/o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. SPOŠTOVANI! Ste v dnevnem časopisju že zasledili vest, da bodo s 30.6.1995 iz obtoka izločeni bankovci za 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1.000 DEM, izdani v obdobju od 2.1.1960 do 2.1.1980 in da posamezne banke širom Slovenije zamenjavo starih z novimi bankovci tudi zaračunavajo ali pa tega sploh ne opravljajo? V LB Splošni banki Velenje d.d. smo našli način, kako vam lahko stare bankovce nadomestimo z novimi brez velikih težav in kar je najpomembnejše, brez zaračunavanja kakršnihkoli stroškov. Zadostuje že, da se z osebnim dokumentom in s starimi "markami" zglasite na eni izmed naših enot in se prepričate, da naša rešitev ustreza tudi vam. BUDNA D.O.O. - vse klase - letna sečnja - višje odkupne cene - plačilo takoj ni potrebno žaganje ugodni plačilni pogoji dostava na dom Informacije: 841-107 ^ \ 0609-621-475 Irena in Oto v Savinjskem gaju foto: Vlado Lamut 4 m m Turistovi presežni delavci zahtevajo, kar jim pripada po zakonu Elkroj Mozirje je ustanovil svoje lastno invalidsko podjetje Nov Kolencev jez na Ljubnem velika pridobitev za kraj in dolino Urednikov k Ua... Že res, da se nezadržno približuje čas počitnic in dopustov, toda prav tako je v tem obdobju leta tudi pravšnji čas za poroko. Se ne strinjate? O, ja, nekateri se že in prav za tiste smo v tokratni številki pripravili nekakšno mini poročno prilogo. Morda bo pa kateri od nasvetov le koristil. Vso srečo letošnjim mladoporočencem želimo tudi mi! Z izletom naših izžrebanih naročnikov in kmalu tudi z žrebanjem naših mladih ljubiteljev zabavne glasbe v uredništvu pripravljamo teren za poletno shemo časopisa, ki bo vsaj za spoznanje lahkotnejša. No, kar takoj se to še ne bo zgodilo, saj bodo tudi občinski organi vsaj še mesec dni v polni aktivnosti. Njihovim številnim nalogam res ni videti konca. Zgornjesavinjske ceste so spet terjale svoj davek. Znova se je prometna nezgoda pripetila v neposredni bližini križišča na mozirski obvoznici, ki postaja tako ’črna točka" v pravem pomenu besede. Vse pa kaže, kar je seveda vzpodbudna vest, da se bo gradnja ceste Ljubno-Luče letos le nadaljevala z odsekom do meje med občinama. Dobre novice so iz Ministrstva za kulturo prinesli tudi predstavniki nazarskega samostana in občine, saj je minister načelno obljubi! potrebna sredstva za obnovo knjižnice. Seveda bo moral svoj delež k temu prispevati tudi občinski proračun. V uredništvu se tudi že veselimo naslednjega gosta meseca. To bo po vsej verjetnosti Lojze Slak. Drage bralke in bralci, preberite tudi naslednje vrstice! Morda ste že leta čakali prav na kaj podobnega... m m jm 19 Macesnikov plaz v Podolševi je znova podivjal Visok jubilej: 190-letnica šolstva na Ljubnem ob Savinji Poročna priloga za vse, ki razmišljajo o zakonski zvezi Cenjene bralke, spoštovani bralci Savinjskih novic! V naše uredništvo prihaja vse več literarnih prispevkov, proze in še več poezije, ki bi si po svoji vsebini in zgradbi zaslužili objavo. Na žalost, zaradi prostorske stiske to ni mogoče. Ker pa kljub temu želimo vse literarne snovalce vzpodbuditi in jim na nek način izkazati priznanje, smo se v uredništvu odločili za izdajo literarne priloge, s katero želimo predstaviti čim širši krog ljudi, katerim je pisana beseda del vsakdana in življenja. Le-ta naj bi ob pomoči kulturnih inštitucij zagledala luč sveta v jesenskem času. Potrudili se bomo, da bo tehnično in oblikovno dostojna vsebini. Vsebinsko težo priloge bomo oblikovali predvsem z vašo pomočjo, spoštovani ustvarjalci, zato vas vabimo k sodelovanju. Tiste, katerih prispevki varno shranjeni v literarnem predalu čakajo objave, vabimo, naj se nam oglasijo z novimi deli. Obenem namenjamo naš apel vsem tistim, ki svoja dela, prozna ali poezijo, iz takšnih ali drugačnih vzrokov do sedaj niste predstavili. Pogum velja, mogoče se prav med vami skriva neodkrit talent literature. Veliko danes priznanih pesnikov in pisateljev je svojo pot začelo prav na takšen način. Vsa prispela dela bomo s pomočjo stroke skrbno pregledali in pripravili za objavo. Svoja dela nam pošljite na uredništvo Savinjskih novic s pripisom “za literarno prilogo". Naše skupno sodelovanje bomo strnili v literarni večer in predstavitev avtorjev, katerega bomo za vas pripravili ob pomoči matične knjižnice v Mozirju. Edi Mavrič - Savinjčan IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. GP Turist Nazarje Delavci vidijo staige v podjetju drugače Vse od začetka letošnjega leta dalje, ko je po neuspelem silvestrovanju prekipelo delavcem gostinskega podjetja Turist Nazarje, se problematika omenjenega podjetja bolj ali manj redno pojavlja v sredstvih javnega obveščanja. Delavci, ki so prizadeti zaradi ukrepov v podjetju, menijo, da je v teh poročanjih premalo poudarjen njihov težak položaj, zato so pripravili svojo izjavo o videnju sedanjega položaja. Takole pravijo: "Ker slišimo različne informacije s strani javnih medijev, smo se prizadeti delavci odločili, da javnosti posredujemo tudi stisko nas, delavcev, ki smo ostali na cesti brez sredstev za preživetje. Podjetje nam še vedno ni izplačalo osebnih dohodkov za mesece januar, februar, marec in april. Nihče od vodilnih še vedno ne ve, kdaj bomo lete prejeli. Kje je denar za odpravnine tehnoloških viškov, regres, jubilejne nagrade in razlika do kolektivnih pogodb? Vse to lahko verjetno samo sanjamo! Se kdo od vodilnih vpraša, kako se sploh preživljamo?" Delavci želijo le opozoriti nase, saj si morajo, kot pravijo, pozabljeni od vodilnih, iskati zaslužek "na črno", kakor pač kdo ve in zna, ker bi bili sicer prisiljeni krasti. "Kaj ni to problem občin in države?" se sprašujejo. “Delavci vemo, da je bilo podanih že več možnih rešitev za izplačilo osebnih dohodkov in odpravnin, pa za direktorja žal nobena ni sprejemljiva. Menimo, da bi moral direktor nekaj žrtvovati tudi za nas, delavce, ki smo vsa leta trdo delali v podjetju in ga nenazadnje zgradili. Zahtevamo le to, kar nam po zakonu pripada. To je le skromna odškodnina za nas, ki smo ostali na cesti." Delavci se ne strinjajo z očitki s strani direktorja, ki razloge za slabo poslovanje podjetja v preteklosti pripisuje prav njim. "Kaj pa sedaj stori sam za sanacijo podjetja, ko ima v rokah vsa pooblastila?" se sprašujejo. "Ali to prepušča bodočim najemnikom, ki jim je omogočil boljše najemne pogoje, kot jih je ponudil nam, delavcem?" V nadaljevanju izjave delavci ugotavljajo, da je slaščičarna v Mozirju žal še vedno zaprta, vsi ostali obrati pa kljub doseženim dogovorom glede oskrbe lokalov ne nudijo celotne gostinske ponudbe, 'je franšizing sistem res rešitev za podjetje in zaposlene, ali samo za direktorja? Sprašujemo se, ali sedanje poslovanje v našem podjetju nič ne zanima inšpekcijskih služb, ki bi morale po našem mnenju tudi ustrezno ukrepati?" V zaključku izjave se 14 podpisanih delavcev Turista zahvaljuje za pomoč Rdečemu križu Mozirje, občinskemu sindikatu in republiškemu sindikatu gostinstva in turizma ter občinama Mozirje in Nazarje, ki sta jim v mesecu Medijski sejem je potekal skupaj z Marketing klubom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v času od 16. do 18. maja in naj bi združeval ponudbo oglaševalskih agencij in medijev, zanimiv pa naj bi bil tudi za oglaševalce. Slogan v smislu vabila na sejem je bil: "Kogar ne bo - tega ni", zato smo se pozanimali glede udeležbe na sejmu. Cene so bile za nivo lokalnega časopisa "astronomske" in z neudeležbo smo tvegali, da nas pač ni. Kako to izgleda, smo se želeli prepričati na lastne oči, pri tem pa smo spoznali, kakšna je realna medijska podoba Slovenije, Podobo medijskega kralja si je skušala nadeti nacionalna televizija, ki je z največjim razstavnim prostorom in stalnim programom na njem (nastopi znanih glasbenikov in igralcev) privabljala največ pozornosti. Koliko je RTV Slovenija za to plačala, je seveda neznanka. Bolj so nas zanimali časopisi. DELO s podružnico Slovenske novice in s kopico svojih revij je bilo seveda v ospredju. Ob strani so bili Dnevnik, Večer, Slovenec, Republika, potem pa je bilo veselja počasi konec. Lokalnih časopisov, za katere nas je najbolj "skrbelo", kako se bodo predstavili, praktično ni bilo. Zaman smo iskali Novi tednik, Glas Savinjske, koroški Prepih, le na velenjskem razstavnem prostoru je bilo opaziti logo Našega časa. Ampak le to in nič več. Nobene prave komercialne ponudbe, kar nas je pripeljalo do sklepa, da je nastop na takšnem sejmu za lokalne časopise predrag glede na dejanski efekt. Tudi slovenska oglaševal- aprilu omogočili izplačilo osebnih dohodkov za mesec december 1994. KF ska zbornica, ki naj bi pod svojim okriljem združevala vse, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo, tako smo izvedeli na sejmu, nikakor ne more zaživeti v pravem pomenu besede. Seveda pa je bila podoba navzven dodobra olepšana z bliščem okoli podelitve priznanj. Bolj aktivno so bile Savinjske novice udeležene na srečanju, ki ga je v petek, 19. maja organiziral NOVUS -klub novih koroških, savinjskih in šaleških podjetnikov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik je udeležencem srečanja predstavil temeljne značilnosti in vsebinsko zasnovo časopisa, v kateri ima spremljanje dogodkov na področju gospodarstva in podjetništva pomembno vlogo. Številni udeleženci, ki časopisa prej še niso poznali, so bili nad njegovim izgledom prijetno presenečeni. Pohvalili so njegovo podobo in pestro vsebino, kar uvršča naš časopis znatno nad povprečje v svojem "razredu". Tudi podatek, da imajo Savinjske novice svoje naročnike v več kot vsakem drugem gospodinjstvu v dolini, govori v potrditev dejstva, da je to najbolj efektiven medij v Zgornji Savinjski. Če naročniki Savinjskih novic primerjajo svoj časopis z okoliškimi lokalnimi časopisi, so lahko nanj brez zadrege tudi malce ponosni. Naš časopis oziroma nivo lokalnega informiranja v dolini je gotovo ena izmed redkih stvari, kjer v regijskem in državnem merilu ne zaostajamo za drugimi. Franci Kotnik Savinjske novice na medijskem sejmu in srečanju podjetnikov V tednu tik pred izidom prejšnje številke Savinjskih novic smo si ogledali dve zanimivi prireditvi, ki se po svoji vsebini posredno nanašata na izdajateljstvo našega časopisa: 1. slovenski medijski sejem v Ljubljani in srečanje podjetnikov kluba NOVUS v Topolšici. Podjetniški kotiček pričakovani dopust. Tudi v podjetniškem kotičku se lotevamo lažjih tem. V mesecu maju smo zasledili s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj razpis za demografsko ogrožena območja. Razpis se nanaša na območja, ki so bila kot demografsko ogrožena določena z Odlokom že leta 1990, veljavnost le-tega pa je podaljšana od leta 1996. Tokratni razpis žal ni namenjen pridobivanju teh cenenih sredstev za podjetnike in samostojne podjetnike. Na razpis lahko sodelujejo samo občine za financiranje infrastrukture oziroma razvojne dokumentacije. ■* Državni zbor je med bolj ali manj težkimi temami razpravljal o najnižji in najvišji plači. In ju končno tudi sprejel. Najnižja plača znaša 45.000 tolarjev bruto, najvišja pa 700.000 SIT bruto. V to plačo naj bi bilo zajeto vse, kar je predmet obdavčitve z dohodnino. * 19. maja je bilo v hotelu Vesna v Topolšici pod okriljem kluba novih podjetnikov NOVUS že tretje srečanje podjetnikov koroško - šaleško - savinjske regije. Srečanje so omogočili: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in občine omenjene regije. Cilj takega srečanja je promocija novih enot malega gospodarstva. Srečanja so se poleg podjetnikov udeležili tudi predstavniki Republiškega zavoda za zaposlovanje, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Sklada Republike Slovenije za pospeševanje malega gospodarstva in župani posameznih občin regije. Bivšo mozirsko občino je zastopal samo župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, ki je prisotnim tudi spregovoril. Z največjim zanimanjem smo spremljali nagovor predstavnice Ministrstva za gospodarske dejavnosti in predsednice Sklada za razvoj malega gospodarstva, Cvetke Tinauer, ki je spregovorila o možnostih pridobivanja finančnih sredstev preko Sklada za razvoj malega gospodarstva v letu 1995. Omenila je, da bodo na voljo določena sredstva, ki jih bo Sklad plasiral bankam, ki aodo morale sredstva ponuditi podjetnikom pod pogoji, ki jih 30 določil sklad. Sredstva bodo na voljo na podlagi občinskih razpisov, torej rreko občinskih skladov za razvoj malega gospodarstva. Dobro ri bilo, da bi se v naših občinah, ki ne podpirajo skupnega sklada za razvoj malega gospodarstva, skupaj s Tinauerjevo čim-jrej domenili, kako se bo razpis izvedel. Srečanje je bilo tudi kulturno umetniško obarvano, v tadaljevanju pa je dal povezovalec programa, Alojz Filipančič, nožnost predstavitve posameznim podjetnikom, ki so v borzi ronudbe ih povpraševanja poleg svojih proizvodov in reklam-tega materiala bolj ali manj uspešno predstavili svojo dejavnost tudi po mikrofonu. Ponujali so, iskali... In nekateri so bili zadovoljni. * REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA ENOTA VELENJE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBČINE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NVEL d.o.o. Velenje in VISING d.o.o. Mozirje vabijo na BREZPLAČNO tridnevno podjetniško delavnico, ki se bo odvijala v dneh od 6. do 8. junija 1995 v prostorih Gasilskega doma v Mozirju, od 8. do 14. ure. Seminar je namenjen vsem, ki ste že postali podjetniki MHE!), se podjetništva lotevate, oziroma o tem šele razmišljate. Na seminarju boste dobili aktualne informacije in osnovna znanja o podjetništvu. Prijave na tel. 832-543 (torek ali četrtek dopoldne, sicer po 14. uri). * TEČAJ DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA se prične 16. junija ob 