dejavnosti, dneve kulturnih dejavnosti, dneve naravoslovnih dejavnosti, dneve tehničnih dejavnosti. Prispevki obsegajo od obvezne šolske opreme, ki si je ne morejo privoščiti vsi otroci, vstopnice za lutkovne, glasbene, gledališke in druge prireditve, vstopnice za muzeje, za vožnjo do vseh teh dogodkov pa tudi za tehnični material za tehnične dejavnosti. Za program Zlati sonček, ki je obvezen, morajo učenci imeti smučarsko opremo in opremo za rolanje. Koliko vse to stane, lahko izvemo v bližnjih trgovinah. Za poletno šolo v naravi morajo starši prispevati za bivanje na morju, za zimsko pa v gorah. Za kolesarski izpit mora vsak učenec imeti svoje kolo in čelado, šola jih namreč ne izposoja. Starši morajo plačevati varovanje šol, papirnate brisače, da o razkuževalcih, ob pandemiji sploh ne govorimo. Od lanskega leta šole ne plačujejo več učiteljev, ki spremljajo otroke na tabore, čeprav so tam nujno potrebni in bo pač njihovo bivanje vračunano v ceno, ki jo plačajo stariši otrok. Da ne govorimo o šolski prehrani. Prosim gospod minister.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ:
šport dr. Lukšič, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Lep
predsedujoči. Poslanec, hvala
Gospod minister za šolstvo in
pozdrav, podpredsednik in za vprašanja. Poslanci lep
594
pozdrav še enkrat tudi vam. Vprašanja, ki zadevajo šolstvo, so mi ne samo zaradi resorja, ampak tudi zaradi tega, ker sem sam neposredno zainteresiran, zelo všeč, ker pritiskajo na vse tiste, ki mislijo, da je vlaganje v šolstvo predvsem breme staršev in tistih, ki hodijo v šolo. Intenco poslanskega vprašanja zato pozdravljam. Prav je, da evidentiramo vse stroške, ki jih imajo starši oziroma učenci in pogledamo, kaj je tisto, kar je obvezni del šolanja ali pa del obveznega programa in da v tem delu država prispeva v celoti vse. Tisto, kar je nadstandard; pri čemer se ogrevam za to, da je nadstandarda čim manj, ker mislim, da je prav, da je obvezni del čim širši; tisto, kar je nadstandard in si starši, otroci izborijo v posamezni šoli, pa je seveda tudi prav, da plačajo sami. Smer, ki jo ubira našo šolo, je ta, da čim bolj zagotovi brezplačnost za starše v čim večjem obsegu. To, o čemer je zastavljeno vprašanje, je seveda zaskrbljujoče zaradi težnje še v eni dimenziji, ki tukaj ni bila navedena, in sicer gre za vprašanje delovnih zvezkov, o čemer smo tu že govorili. Namreč ko smo prišli na brezplačne učbenike, se nam je približno v istem obsegu pojavila obveza za plačilo delovnih zvezkov. To je nekaj, česar smo se intenzivno lotili. Pričakujem, da bomo rešili celoten problem delovnih zvezkov, učbenikov in šolskih potrebščin še v tem šolskem letu v korist zmanjševanja bremena, ki ga imajo starši za ta del.
Glede plačevanja učiteljev za šolo v naravi naj povem, da je pri spremembi plačne zakonodaje prišlo do tega, da je plačilo, ki naj ga ministrstvo nameni, padlo iz 120 na 40 evrov. Na to nas je sindikat opozoril in sedaj smo dvignili to plačilo za spremstvo učiteljev v času šole v naravi spet nazaj na 120 evrov. Torej ne drži, da tukaj plačila ni, je pa seveda simbolno, v vsakem primeru pa dogovorjeno s sindikati.
Sredstva, ki jih starši plačujejo; to je treba seveda sedaj še pobliže pogledati, recimo kosilo je 55% otrok in to kosilo v povprečju v slovenskih šolah na leto znese 500 evrov oziroma 50 na mesec, na leto 500, 50 na mesec. Sedaj, tukaj imamo lahko razpravo o tem, ali je to nekaj, kar spada v breme javnega sektorja, ali je to nekaj, kar naj še naprej plačujejo starši. Malico subvencioniramo, posredno tudi kosilo, s tem ko zagotavljamo vse potrebno za kuhinje in plačujemo tudi osebje, ki dela v kuhinji. Jaz se ogrevam za to, da širimo obvezo občin in države, samo to je seveda cilj okrog katerega je treba doseči v javnosti nek konsenz, ker vemo, da tu konsenza ni. Vsaj midva s poslancem sva tu na istem bregu in pričakujem, da bova delovala v to isto smer.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Dopolnitev odgovora?
Gospod Zorn, izvolite.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa.
595
Čeprav sem z odgovorom zadovoljen, pa vendarle moram svoje vprašanje nekoliko dopolniti in ga ne razširiti na novo vprašanje.
To, kar sem naštel, namreč sproža vrsto problemov, ki so približno takšni: Ali bodo morali starši v svojo sramoto, za katero najpogosteje sami niso nič krivi, uradno izjavljati, da denarja za malico svojih otrok nimajo več zdaj, ko je kriza, in na šole naslavljati prošnje, da naj hrani njihove otroke zastonj, sicer bodo lačni. Če morajo nekateri starši priznati, da sredstev za vse te dejavnosti, ki sem jih naštel, in prehrane nimajo, se začenjajo številne psihološke, socialne muke in travme, ki že postajajo del otroškega šolanja na slovenski šoli današnjega časa. Ob naraščajoči brezposelnosti, postaja to velika socialna ogroženost, ki bo prispevala k zmanjšanju vpisa v višje šole, kajti že s temi šolami starši ne bodo preživeli, in seveda k zmanjšanju nove populacije, saj si starši enostavno ne bodo več mogli privoščiti otroka, ki bi obvezno moral hoditi v tako drago "brezplačno" javno šolo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Izvolite gospod minister.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala.
Hvala tudi za to dopolnilo, ki še bolj izostruje senzibilnost, ki jo s poslancem deliva glede tega vprašanja in zadevo, ki je vezana tudi na populacijsko politiko. Zdi se mi, da je prav, da pritiskamo na slovensko javnost v to smer. Strinjam se s to oceno. Jaz bi bil za to, da ne bi samo 35% otrok dobivalo brezplačno malico, kot se to dogaja zdaj, ker je to točno ta problem, o katerem je kolega poslanec Zorn govoril. Namreč, problem tistih, ki so v nelagodni situaciji, ali oddati neko zaprosilo. In gre za vprašanje dostojanstva, ki se mi zdi, da je zlasti v teh časih pomembno.
Tako, da jaz bi bil za to, da gremo še naprej v to smer. Mi pripravljamo zakon, ki bo v kratkem prišel v Državni zbor, da bi dodatno subvencionirali prehrano tudi v osnovni šoli. Jaz bi bil za to, da gremo v smer, da je ta malica brezplačna, da ni treba staršem dajati vloge in dokazovati, da tega sami ne zmorejo. Ampak prav je, da pripravljamo slovensko javnost na to, da otroci nikakor ne morejo biti luksuz in nek privilegij samo tistih staršev, ki imajo dobre dohodke. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Zorn, izvolite.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Rad bi na kratko utemeljil, zakaj se mi zdi potrebno, da bi po 246. členu opravili javno razpravo na to temo. Kajti zavedamo se, da v Sloveniji sploh nimamo brezplačne šole in da morajo starši prispevati toliko sredstev, da lahko govorimo o znatni in celo dragi šolnini javnih šol in torej tudi o dragi privatni državni šoli. Zdi se nam, to se zdaj vedno bolj kaže, da so tiste maloštevilne
596
privatne šole, ki se jim je posrečilo obstati ob restriktivni šolski politiki in zoper njih, že lahko postale cenejše od javnih.
Naprej, ali tedaj ne gre za prisilno nabiranje denarja v obveznih javnih šolah, ki se ne sme imenovati šolnina? In končno, seveda: Ali lahko še govorimo, da je osnovnošolsko izobraževanje na slovenskem takšno, kot ga določa in zagotavlja Ustava Republike Slovenije? O vsem tem bi morali opraviti javno razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. O vašem predlogu, da o odgovoru gospoda ministra razpravlja Državni zbor na naslednji seji, bomo odločali danes, 10 minut po zaključku poslanskih vprašanj.
Besedo ima gospod Franc Pukšič, ki bo postavil poslansko vprašanje ministru za finance. Izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi ! Lep pozdrav vsem trem ministrom, ki ste danes z nami.
Spoštovani gospod minister, v obdobju finančne in gospodarske krize se je plačilna disciplina še poslabšala, saj so se že tako dolgi roki plačil še podaljšali. Nedavna anketa med člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je pokazala, da je trenutno največja težava, s katero se obrtniki in mali podjetniki ukvarjajo, prav plačilna nedisciplina. Obrtnikom in malim podjetnikom se dnevno dogaja, da jih velika podjetja z vljudnostmi dopisi obveščajo, da se plačilni rok podaljšuje z 90, na 120 in 150 dni. Če pa niso pripravljeni sprejeti novih podaljševanih plačilnih rokov, se jim za sodelovanje zahvalijo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je predlagala številne ukrepe za izboljšane plačilne nediscipline. Poudariti moram, da so zaradi plačilne nediscipline najbolj prizadeta mikro-mala in srednja podjetja, ki so tudi sicer ranljivejša na številne vplive. V primerjavi z velikimi podjetji so zanje značilna velika nihanja v denarnem toku in so pogosto odvisna od majhnega števila kupcev. Mala in srednja podjetje pogosto nastopajo kot dobavitelji večjih podjetjih ali kot podizvajalci, ravno ta pa zaradi primerjalno večje pogajalske moči dosegajo daljše plačilne roke in s plačili zamujajo bolj kot manjša podjetja.
Poglejmo, kako se problema plačilne nediscipline konkretno lotevajo naša podjetja. Težave z neplačevanjem, ki jih niso odpravili: prvič, niti Zakon o finančnem poslovanju; drugič niti Direktiva o zapoznelih plačilih v trgovinskih poslih; tretjič - neuvedba možnosti plačevanja DDV-ja po plačani realizaciji. Podjetja rešujejo takšne zadeve na naslednje načine: poslužujejo se opominov, poslužujejo se zaračunavanja zamudnih obresti, oblikovanja celo črnih list, poslužujejo se zaustavitev dobav ali celo izterjav po sodni poti.
597
Velike terjatve, ki jih imajo podjetja do drugih podjetij, tako malih kot velikih, pogosto pa tudi do države -žal velikokrat tudi do države - povzročajo sive lase tudi najbolj trdoživim, večkrat pa slabo plačevanje kupcev potisne podjetnike tudi v slab likvidnosti položaj. Ni pa tudi malo primerov, ko zaradi neplačevanja zlasti večjih kupcev podjetja celo propadejo. Oziroma še huje, gospod minister, nekateri si vzamejo tudi življenje. Še nedolgo tega se je to zgodilo na cesti na Štajerskem.
Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da podjetnik, ki ima velike neplačane terjatve, tudi sam preneha redno plačevati obveznosti. Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Franc Križanič, minister za finance.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani. Hvala lepa za vprašanje. Glavni vir krize nelikvidnosti v Sloveniji statistično ni pomanjkanje ponudbe kapitala ali denarja, recimo, da bi prišlo do odtoka večjih sredstev. Mi smo zagotovili ustrezne finančne vire na strani pasive naših bank. Glavni problem je upadanje naročil. Z upadanjem naročil je prišlo do prekinitve določenih gospodarskih tokov, ki imajo za stransko posledico težave v likvidnosti, ki jih bančni sistem sam po sebi težko pokriva, ker mora imeti ustrezno varnost svojih vlog.
Kako smo se torej tega problema lotili? Uvodoma bi poudaril, da je Vlada Državnemu zboru že 2. oktobra tega leta posredovala celovito informacijo glede reševanja problematike finančne nediscipline. Gradivo je bilo pripravljeno na podlagi sklepov Odbora za gospodarstvo Državnega zbora, ki jih je prejel na svoji seji 16. septembra 2009 - se pravi, sredi prejšnjega meseca - ter na podlagi dodatnih zahtev, ki so bile podane v razpravi s strani poslancev, predstavnikov zbornic s področja gospodarstva, obrti in podjetništva ter trgovine pa tudi predstavnikov združenja delodajalcev.
V omenjenem gradivu je Vlada predstavila že sprejete in načrtovane ukrepe vseh pristojnih ministrstev glede petnajstih predlogov, ki so jih za izboljšanje položaja na področju finančne nediscipline predlagali poslanci. Ukrepi Ministrstva za finance za izboljšanje plačilne discipline so zelo raznoliki in segajo na področje državnih plačil, davkov in tudi na področje ureditve instrumentov finančnih zavarovanj. V nadaljevanju bom povzel ključne aktivnosti na tem področju.
Državna plačila. Po podatkih Ministrstva za finance, znaša v letu 2009 povprečni plačilni rok države za blago in storitve 30,22 dni od prejema računa ter normalnega računa za storitev ali blago ter 42,62 dneva, se pravi v skladu s 43 dni od prejema računa za investicije. Pri investicijah je rok nekoliko daljši, ker je treba potrditi kakovostno izvedene storitve.
598
Za plačevanje obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah, in investicijske transfere je plačilni rok v 22. členu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in znaša od 30 do največ 60 dni. Med ukrepe za skrajšanje dejanskih plačilnih rokov države ter gospodarno uporabo proračunskih sredstev sodi projekt postopne povezave informacijskega sistema pisarniškega poslovanja ter informacijskega sistema za izvrševanje in knjigovodsko evidentiranje vseh poslovnih dogodkov v procesu izvrševanja proračuna. Ta projekt Ministrstvo za finance izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo. Z omenjeno povezavo želimo v informacijski sistem vgraditi dodatno notranjo kontrolo, ki bo predstojnikom omogočila pridobiti informacijo o vseh prejetih računih oziroma gradbenih situacijah in s tem pomagala pri vzpostavitvi takih poslovnih procesov znotraj posameznega proračunskega porabnika, ki bodo omogočali plačevanje vseh obveznosti v enotnem tridesetdnevnem roku. Se pravi, preverba kakovosti izvedbe bo z informacijsko podporo izvedena tako, da bo možen tridesetdnevni rok tudi pri varčevanju storitev za investicije. Predvidevamo, da bo pilotni projekt vzpostavljen do konca letošnjega leta. Takrat bo prvič to preizkušeno.
Davki. Slovenija je v zvezi z realizacijo ukrepov za ublažitev gospodarske krize, katerih cilj je pomagati malim podjetjem na način, da se znižajo davčna bremena in izboljša likvidnost podjetij, julija letos dopolnila svojo zahtevo Evropski komisiji, da se zviša prag za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, in sicer za davčne zavezance, katerih letni obdavčeni promet ne presega 400 tisoč evrov. Obračunavanje DDV po plačani realizaciji pomeni obračunavanje DDV na podlagi prejetih in izdanih plačil namesto na podlagi prejetih in izdanih računov, kar sicer izhaja iz splošne ureditve sistema DDV v Evropski uniji. S sprejetjem navedenega ukrepa namerava Vlada tako še dodatno pomagati pri zmanjševanju negativnih učinkov na podjetja ob rastoči finančni nedisciplini v času gospodarske krize. Predlog za povišanje praga za uporabo plačane realizacije z 208 tisoč evrov na 400 tisoč evrov je Vlada vključila tudi v Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državni zbor pred dnevi že sprejel. V tej noveli zakona je uvedena tudi nižja stopnja DDV /opozorilni znak za konec/, in sicer v višini 8,5% za storitvene dejavnosti, kjer je nadzor nad opravljanjem dela načrtno otežen in nemogoč. Te dejavnosti poznate, zato jih ne bom našteval, ker se mi mudi. Rešitev pa je povezana z uveljavitvijo spremembe direktive Sveta v zvezi z uporabo nižjih stopenj DDV.
V mesecu aprilu letos je bila sprejeta novela Zakona o davku na dodano vrednost, v katerem je bil rok za vračilo DDV po obračunu DDV skrajšan s prejšnjih 30 in 60 dni na skupaj 21 dni. /Opozorilni znak za konec./ Za zavarovanje plačil pa bomo
599
bistveno spremenili ureditev menice, tako da bo menica postala kvalitetno sredstvo in jo bodo lahko gospodarski subjekti uporabljali kot kvaliteten instrument zavarovanja plačil. In to bo prišlo v postopek v kratkem, je že... /Izklop mikrofona./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Pukšič, želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod minister. Saj poznam nekatere navedbe, ampak glede na to, da je res problem in da se ti problemi stopnjujejo, je enostavno treba javno o tem ponovno spregovoriti in mogoče tudi na ta način nekako vplivati na dodatno spreminjanje zakonodaje, ki bi te anomalije - ne odpravila, saj jih ne more odpraviti, ampak da bi vsaj šlo v smeri odpravljanja.
Gospod minister, glede na to, da se tudi v praksi veliko srečujem s takimi problemi in temi zadevami, bi predlagal, da bi mogoče pri spremembi zakonodaje omogočili direktna plačila podizvajalcem. Drugače povedano, da bi v zakonu bilo avtomatsko zapisano, če ima nek glavni izvajalec, ki dobi posel, za to podizvajalca, kar pomeni, da le-tega nima v svoji lastni firmi, da bi investitor že po zakonu direktno s temi podizvajalci podpisal - ne pogodbe o kvaliteti, onem, tretjem, to ima glavni izvajalec -, da bo plačeval, ne preko glavnega izvajalca, ampak direktno podizvajalcu. Skratka, nič se ne bi tukaj zgodilo, razen tega, da bi se red pri plačevanju zgodil. Konkretno, pred nekaj dnevi, če hoče dobiti podizvajalec delo, mora za začetek prevzeti od glavnega izvajalca stanovanje v vrednosti 200.000 evrov. Posel je vreden 400.000, ostalih 200.000 pa sploh ne dobiva sukcesivno po izdobavlj enem materialu in še tisto se ga vleče naprej, in potem "ni hudič, da mora crkniti" in za seboj pustiti pogorišče.
Še hujše pa je, da ti glavni izvajalci delajo neke velike objekte, potem jih uporabljajo - tako kot imamo v Financah napisano "Gnezdo slovenskih veljakov", razni Thalarji, Bavčarji, Senice in tako dalje .../Izklop mikrofona./...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala. Tudi ta problem je velik, je resen. Bil je že poskus zakonske ureditve, je bil pa preveč opcijsko zastavljen, zato v novih spremembah kar treh zakonov s področja javnih naročil, tukaj uvajamo bistveno bolj kogentne norme; norme, ki bodo ustrezno plačevanje ne samo omogočile, ampak tudi zahtevale. Ta zakon bi potem imeli v naslednjem mesecu že na dnevnem redu, odvisno kako bo pač kolegij to razporedil, če ne, pa se bo začel decembra. Takrat boste imeli vse možnosti, da ga morda še dodatno "izpilite" in
600
to je eden od problemov, ki jih bomo reševali s tem zakonom. Hvala lepa.
PODPREDSENIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, minister, za to informacijo. V zvezi s spremembo treh zakonov mogoče ne bi bilo napačno, če bi pred tem, ko boste vložili te tri zakone, naredili v skladu s 244. členom - to predlagam - to razpravo v Državnem zboru. Mogoče bi prav ta razprava prinesla nekatere določene poglede na probleme, s katerimi se srečujemo, da bi kvalitetnejše lahko že prišla Vlada s predlogi zakonov v Državni zbor. Predlagam, da naredimo to razpravo, če se bo koaliciji zdelo pomembno, bo pri glasovanju potem ob petih ali pa ob sedmih zvečer to podprla, če pa ne bo zavrnila; ampak zdi se mi škoda, ker ne gre za nobeno politiziranje, ampak gre za konkretne in resnično velike probleme. Bil sem na tem sestanku podjetnikov, ki se jezijo nad tem - in potem, kaj se dogaja: veliko črnega trga! Zato resnično nastaja, minister, bojazen, da bodo tudi ti podjetniki, mikro- in mala podjetja z nekaj zaposlenimi, začeli vračati podjetja in delati na črno - ker to pa znajo, so sposobni. In na koncu - kdo bo imel korist od tega? Ja, država 100% ne, ker ne bo nič pobrala, sami pa seveda toliko, da bodo pač preživeli. Preživeti pa morajo na nek način. Predlagam, da naredimo to razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. O vašem predlogu, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru gospoda ministra bomo odločali danes 10 minut po zaključku poslanskih vprašanj in odgovorov. Gospod Milenko Ziherl, ki je imel pripravljeno poslansko vprašanje, je službeno odsoten. Gospod Rado Likar bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite.
RADO LIKAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav ministrom, posebno ministru Pogačniku. Kolegice in kolegi.
Leta 1999 je veljal Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je nakup kmetijskega zemljišča dovoljeval le kmetom in po tedaj veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih je bil kmet tisti, ki je imel končano kmetijsko šolo oziroma je lahko pridobil status kmeta tisti, ki je opravil preizkus znanja po programu kmetijskih srednjih ali poklicnih šol oziroma če je imel najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji. Kupec kmetijskega zemljišča je moral pri upravni enoti podati izjavo, da bo na posestvo opravljal dejavnost in s tem ustvarjal pomemben del dohodka. To pomeni, da bi moral na kmetiji ustvariti prihodke v vrednosti najmanj dveh tretjin povprečne plače v državi.
601
V zvezi s tem me zanima: Kakšen je bil postopek? Tu mislim vsa soglasja, vse izjave in na drugo dokumentacijo pri pridobivanju statusa kmeta v takem primeru s strani pristojne upravne enote.
Zanima me: Kako se je ob nakupu kmetijskega zemljišča preverjal status kmeta? Kako se je preverjalo prihodke v vrednosti dveh tretjin povprečne plače v državi? Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
DR. MILAN POGAČNIK: Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči. Spoštovani gospod poslanec, poslanke in poslanci.
Glede poslanskega vprašanja gospoda Likarja odgovarjam sledeče. Tako kot je bilo povedano, da je bilo leta 1999 za pridobitev statusa kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih postopek - moram reči, da ta postopek še velja, ker je Zakon o kmetijskih zemljiščih še sedaj v medresorskem usklajevanju, upam, da bo drugi teden na Vladi, potem so bile še določene novele v letu 2000 in 2003 - in po tem postopku je zainteresirana oseba podala izjavo na zapisnik pri upravni enoti, tako kot je bilo že povedano. V njem se je samo zavezala, da bo obdelovala kmetijska zemljišča in bo na njih ustvarila pomemben del dohodka. Takšna oseba je morala tudi izpolnjevati formalne pogoje glede svoje usposobljenosti. Ob nakupu se je status kmeta preverjal, še vedno se preverja na naslednji način. Kot dokaz, da bo oseba pridobila kmetijska zemljišča, zadostuje izvaja ob sprejemu ponudbe ob prodaji kmetijskega zemljišča. Ta ponudba je objavljena na oglasni deski. Darilna ali druga pogodba je overjena pri notarju in lahko tudi še ni zavedena v zemljiški knjigi in podobno. Kot dokaz, da bo na zemljišču, ki ga namerava zainteresirana oseba pridobiti, ustvarjala pomemben del dohodka, je morala oseba predložiti mnenje izvedenca kmetijske stroke ali mnenje kmetijske svetovalne službe. Gre zgolj za mnenje na osnovi ocene vrste proizvodnje, za katero se je zainteresirana oseba odločila. Mislim, da je to kljub vsemu zelo ohlapen pogoj. Iz njega je moralo biti razvidno, da bo vrednost kmetijskih pridelkov, kot ste že povedali, gospod poslanec, znašala najmanj dve tretjini kompletne povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji, ki je bila izračunana na standarden način povprečne plače zaposlenega. Kot dokaz o ustreznosti je oseba, ki je uveljavljala status kmeta, morala predložiti potrdilo, da ima najmanj poklicno izobrazbo, ali potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz kmetijstva po veljavnem programu poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti. Torej, ali opravljeno poklicno kmetijsko izobraževanje ali pa preizkus znanja. Če je bila oseba starejša od 30 let in je s pričami dokazala, da ima od 15. leta starosti najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, se
602
je štelo za ustrezno in se ji je priznavalo, da je usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Sami dohodki, za katere ste vprašali, so se preverjali na podlagi mnenja izvedenca kmetijske stroke ali mnenja kmetijske svetovalne službe. To so bili pogoji, predpisani leta 1999, novelirani v letu 2002 in 2003 in še vedno veljajo.
Glede samih pogojev je bilo v preteklosti veliko dilem in veliko vprašanj, veliko tudi mogoče nekako izvedb. Kljub temu mislim, da vsebina ni stabilna in zaradi tega v predlogu novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga boste, upam, kmalu dobili v vaše poslanske klopi, vsebine zaostrujemo z naslednjima dvema pogojema, in sicer predlagamo, da bo treba predložiti za vsako kmetijsko gospodarstvo načrt kmetovanja, kjer se bo jasno videlo vsebino in vrsto proizvodnje, tudi izpolnjevanje pogojev za to, in ta načrt kmetovanja, precej konkreten, bo potrdila kmetijska svetovalna služba. Poleg tega pa za nakup zemljišč za nove kmetovalce zahtevamo - za nove, poudarjam -, da mora biti celoten obseg zemljišč najmanj 6 hektarjev, toliko, kot je približno povprečna velikost slovenskih kmetij. Preprosto želimo profesionalizirati to področje v tem smislu, da se bo lahko od kmetijske proizvodnje živelo. To se pravi, za nove kmetovalce: načrt in celoten obseg najmanj 6 hektarjev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Rado Likar, izvolite.
RADO LIKAR: Hvala lepa. Zahvaljujem se vam za ta odgovor.
To vprašanje, gospod minister, sem pred časom zastavil že ministrici za javno upravo, vendar me je napotila na vas. Sem pa to vprašanje zastavil zato, ker sem pred meseci v časopisu Finance zasledil zapis, da je sedanji minister za visoko šolstvo gospod Gregor Golobič omenjenega leta 1999 kupil 2 hektarja veliko kmetijsko zemljišče v Vinjolah, nedaleč od Sečoveljskih solin. Kot rečeno, po tedaj veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih se je nakup dovoljeval le kmetom, sploh pa še, ker je šlo tudi za nakup varovanega gozda, ki je tako z ekološkega kot z lokalnega vidika izrednega pomena. To pomeni, da je bil nakup takšnega gozda mogoč samo nekomu, ki ga je uporabljal za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Pa me v zvezi s tem še zanima:
Ali vam je mogoče znano, gospod minister, ali se je gospod Golobič kdaj ukvarjal s kmetijstvom?
In: Ali je takrat - predpostavljam, da je - zadostil vsem pogojem, potrebnim za nakup kmetijskega zemljišča?
In še to, omenili ste že, ampak imel bi vprašanje, če bi ga eksplicitno povedali:
Kakšni so danes pogoji za nakup kmetijskega zemljišča?
In: Koliko časa mora kupec kmetijskega zemljišča opravljati dejavnost oziroma ustvarjati dohodek v vrednosti teh dveh tretjin, če je to kje določeno?
603
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Likar, vi veste, da vaše vprašanje ni v celoti prošnja za dopolnitev odgovora, ampak to gre pač, bi rekel, na vašo dušo. Gospod minister pa bo sam ocenil, kako bo odgovarjal.
