Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poa&mne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja; v ,,Katol. Tiskarni4', Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 243.
V Ljubljani, y torek 22. oktobra 1895.
Letnilc XXIII
Pismo sv. očeta avstrijskim škofom.
Povodom 20. septembra so avstrijski škofje odposlali sv. očetu v Bim adreso, v kateri so mu izrazili svojo neomejeno udanost. spoštovanje iu ljubezen, ob jednem pa tudi svoje globoko sožalje povodom slavuostij, ki so se vršile ob 25 letnici zje-dinjene Italije. Na to adreso so avstrijski škofje dobili nastopni odgovor:
Častiti bratje! Pozdrav vam in apostolski blagoslov! Šumne izjave, ki so ras in vaše narode, kakor pišete, globoko užalile, so končane. Jako hudo Nam je bilo, ko smo videli tolike slavnosti v spomin kršenega in žaljenega prava, in to tembolj, ker so jasni nameni slaviteljev; toda po božji dobrotljivosti imamo vzroke, ki lajšajo Našo žalost vsled teh dogodkov. Dobili smo namreč lepe dokaze otroške ljubezni in vsakovrstne primerne izjave, ki jasno pričajo, da je udanost narodov rimskemu papežu močna in živa in da katoliki soglasno zahtevajo od italijanske države papeževe pravice. Ne čudimo se, da vaše skupno pismo izraža isto ljubezen in udanoet, kajti davno vemo, katera čustva vas »vdajajo do Nas in apostolskega stola. Zveza in soglasje škofov z rimskim papežem obsega veliko načelo sreče in blažeustva, in če kedaj, je to posebno važno sedaj, ko sovražniki tako kruto napadajo apostolski stol. Toda v tem oziru vas ni treba opominjati, temveč le hvaliti in vam čestitati. Zato vam vsem in vsakemu posebe izrekamo zahvalo in v dokaz Svoje posebne naklonjenosti podelimo vam in vašim vernikom apostolski blagoslov.
V Eimu, 12. oktobra 1895.
PapežLeon XIII.
Te ljubeznjive iu resne besede dokazujejo, da sveti oče še vedno z isto odločnostjo zahtevajo pravice in prostost rimske stolice, ko ob svojem nastopu. To pa ne iz častiželjnosti in vladoljubja, temveč iz dolžnosti v varstvo popolne prostosti duhovne oblasti iu v blagor vsega človeštva. Tu se ne gre za minljivo stvar, ampak za cerkev, za zveličanje duš. Ia če tudi sovražniki napadajo cerkev, ona stoji in bode stala, kajti podzemeljske moči je ne bodo premagale. O tem priča zgodovina. Koliko napadov in preganjanj je ona že prebolela in prenesla! Kajti to ravno je velikost iu vzvišenost cerkve, da zmaguje, kedar jo napadajo, da premaguje vsa preganjanja in da je navzlic sramotenja časti-tljivejše njeno ime. Bojuje se vedno z nasprotniki, a ona nikdar ne podleže hudim ranam.
Armensko vprašanje.
Pred par dnevi nam je poročal brzojav, da je sultan sprejel armenske reforme, kakor so jih predlagale velevlasti Rusija, Francija in Angleška. Krvavi dogodki v Carigradu so brez dvoma pospešili skupno akcijo imenovanih velevlasti. Sultan je sprevidel, da krvavi napadi na Armence utegnejo tudi njegovi lastni osebi biti nevarni, kajti nezadovoljnost Moha-medanov se navadno obrne na kalifa, ki je po njihovem mnenju ne le izvir vsega dobrega, temveč tudi vsega hudega v državi. Napadi na Armence bo tedaj povečali strahove v sultanovi palači, katerih se bolni mož tudi sicer ne more znebiti. Nasproti so pa bile velesile tudi prisiljene, da so vi-
soki porti odločno zaklicale: do sem in dalje ne. Bale so se, da iskra orijentalnega vprašanja, ki vedno tli pod pepelom, ne vsplameni v plamen, ki bi se kar najedenkrat razširil po celem izhodu. Za poga-šenje tacega plamena pa Evropa še ni pripravljena, akoravno ima na milijone vojakov pod orožjem. Prva nevarnost je tedaj odstranjena, vsaj za bližnjo prihodnjost. Toda vsak bi se motil, kdor bi mislil, da pojde v Turčiji vse mirnim potom. Sultan je v prvem strahu podpisal reforme. Kedaj se bodo pa izvedle, tega sultan sam, pa tudi njegovi ministri ne ved6. Predno bodo stopile v veljavo, preteklo bo še mnogo časa, za to bo že skrbela znana turška točnost, katera vse obljubi, kadar je v Škripcih, samo da prav kmalu posabi na obljubo. Znano pa je tudi v Carigradu, da Rusija in Angleška, ki ste tako odločno na sultana pritiskali, ne boste dolgo časa ostali jedini. Rusija, ki jo početkom angleške predloge gled<5 Armenije le i očividno zavistjo zasledovala, pridružila se jim je, ko je tekla kri. Da, nekateri celo trdijo, da so Angleži sami naščuvali earigrajske Armence. Sedaj pa, ko je visoka porta predloge vsprejela, gledan bode petrograjska vlada, da si zopet dobi prosto roko in se kramarskih Angležev znebi. Da jo bode pri tem tudi Francija podpirala, se ne da dvomiti. — Turčija bode tako dobila časa dovolj, da pozabi na svoje obljube, Armenci pa bodo še nadalje morali prenašati krivični jarem.
Pa tudi sicer ni pričakovati, da bode zadnje odločno postopanje velesil imelo trajne nasledke. Sultan se je udal sili. Najnovejše naredbe ujegove vlade pa kažejo, da visoka porta sama ne vd, kako zel6 ima že izpodkopana tla v Carigradu. Vojaki se od vaeh stranij kličejo v mesto, za vsak slučaj hočejo imeti orožje pripravljeno. Toda če se Carigrad pomiri, koliko časa bode pa Makedonija mirovala. Že sedaj se zatrjuje, da so Makedonci le samo do spomladi odložili orožje. Takrat bodo na novo poskusili svojo srečo, ker dobro vedo, v kaki stiski je „bolni mož". Niti Angleška niti Rusija makedonskega vstanka ne boste mogli popolnoma zadušiti in tako bode tam doli vedno tlelo, dokler se orijeu-talno vprašanje do cela ne reši._
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. oktobra.