8. uri v prostorih Invel d.o.o. Velenje, Trg mladosti 6 (Pri Zdravstvenem domu). In-brmacije na tel. 832-542. MGA Nazarje Otvoritev novih poslovnih prostorov V nazarski tovarni malih gospodinjskih aparatov so pred kratkim dokončali gradnjo novih poslovnih prostorov, ki bodo namenjeni predvsem razvojnim službam. Za podjetje MGA, sicer v stoodstotni lasti nemškega koncerna Bosch Siemens, pomeni ta pridobitev uresničitev še enega, zelo pomembnega cilja, saj bodo omenjeni prostori omogočili prenos celotnega razvoja malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon v Nazarje. Na otvoritvi, ki je bila minuli torek, sta o pomembnosti pridobitve in o načrtih za prihodnost spregovorila direktor MGA Nazarje Jože Kuder, ki se je potem konec maja upokojil (novi direktor MGA je od 1. junija dalje Vili Eisenhut) in predstavnik koncerna Bosch Siemens Bernhard Brinkmann. Podrobneje o sami investiciji in o otvoritvi pa v prihodnji številki. KF n lil Glin Pohištvo Nazarje Računalniško konstruiranje pohištva V podjetju Glin Pohištvo se v zadnjem času precej ukvarjajo tudi s proizvodnjo pohištva. Se pred nekaj leti so izdelovali le sestavne dele za posamezne pohištvene elemente, danes pa je podjetje s pohištvom lastne konstrukcije uspešno že na številnih tržiščih. Lastno oblikovanje in konstruiranje pohištva je prineslo s sabo tudi veliko več risarskih operacij - od ideje do končnega izdelka. Prav zaradi tega so v podjetju pričeli razmišljati o računalniku za konstruiranje pohištva. Pri iskanju najugodnejše možnosti nakupa jim je na pomoč priskočila mariborska strojna fakulteta in jim omogočila lizing računalniške delovne postaje z ustrezno programsko opremo za risanje oziroma konstruiranje. Kot nam je povedal mag. Ivo Glušič, program omogoča konstruktorju, da vsak posamezni del pohištva pogleda z vseh zornih kotov, preizkusi, če se vsi sestavni deli pravilno ujemajo, in, če je v končni fazi vse v redu, izriše načrte za izdelavo. Prednosti takšnega konstruiranja so seveda očitne. Čas od ideje do realizacije je krajši, verjetnost napak je mnogo manjša, takoj ob izrisu načrtov pa so znana tudi mesta v proizvodnji, kjer bo potekala posamezna faza izdelave. Po drugi plati terja tak način več oblikovalskega in konstruktorskega znanja, vsekakor pa pomeni za podjetje Glin Pohištvo korak naprej v boju s konkurenco na zahtevnem pohištvenem trgu. KF Elkroj Mozirje I.P. Invalidsko podjetje, ki pa ni samo to V Elkroju so pričeli v oktobru lanskega leta na osnovi svetovanja s strani strokovnih institucij razmišljati o ustanovitvi lastnega invalidskega podjetja. Slednje sedaj že nekaj mesecev posluje, naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali o namenu in delu podjetja, pa je bil direktor Franjo Remic. SN: C. Remic, opišite nam postopek, kako je sploh prišlo do ustanovitve podjetja, ki ga vodite! REMIC: Po prvih internih razgovorih o možnostih ustanovitve invalidskega podjetja smo se o tej tematiki pozanimali še v podjetjih, kjer so takšna podjetja že poslovala. Potem smo na novembrski seji Elkrojevega delavskega sveta sprejeli sklep o ustanovitvi podjetja, ki si bo prizadevalo pridobiti status invalidskega podjetja. Sam postopek ustanovitve smo prepustili Centru za rehabilitacijo invalidov iz Celja, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Tako je bila ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo, za katero je ustanovni kapital zagotovil ustanovitelj, to pa je Elkroj konfekcija p.o.. Z drugimi besedami to pomeni, da je 100-odstotni lastnik našega podjetja Elkroj. Ustanovitelj je podjetju zagotovil tudi poslovne prostore in obratni kapital. Status invalidskega podjetja je podjetje dobilo šele z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. SN: Kako ste pravzaprav pridobili ta status oziroma kakšne pogoje ste morali izpolnjevati? REMIC: Po registraciji podjetja smo na komisijo za podeljevanje statusa invalidskih podjetij pri omenjenem ministrstvu naslovili ustrezno vlogo. Pogoj, da mora imeti invalidsko podjetje zaposlenih 40 odstotkov invalidov (ostali so lahko delavci s polno delovno zmožnostjo) smo izpolnjevali, saj smo imeli 13 invalidov II. in III. kategorije ter 15 ostalih de- lavcev. Odstotek invalidov ne sme nikoli pasti pod 40 odstotkov, saj lahko v nasprotnem primeru podjetje izgubi status invalidskega podjetja. Ta status, ki prinaša nekatere ugodnosti, je naše podjetje pridobilo en mesec po registraciji. Seveda smo morali izpolnjevati tudi ostale pogoje. SN: Kaj pa je prav- zaprav predmet poslovanja vašega podjetja? Ali gre za proizvodnjo ali za storitve? REMIC: Vodstvo Elkroja se je odločilo, da v invalidsko podjetje vključi celoten razvojni oddelek, kjer pripravljajo nove modele za kasnejšo proizvodnjo. Poleg tega v našem podjetju izdelujemo konfekcijo po meri oziroma po naročilu in smo torej nekakšen kooperant matičnemu podjetju. Pri nas tudi popravljamo izdelke, ki jih stranke kupijo v Elkrojevi industrijski prodajalni. SN: Bo tako ostalo tudi v prihodnje ali razmišljate morda tudi o kakšni dejavnosti, ki ne bi bila vezana neposredno na matično podjetje? REMIC: Naša razvojna vizija je naravnana v to smer, da bi se v bližnji prihodnosti začeli ukvarjati tudi z dejavnostmi za "zunanji" trg. Kakšne bodo te dejavnosti, je v tem trenutku težko reči, lahko pa povem, da na obdelavi ene od zamisli že intenzivno delamo. SN: Prej ste omenili tudi določene ugodnosti, ki jih imajo invalidska podjetja. Za kakšne ugodnosti konkretno gre? REMIC: To so določene subvencije oziroma oprostitve plačila prispevkov. Stvar je razumljiva, če se zavedamo, da je delovna storilnost invalidov manjša in da je tudi njihova odsotnost z dela pogostejša. Delovni invalidi so praviloma prepuščeni podjetju, v katerem je invalidnost nastala, in pri nas se trudimo, da bi jim omogočili čimbolj normalno delo tudi z upoštevanjem omejitev, ki jim jih je predpisala invalidska komisija. SN: Kaj pa se zgodi v primeru, če invalidsko podjetje ne posluje pozitivno? REMIC: Zaščita invalidskih podjetij je zelo močna. Ustanovitelj, v našem primeru Elkroj, se mora obvezati, da podjetju zagotavlja delo. Če bi kljub temu nastale težave, lahko stečaj invalidskega podjetja odobri izključno Vlada Republike Slovenije. V tem primeru je matično podjetje dolžno vzeti nazaj vse zaposlene delavce. Vendar na kaj podobnega sploh ne mislimo, saj imamo dejansko polno podporo matičnega podjetja in še posebej njegove direktorice Marije Vertačnik. SN: In kako v vlogi direktorja vi gledate na prihodnost Elkroje vega invalidskega podjetja? REMIC: Sem optimist in menim, da bomo z razširitvijo dejavnosti odprli še kakšno delovno mesto za naše invalide. Število zaposlenih bomo v kratkem povečali na 31, pri čemer bomo seveda zadržali potrebno razmerje. Je pač tako, da se je kolektiv Elkroja z leti v povprečju postaral in svojevrstnost dela prinaša žal tudi telesne okvare. Za naše invalide bomo skušali zagotoviti čimbolj primerna delovna mesta, kjer se ne bodo čutili zapostavljene ali manj sposobne. In prepričan sem, da bomo sočasno s tem kot podjetje tudi ekonomsko uspešni. KF Elkroj Mozirje organizira DAN ODPRTIH VRAT, ki bo 3. junija od 10.00 do 13.00 ure. Vabljeni vsi, ki želite o podjetju Elkroj izvedeti kaj več in si ogledati proizvodnjo! Franjo Remic m VTIS Spodnja Rečica Zanimiva predstavitev prodajnih proizvodov Podjetje Vtis iz Spodnje Rečice je za svoje poslovne partnerje v četrtek, 18. maja v restavraciji Gaj v Mozirju pripravilo zanimivo predstavitev proizvodov nekaterih dobaviteljev. Tovarna papirja Paloma iz Sladkega vrha je predstavila široko paleto svojih proizvodov od toaletnega papirja do pisarniških potrebščin. Podjetje Henkel Zlatorog iz Maribora je predstavilo program pralnih praškov in nekaterih drugih čistil, podjetje Sub Sole iz Celja pa je pokazalo svoj program čajev in kave. Fructal iz Ajdovščine je v ospredje postavil paleto sadnih sokov brez dodanega sladkorja, na zdravo hrano pa so opozarjale tudi Ljubljanske mlekarne s svojim bogatim izborom mlečnih izdelkov. Slovenijavino iz Ljubljane je ponudilo več vrst odličnih slovenskih vin in uvoženih žganih pijač, poleg izdelkov Kozmetike Iris Velenja, katerih distributer je podjetje Vtis, pa je največ pozornosti vzbudil samostojni podjetnik Marjan Štefančič iz Teharij, ki je predstavil svoj program paštet Štef iz puranjih jeter. Gre za dejansko noviteto na slovenskem trgu, ki prinaša nova merila tako na področju izdelave paštet kot tudi pakiranja. Po uradni predstavitvi so se njeni udeleženci, med katerimi so bili tako trgovci kot gostinci, zadržali še ob prigrizku in dobri kapljici, kjer je padla še marsikakšna beseda o poslu. KF POSLOVNE INFORMACIJE 1. Gorenje d.o.o. - Inženiring poslovnih procesov in Območna gospodarska zbornica Velenje organizirata simpozij o kakovosti z naslovom V KORAK Z EVROPO. Poleg vodilnih delavcev in strokovnjakov Gorenja bodo sodelovali tudi mag. Jožko Čuk, predsednik slovenskega združenja za kakovost, dr. Bogdan Topič, predstavnik urada za standardizacijo in meroslovje, ter predstavniki slovenskega inštituta za kakovost. Simpozij bo 1. junija 1995 v Topolšici. Prijavite se lahko najkasneje do 25.5.1995 na Območni gospodarski zbornici Velenje, telefon: 063/856-920. 2. Pozivamo vsa mala in srednja podjetja, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000, da pošljejo svojo prijavo na Območno gospodarsko zbornico Velenje, Trg mladosti 2, ali na Službo za napredek poslovanja pri GZS, Diijiičeva 9, Ljubljana, telefon: 061/342-366. 3. Združenje za lastništvo zaposlenih (DEZAP) razpisuje razpis za projekt LASTNIŠKA KULTURA ZAPOSLENIH II. Projekt “Lastniška kultura zaposlenih II" bo izvajala angleško - slovenska strokovna skupina v osmih izbranih slovenskih podjetjih. Projekt se izvaja ob podpori Sklada Know How vlade Velike Britanije. Prednost imajo srednje velika podjetja, uspešna podjetja, ki imajo ugleden poldžaj znotraj svoje gospodarske panoge, in podjetja, v katerih obstaja podpora zaposlenih in sindikata za izbrano pot lastninskega preoblikovanja. 4. Obveščamo vas, da bo od 5. do 7. junija 1995 na Bledu potekala 8. mednarodna konferenca o elektronski izmenjavi podatkov pod naslovom POVEČANJE UČINKOVITOSTI TRGOVINE Z ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM. 5. Obveščamo vas, da se bodo v Bruslju 5. in 6. oktobra 1995 srečali proizvajalci in dobavitelji iz Belgije, Francije, Italije, Nizozemske in Nemčije. Prijavnice in podrobnejše informacije za udeležbo na EUROCONTACTU 1995 so na razpolago na Območni zbornici Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG jj MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920. Zgomjesavinjska turistična zveza Kompromisna razdelitev takse Po pregledu zapisnika zadnje seje, ki so ga dobila tudi vsa turistična društva, so se člani odbora Zgornjesavinjske turistične zveze poenotili v mnenju, da naj bi zveza obstajala tudi v bodoče. Seveda na podlagi prostovoljnega združevanja. Nedorečeno ostaja financiranje, kar bo potrebno dogovoriti z župani. Franc Pustoslemšek je predstavil eno od možnih oblik in sicer preko društev, za kar se v Gornjem Gradu z županom na čelu vsi ogrevajo. Glavna in najbolj vroča tema sestanka je bila brez dvoma razdelitev turistične takse turističnim društvom. Za leto 1994 jim namreč pripada 1.800.000 SIT, od tega je bilo 900.000 SIT razdeljenih po ključu na podlagi prijavljenih nočitev. Ostanek, torej drugo polovico sredstev, naj bi po mnenju Vanje Hoftrauer, predsednice TD Nazarje, razdelili med vsa društva v enakem znesku. Na podlagi prvotne delitve, ki ima sicer kritje v sklepu odbora, ostajajo nekatera, resnici na ljubo prizadevna in delovna društva, brez tozadevnega denarja, ker kraji pač ne premorejo nočitvenih kapacitet. Obratno je menda tudi res, da TD Mozirje zagovarja delitev takse po nočitvenem ključu in s tem pridobivanju sredstev, katerih si po mnenju razpravljalcev ne zasluži. Menda mozirsko turistično društvo obstaja zgolj na papirju, res pa je in to je bilo med razpravo resno izpostavljeno, da so v Mozirju zelo aktivni pustnaki, postavljalci mlajev in še kdo. Po razpravi so sprejeli kompromisen predlog predsednika zveze Vojka Strahovnika, po katerem dobi vsako društvo po 100.000 SIT, razliko pa so razdelili Solčavi (66.000 SIT) in Mozirju (133.000 SIT) in sicer na podlagi prijavljenih nočitev. Edi Mavrič _____________IZ OBČIN Občinski svet Gornji Grad V znamenju volitev in imenovanj Na sedmi redni seji so svetniki občine Gornji Grad glavnino časa namenili kadrovski politiki. To pot konstruktivno in brez nepotrebnih zapletov. Na predlog župana Tonija Riflja so za tajnika občinsk? uprave soglasno imenovali Franca Pozniča. Pred glasovan jem je kandidat predstavil svoje dosedanje delo in izkušnje, predvsem na cestnem, komunalnem in stanovanjskem področju, z jasnim poudarkom, da želi svoje izkušnje in znanje maksimalno prenesti v razvoj gornjegrajske občine. Distanciral se je od očitkov, ki krožijo po kraju, in sicer po vprašanju neustrezne stanovanjske politike, pri kateri je šlo v določenem delu za višji interes in politično odločanje. Kakorkoli že, po besedah svetnikov so pred njim jasne in zahtevne naloge. Pristop in razreševanje le-teh bo potrdil oziroma ovtgel njihovo odločitev ob dejstvu, da je tajnik občinske uprave funkcionar in kot tak deležen vsakokratnega volilnega prepiha. Na predlog predsednika sveta Jakoba Filača je bil za sekretarja občinskega sveta oziroma namestnika predstojnika občinske uprave imenovan dosedanji vršilec dolžnosti Niko Pumat. Po splošni oceni svetnikov in župana je imenovani s svojim dosedanjim delom dokazal strokovnost in delavnost, kar so potrdili s soglasnim glasovanjem. V nadaljevanju seje so bile izvedene volitve v odbore