Izvolite dr. Pogačnik.
DR. MILAN POGAČNIK: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Spoštovani gospod poslanec.
Seveda, v Sloveniji je 64 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki jih vodimo v evidenci Agencije za kmetijske trge. In žal vaše vprašanje ni bilo tako konkretno, da bi zdaj lahko poznal stanje in status kmetijskega gospodarstva, s katerim, kot ste dejali, upravlja gospod Golobič. Tako na to vprašanje vsekakor ne morem odgovoriti.
Vendar, pogoji o katerih ste govorili, so enaki od leta 1999 in te pogoje sem zelo jasno povedal. Seveda pa moramo ločiti med obdelovalnimi površinami in kmetijskimi površinami, kamor spada tudi lahko... Skratka, gre za širši pojem pogojev gospodarjenja z obdelovalnimi površinami in tudi z gozdom. Tudi če je varovani gozd, se v njem lahko pod določenimi posebnimi pogoji gospodari. Tako to ne spremeni dejstva glede obsega kmetijskih površin. V kmetijske površine spadajo in gozd in pašniki in travniki in tudi obdelovalne površine, te se, na žalost, v Sloveniji močno zmanjšujejo. Pravzaprav smo veseli vsakega novega kmetovalca, ki se odloči, da bo ponovno kmetoval in nekako rekultiviral opuščene kmetijske površine, za to imamo tudi posebne programe, kakorkoli že, ta celota predstavlja potem velikost kmetijskega gospodarstva. To naj bi, kot sem rekel, tega prej ni bilo, po novem zakonu pa to bo, seveda če boste to sprejeli in potrdili, najmanj 6 hektarjev. Ravno zaradi tega, da zagotavljamo neko ekonomiko poslovanja, neko lahko tudi stabilnost kmetijske proizvodnje na enem območju. To je še vedno zelo nizka meja, ker povprečna kmetija v Evropi je velika 19,5 hektara. Torej, še vedno ne dosegamo tistih standardov, ki bi jih želeli, da bi na ta način prestrukturirali slovensko gospodarstvo. Ampak, to prestrukturiranje gre pa stalno naprej, tako da se je od leta 1995 do 2007 preprosto prekinilo s kmetovanjem 500.000 kmetij v Evropski uniji v 27-erici, ampak na račun povečanja drugih kmetijskih gospodarstev.
Opravičujem se, ker vam ne morem konkretno odgovoriti na to vprašanje, delno sem pa poskušal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Likar, izvolite.
RADO LIKAR: Hvala. Mogoče bom zdaj tudi kršil Poslovnik, ampak vseeno se vam zahvaljujem za ta odgovor in ne bom zahteval širše razprave, ker bo verjetno priložnost mogoče
604
kdaj drugič o tem, mogoče ob novem zakonu o kmetijskih zemljiščih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Likar. Besedo ima gospa Breda Pečan, ki bo postavila poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor. Na žalost vas pa moram obvestiti, da sem po izvedbah kasneje dobil obvestilo, da se je gospod minister za okolje in prostor opravičil, je na službeni poti in vi imate pravico presoje, ali mu boste postavila kot odsotnemu vprašanje ali kdaj drugič. Izvolite.
BREDA PEČAN: Hvala lepa. Vprašanje ministru bom vseeno zastavila in pričakujem, da bomo na naslednji seji tudi ustno odgovoril.
Minister za okolje in prostor je v juliju letos izdal Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb v katerem je v tretjem poglavju z naslovom Delitev obratovalnih stroškov med drugim določil, da se nekateri skupni stroški delijo po številu uporabnikov posamezne stanovanjske enote. Ob tem je v prvem in drugem odstavku 28. člena določil tudi to, da "kadar gre za posamezno enoto, ki se uporablja občasno, sekundarno stanovanje, se šteje, da je dejansko uporabljeno, če je zasedeno vsaj 6 dni v mesecu. V primeru, da je posamezna enota nezasedena, se stroški, ki se delijo po številu uporabnikov, za to enoto ne obračunajo, kar ne velja v primeru... " in tako naprej.
Ko je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljalo pravilnik, verjetno niso ljudje niti pomislili - tisti, ki so to delali - , da je v naši državi množica večstanovanjskih objektov, v katerih prevladujejo sekundarna stanovanja in da bodo morali etažni lastniki ali najemniki, ki živijo v teh stavbah, plačevati skupne stroške tudi za vse tiste, ki bodo prihajali za skoraj pol meseca vsaj šestkrat letno, zadnjih šest dni enega in prvih šest dni v naslednjem mesecu, in se bodo na ta način izogibali svojim obveznostim, ki so se jih morali konec koncev zavedati, ko so sekundarna stanovanja kupovali.
Ministra bi rada vprašala:
Kako bo rešil problem tistih stalnih prebivalcev večstanovanjskih stavb, ki bodo po 1. decembru letos, ko bo 3. poglavje Pravilnika prišlo v uporabo in bodo obremenjeni z vsemi skupnimi stroški stavbe, čeprav so v izraziti manjšini v odnosu do lastnikov sekundarnih stanovanj?
V Izoli imamo konkreten primer, ko v večstanovanjskem objektu, kjer je preko 18 stanovanjskih enot, živita samo dve stari gospe stalno v tem objektu in bosta morali na račun teh preostalih 16 lastnikov plačevati kompletne skupne stroške za vsak mesec, ko ti lastniki ne bodo več kot 6 dni prisotni v svojem stanovanju. Da ne govorimo o tem, kako bo sploh prišlo do registracije njihove prisotnosti.
605
Zato dajem ministru pobudo, da ponovno preveri, kako je sploh prišlo do tako nesorazmerne obremenitve stalnih prebivalcev tistih večstanovanjskih objektov, v kateri so v večini uporabniki sekundarnih stanovanj. Prav tako dajem pobudo, da zahteva od svojih sodelavcev ministrstva, da takoj, še preden pride tretje poglavje pravilnika v uporabo, pravilnik popravijo tako, da bodo vsi stroški, ki niso merjeni, razdeljeni po površinah enot ali po enotah, ne glede na dejansko prisotnost lastnikov sekundarnih stanovanj ..../Opozorilni znak za konec razprave./ Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V skladu z vašo zahtevo boste dobili ustni odgovor na naslednji seji.
Gospoda dr. Vinka Gorenaka, ki naj bi naslednje vprašanje postavil, ni.
Gospod Prijatelj bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor, ki je, tudi za vas velja, naknadno prijavil svojo odsotnost. Izvolite, gospod Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Odgovor želim na naslednji seji ustno. Podjetje Finali Trading, Finali Inženiring, katerega lastnik je gospod Grižon, je odkupilo kmetijsko zemljišče na meji med občinami Koper, Piran in Izola. Zemljišče, ki meri približno 3 hektarje, spada v kategorijo kmetijskih zemljišč prve kategorije in se nahaja v spodnjem toku reke Drnica ob neposredni bližini ceste Koper-Dragonja, ki pelje proti Hrvaški. Na tem prostoru se pod krinko melioracije izvajajo gradbena dela oziroma odlaga gradbeni material. Ni to edino zemljišče, na katerem so se vršili tako imenovani nezakoniti posegi, kar ugotavlja sedaj tudi pristojna inšpekcija, in ni to v bistvu tudi edini kraj, kjer je trajno ogrožena okolica, pa tudi v bližini je zajetje pitnega vira, kjer je dejansko povzročena velika škoda. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi te škode ne bomo mogli sanirati tega območja v naslednjem 10-letnem obdobju.
Nič ne bi bilo narobe, če v Slovenski nacionalni stranki ne bi na to opozarjali že 23. maja leta 2005, pa 14. junija leta 2005. Ne nazadnje smo podali 2. avgusta predlog za uvedbo predkazenskega postopka. Nič od tega se ni zgodilo. V bistvu takrat so nam odgovarjali, da je vse v redu. Danes ugotavljamo, na osnovi strokovnih podlag, da je tam marsikaj narobe narejenega in da so se odlagali celo azbestni odpadki.
Spoštovanega ministra želim vprašati, glede na to, da je v izboru druge regijske gazele izbran tudi gospod Grižon, kot lastnik najbolj uspešnega podjetja s Primorske, in da je iz državne blagajne šlo v njegov žep kar nekaj milijonov evrov, želim izvedeti:
Kako bo sankcioniral to zadevo tudi s strani svojih službujočih? In; Kakšni bodo ukrepi oziroma če bo posegel po pravnem ukrepu kazenskega pregona? Ter kdo bo plačal sanacijo
606
za tako kontaminirano okolje? .../Opozorilni znak za konec razprave./...
Seveda bi želeli pri tem jasne odgovore, kajti mi smo opozarjali ministrstvo, bili so opozorjeni tudi organi javnega pregona in se ne moremo sprenevedati, da tega takrat nismo vedeli. Tudi Zavod za raziskavo materiala je imel v bistvu te vzorce v analizi in to analizo smo tudi podali v predlogu za predkazenski postopek kot dokaz, da se tam dogajajo čudne zadeve. Ministra bi prosil, da mi odgovori, konkretno:
Kaj bo naredil? Ali bo ta denar pripeljan nazaj v blagajno?
In: Kdo so te odgovorne osebe na ministrstvu? Kako bodo sankcionirane? To me tudi zanima.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Prijatelj.
V skladu z vaši zahtevo boste dobil usten odgovor na naslednji seji.
Besedo ima gospod Janez Ribič, ki bo postavil vprašanje ministru za finance. Izvolite.
JANEZ RIBIČ: Hvala. Spoštovani gospod minister! Ustavno sodišče je v začetku aprila odločilo, da je drugi stavek četrtega odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkOV javnega naročanja neustaven. Neustavno je torej, da morajo pritožniki v postopkih javnih naročil pred Državno revizijsko komisijo plačati dvojno takso, če s pritožbo ne uspejo. Vsi vemo, da te takse niso prav skromne, saj je v letu 2007 novela zakona o reviziji postopkov javnega naročanja uvedla do 600% višje takse v revizijskih postopkih in dodatne takse v obliki nadomestila stroškov postopka pri neutemeljenem zahtevku. Dejstvo je, da so zahtevki za revizijo upočasnjevali postopke javnega naročanja in takratna vlada je želela doseči, da bi ponudniki vlagali zahteve za revizije le v utemeljenih primerih in ne zgolj z namenom zavlačevanja postopka ter da bi se javna naročila izpeljala hitro in učinkovito. Ta namen je seveda bil dosežen, vendar, kot je ugotovilo tudi Ustavno sodišče, je višina nadomestila za stroške postopka res previsoka. Vlagatelj zahtevka za revizijo mora namreč ob vložitvi zahtevka plačati takso v višini od 2.500 pa vse do 10.000 evrov. Če ta znesek podvojimo v primeru, da Državna revizijska komisija odloči, da je zahtevek neutemeljen, pridemo tudi do plačila 20 tisoč evrov tako imenovane kazenske takse. Takšna določa je po našem mnenju in po mnenju mnogih pravno nekorektna in za podjetja škodljiva. Sprašujem se, v čem je smisel, da so stroški za delo Državne revizijske komisije 100% višji, če Državna revizijska komisija s svojim sklepom ugotovi, da zahtevek za revizijo ni utemeljen. Če se plačilo dodatnega zneska razume kot kazen za vložitev zahtevka za revizijo, za katerega meni, da ni utemeljen, si prilašča pristojnosti kazenskega sodišča, saj ne odloča samo o zahtevku, marveč tudi o kazni. Mimogrede se mi poraja sum, da
607
ta določba stimulira Državno revizijsko komisijo, da zahtevek za revizijo zavrne. Menim tudi, da stranki v postopku zaradi te določbe nista enakopravni v postopku.
Kot sem že povedal na začetku, je namen zakonodajalca sicer bil dosežen, ampak tako, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, se tudi v praksi ugotavlja, da to določilo omejuje pravno varstvo ponudnikov. Zaradi neustavne določbe v zakonu so najbolj na škodi mala in srednja podjetja, ki si tako visokih stroškov ne morejo privoščiti.
(nadaljevanje) Sprašujem vas: Kakšne ukrepe ste sprejeli, da bi v času, dokler z novelo zakona ne bodo odpravljena škodljiva določba, tudi malim in srednjim podjetjem omogočili, da bodo enakopravno konkurirala na javnih razpisih in brez škodljivih posledic uveljavljala pravno varstvo v postopkih oddajanja javnih naročil?
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dr. Križanič, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala. Kot vam je znano, je bila ta ureditev uvedena z namenom preprečiti neupravičeno pritoževanje, ki je izrazito zavlačevalo nekatere postopke. Ali je bil uspeh te ureditve, je vprašanje. Ustavna sodišče pravi, da take ureditve ni mogoča, zato bo ustrezno spremenjena.
Odgovor se pa glasi. Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja v četrtem odstavku 22. člena navaja: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru v zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena plačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." To je pojav, na katerega opozarja poslanec.
Glede na navedeno, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ne odloča o kazni, temveč v svojem sklepu poda odločitev o stroških, vključno z nadomestilom za vodenje postopkov revizije. Skladno s šestim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju o stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija odloča tako o povrnitvi potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo v primeru, če je zahtevek za revizijo ugoden ali delno ugoden, kot tudi, če zahtevek za revizijo ni utemeljen. V slednjem primeru Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja odloči, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena tega zakona vplačati še znesek v višini že plačane takse kot
608
nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijo komisijo.
Torej Državna revizijska komisija si ob predmetnem primeru ne prilašča pristojnosti kazenskega sodišča, ker se ne izreka o kazni, temveč o stroških postopka revizije. Neutemeljena je navedba o sumu pristranskega odločanja Državne revizijske komisije, ki naj bi z zavrnilnimi sklepi neopravičeno zasledovala cilj plačila po 22. členu Zakon o reviziji javnih naročil teh dodatnih stroškov. Sklepanja Državne revizijske komisije temelji v vsakem posameznem primeru na presoji pravilnega in popolnega dejanskega stanja, pravilni uporabi materialnega prava in izpolnjevanju procesnih predpostavk. Zgolj posledica presoje v teh elementih je faktor, ki odloča o stroških. Interes naročnikov in gospodarstva je čim hitreje in čim bolj učinkovito oddajanje javnih naročil. Taksa za postopek revizije je namenjena kritju stroškov postopka in ne kaznovanju vlagateljev revizijskih zahtevkov. Dejstvu, da ne gre za tako imenovane kazenske takse, pritrjuje tudi statistika, ki v letošnjem letu kaže porast pripada zadev na Državno revizijsko komisijo. Iz tega podatka je razvidno, da tudi stroški, ki jih nosijo ponudniki po 22. členu Zakona o reviziji javnih naročil, ne predstavljajo ovire za sprožanje revizijskih postopkov. Stroški, ki jih navaja 22. člen tega zakona, so določeni glede na vrednost javnega naročila, zahtevnost in obseg dokumentacije, ki je predmet obravnave v revizijskem postopku. Večja kot je vrednost naročila, večji so stroški, s katerimi mora ponudnik računati v revizijskem postopku. Pri tem ne gre spregledati, da obstoji velika verjetnost, da ponudniki, ki so sposobni sprejeti posle večjih ali velikih vrednosti, izpolnjujejo tudi zahteve za povečane stroške revizijskega postopka. Poudariti velja, da lahko vlagatelj revizijskega zahtevka, ki je z njim uspel, zahteva povrnitev stroškov in jih zato ne krije sam. Nadomestila za vodenje postopkov revizije pred Državno revizijsko komisijo, mu v tem primeru sploh ni treba plačati. S tako določbo zakonodajalec spodbuja vlaganje revizijskih zahtevkov s ciljem zagotavljanja odprav kršitev v postopkih javnega naročanja.
Ustavno sodišče Republike Slovenije 2. 4. 2009 drugega odstavka, četrtega odstavka 22. člena ni razveljavilo. Svojo odločbo, sprejeto na ta dan, tega odstavka ni razveljavilo, ampak ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in zakonodajalcu naložilo odpravo neskladja v roku enega leta.
Ministrstvo za finance Slovenije je pripravilo ustrezne spremembe zakona, ki so v medresorskem usklajevanju in bodo prišle v parlament še letos in tam bodo te določbe odpravljene. Problem neracionalnega pritoževanja pa se bo zopet zaostril.
609
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Ribič, izvolite.
JANEZ RIBIČ: Hvala. Glede na to, da sem sedaj v zadnjem stavku slišal, da se pripravlja sprememba tega zakona, pač predlagam, ker je teh nepravilnosti veliko, problem pa za mala in srednja podjetja brezupen, predlagam, da se po 246. členu Poslovnika Državnega zbora opravi širša razprava v Državnem zboru, z željo, da se te napake in pomanjkljivosti odpravijo in da se morda vnesejo tudi v spremembo zakona, ki se pripravlja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. O vašem predlogu, gospod Ribič, bo Državni zbor odločal danes, 10 minut po zaključku postavljanja vprašanj in odgovorov. Besedo ima mag. Majda Potrata za poslansko vprašanje ministru za gospodarstvo in ministrici za kulturo. Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani ministri. Poslanke in poslanci. V septembru smo bili iz medijev obveščeni o javnih protestih kulturnih društev, ki ne zanikajo in ne oporekajo plačilu tarife za avtorske pravice, ne soglašajo pa z višino določenih tarif, ki jih morajo plačevati SAZAS-u. Pravijo, da je stanje alarmantno. Večkrat so se obrnili tako na Urad za intelektualno lastnino kot tudi na ministrstvo, vendar stanje je pač tako, da kulturna društva čutijo ogroženost. Nekateri posamezniki iz lastnih sredstev plačujejo tarife zaradi tega, ker so kulturna društva pač tista, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi, pogosto javnimi, najpogosteje doniranimi. Zgodi se lahko, da bomo pretrgali več kot stoletje in pol dolgo tradicijo delovanja kulturnih društev. Iz delovanja ljubiteljske kulture, kulturnih društev je zrasla prenekatera poklicna institucija.
Menim tudi, da je narava dela kulturnih društev bistveno drugačna, kot je narava dela kakšnih drugih društev. Društva so pravzaprav na Slovenskem najširši okvir žive nepoklicne in ljudske kulture. Na eni strani se opirajo na tradicijo oziroma kulturno izročilo, na drugi strani pa je njihovo delovanje odprto tudi za ustvarjalna iskanja, ki jih poklicne kulturne ustanove marsikdaj še ne sprejemajo. Cele zvrsti kulturne ustvarjalnosti, s katerimi se Slovenija uvršča v svetovni vrh, na primer zborovstvo, godbeništvo, sodobni ples, folklora, so domala v celoti prepuščena kulturnim društvom. Pregledi otroške in mladinske kulturne ustvarjalnosti so prepuščena tem in še bi lahko naštevala. Zastavlja se mi vprašanje, ali se bomo vsemu temu odrekli, ali vendarle poskušali najti rešitev, ki jo ne nazadnje najdemo tudi v memorandumu Zveze kulturnih društev v 7. točki.
Vaju pa, spoštovana ministrica za kulturo in minister za gospodarstvo sprašujem: Ali načrtujete kakšno spremembo
610
zakonodajne, ki bi spoštovala po eni strani avtorske pravice, po drugi strani pa zagotavljala normalno delovanje kulturnih društev?
Obema se za odgovor zahvaljujem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Kdo bo odgovarjal prvi?
Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.
V skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah je uporaba avtorskega dela mogoča le z dovoljenjem avtorja in pod pogoji, ki jih ta avtor tudi določi. V primeru javne priobčitve oziroma izvajanja glasbenih del avtorji dovoljujejo uporabo svojih del, in sicer to obvezno preko kolektivne organizacije, konkretno preko združenja SAZAS. To združenje je torej	upravičeno do zaračunavanja avtorskih honorarjev
oziroma nadomestil, kadar uporabnik javno izvaja avtorsko glasbeno delo. Pri tem ni pomembno, ali je neka prireditev kulturna, humanitarna, brezplačna, komercialno uspešna in podobna; pomembno pa je da se glasbena dela izvajajo javno, v javnosti, kar pomeni, da je na prireditvi prisotno večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Avtorske pravice so zasebne narave, zato neposreden vpliv države na višino avtorskih honorarjev oziroma nadomestil v takšnih primerih ni dopusten. V skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah se višina in način izračunavanja avtorskega honorarja določita s tarifo avtorskih del. Ta se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo. Tako bi lahko na primer reprezentativno združenje organizatorjev kulturnih društev z Združenjem SAZAS sklenilo skupen sporazum, v katerem bi med drugim določili tarifo za uporabo avtorskih del, višino in način oziroma višino in način izračunavanja avtorskega honorarja. Pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali celo oprosti. Torej ta možnost obstaja.
Združenje SAZAS bi torej na podlagi veljavnega zakona o avtorskih in sorodnih pravicah v primeru kulturnih društev pri določitvi tarife moglo on seveda tudi moralo upoštevati okoliščino uporabe glasbenih avtorskih del, na primer neprofiten značaj, namen kulturnih društev in podobno. In na njihovi podlagi tarife seveda ustrezno znižalo ali pa kulturna društva plačila avtorskih honorarjev oprostilo. Po navedbah združenja SAZAS so dogovarjanja a Skupnostjo občin, ki zastopa občinske javne kulturne zavode in ljubiteljska kulturna društva že v teku. Torej razumem, da ti dogovori, ta pogajanja tečejo. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ni mogoče
611
spremeniti tako, da bi dovoljeval prosto javno izvajanje avtorskih del v korist kulturnih društev, saj bi s takšno določitvijo bila dejansko vsebinsko omejena avtorjeva pravica da javnega izvajanja. Slovenijo kot državo članico Evropske unije namreč zavezuje tudi evropska zakonodaja in v konkretnem primeru Direktiva 2001/29 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi, ki omejitve avtorske pravice v korist kulturnih društev ne predvideva. Ker omenjena direktiva določa zaprti krog izjem in omejitev, države članice v svojih zakonih ne morejo same določati novih izjem in omejitev.
Če strnem to, kar sem povedal; torej Ministrstvo za gospodarstvo ne more načrtovati takšnih sprememb zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki bi bili bolj v korist kulturnih društev, saj evropska direktiva izjeme ali omejitve pravice javnega izvajanja v korist kulturnih društev ne predvideva oziroma ne omogoča, prav tako pa država ne more poseči v določitev višine pravice za uporabo avtorskih del, ki se določa po principu, ki sem ga prej povedal in slednje določita zgolj reprezentativno združenje kulturnih društev in Združenja SAZAS s skupnim sporazumom ali če to ni mogoče Svet za avtorsko pravo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Žal mi je, gospa ministrica, ampak verjetno bo v drugem krogu kakšna možnost. Gospa Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Bom poskrbela za to, da bo lahko še ministrica povedala odgovor na čisto konkretno vprašanje v zvezi s to problematiko. Poudarjam, nihče ne oporeka spoštovanju avtorskih pravic in zakonskim določilom, niso pa verjetno kulturna društva edina, ki imajo težave v komunikaciji s SAZAS-om.
Zato vas, gospa ministrica, ker sem tak odgovor ministra za gospodarstvo pričakovala in ni v ničemer drugačen od vseh tistih ponovitev, ki jih je bilo v tem času v letih že mogoče slišati, vprašujem. Ker so imela kulturna društva junija letos izredno konferenco, na kateri so sprejela memorandum, vas sprašujem:
Kaj pa mislite vi o tej možnosti, ki so jo navedla v 7. točki, da bi se to vprašanje, ki je tako akutno, reševalo tako, da bi bila kulturna društva obravnavana enako kot knjižnice? Na ta način bi bila oproščena avtorskih dajatev za izvajanje glasbenih, dramskih, plesnih in drugih del, za kar bi država avtorjem namenila ustrezna nadomestila.
Menijo, da to ne bi bilo v nasprotju z evropskimi direktivami in zakonodajo, šlo bi tudi za spoštovanje avtorskih pravic in morebiti bi tudi avtorji kaj imeli od pobranih prispevkov. Nemogoče je pristati na to, da bi kulturna društva izvajala samo dela že umrlih avtorjev,
612
starejša od 70 let, ali dela neugotovljenega avtorstva, saj je del dejavnosti usmerjen ravno v odpiranje novih umetniških praks. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa Majda Širca, ministrica za kulturo, prosim.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa. Mislim, da bi moral tudi minister za gospodarstvo prisluhniti odgovoru, ker je potreben še dodatnih informacij tudi v luči dejstva, da jih je podal te, ki jih že vse vemo, kot ste sami dejali. Ta možnost, ki jo navajajo kulturna društva, obstaja in bi lahko bila po nekem zgledu knjižnic in podobno. Ampak osebno menim, da je bistveno bolj smiselno reševati kompleksna vprašanja znotraj spremembe Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kajti, če bi rekli, da so zdaj društva izjema, nedvomno bi bili potrebni še drugi biti izjema, ker trenutno so dogovori med SAZAS-om in uporabniki znotraj svojih kolektivnih zastopnikov, neprimerni. Niso namreč samo društva, ki delujejo v javnem ali v lokalnem ali kakršnemkoli drugem interesu tukaj žalostna, če tako lahko rečemo, oziroma nezadovoljna, ker nimajo primernih tarif po njihovi oceni, ker gre za specifične situacije, ki jih seveda zakon ne more vzeti, kar je pravilno moj kolega ugotovil. Ampak gre tudi za manjše izvajalce, ki seveda, ker niso tako monopolni in ker niso tako močni, so tudi znotraj dogovarjanja s SAZAS-om seveda v manjšini ali v neenakem položaju.
Osebno sem prepričana, da bi bila, če me postavljate sedaj pred vprašaje, ali ena ali druga rešitev, bolj smiselna rešitev, da se poseže v Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, še posebej glede statusa SAZAS-a, za katerega vemo, da je sedaj društvo, in za katerega sedaj vemo tudi, da naj bi deloval netransparentno oziroma da tarife naj bi bile primerno urejene in tudi usklajene znotraj pogajanj s kolektivnimi organizacijami.
Čeprav Vlada nima v normativnem planu dela za leto 2009 tega načrta, da zakon spremeni, menim, da bo dobrodošla vsaka pobuda, vsak predlog sprememb, kajti preveč je bilo že sedaj nezadovoljstva, še posebej tistih izvajalcev na področju glasbe, ki menijo, da zaradi svojega posebnega statusa mlajšega, manjšega, itd. in ne monopolnega in tako učinkovitega, nimajo pravilnega dotoka in dogovora s SAZAS-om, zaradi katerega smo vsi po malo nesrečni.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ministru za delo, družino in socialne zadeve bo postavila vprašanje magistrica Julijana Bizjak Mlakar.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR:	Hvala lepa za besedo.
Spoštovani, gospod minister.
Ministrstvo za delo, družino in	socialne zadeve je v tej
krizi eno izmed najbolj obremenjenih	ministrstev. Poleg Vlade
613
je to ministrstvo najbolj odgovorno za socialno in delovno varnost prebivalstva in sistem za realizacijo ustavne določbe, po kateri je Slovenija socialna država.