Klubov a posvetovanja v državnem zboru se prično, kakor javlja .N. W. Tagblatt", takoj po prvi seji poslanske zbornice. Pri tej priliki se bode v prvi vrsti določilo, kedaj se uvede podrobna debata o programu, katerega bode predložila vlada. Ako se torej sprejme ta predlog, se bode moralo odložiti posvetovanje o proračunu za bodoče leto na poznejšo dobo. Ob jednem se bodo posamni klubi posvetovali o proračunu samem, o katerem že sedaj trdijo, da vkljub veliko večjih dohodkov ne bode izkazal velikega prebitka. — V poslaniških krogih krožijo tudi razna mnenja glede ministrov za Češko in Galicijo, glede volilne preosnove, da namerava vlada zdatno pomnožiti število poslancev, in da bode v kratkem imenovanih šest novih članov za gosposko zbornico. Mej temi je tudi bivši poljedelski minister grof Falkenhajn.
Izjemno stanje za Prago je v splošno zadovoljnost čeških krogov odpravljeno. Včerajšnji
dunajski listi objavljajo dotičen odlok skupnega ministerstva. S tem stopijo zopet v veljavo določila državnega osnovnega zakona glede društvene, zbo-rovalne in tiskovne prostosti. — Iz Prage se poroča, da je tem povodom mestna policija naznanila vsem društvom, da zamorejo zopet pričeti svoje delovanje, katero so morali ustaviti 1. 1893. Onim društvom pa, katerim je tedaj policija pobrala premoženje, je ta naznanila, da je dobe zopet lahko nazaj. Odlok skupnega ministerstva je objavljen v češkem in nemškem jeziku po lepakih. Vkljub splošnemu veselju pišejo »Narodni Listy" o odpravljenju izjemnega stanja v uvodnem članku, besede, ki izražajo vse drugo nego veselje. Članek glasi se namreč: Izjemno stanje se je uvedlo na Češkem samo za to, da se odvzame moč opoziciji Mladočehov. Toda to se ni posrečilo, marv&č so ob času izjemnega stanja pri volitvah zmagovali Mladočehi. Mi toraj nimamo nikakega vzroka veseliti se tem povodom in z vso odločnostjo moramo pobijati mnenje, da je odprava izjemnega stanja kaka ugodnost za češki narod. Za Prago in okolico je bilo že večkrat vpeljano izjemno stanje, toda vselej brez škode za češki narod.
Ogerski eerkveno-politični zakon. Včerajšnjega dne so z veliko nestrpnostjo pričakovali vsi židovski liberalci na Ogerskem. Magnatska zbornica je imela namreč odobriti in vsprejeti še ne rešene paragrafe zakoua o prostem bogoslužju. V to svrho se je vdeležilo posvetovanja veliko število poslancev magnatske zbornice, kajti šlo se je prav za prav za to, ali zmaga krščanstvo ali židovstvo. Katoliška stranka je bila sicer dobro zastopana, vender je bilo takoj v začetku malo upanja, da zmaga dobra stvar. Na predlog ministra za bogočastje, ki je želel, da bi se o tej predlogi, ki je že v četrtič na dnevnem redu in jo že sam trikrat zastopa, ne vršila nikaka debata, se je opustilo vsako podrobno posvetovanje. Glasovalo se je torej samo o predlogu grofa Zichyja, ki je predlagal, naj se črta § 23. o brezverstvu iu § 25. o prestopu k židovstvu. Pri imenskem glasovanju se je pa jasno pokazalo, da je Ogerska popolno v oblasti židovskih liberalcev, kajti predlog grola Zichyja se je odklonil s 118 proti 111 glasovom, torej z večino 7 glasov. Glasui eljen-klici na levici so pričali, da je rešena domovina, uamreč židovska. S tem zakonom je sedaj vsakemu na prosto dano, da lahko živi v brezverstvu ter da kristijani smejo prestopati v židovsko vero in s tem je dovolj označeno sedanje stališče nekdanjega mari-janskega kraljestva, ki se sedaj po vsej pravici sme imenovati židovsko kraljestvo z glavnim mestom Judapešto.
Portugalsko in Italija. Prostomavtarski listi so v nebesa kovali portugalskega kralja, ko se je trdilo, da bode v Rimu v Kvirinalu llumberta obiskal, kajti to bi bil prvi slučaj v 25 letih, da je katoliški vladar sv. očeta tako očividno žalil. — Toda kralj je Bvoje potovanje popolnoma odložil in liberalni listi so ostali na cedilu. Kakor so ga poprej poveličevali, tako ga sedaj zaničujejo kot papeževega slugo. Framasonska »Tribuna" kar divja. Naj portugalski kralj — piše — pride ali ne, Italijo nič ue briga ; toda viroki, zakaj ga ne bo v Kvi-rinal, so za Italijo zelo resni. Vatikan se je zopet v svojem bistvu pokazal. Italija pa ne sme prena-
šati, da bi Vatikan tako očitno preziral njeno edinost. Ako se bode to še nadalje godilo, izgubilo bode ljudstvo vsako spoštovanje do javne oblasti. — Mi dostavljamo temu, da tega spoštovanja pri italijanskem ljudstvu že zdavnej ni in da je popolnoma pripravljeno na revolucijo, katere ga je učil rop rimskega mesta pred 25 leti.
Vstaja na Kubi. Iz Madrida se poroča, da je dobil zunanji minister brzojavno poročilo od španjskega poslanika v VVasbingtonu, v katerem se trdi, da je vlada Zveznih držav obnovila prepoved gledd podpiranja kubanskih vstašev od strani prebivalcev v Zveznih državah. Poleg tega je pravosodno ministerstvo potrdilo zaplenjenje parnika „Commo doro", ki je bil napolnjen z orožjem in strelivom, namenjenim kubanskim vstašem. Sploh si vlada vse prizadeva, da kolikor možno prepreči vsako podpiranje vstašev, vendar se ji ne more posrečiti, da bi popolnoma zadušila simpatije, ki jih gojd prebivalci Zjedinjenih držav do Kubancev.
Razgled po slovanskem svetu.
Nadvojvoda Karol Ludovik v praiki razstavi.