pri občinskem svetu (odbor krajevnih skupnosti, finance in proračun ter odbor za določitev občinskih simbolov, priznanj in odlikovanj), in imenovanje članov odborov glede na izid volitev. Brez pripomb je bil potrjen tudi skupni svet članov petih občin za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Za predsednika je bil predlagan Franci Kotnik iz Nazarij, svet pa naj bil poleg specifičnih zadev pristojen za signalizacijo in ureditev krajevnih cest. Edi Mavrič Občinski svet Mozirje Svetniki "za" poslovnik in proračun v prvi obravnavi Mozirski občinski svet se je na peti redni reji sestal v četrtek, 25. maja. Prisotnost svetnikov tokrat ni bila tolikšna kot na minulih sejah, še vedno pa je svet sklepal brez težav. V zajetnem dnevnem redu so se člani občinskega sveta najprej lotili obravnave predloga rečiškega turističnega društva za izdajo turističnega prospekta Mozirja in Rečice. Predlog je pojasnila predsednica TD Rečica Vida Orlovič. Po nekaterih soglasnih mnenjih so se pojavila tudi vprašanja, zakaj ne bi v prospektu združili širše turistične ponudbe, če že ne doline kot celote pa vsaj še Nazarij. Svet se je odločil, da naj skušajo operativni izvajalci projekta pridobiti k sodelovanju še Nazarje, kar bi bilo za obe občini ceneje, izdelati je potrebno natančen stroškovnik, prospekt pa naj bi izdali še pred pričetkom glavne turistične sezone v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Nato je svet brez obsežne razprave potrdil predlog svojega poslovnika. Sprejem pa naj bi opravili na naslednji seji. Župan občine Mozirje Jakob Presečnik je svetnikom nato razložil predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Ker je na predlog padlo le nekaj manjših pripomb, je svet odlok sprejel v enofaznem postopku. Nekoliko več časa so svetniki namenili obravnavi predloga občinskega proračuna, ki ga je pojasnil mag. Ivo Glušič, predsednik komisije za pripravo in spremljanje proračuna. Letošnji proračun občine Mozirje naj bi bil težak dobrih 270 milijonov tolarjev, pri čemer je Glušič poudaril, da je predlog proračuna uravnotežen in torej ne predvideva zadolževanja. Financiranje nekaterih postavk proračuna, še posebej to velja za družbene dejavnosti, je delno še ne- dorečeno. Svetniki so na predlog posredovali nekaj pripomb, sprejem proračuna pa naj bi opravili na naslednji seji. Precej bolj dinamična razprava se je razvnela pri obravnavi predloga odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo (točka je bila na dnevni red uvrščena naknadno) v zvezi s cenami komunalnih storitev. Predlog sklepov je podal predsednik omenjenega odbora Maksimiljan Lipnik, člani občinskega sveta pa so nekatere sklepe še nekoliko dopolnili. Svet je sklenil, da se cene vode in kanalščine dvignejo za 25 odstotkov. Pri odvozu odpadkov se preide na nov način zaračunavanja - na osebo (doslej na m2), pri čemer znaša cena odvoza 200 tolarjev na osebo, največ na gospodinjstvo pa 800 tolarjev. Kontejnerskega odvoza odpadkov v naseljih, kjer je organiziran kantni odvoz, ne bo več. Odvoz kosovnih odpadkov bo mogoč v času akcij, ki so dvakrat letno, in v kontejnerje za ločeno zbiranje (pločevina, steklo, papir), ki bodo postavljeni na bolj frekvenčnih mestih. Ker je organiziranje kantnega odvoza v vseh naseljih neracionalno, bo v nekaterih naseljih ostal kontejnerski odvoz, vendar bodo za razliko od sedaj tudi ti občani plačevali odvoz odpadkov. Po imenovanju odbora za negospodarske dejavnosti, komisije za obravnavo vlog in pritožb občanov, nadzornega odbora, sodnikov porotnikov, člana v izvršilnem odboru Zgornjesavinske obrtno podjetniške zbornice, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zgornje Savinjske doline in člana komisije za sestavo delitvene bilance občine Mozirje na dan 31. 12. 1994 se je občinski svet lotil še preostalih točk dnevnega reda. Med drugim je kulturna domova v Mozirju in na Rečici določil kot javno infrastrukturo na področju kulture, potrdil pa je tudi dogovor o izvrševanju ustanoviteljskih pravic za Osnovno šolo Mozirje, Zgornjesavinjski zdravstveni dom, Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline, Lekarno, Vzgojnovarstveni zavod, Zavod za kulturo, Sklad stavbnih zemljišč in JP Komunala. Svet občine Mozirje je tudi sklenil, da se prekine najemna pogodba s podjetjem Turist Nazarje za prostore slaščičarne v Mozirju in da se slednji oddajo v najem Jožici Marolt. Dr. Anton Jezernik, predsednik sveta, ki vodi odbor za gradnjo osnovne šole na Rečici, je poročal, da je bil izbran izvajalec idejnega projekta, torej se le-ta definitivno naroči, potrebno pa je realizirati tudi odkup zemljišča od škofije. Oboje naj bi financirala občina Mozirje. KE Občinski svetLjubno ob Savinji Občinski statut sprejet Svetniki občine Ljubno so v nadaljevanju prekinjene sedme seje brez dodatnih predlogov oziroma pripomb sprejeli statut. Tokrat je šlo zgolj za formalno potrditev, saj so sprejeto besedilo temeljito obravnavali že na prejšnji seji. Do zapleta je prišlo ob glasovanju glede soglasja k imenovanju Darka Repenška, sedanjega v.d., za načelnika Upravne enote Mozirje. Od petih občin so na Ljubnem o tem soglasju razpravljali zadnji. Zadnjo in resnico na ljubo odločilno besedo o tem bo imelo Ministrstvo za notranje zadeve. Po precej burni razpravi so se odločili za tajno glasovanje, ki pa ni prineslo končne odločitve. Štirje svetniki so bili za imenovanje, štirje pa proti ob dveh vzdržanih glasovih. Edi Mavrič REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA NAZARJE) Občinska volilna komisija Občinska volilna komisija Nazarje na podlagi 61. člena Zakona o lokalnih volitvah, v postopku nadomestnih volitev enega plana Občinskega sveta Nazarje iz volilne enote št. 4, .. OBJAVLJA seznam kandidatov za člana Občinskega sveta Nazarje iz volilne enote št.4: 1. Florjan REMIC, roj. 4.5.1947, naslov: Volog 21, Šmartno ob Dreti, poklic: kmet, delo: na kmetiji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS. 2. Vida Cajner Rozenstein, roj. 3.1.1949, naslov: Šmartno ob Dreti 13, Šmartno ob Dreti, poklic: učiteljica predmetnega pouka, delo: učiteljica, predlagatelj: zbor krajanov KS Šmartno ob Dreti. Voli se en svetnik. Občinski svet Luče Predstavljena vizija Logarske doline Svet občine Luče, sestal se je na svoji šesti redni seji, je uvodoma potrdil predlagan dnevni red in z nevsebinskimi pripombami potrdil zapisnik pete seje. V nadaljevanju so se svetniki informirali o težavah in razvojnih perspektivah Logarske doline. Osnovno ohranjanje interesa doline domačini po besedah Gustija Lenarja ne vidijo samo v razvoju turizma, ampak vzporedno tudi kmetijstva in gozdarstva. Resnici na ljubo, v dolini vlada določena anarhija, kar botruje opaznemu nazadovanju v smislu turizma, zato so v firmi Logarska d.o.o. izdelali strategijo razvoja vključno z Solčavo. Srednjeročni projekt, sprejet na skupščini podjetja, predvideva postopno zapiranje doline za motorni promet, vsekakor pa do leta 2000. V Logarski so prepričani, da je potrebno razvoj doline graditi na naravnih danostih, kratkoročno pa je njihova želja podaljšati sezono s sedanjih dveh na pet do šest mesecev na leto. Zaradi nedorečenosti v smislu bodoče organiziranosti komunalnega podjetja, so z dnevnega reda začasno umaknili zahtevo za potrditev novih (verjetno višjih op. EM) cen komunalnih storitev. Na pobudo občanov bo občinska uprava izdala avtobusnim šoferjem Izletnika potrdilo, na podlagi katerega bodo lahko vozili predvsem na relaciji Podvolovljek - Luče poleg pogodbenih obveznosti šolskega prevoza tudi ostale potnike. Republiški inšpektor za promet je namreč prepovedal prevoz potnikov za javne potrebe, zaradi neustreznega potnega naloga. Gre predvsem za zavarovanje potnikov, kar pomeni, da se bodo potniki na tej relaciji vozili na lastno odgovornost. Svetniki so opravili tudi prvo branje statuta, katerega je skupaj z županom pripravila komisija za statutarna vprašanja in določili višino sejnine. Predsednik sveta bo za svoje delo prejemal 30 odstotkov županove plače, svetniki 80 DEM za vsako sejo in 40 DEM za delo v komisijah in odborih. Ob tem velja poudariti, da so višino pre jemkov predhodno uskladili župani vseh petih občin Zgornje Sa vinjske doline. Prošnje za finančne podpore in sofinanciranje bodo reševali po sprejetju proračuna, ki bo v nekem delu moral opredeljevati posamezne proračunske porabnike. Svetniki luške občine so se tudi odločili, da bodo prošnje za odkup zemljišč v občinski lasti obravnavali na prihodnji seji. Prevladalo je namreč mnenje, da je potrebno gledati tako na javni interes kot na interes prizadetih. Sprejeli pa so sklep, da bo služba bivšega sklada stavbnih zemljišč opravljala strokovna dela za občino Luče. V pripravi je tudi predlog, informacijo je podal župan Mirko Zamernik, po katerem naj bi v doglednem času pristo pili k plinifikaciji Luč. Predhodno bo potrebno izdelati finančno konstrukcijo in ljudi tehnično izobraziti. Perspektivna tendenca vsekakor pelje v to smer, za realizacijo projekta pa bo potrebno zainteresirati vsaj petdeset individualnih lastnikov hiš. Edi Mavrič Občinski svet Nazarje Še brez novih cen komunalnih storitev 5. seja nazarskega občinskega sveta, začela se je v petek, 26. maja, je bila zaradi zahtevnosti dnevnega reda po pričakovanju prekinjena in naj bi se nadaljevala včeraj. Kljub temu pa je svetnikom uspelo dokončati obravnavo nekaterih pomembnih točk. Tokrat sta na seji prvič sodelovala tajnik Jože Štiglic ih sekretarka občinskega sveta Marinka Remic. Pri pregledu zapisnika zadnje seje je župan Ivan Purnat seznanil svet, da bodo volitve svetnika v volilni enoti Šmartno ob Dreti v nedeljo, 25. junija. Pojasnil je tudi, da je bil izbrani osnutek grba občine s strani Grboslovnega, rodos- lovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica iz Ljubljane zavrnjen. Svetniki so se odločili, bodo o grbu občine znova raz-pravljali na naslednji seji. Nato je bil najprej na dnevnem redu predlog lokacije poslovno stanovanjskega objek-ta na mestu bivšega graščinskega marofa. Objekt namerava graditi podjetje Izoles iz Mozirja, katerega solastnik Drago Funkel se je skupaj z Albertom Toffom, predstav-nikom zavoda za urbanizem iz Mozirja, udeležil obravnave na svetu. Svetnikom sta predstavila načrtovan videz in namen objekta, v katerem naj bi bili gostinski lokal, trgovina z barvami, laki, sanitarno keramiko in podobnim materialom, tujske sobe, manjši trgovski lokali, večnamenski prostor. Objekt bi bil brez odprtega skladišča, saj namerava podjetje Izoles graditi skladišče v obrtni coni na Prihovi. Občinski svet je soglašal, da se prične z izdelavo lokacijske dokumentacije, vendar je zahteval, da jo dobi v potrditev, in istočasno apeliral na zavod za urbanizem, naj pospeši izdelavo urbanističnega načrta Nazarij. Kot je dejal Albert Toff, čakajo na strokovno podlago Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki naj bi bila gotova še pred letošnjim poletjem. Sledila je ponovna obravnava uredbe o taksah za obremenjevanje okolja. Problematiko cen komunalnih storitev je podal direktor mozirskega javnega podjetja Komunala mag. Jože Kumer. Opozoril je na dejstvo, da sedanje cene ne omogočajo rentabilnega tekočega poslovanja. V vsakem primeru pa bodo morale zgo-rnjesavinjske občine kot ustanoviteljice oziroma lastnice Komunale pokrivati njeno izgubo, če bo le-ta zaradi prenizkih cen nastala. Pripomnil je tudi, da preteklost Komunale s temi cenami nima zveze. Po dolgotrajni razpravi se svetniki niso odločili za potrditev višjih cen, ampak so imenovali komisijo, ki bo skupaj s predstavniki Komu- nale pripravila usklajen predlog dviga cen komunalnih storitev že do nadaljevanja seje. Poleg tega so tudi opozorili direktorja, da mora Komunala odvoz v naseljih, kjer je to šele začela, bolje organizirati. Tudi naslednja točka dnevnega reda je bila pravzaprav "stara". Šlo je za obravnavo vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predstavnica sklada stavbnih zemljišč Romana Čanžek je pojasnila zakonsko podlago za plačevanje omenjenega nadomestila in predlog vrednosti točke v treh različicah. Svet se je po razpravi odločil za srednjo vrednost podražitve, ki znaša dobrih 11 odstotkov in na podlagi katere naj bi se v občinskem proračunu v letošnjem letu zbralo 9,1 milijona tolarjev. Čeprav je bilo mnenje o tem pri sprejemanju dnevnega reda deljeno, so svetniki znova raz-pravljali o mnenju k imenovanju načelnika Upravne enote Mozirje. Rezultat glasovanja na zadnji seji je bil namreč nedorečen: 2 za, 2 proti in 4 vzdržani. Sedanji vršilec dolžnosti Darko Repenšek je na seji podrobno predstavil svoje delo v preteklem obdobju in naštel vse investicije iz občinskega pro-računa na območju sedanje občine Nazarje v času, ko je vodil sekretariat za občo upravo in družbene dejav nosti. Seštevek teh vlaganj naj bi znašal slabih 16 milijonov tolarjev. Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede gradnje osemletke v Nazarjah, je Repenšek odgovoril, da podpira tovrstna prizadevanja. Občinski svet je nato oblikoval pozitivno mnenje k imenovanju Darka Repenška za načelnika Upravne enote Mozirje. V nadaljevanju je občinski svet sprejel še sklep o objavi javnega razpisa za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah na področju občine Nazarje v letu 1995 in imenoval Jožeta Štiglica v uredniški odbor uradnega glasila zgornjesavinjskih občin, nato pa je sejo po petih urah in pol soglasno prekinil. KF Ljubno ob Savinji Nov Kolenčev jez -velika pridobitev Na Ljubnem ob Savinji so pred nedavnim končali gradnjo Kolenčevega jezu, kar pomeni po ureditvi Trbiškega grabna in ureditvi vodotoka Savinje pri Trbiškem mostu zaključno fazo v tem kompleksu. Nenazadnje je pomenila izgradnja jezu tudi ohranitev obrežja nad njim in vzpostavitev Kolenčev jez je eden redkih, ki ima izdelano ribjo stezo Luče Realnost ali zgolj megla? Znano je, da letošnji državni proračun ne namenja v letu 1993 začeti rekonstrukciji ceste Ljubno - Luče niti tolarja. Kljub temu dejstvu je Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste uvrstila v svoj plan za leto 1995 200 milijonov tolarjev za hitrejšo sanacijo poškodb in posledic poplav. Omenjena sredstva naj bi se črpala iz dodatnega cestnega programa. Potrebo po rekonstrukciji Direkcija utemeljuje z odprtjem meddržavnega prehoda Pavličevo sedlo in nenazadnje zaradi pomembne turistične vloge Logarske doline. Nekaj se torej po tem vprašanju le dogaja, rezultat in iskrenost potrebe po sanaciji s strani države pa bo tako ali tako razvidna prav kmalu. Edi Mavrič Nazarje Končno le začetek sanacije graščinskega jezu Po petih letih, kolikor je minilo od katastrofalnih poplav, se bo, kot kaže, jeseni vendarle začela sanacija graščinskega jezu. Visoke vode so v zadnjih letih jez, ki je v preteklosti gotovo pomenil nekakšno varovalko pred razlitjem narasle Savinje na Prihovi "in v obrtni coni, še dodatno uničile, nazadnje pa je pred dobrim mesecem dni, verjeli ali ne, zaradi mladostne neprevidnosti celo zagorel. Gasilci so ga sicer pogasili, vendar je njegova podoba sedaj še bolj klavrna, kot je bila poprej. Zaradi prerazporeditve letošnjih sredstev za sanacijo vodotoka Savinje se je Podjetje za urejanje voda iz Celja odločilo, da jeseni začne s sanacijo omenjenega objekta, kar bo nedvomno imelo izjemno pozitivne efekte tako nad kot pod samim jezom. Predračunska vrednost sanacije naj bi znašala okrog 78 milijonov tolarjev. Finančno je torej jez zelo zahteven projekt, enako pa velja tudi za izvajalska dela, saj bo potrebno sedanje ruševine v večjem delu najprej odstraniti in šele nato bo gradnja lahko stekla. KF Luče _____________________ naravnega ravnovesja. Do ponovne izgradnje jezu, ki ga je porušila podivjana voda, je sicer "moralo" preteči skoraj pet let, kljub temu pa danes na Ljubnem z zadovoljstvom ugotavljajo, da je zaradi novega jezu znova "oživela" tudi Kolenčeva struga, ki teče mimo ribiškega doma. V tehničnem smislu je jez težnostna konstrukcija iz lom-ljencev v betonu, katere vidne površine so obdelane z lesom. Leseni elementi so nameščeni tako, da jih je mogoče, na primer zaradi dotrajanosti, tudi zamenjati. Z gradnjo jezu je Podjetje za urejanje voda pričelo 22. novembra lani, končalo pa 12. maja letos. Predstavnik podjetja PUV Celje Drago Povh je povedal, da je bilo opravljenih 1.350 strojnih ur in 4.056 delovnih ur. V konstrukcijo je bilo vgrajenih 1.243 kubičnih metrov lom-Ijenca, 852 kubičnih metrov betona in 120 kubičnih metrov lesa. Prav les pa je bil pri tem vodnem objektu zelo pomemben, saj ga je v celoti prispevala ljubenska ribiška družina. Pravzaprav je bila ribiška družina tudi glavni pobudnik izgradnje jezu in nosilec koordinacije v razgovorih z izvajalskim podjetjem in Ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora. Le odličnemu sodelovanju med naštetimi gre namreč pripisati zasluge, da jez danes stoji, kar poleg že naštetih pozitivnih posledic pomeni tudi možnost nadaljevanja izgradnje turistično rekreacijske cone Vrbje. Predračunska vrednost gradnje jezu je znašala okrog 30 milijonov tolarjev, ribiška družina pa je v materialu prispevala kar okrog 10 odstotkov. Z izgradnjo novega jezu so ljubenski ribiči znova pridobili gojitveno strugo, to pa še ni vse. Kajti ribiči bodo pri svojem domu zgradili še nov ribnik površine okrog 7.000 kvadratnih metrov, kjer bo kasneje mogoč ribolov postrvi in lipanov. Ker prav letos praznuje Ribiška družina Ljubno 40 let svojega delovanja, so prizadevanja, da bi ribnik končali do jeseni, zelo intenzivna. Kot poudarja predsednik ljubenskih ribičev Bine Zamernik, je sodelovanje pri gradnji jezu znova dokazalo, koliko lahko ribiči dejansko pomagajo vodarjem: kontrolirajo nivo in čistost vode, kontrolirajo stanje brežin in objektov, itd. In prav sodelovanje je pogoj, da se bo cona kot celota gradila naprej. Turistično rekreacijska cona Vrbje bo s svojo naravno lepoto in zanimivo ponudbo pomenila turistični napredek v krajevnem, občinskem in seveda tudi širšem merilu. KF Upravljanje na podlagi koncesije Edinstven primer kraškega sveta v našem okolju, Snežno jamo na Raduhi, bodo kot kaže kljub nekaterim pomislekom še naprej upravljali člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Po besedah župana Mirka Zamernika bo občina Luče dosedanjemu upravi jalcu dodelila potrebno koncesijo, jamarji pa se obvežejo, da bodo ob tem strokovno usposabljali domače ljudi za upravljanje jame v perspektivi. Medsebojno se bodo morali še dogovoriti o pogojih finančne delitve prigospodarjenih sredstev. Po predlogu župana naj bi se denar delil v razmerju 60 - 40 v korist Jamarskega kluba. Edi Mavrič Začasni grb občine Nazarje? Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Her-aldica Slovenica je za občino Nazarje izdelalo začasen grb v ČB tehniki, ki odgovarja vsem heraldičnim (grbos-lovnim) normam. Tudi občine, ki imajo grbe že od prej, naj bi jih posredovale v strokovno oceno omenjenemu društvu. KF Podolševa Plaz je znova podivjal Bilo je prelepo, da bi bilo res. Umirjanje Macesnikovega plazu v Podolševi, o katerem smo poročali aprila, je bilo očitno le začasno in kratkotrajno. Plaz znova deluje. Sedaj z večjo hitrostjo (vsaj v srednjem delu) kot poprej. Ob prihodu na plaz je razlika v primerjavi z mesecem in pol nazaj takoj vidna. Še najbolj nazorno priča o hitrosti delovanja plazu ogromna skala, ki se neusmiljeno približuje improviziranemu mostu in grozi, da ga bo dobesedno odnesla s sabo proti dolini. Domačini so zaradi tega seveda v skrbeh, poleg tega pa so tudi jezni. "V časopisih pišete, da se plaz umirja, v resnici je pa ravno nasprotno!" Kasneje skupaj ugotovimo, da je plaz v času objave zadnjega prispevka resnično nekoliko manj drsel, toda zdaj je slika povsem drugačna. Skupaj s "sosedoma" plazu Petrom Krivcem - Mačesnikom in Petrom Štiftar-jem - Rogarjem se odpravimo na plaz. Hoja je tokrat bistveno manj prijetna kot zadnjič. Površina sive gmote je spet zoprno lepljiva, prepojena je z vodo in v človeku vzbuja nezaupanje. Podjetje za urejanje hudournikov nadaljuje s sanacijo. Toda samo z enim samim strojem očitno ne bo šlo. Kajti plaz je medtem nekaj pred kratkim položenih kanalet že pričel stiskati in jih deformirati. Domačina sta tudi mnenja, da so meter do dva globoki kanali mnogo preplitvi, da bi iz plazu lahko odtekla glavnina vode, "Če je res, da drsi masa debeline več kot 7 metrov, kot so izmerili, potem s tako plitvimi kanaletami ne delajo drugega, kot zapravljajo čas in denar!" je odločen kmet Rogar. "Poleg tega pa se plazu niso lotili povsem na začetku, kjer ga začne namakati prvi potok," dodaja Macesnik. Zato odidemo visoko po plazu navzgor, kjer do sedaj še nikoli nisem bil. Neverjetno, tudi tu zemlja poka, se pogreza, v razpokah živahno curljajo potočki, drevesa se nagibajo, ker jim spodnaša podlago, mnogo je večjih in manjših mlak, kjer voda preprosto stoji in čaka, kam se bo lahko razlila... Mnogo, mnogo dreves je zaradi delovanja plazu že moralo pasti. O tem pričajo številni štori, ki potrjujejo, da je drevesa izdala prav tista zemlja, iz katere so zrasla... Sedaj smo že blizu začetka plazu. Razpok je tukaj manj, gibanje zemeljske gmote je opazno počasnejše. A do sem PUH-ovci še niso prišli. Z enim samim strojem najbrž tudi nikoli ne bodo, saj jim plaz v spodnjem delu skoraj sproti uničuje opravljeno delo. "Vsaj trije bi morali kopati hkrati," meni Macesnik, ki sicer koncept sanacije plazu z od- vodnjavanjem v načelu podpira. Istočasno tudi z negodovanjem pove, da na račun sanacije plazu nima vode, ki bi tekla k njegovi hidro elektrarni. Potem se z Mačesnikom podava še na spodnji del plazu pod mostom. Prav tu pa naletiva na največje presenečenje. Kajti trditev, da plaz zadržuje nekakšna peta,' se izkaže kot neresnična. Zemljišče pod sivo drsečo gmoto sicer na daleč izgleda kot travnik, v resnici pa je že dodobra prepleteno s številnim razpokami. Zaradi svoje nagubanosti me spominja na preprogo, ki jo nekdo potiska navzdol. Z lastnikom plazovitega zemljišča slediva razpokam nižje po pobočju. Vodijo naju preko ceste v gozd, kjer se šele po nekaj desetih metrih izgubijo. Ko se ozreva nazaj proti plazu, nama postane jasno, kako daleč naprej tišči Macesnikov plaz zemljo, ki mu je napoti. Sedaj se mi nevarnost, da bi gmota ob obilnem in dolgotrajnem deževju začela odnašati še cesto pred kmetom Spodnjim Ošovnikom, ne zdi več tako pretirana... In kaj menijo o tem strokovnjaki? Predstavnik podjetja PUH iz Ljubljane mag. Aleš Horvat se strinja z ugotovitvijo, da je plaz v srednjem in tudi v spodnjem delu bistveno aktivnejši, kot je bil v začetku pomladi. Prav zaradi te ugotovitve se sedaj tudi PUH nagiba k odločitvi, ki jo je prej zavračal, da bo plaz potrebno premostiti z mostno konstrukcijo, ki bo omogočala "normalno" prevoznost ceste na mestu, kjer je sedaj improviziran most. Možnosti postavitve podobnega mostu, kot je bil pred časom na Ljubnem, so menda kar realne, ne glede na to pa bo potrebno bolj intenzivno pristopiti k sanaciji samega plazu. To je seveda neposredno pogojeno s finančnimi sredstvi in upati je, da bo država zmogla dovolj razumevanja za nemočne domačine v Podolševi. Slednji so s potrpljenjem že čisto pri koncu in v svoji jezi večkrat poudarjajo, da bodo v skrajnem primeru zaprli cesto. “Seveda ne bomo zaprli Panoramske ceste, ampak regionalno cesto pri Igli, da bodo naš problem končno le začeli resno obravnavati!" Sodeč po zadnjih informacijah tak način protesta ne bo potreben. Ali pač? KF Ogromna skala neustavljivo drsi proti mostu. Ga bo odnesla s sabo? m Loke pri Mozirju Težave v Gozdni šoli V idiličnem okolju Gozdne šole v Lokah pri Moziiju se v zadnjem času srečujejo z neljubimi težavami. Številni nepovabljeni 'gostje* namreč motijo red v in okoli nje, kar pa je glede na njen vzgojno izobraževalni namen nedopustno. V zadnjem času se je število ljudi, ki v neposredni okolici šole prirejajo piknike, kurijo ali pa se tam samo vozijo z motornimi vozili, izredno povečalo. Med slednjimi je še posebej veliko mladih motoristov, ki se vozijo tudi v poznih nočnih urah in motijo nočni red in mir. Vsi pa za sabo puščajo smeti, ogorke in druge odpadke, kot so na primer steklenice, kar je v tako neokrnjenem okolju resnično nedopustno. Cesto, ki vodi v Gozdno šolo, so zgradili in jo vzdržujejo lastniki zemljišč skupaj s šolo, zato so se zaradi njene zaščite in zaradi vzpostavitve reda v šoli, v njej bodo letos taborili predvsem otroci, upravitelj Gozdne šole in lastniki zemljišč odločili, da cesto zaprejo. Le na ta način bo mogoče v šoli normalno izvajati predvidene aktivnosti. Kršitelje opozaijajo, da bo v primeru povzročene škode sledila prijava pristojnim organom. KF P KRESNIČKE m j Drugačnost ni posebnost v ustroju Stvarstva, življenje črpa j iz posebne drugačnosti ljudi. Edi Mavrič - Savinjčan $riprabe na letošnji Jlogargfei fial Minuli ponedeljek se je na prvi seji sestal organizacijski odbor Flosarskega bala. V sklopu letošnje prireditve naj bi med drugim videli tudi PREDSTAVITEV DOMAČE OBRTI in PODELILI RDEČO VRTNICO ZA NAJLEPŠE CVETJE IN UREJENO OKOLICO. V ta namen organizacijski odbor poziva vse, ki bi želeli predstaviti svojo lastno obrt, da se javijo PRI DRAGU POVHU NA LJUBNEM ALI PO TELEFONU 841-430. Turistično društvo Naš kraj OBVEŠČA VSE OBČANE OBČINE LJUBNO, da bo podelilo priznanje Rdečo vrtnico, zato jim predlaga, naj v naslednjih dneh posvetijo več pozornosti svojemu cvetju in okolici svojega doma. VSE GOSTINCE, DRUŠTVA IN POSAMEZNIKE pozivamo, DA POŠLJEJO PISMENE VLOGE za šank in gostinsko ponudbo v Vrbju do 15. junija 1995 na Odbor za izvedbo Flosarskega bala, Naš kraj, Ljubno ob Savinji. ŽUPNIJSKI URAD NAZARJE Samostanska pot 50 NAZARJE OBNAVLJAMO BOŽJEPOTNE ROMARSKE STOPNICE Veseli bomo vaše plemenite odločitve, če boste podprli obnovo stopnic, ki po frančiškanskem bregu vodijo do 370 let stare Loretske kapele - Marije Nazaret - Nazarske kraljice zlate. Stopnice so bile zgrajene 1747. leta in so potrebne temeljite obnove. Svoj dar lahko osebno oddate ali nakažete na žiro račun št. 52800-620-37 05 1374117-171247 s pripisom 'stopnice'. p. Boris Markež Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Lavinski tečaj v Logarski dolini Kinološko društvo je tud let zapored, organiziralo dolini. Udeležilo se ga je Le-ti so se v dneh od 27. do 29. aprila učili reševanja ljudi izpod snega. Pri tem so izkoristili lepo vreme in idealen snežni plaz. Teorijo se lahko preizkusili tudi v praksi in se dobro pripravili na izpite, ki so bili 6. maja na Zelenici. Tja so odšli štirje vodniki, ki so uspešno opravili teoretični del (nevarnosti v gorah letos, tako kot že nekaj lavinski tečaj v Logarski 6 vodnikov s svojimi psi. in prva veterinarska pomoč psu), pa tudi psi so bili uspešni pri iskanju ponesrečencev. Dva sta naredila izpit lavine 1, dva pa izpit lavine 2. Doseženi rezultati kažejo na dobro zastavljeno in strokovno opravljeno delo inštruktorjev, vodnikov in njihovih psov. KF Uveljavljanje pravice do nadomestila za čas porodniškega dopusta in starševskega dodatka Z uveljavitvijo Zakona o družinskih prejemkih se je razširil krog upravičenk do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, oziroma starševskega dodatka, prav tako tudi način uveljavljanja te pravice. Denarno nadomestilo Do denarnega nadomestila je upravičena mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopusta. Prav tako je do denarnega nadomestila upravičena tudi mati, ki ji je med nosečnostjo, oziroma v času porodniškega