Na novinarski konferenci, ki je bila 24. julija 2009, je ministrstvo predstavilo ukrepe za zagotovitev socialne varnosti socialno najbolj ogroženih posameznikov in njihovih družin. Potrebni minimalni življenjski stroški za eno odraslo osebo so 562.07 evra, denarna socialna pomoč za prvo odraslo osebo pa je le 226.80 evra. Razkorak med obema zneskoma je velik. Pomeni pa, da tisti, ki so odvisni od socialne pomoči, ne morejo preživeti. To stanje je sicer podedovano. Predvideli ste, da naj bi se trajna denarna socialna pomoč postopno približevala minimalnim življenjskim stroškom. Tako naj bi sredi leta 2010 znašala denarna socialna pomoč za prvo odraslo osebo 449,66 evra. Višina začasne denarne pomoči naj bi bila tedaj 308,06 evra. Glede na predlog o zamrznitvi socialnih transferjev, ki ga sama ne odobravam, vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Kolikšen prihranek v evrih naj bi prinesla predlagana zamrznitev socialnih transferjev? In: Kakšni so sedaj načrti glede povišanje zneska minimalne denarne socialne pomoči na znesek, ki omogoča posamezniku in njegovi družini preživetje?
Na znesek minimalne denarne socialne pomoči je vezana tudi pravica do brezplačnega koriščenja zdravstvenih storitev do polne vrednosti storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Status prejemnika denarne socialne pomoči omogoča dostop socialno ogroženim osebam do zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zaradi prenizko določenega zneska minimalne denarne socialne pomoči je velikemu številu socialno najbolj ogroženih posameznikov in njihovim družinam oviran tudi dostop do zdravstvenih storitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospa poslanka, moj odgovor bo kratek in upam, da razumljiv. Na vaše vprašanje, koliko bi v primeru, da ne bi usklajevali socialnih transferjev, prihranili, je bila ocena, da bi prihranili nekaj manj kot 23 milijonov evrov. Ta pa je odvisna od gibanja življenjskih stroškov na koncu oziroma od inflacije, ki do konca ni znana in je znana šele, po določenem obdobju. Vendar pa naj k temu takoj dodam, da glede na obstoječe dogovore z upokojenci in dogovori z javni uslužbenci predlagamo za nova dva proračuna, da se tudi socialni transferji usklajujejo v prihodnje do polovice, tako kot smo se dogovorili z obema omenjenima skupinama.
Kar pa zadeva vprašanje nadaljnjega ukrepanja na področju zagotavljanja socialnih pomoči, pa naj povem, da bo novi zakon o denarni in socialni pomoči, ki je v pripravi, torej Zakon o
614
dodeljevanju denarnih socialnih pomoči, uredil to na nov način in tudi celovito. V osnutku zakona je predviden takojšnji dvig minimalnega zneska za izredno denarno socialno pomoč na 308 evrov, za tiste prejemnike, ki so trenutno ali začasno v položaju, ko ne morejo zagotavljati osnovnih virov za preživljanje, so pa sicer delovno sposobni. Za tiste prejemnike denarne socialne pomoči, pri katerih pa zaradi različnih okoliščin, kot so invalidnost, starost in podobno, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja na podlagi njihove delovne aktivnosti, pa bo uvedena trajna denarna socialna pomoč, tako da bi se jim že na samem začetku dvignila na okroglo 450 evrov, če so samo od te pomoči odvisni. To bi pomenilo - in računamo, da bomo lahko to uvedli v prihodnjem letu - takojšen dvig minimalnega dohodka oziroma denarne socialne pomoči za te kategorije prebivalstva. Medtem ko bi potem postopen dvig nad omenjeno raven, torej 308 oziroma 450 evrov, proti izračunani polni vrednosti, bil odvisen od tega, kako bodo rasle cene, ker bomo morali te vrednosti revalorizirati, pa tudi od tega, kako se bo gibala minimalna plača, kajti s socialnimi transferji ne smemo poseči previsoko, da ne bi delovali nestimulativno za zaposlovanje. To velja za prejemnike začasne denarne socialne pomoči, za katere je mogoče verjeti, ker so delovno sposobni, da si prizadevajo in si morajo prizadevati za lastno zagotavljanje virov za življenje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod minister. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Gvido Kres tudi ministru za delo, družino in socialne zadeve ter ministru za zdravje. Izvolite, gospod Kres.
GVIDO KRES: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana gospoda ministra! Imam vprašanje in hkrati nekakšno pobudo v zvezi s pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kot vemo, imajo to pravico zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki, kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe. V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31 delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo delodajalec v svoje breme. Sistem v praksi izgleda tako,da nadomestila plač zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačujejo delodajalci. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim potem na podlagi zahtevka povrne izplačana nadomestila. Ta sistem refundiranja je v nekaterih podjetjih zelo
615
problematičen, saj, kot vemo kriza pritiska z vseh strani. Podjetništvo je res v težki gospodarsko finančni situaciji. Plačilna disciplina je katastrofalna. Zelo težko je pridobiti tudi bančna sredstva. Dogaja se, da kljub vsem moralnim in podjetniškim vrednotam podjetnik zaradi pomanjkanja sredstev ni sposoben izplačati osebnega dohodka delavcu in dostikrat se tudi obveznosti zavoda za zdravstveno zavarovanje plačujejo neredno.
Na koncu sta v nezavidljivem položaju tako podjetnik kot delavec, ki je na bolniškem dopustu. Glede na to, da se sistem refundiranja nadomestil plač izvaja približno osem let, pred tem pa je delavec prejemal izplačila neposredno od zavoda, vaju spoštovana gospoda ministra sprašujem:
Ali bi bilo možno oziroma ali morda v teh kriznih časih razmišljate o spremembah sistema v smeri, kot je bil nekoč, ko so se nadomestila zavarovancem izplačevala neposredno iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Menim namreč, da bi bila ta sprememba dobrodošla za podjetnike in tudi za zaposlene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospoda ministra, kdo bo prvi? Gospod Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.
DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa. Gospod poslanec, hvala za vprašanje. Mislim, da ste ustrezno povzeli, kako danes sistem izgleda, zato ponavljanje ni potrebno.
Rekel bi naslednje, da sistem refundacije sledi, torej refundacije delodajalcem, ki izplačujejo v času odsotnosti delavca njemu ustrezne dohodke. Refundacija iz zdravstvene blagajne sledi dolgoletni ali večletni praksi, če že ni dolgoletna, ureditve tega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na to pobudo, ki ste jo dali, naj rečem to, da jo lahko ponovno proučimo, ko bomo odpirali katerega od zakonov, ki to ureja. V tem primeru je to tudi zakon o delovnih razmerjih, ki se našega področja tiče. Pri tem pa moram vendarle poudariti, da ta ureditev, ki jo imamo danes, ne le, da obremenjuje delodajalca, po eni strani pa bi bila tudi njemu in delavcu v korist, ampak da ta ureditev spodbuja delodajalca, da vlaga v varno delo, ki preprečuje nastanek poškodb in tudi nastanek bolezni. Ta sprememba, zakaj gre to v breme delodajalcev v prvih 30-ih dneh, je bila prav s tem namenom uvedena. Gre za sistemsko rešitev, ki jo poznajo tudi drugje. Ko bo na dnevnem redu ponovna presoja tega vprašanja, bo treba imeti v vidu oba dejavnika - tako tega, da bi delodajalca lahko na ta način razbremenjevali in jih posredno obremenjevali s prispevki, ki jih plačujejo v zdravstveno blagajno, in to, da potrebujemo ustrezne spodbude za to, da oni sami skrbijo, da je teh pojavov odsotnosti z dela čim manj.
Hvala lepa.
616
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Borut Miklavčič, minister za zdravje.
BORUT MIKLAVČIČ: Jaz bi soglašal z odgovorom, ki ga je podal že minister gospod Ivan Svetlik, vendar si v tem trenutku, v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje, težko predstavljam to sorazmerno dodatno obremenitev pri izplačilu nadomestil za bolezen. Stvar je zakonske regulative, z našega vidika pa je to dodatna obremenitev zdravstvene blagajne.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Kres, izvolite.
GVIDO KRES: Hvala.
Jaz imam sicer drugačno mišljenje. Tukaj ne pride do dodatne obremenitve, ampak tukaj pride do poenostavitve postopka tem smislu, da ko se tisti dan preide, naj bi bilo to izplačano iz te blagajne, ker blagajna za zdravstveno zavarovanje te zadeve tako ali tako v cca 20-ih dneh refundira. Problem pride takrat, ko je podjetnik nesposoben to odplačevati, ne plača delavcu dohodka in hočeš nočeš ta delavec ostane brez dohodka. Tu je ta problem. Saj drugače je sistem takšen, kakršen je, o tem se bomo še pogovarjali, ampak bilo bi boljše, da gre to direktno v izplačilo delavcu, ki je na bolniškem dopustu, kot pa da to izplačuje podjetje, ki je lahko v tistem trenutku celo nelikvidno in tega ne izplača. In tukaj nastane problem.
Da pa izkoristim še to priložnost. Imam informacije od podjetnikov, ki so se morali o tem pogovarjati tudi z vašimi uradniki, in moram vam povedati, da imate prijazne uradnike, ki znajo dobro odgovarjati in so tudi pripravljeni pomagati. Tudi to moram povedati v tem trenutku.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dopolnilnih odgovorov ni. Naslednje vprašanje bo postavil poslanec Samo Bevk ministru za zdravje. Izvolite.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Med najpomembnejše kazalce za kakovost posamezne bolnišnice poleg, na primer, časa do zdravniškega pregleda na urgentnem oddelku, zadovoljstva bolnikov, števila padcev z bolniških postelj, je prav gotovo delež odpornih mikroorganizmov, ki povzročajo bolnišnične okužbe. Ocenjuje se, da so bolnišnične okužbe tudi zaradi nekritične uporabe antibiotikov v Evropi vsako leto odgovorne za 175 tisoč smrti.
Na problem okužb z bakterijo MRSA sem v Državnem zboru s poslanskim vprašanjem prvič opozoril leta 2001. Čez dve leti pa sem v podobnem vprašanju navedel, da zaradi bolnišničnih okužb v Sloveniji umre od 400 do 600 pacientov. Temu podatku
617
takratni minister dr. Keber ni oporekal. Moram reči, da sta se ministrstvo in stroka hitro odzvala. Tako je bila že oktobra 2001 v 19 slovenskih bolnišnicah izvedena in zaključena prva nacionalna raziskava o bolnišničnih okužbah, ki jo je naročilo ministrstvo, opravila pa sta jo Klinični center in Inštitut za varovanje zdravja. Enodnevna raziskava, v kateri je bilo vključenih preko 6.000 bolnikov na določen dan iz vseh slovenskih bolnišnic, razen Inštituta za rehabilitacijo in psihiatričnih bolnišnic, je pokazala 61,8% delež MRSA. To je bil po mnenju nekaterih strokovnjakov najvišji odstotek, izmerjen tudi v širšem evropskem prostoru. Po letu 2002 se je stanje na tem področju izboljšalo. Odstotek se je bistveno znižal, vendar bomo lahko rekli, da to bakterijo obvladamo šele, ko bomo v bolnišnicah število bolnišničnih okužb spravili pod mejo 10%.
Ministra za zdravje gospoda Boruta Miklavčiča sprašujem: Kakšno je danes stanje na področju obvladovanja bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah? Obenem pa dajem pobudo, da Ministrstvo za zdravje skupaj s pristojnimi službami pripravi drugo slovensko nacionalno prevalenčno raziskavo o bolnišničnih okužbah. Hvala lepa za odgovor, gospod minister.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala. Gospod Borut Miklavčič, minister za zdravje, izvolite.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanec! V vašem vprašanju, ki je zelo aktualno, ste del podatkov in odgovorov že podali sami. Tudi jaz imam te številke, ki ste jih povedali, in te številke so v moji in vaših podatkih identične. Ministrstvo za zdravje stalno in v tem mesecu smo imeli dva posveta s strokovnimi direktorji v bolnišnicah, kjer opozarjamo na pojave bolnišničnih okužb in na pojave bolezni zaradi nepravilnega jemanja zdravil. Pojavi so in mislim, da se v slovenskih bolnišnicah stanje izboljšuje. Bolnišnične okužbe so pri pripravi projekta kvalitete bolnišnic in kakovostnega dela eden od najpomembnejših kriterijev. Prav tako na vašo pobudo, na njej že delamo, da bi lahko naredili primerjavo iz leta 2001 na leto 2009, se pripravlja druga nacionalna raziskava, tako da bi imeli v nekem obdobju dva primerljiva rezultata in videli, kakšne dosežke smo na tem področju naredili. Zakonodajo imamo, zakonodaja ureja, odgovorne ljudi v bolnišnicah imamo in druga raziskava, ko jo predlagate, bo šla in bo dala odgovore in rezultat, ali smo bili na tej poti uspešni ali ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Samo Bevk, izvolite.
SAMO BEVK: Hvala lepa za odgovor, gospod minister. Vesel sem, da se ta raziskava oziroma nov pregled stanja na področju bolnišničnih okužb pripravlja. Rad bi spomnil, da sem podobno
618
pobudo dal tudi lansko leto prejšnjemu ministru za zdravje, vendar takrat matični odbor, niti minister nista te pobude sprejela, zato me veseli, da tokratni gospod minister ravnate drugače, in da bo ta raziskava pokazala dejansko kakšno je stanje glede na leto 2001, ki je bilo porazno. Upam, da se je v teh osmih, devetih letih stanje res izboljšalo, vendar bo kljub temu potrebno še marsikaj storiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod Bevk. Vprašanje bo ministrici za kulturo postavil gospod Mirko Brulc. Izvolite.
MIRKO BRULC: Spoštovana gospa ministrica, gospod minister! Grad Rihemberk v prelepi spodnji Vipavski dolini, braniški dolini, spoštovana gospa ministrica, oba dobro poznava. Gre za izjemno kulturno dediščino, ki pa je že več časa brez upravitelja. Posledice so vidne, grad počasi zopet propada, ne vemo, kje je ključ tega gradu itd. Prav zaradi take situacije so se v vasi Branik organizirali krajani, krajevna skupnost, tri zasebne družbe, ki imajo tudi ustrezne reference, k sodelovanju so povabili tudi znanstvenoraziskovalni center SAZU-ja, obrtni center restavratorstva in tudi druge. Tudi v mestni občini imamo velik interes, da se ta grad revitalizira, kajti gre za izjemno trdnjavo na Slovenskem. Skupina, o kateri govorim, je pripravila tudi predlog programa, kako organizirati kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti, ki bodo vpete v širšo turistično ponudbo te prelepe spodnje Vipavske doline. Pa ne nazadnje tudi za celotno Goriško regijo. Seveda je nujno poskrbeti za varno odprtje tega gradu, kar pa zahteva izdatna finančna sredstva. Spoštovana gospa ministrica, zelo kratko vprašanje imam: Kaj namerava Ministrstvo za kulturo z gradom Rihemberk v Braniku in kdaj se bo to zgodilo? Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa ministrica za kulturo Majda Širca.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Zelo kratek odgovor na začetku. Kdaj namerava? V letu 2010 nameravamo začeti s pridobivanjem projektne dokumentacije, to se pravi, PGD, PZI, itd., pa izvajanje konzervatorskega načrta. Ampak s tem najbrž niste zadovoljni, seveda. Logično, ker tudi sama nisem zadovoljna s stanjem, ki se že vrsto let vleče na tem res lepem gradu, ki je bil v preteklosti s pomočjo državnih sredstev že kar nekaj obnovljen. Morebiti, če bi vedeli vsi skupaj natančno, kaj je lahko vsebina in program gradu, bi prišli dlje. Ampak ko se spomnim še v času, ko so bili ekonomsko močni nekateri lokalni faktorji, da ne omenim recimo Hita, že v tistem času so takrat močna podjetja računala, ali se jim splača renovirati grad v turistične namene, ker so najbrž naredili ekonomske študije, ki so odgovarjale drugače. Ampak pustimo zgolj v ponazoritev,
619
da Ministrstvo za kulturo ne samo v tem, ampak tudi pri drugih gradovih, ki so potrebni obnove ali pa so delno že obnovljeni, ima probleme s programom. Tako kot tukaj, se tudi drugje vsebine ponujajo tako ali drugače razdelane, poglobljeno ali manj, ekonomsko upravičeno ali manj, ampak več ali manj vse na račun države, ki naj bi plačala programe, ki bi jih delali drugi.
V Rihemberku gre za kar pet, če ne šest interesov. Eno je seveda krajevna skupnost Branik, drugo je iniciativni odbor za oživitev gradu Rihemberk znotraj krajevne skupnosti, se opravičujem, potem je občina, potem je gospod, ki je s pogodbo dolga leta upravljal, govorim o gospodu Vidicu, in tudi skrbel za neke posege v gradu Branik in potem imamo sedaj tudi Ustvarjalno središče Abram v Braniku, ki je tudi nam podalo predlog programov. Imamo pa tukaj še gospoda, ki se je že pred menoj pogovarjal z ministrom, da bi odkupil grad Rihemberk v smislu nekih vsebin, ki bi bile tako javno kot tudi privatno zapolnjene. Sama osebno, ker pogovori in tudi pismo o nameri, ki je bilo tako rekoč že pripravljeno na Ministrstvu za kulturo, z ministrom Simonitijem, in dotičnim interesentom za nakup grada gradu Branik sem se tudi v nadaljevanju srečala, kajti namera ni bila podpisana, preverjala sem, ali interes še obstaja. Kot vsi vemo, interes s strani zasebnika, ki je imel jasen načrt, kaj v gradu postoriti in narediti in kako tudi dopuščati javni interes, ker vemo, da to zahteva tudi zakon v primerih, ko bi prišlo do zasebnih investicij in lastništev in jaz osebno sem tudi podpirala tako možnost, se je očitno zgodil strah, strah pred nezadovoljstvom, če bi prišlo to v zasebne roke, same krajevne in širše lokalne skupnosti, da bi na ta način bil odtujen nek željen javni interes. Ti pogovori so, kot veva oba, trajali, trajajo še. Tisto, kar ve nedvomno država, je zgolj to, da tisto, kar je bilo že obnovljeno, mora veljati naprej, zato bomo šli v izdelavo tehnične dokumentacije in vsega tistega, kar še manjka. Ampak vmes pa je treba nujno in jasno dogovoriti, kaj je tisto, kar bo v gradu. Je to vsebina, ki jo ponuja ustvarjalno središče Abram? Ali je to tisto, kar želi mogoče občina in vidi tukaj svoj interes? Je to tukaj, kar želi civilna iniciativa in krajevna skupnost? Potrebno je soočiti in pretehtati ta vprašanja. Ali morebiti tudi zasebnika, interes zasebnika, ki zna biti, da je še živ, interes namreč, in bi ga veljalo soočati z javnim interesom, ki ni nujno, da se izključuje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa ministrica.
Poslansko vprašanje ministru za gospodarstvo bo postavila poslanka Renata Brunskole. Jaz upam in pričakujem, da bo gospod minister vsak čas prišel.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala. Lepo pozdravljeni! Gospod podpredsednik, gospa ministrica, gospoda ministra! Želela bi
620
postaviti poslansko vprašanje dr. Mateju Lahovniku, ministru za gospodarstvo. Moje vprašanje se glasi:
Kako bo Vlada spodbujala podjetništvo in gospodarstvo na manj razvitih področjih Slovenije ob upoštevanju dejstva, da so lokalne skupnosti že zagotovile potrebno infrastrukturo? Tukaj imam v mislih sprejete prostorske akte za poslovno obrtne cone in kot tudi urejeno komunalno in prometno infrastrukturo. Gre za problem, o katerem smo tudi na tem plenarnem zasedanju in tudi na pristojnih odborih veliko razpravljali in se veliko pogovarjali o tej problematiki, vsak poslanec, poslanka, mogoče vsak celo na konkretnem primeru svojega območja. Gre torej za to, da nekako poudarjamo, da bi želeli čim bolj enakomeren razvoj celotne Slovenije, na drugi strani pa se soočamo ravno s tem, da obstajajo lokalne skupnosti, tudi sama prihajam s takih območij, kjer so pripravljene poslovno-obrtne cone, vendar je problem ravno v tem, na kakšen način pridobiti potencialne investitorje oziroma morebiti tudi manjša podjetja ali samostojne podjetnike, ne samo velike gospodarske družbe, da bi se na ta način zagotavljala nova delovna mesta v manj razvitih območjih, ravno tako pa tudi, da bi zagotavljali demografsko poseljenost v celotni Slovenijo v večji meri in, da bi naši mladi visoko izobraženi ljudje, pa tudi ljudje s poklicno izobrazbo, imeli lahko zaposlitev v domačem kraju.
Zatorej sama osebno ocenjujem, da bi si tukaj želeli morebiti še kakšno dodatno spodbudo s strani Ministrstva za gospodarstvo. Naj tudi rečem, da sem tudi sama zasledila in mi bo gospod minister verjetno tudi danes sam povedal, da neposredne direktne spodbude v tej smeri ministrstvo na bo dajalo, temveč preko podjetniškega sklada. Vljudno prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister, ali pisna najava zadostuje za odgovor? Izvolite.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Zadostuje. Hvala lepa, gospod predsedujoči.
V zvezi s tem vprašanjem, seveda lahko Ministrstvo za gospodarstvo poda le delni odgovor, saj, kot veste, je za skladen regionalni razvoj pristojna predvsem Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. In novega ministra ste pravzaprav včeraj izvolili tukaj. Ministrstvo za gospodarstvo načeloma izvaja ukrepe na nacionalni ravni, ki niso zgolj namenjeni samo manj razvitim področjem, pač pa so namenjeni celotnemu področju Republike Slovenije. Kot poseben element posameznih instrumentov pa upoštevamo indeks razvitosti regij tudi kot dodaten kriterij za izbor projektov, ki so namenjeni za financiranje. Tudi v okviru Ministrstva za gospodarstvo predvidevamo indeks razvitosti, ki je eden izmed kriterijev pri posameznih instrumentih.
621
Dovolite mi, da povem, tako kot ste omenili, da je slovenski podjetniški sklad izvedel celo vrsto razpisov za posojila, garancije. Seveda pa slovenski podjetniški sklad tudi lahko nudi kot pozavarovanje jamstev posameznim regionalnim razvojnim agencijam, ki so pa tu ključnega pomena za spodbujanje razvoja v posameznih regijah. Če govorimo o strogo regionalni politiki, se ta izvaja predvsem preko regionalnih razvojnih agencij kot temeljnih institucij, ki so umeščene v pristojnost ministra brez resorja, ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Mi pa na nacionalni ravni poskušamo preko teh instrumentov, ki so na voljo, to pa so predvsem sredstva za razvojne in investicijske projekte iz evropskih strukturnih skladov, sredstva za spodbujanje, recimo, oblikovanja interdisciplinarnih skupin v gospodarstvu, kot tudi za spodbujanje prehoda mladih raziskovalcev v gospodarstvo, dajati posebno dodatno pozornost posameznim, tudi manj razvitim, regijam. Podobno velja tudi v okviru instrumentov, kot so, recimo, po zakonu o pomoči in reševanju družb v težavah, kjer smo že imeli, recimo, tudi v Beli krajini v preteklosti, ko sem bil celo sam minister, primer Iskre Kondenzatorji, ki se je verjetno spomnite, kjer smo se takrat odločili za sorazmerno veliko pomoč, ravno v želji po ohranitvi delovnih mest na območjih, ki so dejansko demografsko ogrožena in manj razvita. In tu se v celoti strinjam z vami, da so ta območja potrebna še bolj celovite obravnave kot mogoče sam center Slovenije. Ker izkušnje kažejo, da so ta območja tudi manj uspešna pri prijavljanju na različne razpise iz evropskih strukturnih skladov, ker so tudi šibkejša po razvitosti in s tega vidika so tudi v tehničnem smislu običajno manj usposobljena za uspešno črpanje teh sredstev. Zato je tudi tu ključna vloga regionalnih razvojnih agencij. Je pa ta, moram reči, zelo različna tudi, kar se tiče učinkovitosti, vsaj tako mi pravijo župani in gospodarstveniki, ponekod delujejo zelo uspešno, ponekod pa bistveno manj uspešno. Rekel bi še to, ker vem, da prihajate iz Bele krajine in se pogosto pojavljajo vprašanja v zvezi s tem, ker smo sprejeli zakon o Pomurju, kaj pa z ostalimi deli Slovenije, ki so tudi manj razviti. Moje osebno stališče, in verjamem, kolikor vem, to podpira tudi državni sekretar gospod dr. Andrej Horvat, je, da je treba pogledati tudi zakon o regionalnem razvoju, da se skozi ta zakon preveri, ali za ta druga območja, ki so tudi zaokrožena in manj razvita, ali je tudi skozi to mogoče predvideti dodatne instrumente za spodbujanje razvoja tega območja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa Renata Brunskole, izvolite.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Najlepša hvala, gospod minister, za odgovor. Strinjam se z vami. Tudi sama kot podpredsednica Odbora za lokalno samoupravo in regionalni
622
razvoj sem postavila v bistvu kot vprašanje oziroma kot pobudo v razpravi ravno na zadnji seji - in tudi sprejeli smo sklep tukaj v Državnem zboru - o čim hitrejši obravnavi in dopolnitvi zakona o skladnem regionalnem razvoju za vsa območja.
Vam sem pa postavila vprašanje predvsem v zvezi s tem, kar ste mi odgovorili, vezano na spodbude in črpanje evropskih sredstev, na drugi strani pa ravno vezano na to, kar ste tudi sami konkretno omenili. Če greva sedaj konkretno, govoriva o Beli krajini, tudi tam je recimo ravno Iskra v Semiču zopet v težavah in gre tukaj za skoraj 14% stopnjo brezposelnosti v občini Semič, v Črnomlju 12,7% zaradi težav podjetja Livar in pa v Metliki zaradi podjetja Beti, kjer je pa 11,7% stopnje brezposelnosti, in to za območje, to subregijo Bela krajina pomeni velik problem.
In ravno zaradi tega sem želela resor gospodarstva, torej vas, povprašati o tem, kako bi spodbudili to, kot ste povedali, v Semiču takrat glede Iskre Kondenzatorji je nekoč že bila takšna obravnava, in upam, da se bo tudi to rešilo za naprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dopolnili odgovor ni potreben.
Prehajamo na drugi krog postavljanja poslanskih vprašanj ministrom in generalnemu sekretarju. To je tisti, ki so eno vprašanje že postavili.
Prvi bo ministru za promet postavil poslansko vprašanje gospod Ivan Grill. Pred tem bi vas pa želel samo obvestiti, da je zaenkrat še 6 poslanskih vprašanj, hkrati je previden tudi Odbor za finance v zvezi z obravnavo proračuna. Ker je predviden ob 15. uri, obveščam, da bo začel z delom 5 minut po končanem postavljanju vprašanj in odgovorov. Gospod Grill, izvolite.
IVAN GRILL: Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovani ministri!
Žal se tudi v Sloveniji v zadnjem času soočamo s številnimi smrtnimi žrtvami nesreč na avtocestah, ki naj bi veljale kot ena izmed varnejših oblik vožnje z motornimi vozili. V letošnjem letu je bilo po podatkih, ki so dosegljivi, takšnih žrtev že pet. Tudi v sredstvih javnega obveščanja večkrat zasledimo opozorila, da se vozilo giblje v nasprotno smer. Očitno je to zdaj v Sloveniji zelo pogost pojav, kar zelo ogroža prometno varnost velikega števila ljudi, ki uporabljamo avtoceste. Žal je verjetno razlog za zgrešitev teh prometnih pasov oziroma smeri vožnje iskati tudi v pomanjkljivi prometni signalizaciji, kajti vsi tisti, ki uporabljamo avtoceste, vemo, da je velikokrat veliko teh cest paralelnih, ki so vstopne, izstopne in s prometnimi znaki oziroma s signalizacijo se lahko neveščemu ali premalo pozornemu vozniku nehote v bistvu dogodi, da zamenja in tudi
623
zgreši vozno smer. In posledice takšnih nesreč so potem več kot očitne. Zato vas spoštovani gospod minister sprašujem:
Ali se že načrtovali kakšne aktivnosti?