Zadnja nedelja je bila prepomenljiva za Prago in za praško češko-slovansko razstavo. Ta dan je bil namreč razveljavljen zakon o izjemnem stanu za Prago in okolico, ta dan pa je tudi obiskal razstavo brat našega cesarja nadvojvoda Karol Ludovik. Nad 80.000 ljudij je ta dan obiskalo razstavo. Pri vbodu v narodopisno razstavo je pozdravil predsednik razstave grof Lazansky nadvojvodo, rekoč: »Odličen obisk, s katerim ste počastili narodopisno razstavo češko-slovansko, napolnjuje nas s posebno radostjo in navdušenostjo. Zato sprejmite našo najiskrenejšo zahvalo. Narod naš je zbral in razstavil tukaj le nekaj del svojih starodavnostij in domače znamenite kulture. Kar Vaša visokost tukaj vidi, to je delo češkega duha in češke roke. A to, kar je vstvaril naš priprosti narod v svoji izvirnosti, to nam je milo in dragoceno in zato želimo, da se vse to ohrani kot dokaz zgodovinskega razvoja naše kulture. Da ta dela res zaslužijo priznanje, to so spričali razsodniki ne le domači, marveč tudi tuji in zato se nadejamo, da bo tudi Vaša Visokost blagovolila si ogledati te dragocenosti." Nadvojvoda je na ta pozdrav prijazno odgovoril, rekoč: Srčno rad porabim to priliko, da obiščem razstavo, o kateri sem že toliko slišal pripovedovati. Storili ste res veliko in s tem dali tudi drugim krasen vzgled. — Na to si je nadvojvoda natančno ogledal posamezne oddelke na razstavi ter se opetovano zelo pohvalno izrekel o izložbi.
Cerkveni letopis.
Vesoljni zbor tretjerednikov v Aaisu._
Iz Rima, 19. oktobra.
V	rojstvenem mestu sv. Frančiška serafinskega se je dne 10. t. mes. obhajal drugi vesoljni zbor tretjerednikov, pri katerem so bile mnogoštevilno zastopane vse skupščine iz Laškega in mnoge druge iz Francoskega, iz Belgije, Malte in Dalmacije. To vesoljno zborovanje se je vseskozi veličastno obhajalo, ker se je vršilo na posebno željo svetega očeta Leona XIII., ki je združene zborovalce s svojim papeževim blagoslovom vnemal in nauduševal, da vztrajno dovršijo pričeto podjetje. Več nego tisoč zastopnikov raznih skupščin je prihitelo k rojstni hišici sv. Frančiška, 18 škofov in nadškofov je poveličevalo slovesnost in mej temi so bili navzoči: škof asiški msgr. Nikanor Priori; nadškof špoletanski msgr. Pagliari; papežev tajnik msgr. Cassetta i. dr. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu v velikanski baziliki Marije Angeljske ali Porcijunkula, katera je bila za to slavnost prirejena v krasno dvorano. Prečastiti generalni minister celega frančiškanskega reda, P. Alojzij od Parme, je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom ter je v dolgotrajnem govoru razložil zgodovino tretjega reda s posebnim poudarkom o njegovem namenu in važnem vplivu za vesoljno cerkveno in družbinsko življenje; nauduševal je k sklepu zastopnike, naj se neustrašljivo poslužujejo onih sredstev v zboljšanje sedanjih žalostnih časov, katerih se je sveti Frančišek posluževal, da zaceli in ozdravi rane, katere so trpinčile družbo človeško ob njegovem času.
V	teku štirih dnij bilo je več zborovanj, pri katerih so govorniki, ne samo duhovniki, marveč tudi svetovni, govorili z velikim naudušenjem o svetovno imenitni družbi tretjega reda. Poglavitne raz-
prave so bile: delovanje tretjega reda v prospeh cerkvenega življenja; o njegovem vplivu na šolo in časopisje; o socialističnem vprašanju, pri katerem reševanju ima tudi tretji red važno vlogo; o pravi krščanski ljudovladi; o poklica tretjega reda, rešiti delavsko vprašanje.
Četrti dan bila je velikanska procesija iz Por-cijunkule v baziliko sv. Frančiška v Asisi, katere se je udeležilo 16 škofov in ljudstva več nego 25.000. Naudušeni so zapeli k sklepu zahvalno pesem. To zborovanje bo gotovo veliko sadu obrodilo in pripomoglo k novemu življenju ljudstva, katero zdaj tako zel6 hira »in tenebris et in umbra mortis".
Cerkvena glasba.
Slava Bogu!
Tretji zvezek, 25 obhajilnih pesmij, zložil P. Angelik Hribar, je ravnokar izšel v Kat. tiskarni v Ljubljani. Cena partituri 1 gld., 4 glasovi 60 kr. in po pošti 10 kr. več. — Tako je bilo či-tati v sobotnem »Slovencu". — Naj dostavim v pojasnilo in priporočilo nekaj besedij. Ker je bil P. Hugolin Sattner z delom silno preobložen, zato je izdal ta zvezek P. Angelik sam. — Prepuščajoč ve-ščakom strokovno oceno, vendar lahko rečemo, da je skladatelj tudi pri tem zvezka gledal na spremembo in lahkoto. Nekaj skladb je za unisono s spremljevanjem orgelj, nekaj za duet, nekaj je čve-teroglasnih. Nekaj skritih kvint in oktav bodo strokovnjaki oprostili gosp. skladatelju, ker so vvrščene ne iz nevednosti, marveč zaradi ložjega izvajanja, kar pač avtorja tudi opravičuje. — Pripomnimo še, da je letos ravno dvajset let, odkar se je P. Angelik Hribar prvikrat oglasil; njegovi napevi so torej dovolj znani slovenskemu cerkveno-glasbenemu svetu. — Zadnjemu zvezku »Slava Bogu" sta pridejani tudi dve pesmi na čast sv. Antonu Paduanskemu, ki naj tudi temu zvezku dobi prav mnogo naročnikov, gosp. skladatelju pa, ki je zadnji čas prestal precej hudo bolezen, čvrstega zdravja, da bo še dolgo časa verne Slovence razveseljeval s svojimi mičnimi in priljubljenimi skladbami.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. oktobra.