dopusta prenehalo delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno: a) za nedoločen čas, b) za določen čas daljši od 10 mesecev (ali več delovnih razmerij za določen čas v skupnem trajanju več kot 10 mesecev), c) za določen čas do 10 mesecev, po tem, ko ji je brez njene volje ali krivde prenehalo delovno razmerje za določen čas. Višina denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, ki jo je upravičenka prejela v zadnjih 12 mesecih pred nastopom porodniške. Ta osnova se usklajuje z gibanjem povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Mati uveljavlja pravico do denarnega nadomestila 30 dni pred obveznim nastopom porodniškega dopusta na Centru za socialno delo, kjer ima stalno bivališče. V skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko pridobi pravico do nadomestila oče, oziroma druga oseba, ki varuje in neguje otroka. Starševski dodatek Do starševskega dodatka je upravičena vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače, pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Na podlagi sporazuma z materjo lahko po 105 dneh pridobi pravico do starševskega dodatka oče, če je brez zaposlitve iz razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi. Višina starševskega dodatka je 52% zajamčene plače in je v aprilu 1995 znašal 16.031,00 SIT. Upravičenci imajo pravico do starševskega dodatka v trajanju kot je predpisano v Zakonu o delovnih razmerjih, t.j. zaenkrat še 365 dni. Mati uveljavlja pravico do straševskega dodatka 60 dni pred predvidenim datumom poroda na Centru za socialno delo, kjer ima stalno bivališče. Na Centru za socialno delo uveljavlja mati tudi pomoč za opremo novorojenca in sicer 60 dni pred nastopom poroda. Matere iz občin Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje uveljavljajo navedene pravice na Centru za socialno delo Mozirje, Na trgu 20 (TVD Partizan, H. nadstropje) v času uradnih ur in sicer v ponedeljek od 8.00 - 13.00 ure, sreda od 8.00 - 16.00 ure in petek od 8.00 - 13.00 ure. Center za socialno delo Mozirje Zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi V spomladanskem času je mnogo čebelarjev neprijetno presenečenih nad poginom kompletnih čebeljih družin, ki so sicer ugodno preživele zimo, imele uspešen razvoj, ter bile zdravljene proti virozi in poapneli zalegi. V času prve spomladanske paše pa so čebele dobesedno izginile iz panjev. Čebelarji ugotavljajo, da je vzrok množičnih poginov škropljenje proti plevelom v koruzi in pšenici ter škropljenje v cvet. Škropljenje se večinoma izvaja v dopoldanskih in popoldanskih urah, ko so čebele v glavnem na paši. Varovanje čebel zahtevajo državni predpisi, mora pa biti tudi naša etična skrb. Večina insekticidov ni strupenih le za škodljive žuželke, temveč tudi za čebele. Za čebele so strupeni nekateri herbicidi pa tudi fungicidi. Da preprečimo morebitno zastrupitev čebel, moramo ravnati v skladu s 46. členom Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), ki določa dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev: - v času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (v sadovnjakih in med cvetenjem gojenih rastlin ter ko cveti podrast v sadovnjakih), se ne sme uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so za čebele nevarna. Najmanj 48 ur pred uporabo fitofarmacevtskih pripravkov je potrebno o tem na Odprta vrata vojašnice v Celju V celjski vojašnici so prejšnji teden pripravili slovesnost v počastitev dneva slovenske vojske in zaključka služenja vojaškega roka 10. generacije vojakov. Po krajšem kulturnem programu so organizirali dan odprtih vrat in predstavili orožje in opremo. Ob tej priložnosti so odprli slikarsko razstavo stotnika Mirana Škrubeja. KF primeren, krajevno običajen način obvestiti čebelarje in lovce. - uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel dovoljena največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi in o času ter načinu njihove uporabe. - če je le mogoče, dajemo prednost pripravkom, ki za čebele niso nevarni. Konec leta 1994 je izšel novi Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki sankcionira tudi prekrške fizičnih oseb, če ravnajo v nasprotju z določili Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Tako se fizična oseba, ki ravna v nasprotju s 46. členom zakona o zdravstvenem varstvu rastlin za prekršek kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Irena Štumberger, dipl. ing. kmet. kmetijski inšpektor GD Gorica ob Dreti Petič za Florjanov pokal Na nogometnem igrišču v Kokarjah so gasilci GD Gorica ob Dreti vzorno izpeljali že peto tradicionalno tekmovanje za kipce sv. Florjana, zaščitnika pred ognjem. Kljub neprijaznemu vremenu so svoje znanje in srečo preizkusile številne ekipe iz vse države, med njimi tudi najboljše, saj se je pred sodniki zvrstilo trideset moških in osem ženskih desetin. Pri članih so z izredno rutino in brezhibno izvedeno vajo zmagali gasilci prve ekipe GD Dob pri Domžalah in ob tem osvojila tudi pokal za izboljšanje najboljše izvedbe vaje. Nalogo so opravili v 36,3 sekunde, kar je resnično občudovanja vreden rezultat. Drugo mesto si je priborila druga desetina GD Dob pri Domžalah, tretje mesto pa so osvojili domačini, GD Gorica ob Dreti. V dosedanjem tekmovanju sta preko meter visok kip sv. Florjana dvakrat osvojili ekipi Prožinske vasi in Doba, kar gotovo pomeni, da se bo prihodnje leto prav med njima bila borba za trajno osvojitev dragocene lovorike, katero je poleg ostalih priznanj podelil Ivan Purnat, župan občine Nazarje. V ženski konkurenci so si tekmovalke GD Loka pri Mengšu s tretjo zmago kip prislužile v trajno last. Drugo mesto so si priborile gasilke iz Hajdoš, tretje pa so bile domačinke, članice GD Gorica ob Dreti. Kip in priznanja je najboljšim podelila Vera Pečnik, predstavnica Modne konfekcije Elkroj, ki je pokrovitelj ženskega dela tekmovanja. Edi Mavrič Gasilci preverili svoje znanje Za gasilce vemo, da so ljudje, ki so pripravljeni vsak trenutek in vsakomur priskočiti na pomoč. Seveda pa morajo biti za svojo specifično dejavnost tudi primerno opremljeni in usposobljeni. Prav zaradi slednjega so se gasilci Zgornje Savinjske doline zbrali preteklo soboto na Lazah pri Kokarjah. V prijateljskem duhu, ki pa je vendarle nosil pečat tekmovalnosti, so se pomerile tekmovalne enote članov in članic Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Nekaj slabe volje na račun sodnikov, kar na takšna srečanja navsezadnje tudi sodi, ni pokvarilo splošnega vtisa dobre organizacije tekmovanja. Za to zaslužijo poleg zveze pohvalo tudi domačini, gasilci Gorice ob Dreti. Rezultati: člani A: 1. Gorica ob Dreti I, 2. Gorica ob Dreti II, 3. Radmirje I. Tekmovalo je 13 desetin. članice A: 1. Gorica ob Dreti, 2. Mozirje, 3. Luče ob Savinji. Pri članicah A je moči merilo 6 desetin. člani B: 1. Gorica ob Dreti, 2. Nova Štifta, 3. Pobrežje. V konkurenci člani B je tekmovalo 9 desetin. članice B: 1. Pobrežje, 2. Radmirje. Edi Mavrič Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Letos 10-letnica uspešnega delovanja Kinološko društvo iz Mozirja, Id se je na letošnjem občnem zboru preimenovalo v Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline, se intenzivno pripravlja na praznovanje 10-letnice svojega delovanja. Minula vikenda so člani društva na vadbenem prostoru v Varpolju postavili novo ograjo, postavili pa so tudi 12 zaščitenih prostorov za pse. Vse to pa je le uvod v praznovanje obletnice, ki se bo pričelo 3. junija. Tega dne bo namreč v organizaciji zgomjesavinjskega kinološkega društva republiška reševalna iskalna vaja, ki se bo pričela z zborom v Varpolju. Udeleženci vaje, le-ta bo potekala v vsakem vremenu, se bodo nato napotili proti Rečici, potem mimo grada Rudenek proti peskokopu Poljane, sledil pa bo povratek mimo Lipe in nato ob Savinji nazaj v Varpolje. Proga vaje, katere namen je kondicijski preizkus reševalnih enot, bo dolga okrog 10 kilometrov. Vsaka skupina bo imela 5 do 6 psov, naloga pa naj bi bila opravljena v petih do šestih urah. Na vaji pričakujejo okrog 100 reševalcev s psi iz cele Slovenije in že sam obseg vaje govori o zahtevnosti organizacije, ki je seveda povezana z znatnimi stroški. Zato je društvo zaprosilo za pomoč zgornjesavinjske občine. 24. junija bo zaključek tečaja osnovnega šolanja psov po programu A, B in C, šolanje pa naj bi zaključilo 12 tečajnikov. 6 tečajnikov se pripravlja na izpit ruševine R1. Zaključna prireditev ob 10-letnici društva bo 19. avgusta, ko bo v Varpoljah srečanje kinologov Slovenije. Jeseni bodo organizirali še tečaj male šole za pse. V kinološkem društvu Zgornje Savinjske doline trenutno aktivno deluje 80 vodnikov psov, ki se navkljub prizadevnemu in prostovoljnemu delu srečujejo s problemom pomanjkanja sredstev. Zato se vsem sponzorjem, ki jim bodo pomagali izpeljati zastavljen program, že vnaprej zahvaljujejo. _____________________________________________________KF TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Rezultati 5. ocenjevanja zgomjesavinjskih želodcev: ZLATI: * Jože Marolt, Brezje 17, Mozirje * Florjan Kaker, Florjan 19, Gornji Grad - Franc Privošnik, Dobrteša vas 38, Šempeter SREBRNI: * Ivan Atelšek, Šmihel 3, Mozirje - Anton Napotnik, Dol Suha 28, Rečica ob Savinji OPOMBA: z zvezdico označeni nagrajenci so tekmovali v kategoriji, kjer so ocenjevali želodce za prodajo. Podrobnejše rezultate ocenjevanja in imena nagrajenih osnovnošolcev bomo objavili v naslednji številki SN. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI zbira ponudbe zo organizacijo re/elice y nedeljo, 2. julija 1995 na športnem igrišču na Rečici ob Saviqji. Podrobnejše informacije na tel. 831-301. Tolkalci napredujejo s svojimi ritmi Leto dni je preteklo od so nas popeljale učenke glas- prvega koncerta tolkalcev bene šole Velenje s pomočjo glasbene šole Nazarje, nakar harf in profesorja, ki nas je smo se 19. maja spet zbrali seznanil s pri nas slabo na podobni prireditvi v De- priznanim instrumentom lavsem domu Nazarje. harfo. Zato, da se na odru Številni poslušalci koncerta ne bi potili le učenci, sta s smo se lahko prepričali, da tremi skladbami poskrbela instrumenti niso sami sebi profesorja Jelka Veber namen in da tako starejši klavir in Davor Plamberger - kot tudi mlajši tolkalci do- vibrafon. Z vsem znano bro poznajo njihovo vlogo. glasbo iz risanke Pink Panter Za uvod v uro prijetnih rit- so nastopajoči navdušili mov je poskrbel duet občinstvo, učencev zadnjega letnika na Za veliki finale so naši mladi velikih kompletih bobnov. tolkalci prihranili sklop Sledil je tolkalski kvartet južnoameriških ritmov, ki mladih "posredovalcev rit- smo jih poslušalci z vibraci- mičnih melodij". Dogajanje jami delov telesa odnesli s se je iz glasnejšega bob- seboj iz dvorane. Mladim nanja prelilo v tišje muzici- glasbenikom želimo še veliko ranje dijakinje srednje glas- glasbenih uspehov, nam pa bene šole v Ljubljani, kita- veliko užitkov ob njihovem ristke Katje Klemše. Za razi- muziciranju. grano vzdušje so spet Slavica Tesovnik poskrbeli tolkalci. V nežne- foto: Ciril Sem jše, bolj umirjene vode pa Mladi tolkalci, ki jih poučuje Davor Plamberger Ljubno ob Savinji 190 let generacij učencev Že od leta 1805 stoji učilna zidana. 190-Ietnica, praznik šole na Ljubnem, se je z kulturnimi predstavami zabeležila v knjigo spominov sedanjih in bivših učencev te šole. Pesem, instrumentalna glasba, igrana beseda, likovna umetnost in v zaključku splet kulturnih dosežkov sedanjih generacij šole, so dali pečat jubileju. Bilo je zbujeno čustvo, ki vsakogar veže na dni, ko je gulil šolske klopi. Koncert "velikega zbora" pod Res nam je prepevala mladost, vodstvom zborovodje Lenke Kralj kot je tisto uro označila pove- je na prvo prireditev privabil zovalka Urša Solar. Otroški in polno dvorano ljubiteljev pesmi. mladinski zbor je s pomočjo še parih instrumentalistov izpopolnil urico namenjeno "otvoritvenemu" delu predstav. Najlepši vtis pa je gotovo naredila zaključna pesem, sestavljena za jubilejno priložnost. Dotaknila se je srca slehernega obiskovalca. Dramski krožek je v drugem delu pripravil igro Anno Domini (1805), v režiji učiteljice Marice Žveglič. V uvodu je spregovoril ravnatelj šole, igralci pa so za začetek prebrali nekaj recitalov. Anno Domini je igrica, igrana v šolskih klopeh in prikazuje odnos ter takratno ravnanje gospoda učitelja ter učencev. Dva dejanja, ki označita stare čase med poukom in odmori, je zelo simpatično, čeprav precej z dialektom, odigralo šest učencev in dve učenki ter učitelj (Janez Golob). In že smo pri tretji predstavi: ljubenski glasbeniki se predstavijo. Kar 48 učencev ljubenske šole obiskuje pouk raznih instrumentov v glasbeni šoli v Nazarjah ali pri zasebnih učiteljih. Ura veden kulturni program. Ravnatelj šole Ljubno prof. Rajko Pintar nas je popeljal iz zgodovine v sedanjost šolstva. "Ljubenska šola spada med majhne šole, ne ukvarja pa se s problemom majhnosti. Ustvarjalnost bo tudi vnaprej zvezda vodnica na šoli Ljubno." Županja Anka Rakun je poudarila, da bodo država, občina in šola skupaj prebrodili težave s prostorsko stisko šole. Čestitke osnovnih šol Mozirje, Gornji Grad, Luče, vzgojno varstvenega zavoda Mozirje in glasbene šole Nazarje je kolegom in kolegicam izrekel ravnatelj OŠ Mozirje prof. Anton Venek. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber se je tudi dotaknil zgodovine šolstva: miselnosti naših prednikov in reformacije šolstva. Na koncu je osnovni šoli izročil simbolično darilo ročno računalo iz časa zgodovine in sodoben računalnik s tiskalnikom. V kulturnem programu so najprej zazveneli, zvoki instrumentov Številni ugledni gostje, med njimi tudi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in pol je minila, kot bi trenil, saj se je na odru zvrstilo kar 40 glasbenikov. Pokazali so, kaj znajo in publika je z navdušenjem sledila slehernemu. Vezni tekst je brala Mija Pečnik, Lenka Kralj pa je z dobro režijo predstave dodala piko na i. V četrtek je bila slavnostna otvoritev razstave otroških likovnih del in fotografij. Razstava bo odprta vse do konca šolskega leta. Velik jubilej zasluži gala prireditev in to je bila zaključna prireditev v petek. Gotovo se med zelo pomebne novice uvrščajo pridobljena sredstva za adaptacijo šole in bodoča rešitev dvoizmenskega pouka. Višek prireditve pa je bil dobro iz- učencev glasbene šole. Folklorna skupina pod vodstvom Jelke Marovt je odplesala splet štajerskih plesov. V zvokih techno glasbe in popolni temi se je na odru prižgal niz raznobarvnih lučk, ki so v rokah ritmične skupine odplesale živahen ples. Sledila je modna revija, ki je dala prireditvi novo noto, saj manekenov in manekenk nismo ravno navajeni. Za finale je sledil "mali in veliki" pevski zbor pod vodstvom zborovodje Lenke Kralj. S štirimi pesmimi in himno ob jubileju šole so zaključili prireditev. "... spomin na šolske dni ostane in živi." (zadnja vrstice jubilejne himne) Slavica Tesovnik, foto: Ciril Sem Piše: Aleksander Videčnik V Šmihelu vedo povedati, da so v davnih časih pri Žlebnikovi “puši" (travniki) pogosto opazovali, kako je mejnik hodil okoli in to kar brez glave... Pri mlinu uglednega Šmi-helčana je neki tesar pričel tesati strešno ogrodje. Nič ni vprašal lastnika in kar delati je pričel. Ko je nekega dne lastnik po naključju prišel mimo in videl, kaj se dogaja na njegovem zemljišču pred mlinom, je nejevoljen opozoril tesarja, da mu onesnažuje okolje Že v 9. številki Savinjskih novic smo zapisali uvodne misli o legendah o naših gradovih. Omenili smo tudi, da je pretežno gradiva zbral celjski profesor Janko Orožen. Po njegovem zapisu povzemamo naslednje legende. Mozirski grad Legenda predpostavlja, da je na Strucljevem gradišču stal grad. Vemo pa, da so izkopanine pokazale, da ni šlo za grad v klasičnem smislu, temveč za utrjeno naselje. Pa prisluhnimo vsebini, kot jo je zapisal Orožen. Mozirski grad na Štrucljevem gradišču je imel svoj vodovod. Pred 230 leti (Orožnova knjiga je izšla leta 1936) je kmet pri oranju njive naletel na glinaste cevi. Baje je vodovod segal vse podvznožja Mozirske planine (Golte), tja pod cerkvico sv. Radegunde. Izvir vode naj bi bil v predelu, ki se je imenoval "Peklo". Tam blizu je tudi izvir Mozimice. Njiva Njiva pred gradiščem se še danes imenuje "njiva na gradišču". Na njej so nekoč našli del človeške lobanje in jo obesili na drevo v vrtu kmeta Štruclja. mlina in da pač tega ne dovoli. Tesar se je sicer opravičil, vendar pa ni mogel drugega, kot delo nadaljevati in ga tudi dokončati na mestu, kjer je začel tesati. Lastnik mu je to dovolil, zahteval pa je, da po opravljenem delu prostor počisti. Tesar se je držal dogovora in vse naokoli lepo počistil, ko je delo opravil. Gospodar je dogodek pripovedoval doma, zato je o tem bil seznanjen tudi sin, ki je pozneje na kmetiji gospodaril. Pa je naneslo kaj kmalu po tem dogodku, da je sin lastnika mlina šel ponoči tam mimo, baje ga je tod vodila pot k dekletu. Prav pri mlinu je nenadoma za njim Vsaj slišati je bilo tako. Toda ko je fant vprašal, kdo je v bližini, ni bilo odgovora. Zanimivo, tudi na poti ni bilo opaziti kaj posebnega, kar bi povzročilo trušč, ki ga je fant slišal. Danes pripoveduje, da ga je bilo prav pošteno strah in je kar hitreje stopil proti domu. Naslednji dan pa so ljudje že povedali, da je umrl te noči tisti tesar, ki je tesal tam pri mlinu. Dolgo je že od tega, ko je v Šmihel prišel cerkovnik, ki je prej služil v Belih Vodah. Ob vsaki priliki je pripovedoval in zatrjeval, da občasno videva na šmihel-skem pokopališču dva mlada fanta. Baje sta včasih celo padlo nekaj težkega na pot. prepevala. Ljudje so ga radi Legende o gradovih Most Pod gradom sta bila dva jarka. Nad prvim jarkom je bil dvižni most, takšne naprave so bile v tedanjih gradovih iz obrambnih razlogov običajne. Graščak in njegov sin V gradu je nekoč živel graščak, ki se je hudo sprl s sinom. Slednji je imel svoj grad na Brecljevem vrhu. Ko je spor dosegel vrhunec, je pričel sin s svojega gradu obstreljevati grad očeta. Ob prvem izstrelku, ki seveda ni zadel, je oče posmehljivo pomahal skozi okno z lisičjim repom. To pa je pomenilo nekako tole - take krogle se celo najbolj plašna lisica ne bi ustrašila. Seveda je topničarje na sinovem gradu tak posmeh zelo razkačil. Bolje so merili in ustrelili. Toda spet niso zadeli. Stari graščak pa je tokrat skozi okno pomolil zlato žlico, kar naj bi pomenilo -med tem, ko vi streljate, jaz mirno jem. Toda, ko so v tretje ustrelili, je bil grad zadet in se je porušil. Baje je pri tem stari graščak tudi umrl. Mrliči pod mozirskim gradom Legende zapisujemo, kot so pač opisane. Za točno nahajališče mozirskega gradu se še danes ne ve. Zgodovina bo o tem kaj več ugotovila, ko bodo opravljene določene arheološke raziskave. To le omenjamo zaradi tega, da ne bi bralci imeli napačnih predstav. Nekoč je radoveden Mozirjan želel vedeti, kaj neki se skriva v kleteh, tedaj že delno porušenega gradu. Odkopal je vhod in se podal v globoke kleti. Baje mu je bil na poti še nek zid, ko je tudi tega prekopal, se je znašel v veliki kleti. Poleg te pa je bila še druga in nato še tretja. Ko je prispel v zadnjo, je naletel na temačen prostor, kjer je hudo zaudarjalo. Ob siju sveče se je razgledal in opazil troje trupel, ki so visela na rinkah v stropu. Bila so že vsa strohnela, zato je bil pogled nanje še toliko strašnejši. Možakar jo je jadrno odkuril, tako se mu je mudilo, da je v kleti pozabil gorečo svečo. Zato trdijo nekateri, da se ob jasnem vremenu iz razvalin včasih opazi rahlo svetlobo. Brdce Tlačani brdske graščine Pripoved o graščaku z Brdc govori o tem, da je bil s in nagovorili, da je takšna srečanja vedno znova opisoval. V Novi Štifti sta nekega večera dve sestri sedeli pred hišo na klopi. Bilo je jasno in toplo vreme. Med pogovorom je starejša opazila, kako po poljski poti proti koči, v kateri je stanovala neka ženska, nosijo deske. Tako je bilo sprva videti. Ko sta obe natančneje gledali v tisto smer, sta si bili enotni v tem, da vidita, kako nosi nekdo trugo. To sta povedali domačim, ki so se smejali temu, češ saj soseda je zdrava in trdnega zdravja. Toda že zarana zjutraj naslednjega dne so povedali, da je stara ženica ponoči umrla. Pripovedovalka meni, da je pač dalo "cahn". tlačani zelo surov in brezobziren. Obravnaval jih je slabše kot živali v svojem hlevu. Nad desetino so ljudje tarnali, ker je nikoli ni bilo dovolj. Ječa gradu je bila vedno polna podložnikov, ki so za vsako malenkost bili kaznovani. Tedaj je veljalo pravilo, da so podložniki oddajali desetino v žitu tako, da so snopi morali ostati na njivi, dokler graščinski niso prišli odbrati svoje. Da so kmetu škodovali, so čakali dežja, da je žito zmočil... Čudna gospodična O gospodični, ki je gospodovala na gradu Brdce, so ljudje pripovedovali čudne zgodbe. Ženska se je nadvse nenavadno obnašala. Tako so mogli trditi, da ni pri "pravi", saj je zahtevala od svojih uradnikov in uslužbencev, da so podnevi spali, delali pa ponoči. To je seveda povzročalo precej hude krvi med njimi, toda graščakinja je bila zelo oblastna in samosvoja, ugovora ni poznala. V hlevu je imela lepe konje, toda vozila se je z malim vozičkom, ki ga je vlekel kozel, pa si je zato prislužila privzdevek "cicibe". Šmihelska župnijska kronika Mozirskemu župniku, gospodu Alojzu Žagerju, je uspelo izginulo kroniko šmihelske župnije spet pridobiti, ta se sedaj hrani v Mozirju. Seveda gre za pomemben dokument preteklosti in dogajanja v Šmihelu. Uvodoma so izpisi iz gornjegrajskega urbarja (1. 1426), ki opisujejo dogajanja v zvezi s pričetkom gradnje sedanje šmihelske cerkve. Temu pa sledijo zapisi od leta 1741 naprej. Nekdaj so tovrstne kronike ohranjale poleg cerkvenih dogajanj še druga, ki so tako ali drugače pomenila posebnost. Sem spadajo razne nesreče, neurja, požari in podobno. Prav zato so kronike izrednega pomena za sodobno preučevanje preteklosti naših krajev. Žal pa je tako, da večina kronik ni več na voljo, saj so jih Nemci načrtno odtujevali med okupacijo. Tako so seveda številne izgubljene za vedno. Ni povsod bilo tako kot z mozirsko, ki je bila odnešena v Gradec, pa po vojni spet vrnjena. Seveda ne kaže tu zapisati vseh podrobnosti, ki jih navaja kronika, le bistvene dogodke in zanimivosti bomo navedli. Ob koncu pa objavili še seznam vseh duhovnikov, ki so delovali v tej fari. V Šmihelu je imela celjska bolnišnica svojo posest. O tem je podrobno pisal Ignac Orožen v svoji knjigi o gornjegrajski dekaniji. Naše glasilo je marsikaj tega že objavilo. Ko so pričeli v Šmihelu misliti na gradnjo cerkve, so morali dobiti soglasje za uporabo zemljišča od celjske bolnišnice, saj je zemljo, na kateri stoji cerkev, tedaj zajemalo posestvo Zabrežnik (Za bre-gam), to pa je bilo last bolnišnice. Zato ni naključje, da je pozneje prišlo do tega, da je posestvo prešlo v cerkveno last. 20. junija 1741 so ga odkupili za 400 gld. Uradno pa- je prešlo v cerkveno last po oblastvenih soglasjih šele 10 let kasneje. Zanimivo, cerkev je imela tudi svoj vinograd v KO Ljubija, kako pa je do njega prišla, viri ne navajajo. V letu 1787 postane cerkev sv. Mihaela samostojna pomožna fara (župnija). Da bi se pa lahko vzdrževala, so ji dodelili iz župnije Mozirje darove Ivana in Marije Tevž, Marka Goltnika in raznih darovalcev v višini 3000 gld. Prvi duhovnik je bil Franc Simonetti, baje je sprva imel velike težave z bivalnimi prostori. Leto 1787 je močno zarezalo med prebivalstvo Šmihela. Rdeče koze so zahtevale kar 27 smrtnih žrtev. Kronika navaja dokaj nejasno skope podatke o dograditvi zasilnega duhovniškega stanovanja na južnem koncu cerkve. Danes si je težko predstavljati, kako je ta prizidek izgledah Prav zanimiv je vpis za leto 1807, ki navaja, da je tega leta odšel v zaslužen pokoj duhovnik Franc Simonetti. Bil je med ljudmi zelo priljubljen in po 20 letih delovanja v Šmihelu tudi uspešen, saj se je v času njegovega službovanja v Šmihelu rodilo le 18 nezakonskih otrok, kar je gotovo tudi uspeh njegove moralne vzgoje. Ob tem bi človek lahko sklepal, da je bilo sicer število takih rojstev veliko večje. Večjih obnovitvenih del na cerkvi so se lotili leta 1838. Zgradili so kor in ko so kopali za temelje stebrov, so naleteli na kakih pol metra pod površino na kamniti tlak, kar daje misliti, da so nekoč tla bila nižje in kasneje zasuta. Morda je celo na mestu, kjer stoji današnja cerkev, že kdaj prej stalo kakšno svetišče ali sploh kakšna zgradba. Uganko bi lahko rešile le arheološke raziskave. Skoraj neverjetno se zdi, da bi višino tal v cerkvi v teku časa spreminjali. To leto so postavili v cerkev tudi nove stole (klopi). Nadaljevali bomo z objavljanjem vsebine šmihelske župnijske kronike. Zaenkrat pa toliko v pojasnilo. Začetek kronike je pisan v starejši gotici, torej v nemščini, kasneje pa vse do današnjih dni v slovenskem jeziku. 'rvovrstna zanimivost rubriko starih slik. Tako je pred časom prinesel Naši bralci se res prizadevano oglašajo, ko gre za Ivan Goličnik z Lepe Njive sliko, ki je sicer last Antona Usarja - Mrzlaka. Slika je posneta pred šmihelsko šolo, po izvedbi sodeč pa je izpred prve svetovne vojne. Na njen so otroci šolskega okoliša Šmihel, ki je tedaj obsegal poleg samega Šmihela še Lepo Njivo in Radegundo. Poleg otrok sta na sliki še dva učitelja in duhovnik, očitno šmihelski župnik. Lahko gre za Ivana Ramorja ali pa za Jožefa Gunčerja. Prvi je bil župnik v Šmihelu do leta 1903, drugi pa od leta 1904 do 1929. Kdo sta učitelja, bi morda vedel kdo izmed domačinov. Eden najstarejših Šmi- helčanov Janez Ateljšek - Rženičnik ni spoznal ne učiteljev in ne* župnika. Spoznal pa je deklico Marijo Krebs, pa še nekateri obrazi so mu bili znani. Povedal pa je, da je pred prvo svetovno vojno v tem okolju veliko slikal neki Petek z Lepe Njive, ki je bil sicer mali kmet, pa tudi fotografski samouk. Torej bi prav lahko slika bila njegov izdelek. Če je izpred leta 1903, je na njej župnik Ramor, če pa je kasnejšega časa pa župnik Gunčer. Prosimo bralke in bralce, da nam sporočijo svoje vedenje o ljudeh na pričujoči sliki. OGLASI turist biro sanpA Grad Vrbovec Razarje DELOVNI CAS 9.00 - 15.00 in 17.