Vesel sem, kajti v zadnjem tednu je nekako bilo tudi v sredstvih javnega obveščanja moč zaslediti razpravo tudi o tem vprašanju.
Ali ste tudi sami že prepoznali to nevarnost?
Ali je mogoče ravno ta najava vprašanja pospešila tudi iskanje rešitev tega problema?
Jaz verjamem, da bo težko preprojektirati tiste pasove, ki so vzporedni, ampak s pravilno ali bolj jasno postavitvijo prometne signalizacije, mogoče tudi nekih elektronskih opozorilnih naprav, ki bo pravočasno opozarjala ali na kakšen drug način onemogočala, da se lahko nadaljuje vožnja v nasprotno smer, bomo v prihodnosti prihranili marsikatero človeško življenje in tudi verjetno nesreče, ki bodo imele za posledico težke poškodbe in pa seveda tudi invalidnost. Vem, da to ne bo enostavna naloga, vendar mislim, da s pristopom kjer se bodo iskale rešitve, lahko marsikakšno stvar v nekem doglednem času tudi uredimo. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Dr. Vlačič, minister za promet.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala, predsedujoči. Hvala za vprašanje. Strinjam se z vami, da je vožnja po nasprotnem avtocestnem pasu zelo nevaren pojav, pogost, prepogost, bom rekel, ne le v Sloveniji, tudi v sosednjih državah. Ta nevarnost, ki jo predstavlja takšna vožnja, predstavlja za nas, posebno zavezo, da se tega lotimo z vso resnostjo.
Upravljavec ceste na avtocesti je že v preteklosti namenjal precej pozornosti iskanju raznovrstnih rešitev. In od tukaj tudi poleg tega dvojnega znaka o prepovedi ter enosmerni vožnji, ki ga poznate, znaka II/4, tudi znan znak z odsevno roko, ki ga poznamo iz avstrijske prakse. In seveda na ta način še dodatno opozarja voznika, ki je prišel v napačno smer, tudi če prevozi, če spregleda znake za enosmerno oziroma za prepoved smeri vožnje, potem dobi še to veliko opozorilo, veliko odsevno roko z znakom stop, ki jo tudi vi dobro poznate. Tako je urejenih tudi veliko izvozov v Avstriji. V svetu so poznani številni ukrepi, ki poskušajo takšne vožnje kar se da omejiti. Skupno jim je to, da so omejeno uspešni. Jaz sem se v zadnjem času veliko pogovarjal s svojimi sodelavci, poznamo od sistema ježkov, ki ti preluknjajo pnevmatike, ampak recimo na avstrijskih avtocestah, kjer imajo nameščene ježke, imajo kljub tistim izhodom, ki imajo nameščene ježke, evidentiranih 50 primerov, ko so kljub preluknjanim gumam zapeljali v nasprotno smer. Se pravi, nobena rešitev sama po sebi ne daje absolutne varnosti od teh, ki se zdaj uporabljajo v Evropi.
624
Ugotavljamo, da so pogosti vzroki, vsaj tako kaže ta trenutek, nesprejemljivo psihofizično stanje voznikov, v določenih primerih stave ali tudi samomori.
Lahko potrdim, da v sodelovanju z upravljavcem avtoceste intenzivno iščemo rešitve, ki bodo povečale varnost. Jaz sem napisal pismo na Dars in naročil analizo vzrokov teh napačnih vstopov na avtocesto. Pričakujem njihov predlog ukrepov in potem bomo skupaj, upravljalci in ministrstvo, pripravili ukrepe, kako zmanjšati te res nevarne pojave na avtocesti, ki smo jim prepogosto priča oziroma prav vsak je izjemno nevaren, kot smo videli v nedavnem primeru, ki se je končal tragično s tremi smrtnimi žrtvami.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Grill, izvolite.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
Vesel sem, spoštovani gospod minister, da ste tudi sami prepoznali to veliko nevarnost za prometno varnost in da ste določene aktivnosti že izvajali. Tudi sam se strinjam, da je velikokrat lahko posledica zamenjave smeri vožnje psihofizična lastnost voznika, ki je takrat omejena, po domače povedano, da so lahko to velikokrat vinjeni vozniki, vendar sam ocenjujem, da je največkrat lahko posledica predvsem pomanjkljiva ali ne dovolj jasna signalizacija, predvsem tam, kjer je več teh paralelnih pasov, kjer se z avtoceste prihaja ali se tudi na avtocesto vozi. In tudi sam, posebej če je slaba vidljivost, pa poznam, zelo dobro poznam, se moram močno koncentrirati, da se tudi meni slučajno ne zgodi, da bi bila smer vožnje zagrešena. Zato sam ocenjujem, da bi morali tukaj iskati rešitve predvsem v boljši signalizaciji, bolj nedvoumni, tudi ta znak s to veliko rumeno roko je en korak k temu, vendar še vedno, predvsem pri slabi vodljivosti, to ni dovolj, kajti ne nazadnje je taka signalizacija prisotna že kar nekaj časa tudi v našem prostoru, pa se število smrtnih žrtev oziroma tudi teh, ki zgrešijo smer vožnje, ni zmanjšala. Zato mislim, da je signalizacija tista, kjer bo treba poiskati veliko inovativnih rešitev, pa ne nazadnje tudi mogoče kakšnih elektronskih rešitev, da z nekimi opozorili kakorkoli opozori voznike na avtocesti ali pa tudi tistega, ki zgreši smer. Zato upam, da boste v doglednem času uspeli to rešitev tudi poiskati, pa verjamem da jo bomo poiskali oziroma predstavili tudi v Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Želite dopolniti odgovor? Izvolite, gospod minister.
DR. PATRICK VLAČIČ: Jaz delim to skrb z vami in se strinjam, da je treba najti načine, kako bo ta signalizacija takšna, da bo zagotovo dovolj jasna, da se ne bi zaradi signalizacije, se pravi zaradi cestnih oznak dogodilo, da bi
625
kdo zapeljal na napačno smer. V tem smislu je na mestu vaše opozorilo, da se še enkrat pregleda vsa signalizacija. Mislim pa, da bo novi varnostni organ, ki ga ustanavljamo naslednje leto, ki bo v enem organu združil vse, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, s to sinergijo povzročil, da se bomo se z varnostjo v prometu ukvarjali še bolj intenzivno, še bolj resno, še bolj strokovno in še bolj kvalitetno, kot smo se do danes. Bi pa rekel, da velik del dela bomo morali pa opraviti tudi udeleženci v prometu. Še tako dobre tehnične rešitve, še tako dobre signalizacije, še tako dobri ukrepi na infrastrukturi ne bodo pripomogli k temu, če ne bomo vozniki ob vožnji absolutno skoncentrirani samo na vožnjo. Spomnite se, da se vam je že kdaj zgodilo, da ste se pripeljali iz ene točke v drugo, pa ste pravzaprav pozabili, kako ste se pripeljali, ker nam misli zaplavajo. Torej vožnja je najbolj nevarna dejavnost v običajnem človekovem življenju, ki jo danes opravlja. In tudi teh več kot 200 žrtev v letošnjem letu, na srečo v nekoliko manjšem odstotku letos, trend je že nekaj časa zmanjševanje, k temu pa prispevajo spremembe zakonodaje, strogo kaznovanje, številne akcije, ki jih izvajamo na ministrstvu. Mi nadaljujemo to, kar se je že prej delalo. Vse to je samo pomoč osveščanju ljudi, da je promet pravzaprav najbolj nevarno početje običajnega človeka, pa se tega sploh ne zaveda.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslansko vprašanje generalnemu sekretarju Vlade bo postavil gospod Zvonko Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani! Moje vprašanje je povezano z gospodarnostjo, predvsem s tem, ali Vlada in vladajoči vedo, kaj ta pojem pomeni.
Kmalu bo minilo leto dni, odkar falcon stoji, ne brez stroškov. Samo izgubljena najemnina v letu dni bo znašala milijon 500 tisoč dolarjev. Lani, 8. decembra, ste bili obveščeni s strani najemnika, da pogodbe ne bo podaljšal. Pogodba, ki je bila podpisana v času Ropove vlade za mesečno najemnino 125 tisoč dolarjev za pet let, je namreč vsebovala zanimivo klavzulo: Slovenija pogodbe predčasno, torej pred potekom petih let, ni mogla prekiniti, pravica prekinitve kot tudi pravica eventualnega podaljšanja je bila pridržana izključno najemniku. Poleg izpada prihodkov od najema, ki ga skoraj leto dni ni, pa so nastali še dodatni stroški, z garažiranjem in hangariranjem letala v Ameriki, s plačilom zavarovanja, stroški ekipe, ki je večkrat letela v Ameriko, stroški odvetnikov, stroški varščine, ki je najemnik ni vrnil v celoti, stroški popravila v Švici, plačilo davka v višini nekaj milijonov dolarjev, ko je letalo pristalo v Sloveniji, in seveda posredni stroški, torej stroški letalskih prevozov Vlade, predsednika države, ministrstev, ki so morali najemati druga letala.
626
Leto bo kmalu naokoli, falcon stoji, stroški naraščajo, prilivov ni.
Zanimajo me torej skupni stroški v zvezi s Falconom v tem letu, pa tudi posredna izguba najemnine v letu dni.
Koliko po vašem mnenju, znašajo od tega odvečni stroški?
Poleg tega me zanimajo tudi skupni stroški vseh službenih potovanj Vlade, ministrstev, predsednika države in ostalih posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov v zadnjem letu dni.
Pri čemer bi vas prosil, da ne dobim takega odgovora kot maja meseca letos, ko ste mi našteli tri polete, izpustili pa bistvo.
Bistvo je: Koliko znašajo skupni stroški vseh, ki so na kakršnekoli način leteli na državne stroške v zadnjem letu dni, ne glede na to, v katerem fotelju Vlade, ministrstev, predsednika države ali ostalih proračunskih uporabnikov sedijo?
Zanimajo me tudi stroški glede uporabe protokolarnih objektov v zadnjem letu dni.
In zanima me: Koliko je država izgubila iz naslova najemnin za prazna stanovanja in koliko je za ta prazna stanovanja država v zadnjem letu plačala obratovalnih stroškov in ostalih stroškov, ki bremenijo prazna stanovanja? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod mag. Milan Cvikl, generalni sekretar Vlade, izvolite.
MAG. MILAN M. CVIKL: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanja.
Najprej je treba povedati, da kot generalni sekretar Vlade Republike Slovenije nisem v polni meri pristojen za odgovore na vsa postavljena vprašanja. Tako bom odgovoril na tista vprašanja, za katera sem pristojen, glede nekaterih odgovorov pa, ko bo Vlada obravnavala poročilo, boste dobili pisno informacijo, vi in slovenska javnost v celoti. Najprej to implicitno vprašanje gospodarnosti in stroškov službenih potovanj. Najceneje je, da falcona ne uporabljamo. Teza, ki je tukaj je, češ, izgubljamo s tem, ko falcona ne uporabljamo, hkrati pa resorji potujejo. Nedvomno je, in zato se je tudi že predprejšnja vlada se odločila, da falcon odda v najem, da investicija v najem ni bila najboljša naložba. Predvsem zato, ker je struktura porabe letov Vlade, tudi predsednika republike, takšna, da se podobni avioni redko najemajo.
V tej zvezi je treba povedati, da je Vlada Republike Slovenije, ki je nastopila svojo funkcijo novembra lani, že v prvih mesecih sprejela nekaj sklepov, med katerimi je pomembno tudi, da smo spremenili uredbo za povračilo stroškov za službena potovanja in povedali, da se za lete v tujino uporablja redna linija letalskega prevoznika. Medtem ko se posebno letalo lahko najame zgolj v izjemnih okoliščinah
627
oziroma v naprej opredeljenih pogojih, razen če bi najem letala zahteval manj sredstev kot redna linija. In tu je ključ te zgodbe.
Zelo redko, razen v primerih, kadar ni rednih linij, kot je to srečanje Evropskega sveta v Luksemburgu, in zelo redko, kadar so linije tako težko povezljive, je strošek najema zasebnega letala nižji, kot je strošek nakupa rednih letalskih kart. Če bi Vlada začela falcon uporabljati, recimo, v meri, kot vi implicirate, bi celotni stroški tega bili višji.
Glede stroškov službenih potovanj, vam lahko povem to, kar že veste v Državnem zboru nekaj tednov nazaj, ko smo vam poslali poročilo o realizaciji proračuna za leto 2009, koliko so ti stroški. In ključno pri teh stroških za izdatke za službeno potovanje je njihovo razmerje na pretekli čas. V prvi polovici leta 2008 je bilo stroškov za službena potovanja za vse neposredne proračunske uporabnike 16,3 milijona. Od tega za stroške prevoza v tujini 2,6 milijona, za stroške prevoza v državi osemsto devetindvajset tisoč. Ta vlada je v prvi polovici leta 2009 stroške s šestnajst milijonov zmanjšala na 61% te vsote, to je na 9,9 milijona. To so dejstva. Razlog, zakaj je do tega prišlo, je v spremenjeni uredbi in v sklepu Vlade s februarja, s katerim smo zmanjšali obseg obiskov predstavnike Vlade v tujini, tako da se število obiskov zmanjšuje in da se delegacije zmanjšujejo na najnujnejšo sestavo. V primeru sestankov v Bruslju, Luksemburgu se pa seveda v to delegacijo v večji meri vključujejo tisti, ki so že fizično v predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju. Zato seveda ta 61% indeks. In ta 61% indeks je odraz gospodarnosti te Vlade.
Glede protokolarnih objektov, pa samo na kratko. V letih 2004, 2005 in 2006 se je v samo obnavljanje protokolarnih objektov letno investiralo v povprečju 2,1 milijon evra. Ta vlada je za obnovo istega obsega protokolarnih objektov in še dograjenega kongresnega centra investirala sedemkrat manj: tristo osemnajst tisoč evrov. Tudi to odraža gospodarno dejanje te vlade.
In zato zaključujem. O falconu boste natančne podatke dobili po sprejetem poročilu, glede stroškov službenih potovanj in protokolarnih objektov pa smo racionalnejši, gospodarnejši, kot je to bilo v preteklosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Černač, takoj vam bom dal možnost za zahtevo po dopolnitvi odgovora. Samo pojasnilo kolegicam in kolegom: ura je tri, mi smo nekako grobo načrtovali, da bi do tedaj nemara že lahko dokončali z vprašanji in glasovanji. To se seveda ni zgodilo. Zato nadaljujemo s poslanskimi vprašanji in pozneje tudi glasovanji. Seveda pa bo Odbor za finance svoje zasedanje začel kasneje, kakšnih deset ali petnajst minut po končani seji Državnega zbora.
628
Prosim gospod Černač, zahteva za dopolnitev odgovora. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Na temeljno vprašanje seveda nisem dobil odgovora. Prvo in bistveno vprašanje je bilo: Koliko nas stane falcon, ki stoji? Odgovor je bil, da je najceneje, da ga ne uporabljamo. Jaz pa pravim, najdražje je, da stoji. Povedal sem vam, da samo v letu dni je bil izpad prihodka iz najemnine milijon petsto tisoč dolarjev. Glede službenih potovanj ste pozabili nekaj, kar se je dogajalo lani v prvi polovici leta, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji. Obseg aktivnosti v tistem obdobju je neprimerljiv z obsegom aktivnosti v letošnjem letu. Poleg tega je v tistem obdobju nastalo kar nekaj infrastrukturnih objektov, ki so ostali za vedno in so bili posredno povezani s predsedovanjem Evropski uniji, zaradi tega so ti stroški neprimerljivi. Ne vem, v kateri rang racionalnosti sodi polet predsednika države za dva dni z letalom, najetim za preko 90 tisoč evrov, s kopalnico, v Bosno? Ali ta sodi tudi v ta racionalni okvir varčevanja v javni upravi ali mogoče kam drugam?
Investicija v falcon ni bila najboljša naložba, je bilo dejano, s tem se vsi strinjamo, ampak takrat ste bili del takratne vladajoče koalicije LDS, ko je bil ta avion kupljen. Ne govorim o tem, da ste mogoče bili soodgovorni pri tem, sedaj pa ste neposredno odgovorni za škodo, ki jo ta falcon z vsakim dnem povzroča davkoplačevalcem te države. In teh stroškov po moji oceni z vsem tistim, kar je bilo potrebno plačati v povezavi s tem falconom, je za nekaj milijonov evrov. Ne za nekaj tisoč ali nekaj sto tisoč evrov. Teh stroškov je za nekaj milijonov evrov: izpad najemnine, garažiranje v Ameriki, zadržana varščina, servisiranje in popravilo v Švici. Mislim, da je petkrat številna ekipa letela gledati ta avion, kako ga bo pripeljala nazaj.
Zaradi tega vas prosim, da mi bolj konkretno .../Opozorilni znak za konec razprave./... odgovorite na ta vprašanja. In tudi na vprašanje: Koliko vsako leto izgubite na račun neplačanih oziroma izpada najemnin za prazna stanovanja? Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, generalni sekretar Vlade.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Gospod Černač, jaz sem povedal, da je najboljše, da falcona trenutno ne uporabljamo. Bilo bi dobro, če bi falcon lahko prodali. Bilo bi dobro, če bi falcon, za katerega ste trdili, da je napačna investicija, prodali v času mandata vaše vlade. Pogodba o najemu ni preprečevala prodaje aviona, bi pač samo General Maritime Corporation ta avion najel od drugega lastnina. Kriza je prizemljila na stotine podobnih avionov, kot je falcon. V postopku je javni razpis, imamo nekaj ponudb. Ko bo javni
629
razpis zaključen, bomo videli, ali bo mogoče falcon oddati v najem ali ga ne bo mogoče oddati v najem oziroma preverjamo ali ga je mogoče kot obliko, v narekovaju, "dovoljenj ali nedovoljenj" državne pomoči uporabiti kot dokapitalizacij o slovenskega letalskega podjetja. Dejstvo je, da v času prosperitete, če ste ocenjevali, da je avion slaba naložba, in verjamem, da ste še pred volitvami leta 2008 menili, da boste lahko zmagali leta 2008, bi se aviona rešili, bi ga prodali. V času krize aviona ni mogoče prodati, razen če ga prodamo globoko pod njegovo tržno ceno, kar ni namen te Vlade.
Glede protokolarnih objektov,naj povem nekaj. Jaz nisem govoril o investicijah v novi kongresni center, jaz sem govoril o investicijah, izvedenih v letih 2004, 2005, 2006. V enem od poslanskih vprašanj enemu od poslancev sem odgovoril natančno, katere so te investicije. In med njimi so tudi zelo neracionalne investicije, razen če ocenjujete, da je bilo potrebno iz državnega proračuna leta 2005 za potrebe predsedovanja zgraditi wellnes center v hotelu Kokra iz stroškov državnega proračuna. Zato je racionalno, da smo letos za sedemkrat zmanjšali. Namesto 2,1 milijona evrov v povprečju v letih 2004, 2005, 2006, izključujem 14 milijonov v letu 2007, letos za obnovo protokolarnih objektov dajemo 300.000 evrov.
Glede izdatkov za službena potovanja in teze, da naj bi bilo lani več službenih potovanj, ker se je predsedovalo. Ne, veliko dogodkov predsedovanja se je zgodilo v Sloveniji, vsi tako imenovani neformalni vrhi so tukaj, zato bi bilo logično, da bi glede na leto 2007, bilo v letu 2008 manj stroškov. Ampak jih ni bilo manj, ampak je bil njihov prirast za 70% navzgor, zdaj pa je padec na dve tretjine. Tako ni mogoče primerjati hrušk in jabolk.
Glede razpisa in glede stanovanj pa tako. Prvič je po treh letih bil izveden javni razpis za nezasedena službena stanovanja. Upam, da bo dobro končan in da bomo končno vrsto let nezasedena stanovanja tudi oddali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Proceduralni predlog, gospod Černač. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: V tem odgovoru so bile izrečene vrhunske manipulacije, zaradi tega je prav, da jih razčistimo v Državnem zboru. Na podlagi drugega odstavka 246. člena predlagam, da o tem razpravljamo. Pogodba o najemu ni omogočala tega, kar je bilo rečeno. Pogodba o najemu je govorila o tem, da ta najemna pogodba ni trdna samo za pet let, ampak če se najemnik tako odloči, tudi za naslednjih pet let. In to je zgodba, ki žal bremeni vaše sedanje in bivše kolega, kar se falcona tiče. Zgodba, ki pa bremeni vas, je pa neposredno povezana z vami, gospod Cvikl. Vi ste tisti, ki ste odgovorni, da ta posel speljete. In peljete ga že nekje pol leta. Maja meseca je bil že objavljen razpis, takrat ste v
630
odgovorih na poslanska vprašanja govorili, da je odločitev za hangariranje aviona zato, ker naj bi ga tam oddali v najem, da zaradi tega tam nastaja strošek hangariranja, zdaj pa govorite, da naj bi ga oddali v najem domačemu ponudniku. Takrat ste govorili, marca meseca v odgovoru na neko poslansko vprašanje, da edini odvečen strošek pri tem falconu je 40 tisoč dolarjev polletnega garažiranja v Ameriki in tako naprej. Čas bi bil, da se sami s sabo zmenite. Moje mnenje je, da je odvečnih stroškov pri tem falconu samo v letu dni nekaj sto tisoč, nekaj milijonov evrov, milijon in pol evrov izgubljene najemnine in preko milijona evrov oportunitetnih stroškov, ki so neposredno nastali zaradi zavlačevanja pri oddaji tega letala v najem, za kar se je Vlada odločila. Poleg tega je v državi trenutno preko 500 praznih stanovanj, povprečna površina 56 kvadratnih metrov. Če izhajamo iz povprečne najemnine 200 evrov, kar je nizka najemnina, in iz podatka, ki ga je maja meseca povedal visoki državni funkcionar in je zapisan na STA, da vsako prazno stanovanje državo bremeni v višini 1.000 evrov letno, potem je pri 500 praznih stanovanjih, gospe in gospodje, samo v času Pahorjeve vlade izpuhtelo na račun nepobranih najemnin milijon 200 tisoč evrov in na račun plačila obratovalnih in ostalih stroškov, ki jih mora država plačati za ta prazna stanovanja, pol milijona evrov! Skupaj milijon 700 tisoč oziroma preko tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Černač, samo proceduralno vprašanje. Generalni sekretar ne more več odgovarjati na ta vaša nova dejstva.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik, jaz sem o tem spraševal. Gre torej za vprašanje gospodarnosti. Gre za vprašanje, kako gospod Milan M. Cvikl in posredno ta Vlada ravna z davkoplačevalskim denarjem. Slabo! Če menite drugače, potem računam, da boste soglasno podprli razpravo o odgovoru na ta vprašanja. Drugače pa mislim, da zganjate samo cenen populizem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca Zvonka Černača, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru generalnega sekretarja Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločal danes, deset minut po prekinjeni 1. točki dnevnega reda.
Poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor bo postavil Jakob Presečnik. Minister se je opravičil. Gospod Presečnik, želite vseeno postaviti vprašanje? Izvolite.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz sem postavil vprašanje...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Minister za promet je tu.
631
JAKOB PRESEČNIK: . . . ministru za promet in ministru za okolje. Minister za okolje, gospod Erjavec, se mi je opravičil, ker ima druge obveznosti ravno ta čas, zato bom popolnoma zadovoljen z odgovori, ki mi jih bo dal minister za promet.
Dejstvo je, da se zaključuje izgradnja slovenskega avtocestnega križa. V gradnji so samo še štirje manjši odseki na štirih krakih. Dejstvo je tudi, da mnoge razvite države zaradi gospodarske rasti, zaradi premagovanja gospodarske krize mnogo vlagajo v tem kriznem času v državno infrastrukturo različnih vrst, tako Nemčija, Združene države Amerike in še nekatere. Pri nas pa imam občutek, po podatkih, ki jih imam, da vsa ta gradbišča usihajo. Mi smo v preteklih letih, kolikor vam je znano, izredno pospešili gradnjo posameznih avtocestnih odsekov v Sloveniji. Gradbene firme so v ta namen nabavile ogromno količino, mogoče celo preveč mehanizacije, ki danes stoji po dvoriščih, skladiščih, garažah ali v njihovih obratih. Dejstvo je tudi, da so tudi v sprejetih dokumentih Republike Slovenije predvidene investicije, tudi vladnih razvojnih dokumentih - velike investicije na področju železnic, na področju tretje in četrte razvojne osi in še na mnogih drugih infrastrukturnih objektih.
Kot rečeno, po mojem poznavanju večina priprav na te investicije bolj ali manj stoji. Ustavilo se je gradbeništvo, ustavljajo se tudi panoge, ki so z gradbeništvom povezane. V nevarnosti je še bolj oziroma prihaja ta negativna gospodarska rast. Razumem da so čedalje večje težave pri umeščanju. To je ena ogromnih težav v Sloveniji. Jaz večkrat rečem, da če bi zdaj začeli umeščati avtocestni križ v prostor, da bi še dolgo ne bi bilo avtocest. Ne vem, pa kje so razlogi, da na vidiku še ni, tudi od vas obljubljenega posebnega zakona, ki bo olajšal postopke pri umeščanju linijskih infrastrukturnih objektov v prostor. Predvsem ta del me zanima, ki bo omogočal seveda, da se ti postopki pospešijo.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prosim minister za promet dr. Patrick Vlačič.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala predsednik.
Spoštovani poslanec, dovolite, da vam najprej podam en kratek pregled aktivnosti, ki potekajo na področju izgradnje cestne in železniške infrastrukture.
Na severnem delu tretje razvojne osi od avtoceste A1 do Dravograda se izvaja optimizacija najustreznejše variantne rešitve poteka trase. Na srednjem delu se kot alternativa ekonomsko neupravičeni varianti pripravlja varianta, ki naj bi ob maksimalni izkoriščenosti cestnega prometa proučila možnost posodobitve obstoječih prometnic. Na južnem delu tretje razvojne osi pa se pripravljajo strokovne podlage, in sicer
632
intenzivno na odseku od avtoceste A2 do Malin, vključno s predorom pod Gorjanci, kateremu sledita odseka proti Metliki in Vinici. Na ostalih dveh razvojnih oseh poteka realizacija posameznih ukrepov, s ciljem odprave konfliktnih točk na prometnicah. Na četrti razvojni osi so v gradnji obvoznica Škofja Loka ter galerija Pod Ključem. Na tretji A osi sta se pričenja rekonstrukcija posameznih odsekov skozi naselja. Glede na faze aktivnosti, ki se izvajajo na posameznih razvojnih oseb, je realno možno pričakovati prostorsko omejitev posameznih projektov, naša želja, upamo, da bo želela do leta 2012, nadaljnji dve leti pa za projektiranje in urejanje lastninskih razmerij. Na področju javne železniške infrastrukture	imamo	zastavljen	ambiciozni	načrt
modernizacije. Predvidena je modernizacij vseh glavnih pa tudi posodobitev regionalnih prog. Progam se bo izvajal v časovnem obdobju desetih let. Pred začetkom izvedbe so trije večji projekti. Rekonstrukcija in elektrifikacija Pragersko - Hodoš, izvedba sistema ERTMS, torej evropski sistem upravljanja vlakov. Imamo dva pilotna odseka Sežana - Gornje Ležeče in Murska Sobota - Hodoš. Gradnja proge Divača - Koper na odseku Koper - Cepišče - Črni Kal se bo začela naslednje leto. Mi smo optimisti, da bomo naslednje leto zapičili lopato. Podlage za gradbeno dovoljenje bodo končane do junija 2010. Potem moramo pridobiti gradbeno dovoljenje in potem bomo seveda z javnimi naročili štartali na tem odseku z gradnjo. To bo eden izmed največjih infrastrukturnih posegov v Republiki Slovenije v zadnjem času.