(Čuden zagovor.) »Narod" seveda odvrača od sebe vsako zvezo z umazanim napisom na knezo-škofijski palači, ter jo zvrača na — ljubljansko semenišče. Piše namreč: »Od naših Člankov pa do ,mox pereat" je gotovo veliko delj, kakor od — ljubljanskega semenišča, kjer se goji visoka latinščina, pa do zamazane knezoškofijske palače. Ce že v semenišči vzlic preiskavi ne dobodo ,Slovencevi< glasoviti inkvizitorji zlikovca, iščejo naj ga v tistih nižjih krogih, katere so tudi že s svojimi govori in časopisi razburkali, tako da ni čuda, če je prišel neklasičen latinski odgovor na — nedolžno knezoškof!jsko palačo. — Sapienti sat". — Vsakdo lahko z roko prime, da je vse zlagano, kar piše »Narod" o »zlikovcih" v semenišču, katerih ni, in o preiskavi v semenišču, ki se seveda ni nikoli vršila v ta namen. — Ako ima pa »Narod" v mislih kake izstopivše semeniščnike, tedaj mu seveda radi verjamemo, kajti izstopivši semeniščniki, ki se sedaj zbirajo okrog »Narodovega" vredništva, bodo o tem izvestno najbolj poučeni, zlasti ker se niso „visoke latinščine" samo v semenišču učili, marveč cel6 na Dunaju, seveda na — semeniške troške. Sapienti pauca!
(Novi maši) bosta obhajala prihodnjo nedeljo 27. t. m. novomašnika frančiškana o. Avguštin C a m p a v Bibnici in o. Salvator Zobec v St. Vidu nad Ljubljano. Posvetil ju je dne 20. t. m. mil. goriški nadškof Alojzij.
(Osebne vesti.) Major 17. pešpolka baron Kuhn g. Mihael Lo kane si je kot plemič pridal priimek : pl. S a v e n b u r g. — Dr. A. F e r j a n Č i č, ki je dalje časa bolehal, je toliko okreval, kakor poroča »Narod", da se je z drugimi državnozbor-skimi poslanci vred peljal včeraj na Dunaj.
(Od Kolpe) se nam piše: 25 let župan in meseca kimovca t. I. zopet enoglasno izvoljen županom, je g. Josip O ž ura, posestnik, trgovec in gostilničar v Osilnici. Kako je ta župan delaven za javne koristi, se razvidi iz tega, da je bil vedno član krajnega šolskega sveta, par-krat, in tudi zdaj predsednik tega sveta, da je bil vedno in tudi zdaj član okrajno cestnega odbora; — svojedobno je bil od vlade imenovan kot cenilni
mož pri reguliranji zemljiškega davka; po njegovem uplivanju in trudu in pod njegovim nadzorstvom bo je zidala nova, krasna župna cerkev v Osilnici, zvonik se je dozidal, ubrani zvonovi so se napravili, preskrbela se je krasna notranja cerk. oprava in prenovila sta se župnišče in kapelanija. V teku 25 let se je šolsko poslopje dvakrat predelalo. K ogromnim stroškom teh naprav je ta župan iz svojega zdatno prispeval. Cssta v občini, poprej slaba, je po prizadevanji in trudu tega župana v izgledno dobrem stanji. Vse to se je zvršilo tiho, brez šuma, in gospod župan po 25 letnim županovanji, dobro vedoč, da župana čaka nova šolska zgradba, si je pač želel počitka, — in le po prigovarjanji in ker imajo občani zaupanje do njega, je sprejel zopet breme županovanja. Bog naj ga ohrani še mnoga leta!
(Nova predilnica.) Iz Ajdovščine 21. okt. Tn-kajšna lansko leto pogorela predilnica se je v pol-drugoletnem popravljanju prenovila in dovršila, le zidarji imajo še okoli nje opravka. Opravljena je res po najnovejšem zistemu glede strojev in razdelitve, se ve da ni bilo zastonj. Le za stroje so dali na Angleškem do 200.000 gld. in carina v Trstu znašala je okoli 12000 gld. Kdor je prejšno vredbo videl, bi sedanje skoraj ne poznal. Električna raz-svitljava dobro služi, ni tolike nevarnosti, da bi se pri snaženju ali prižiganju napravila kaka nesreča. Tudi ko bi nastal kaki požar, bi pogorel le en oddelek, s zidom in železnimi vrati se ogenj lahko omeji na mali prostor, zraven tega je še nad površjem vedno toliko vode pripravljene, da ogenj takoj lahko zaduši. Dobrota je tudi za delavce, da imajo precej pri rokah zdravo pitno vodo napeljano po ceveh iz dobrega studenca. Celourni oddihlej o poldan dobro služi utrujenim udom in pljuča se na svežem prostem zraku znovega požive. Od 12 do 1 ure se tvornica popolnoma zapre, da je prisiljen vsaki iti na zrak. Zvonec je prej naznanjal ure in premembe, a od kar se je v razvalinah raztopil, ga nadomeščuje rog na par. Trobi tako močno, da ga daleč po vipavski dolini slišijo, še celo naši gorjani vedo sedaj kolikor je ura, ako jim ugoden veter donaša glas na njih planjave. Začetkoma se sicer niso mogli koj privaditi. Prvi dan so ferfotale kokoši, tulili pesi, živina na paši bežala v grmovje, sedaj se je pomirilo, samo še lovci tožijo, da so zajci zbežali daleč stran, ker jih plaši vsakdanje trobenje. Delavci se pa ne pohvalijo kaj z novo napravo. Napornega dela je več, a plačilo manjše, posebno primanjkuje delavk, ki morajo za to velikrat delati čez ure, tudi ob nedeljah se večkrat po maši silijo v tvornico. Tolažijo se sicer, da, ko bode vse v redu, uravnala se bo tudi plača, in ko se ugladijo novi stroji, se bode vse gladkeje vršilo. Da bi se jim upanje le spolnilo!