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 * OBROČNO ODPLAČEVANJE * nove nižje cene za Istro, hoteli in apartmaji * FIESA: bgw polpenzion 280 DEM za mlade: Fiesa polpenzion 180 DEM ANKARAN: polpenzion 294 DEM * KLASIKA ROCK ’N ROLLA - KONCERTI 5. julij: Dunaj, Prater stadion R.E.M. (The Cranberries) 1. avgust: ZELTWEG, O Ring - ROLLING STONES * GARDALAND S kuponom 5% POPUSTA * Na določenih programih tujina 10% popusta. * Tunizija, safari, polni penzion 8 dni 885 DEM Križarjenje po Jadranu in Sredozemlju * 9., 10., ter 11. junija bo na turistični kmetiji PUNCER - LOKE pri Mozirju gostovala VEDEŽEVAl.KA EDITA _________prijave: 831-316 ali 831-861____________ temperamentna tehnologija Okonina 18, teLfax: 841-173 ynBi y poobuiščer rvtojeryij. TRGoyino z REZERynimi deii ter noy nrrofiiion NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! temperamentna tehnologija Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic Zdaj je pa naša akcija za zveste naročnike res že tik pred zaključnim dejanjem. V avtobusu so napisani vsi potniki, ki bodo jutri odpotovali skupaj z uredništvom na izlet na Kozjansko. Kot lahko opazite, je v zadnjem trenutku prišlo še do nekaterih sprememb na seznamu, ki pa je sedaj res dokončen. Moramo priznati, da izlet že kar nestrpno pričakujemo, vsem naročnikom, la pa tokrat niso imeli sreče, lahko obljubimo najmanj to, da jim bomo v prihodnji številki o jutrišnjih dogodivščinah izčrpno poročali. Pripravili bomo namreč obširnejšo reportažo. To pa še ni vse! Kajti še v tem mesecu se bo začela nova nagradna igra, ki bo prav tako ali pa še bolj mamljiva, kot je bila naša pomladanska akcija. Zaželite nam torej srečno pot in na svidenje čez štirinajst dni! _. - TJ ® 2 § b ü|S c C O g“ O == -=■ o C O ° n POROKE ... NATO STA SE POROČILA IN ŽIVELA SREČNO DO KONCA SVOJIH DNI. Tako se končujejo pravljice in sanje mladih, ki se pripravljajo na poroko. Ta veseli dan ali...se ženi - je lahko zaradi pozabljenih malenkosti tudi manj vesel. Zato dragi zaljubljenci, pred poroko pravočasno in brez naglice trezno razmislite, kaj vam je storiti, da se v ta veseli dan ne prikrade kaj nepričakovanega, neprijetnega. IZBICA POROČNE OBLEKE zahteva kar precej časa. Za temeljitejši preudarek in dokončno odločitev naj si nevesta privošči prost dan, da ne bo med pomerjanjem ves čas gledala na uro. Nevesta naj se v naprej odloči, koliko denatja je pripravljena dati za obleko. Tako se bo pri pomerjanju lažje odločila, ali si bo obleko sposodila ali pa jo bo kupila, in kasneje shranila oz. nosila ob slovesnejših priložnostih. Prava obleka je tista, v kaLeri se že v prvem trenutku odlično počutimo. Izbiro poročne obleke je priporočljivo prespali in se odločiti brez obremenitve, morda s pomočjo matere, sestre ali prijateljice. Za nevesto so spet v modi dolge romantične bele obleke. Ženin se mora pri izbiri oblačila predvsem prilagoditi nevesti in njeni obleki. Če se je nevesta odločila za razkošno dolgo belo obleko, naj nosi ženin temno slovesno oblačilo. Kadar se nevesta odloči za pastelne barve, za modro ali rožnato, je najbolje da si ženin izbere svetlo obleko. ČEVLJI neveste in ženina naj bodo čim bolj udobni in naj se tako v barvi, kot v stilu ujemajo z oblekama. Če se nevesta odloči za bele POKAV1CE, mora vedeti, da jih je potrebno znati nositi in seveda tudi sleči. Odloči naj se sama in se ne pusti prepričevati. Najbolj vidni ženinovi modni dodatki so KPAVATA, PLASTRON ali METULJČEK, ki naj se ujemajo s telovnikom. Bodoči možje: skrbno izberite nogavice, da se bodo ujemale s čevlji, z obleko in drugimi dodatki. Ker je nevesta vsa v belem že tako ali tako potrebujemo novih dodatnih okraskov, ogrlica ali zapestnica, vse skupaj pa ra učinkuje ceneno ali bahaško, zato se POROČNI PRSTAN ni samo nakit. Predvsem je to obroček s prav posebnim pomenom - krog brež konca simbolizira stanovitnost, zlato pa večno ljubezen. V zadnjem času so spet v modi stavni širši prstani. Vse več pa je opaziti prstanov s prepletanjem različnih barv zlata (rdeča, bela, rumena). BPEZ, ŠOPKA NI NEVESTE Rože, šopki, aranžmaji imajo 'svojo govorico. Nemodernega poročnega šopka ni, v zadnjih letih pa se uveljavljajo šopki z visečimi vejicami, viticami in cvetovi. /Marsikje se v poročni šopek vpletejo tudi razni okraski. Cvetličar se pri sestavljanju šopka preda domišljiji, v veliko pomoč pa so mu tudi podatki o starosti in zunanjosti neveste, barvi obleke, barvi las, nevestinih najljubših rožah... RESTAVRACIJA Pojdimo enkrat za poiskušnjo v restavracijo na kosilo ali na večerjo. Primerjajmo cene, ambient, preverimo koliko je prostora za parkiranje. Rezervirajmo sobe za goste, ki bodo tam prenočili. V no nove posodobljenih prostorih Vom priporočamo! OHCET PO DOMAČE -po vaših željah prenočišča, penzioni malice, kosila, večerje Inana po naročilu, ribe sladoledi, sladoledni napitki, sadne kupe N/mrs gostišče mODCJ-flUK G.Groti tel.:063/843-006 150 d 20M GOSTILNA PENZION RADU n I nQ O »u 3 tr> tr> CQ £ g DS 1 - POROČNE - poslovna kosila - nedeljska kosila - jedi po naroälu - sladice NOVA PONUDBA mmmm. j KVAS, na trgu 27, Mozirje PRESENETITE SEBE IN SVOJE NAJDRAŽJE! PO Za vas, ki ste se odločili skupno življenjsko pot. izdelujemo poročne prstane vaši želji. Uelika pa je tudi izbira drugih oblik nakita Juhani. ogrlice, prstani..J OBIŠČITE NOS IN SE PREPRIČAJTE SAMI! Zlatarstvo KUAS Zlatarstvo in izdelava modnih dodatkov Franc Matjaž s.p. Plac 12, Ljubno ob Savinji 063-832-19 - Wodni Piendi ponočnih ft® umočila - wa ostali modni nadut - pioddava, - popuwilo in čižčenje POROČNO FOTOGRAFIRANJE - portreti v ateljeju - reportaže na matičnem uradu - reportaže s cerkvenih obredov Po želji tudi video snemanje Fotoaparati - primerno poročno darilo Zaupajte nam svoje želje za neponovljive dogodke. ViaS d.o.o., atelje: Mozirje, Na trgu 12 Gornji Grad, Attemsov trg 30 p. e. foto ©Gasp Justina Ugovšek-Bastl tel. 843-071 (doma) GOSTISCE PIRNAT - LETUŠ |p poročna kosila in svatbe (do 80 oseb) REZERVACIJE po tel: 885-143 mm. gostilna L? j .O s®55*j/ IRENA TIRSEK Attemsov trg 21 63342 Gornji Grad Tel.: 063/843-055 m 5*tl JOŠKI' - poroke -obletnice f? \ j /- družinska praznovanja ' - turistični menu Dobrodošli v obnovljeni gostilni! POROČNE VEČERJE fdo 40 ljudi J - slavnostna kosila - malice - jedi po naročilu - sladice \\fmadžarske rezineJ Šentjanž 21 Rečica ob Savinji Telefon: 06:1/841 315 Vljudno vabljeni! POROKE FOTO- GRAFIJA, VIDEO Razmislimo, kašnih spominov na poroko si želimo. Pogovorimo se s fotografom, ki se spozna na te stvari. Velika razlika je med poklicnim fotografom, ki posname izvirne foto- grafije in med fotografom, ki brez vojje pritiska na sprožilec. S fotografom se dogovorimo o poteku slovesnosti in o Lem, kaj pričakujemo od fotografij. Vse našteto velja tudi za video. St&vica, 7e&owik Gostilna P E V C Pukart Alenka, s. p. Loke 16, Ljubno ob Savinji Tel.: 063/841-025 poslovna kosila zaključene družbe avtobusne skupine domača hrana B Želimo Vam prijetno počutje v našem lokalu! hßoroba gostišče GRAD VRBOVEC \b Mä^ätfaf) Ce žeti te skleniti zakgnskg zvezd v čudovitem ambientu građu Vrbovec v 9{azarjah, svoje žeCje najprej zaupajte pris-! tajnim na sedežu Upravne enote v Mozirju ali njeni izpostavi v 9jazarjafL To urejeni prijavi se oglasite pri nas, . kjer se bomo dogovorili o vseh podrobnostih. ZA VAS LA3ČKO O’KCjAOtlZj'KAMO: \ * prevoz s maja na relaciji i Savinjski gaj - Vrbovec - cerkev Ojazarje j * poročni obred j * banket * oh * fotografiranje poročnega obreda j * fotografiranje V studiu %* snemanje z video kamero Sklenitev zakonske zveze je nepozaben dogodek. v življenju. I:Dovolite, da s svojo kvalitetno ponudbo, izvrstno hrano in i odlično pijačo iz Častne vinoteke k. svečanosti tega dogodka I pripomoremo tudi mi. Vaše zaupanje bomo znali ceniti. Zdravniški nasveti Vprašanje: Mož se je zdravil na onkološkem inštitutu. V začetku je stanje kazalo zelo slabo, zdaj se mu je pa začelo lepo popravljati. Vendar me zelo skrbi. Kaj vse še bo? Zdravnik rekel, da je .prognoza bolezni ugodna. Ne vem, kaj je s tem mislil? Draga J., zakaj niste takoj vprašali zdravnika, kaj je s tem mislil? Lažje bi vam bilo. Veste, zdravniki uporabljamo pri svojem delu tako veliko tujk, da nam nehote katera uide, tudi kadar se pogovarjamo s svojci ali bolniki. Jaz se tujkam sicer karseda izmikam, saj se mi zdi, da izgleda, da se delam pomembno, če jih preveč uporabljam. No, ampak povsem se jim verjetno tudi jaz ne izognem... Poglejte, J., če bi vprašali že zdravnika v Ljubljani ali svojega izbranega zdravnika, kaj pomeni ugodna prognoza, bi bistveno bolj mirno spali. To namreč pomeni, da bo potek in izid moževe bolezni po vsej verjetnosti dober! Prognoza pomeni v medicini verjeten potek razvoja bolezeni. Prognoza temelji na znanju o bolezni nasploh, na statističnih podatkih o razvoju bolezni, na bolnikovem splošnem stanju ter na njegovi sposobnosti za obrambo pred boleznijo. Moževo dobro okrevanje torej potrjuje, kar je rekel zdravnik. Veselite se. Danes so številne onkološke bolezni povsem ozdravljive, ali pa je preživetje tako dolgo . in ugodno, da so ostale bolezni in nesreče, ki nam vsak dan grozijo, bistveno večji dejavnik tveganja v našem življenju. Vprašanje: Od otroštva me nosi luna. To sem možu zaupala že pred poroko, vendar se mi zdi, da tega ni jemal resno. Takrat mi je obljubil, da bo poskrbel, da si med mojimi 'nočnimi pohodi ne bom kaj naredila. Takrat je bil nasploh zelo nežen in pozoren... Zdaj, po desetih letih zakona mi to meče naprej, mojo mesečnost namreč. Pravi, da ga preiskušam, če spi, da bi videla, če lahko grem ven. Zelo je ljubusumen. Mislim, da tudi preveč pije. Kadar me nosi luna, vstanem, nekaj časa hodim po stanovanju, nekaj govorim, vendar me navadno ne razumejo. Potem pa se vrnem lepo v posteljo. Mož pravi, da kličem drugega, ampak to ne more biti res, saj drugega nimam. Kaj naj naredim? Kako naj moža prepričam, da me nosi luna od otroštva? Kako naj ga prepričam, da nimam drugega? Ali se da mesečnost pozdraviti? Bojim se zaspati. Doma me je vedno spravila mama nazaj v posteljo, mož me pa kar pusti, da bi videl, kam bom šla. Strah me je, da se bom enkrat ubila. Selena Odgovor: .Mesečnost ali somnambulizem je sorazmerno pogost pojav. Nikdar pa še nisem slišala, da bi se kakšnemu "mesečniku" zgodilo kaj hudega pri nočnem tavanju, čeprav strokovnjaki svetujejo, da zaradi varnosti poskrbijo za zaklepanje vrat in za ograje na stopnicah in balkonih. Mesečnika na robu strehe sem do zdaj videla le v risankah, pa tudi nikogar ne poznam, ki bi ga videl v resnici. Vi ste svojo mesečnost dokaj značilno opisali. Če bi vaš mož pogledal v kakšen medicinski priročnik za laike, bi mu bilo takoj jasno, da se ne pretvarjate. Značilno je, da mesečnik vstane, govori posamezne zloge ali besede, ki se jih navadno ne da razumeti, nekaj časa hodi po stanovanju, na koncu pa gre nazaj v svojo posteljo. Včasih se vmes še polula v kakšno omaro (Pa kaj!?). Vse to lahko čisto mirno mine, če imajo mesečnikovi najbližji vsaj trohico razumevanja ali pa vsaj minimalen smisel za humor. Pomembno je, da mesečnika tisti, ki ga prvi opazi, lepo, nevsiljivo usmeri nazaj v posteljo, pa je vse v redu. Prebujanje je povsem nepotrebno. Nekateri povezujejo mesečnost z duševnimi težavami in jemanjem nekaterih zdravil, vendar prav jasnih stališč v zvezi s tem ni. Zaenkrat še nisem slišala za zdravila, ki bi mesečnost zdravi la. Čeprav so stališča v zvezi s tem, ali je mesečnost res posle- dica delovanja mesečeve privlačne sile deljena, nekateri svetujejo tesno zagrinjanje oken... Mogoče bi vam bolj pomagal pogovor s psihiatrom. Draga g. Saša, bojim se, da vaša mesečnost še zdaleč ni največji problem v vašem zakonu. Pretirana ljubosumnost vašega moža je lahko znak alkoholizma, ki ga vi le plašno nakazujete. Nikakor vam ne svetujem, da bi ga na vse kriplje prepričevali, da nimate ljubimca (Dovolj je, če mu to čisto jasno poveste.), saj ljubosumnež prepričevanje pogosto jemlje kot potrditev suma... Mogoče ne bi bilo slabo, če bi z možem skupaj poiskala pomoč strokovnjakov, ali v zakonski posvetovalnici ali pa kar v psihiatrični ambulanti. Če bi bila v koži vašega moža, bi vse skupaj rahlo premislila, saj se bojim, da ga boste imeli nekoč res dovolj, in boste svoje nočno tavanje čisto zares končali v sosedovi postelji. Pravzaprav vas naravnost prosi za to... Mož namreč. dr. Maja Natek spec.spl.med. Uporaba škropiv Maj, mesec ljubezni je že minil, začenja se junij, ki pogleda globoko v poletje. Zdaj je obdobje intenzivne rasti. Bližamo se najdaljšemu dnevu. Naj vam odkrijem, kaj me je napeljalo, da pišem o škropivih. Zadnjič me je pošteno zmrazilo, ko sem videl, kako je neka gospa odhajala iz trgovine. V rokah je namreč nosila dve vrečki sredstva za strupljenje polžev, ki je hud in nevaren strup tudi za ljudi. Ona pa kar v roki, kot žemlje, še paprinate vrečke ji v trgovini niso dali. Očitno je bilo, da ne ve, kaj ima v rokah. Doma bo potem na debelo posula strupa po gredi. Polži bodo res poginili, kaj pa tisti, ki bodo jedli solato s teh strupenih tal? Kmetovalci, vrtičkarji in sadjarji pri pridelavi uporabljajo vedno več škropiv. Za preprečevanje glivičnih obolenj, za zatiranje žuželk, za zatiranje plevela, in še in še. Pri uporabi teh "zaščitnih sredstev", kot jim radi rečejo proizvajalci, se moramo ves čas zavedati, da so to nevarni strupi. Ki nam sicer pomagajo, če jih pravilno uporabljamo. Če pa ne, nam lahko zelo škodijo. Kakšen je Kodeks obnašanja pri rabi škropiv, ki so vsa po vrsti zelo strupena, veliko med njimi je smrtno nevarnih. 1. Vedno moraš dobro vedeti, katero sredstvo uporabljaš in zakaj. Torej je vedno treba vedeti ime sredstva in čemu je namenjeno, še posebej pa je važno navodilo, kako se ga pripravi za uporabo. Ta navodila so včasih taka, da bi človek rabil kemika, da bi mu sredstvo pripravil za uporabo. Sredstev, ki nimajo jasnih navodil za uporabo ali jih ne razumete, preprosto ne kupujte. Ne zanašajte se tudi na izkušnje drugih npr. vaše sosede, ki je kar malo poškropila ali potrosila, pa je odpravila vso nadlego. Vedno natančno pripravite mešanico za škropljenje. 2. Zaščitna nepremočljiva obleka je vedno potrebna. Tudi zaščitna očala in ščitnik za usta. 3. Škropiva vedno hranimo v originalni embalaži v zaklenjeni omari, kamor nimajo dostopa otroci in nepoklicani. 4. Kje operemo škropilnico po končanem škropljenju? V bližnjem potoku že ne. Odnesemo jo domov ter jo operemo doma, da bo ostanek škropiva stekel vsaj v kanalizacijo in naprej na čistilno napravo. 5. Kaj z ostanki škropiv? Pri pripravi pazimo, da je količina primerna, zato da ni ostankov. Stara neuporabna škropiva, ki ostajajo na kakšni polici v kleti ali shrambi, odnesemo nazaj v trgovino, kjer smo jih kupili ali k proizvajalcu -tovarni. Ti so po zakonu dolžni poskrbeti za ostanke. 6. Če je v bližini škropljenega mesta čebelnjak, smo dolžni opozoriti lastnika, da nameravamo škropiti. 7. Vsako sredstvo ima karenčno dobo, to je čas, ko ni več direktno škodljivo. Spoštujte jo in zelenjave ali sadja ne uporabljajte prej kot piše v navodilih na embalaži sredstva. 