Menim, da bi morala dinamika izgradnje prometne infrastrukture temeljiti na makroekonomskih zmožnostih države, finančno podprta s čim večjim deležem Republike Slovenije ob maksimalni izkoriščenosti virov Evropske unije. Tam, kjer pa ne bo tistega tako velikega, dajmo reči temu, prispevka k nacionalni ekonomiji, tam pa bi morali začeti iskati drugačne načine financiranja izgradnje, kot so koncesije in podobno. Ocenjena vrednost investicije v okviru cestne infrastrukture, govorim o razvojnih osem znaša preko 2 milijardi in pol evrov. Glede na to, da bo praksa zadolževanja za državo težko ali pa ne bo v taki meri prihajala več v poštev kot do zdaj, iščemo torej nove načine, kako bi to financirali. Na področju železniške infrastrukture bo do sprejema državnih prostorskih načrtov treba zagotavljati finančna sredstva za izvedbo projektov, s tem se aktivno ukvarjamo. In kot ste videli, smo v predlogu proračuna tudi dejansko namenili sredstva za izgradnjo železnic v naslednjem letu in še v prihajajočem letu 2011. To, kar smo včasih v Državnem zboru dajali cestam, bomo v naslednjih letih dajali železnicam.
Strinjam se z vami, da je lahko vlaganje v infrastrukturo eden izmed ukrepov zagona nacionalnega gospodarstva. To tudi počnemo. In strinjam se z vami tudi, da je treba poenostaviti postopke umeščanja v prostor. To je bilo tudi eno od mojih
633
prvih opažanj. Če se spomnimo - Dolenjski krak se je umeščal enajst let in seveda to je absolutno predolgo.
Zakon, o katerem govorite, je v medresorskem usklajevanju, kar pomeni, da ga lahko kmalu pričakujemo na poslanske klopi.
Drugi predpis, ki je tudi relevanten v tej povezavi, je pa predpis, ki omogoča pridobivanje zemljišč, razlastitve, če želite, in tudi ta predpis se pripravlja, ni še v medresorskem usklajevanju. Tukaj je treba najti to ravnovesje med zaščito lastnine na eni strani in učinkovitostjo izgradnje infrastrukture.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo postavila vprašanje ministru za zdravje.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister! Ministrstvo za zdravje je v Predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil pred meseci posredovan v javno razpravo, v poglavju 1.3 navedlo, da 35% zdravstvenih domov ne izpolnjuje več pogojev glede vrst dejavnosti. Ti zdravstveni domovi ne morejo več opravljati vseh zdravstvenih storitev, ki jih prebivalstvo potrebuje. Po podatkih ministrstva je to nezakonito stanje povzročila razgradnja zdravstvenih domov zaradi podeljevanja koncesij. V poglavjih 1.5 in 1.6 ministrstvo opisuje, kako izvajalci zdravstvenih storitev kršijo zakone, kar naj bi bila posledica mešanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. V teh poglavjih je med drugim navedeno, da zdravniki opravljajo zdravstvene storitve v svojih samoplačniških ambulantah tudi v času in z zmogljivostmi, ki bi morale biti na podlagi pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije izključno namenjene izvajanju javne zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo v dokumentu navaja, da izvajalci zdravstvenih storitev izrabljajo javna sredstva, kadre, sredstva za zdravljenje za zasebne zaslužke. Delali naj bi tudi brez potrebnih dovoljenj. Ker je Ministrstvo zadolženo za upravni nadzor, katerega namen je ukrepati proti povzročiteljem nezakonitosti oziroma nezakonitosti preprečiti, vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Koliko upravnih nadzorov je v tem času ministrstvo opravilo zaradi razgradnje zdravstvenih domov in koliko zaradi ostalih navedenih oškodovanj javnih sredstev za zasebne zasluške izvajalcev zdravstvenih storitev?
Kakšni so bili ukrepi ministrstva v okviru teh nadzorov?
Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, minister za zdravje Borut Miklavčič.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovana poslanka.
634
Ugotovitve z vašega vprašanja - v Sloveniji takšni primerih obstajajo in tako stanje žal imamo. V zvezi z vašim vprašanjem bi vam rad pojasnil naslednje.
Zakon o zdravstveni dejavnosti s svojimi dopolnitvami, ki je bil sprejet leta 1992, je nedorečen, še posebej v delu, ko opredeljuje funkcijo zdravstvenih domov. To se je ugotavljalo dlje časa in to je slovenska javnost spremljala. Zato je ministrstvo pričelo in je v tem trenutku praktično v zaključni fazi za pripravo novega osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer posebej urejamo tako funkcijo zdravstvenega doma kot podeljevanje koncesij. Z dosedanjim podeljevanjem je v zadnjih letih prišlo predvsem do drobljenja zdravstvenih domov in na ta način do kršitve obstoječega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Poudariti želimo, da so ustanovitelji zdravstvenih domov občine, Ministrstvo za zdravje lahko opravlja le upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delodajalcev. Ministrstvo za zdravstvo je pod mojim vodstvom takšne nadzore opravilo v zdravstvenem domu Vrhnika, Kočevje, Metlika, Sežana. Na osnovi v preteklosti opravljenih nadzorov in tudi teh zadnjih smo ugotovili, da nekateri zdravstveni domovi komaj, drugi pa sploh ne morejo zagotavljati vseh s sedaj obstoječim zakonom naloženih in predpisanih dejavnosti. Ne vidim druge rešitve, kot da to situacijo z novim zakonom, ki prihaja drugi mesec v Državni zbor, uredimo in popravimo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospa Mlakar.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala še enkrat za besedo.
Prosila bi za dopolnitev. Namreč, iz dokumentacije o podeljevanju koncesij, ki je na Ministrstvu za zdravje, so zagotovo razvidni povzročitelji razgradnje zdravstvenih domov. Zato vas sprašujem, gospod minister:
Ali boste ukrepali proti njim?
Ministrstvo ugotavlja v poglavjih 1.5 in 1.6 uvoda Predloga zakona o zdravstveni dejavnosti, da se zaposleni v zdravstvu izogibajo predpisom, ki urejajo delovna razmerja o dovoljenem delu izven rednega delovnega časa, določbam Zakona o zdravstveni dejavnosti in določbam Zakona o zdravniški službi. Gre za kršenje tistih določb zakonov, katerih kršitev pomeni resno grožnjo za zdravje in varnost prebivalstva.
Ali boste, spoštovani gospod minister, ukrepali proti kršiteljem zakonov?
Ministrstvo navaja, da nekateri izvajalci zdravstvenih storitev opravljajo javne in zasebne zdravstvene storitve na istem mestu, kar omogoča prelivanje javnih sredstev v zasebne zaslužke.
Kaj boste storili, spoštovani gospod minister, da boste onemogočili tovrstno prelivanje javnih sredstev v zasebne
635
zaslužke, saj tudi zakonski predlogi ministrstva to prelivanje in oškodovanje javnega še vedno omogočajo? Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Prosim, gospod minister.
BORUT MIKLAVČIČ: Ko gre za kršitve posameznih izvajalcev v zdravstvenem domu ali koncesionarjev, ki so del javnega sistema, z nadzorom ukrepamo in delujemo. Kakšne konsekvence in odgovornosti bi lahko zahteval od županov slovenskih občin, ki so koncesije podelili, in od ministrstva ali mojega predhodnika, ki je koncesije podpisoval in soglašal, pa prosim za vašo pomoč, ker nimam tega znanja, da bi vedel, kako lahko ukrepam v skladu z zakonom proti županom in mojim predhodnikom.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Franc Bogovič bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
FRANC BOGOVIČ: Lepo pozdravljeni, spoštovani predsednik, spoštovana ministra, kolegice in kolegi! Slovenija se tako kot druge evropske države srečuje s padcem odkupnih cen kmetijskih pridelkov in proizvodov. Padec odkupne cene mleka je prizadel veliko slovenskih kmetov, predvsem tistih, ki jim je kmetijska dejavnost glavna in edina dejavnost, torej, kmetije in kmete, ki živijo izključno od kmetijstva. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 77/2009 z dne 2. 10. 2009 je Vlada Republike Slovenije objavila Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki vpeljuje ukrep "de minimis" za izboljšanje položaja prireje mleka. Eden izmed petih ključnih pogojev za prejetje sredstev iz tega ukrepa je tudi ta, da je vsaj en član kmetijskega gospodarstva obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan od 1. 6. 2009, družinske člane pa se preveri v registru kmetijskih gospodarstev. Mnogi kmetje si že dolgo plačujejo pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova kmetijske dejavnosti na podlagi 16. in 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj njihov katastrski dohodek ni dovolj visok, da bi bili obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Veliko kmetov, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti po zgoraj omenjenih podlagah, je tudi rejcev krav molznic. Po sedaj veljavni uredbi oziroma ukrepu vsi ti kmetje in kmetice oziroma njihove kmetije izpadejo iz ukrepov pomoči, čeprav mesečno plačujejo obveznosti, ki so skoraj na enakem nivoju, kot če bi bili obvezno zavarovani iz kmetijske dejavnosti.
Moje vprašanje zaradi navedenega sledi. Spoštovani minister dr. Milan Pogačnik, zanima me:
Zakaj so kmetje in kmetice, ki so zavarovani na podlagi 16. in 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpadli iz ukrepa?
636
Koliko je takšnih kmetij ter koliko krav molznic redijo na teh kmetijah?
In predlagam, da z ustrezno spremembo uredbe popravite to neenakost. Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
DR. MILAN POGAČNIK: Poslanke in poslanci. Hvala za vprašanje.
No, kriza je, bom rekel, prevzela tudi Slovenijo, vendar opažamo, da so zadnje štiri mesece cene stabilne, celo zaznavamo v septembru dvig cene na 26,91, to se pravi, približujemo se ceni 27 centov na kilogram, kar pomeni, da bi v primerih, ko je povprečno število živali petnajst in je mlečnost 8.500 litrov, tako kot je tudi v nekaterih drugih evropskih državah, bi nekako prešli na ceno, ki bi pokrivala stroške oziroma ta koeficient ekonomičnosti. Vendar žal ni tako. Ni. Pri nas je proizvodnja zelo različna in tudi število živali v hlevu je zelo različno, zato je mogoče ta kriza v mlečni industriji kljub vsemu, bi lahko rekel, globlja, kot bi bila, če bi v preteklosti več vlagali v prestrukturiranje tega sektorja, posebej v povečanje števila živali na kmetiji pa tudi v dvig mlečnosti po živali. To so zelo pomembni segmenti in države, ki so to temeljito delale, imajo te manjše težave, na primer Finska, Švedska pa še tudi, recimo, nekatere druge države iz juga.
No in zaradi tega se cela Evropa ukvarja s tem, kako bi pomagala predelovalcem mleka. Nekako tudi Slovenija, nekaj je evropskih ukrepov, te ste prebrali, ne bom ponavljal, nekaj je pa naših nacionalnih ukrepov, med drugimi tudi ukrep, katerega ste, spoštovani poslanec, omenili. Gre za tako imenovani sistem "de minimis"(?) , ki dovoljuje, da predelovalec dobi 7.500 evrov v treh letih tovrstne pomoči. No, Slovenija je v temu letu, ko je kriza večja, namenila 4 milijone iz vira "de minimis"(?) za zmanjševanje krize v kmetijstvu, predvsem pa za predelovalce žit in predelovalce mleka, vsakemu po dva milijona, to je bilo urejeno z uredbo Vlade, ki ste jo omenil, 1. oktobra. Kriteriji so bili, pri vsakem razpisu moraš imeti nekatere kriterije, ker se moraš umestiti v obseg sredstev, ki so na razpolago. Ti so bili za mleko dva milijona, nam je ostal samo za drugo leto še en milijon sredstev iz "de minimisa"(?). K sreči je komisija na zadnjem zasedanju sprejela možnost dodatne pomoči kmetijam v težavah, tako da je ukrep ne "de minimisa", ampak to pomoč povečala na petnajst tisoč evrov izven kvote. Tukaj imamo določene rezerve, seveda, če bodo nacionalna sredstva, ker tukaj ne gre za evropska sredstva. Izračunali smo, da bi z dvema milijonoma skušali omiliti to krizo. Naredili so kolegi določene kriterije. Najprej smo to ponudili; Kmetijsko-gozdarska zbornica jih ni naredila, smo pač pripravili te ukrepe mi; in menili smo, da
637
bi bili teh ukrepov predvsem potrebni tisti kmetje, ki so se v zadnjih letih zadolžili in jim sedanji dohodek iz prodaje mleka ne omogoča, da bi se ekonomsko stabilizirali. To je bilo s strani Kmetijsko-gozdarske zbornice zavrnjeno. Želeli so, da se ta pomoč razdeli po živali, to se pravi po kravi molznici in da je ta pomoč izplačana čim prej. Zaradi tega so bili potem podani kriteriji, eden izmed kriterijev je bil tudi tisti, katerega ste omenili in ki je zapisan v 16. členu zakon in ki pravi, da naj bi bili upravičeni do te pomoči vsi tisti, ki so obvezno zavarovani in ki so zavarovani, zaradi tega, ker dosegajo katastrski dohodek, ki znaša kot obveza, kot pogoj za vključitev v invalidsko in pokojninsko zavarovanje 4.894 evrov na leto. To je bil pogoj in na ta način je bil narejen vzorec. Na osnovi tega vzorca so bila dodeljena sredstva vsem tisti, za katere nam je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslal spisek, da plačujejo po 16. členu v Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Teh zavarovancev je bilo v bistvu toliko, ti zavarovanci pravzaprav proizvedejo 52 odstotkov mleka približno, imajo v lasti 49 tisoč krav molznic. To je bil vzorec, ki je bil narejen. Kasneje smo bili opozorjeni, da so nekateri prostovoljno tudi zavarovani po 34. členu, ampak ne izpolnjujejo pogoja iz katastra. V tem je ta zgodba in zdaj, ali je vzorec pravilen, je težko diskutirati. Jaz sem opravil razgovor s kmetovalci, pridelovalci in tudi predelovalci in smo rekli, da bomo še enkrat proučili to vsebino in ugotovili, kateri izpolnjujejo pogoje iz razpisa, ker na konec koncev se vključujejo tudi kasneje po 34. členu res v obvezno shemo zavarovanja, ampak kot prostovoljni zavarovanci.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovor? Prosim, gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Mislim, da se oba strinjava s tem, da so v dokaj podobnem položaju tisti kmetovalci, ki imajo dovolj katastrskega dohodka in so na tej osnovi lahko obvezno zavarovani, kakor tudi tisti, kjer ta katastrski dohodek ni dovolj velik in prav tako kmetujejo, proizvajajo mleko in imajo tudi to kot osnovno dejavnost in jim teče to v pokojninsko dobo in so dejansko v dokaj podobnem položaju kot ostali profesionalni kmetje. Iz vašega odgovora sem zaznal, in tudi spremljam to dogajanje, da je to predstavljeno kot nek problem, s katerim se je treba ukvarjati in ki bi najbrž moral biti na nek način vsebinsko rešen. Nisem pa zaznal v vašem odgovoru, ali je to kakšna resna namera, da se tu pride do kakšnega dogovora, ali je sedaj ta vzorec, ki ste ga imenovali, ki zajema dobro polovico vseh tistih, ki proizvajajo mleko, ta, s katerim je Vlada sedaj zaključila. Samo če lahko pojasnite:
Ali se te aktivnosti nadaljujejo, ali je ta aktivnost, kar se tiče tega ukrepa, zaključena?
638
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, gospod minister.
DR. MILAN POGAČNIK: Ko smo pripravljali kriterije za dodelitev tega nadomestila je bilo tudi nekako ocenjeno, da je vrednost 40 evrov še tisto, kar ima kakšen smisel. Drugače se vrednost tega ukrepa preprosto po kravi molznici seveda izgubi. Rekel bi tako, da tisti, ki izključno živijo od pridelave mleka in ustvarjajo tak katastrski dohodek, ki je potem tudi pogoj za obvezno zavarovanje, ti so vsekakor imeli prednost. Ko so moji kolegi gledali te variante, variant je veliko in vsekakor izpolnjevanje višine katastrskega dohodka dokazuje, če se ukvarja s pridelavo mleka, da pravzaprav je to eden izmed virov, od katerega je kmetija odvisna. Te smo želeli ohraniti.
Konec koncev morate vedeti, da je ravno ohranjanje kmetij, mlečnosti ena najpomembnejših nalog. Morate vedeti, da je od leta 1995 do leta 2007 v Evropi propadlo čez 500.000 kmetij, nekaj zaradi velikosti, nekaj zaradi mlečnosti. Vse to so vsebine, na katere računamo. Mi bi radi ohranjali število kmetij v Sloveniji in zaradi tega smo dali prednost kmetijam, ki izključno živijo od mleka. Res pa je, se strinjam z vami, da tudi tisti, ki se prostovoljno zavarujejo in imajo kakšne druge oblike, mogoče je še eden v službi ali pa tudi ne, nekateri so izključni pridelovalci mleka. Vendar žal tega spiska na ZPIZU nismo dobili, ker so pač kot prostovoljni zavarovanci spravljeni v druge spiske, recimo, med tiste, ki opravljajo svobodne poklice. V tem je ta težava. Zelo težko je do takega spiska priti. Mi bomo pač, kot sem rekel, proučili to situacijo in se potem odločili. Razumem vaše vprašanje, razumem tudi vašo skrb. Tudi mi želimo ohraniti, kot sem rekel, vse tiste, ki izključno živijo od pridelave mleka in takoj, ko bomo ta spisek dobili, seveda bomo tudi naprej ukrepali. Katastrski dohodek pa je meja, ki govori o usmerjenosti določene kmetijske proizvodnje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Janez Ribič bo postavil vprašanje Ministru za pravosodje. Ta je odsoten. Gospod Ribič, želite vseeno postaviti vprašanje? Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora.
Sodišča doživljamo kot poslednjega poroka pravnosti in pravičnosti. Spoznanje, da v družbi ni pravice, je med najmočnejšimi vzroki malodušnosti, depresije in samomorilnosti prebivalstva. Ljudstvo z več občutka za pravičnost, kot je slovensko ljudstvo, tragično doživlja odmiranje ideje pravičnost. Javnost je že nekaj mesecev vznemirjena zaradi sodnega proces zoper našega slepega umetnika svetovnega slovesa, Evgena Bavčarja. V zvezi s tem procesom vas je akademik Tomaž Šalamon neposredno pozval, da nemudoma
639
urgirate. Apel pesnika in akademika Šalamona je objavljen v Večeru, 20. avgusta letos. Niste se odzvali. Več kot leto dni je na primer slovenskemu prebivalstvu na voljo knjiga avtorja Aneja Sama Kam greš, Evropa, v kateri so na strani 198 zapisani primeri konkretnih sodnih spisov, ki zatrjujejo zavestne zlorabe položaja sodnic in sodnikov konkretnih sodišč.
Spoštovani gospod minister! Če mediji objavijo nedokazljivo trditev, ki škoduje ugledu sodišča, jo služba za stike z javnostmi demantira, kdaj pa kdaj pa ukrepata policija in tožilstvo. Takšna je praksa. Trditev Tomaža Šalamona in Aneja Sama ni sodišče niti poskusilo zanikati. To pomeni le eno, država se je sprijaznila s kritikami in posledično krivičnim sojenjem. Upam, da vaš odgovor ne bo razlagal, da se minister ne sme vmešavati v sodne postopke. To seveda vemo vsi. Toda dejstvo, da v zvezi z omenjenimi primeri, tovrstnih primerov je bilo veliko in jih je vse več, niste vsaj javno izrazili sočutja z oškodovanimi ter preverili zapisanih trditev, razkriva obraz te države. Sprašujem vas torej:
Zakaj ne odgovarjate na vam javno zastavljena vprašanja državljanov v zvezi s krivičnim sojenjem niti v primerih, ko se navedene opravilne številke spisa in imena sodnikov, ko gre za zastrašujoče kršitve zakona?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: prosim, mir v dvorani!
JANEZ RIBIČ: Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Minister Zalar bo odgovoril na to vprašanje na prihodnji seji.
Ministricam in ministrom ter generalnemu sekretarju Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in to sejo zbora. Nadaljevali jo bomo čez deset minut, to je ob 15.52 z glasovanjem o predlogih odločitev. Hvala lepa. Torej nadaljujemo ob 15.52 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.42 in se je nadaljevala ob 15.52.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Nadaljujemo s prekinjeno sejo in prekinjeno 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosimo, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na vprašanja poslank in poslancev.
V skladu s predlogom Srečka Prijatelja bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na poslansko vprašanje Srečka Prijatelja v zvezi s
640
stroški najemnin za diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine Srečko Prijatelj, prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
Danes sem ministra za zunanje zadeve spraševal o tem, kako in koliko stroškov namenjamo za najem diplomatsko konzularnih predstavništvo, stanovanjskih delov za potrebe diplomatov in tudi v bistvu za potrebe teh konzularnih zadev. Minister mi je odgovoril, da Republika Slovenija namenja letno deset milijonov evrov za najemnine. Seveda, nam je bil ta podatek znan, ker smo že nekajkrat na Vlado naslovili poslansko pobudo, da bi te nepremičnine Vlada Republika Slovenje kupila. Gre za približno 180 nepremičnin po svetu. In anuitete za plačilo kreditov bi bile za tri milijone manjše.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani!
SREČKO PRIJATELJ: Zato, ker je smiselno, da o tem opravimo razpravo na širši način v Državnemu zboru, vas podpiram, da ta predlog podprete. In da seveda, da na nek način najdemo rešitev, da se v prihodnosti pospešeno odkupuje te prostore in na ta način tudi prihrani nekaj za integralni proračun. V kolikor bi odkupili samo polovico teh diplomatsko-konzularnih predstavništev, bi na leto privarčevali več kot tri milijone evrov. Mislim, da to ni podatek, ki bi bil za preslišati in če je kaj dobre volje pri nas vseh bomo to podporo po razširjeni razpravi podprli in seveda skupaj našli rešitev in naložili Vladi tudi neko zadolžitev, da to nalogo opravi tudi v korist proračuna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev. Za je glasovalo 22, proti 41.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Darka Meniha bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Viktorja Erjavca na poslansko vprašanje Darka Meniha v zvezi z državno pomočjo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, Darko Menih, prosim.
DARKO MENIH: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. Lep pozdrav.
Naravne nesreče so in očitno bodo vse bolj pogoste. Državne komisije imajo pri ocenjevanju nastale škode zelo
641
visok prag posledic nesreče, to je 2,6 milijonov evrov. Ta mora biti dosežen, da država pomaga pri sanaciji posledic nesreče. Ta prag obsega 0,3 promila vrednosti državnega proračuna. V težavah so vse občine, ki tega visokega praga nastale škode ne dosežejo in so pri stroških sanacije prepuščene le svojim proračunskim sredstvom. O odpravi posledic in o upravičenosti do državne pomoči govori Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, Uradni list št. 114/2005, v 11. členu.
Predlagam, da poskušamo znižati ta prag dosežene škode, kajti povem samo primer za občino Šoštanj, ki je v letošnjem letu doživela katastrofo. Državna komisija je ocenila škodo pa 900 tisoč evrov, to pa je še daleč od tistega praga 2,6 milijona. In verjetno so v podobnem položaju tudi vse ostale občine in na tem mestu pozivam tudi vse župane, kolege, verjetno je v letošnjem letu tudi v njihovih občinah nastala takšna škoda, in vsi se sprašujemo, od kod zdaj dobiti ta denar da popravimo, ljudje pa čakajo na tisto popravilo.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu. Gospod Marijan Pojbič, prosim.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani predsedujoči.
Tudi jaz bom ta predlog za širšo razpravo podprl. Predvsem iz razlogov, ki jih je navedel že moj poslanski kolega. Jaz mislim, da je ta prag bistveno previsok in mislim, da tiste občine, ki prihajajo iz "periferije", iz državnega proračuna ne morejo dobiti pomoči. In zato se mi zdi nujno potrebno, da tukaj poiščemo neke nove rešitve, ki bodo zajele tudi vse občine iz periferije. Posebej se mi zdi pomembno to, ker, če se spomnite je v letošnjem letu občino Kungota, iz katere sam prihajam, prizadelo neurje. Petkrat v enem letu je popolnoma uničilo občino. In na žalost moram zdaj tukaj pred celim cenjenim zborom povedati, niti en član Vlade za eno minuto ni prišel v občini Kungota. Prav tako se je to zgodilo v občinah: Pesnica, Šentilj in tako naprej. To je nesramnost, nedopustna nesramnost. Neodgovornost do tistih, ki živijo na "periferiji". In zato podpiram, da se izpelje širša razprava na to poslansko vprašanje, ki ga je postavil moj poslanski kolega. Zagotovo pa hkrati mislim tudi, da je izjemno pomembno, da se v prihodnje tudi ta vlada in ta koalicija zavesta, da Slovenija ni sestavljena samo iz mesta Ljubljane, Jankovica, temveč, da v tej Sloveniji obstajajo tudi občine Pesnica, Kungota, Šentilj, Radgona in tako naprej. Upam, da boste v prihodnje imeli več posluha tudi za ostali del slovenske države.
642
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 39.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Janeza Ribiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Viktorja Erjavca na poslansko vprašanje Janeza Ribiča v zvezi s financiranjem vodne infrastrukture iz sklada za vode.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine SLS Janez Ribič. Prosim.
JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospe in gospodje poslanci!
Ker pri vprašanju ministru za okolje in prostor veliko poslancev ni bilo prisotnih, pogovarjali smo se namreč o vzdrževanju struge reke Drave in njenih pritokov, ki se ne vzdržujejo in ki ob večjih padavinah najbolj poplavljajo na območju občine Duplek, zato dupleška mornarica. Zato bi vas pozval in prosil, da omogočite, spoštovana koalicija, da se o tej problematiki pogovarjamo v Državnem zboru, tudi o vodnem skladu, da ne bo prišlo na tem področju do katastrofe preden bi mi kaj ukrepali. Zato pričakujem, da boste mojo prošnjo, spoštovani poslanci in poslanke, podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev v imenu Poslanske skupine SNS, gospod Silven Majhenič, potem Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares. Prosim.
SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Moram reči tako: Drava poplavlja že 100 let. Z izgradnjo energetskega kanala se je stanje še poslabšalo. Slabša pretočnost zaraščene struge vsakoletno povzroča poplave, zato mislim, da bi bilo prav, da se enkrat tudi kakšen denar nameni za ureditev te struge. Veste, tako je, vsaka vlada, tudi tista, ki je prva prevzela to našo ljubo državo, je pozabila na našo Dravo. In prav bi bilo, da bi se zdaj na nek način popravilo tisto,...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir v dvorani!
SILVEN MAJHENIČ: ...kar se je do zdaj je pozabljalo. Mislim, da ne bi bil tukaj problem dobiti neka sredstva, saj bi se lahko ta "sanacija" financirala iz dobička elektrogospodarstva, ki je pa pravzaprav krivec za ta dogajanja na tem terenu. Mislim, da je zadnji čas, da se Dogoše, Duplek, Lorbek, do Ptuja, da se enkrat rešijo teh problemov, in da je skrajni čas, da država temu prisluhne. Hvala.
643
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima Vili Trofenik v imenu Poslanske skupine Zares. Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Mi bomo podprli ta predlog. Se dopolnjuje tudi z mojim vprašanjem, enakim predlogom. Gre za dejstvo, da je stanje nevzdržno, da se na najbolj izkoriščeni reki v energetskem smislu v Sloveniji, ki ustvarja najcenejšo električno energijo, preliva preko vseh različnih nevzdržnem sistemu sredstva po Sloveniji in za druge namene, ne opravlja se pa najelementarnejše, to je vzdrževanje vodotoka, zaradi česa so ogroženi ljudje na posameznih območjih in tudi premoženje. Imamo danes idealno priložnost, da to enkrat presežemo. Če ne, bomo pač tisti, ki to poznamo, posegli po drugih instrumentih, da bo prišlo do razprave v tem parlamentu. Jaz imam pozneje v nadaljevanju vzporeden predlog v zvezi z reko Dravo. Še enkrat, mi bomo ta predlog podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Še? Potem bom dal obrazložitev glasu v lastnem imenu. Prosim za prijavo, da ne bomo koga zgrešili.
Obrazložitev glasu, Vili Rezman. Vili v vsakem primeru.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. No, saj v teh turobnih časih je dobro, če se tudi v parlamentu kdaj nasmejimo. Sicer bi pa rad povedal, da bom jaz odločno podprl to predlagano razpravo, ne samo zavoljo tega, ker imajo v Dupleku in še kje probleme, probleme imamo po vsej liniji Drave, in me bo zelo čutilo, če bi tisti, ki ob Dravi živimo, ne podprli takšnega predloga. Predvsem zavoljo tega, ker smo že dolga leta opozarjali na ta problem, ker se nič ne ukrene na tem področju. Sam sem nekajkrat pisno zahteval od resornega ministrstva, da mi pripravi argumentacijo zato, kako lahko tako nenamensko trošijo sredstva. Imamo zbrane podatke, ki govorijo o tem, da je tukaj potrebna sprememba. In mislim, da je korektno,da je pošteno, da se o tem opravi ustrezna razprava in da se na osnovi te razprave tudi spremeni sistem delitev sredstev, o katerih govorimo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Še enkrat bom odprl za prijavo. Prosil bi, da se prijavite vsi, ki želite o tem razpravljat, čeprav mislim, da ni treba obrazlagati glasu.
Besedo ima Branko Marinič. Obrazložitev glasu, gospod Marinič.
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa. Res je, da nas je spoštovani kolega Janez Ribič pozval, da se vendarle naj zavedamo,da živimo ob reki Dravi. Kar precej poslank in poslancev nas je dejansko živimo ob reki Dravi, in ki pravzaprav to reko spremljamo v nekem drugem smislu kot jo nekateri, recimo, na
644
drugi strani, ki imajo čiste reke, v katerih živijo ribe. Reka Drava je pa spremenila svoj videz in svoj tok prav zaradi energetskega izkoriščanja najcenejše električne energije hidroelektrarn. V zvezi s tem je pa nedopustno, da bi se iz tega naslova ustvarjanja	dobička zaradi pridobivanja
električne energije napajali tisti viri, ki tega ne zaslužijo. Tisti, ki so zaradi tega tako ali drugače degradirani, pa ostajajo brez prepotrebnih sredstev. Tukaj ne gre za prestiž. Tukaj gre enostavno za zagotavljanje večje varnosti. In mislim, da ste vsi razumeli, kaj je kolega Ribič želel opozoriti. Da se postopki vlečejo predolgo, da iz tega naslova zagotovo so sredstva, vendar jih je treba kanalizirati na tista mesta, kamor dejansko zaradi ogroženosti varnosti ljudi in premoženja reka Drava posega. Prepozno bo, ko bo do tragedije prišlo. Sedaj je pravi čas, da jo preprečimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Zelo podpiram diskusijo v Državnem zboru glede teme, kako najučinkoviteje porabiti sredstva iz Vodnega sklada, ki ga plačujejo številni, ki izkoriščajo vodne vire, bodisi za energetsko izkoriščanje bodisi za kakršnokoli drugo izkoriščanje. Zakaj? Zaradi tega, ker je nek krč pri črpanju sredstev iz tega sklada povzročil številna odprta vprašanja, ne samo odprta vprašanja glede urejanja vodotokov v smislu protipoplavne zaščite in podobnega, tudi določene prioritetne državne investicije so čedalje bolj ogrožene zaradi nedoslednosti in nepolitike na področju koriščenja sredstev iz tega sklada. Kaj imam v mislih? V mislih imam izgradnjo spodnjesavske verige. Namreč, ena izmed predprejšnjih vlad, zdi se mi, da je bila to Ropova vlada, je sprejela sklep, da se sredstva iz Vodnega sklada prioritetno namenjajo za infrastrukturo ob izgradnji spodnjesavske verige. To pa zaradi tega, ker ni bilo sprejetja drugega modela izgradnje infrastrukture in se je odločilo, da se bo iz Vodnega sklada to delalo. Mislim, da je bila to polovična rešitev, ki je zatrla mnoge investicije v izboljšanje vodne infrastrukture in protipoplavne zaščite drugod po Sloveniji ter odprla ta vprašanja, ki so danes povezana z Dravo. Sam osebno podpiram, da se končno naredi nek kompromis, neka resna odločna politika na tem področju, torej, da ne bodo stale prioritetne investicije in da se bo hkrati ustrezno urejala protipoplavna zaščita vsepovsod po Sloveniji v skladu s prioritetami, ki sledijo iz poplavne ogroženosti.
Torej, še kako je potrebna ta razprava in jo bom seveda podprl.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želel bi in prosil poslanke in poslance, ko obrazlagajo glas, naj pri tem
645
ne opravljajo že polovice razprave na to temo. /Oglašanje v dvorani./ Saj razprave ni treba opraviti v treh minutah, obrazložiti glas je pa možna v treh minutah.
Odpiram prijave za obrazložitev glasu. Breda Pečan, prosim.
BREDA PEČAN: Bom zelo kratka. Govorim sicer v svojem imenu, ne v imenu poslanske skupine. Predlagam, da to razpravo po šestih mesecih, odkar smo imeli podobno, sicer nekoliko širšo obravnavo teme vzdrževanja vodotokov in opravljanja vodotokov v naši državi, ponovno po šestih mesecih to temo odpremo in se posebej posvetimo uporabi sredstev Vodnega sklada. Morda bomo na seji Odbora za okolje in prostor, predlagam, da bi namreč to razpravo na Odboru za okolje in prostor opravili, namesto na plenumu, da bi to razčistili, zakaj pravzaprav ni mogoče usmeriti v celoti sredstev Vodnega sklada za namene, za katere je Vodni sklad bil sploh ustanovljen in za katere se ta sredstva zbira. Namesto, da bi gradili s sredstvi Vodnega sklada pešpoti, kolesarske poti, robnike, pločnike in tako naprej, bi bilo treba iz tega denarja seveda opravljati z vodotoki, kar se žal v tej državi ne dogaja tako, kot bi se moralo.
In zato, mislim, da je pravo mesto Odbor za okolje in prostor, ne pa cel plenum, zaradi tega, ker tukaj ne bomo naredili čisto nič iz tega.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Torej, vi ne boste za ta predlog.
Obrazložitev glasu, Matevž Frangež. Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Najlepša hvala, gospod predsednik.
Jaz bom razpravo sicer podprl, četudi mislim, da	je
predlog, ki ga je zdaj dala predsednica Odbora za okolje	in
prostor, tisti, ki je pravi in ki predstavlja pravo mesto	za
tovrstno razpravo. Dovolite pa mi le eno oceno, zdi pa se	mi skrajno sprevrženo, da tisti, ki so ta denar iz Dravske doline odpeljali v Posavje...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kolega Frangež brez polemik v temu trenutku, bo priložnost za razpravo, se opravičujem, prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Dobro, najlepša hvala, sprejemam vaše opozorilo. Me veseli, da bodo to razpravo podprli tudi tisti, ki imajo ta greh. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev. Za je glasovalo 38, proti 22.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
646
V	skladu s predlogom poslanca dr. Petra Verliča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za promet dr. Patricka Vlačiča na poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s črpanjem evropskih sredstev za avtocestni promet.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS. Dr. Peter Verlič, prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Že kar nekaj časa je, kar se je spremenil vinjetni režim, in sicer so se uvedle vinjete s krajšo dobo veljavnosti. Domnevno zaradi tega, ker naj bi bilo to diskriminatorno. Poleg te diskriminatornosti je evropski komisar za promet uporabil še en instrument, to pa je seveda zamrznitev evropskih sredstev. Ministra za promet sem vprašal, ali so se zdaj zadeve kaj spremenile. Ali smo od Evropske komisije dobili uradni dokument, da so sredstva sproščena, vinjetni sistem urejen? Skratka, da Vladi evropski komisar za promet ne grozi več. Tega odgovora ni bilo, bil je samo odgovor, da imata neformalne razgovore. Torej, imamo v tem trenutku situacijo, da bomo z novim letom tisti, ki bomo kupovali letne vinjete, plačevali 73% več, seveda pa imamo še vedno grožnjo evropskega komisarja z zamrznitvijo evropskih sredstev za izvajanje avtocestnega programa. Mislim, da je prav, da na seji Državnega zbora odpremo to temo, kajti gre za vprašanje odločnosti oziroma neodločnosti Vlade v tem primeru v odnosu do evropskih inštitucij in do odnosa evropskega komisarja. Evropski komisar ne deluje evropsko, ampak deluje italijansko, bojim pa se, da tudi naša vlada deluje malo po italijansko in je škoda, da se tukaj ne bi o tem pogovorili, namreč gre za sistem, gre za odločnost države Slovenije do inštitucij. Torej, argumenti, da bi bilo treba vinjete, vinjetni sistem spremeniti zato, ker bomo ostali brez evropskih sredstev in ker bomo dobivali opomine, ne držijo, zato predlagam, da se o tem opravi razprava v Državnem zboru. Predvsem zato, da dobimo jasna zagotovila Evropske komisije, da so sistemi, ki so sedaj uveljavljeni, povsem v skladu, če ne bomo vedno trepetali, ali je cena vinjet ustrezna. Da ne govorim, da se bo verjetno to potem razširilo, da pravzaprav slovensko vlado lahko vsak komisar izsiljuje s kakšnim od svojih trikov.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 40.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franceta Cukjatija bo zbor odločil o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Boruta Miklavčiča na poslansko vprašanje Franceta Cukjatija v zvezi s protikriznimi ukrepi na področju zdravstva.
647
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS. France Cukjati, prosim.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. V proračunskem memorandumu beremo, da je bilo v lanskem letu iz domačih proračunskih virov v državno blagajno prenešenih 8 milijard, odhodki so bili tudi približno 8 milijard oziroma še celo nekaj manj kot prihodki. Letos bo pa prihodkov iz domačih virov 7 milijard, torej milijarda manj in odhodkov za milijardo več, to se pravi dve milijardi minusa. Zagotovo to že vpliva tudi na področje zdravstva in tako kot smo napovedali, bo kriza pljusknila z morda leto dni zamika zelo trdo tudi na zdravstvo. Čeprav je zdravstvena blagajne v lanskem letu prihranila 139 milijonov, je ta rezerva letos že pokurjena in kot ukrep je Zavod za zdravstveno zavarovanje pred kratkim sprejel drugi sveženj ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti sistema. Zelo lepo se sliši: sveženj ukrepov. In kaj tukaj beremo? Tukaj beremo, da je zavod določil, da se vsem izvajalcem zdravstva zmanjša amortizacija za 20% plače, za 5% in tako dalje. Ter da se zmanjšajo pravice, in sicer se zdravila iz vmesne liste plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namesto 25% kot je veljalo 20, sedaj 10% in podobno. Takšne ukrepe, ki jih imenuje zavod za strateške, za sveženj ukrepov, za take ukrepe ni potrebno veliko pameti, tudi ne veliko inovativnosti, ampak pač zavod, blagajna lahko samo take ukrepe sprejme, da zmanjša sredstva za izvajanje in da zmanjša pravice. Tisto, kar bi bilo potrebno, so pa sistemski ukrepi, mnogo bolj sofisticirani, mnogo bolj zahtevni. Za te je pa odgovorna Vlada, je odgovorno ministrstvo. Žal minister ne napoveduje ukrepov, izgovarja se na Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ta zakon nima prostora za takšne ukrepe, nikjer jih ni, jih tudi ne more imeti, ker ni temu namenjen. Tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko samo take ukrepe, ki jih tudi sicer Zavod za zdravstveno zavarovanje lahko sprejem, lahko razreši. Potrebna je politika na vižjem in bolj sofisticiranem nivoju. Torej predlagam, da podprete ta predlog, namreč kadarkoli kasneje bomo o tem razpravljali, bo težje najti rešitev.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v svojem imenu, Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Ta predlog za razpravo o odgovoru ministra na postavljeno poslansko vprašanje bom podprl, tako kot sem podprl vse do sedaj in tako kot bom podprl vse do konca. Kajti to je pravzaprav edini način, da v Državnem zboru pridemo do nekih vsebinskih razprav, sicer razpravljamo samo o nekih redakcijskih popravkih in drugih rešitvah.
Pred časom je bilo v Državnem zboru veliko govora o modernizaciji sistemov. Med drugim tudi o modernizaciji
648
pokojninskega sistema in modernizaciji zdravstvenega sistema. Nihče ni natančno povedal, kaj ta modernizacija pomeni, vendar iz ukrepov, ki sledijo, lahko slutimo, da gre za poslabšanje standarda na področju zdravstva, da gre za zmanjšanje zdravstvenih storitev, da bo najbrž to pripeljalo do podaljšanja čakalnih dob, da bo to najbrž pripeljalo do kratenja bolnikovih pravic oziroma poslabšanja na področju bolnikovih pravic in tako naprej. Skratka, če želimo razpravljati o protikriznih ukrepih, tako je tudi minister povedal in tako razpravo ste vedno želeli tudi do sedaj v Državnem zboru, bi bilo prav, da spregovorimo tudi o tem protikriznem ukrepu, ki se mu reče modernizacija na področju zdravstva. Kot rečeno, ta predlog bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Še enkrat bi želel opozoriti poslanke in poslance, da pri obrazložitvi glasu ne posegajo v vsebinske razprave.
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 40.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca dr. Petra Verliča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za promet dr. Patricka Vlačiča na poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi z najemanjem agencij in odvetniških pisarn pri imenovanju članov uprav.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Dr. Peter Verlič.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. V odgovoru na moje pisno poslansko vprašanje je Vlada odgovorila, da so kadrovsko-akreditacijski sveti do sedaj stali davkoplačevalce 43 tisoč evrov. In Kadrovsko-akreditacijski svet Vlade je imenoval oziroma predlagal člane nadzornih svetov tudi v dveh družbah, ki sta v državni lasti. Torej nadzornem svetu Darsa in pa v nadzornem svetu Luke Koper. In ti člani nadzornih svetov so se odločili, da bodo v pomoč pri izbiri pravih članov uprave, svoj del naloge, ki jo imajo za opraviti kot člani nadzornega sveta, prepustili agencijam. Nato je danes minister tudi odgovoril in tudi pošteno povedal. Nadzorni svet Darsa je najel neko svetovalno agencijo in zato so plačali 5.700 evrov. Med tem ko je v Luki Koper odvetniška družba to napravila kar v okviru svoje svetovalne pogodbe. Torej ob tem, ko imamo težko gospodarsko situacijo, obremenjujemo gospodarske družbe z dodatnimi stroški in to delajo kar imenovani člani nadzornih svetov, ki jih je imenovala Vlada in dobijo sejnino za to, da to nalogo, ki bi jo morali opraviti, to delo, za katero dobijo sejnino, prepustijo svetovalnim agencijam. In seveda, ko bo prišlo do tega, da pač član uprave ne bo dober, bodo rekli, za nas so to napravili v svetovalni agenciji in bodo tudi
649
odgovornost prepustili kar njim in seveda svetovalne agencije in odvetniške pisarne bodo vse to lepo zaračunavale, v časih težke gospodarske krize. Ministru za promet se ni zdelo vredno, da bi od članov uprav, od članov nadzornih svetov zahteval nazaj vsaj sejnino. Ne, pravi, da je to čisto korektno in pravi, da seveda so te agencije za njih opravile neke logistične postopke. Poglejte, Luka Koper in Dars imata odlično kadrovsko službo, odlično pravno službo in znata še kako dobro logistične postopke imenovanja članov in pa izbor kandidatov izpeljati. Prav je, da če govorimo o varčevanju, če govorimo o težkih časih, govorimo na vsej črti in smo dosledni, ne pa, da se govori eno, očitno pa se dela drugo. Tako mislim, da lahko odpremo tukaj razpravo o tem, kako se to dogaja v nadzornih svetih in morda, da pridemo tudi do ustreznih rešitev v zakonodaji.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za 21, proti 40.
(Za je glasovalo 21.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom Poslanca Vilija Trofenika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Viktorja Erjavca na poslansko vprašanje Vilija Trofenika v zvezi s posebno rabo vode in plačilom koncesij, ki izhajajo iz nje.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Reka Drava, drugo dejanje, danes. Spraševal sem ministra o problematiki plačevanja koncesij. V skladu z Uredbo o koncesiji za energetsko izkoriščenje reke Drave namreč pripada devetnajstim občinam od Dravograda navzdol za osem elektrarn koncesijska dajatev. Za leto 2007 je Vlada takrat sprejela ustrezno uredbo, vendar so prejele, kljub temu, da je minister danes povedal in opisal korekten informacijski sistem in sistem nadzora, ki bi ga moral izvajati ARSO, so dobile samo nekatere lokalne skupnosti. O tem obstajajo dokumenti, tako za tiste, ki niso dobile kot tiste, ki so dobile. Nekatere jokajo in druge so sprožile postopke na sodišču. Postopki na sodišču oziroma obravnave se pa prelagajo nerazumno iz dneva na druge termine.
Minister danes ni mogel odgovoriti na drugi del, a temeljni del vprašanja, katere občine so dobile, katere niso dobile in zakaj niso dobile v letu 2007? Ni mogel odgovoriti na vprašanja, ali je bila uredba za leto 2008 finančno realizirana, so dobile samo nekatere ali nobena, kako je s to zadevo... In ni znal odgovoriti, obljubil je sicer pisni
650
odgovor, dopolnilni, za leto 2009, niti o tem, ali je bila uredba sprejeta, kaj šele, da bi bilo kaj z realizacijo.
Moje vprašanje in vztrajanje ni proti ministru ampak je namenjeno problemu. Podobno kot sem prej obrazlagal, da s področja oziroma z reke, ki omogoča najcenejšo električno energijo, se ne izvajajo stvari, ki so v zakonu in podzakonskih aktih predpisani in zato prosim podporo, da to razčistimo in enkrat ugotovimo, kakšno je stanje na temu področju, ker je to enostavno nedopustno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine ali v lastnem imenu? Poslanske skupine? Poslanske skupine SDS. Branko Marinič, prosim.
BRANKO MARINIČ: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.
No, gre resnično za nadaljevanje zgodbe o reki Dravi, ki daje najcenejšo energijo s hidroelektrarno, ampak prej je bila neka druga vsebina, zdaj je seveda neka druga vsebina. V Poslanski skupini SDS pričakujemo, da bi resnično vsi skupaj potrdili ta izredno dober predlog širše razprave, kajti marsikaj so, to lahko zaenkrat samo ugibamo, zagrešili neki drugi uradniki, ki se skrivajo kar nekaj vrat za posameznimi ministri. Če je v letu 2007 bil sprejet ustrezen akt na nivoju Vlade Republike Slovenije, ki jo je takrat vodil Janez Janša, so se pa seveda zgodile neke druge nepravilnosti, ki izključno izhajajo iz nekih interesov, verjetno ne iz neznanja, ki jasno definirajo iz naslova teh koncesijskih dajatev. In kar 19 občin je na tem seznamu, ki so bile prikrajšane za ta sredstva, ki bi jih morale dobiti. Kje, na kakšen način, kdo vse stoji za tem, kdo ima drugačen interes od tistega, kar je predpisano, bi veljalo ugotoviti v eni širši razpravi, kjer bomo poslanke in poslanci dobili od teh ustreznih služb, ki to počenjajo, tudi verodostojno dokumentacijo z vsemi številkami v evrih, ki nas verjetno najbolj zanimajo. Najbolj pravično pa bi bilo, da je ta vreča denarja, ki ni tako majhna, razdeljena res v skladu s koncesijsko uredbo, ki ta sredstva strogo namenja in so strogo namenska. Ne morejo se izgubljati nekje v nekih stranskih poteh, ampak naj pridejo do tistega naslova, kamor dejansko morajo priti oziroma kjer imajo tudi vse podlage, da so strogo namenska in da pridejo do pravih naslovov. V Poslanski skupini SDS, kot rečeno, bomo predlog, da se opravi širša razprava na to temo, tudi potrdili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 25.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Jožefa Jerovška bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na
651
naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na poslansko vprašanje Jožef Jerovška v zvezi z zasedanjem veleposlaniških mest. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 38.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franca Bogoviča bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Franceta Križaniča na poslansko vprašanje Franca Bogoviča v zvezi s koriščenjem evropskih sredstev.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 36.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Roberta Hrovata bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na poslansko vprašanje Roberta Hrovata v zvezi z javnimi zavodi v Planici.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS Robert Hrovat, prosim.
ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo.
Takrat, ko sem postavljal poslansko vprašanje, je bila dvorana precej prazna, pa se mi zdi prav, da obrazložim, kaj pravzaprav sem ga vprašal. Vlada je...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Bomo prebrali iz magnetograma tako, da ni treba vsega razlagati.
ROBERT HROVAT: ...ja, ja. Vlada je 23. 6. sprejela sklep o ukinitvi javnega zavoda Planica in zanimivo, na isti seji imenovala nov zavod, ustanovila nov zavod, ki se imenuje nekoliko drugače, ampak v vsakem primeru gre za javni zavod Planica.
Na moja konkretna vprašanja danes ni bilo niti enega konkretnega odgovora. Izgovori, zakaj se je to zgodilo in kako so se vlekli, so po mojem mnenju, prav iz petnih žil in moram reči, da sem bil prav razočaran nad odgovorom ministra.
Poglejte, javni zavod, ki je bil ustanovljen v letu 2006, je začel z učinkovitim delom in bili smo tik pred tem, da se začne uresničevati tisto, kar smo si pravzaprav vsi želeli -da nam postane Planica v ponos in ne v sramoto. Jaz se bojim, glede na vse, kar je bilo danes povedano, ko ni bilo povedano pravzaprav nič v zvezi s programom, kadri in tako naprej, da bo ta Planica še kar nekaj časa nam vsem skupaj v sramoto. In to je narobe in mislim, da je prav, da o tem opravimo razpravo, da se seznanimo z vsemi aktivnostmi, ki jih pelje ta novoustanovljeni zavod.
652
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 37.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 37.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom Iztoka Podkrižnika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Karla Viktorja Erjavca na poslansko vprašanje Iztoka Podkrižnika v zvezi z Naturo 2000."
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, Iztok Podkrižnik. Prosim.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa za besedo. Minister MOP-a pravi, da leta 2003 niso natančno vedeli, kaj pomeni Natura 2000. V takem primeru, kot je Natura 2000, mislim, da si je za razvoj Slovenije treba vzeti bistveno več časa kot pa nekaj dni, kot jih je bilo takrat na razpolago, bom rekel, občinam v Sloveniji. S tem so bili ljudje zavedeni in niso mogli aktivno sodelovati pri samem načrtovanju, se pravi pri vseh teh aktivnosti in pa, bom rekel, pri možnostih za sam razvoj kraja, v katerem živijo. Mislim, da je dolžnost nas vseh skupaj, da bi omogočili lastnikom, domačinom dejansko pri teh posegih sodelovati pri tem načrtovanju. Zdaj, če pogledamo sosedi Italijo ali Avstrijo, vemo, da imajo v bistvu bistveno manjši procent zemljišč pod Naturo 2000, kot ga ima Slovenija. Vemo, da imajo to, da rečem na pamet, do 3000 nadmorske višine zelo dobro razvito infrastrukturo. Pri nas je to ena velika zavora in mislim, da je to škoda za razvoj podeželja. Na drugi strani je tudi odgovornost. Odgovorni smo za generacije, ki prihajajo za nami, kajti ravno v tem trenutku, ko je ta Natura bila sprejeta "na horuk", če rečem po domače, se mi zdi, da smo dejansko zadržali en velik razvoj, se pravi, za generacije, ki bodo prihajale. Treba bi bilo okrepiti komponento razvoja na teh področjih ter dobro, uspešno črpati evropska sredstva. Mislim, da ni občine, ki je vključena v Naturo 2000, da lahko brez problemov danes načrtuje OPN, kajti, kakor hodim po terenu, opazim v teh občinah eno veliko težavo, pa ne gre tukaj samo za razvoj turizma, tukaj gre tudi za druge gospodarske panoge. In mislim, da nam to ni v ponos, da smo 2003 sprejeli tak strateški dokument. In mislim, da tu bodo mogle skupnosti občin nekaj odigrati na to temo in verjetno tudi tu v parlamentu spregovoriti kakšno besedo o tem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? V lastnem imenu? Želi še kdo od poslanskih skupin? Ne. Potem v lastnem imenu Vili Trofenik. Prosim.
653
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Seveda, mogoče bo kdo razumel ta moj nastop, kot da imam kaj proti Naturi 2000, vendar želim opozoriti; nekaj nas je tu oziroma kar precej; da je resnica, da Natura 2000, akt, v Državnem zboru ni bil sprejet v skladu z veljavnim poslovnikom in Zakonom o lokalni samoupravi. Namreč, o Naturi 2000 se ni mogla izjasniti nobena izmed občin v Republiki Sloveniji in bi iz tega vidika na Ustavnem sodišču padel. Takrat je bila časovna stiska zaradi obveznosti pristopa v Evropsko unijo. Zdaj pa postaja Natura 2000 kot argument ali orodje, da se onemogoča, marsikje neupravičeno, investicije ali druge posege, ki so tudi v širšem javnem interesu. Inštitucije, ki so pooblaščene, da nadzirajo ali varujejo v skladu z aktom o Naturi 2000, države Republike Slovenije so postale poseben center oblasti, ki se ignorantsko in neodgovorno obnašajo zlasti do javnega interesa. Jaz ne zagovarjam parcialnih interesov posameznikov, ki imajo nerealne želje in mislim, da zadeva ta akt oziroma ta vsebina globok pretres in odgovorno odločitev in tudi nujnost dopovedati tistim centrom moči, da jih nismo zato postavili, da jih ne plačujemo zato in da niso v korist varovanja Nature, ampak uživajo, da so center oblasti. Zato bom jaz iz načelnega razloga ta predlog podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v lastnem imenu gospod Vili Rezman. Še dobro, da predsednik DZ tega ne more storiti. Prosim, izvolite.