(Premovanje goved na Vrhniki) se je vršilo 21. t. m. Za bike so dobili premije posestniki: St. Furlan 25 gld., Marija Kotnik 15 gld., Fr. Grda-donik 10 gld., Mih. Semerl 10 gld., Marija Jelov-šek 10 gld., Jer. Jeraj 10 gld. Zasebna darila sta dobila: Ant. Rovtar 6 gld. in Fr. Oblak 6 gld. Za junice so bili obdarovani: Mat. Zitko 20 gld., Gr. Slabe 10 gld. Jak. Opeka 10 gl., Kari Kotnik 10 gl., Jan. Novak 10 gld. Za krave: Ign. Jelovšek 20 gl., Jos. Lenarčič 10 gld., Fr. Suhadolnik 10 gld., St. Nagode 10 gld.
*
(Spodnještajerske novice.) Poroča se nam: Zadnji čas nabralo se mi je nekaj novic, o katerih Vam po Vaši želji v sledečem sporočim: »Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu" je imelo dne 6. oktobra javen shod v Petrovčah, ki se je dobro obnesel. Govorila sta gg. Antloga in Iv. Kač. Sprejela se je jednoglasno resolucija: »Slov. kmetje in delavci, zbrani na javnem shodu slov. kat. delavskega društva v Petrovčah odločno zahtevajo, naj vlada predloži visoki zbornici na novo davčno preosnovo, da se malim posestnikom znižajo davki; svoje poslance pa prosimo, naj podpirajo vse predloge, katere merijo na to, da se olajšajo kmetom bremena." — Mariborsko učiteljišče šteje v pripravljalnem tečaju 42, v I. letniku 37, v II. letniku 27, v III. letniku 23 in v IV. letniku 18 gojencev. Z zavodom združeno vadnico pohaja 100 učencev in sicer v prvi razred 18, drugi razred 39 in 43 tretji razred. Za učitelja je na novo prišel trdi Nemec dr. J. Murauer; res ni bilo nobenega Slovenca za zavod, v katerem se poučujejo in vež-bajo pripravniki za slovenske šole ? — Častnim občanom je imenovala občina Višnja Vas gosp.
državnega poslanca Mihael V o š n j a k a , gospoda državnega poslanca dr. Lavoslav Gregorca in župana gosp. Josip L i p u S a. Krasne diplome je izdelala tiskarna Dragotina Hribarja v Celju.
(Iz slovenjegraškega okraja) dn<5 19. oktobra: V tem okraju je 33 ljudskih šol, na katerih se pa povsodi kolikor toliko nemško uči; na nekaterih le veliko preveč, ker so nekatere še čisto nemške, ko bi vendar morale vsaj slovensko-nemške biti. — Velika je nejevolja mej tukajšnim prebivalstvom, ker je železnica Velenje -Spodnji Drav-b e r g zopet splavala po vodi. Po pravici vprašuje nek dopisnik »Dom." : »Kaj pa na reče k temu naš davkoplačevalec? Svota, katera se je za vse te pri prave porabila, znaša baje blizo 60.000 gld. in kakor sem slišal še nekaj več? Kaj reče k temu deželni odbor ? Kaj naši poslanci k tako ogromni svoti v mlako vrženega denarja? Ali ne skipi kri najmir-nejšemu človeku, ko to premišljuje? Vprašamo po javnem potu naše poslance, ali ni tukaj pomoči ? ali ni tukaj koraka, kateri bi se dal storiti v prid že tako tlačenega ljudstva. Radovedni smo, koliko časa ostanemo Saleščani brez odgovora?" — Bojimo se le, da bodemo odgovora čakati morali zelo, zelo dolgo I
*
* *
(lz celovške škofije.) č. g. Vilj. Janku, provizor v St. Petru je premeščen v Loling. — Razpisana je župnija Loling do 30. novembra t. 1. — Na župnijo Herzendorf je prezentovan tamošnji provizor č. g. Fel. Sarf.
(Iz Spod. Dravberga) dne 21. oktobra: Javna varnost je v tukajšnjem okolišu čim manjša. Ponoči od zadnje sobote na nedeljo so vlomili tatovi v tukajšnjo proštijo, preiskali v treh sobah natanko vse omare, iskajoč denarja. Odnesli so precej srebrne namizne oprave in perila ter napravili škode okrog 100 gld.
(V Prevaljah) je pri občinskih volitvah za sedaj še zmagala nemško-liberalna stranka, vendar se je število konservativnih in slovenskih glasov pomnožilo tako, da je morda to zadnja nemško-libe-ralna zmaga v Prevaljah.
(Koroške novice) Občinski zastop v S t. Jakobu v Rožu je v posebnej seji jedno-glasno izvolil dva častna občana, mnogozaslužna rojaka : milost, g. Lovrenca S e r a j n i k a , prošta v Tinjah ter senijora krške škofije, in gosp. Simona J a n e ž i č a , ravnatelja Mohorjeve tiskarne, ter jima po posebnih deputacijah izročil dotični diplomi. Pri tej priložnosti so podarili mil. gospod prošt 100 gld. za zidanje šentpeterske podružnične cerkve, katero so morali vsled razpoklin v zidovju do cela podreti, in g. S. Janežič 40 gld. za uboge v občini. Prisrčna hvala jima za ta darila. — Šentjakobska posojilnica, najstarejša na Koroškem, je imela kvatrno nedeljo popoldne svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo mnogo udov. Gosp. župnik Aplen, kot tajnik družbe, je poročal o njenem stanju in delovanju od kimovca 1894 do kimovca 1895. Iz poročila posnamemo, da je posojilnica v tem času kaj dobro napredovala in imela čez štiri sto tisoč prometa, kakoršnega doslej v svojem dolgoletnem obstanku še ni dosegla. Določila se je tudi lepa svota od čistega dobička v dobrodelne namene. — Katol. delavsko društvo preval j s k o zboruje prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m., pri Stulerju v Črni. — Državni poslanec Peitler je du4 13. oktobra poročal svojim volilcem v Stebnu ob Žili. Zbrani so mu izrekli svoje popolno zaupanje, zlasti
z ozirom na njegovo glasovanje v celjskem vprašanju.
*
* *
(Notarji) s Koroškega, Štajerskega in Kranjskega se imeli dn<5 14. okt. t. I. shod v Ljubnu. Potegovali so se med drugim »pro domo sua", zoper znani Peitlerjev predlog, češ, da je ta predlog nastal le iz ,političnih' ne pa iz ,juridičnih' uzrokov, in da je notarijat za časa svojega 40-letnega obstanka pridobil si zanpanje ljudstva (?!) Na dokaze so gospodje v naglici pozabili!
(Iz Trsta) se nam poroča: Razpuščeni isterski deželni zbor je bil skleuil v svoji seji dne 14. januvarija t. 1., da se morajo staviti vsi predlogi in interpelacije samo v italijanskem jeziku. S tem bi bila dobila italijanska iredenta nadvlado v deželnem zboru. Toda to ni šlo k»r tako lahko. Istrijanski
deželni zbor je namreč prejel, kakor poroča tržaški »Piccolo" z Dunaja odlok, s katerim se sklep deželnega zbora ovrže, ker ni v nikakem soglasju z zakonitimi določbami in ker pri tem sklepanju ni bil navzoč ves deželni odbor. Tu so se italijanski zagrizenci zopet opekli.
(Nepotizem.) Iz Trsta se nam poroča: Tržaški mestni svet je imenoval Cairolija Rascovicha nad-zorniškim pristavom za javne naprave. Namestništvo pa je vničilo to imenovanje, ker sta v mestni seji za prosilca glasovala tudi njegov oče in stric.
(lz Gorice) z dne 10. oktobra. Razun frančiškanske cerkve na Kostanjevici in jezuvitske cerkve na Travniku, kojih pročelje je impozantuo, sme se zadnje dni ponašati s pravimi cerkvenimi slikami tudi mestna župnijska cerkev na Placuti. Neumorno marljivemu gosp. župniku Martinu Milostu, ki je v to svrho nabiral več let mile darove, spo-neslo se je še le zdaj, olepšati s slikami in dekoracijami notranjost cerkve. Sicer okusno izraženi kinč povikšuje posebno srednja slika na stropu cerkvene ladije, predstavljajoča sv. družino, sredi lepih dekoracij. To sliko, kojo je izdelal cerkveni slikar gospod Ivan Gosar, je zelo pohvalil list: »Eco de 1 Lit orale", katerega izdaja tukaj, tudi za umetnost vneti g. bogoslov. in profesor, mons. Dom. Alpi, v svojem broji z dne 9. oktobra t. I. Da vstrežemo resnici in občni sodbi o tem delu, pristavimo naj oni zelo ugodni oceni kompetentnega sodnika le sledeče: Umetnik je brez dvojbe pravo pogodil, da je v svojo svrho izbral gori omenjeni predmet. Slika ni samo nenavadna v izpeljavi, ampak mari-več odlikuje se močno bodisi s srečnim izborom, bodisi z risto in koloritom, dvema zahtevkoma, ki na stalno vežeta in očem sliko zel6 omilita. V tej sliki se nam toraj predočuje umetnijska celota I Tudi naj še povemo, da je dekoracije in ponarejeno rao-zajiko napravil malar g. Comuzzi v splošno zadovoljenje.
*
* *
(Iz Rima.) 20. oktobra. Dunajski romarji došli so sinoči srečno v Rim. Med romarji je tudi nekaj Cehov in izmed Slovencev jeden goriški duhoven. Hribi okoli Asisija bili so vsi s snegom pokriti, čemur smo se vsi prav čudili. Vožnja iz Asisija bila je zel6 neprijetna, ker .je ta. čas premrzlo. Tudi tukaj je hladno. Avdijenca pri papežu bo menda v sredo.
* *
(Mohorjeve knjige.) Udje sprejmejo sledeče lepe knjige : 1. dr. Fran L a m p e : »Zgodbe sv. pisma", II. zvezek. 2. dr. Jos. Pajek: »Sv. Jožef, rednik Jezusa Kristusa". 3. Fr. Dular: »Umna živinoreja". 4. Martin C i 1 e n š e k : »Naše škodljive rastline". 5. Josip Stritar: »Pod lipo". 6. „Ko-ledar za leto 1896". — Mej 72.096 udov — Slovencev romalo bode 432.582 knjig!! Slava !
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico) je priredila v gostilni pri »Petranu" v nedeljo, dne 13. t. m. na korist družbi sv. Cirila in Metoda veselico, katere se je vdeležilo precej gospode, udov in neudov imenovane podružnice. Tri točke vsporeda zavzemalo je petje. Znani grajski mešani zbor pod vodstvom gosp. nadučitelja Rusa je rešil svojo nalogo častno in v občno zadovoljnost ter s točnostjo, kakoršne si poslušalci le želeti morejo. Smelo trdim, da izvzemši »glasbene Matice" na Kranjskem ni zbora pevskega, kateri bi proizvajal s toliko točnostjo in preciznostjo skladbe, ki se morajo prištevati najtežavnejšim. Slavnostni govornik, preč. g. župnik J. Kačar je po kratkem pozdravu v jedrnatih potezah narisal namen družbe sv. C rila in Metoda ; povdarjal je , kako važna je ta družba ob mejah slovenske domovine, ker vzgaja slovenske otroke v versko-narodnem duhu, ker nastavlja po novo vstanovljenih šolskih zavodih šolske sestre. Glede ua to poživlja g. govornik vse vdele-žence, naj vsak po svojih močeh, vsak v svojem krogu dela, da podružnica sv. C.rila in Metoda za Bled iu okolico, ki je ena najstarejših, bolj oživi, in da vsaj prihodnje leto, ko obhaja desetletnico svojega obstanka, postane pokroviteljica. — Gospodična Jekletjeva je veselici primerno izvrstno pred-našala Gregorčičevo pesem: Blagovestnikom — Živahno veselost pa je napravila čarobna predstava, katero je vprizoril s posebno ročnostjo g. H. Zbrano občinstvo mu je z večkratnim ploskanjem naznanjalo zadovoljnost s konečno zabavo. — Po končanem vsporedu vstane preč. g. župnik J. Ažman in
glede ua poziv glavnega g. govornika prigovarja vdeležencem, naj bi takoj danes pokazali svoje zanimanje za preimenitno družbo in naj bi vsakdo položil kak prispevek na oltar družbe slovauskih blagovestnikov. In njegov poziv ni bil brezvspešen. — 55 goldinarjev, ki so se nabrali pri tej veselici se je vložilo v hranilnico in posojilnico v Gorjah, in upati je, da se podružnica po veselici, katero namerava prirediti prihodnje leto, zamore vpisati kot pokroviteljica.
Telegrami.