VILI REZMAN: Bom zelo kratek, gospod predsednik, samo povedal bi rad, da je to tudi eno izmed področij, ki zaslužijo razpravo v Državnem zboru, vsaj župani vemo kakšne probleme imamo s tem področjem in mislim, da je prav, da o tem spregovorimo in morebiti tudi kaj spremenimo na tem področju.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo.
Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 24.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Aleksandra Zorna bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na poslansko vprašanje Aleksandra Zorna v zvezi z brezplačnim javnim osnovnošolskim izobraževanjem.
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 38.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franca Pukšiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na
654
naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Franca Križaniča na poslansko vprašanje poslanca Franca Pukšiča v zvezi s plačilno nedisciplino.
Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 35.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 35.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Janeza Ribiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Franca Križaniča na poslansko vprašanje Janeza Ribiča v zvezi z nadomestilom za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Glasujemo. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 38.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Zvonka Černača bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru generalnega sekretarja Vlade mag. Milana Martina Cvikla na poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi s stroški za službena potovanja, službene prevoze, obnove protokolarnih objektov in stroški za falcon.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: V Slovenski demokratski stranki bomo razpravo o tem vprašanju podprli.
Gre za vprašanje negospodarnosti, ne samo gospoda Milana M. Cvikla, ampak celotne Vlade. Vprašanje negospodarnosti je še toliko bolj izstopajoče v časih, ko Vlada govori, da je kriza, da je treba varčevati, vendar tega pri sebi ne zaznava. Falcon, glede katerega je bila odločitev znana 8. decembra lani, še vedno stoji. V letu dni je izgubljenih milijon 500 tisoč dolarjev najemnine. Milijon 500 tisoč dolarjev najemnine v letu dni! Stroški, ki so nastali s Falconom, hangar v Ameriki, takse v Ameriki, zavarovanje v Ameriki, popravila v Švici, nekajkratni preleti ekipe v Amerike, ki je to letalo gledala, presegajo milijon evrov.
Drugo vprašanje se je nanašalo na stroške, ki nastajajo s preko 500 praznimi državnimi stanovanji. Poslušajte, gospod Kumer, tudi za vas bo to zanimivo. Med tistimi 500 praznimi državnimi stanovanji je tudi nekaj stanovanj Državnega zbora, za katere se ne plačuje nobena položnica za najemnino in nobena položnica za obratovalne stroške. Znesek za 500 praznih državnih stanovanj na letni ravni za nerealizirane najemnine znaša milijon 200 tisoč evrov. Vsako tako prazno stanovanje stane državo 1000 evrov na leto. 500 jih je, pol milijona evrov na leto da država davkoplačevalskega denarja samo za 500 praznih stanovanj. Strošek izgube milijon 700 tisoč evrov,
655
torej preko tisoč kvadratnih metrov	stanovanj v enem letu ob
tem, da je samo v Ljubljani preko	2.500 družin, ki nimajo
primernega stanovanja. Smejte se,	res, to se je res za smejati. Pokazali ste tudi odnos...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Černač, prosim, da ne polemizirate pri obrazlaganju glasu!
ZVONKO ČERNAČ: Torej, več kot dovolj vprašanj je, ne samo glede gospodarnosti, tudi glede etičnosti, da temu vprašanju negospodarnosti, neučinkovitemu delovanju gospoda Milana M. Cvikla pa tudi celotne Vlade in celo celotne koalicije posvetimo razpravo v Državnem zboru. Tudi če bomo v tej razpravi uspeli sprejeti izhodišča in ukrepe za rešitev samo desetine teh problemov, bo ta učinek bistveno večji kot vse številne razprave, ki jih sprožate pri vprašanjih, ki za to državo in te državljane nimajo nobenega pomena. Tako, da vas vabim, da razpravo o tem vprašanju podprete. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke jo seveda bomo podprli in bomo v njej aktivno sodelovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Srečko Prijatelj. Prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Glede teh stroškov bi poudaril še eno zadevo, za katero se mi zdi, da je nujna. V osrednjem hangarju, kjer je sedaj nameščeno to letalo, je do danes, do sedaj delovala generalna servisna služba za servisiranje malih letal. Enostavno so vrženi ven iz teh prostorov in dejansko škoda, ne samo ta, ki jo je opisal gospod Černač, tudi to je treba prešteti, se bo seveda seštevala, kajti pravica se bo poiskala na sodišču.
Kar se tiče stare zgodba okoli Falcona bi bilo zaželjeno, da jo enkrat zaključimo za večne čase tu v parlamentu in da se tudi na nek način odloči, ali bomo potrebovali to letalo, ga dnevno, redno tudi uporabljali, ali ga bomo imeli, kot je gospod Cvikl rekel, zaradi cenejših obratovalnih stroškov zaprtega nekje v hangerju.
Kar se tiče stanovanj. Vojaki se vozijo iz Ptuja in Maribora v Postojno, v Postojni so pa prazna stanovanja. In tudi za potrebe schengenske meje se policisti vozijo iz Maribora na hrvaško mejo. Dnevno. Redno za to dobivajo tudi potne stroške. Toliko o tem, kako racionalno ravnamo s tem "resursom", ki smo ga podedovali, če hočete ob bivše Jugoslovanske ljudske armade. Danes tako in tako ta stanovanja niso nič vredna po zaslugi vseh, ki so se tako mačehovsko obnašali do državne lastnine. Podpiram to razpravo. Nujna bi bila.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Obrazložitev glasu v lastnem imenu, Zvonko Černač. Vendar brez polemik.
656
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Seveda bom tudi sam podprl razpravo o tem vprašanju. Izkoriščam pa to priložnost, da povem še nekaj argumentov, zakaj bom to storil. Gospod Milan M. Cvikl je v odgovoru na moje vprašanje dejal, da je glede falcona najceneje, da ga ne uporabljamo. In v skladu s tem očitno tudi deluje. Najceneje je, da ga ne uporabljamo. Mimogrede, danes sem nekje zasledil, da je gospod Golobič na neki konferenci o vesolju, to je verjetno za Slovenijo in za te krizne razmere zelo pomembna tema, ampak če bi bil falcon v funkciji, bi se lahko z njim odpeljal. Vprašanje, če ne bi bilo to ceneje, kot prevoz, ki ga je izbral.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Černač, mislim, da presegate meje...
ZVONKO ČERNAČ: Se opravičujem...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... nekega razumnega...
ZVONKO ČERNAČ: Gospod predsednik, morate razumeti...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: ... omejitev v argumentih...
argumentov...
ZVONKO ČERNAČ: ... da je falcon zelo široka tema, leti po celem svetu, rečeno je bilo, da lahko delamo z njim čezatlantske prelete, mogoče pridemo celo do vesolja, kdo ve. In zaradi tega me je malo zaneslo.
Dejstvo je, da so s tem Falconom po nepotrebnem od 8. decembra lani, ko je bilo znano, da bo potrebno z njim nekaj narediti, zaradi neaktivnosti gospoda Milana M. Cvikla nastali ogromni stroški. Namesto, da se je štelo, koliko papirjev bilo skopiranih na nekem stroju, bi bilo treba aktivno delovati, da bi ta falcon že vendar letel. Samo v letu dni je iz naslova nerealizirane najemnine ustvaril milijon petsto tisoč dolarjev škode. Da ne prištejem stroškov garažiranja, "hangariranja" v Ameriki, varščine, ki je bila zadržana, ker se država ni znala na ustrezen način izpogajati.
Torej, kar nekaj je stroškov, za katere bi bilo prav, da se ne bi zgodili. Na vsak način je pa tudi tukaj neka simbolna slika odnosa do javnih financ. In zaradi tega bi bilo prav, da tudi v tej razpravi to zgodbo osvetlimo na ta način in da dorečemo in da damo neko usmeritev gospodu Milanu M. Cviklu in ga prepričamo, da ni najceneje, če falcon ne leti, ampak da je rešitev drugje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Glasujemo... Ste
želeli obrazložitev glasu? Torej, obrazložitev glasu v lastnem imenu, če razumem. Breda Pečan.
657
BREDA PEČAN: Jaz bi se sploh ne oglasila, zaradi tega, ker se ni vredno oglašati, zlasti v takem tonu, kot ga uporablja kolega Černač, pa vendarle bi rekla tako...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ni mogoče polemizirat z obrazložitvijo glasu...
BREDA PEČAN: Samo malo, bom zelo kratka. Jaz bi, me je zaneslo... Mislim, da ne zanaša samo njega, ampak še koga drugega, ki ga mora poslušati.
Zdaj bi pa rada samo to povedala; če bi bil predlog takšen, da razpravljamo o celotnem obdobju od leta 2004 do leta 2008 in še to ne celo leto v zvezi s Falconom in predvsem s stanovanji, s tem, da bi rada povedala, da so naši mladi kolegi predlagali, da vsa stanovanja, ki jih ima zlasti obrambno ministrstvo v lasti, preidejo v najem mladih družin. Se pravi, da ta vlada, ta koalicija je razmišljala o koristni uporabi teh praznih stanovanj, medtem ko prejšnja koalicija ni razmišljala o ničemer, najbolj pa je razmišljala o tem, kako recimo razporediti sredstva skladov za razgradnjo jedrske elektrarne.
In zato bom jaz seveda glasovala proti temu sklepu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Glasujemo. Mir v dvorani! Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 39.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 10. sejo zbora. Člane in članice Odbora za finance obveščam, da se bo seja odbora začela čez 5 minut v dvorani, ki je bila določena s sklicem. Hvala lepa in nasvidenje.
(Seja je bila končana 23. oktobra 2009 ob 16.53.)
658
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
JOŽE TANKO...................................................2
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM........................................3
BOJAN KONTIČ.................................................4
JOŽE TANKO...................................................5
JOŽE TANKO...................................................5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 5
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO................................................... 6
JOŽE TANKO...................................................7
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.....................................8
MAG. RADOVAN ŽERJAV.......................................... 9
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM....................................... 10
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM....................................... 10
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM....................................... 10
ANTON KAMPUŠ................................................ 11
MAG. BORUT SAJOVIC.......................................... 11
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV......13
ZVONKO ČERNAČ............................................... 13
BORUT PAHOR................................................. 14
ZVONKO ČERNAČ............................................... 16
BORUT PAHOR................................................. 16
ZVONKO ČERNAČ............................................... 17
JAKOB PRESEČNIK............................................. 19
BORUT PAHOR................................................. 20
JAKOB PRESEČNIK.............................................21
BORUT PAHOR................................................. 21
JAKOB PRESEČNIK.............................................22
JAKOB PRESEČNIK.............................................22
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 23
BORUT PAHOR................................................. 24
BORUT PAHOR................................................. 25
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 25
BORUT PAHOR................................................. 26
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 27
BOJAN KONTIČ................................................28
BORUT PAHOR................................................. 29
JOŽE TANKO.................................................. 30
JOŽE TANKO.................................................. 30
JOŽE TANKO.................................................. 31
659
JOŽE TANKO..................................................32
26. A točka dnevnega reda: OBVESTILO O ODSTOPU MAG. ZLATE PLOŠTAJNER, MINISTRICE BREZ RESORJA, ODGOVORNE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ, EPA 653-V..................32
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH ZBIRANJIH (ZJZ-C), DRUGA
OBRAVNAVA, EPA 508-V........................................32
MAG. GORAN KLEMENČIČ........................................32
DR. VINKO GORENAK...........................................33
TADEJ SLAPNIK...............................................34
ANTON URH...................................................34
SILVEN MAJHENIČ.............................................35
JANEZ RIBIČ.................................................36
MILAN GUMZAR................................................37
ANTON COLARIČ...............................................37
EVA IRGL....................................................38
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU (ZOro-1B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA
509-V.......................................................39
MAG. GORAN KLEMENČIČ........................................40
DR. VINKO GORENAK...........................................40
ANTON URH......................................................................................................41
JANEZ RIBIČ..................................................................................................42
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI........................................................................43
MILAN GUMZAR................................................................................................45
BOGDAN ČEPIČ................................................45
MAG. BRANKO GRIMS...........................................4 6
FRANCI KEK..................................................48
MAG. BRANKO GRIMS...........................................48
MAG. GORAN KLEMENČIČ........................................52
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................53
RUDOLF PETAN................................................................................................54
MAG. BRANKO GRIMS...........................................57
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................57
MAG. BRANKO GRIMS...........................................58
JOŽE TANKO....................................................................................................62
JOŽE TANKO....................................................................................................63
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI........................................................................64
BOGDAN ČEPIČ................................................................................................65
MAG. BORUT SAJOVIC....................................................................................66
SREČKO PRIJATELJ........................................................................................67
MAG. BRANKO GRIMS......................................................................................67
FRANCI KEK....................................................................................................69
MAG. BRANKO GRIMS......................................................................................69
FRANCI KEK....................................................................................................69
MAG. BRANKO GRIMS......................................................................................69
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU (ZDP-2A) , DRUGA
OBRAVNAVA, EPA 513-V........................................70
IZTOK PODKRIŽNIK............................................70
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................71
660
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................71
RENATA BRUNSKOLE............................................72
IZTOK PODKRIŽNIK............................................73
MATJAŽ ZANOŠKAR.............................................74
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1B), DRUGA
OBRAVNAVA, EPA 522-V........................................74
JOŽE TANKO.................................................. 74
MAG. HELENA KAMNAR..........................................75
BOGDAN ČEPIČ................................................76
MIRAN GYOREK................................................78
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................80
DR. LUKA JURI...............................................81
RADO LIKAR.................................................. 82
VILI TROFENIK...............................................83
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................. 84
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................85
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRVEM POKOJNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE IN PREOBLIKOVANJU POOBLAŠČENIH INVESTICIJSKIH DRUŽB (ZPSPID-C),
SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 526-V...............................85
MAG. HELENA KAMNAR..........................................85
RADO LIKAR.................................................. 86
BOGDAN ČEPIČ................................................87
RADO LIKAR..................................................88
VILI TROFENIK...............................................88
MATJAŽ ZANOŠKAR.............................................89
MAG. RADOVAN ŽERJAV......................................... 90
SREČKO PRIJATELJ............................................ 90
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO (ZDTon-A) , SKRAJŠANI
POSTOPEK, EPA 566-V......................................... 91
MAG. HELENA KAMNAR.......................................... 91
RENATA BRUNSKOLE............................................ 91
IZTOK PODKRIŽNIK............................................ 92
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................. 93
RENATA BRUNSKOLE............................................ 94
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJAH
(ZNPK-C), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 527-V........................ 95
DR. IVAN SVETLIK............................................ 95
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................ 96
VITO ROŽEJ.................................................. 96
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................ 97
JAKOB PRESEČNIK............................................. 98
ANDREJ MAGAJNA.............................................. 99
MARIJAN POJBIČ.............................................. 99
15. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ DRŽAVLJANOM DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE
661
ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV OZIROMA DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPKEU-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 530-V
......................................................................................................................100
DR. IVAN SVETLIK......................................................................................100
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................101
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................102
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................103
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................103
MARIJAN KRIŽMAN........................................................................................104
MARIJAN POJBIČ..........................................................................................105
Glasovanje k 1.točki dnevnega reda..................................................106
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................106
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................107
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................108
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................108
MIRAN GYOREK..............................................................................................109
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................109
MAG. RADOVAN ŽERJAV................................................................................110
Glasovanje k 2. točki dnevnega reda................................................111
Glasovanje k 3. točki dnevnega reda................................................111
Glasovanje k 4 točki dnevnega reda..................................................112
Glasovanje k 5. točki dnevnega reda................................................112
Glasovanje k 11. točki dnevnega reda..............................................112
Glasovanje k 12. točki dnevnega reda..............................................112
Glasovanje k 6. točki dnevnega reda................................................113
Glasovanje k 15. točki dnevnega reda..............................................113
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU S POKOPALIŠČI (ZPDUP) , DRUGA OBRAVNAVA,	EPA
533-V............................................................................................................114
VILI REZMAN................................................................................................114
JANEZ RIBIČ................................................................................................115
MAG. DARJA RADIČ......................................................................................117
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................118
MIROSLAV KLUN............................................................................................119
DANIJEL KRIVEC..........................................................................................119
TADEJ SLAPNIK............................................................................................120
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................122
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................122
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................122
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................122
FRANC BOGOVIČ............................................................................................123
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV (ZVPot-D) , SKRAJŠANI
POSTOPEK, EPA 525-V................................................................................125
MAG. DARJA RADIČ......................................................................................125
VILI REZMAN................................................................................................126
MILAN GUMZAR..............................................................................................127
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................128
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................130
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................130
DANIJEL KRIVEC..........................................................................................130
662
MAG. FRANC ZNIDARŠIČ..............................................................................131
FRANC BOGOVIČ............................................................................................132
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................132
10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BLAGOVNIH REZERVAH (ZBR-C) , SKRAJŠANI
POSTOPEK, EPA 565-V................................................................................133
MAG. DARJA RADIČ......................................................................................133
VILI REZMAN................................................................................................134
MATJAZ HAN..................................................................................................135
MARJAN BEZJAK............................................................................................136
TADEJ SLAPNIK............................................................................................137
MAG. FRANC ZNIDARŠIČ..............................................................................137
FRANC BOGOVIČ............................................................................................138
FRANC BOGOVIČ............................................................................................138
FRANC BOGOVIČ............................................................................................139
MIRAN GYOREK..............................................................................................139
MILAN GUMZAR..............................................................................................140
13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN
DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE	IN
izobraŽevanja (zofvi-i), skrajšani postopek, epa 358-v.....141
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................141
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................143
ALENKA KOVŠCA............................................................................................144
ALEKSANDER ZORN........................................................................................145
FRANCO JURI................................................................................................146
MAG. VASJA KLAVORA..................................................................................147
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................148
MIRAN GYOREK..............................................................................................14 9
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................150
23. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM PRAVIL FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE
ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, EPA 492-V......151
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................151
ALENKA KOVŠCA............................................................................................152
FRANCI KEK..................................................................................................153
MAG. VASJA KLAVORA..................................................................................154
JANEZ RIBIČ................................................................................................154
ANTON ANDERLIČ..........................................................................................155
DEJAN LEVANIČ............................................................................................156
RUDOLF PETAN..............................................................................................157
16. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU (ZViS-G) , TRETJA
OBRAVNAVA, EPA 410-V..............................................................................158
GREGOR GOLOBIČ..........................................................................................158
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................159
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................160
MIRAN JERIČ................................................................................................161
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................162
ALEKSANDER ZORN........................................................................................163
VITO ROŽEJ..................................................................................................165
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................167
663
MIRKO BRULC................................................................................................169
GREGOR GOLOBIČ..........................................................................................170
SILVA ČRNUGELJ..........................................................................................171
IVAN GRILL..................................................................................................171
ANDREJ MAGAJNA..........................................................................................172
14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ (ZOIPub-A),
SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 529-V............................................................173
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR..............................................................................173
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................174
JANEZ RIBIČ................................................................................................175
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................176
SILVA ČRNUGELJ..........................................................................................176
ALEKSANDER ZORN........................................................................................177
VITO ROŽEJ..................................................................................................178
MAG. VASJA KLAVORA..................................................................................178
22. točka dnevnega reda: PREDLOG DEKLARACIJE O SEZNANITVI Z
RESOLUCIJO EVROPSKEGA PARLAMENTA O EVROPSKI ZAVESTI	IN
TOTALITARIZMU Z DNE 2. APRILA 2009 (DeReEPEZT), EPA 357-V..	179
ANTON COLARIČ............................................................................................179
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................180
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................180
ROBERTO BATTELLI......................................................................................180
ROBERTO BATTELLI......................................................................................180
ROBERTO BATTELLI......................................................................................181
ROBERTO BATTELLI......................................................................................181
ROBERTO BATTELLI......................................................................................181
ROBERTO BATTELLI......................................................................................181
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................181
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................181
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................182
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................182
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................182
FRANC BOGOVIČ............................................................................................183
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................183
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................184
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................184
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................184
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................185
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................185
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................185
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................185
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................186
MIRAN POTRČ................................................................................................186
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................186
MIRAN POTRČ................................................................................................187
ANTON ANDERLIČ..........................................................................................187
EVA IRGL......................................................................................................188
Glasovanje k 8. točki dnevnega reda................................................189
Glasovanje k 9. točki dnevnega reda................................................189
Glasovanje k 10. točki dnevnega reda..............................................189
664
Glasovanje k 13. točki dnevnega reda..............................................190
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................190
Glasovanje k 23. točki dnevnega reda..............................................191
DEJAN LEVANIČ............................................................................................191
Glasovanje k 16. točki dnevnega reda..............................................191
Glasovanje k 14. točki dnevnega reda..............................................192
FRANCE CUKJATI..........................................................................................192
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................193
DR. VINKO GORENAK....................................................................................193
JOŽE TANKO..................................................................................................194
JOŽE TANKO..................................................................................................194
JOŽE TANKO..................................................................................................194
EVA IRGL......................................................................................................195
MIRO PETEK..................................................................................................195
FRANCI KEK..................................................................................................196
FRANCI KEK..................................................................................................196
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................196
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................197
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................197
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................197
MIRAN POTRČ................................................................................................197
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................197
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................198
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................198
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................198
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................198
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................198
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................199
JOŽE TANKO..................................................................................................199
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................200
ROBERTO BATTELLI...........................................201
ROBERTO BATTELLI...........................................201
17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O
REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV (ZRSin-A), PRVA OBRAVNAVA,	EPA
601-V......................................................202
MAG. BRANKO GRIMS..........................................202
DR. IVAN SVETLIK...........................................204
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................205
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................206
BOJAN KONTIČ...............................................208
RUDOLF PETAN...............................................212
VITO ROŽEJ.................................................214
ANTON URH..................................................215
FRANC BOGOVIČ..............................................216
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...................................217
MAG. BRANKO GRIMS..........................................218
FRANCO JURI................................................222
BOJAN KONTIČ...............................................222
MIRAN GYOREK...............................................223
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................224
ANDREJ MAGAJNA..........................................................................................224
665
EVA IRGL...................................................225
MAG. MAJDA POTRATA.........................................227
SREČKO PRIJATELJ...........................................228
SREČKO PRIJATELJ...........................................229
FRANCO JURI................................................229
MARIJAN KRIŽMAN............................................231
DEJAN LEVANIČ..............................................233
FRANCE CUKJATI.............................................236
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR................................238
MIRAN POTRČ................................................................................................239
RUDOLF PETAN...............................................242
RENATA BRUNSKOLE...........................................242
SREČKO PRIJATELJ...........................................244
MAG. MAJDA POTRATA.........................................246
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................247
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................247
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................247
ROBERT HROVAT..............................................247
DR. IVAN SVETLIK...........................................249
MELITA ŽUPEVC..............................................250
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................252
ZVONKO ČERNAČ..............................................253
VITO ROŽEJ.................................................255
ALENKA JERAJ...............................................256
JAKOB PRESEČNIK............................................259
BOJAN KONTIČ...............................................260
MAG. BRANKO GRIMS..........................................261
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................266
IVAN GRILL.................................................267
MAG. BRANKO GRIMS..........................................268
VITO ROŽEJ.................................................270
MAG. MAJDA POTRATA.........................................270
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................272
18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH	IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZGMRS-
A), PRVA OBRAVNAVA, EPA 603-V..............................273
META VESEL VALENTINČIČ.....................................273
ANTON ANDERLIČ..........................................................................................275
MIRAN POTRČ................................................................................................277
ZVONKO ČERNAČ..............................................279
VITO ROŽEJ.................................................283
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................285
FRANC BOGOVIČ..............................................286
MIRAN GYOREK...............................................288
ANTON COLARIČ..............................................290
VITO ROŽEJ.................................................292
SILVEN MAJHENIČ............................................294
FRANC PUKŠIČ...............................................295
MILAN GUMZAR...............................................297
DUŠAN KUMER................................................298
JOŽEF JEROVŠEK.............................................299
666
JOŽEF JEROVŠEK.............................................301
ANTON ANDERLIČ.............................................301
ANTON ANDERLIČ.............................................302
ANTON ANDERLIČ.............................................302
FRANCO JURI................................................302
FRANCO JURI................................................302
FRANCO JURI................................................302
JOŽEF JEROVŠEK.............................................303
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...................................303
JOŽEF JEROVŠEK.............................................304
JOŽEF JEROVŠEK.............................................304
FRANCO JURI................................................................................................304
FRANCO JURI................................................305
FRANCO JURI................................................305
FRANCO JURI................................................306
FRANCO JURI................................................306
FRANCO JURI................................................306
FRANCO JURI................................................306
FRANCO JURI................................................306
JOŽEF JEROVŠEK.............................................307
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...................................308
SILVA ČRNUGELJ.............................................308
MELITA ŽUPEVC..............................................309
MELITA ŽUPEVC..............................................309
MELITA ŽUPEVC..............................................309
MELITA ŽUPEVC..............................................310
MELITA ŽUPEVC..............................................310
MELITA ŽUPEVC..............................................310
MELITA ŽUPEVC..............................................310
JOŽEF JEROVŠEK.............................................311
JOŽEF JEROVŠEK.............................................311
JOŽEF JEROVŠEK.............................................311
JOŽEF JEROVŠEK.............................................311
JOŽEF JEROVŠEK.............................................311
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................312
JOŽEF JEROVŠEK.............................................313
JOŽEF JEROVŠEK.............................................313
JOŽEF JEROVŠEK.............................................313
IVAN GRILL..................................................................................................313
IVAN GRILL..................................................................................................313
IVAN GRILL..................................................................................................313
IVAN GRILL..................................................................................................314
BOJAN KONTIČ...............................................314
667