Dunaj, 22. oktobra. (Izjava grofa Badenija o programu nove vlade.) Predsednik Chlumecki otvori sejo, pri kateri so poslanci skoro polnoštevilno navzoči. Po predsednikovih besedah v spomin nadvojvodi Ladislavu spregovori Badeni ter izjavi, da ne bo podal daleč segajočega programa, pač pa vse, kar je potrebno, da pojasni stališče vlade, katerih napačnih potov neče nastopiti in katera sredstva rabiti, da doseza svoj namen. Naloga vlade je pred vsem, ustvariti pogoje, da veliki stroj državne uprave deluje pravilno, pravočasno in neovirano. Ker pa je to le tedaj mogoče, ako vsi v jedno avstrijsko celoto združeni narodi žive v miru mej seboj, zato se bo vlada ustavljala vsem pojavom, kateri bi kalili ta mir ter bo z jednako odločnim, kakor blagohotnim ravnanjem delovala, da se ta mir doseže. Vlada bo krepko pospeševala državne koristi, avstrijskega duha in njegove tradicije ter upa, da bodo avstrijski narodi pod to zastavo hodili za jedino, blagohotno in ob jednem odločno vlado. Pri tem sta za zbornico in tudi za vlado merodajni dve vodilni načeli. — Ako se bodo stavile dejansko opravičene in razvoju sedanjih razmer primerne, v mejah državnopravne, finančne in gospodarske dovoljenosti sukajoče se zahteve po zakonitem potu, našle bodo pravično in blagovoljno uvaževanje. Toda to naj se zgodi le tako, da se bo dostojno oziralo na kulturo nemškega naroda, kateri zgodovinsko in tradicijonalno že mnogo let sveti drugim narodnostim. Nato Badeni določi stališče vlade nasproti češkemu vprašanju. Vlada popolno zaupa češkemu narodu, se vzdrži vsacega očitanja, ter je, zidajoč na sijajno skazani patrijotizem češkega naroda, njemu pokazala prvi dokaz svojega zaupanja. Odstranjenje izjemnega stanja ni nobena koncesija, marveč podlaga, da se na njej zgrade normalne razmere; v tem smislu upa vlada na podporo češkega naroda in njegovih zastopnikov. Nasproti strankam v zbornici je vlada popolno prosta in hoče ostati tudi v prihodnje. To pa ni tako umeti, da bi se vlada približala sedaj jedni, sedaj drugi stranki, marveč te besede pomenijo, da hočemo mi voditi in ne se dati drugim voditi. V tem ni nikake prevzetnosti, marveč je le teoretično in praktično pravo načelo. Na podlagi brezpogojnega vzdrževanja tega načela je on s svojimi tovariši prevzel vlado, katera nosi odgovornost za zakon in red in ima zato tudi pravico in dolžnost voditi.
Mogočna, domoljubna, solidarno delujoča Avstrija, to je naš namen. Vlada se pri tem zanaša vzlasti na stranke, ki so združene na etični podlagi in ki so zmožne zasledovati idejalne namene, če tudi s praktično podlago. Vlada si pa pridržuje, da bo vravna-vala svoje razmerje do strank ne le po njih namenih, ampak tudi po njih sredstvih in potih, ker resna in poštena vlada ne bo nastopila brezplodnih, od civilizacije odvrača-jočih in v uničenje človeške družbe vodečih potov, marveč se bo trudila, da tudi drugim onemogoči taka pota. Vlada poudarja pomen vere v državnem življenju in pomen gojitve verskega čuvstva in nravno - verske vzgoje vzlasti pri mladini. Napačno pa bi bilo, tolmačiti te besede tako, kakor da bi vlada zastopala reakcijonarne tendence. Vlada bo imela vedno pred očmi gospodarska vpra-
Menjalnica bančnega zavoda	Wiei>,
LSFSC Schelhammer & Schattera »sdSr
sanja ter se ozirala vzlasti na gospodarsko slabejše dežele ne severu in jugu. Gledd načrta za delo poudarja izjava potrebo, da se proračun reši še to leto, nadalje kot glavno nalogo obnovitev pogodbe z Ogersko, pri čemer se zanaša na domoljubno sodelovanje vseh strank.
Izjava napove predlogo o volilni reformi ter povdarja, da je ta predloga prosta vsake ozkosrčnosti in da se bo kot celota predložila zbornici. Nadalje se bo vlada trudila izboljševati socijalno stanje nižjih stanov. Davčna preosnova se bo hitro nadaljevala na podlagi dosedanjih priprav. Vlada upa, da se besede ministerskega predsednika ne bodo napačno tolmačile ter da ostane pot zaupanja odprta vsem strankam. V tem smislu vlada prosi podpore državne zbornice. Vlada ne bo proti nobeni stranki rabila načela: divide et impera, marveč bo vedno smatrala pravičnost kot najvišje načelo. Brez prevzetnosti in samohvale, toda v trdnem zaupanju pravi si vlada: „In hoc signo vinces".
Dunaj, 21. oktobra. Povodom jutrajšnje otvoritve državnega zbora se je vršil danes socijalno-demokratičen shod, katerega se je udeležilo nad 3000 delavcev. Vsi govorniki so zahtevali volilno preosnovo. Po shodu so se udeleženci mirno razšli.
Dunaj, 21. oktobra. Sekcijska načelnika v finančnem ministerstvu, Baumgartner in Neubauer, sta obiskala danes dr. Plenerja in mu izročila krasno adreso. Plener se je zahvalil ter opozarjal načelnika na svoje delovanje kot finančni minister.
Dunaj, 21. oktobra. Stanje grofa Taaffeja se ni nič zboljšalo.
Zagreb, 21. oktobra. Pri današnji občinski seji je predlagala vladna stranka, naj se izrazi baronu Banffyju v imenu zagrebškega prebivalstva globoko sožalje nad dogodki povodom cesarjevega bivanja v Zagrebu. Odbornik Folnegovič obsoja sicer v imenu manjšine dogodke zadnjih dnij, meni pa, da je nepotrebno vsako opravičevanje od strani zagrebških prebivalcev, ker ti niso absolutno nič zakrivili pri imenovanih izgredih.
Rim, 21. oktobra. Papež je vsprejel danes v avdijenci ruskega velikega kneza Konstantina in njegovo sestro vojvodinjo virtem-berško. Avdijenca je trajala kakih 45 minut.
Bukarešt, 21. oktobra. Vsi novi ministri so se podali danes v Sinajo, kjer so se poklonili kraljici in prestolonasledniku.
Sredeo, 21. oktobra. ,,Svoboda" navaja naslednje pogoje, katere stavi Rusija za spravo z Bolgarijo: odpoved princa Ferdinanda, prestop prestolonaslednika Borisa k pravoslavju še pred odpovedjo očetovo, imenovanje treh sovladarjev mlademu Borisu, katerega mora odgojevati ruski duhovnik, imenovanje ruskega generala bolgarskim vojnim ministrom. Trdi se, da je knez Ferdinand vsprejel te pogoje. Vender vsakdo lahko uvidi, da je ta vest neresnična.
Pariz, 21. oktobra. Povodom francoske zmage na Madagaskarju so se opravile včeraj v raznih cerkvah primerne slovesnosti.
Carigrad, 21. oktobra. V vseh armenskih cerkvah se bero raz prižnice pomirljivi govori. Prihodnjo dni so bode objavil skupni pastirski list, ki bode obravnaval uvedene preosnove.
TifliB, 21. oktobra. Po poročilu iz Er-zeruma vlada mej ondotnim prebivalstvom splošno veselje, ker so uvedene preosnove glede armenske uprave.
New-Jork, 21. oktobra. „Heraldu" se poroča iz Tu-Oenga, da so 20 t. m. zopet 14 napadovalcev usmrtili, ki so se vdeležili napadov na kristijane.
Katol. politično društvo vipavsko
priredi
J
v Št. Vidu nad Vipavo v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih g. Premrla.
Vspored:
1.	O društvenem geslu : »Vse za vero, dom, cesarja" govori društveni tajnik.
2.	Pomen in važnost volitev, govori g. T e x t e r iz Cjla.
E mnogobrojni udeležbi vabi
Odbor.
Umrli so:
20. oktobra. Matevž Oitzinger, agent, 72 let, Cesarja Jožefa trg 2, vsled raka.
V bolnišnici:
17.	oktobra. Jakob Zalar, gostac, 75 let, kap.
18.	oktobra. Andrej Kušar, delavec, 41 let, jetika.
Tujei.
20. oktebra.
Pri Slonu: Berg, Roth, Schmid, Hoffenreieh, Grebner, Pollack, Brener z Danaja. — Buffulisi ii Tržiča. — Herzog iz Zagreba. — Schvvagel iz Trsta. — Plaobota, Hofer, iz Pulja. — Jeločnik iz Litije.
Pri Maliču: Holzmann, Fenichel, Glass, Ornstein in Pereles s Dunaja. — Kordon iz Wies-a. — Tschoner iz Ino-mosta. — Weiss iz Siska. — Jellinek iz Brna. — Winter-halter iz Maribsra. — Fiirst iz Budimpešte. — Sehink iz Zagorja. — Donladii is Ilir. Bistrice. — Peyer iz Gradca.
Pri Lloydu: Probazka, Petess z Dunaja. — Gebauer iz Smarjete. — Erjavec iz Sarajeva. — Kobriba iz Gradca. — Žitnik iz Gorice.
MeteorologiČno poročilo.
a ct p	čas opazovanja	Stanje barometra v n.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
21	9. zvečer	1ii-6	56	kreet.	skoro jasno	
22	7. zjutraj 2. poptl.	7327 7305	0-8 10 4	sr. ssvzh. n	jasno n	00
Srednja veerajsna temperatura 6 7', in za 2-8 pod normalom.
Ektekutivne dražbe.
Florijana O b e r s t a iz Seč posestvi (485 gld. in 80 gld.) dne 30. oktobra in 4. decembra v Kočevju.
Uršule Jurkovi č iz Aibla polovica posestva (160 gld. 77", kr.) dne 80. okt. in 4. dec. v Kočevju.
Karol VTolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunahjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvi-JenJu, z&klopnenju kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov 557 11
redilni prašek za domače živali.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo: izvrstno varovalno sredstvo proti kožnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. W»Ii®,-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.
Razpisana je
služba organista in cerkovnika
v Dolu pri Ljubljani.
Prosilci naj se obrnejo do cerkvenega predstojništva.	612 3—2
Razprodaja.
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom;
1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke ;
1	krušno cevko za smodke;
3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po	4S7 5—4
krakovski razpošiljavnici ur
F. WINBISC II ,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Prečast. duhovičini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na KoroSkem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega aH latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-22
ISCH undGUT
Dunajska t>
o r z
Dni 22. oktobra.
Sknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
80 mark......
80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
100 gld. 30 kr.
		85 .
		30 .
. 101		
. 120		15 .
. 98		95 „
. 1062		
. 398		50 .
. 120		20 „
lj. 58	n	82'/,.
U		75 „
		54»/,.
. 45		20 „
5	n	69 „
Dn6 91. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne sreike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1364, 100 gld.....
4 % zadoUniee Radolfove želez, po 200 kron
Tišine srečka 4%, 100 gld.......
Dunavske vravaavae srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriikega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne ieleznice . . „	„ južne ieiessuce 3% .
„	„ južne žetesaice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4 %
149 gld. 50	kr.
159 n -	n
196 „ -	n
99 „ -	n
145 „ -	n
131 „ 25	n
107 „ 75	n
112 „ -	n
99 „ 25	n
99 „ 70	n
219 „ 50	n
108 „ 65	n
131 „ 20	
99 „ 70	
SL,
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	--	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	»
Ljubljanske srečke..................23	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	177	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3495	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	;'38	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	112	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79	„
Montanska družba avstr. plan.....103	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189	„
Papirnih rubljev 100 ................130	„
25 kr.
n
20 „ 25 „ 50 „
50
40 50 50
OUT Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgufr 3 pri žrebanjih, pri izžrebanja
?;	najmanjšega dobitku.
C K a 1 a n t n a izvršitev naroiil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U
Wollziii it 10 Dunaj, IsriahiMrssiB 74 B
t*
AJC Pojasnila T&J& v vseh jospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Jpekul«oi|«kih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega jbrestovanja pri popolni varnosti ap- naloženih ur 1 a-vn i o. TfcJ
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Ivaa Rakevae.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.