BOJAN KONTIČ...............................................314
JOŽE TANKO.................................................316
ANDREJ MAGAJNA.............................................317
BRANKO MARINIČ.............................................318
BRANKO MARINIČ.............................................318
MIRO PETEK.................................................319
DEJAN LEVANIČ..............................................320
IVAN GRILL.................................................321
BOGDAN ČEPIČ...............................................322
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................324
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................324
JOŽEF JEROVŠEK.............................................326
JOŽEF JEROVŠEK.............................................326
JOŽEF JEROVŠEK.............................................326
MIRAN GYOREK...............................................326
MIRAN GYOREK...............................................326
MIRAN GYOREK...............................................326
MIRAN GYOREK...............................................327
MIRAN GYOREK...............................................327
MIRAN GYOREK...............................................327
MIRAN GYOREK...............................................327
MIRAN GYOREK...............................................327
MIRAN GYOREK...............................................327
SREČKO PRIJATELJ...........................................328
SREČKO PRIJATELJ...........................................328
SREČKO PRIJATELJ...........................................328
SREČKO PRIJATELJ...........................................328
VILI TROFENIK..............................................328
VILI TROFENIK..............................................329
VILI TROFENIK..............................................329
RENATA BRUNSKOLE...........................................333
DR. PETER VERLIČ...........................................335
MIRKO BRULC................................................337
JOŽEF JEROVŠEK.............................................339
JOŽEF JEROVŠEK.............................................340
JOŽEF JEROVŠEK.............................................340
JOŽEF JEROVŠEK.............................................340
JOŽEF JEROVŠEK.............................................340
JOŽEF JEROVŠEK.............................................340
SREČKO PRIJATELJ...........................................340
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................341
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................341
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................341
MIRAN GYOREK...............................................341
MIRAN GYOREK...............................................341
MIRAN GYOREK...............................................341
MIRAN GYOREK...............................................341
MIRAN GYOREK...............................................342
MIRAN GYOREK...............................................342
MIRAN GYOREK...............................................342
MIRAN GYOREK...............................................342
668
MIRAN GYOREK...............................................342
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................342
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................343
RUDOLF PETAN...............................................344
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................347
MARIJAN KRIŽMAN............................................348
MAG. MAJDA POTRATA.........................................34 9
MAG. MAJDA POTRATA.........................................34 9
ANTON ANDERLIČ.............................................34 9
DR. PAVEL GANTAR...........................................34 9
ZVONKO ČERNAČ..............................................350
META VESEL VALENTINČIČ.....................................351
MIRKO BRULC................................................ 354
JOŽEF JEROVŠEK.............................................354
ZVONKO ČERNAČ..............................................355
19.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2B) , PRVA
OBRAVNAVA, EPA 605-V.......................................356
MAG. HELENA KAMNAR.........................................356
BOGDAN ČEPIČ...............................................357
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................359
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................362
MIRAN GYOREK...............................................363
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................364
SREČKO PRIJATELJ........................................... 367
DR. LUKA JURI..............................................367
RADO LIKAR................................................. 368
MARJAN BEZJAK..............................................369
20.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-G),
EPA 4 68-V..................................................371
RAJKO FAJT.................................................371
ANTON COLARIČ..............................................372
ANTON COLARIČ..............................................373
BOŠTJAN ŠKRLEC.............................................373
DR. VINKO GORENAK..........................................374
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................376
ANTON URH.................................................. 377
GVIDO KRES.................................................377
SILVEN MAJHENIČ............................................378
ANTON ANDERLIČ.............................................379
DARJA LAVTIŽAR BEBLER......................................380
21.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH (ZZad-C), EPA 476-
V.......................................................... 381
CVETKO ZUPANČIČ............................................ 382
FRANC BOGOVIČ.............................................. 383
MAG. SONJA BUKOVEC.........................................385
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................386
FRANC JURŠA................................................ 387
FRANC BOGOVIČ.............................................. 387
669
SREČKO PRIJATELJ...........................................388
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................389
BREDA PEČAN................................................391
ROBERT HROVAT..............................................391
16. A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RAZVOJNI PODPORI POMURSKI REGIJI V OBDOBJU 2010-2015 (ZRPPR1015), NUJNI
POSTOPEK, EPA 647-V........................................392
DR. ANDREJ HORVAT..........................................392
VILI TROFENIK..............................................394
FRANC JURŠA................................................................................................396
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................397
MIRAN GYOREK...............................................398
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................400
DR. LASZLO GONCZ...........................................402
ANTON KAMPUŠ...............................................404
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................405
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................406
JOŽE TANKO..................................................................................................408
JOŽE TANKO..................................................................................................409
JOŽE TANKO..................................................................................................409
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................410
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................410
JOŽE TANKO..................................................................................................411
JOŽE TANKO..................................................................................................411
JOŽE TANKO..................................................................................................411
ANTON KAMPUŠ...............................................413
ANTON KAMPUŠ...............................................413
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................413
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................414
VILI TROFENIK..............................................415
VILI TROFENIK..............................................416
VILI TROFENIK..............................................416
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................416
SAMO BEVK....................................................................................................416
SAMO BEVK....................................................................................................417
JOŽEF JEROVŠEK.............................................418
JOŽEF JEROVŠEK.............................................418
JOŽEF JEROVŠEK.............................................419
JOŽEF JEROVŠEK.............................................419
JOŽEF JEROVŠEK.............................................419
JOŽEF JEROVŠEK.............................................420
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................420
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................421
FRANC JURŠA................................................................................................421
JOŽEF JEROVŠEK.............................................422
JOŽEF JEROVŠEK.............................................422
JOŽEF JEROVŠEK.............................................422
JOŽEF JEROVŠEK.............................................422
MIRAN GYOREK...............................................422
JANKO VEBER................................................423
JANKO VEBER................................................423
670
JANKO VEBER................................................424
JAKOB PRESEČNIK............................................425
BRANKO MARINIČ.............................................426
DANIJEL KRIVEC.............................................427
ZVONKO ČERNAČ..............................................429
ZVONKO ČERNAČ..............................................430
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................431
JOŽEF JEROVŠEK.............................................432
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................432
FRANC PUKŠIČ...............................................433
FRANC PUKŠIČ...............................................433
DR. LUKA JURI..............................................434
MELITA ŽUPEVC..............................................435
FRANC PUKŠIČ...............................................436
FRANC PUKŠIČ...............................................436
FRANC PUKŠIČ...............................................437
FRANC PUKŠIČ...............................................437
FRANC PUKŠIČ...............................................437
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................437
MIRAN GYÖREK...............................................437
JOŽEF JEROVŠEK.............................................438
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................439
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................439
DR. ANDREJ HORVAT..........................................439
FRANCO JURI................................................ 440
ANTON KAMPUŠ............................................... 441
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................442
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................443
DR. LUKA JURI..............................................443
FRANC BOGOVIČ.............................................. 443
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................444
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................445
SILVEN MAJHENIČ............................................446
ZVONKO ČERNAČ..............................................447
RENATA BRUNSKOLE........................................... 448
JANKO VEBER................................................449
FRANCO JURI................................................ 450
BREDA PEČAN................................................451
ZVONKO ČERNAČ..............................................452
JANKO VEBER................................................453
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................454
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................455
ANTON KAMPUŠ............................................... 455
BREDA PEČAN................................................456
ZVONKO LAH.................................................456
ZVONKO ČERNAČ..............................................457
DR. ANDREJ HORVAT..........................................458
FRANCO JURI................................................ 459
ZVONKO ČERNAČ..............................................4 60
ANTON KAMPUŠ...............................................4 61
MARIJAN POJBIČ.............................................461
671
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................4 63
DR. LASZLÔ GONCZ...........................................4 63
MIRAN GYOREK...............................................4 64
DANIJEL KRIVEC.............................................464
ZVONKO ČERNAČ..............................................4 66
DR. ANDREJ HORVAT..........................................4 66
DANIJEL KRIVEC.............................................467
JOŽE TANKO.................................................4 67
DR. ANDREJ HORVAT..........................................4 68
26. B točka dnevnega reda: PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, ODGOVORNEGA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI
RAZVOJ, EPA 654 -V..........................................4 69
BORUT PAHOR................................................4 69
VILI TROFENIK..............................................471
FRANC BOGOVIČ..............................................473
MIRAN GYOREK...............................................475
MAG. BORUT SAJOVIC.........................................476
BOJAN KONTIČ...............................................479
JOŽE TANKO.................................................480
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM......................................483
FRANC JURŠA................................................484
BORUT PAHOR................................................487
JOŽE TANKO.................................................488
JOŽE TANKO.................................................489
JOŽE TANKO.................................................4 90
JOŽE TANKO.................................................4 90
DR. LUKA JURI..............................................4 90
VILI REZMAN................................................490
VILI REZMAN................................................491
VILI REZMAN................................................491
VILI REZMAN................................................491
VILI REZMAN................................................491
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................4 91
RENATA BRUNSKOLE...........................................4 91
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................4 94
SILVEN MAJHENIČ............................................494
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................4 95
MELITA ŽUPEVC..............................................496
ZVONKO ČERNAČ..............................................4 97
ANTON KAMPUŠ...............................................4 98
LOJZE POSEDEL..............................................4 98
SAMO BEVK..................................................4 99
FRANC PUKŠIČ...............................................500
BRANKO MARINIČ.............................................503
BREDA PEČAN................................................505
FRANCO JURI................................................506
JAKOB PRESEČNIK............................................ 507
JANKO VEBER................................................508
DANIJEL KRIVEC.............................................510
DR. LUKA JURI..............................................512
DR. PETER VERLIČ...........................................513
672
MAG. MAJDA POTRATA.........................................514
DUŠAN KUMER................................................515
MARIJAN KRIŽMAN............................................516
FRANC BOGOVIČ..............................................517
Glasovanje k 20. točki dnevnega reda.......................519
Glasovanje k 21. točki dnevnega reda.......................519
Glasovanje k 16.A točki dnevnega reda......................519
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................520
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................520
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................520
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................521
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................522
MARIJAN POJBIČ.............................................522
Glasovanje k 26.B točki dnevnega reda......................523
DR. HENRIK GJERKEŠ.........................................523
DR. HENRIK GJERKEŠ.........................................523
Glasovanje k 17. točki dnevnega reda.......................524
Glasovanje k 18. točki dnevnega reda.......................524
MIRAN POTRČ................................................................................................524
ZVONKO ČERNAČ..............................................525
Glasovanje k 19. točki dnevnega reda.......................526
Glasovanje k 22. točki dnevnega reda.......................526
24. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI
SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE	SAN MARINO O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA
(BSMMCP), EPA 344-IV.......................................526
25.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN UKRAJINO O IZMENJAVI IN MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV (BUKVTP), EPA 1745-IV 527
26.	točka dnevnega reda: REDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE SRBIJE O SODELOVANJU NA OBRAMBNEM PODROČJU (BRSSOP), EPA 1863-
IV.........................................................527
27. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........527
Predlog Sklepa o imenovanju predsednice Državne revizijske
komisije, EPA 615-V........................................527
Predlog Sklepa o imenovanju dveh članov Nadzornega sveta RTV
Slovenija, EPA 616-V.......................................528
Predlog sklepa o imenovanju članice Statističnega sveta Republike Slovenije, EPA 617-V.............................528
Predlog Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije Državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter leasing, najemnih ali drugih primerljivih poslih, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana, na področju projektov stanovanjske gradnje in nakupov stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov ali površin v Mestni občini Ljubljana, projektov obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem, projektov stanovanjske
673
gradnje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, projektov objektov državnega pomena, projektov objektov v javni rabi, projektov gradbenih investicij javnega pomena, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana, in projektov gradbenih investicij javnega pomena na področju t. i. visokih gradenj v javne zdravstvene objekte (projekt Pediatrične klinike, projekt Onkološkega inštituta itd.) zaradi suma, da so bili postopki in posli medsebojno politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in negospodarno, ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti in delovanja povezanih oseb, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih poslov, ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev
javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem, EPA 618-V.........529
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.....529
JOŽE TANKO.................................................530
JOŽE TANKO.................................................530
SAMUEL ŽBOGAR..............................................530
SAMUEL ŽBOGAR..............................................531
FRANCI KEK.................................................531
SAMUEL ŽBOGAR..............................................532
SAMUEL ŽBOGAR..............................................532
RUDOLF PETAN..............................................................................................533
SAMUEL ŽBOGAR..............................................533
SAMUEL ŽBOGAR..............................................534
SREČKO PRIJATELJ...........................................534
SAMUEL ŽBOGAR..............................................535
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................536
DARKO MENIH................................................536
DARKO MENIH................................................................................................536
DARKO MENIH................................................537
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................537
DARKO MENIH................................................................................................538
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................538
DARKO MENIH................................................................................................539
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................540
DR. LUKA JURI..............................................541
DR. LUKA JURI..............................................541
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................541
KARL VIKTOR ERJAVEC................................................................................542
JANEZ RIBIČ................................................................................................543
KARL VIKTOR ERJAVEC................................................................................544
JANEZ RIBIČ................................................................................................545
BORUT MIKLAVČIČ............................................545
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR................................54 6
BORUT MIKLAVČIČ............................................547
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................547
DR. PETER VERLIČ...........................................548
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................549
DR. PETER VERLIČ...........................................549
674
FRANCE CUKJATI.............................................550
BORUT MIKLAVČIČ............................................551
FRANCE CUKJATI.............................................552
BORUT MIKLAVČIČ............................................553
FRANCE CUKJATI.............................................553
FRANCE CUKJATI.............................................554
SILVEN MAJHENIČ............................................554
DR. MILAN POGAČNIK.........................................555
SILVEN MAJHENIČ............................................556
DR. MILAN POGAČNIK.........................................557
SILVEN MAJHENIČ............................................557
DR. PETER VERLIČ...........................................557
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................558
DR. PETER VERLIČ...........................................559
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................560
DR. PETER VERLIČ...........................................560
VILI TROFENIK..............................................561
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................562
VILI TROFENIK..............................................563
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................564
VILI TROFENIK..............................................564
JOŽEF JEROVŠEK.............................................564
SAMUEL ŽBOGAR..............................................565
JOŽEF JEROVŠEK.............................................566
SAMUEL ŽBOGAR..............................................567
JOŽEF JEROVŠEK.............................................567
DR. LUKA JURI..............................................568
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................568
DR. LUKA JURI..............................................569
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................569
IVAN GRILL.................................................570
MIRAN GYOREK...............................................571
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................ 572
MIRAN GYOREK...............................................573
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................ 574
FRANC BOGOVIČ..............................................574
DR. FRANC KRIŽANIČ.........................................575
FRANC BOGOVIČ..............................................576
DR. FRANC KRIŽANIČ.........................................577
FRANC BOGOVIČ..............................................578
MILAN ČADEŽ................................................578
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................579
MILAN ČADEŽ................................................580
DR. PATRICK VLAČIČ.........................................580
ROBERT HROVAT.............................................. 581
DR. IGOR LUKŠIČ............................................582
ROBERT HROVAT.............................................. 583
DR. IGOR LUKŠIČ............................................583
ROBERT HROVAT.............................................. 584
IZTOK PODKRIŽNIK........................................... 584
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................ 585
675
IZTOK PODKRIŽNIK...........................................586
KARL VIKTOR ERJAVEC........................................ 587
IZTOK PODKRIŽNIK...........................................587
DR. LASZLO GONCZ...........................................588
DR. IVAN SVETLIK...........................................589
DR. LASZLO GONCZ...........................................590
DR. IVAN SVETLIK...........................................591
ANDREJ MAGAJNA............................................. 591
BORUT MIKLAVČIČ............................................592
ANDREJ MAGAJNA.............................................593
BORUT MIKLAVČIČ............................................593
ALEKSANDER ZORN............................................594
DR. IGOR LUKŠIČ............................................594
ALEKSANDER ZORN............................................595
DR. IGOR LUKŠIČ............................................596
ALEKSANDER ZORN............................................596
FRANC PUKŠIČ...............................................597
DR. FRANC KRIŽANIČ.........................................598
FRANC PUKŠIČ............................................... 600
DR. FRANC KRIŽANIČ......................................... 600
MIRAN POTRČ................................................ 601
FRANC PUKŠIČ............................................... 601
RADO LIKAR................................................. 601
DR. MILAN POGAČNIK......................................... 602
RADO LIKAR................................................. 603
DR. MILAN POGAČNIK......................................... 604
RADO LIKAR................................................. 604
BREDA PEČAN................................................ 605
SREČKO PRIJATELJ........................................... 606
JANEZ RIBIČ................................................ 607
DR. FRANC KRIŽANIČ......................................... 608
JANEZ RIBIČ................................................ 610
MAG. MAJDA POTRATA......................................... 610
DR. MATEJ LAHOVNIK......................................... 611
MAG. MAJDA POTRATA......................................... 612
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR....................................... 613
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR................................ 613
DR. IVAN SVETLIK........................................... 614
GVIDO KRES................................................. 615
DR. IVAN SVETLIK........................................... 616
BORUT MIKLAVČIČ............................................ 617
GVIDO KRES................................................. 617
SAMO BEVK.................................................. 617
BORUT MIKLAVČIČ............................................ 618
SAMO BEVK.................................................. 618
MIRKO BRULC................................................ 619
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR....................................... 619
RENATA BRUNSKOLE........................................... 620
DR. MATEJ LAHOVNIK......................................... 621
RENATA BRUNSKOLE........................................... 622
IVAN GRILL................................................. 623
676
DR. PATRICK VLAČIČ..................................................................................624
IVAN GRILL..................................................................................................625
DR. PATRICK VLAČIČ..................................................................................625
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................626
MAG. MILAN M. CVIKL................................................................................627
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................629
MAG. MILAN MARTIN CVIKL........................................................................629
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................630
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................631
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................631
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................632
DR. PATRICK VLAČIČ..................................................................................632
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR................................................................634
BORUT MIKLAVČIČ........................................................................................634
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR................................................................635
BORUT MIKLAVČIČ........................................................................................636
FRANC BOGOVIČ............................................................................................636
DR. MILAN POGAČNIK..................................................................................637
FRANC BOGOVIČ............................................................................................638
DR. MILAN POGAČNIK..................................................................................639
JANEZ RIBIČ................................................................................................639
JANEZ RIBIČ................................................................................................640
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................641
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................641
DARKO MENIH................................................................................................641
MARIJAN POJBIČ..........................................................................................642
JANEZ RIBIČ................................................................................................643
SILVEN MAJHENIČ........................................................................................643
SILVEN MAJHENIČ........................................................................................643
VILI TROFENIK............................................................................................644
VILI REZMAN................................................................................................644
BRANKO MARINIČ..........................................................................................644
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................645
BREDA PEČAN................................................................................................64 6
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................64 6
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................64 6
DR. PETER VERLIČ......................................................................................647
FRANCE CUKJATI..........................................................................................648
JOŽE TANKO..................................................................................................648
DR. PETER VERLIČ......................................................................................649
VILI TROFENIK............................................................................................650
BRANKO MARINIČ..........................................................................................651
ROBERT HROVAT............................................................................................652
ROBERT HROVAT............................................................................................652
IZTOK PODKRIŽNIK......................................................................................653
VILI TROFENIK............................................................................................654
VILI REZMAN................................................................................................654
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................655
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................656
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................656
ZVONKO ČERNAČ............................................................................................657
677
ZVONKO ČERNAČ.............................................. 657
ZVONKO ČERNAČ.............................................. 657
ZVONKO ČERNAČ.............................................. 657
BREDA PEČAN................................................ 658
BREDA PEČAN................................................ 658
678
SEZNAM GOVORNIKOV
A
ANDERLIČ, ANTON.............. 155, 187, 275, 301, 302, 349,	379
B
BATTELLI ROBERTO................................. 180, 181,	201
BEVK, SAMO............................. 416, 417, 499, 617,	618
BEZJAK, MARJAN........................................ 136,	369
BIZJAK MLAKAR, MAG. JULIJANA........... 238, 54 6, 613, 634,	635
BOGOVIČ, FRANC.... 123, 132, 138, 139, 183, 216, 286, 383, 387, 443, 473, 517, 574, 576, 578, 636, 638
BRULC, MIRKO................................ 169, 337, 354,	619
BRUNSKOLE, RENATA..... 72, 91, 94, 242, 333, 448, 491, 620,	622
BUKOVEC, MAG. SONJA........................................385
COLARIČ, ANTON.......................... 37, 179, 290, 372,	373
CUKJATI, FRANCE.............. 192, 236, 550, 552, 553, 554,	648
CVIKL, MAG. MILAN M................................................................................627
CVIKL, MAG. MILAN MARTIN......................................................................629
ČADEZ, MILAN.......................................... 578, 580
ČEPIČ, BOGDAN......................... 45, 65, 76, 87, 322, 357
ČERNAČ, ZVONKO 13, 16, 17, 106, 108, 253, 279, 350, 355, 429, 430, 447, 452, 457, 460, 466, 497, 525, 626, 629, 630, 631, 655, 656, 657
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA........................ 217, 303, 308
ČRNUGELJ, SILVA.................................. 171, 176, 308
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR... 537, 538, 540, 541, 542, 544, 562, 564, 572, 574, 585, 587
FAJT, RAJKO................................................371
FRANGEZ, MATEVZ... 128, 162, 252, 347, 410, 416, 421, 431, 439, 442, 443, 444, 646
GANTAR, DR. PAVEL..........................................349
GJERKEŠ, DR. HENRIK........................................523
GOLOBIČ, GREGOR....................................... 158, 170
GONCZ, DR. LASZLO........................... 402, 463, 588, 590
GORENAK, DR. VINKO............................ 33, 40, 193, 374
GRILL, IVAN............. 171, 267, 313, 314, 321, 570, 623, 625
GRIMS, MAG. BRANKO. 46, 48, 57, 58, 67, 69, 196, 197, 202, 218, 261, 268
GUMZAR, MILAN............................ 37, 45, 127, 140, 297
679
GYOREK, MIRAN. 78, 109, 139, 149, 223, 288, 326, 327, 341, 342, 363, 398, 422, 437, 464, 475, 571, 573
H
HAN, MATJAŽ................................................................................................135
HORVAT, DR. ANDREJ..................... 392, 439, 458, 466,	468
HROVAT, ROBERT.................... 247, 391, 581, 583, 584,	652
I
IRGL, EVA.................................... 38, 188, 195,	225
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO 8, 23, 25, 27, 43, 64, 107, 109, 180, 182, 200
JERAJ, ALENKA..............................................256
JERIČ, MIRAN..............................................................................................161
JEROVŠEK, JOŽEF... 181, 182, 183, 184, 185, 186, 198, 199, 299, 301, 303, 304, 307, 311, 312, 313, 326, 339, 340, 354, 418, 419, 420, 422, 432, 438, 564, 566, 567
JURI, DR. LUKA...... 81, 367, 434, 443, 490, 512, 541, 568,	569
JURI, FRANCO. 146, 222, 229, 302, 304, 305, 306, 440, 450, 459, 506
JURŠA, FRANC................................ 387, 396, 421,	484
K
KAMNAR, MAG. HELENA............................ 75, 85, 91,	356
KAMPUŠ, ANTON................. 11, 404, 413, 441, 455, 461,	498
KEK, FRANCI.............................. 48, 69, 153, 196,	531
KLAVORA, MAG. VASJA.............................. 147, 154,	178
KLEMENČIČ, MAG. GORAN............................... 32, 40, 52
KLUN, MIROSLAV..........................................................................................119
KONTIČ, BOJAN................... 4, 28, 208, 222, 260, 314,	479
KOVŠCA, ALENKA........................................ 144,	152
KRES GVIDO....................................... 377, 615,	617
KRIVEC, DANIJEL................... 119, 130, 427, 464, 467,	510
KRIŽANIČ, DR. FRANC.................... 575, 577, 598, 600,	608
KRIŽMAN, MARIJAN............................ 104, 231, 348,	516
KUMER, DUŠAN.......................................... 298,	515
L
LAH, ZVONKO................................................................................................456
LAHOVNIK, DR. MATEJ................................... 611,	621
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA.....................................380
LEVANIČ, DEJAN.............................. 156, 191, 233,	320
LIKAR, RADO..................... 82, 86, 88, 368, 601, 603,	604
LUKŠIČ, DR. IGOR............................ 582, 583, 594,	596
M
MAGAJNA, ANDREJ.................... 99, 172, 224, 317, 591,	593
MAJHENIČ, SILVEN.... 35, 294, 378, 446, 494, 554, 556, 557,	643
MARINIČ, BRANKO........................ 318, 426, 503, 644,	651
MENIH, DARKO........................... 536, 537, 538, 539,	641
680
MIKLAVČIČ, BORUT.. 545, 547, 551, 553, 592, 593, 617, 618, 634, 636
P
PAHOR, BORUT.......... 14, 16, 20, 21, 24, 25, 26, 29, 469, 487
PEČAN, BREDA................. 391, 451, 456, 505, 605, 646, 658
PETAN, RUDOLF...................... 54, 157, 212, 242, 344, 533
PETEK, MIRO........................................... 195, 319
PODKRIŽNIK, IZTOK............... 70, 73, 92, 584, 586, 587, 653
POGAČNIK, DR. MILAN............... 555, 557, 602, 604, 637, 639
POJBIČ, MARIJAN......................... 99, 105, 461, 522, 642
POSEDEL, LOJZE.............................................4 98
POTRATA, MAG. MAJDA.... 141, 150, 151, 167, 174, 227, 246, 270, 349, 514, 610, 612
POTRČ, MIRAN................. 186, 187, 197, 239, 277, 524, 601
PRESEČNIK, JAKOB. 19, 21, 22, 98, 103, 108, 122, 159, 193, 259,
425, 507, 631, 632 PRIJATELJ, SREČKO... 67, 90, 103, 118, 132, 160, 176, 205, 228, 229, 244, 247, 272, 328, 340, 367, 388, 534, 536, 606, 641, 656
PUKŠIČ, FRANC 130, 143, 148, 190, 295, 433, 436, 437, 500, 597, 600, 601
R
RADIČ, MAG. DARJA................................ 117, 125, 133
REZMAN, VILI................. 114, 126, 134, 490, 491, 644, 654
RIBIČ, JANEZ... 36, 42, 115, 154, 175, 543, 545, 607, 610, 639, 640, 643
ROŽEJ, VITO.............. 96, 165, 178, 214, 255, 270, 283, 292
S
SAJOVIC, MAG. BORUT 11, 53, 57, 66, 71, 80, 206, 266, 324, 341, 364, 389, 400, 463, 476
SLAPNIK, TADEJ.................................... 34, 120, 137
SVETLIK, DR. IVAN........ 95, 100, 204, 249, 589, 591, 614, 616
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA............................ 173, 613, 619
ŠKRLEC, BOŠTJAN............................................373
TANKO, JOŽE. 2, 5, 6, 7, 30, 31, 32, 62, 63, 74, 194, 199, 316, 408, 409, 411, 467, 480, 488, 489, 490, 530, 648
TISEL, MAG. ŠTEFAN............................... 405, 455, 522
TROFENIK, VILI. 83, 88, 328, 329, 394, 415, 416, 471, 561, 563, 564, 644, 650, 654
U
URH, ANTON.................................... 34, 41, 215, 377
V
VEBER, JANKO........................... 423, 424, 449, 453, 508
681
VERLIČ, DR. PETER.. 335, 513, 548, 549, 557, 559, 560, 647,	649
VESEL VALENTINČIČ, META............................... 273,	351
VIZJAK, MAG. ANDREJ................................................................................645
VLAČIČ, DR. PATRICK.... 547, 549, 558, 560, 568, 569, 579, 580, 624, 625, 632
Z
ZALOKAR ORAŽEM, CVETKA.......... 3, 10, 376, 386, 406, 420,	483
ZANOŠKAR, MATJAŽ....... 74, 84, 89, 93, 285, 359, 413, 491,	494
ZORN, ALEKSANDER.................. 145, 163, 177, 594, 595,	596
ZUPANČIČ, CVETKO......................................................................................382
Ž
ŽBOGAR, SAMUEL.......... 530, 531, 532, 533, 534, 535, 565,	567
ŽERJAV, MAG. RADOVAN... 9, 71, 85, 90, 110, 224, 342, 343, 362, 397, 414, 432, 437, 445, 454, 495, 520, 521
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC.......... 96, 97, 101, 102, 122, 131,	137
ŽUPEVC, MELITA......................... 250, 309, 310, 435,	496
ŽUPEVC, MELITA.............................. 193, 238, 335,	381
682