8. V vetrovnem vremenu ne škropimo, saj veter nosi strup vsepovsod, tudi tam, kamor ne želimo. Tako vidimo, da je uporaba škropiv povezana z veliko natančnostjo, zahtevnim delom in predvsem obzirnostjo do drugih. Na koncu še nasvet za tiste, ki jim je uporaba škropiv zoprna in bi se ji radi izognili. Z naravnim pridelovanjem hrane se lahko izognemo veliki večini "škodljivcev". Pa tudi veliko preprostih metod je, kako se znebimo nezaželenih gostov. Osnova so mešane grede, kjer rastline ščitijo druga drugo npr. korenje in čebula. Veliko rastlin je, ki s svojim vonjem odganjajo živali npr. tagetes -žametnica, mleček, cesarski tulipan. V trgovinah je na voljo vedno več sredstev, s katerimi na naravi prijazen način preprečimo škodo npr. lepljive rumene ploščice za sadno drevje, ki jih vidim viseti v marsikakšnem nasadu. Hrošče lahko v vrtu ali na manjši njivi poberemo ročno. Obstajajo tudi sredstva, ki vsebujejo naravne strupene snovi npr. piretrin. Zaupam naj vam še mojo metodo, kako se na lep način znebim polžev. Okrog gredic vsako pomlad nasujem pas žaganja, ki mu dodam lesni pepel. Pepel posujem tudi po gredah. Redkokateri polž je tako vztrajen, da se prebije čez tako oviro. V mojem vrtu in na moji njivi ne uporabljam strupenih sredstev. Tako se znebim vseh dodatnih skrbi in neprijetnosti v zvezi z uporabo strupov. In vedno si z užitkom natrgam jagod in naberem zelenjave za kosilo. Dober tek želim tudi vam! Zeleni Franček VPLIV PREHRANE NA PLODNOST SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE V nekaterih rejah krav molznic se bolj ali manj stalno pojavljajo problemi plodnosti krav, kar negativno vpliva na gospodarnost pridelave mleka. Na plodnost vplivajo številni vplivi in kar 90 % vseh vplivov sodi med vplive okolja, med katere sodi tudi prehrana. Po Orešniku je pri nas celo v urejenih rejah kar polovica vzrokov za nespecifične plodnostne motnje povezanih s prehrano krav (težke telitve, zaostajanje posteljice, vnetja maternice, izostajanje pojatve po telitvi, tihe pojatve, nepravilno trajanje pojatve, pregonitve, cistične spremembe na jajčnikih, zvrgavanje, mrtvorojena teleta, nevitalna teleta). Vpliv prehrane je treba iskati v ustrezni ali neustrezni ter pravočasni oskrbi krav s hranilnimi snovmi, ki v vseh fazah prireje mleka in reprodukcije zagotavljajo uravnoteženo presnovo hranilnih snovi. Če je to ravnotežje porušeno, se pojavijo motnje. Oskrba krav z energijo Oskrba krav z energijo sodi med najtežje rešljive probleme. Pogosto se srečujemo s preslabo oskrbo krav z energijo. Posledica tega pa je preslaba preskrbljenost z glukozo, ki nastaja z razgraditvijo ogljikovih hidratov. Posledice pomanjkanja glukoze pa se kažejo v slabši preskrbljenosti mlečne žleze, zato trpi prednostna tvorba laktoze in s tem mleka. Se slabše pa so preskrbljeni in zato prizadeti drugi življenjsko pomembni procesi centralnega živčnega sistema ter spolnih in drugih žlez. Vsaka neizbalansiranost obroka, ki dodatno obremenjuje presnovo energije (npr. velike količine beljakovin v obroku), samo še oteži ustrezno oskrbo z energijo. Da bi se izognili težavam, je treba poskrbeti za ustrezne in usklajene obroke. Vpliv različne ravni beljakovin v krmi na plodnost Ob presežku beljakovin v obroku nastajajo motnje v presnovi energije, ker so procesi povezani z izločanjem odvečnih količin dušika endogene narave. Čezmerna oskrba krav s surovimi beljakovinami in sočasno pomanjkanje energije povzročata zmanjšano produkcijo hlapnih maščobnih kislin v vampu, zmanjšano sintezo mikrobnih beljakovin v vampu in pomanjkanje substanc za nastajanje glukoze. Posledice tega so večje koncentracije NH3 in višja ph vrednost v vampu, zaradi potreb po glukozi se poveča razgraditev beljakovin v organizmu, vse to pa negativno odseva na zauživanje krme, poveča se nevarnost pomanjkanja magnezija. Pojavijo pa se tudi motnje v plodnosti, ki se kažejo zlasti v nerednih in tihih pojatvah, pregonitvah zaradi zgodnjega odmiranja zarodkov in v podaljšanem obdobju do prve pojatve in prve osemenitve do oploditve. Sondereger in Schurch (1976) pa sta ugotovila, da je presežek 300 g beljakovin v obroku na dan pri kravah podaljšal presledek od telitve do oploditve. Čezmerna oskrba krav s surovimi beljakovinami negativno vpliva tudi na rast plodu. (Vir literature: Prehrana in krmljenje goved, Žgajnar) Na eni strani se torej srečujemo s preobilno preskrbo z beljakovinami, na drugi pa s pomanjkanjem energije. Kmetijska svetovalna služba je v zadnjem času preverjala uravnoteženost obrokov. Ponavadi rejcem svetujemo, naj točno stehtajo dnevni obrok, ki ga zaužije krava. Zaužito krmo s pašo lahko le ocenimo. Pri preverjanju usklajenosti smo v večini primerov ugotovili presežek beljakovin in pomanjkanje energije. Tudi to je eden izmed verjetnih vzrokov plodnostnih motenj. In ne samo to. Posledice se kažejo tudi v nižji proizvodnji in nizki vsebnosti suhe snovi brez maščobe, ki je po novem tudi kriterij za plačevanje mleka in mora preseči vrednost 8,5 %. Za natančno izračunavanje obrokov vam priporočamo analizo krme, saj so velika odstopanja v vsebnosti hranilnih snovi, zlasti v času zimskega krmljenja in so izračuni obrokov le orientacijski s povprečnimi vsebnostmi hranilnih snovi. Bernarda Prodnik KRAV Slovenska veterinarska Zveza PLODNOSTNE MOTNJE PRI KRAVI Plodnostne motnje so lahko stalne ali občasne. Lahko so pridobljene (vpliv okolja) ali prirojene (dedne) ali pa so posledica kombiniranega delovanja obeh dejavnikov. Najpogostejši vzroki za plodnostne motnje so v neustrezni prehrani, v vzreji, v raznih splošnih obolenjih (ketoza...) ter zajedalskih boleznih (metljavost...). Poleg naštetega ovirajo redno plodnost vnetja rodil, ki so posledica okužbe v poporodnem obdobju ali pozneje ter motnje v delovanju hormonalnih žlez. Žleze izločajo hormone, pod njihovim vplivom potekajo vsa dogajanja pri razmnoževanju (gonjenje, oploditev, brejost, porod, poporodno obdobje, izločanje mleka). Napake v prehrani vplivajo tudi na žleze z notranjim izločanjem. Vpliv prehrane na nemoteno razmnoževanje je zelo velik, to še posebej velja za živali z veliko proizvodnjo mleka. Pomanjkanje, presežek in nepravilno razmerje hranilnih snovi v krmi pripelje do motenj v razmnoževanju, številnih pregonitev, neizrazitih ali nerednih gonjenj ter splošne nagnjenosti k raznim okužbam (vnetje maternice - do vnetja pride zaradi neustrezne preskrbe s surovo vlaknino, energijo in beljakovinami). NAPAKE V RAZVOJU IN FUNKCIJI JAJČNIKOV (Vzroki: genetski faktorji, napake v prehrani in vzreji). 1. Jajčniki manjkajo - se niso razvili, kar je posledica prirojenih napak. Žival izločimo. 2. Nepopolni razvoj jajčnikov - lahko je prizadet en jačnik ali oba. Obojestranska prizadetost ima za posledico neplodnost. Živali, ki so prizadete enostransko, se lahko razmnožujejo. Tudi ta motnja je dedna, zato se odločimo za izločitev živali. Nepopolni razvoj jajčnikov pri telicah zelo težko ločimo od slabega razvoja jajčnikov, ki je posledica prehrambenih in vzre-jnih napak. Razločevanje obeh napak je mogoče le na osnovi več zaporednih pregledov, potem ko smo živalim izboljšali obrok. Za izboljšanje stanja je pogosto potrebno mesec dni ali več. 3. Atrofija jajčnikov - oba jajčnika sta majhna in brez funkcije. Vzroki za to so v nepravilni prehrani, vzreji, visoki mlečnosti. Ta motnja je pogostejša v zimskih in pomladanskih mesecih. Normalna aktivnost jajčnikov se povrne, ko odpravimo primarni vzrok (prehrana, vzreja) in ko pade proizvodnja mleka pod določen nivo. Običajno je potrebno tudi zdravljenje z injekcijami vitamina AD3E, mineralov in hormonov. 4. Ciste jajčnika - to so mehurjaste tvorbe na jajčniku. Najdemo jih krajši ali daljši čas po porodu predvsem pri visokoproizvodnih živalih. Pri bolnih živalih se na enem ali obeh jajčnikih pojavi eden ali več mehurjev, ki ne ovulirajo. Vzroki za nastanek cist so v neustrezni prehrani, v neprimernih pogojih vzreje in hormonalnih motnjah, lahko pa so tudi genetsko pogojeni. Ciste so folikularne in luteinske. Ločitev obeh vrst je možna na osnovi spolnega obnašanja in sprememb na zunanjih spolovilih, maternici in jajčnikih. Krave, ki so prizadete s folikularnimi cistami, se pogosto in neredno gonijo. Če je takšna žival osemenjena, ne ostane breja. Živali z luteinskimi cistami so mirne in se nikoli ne gonijo. Pri obeh oblikah cist je potrebno zdravljenje z hormonalnimi preparati, injekcijami vitamina AD3E. Zdravljenje je v večini primerov uspešno. 5. Zaostalo rumeno telo - tudi pri tem obolenju jajčnikov ni pojatve. Rumeno telo se ne razgradi zaradi bolezenskih sprememb v steni maternice ali zaradi bolezenske vsebine v maternici. Za odpravo te motnje je potrebna hormonalna terapija, vitamin AD3E in lokalno zdravljenje maternice. Motnje v delovanju jajčnikov se kažejo z neizrazitimi znaki gonjenja. To obliko imenujemo tiha ali prikrita pojatev. Pojatveni ciklus na rodilih poteka normalno, običajno izostanejo zunanji znaki pojatve ali pa so slabo izraženi. Tiha pojatev je pogostejša pozimi in zgodaj pomladi. Vzroki za to so v pomanjkljivostih v vzreji, prehrani in so tudi genetsko pogojeni. Tudi pri tej motnji je potrebno odpraviti vzroke. S skrbnim opazovanjem živali in pregledom jajčnikov lahko odkrijemo tiho pojatev. Razen opisanih plodnostih motenj poznamo še druge dejavnike, ki ovirajo redno plodnost: - preganjanje pri rednem ciklusu - živali se kljub osemenitvam preganjajo v 18 - 21 dnevnih intervalih. Vzroki za to so: vnetje maternice, prezgodnja prva osemenitev po porodu, nepravočasen pripust živali, posebno pri podaljšani pojatvi, zgodnje odmiranje zarodkov. - pregonitve 6 ali 9 tednov po zadnji osemenitvi. Vzroki so: tiha pojatev, slabo opazovanje pojatve in rana embrionalna smrtnost. - preganjanje v nerednih, podaljšanih cikličnih intervalih. Živali se preganjajo 25 do 35 dni po zadnji osemenitvi. Vzrok za to je rana embionalna smrtnost. Če pride do zgodnjega odmiranja oplojenega jajčeca, maternica vsrka razpadle ostanke zarodka. Kadar plod odmre v poznejšem obdobju, ko na plodu že lahko razlikujemo posamezne organe, govorimo o zvrgu ali abortusu. Do osmega tedna starosti pri kravi včasih zvrga niti ne opazimo. Za uspešno odpravo plodnostnih motenj se je potrebno posvetovati s strokovno službo (veterinarsko in kmetijsko svetovalno službo). Marija Rup, dr. vet. med. MLADI BOBENČEK več. 1. a) Velik razkorak, prste na nogah navzven, odroči, medenico naprej. b) Z zravnanim hrbtom počasi krči kolena in se spuščajte. Težišče natanko v sredini. c) Dvigni peto, spusti Dvigni drugo spusti. 10-krat ali ..DESNA TRI, leva Štiri. Telesno aktivnost je edina dejavnost, ki ti daje več enrgije, kot jo porabi. Hočem reči, do se splača malo "razmigati". Kljub temu, do je v šoli kor vsak dan bolj -vroče, da temperatura iz dneva v dan raste tudi na termometru, ne pozabi no svojo kondicijo. Prav zdaj ti je najbolj potrebna, saj bodo tudi možgančki in dobro voljo bolje delovali, če telovadiš. Jo, danes sem prav zatežila s to temo, a ni mi žal. Moj namen je pripraviti vsaj enega človeka h gibanju in dobremu počutju. Poleg tega po, komu ni do lepe postave? To pride z vztrajnostjo. SEDEM ZAPOVEDI ZA PRIHOD TELOVADBE V TVOJO DOBRO NAVADO: 1. Ne nologoj si preveč 2. Poskusi, kaj te veseli 3. Ne odnehaj prekmalu 4. Pazi na telesne signale (bolečina) 5. Spreminjaj vrsto vadbe 6. Poišči si družbo enako mislečih 7. Telesna vadba naj postane del tvojega vsakdana Par nasvetov: Ogrevanje in ohlajanje sta zelo pomembna člena telovadbe. Najenostavnejša vaja za ogrevanje: mehko teci na mestu, sprva počasi, zatem pa čedalje hitreje, dokler ti ne postane res toplo (2 minuti). Dobro ogrevanje mišic dosežemo z raztezalnimi vajami. Najenostavnejša vaja za ohlajanje: nekaj časa se počasi sprehajaj sem in tja (kot Baltazar, samo malo sprosti možgančke). Slavica- Najidealnejša telovadba traja od 45 - 60 minut. Najbolje je začeti s kratko vadbo in nadaljevati tako, da vsak dan telovadiš pet minut dlje. Tako se telo privadi na napor in ga lažje prenaša. Tolažilna pa je misel, da lahko telovadiš le vsak drugi dan, saj se z vmesnim enodnevnim počitkom, učinek na organizem celo poveča. Kadar telovadiš, ostani pod mejo izčrpanosti. Ni pomembno, kaj počneš, važno je le, da redno sploh kaj počneš! Lahko hodiš, plešeš, igraš košarko, se voziš s kolesom ali pa delaš določene dinamične vaje. Kateri čas dneva pa je najprimernejši za telesno aktivnost? Dvakrat dnevno si v visoki formi! Prvi vrhunec zmogljivosti telesa je dopoldne med 7. in 12. ("špica" dneva med 8. in 11. uro), drugi malo nižji pa med 16. in 20. uro. Z vadbo ne začenjaj takoj po obroku, saj je organizem že dovolj zaposlen s prebavo. Če želiš shujšati, telovadi pred kosilom ali pred večerjo, saj se ti bo zmanjšal tek. ZA PREDSTAVNICE NEŽNEJŠEGA SPOLA Imeti lepe vitke noge verjetno ni nobeni odveč. Nekaj nasvetov in vaj. Pri telesni vadbi dihaj zavestno: ob naporu izdihni, ob sproščanju vdihni. Ne zadržuj in ne iztis kaj zraka. Med vajami od časa do časa stresi roke in noge - tako sprostiš mišice. Ritmična glasba je odlična spremljava. Zdaj pa veselo no delo! Nadaljevanje bobenčk-ovih vaj v naslednji številki Savinjskih novičk. 2. a) Lezi na bok, noge položi drugo na drugo. Potisni bok na- ^ rahlo naprej. Opri se na komolec.§P5t Rama in komolec sta na eni črti. b) Koleno pravokotno upogni in ga pritegni proti ramenu. Počasi in z vso močjo. 10-krat. Zamenjaj nogo. ...'' ' , - ' 2. a) Počasi dvigaj desno nogo z iztegnjenim kolenom, kolikor gre, nato jo spusti. Hrbet naj bo raven. 10-krat. Zamenjaj nogo. b) Dvigni iztegnjeno desno nogo, kolikor je mogoče visoko. Ne nihaj. 10-krat. Zamenjaj nogo. i. MLADI BOBENCEK Hello! ; jilllilllilllllöletj a o d smrti legendarnega in genialnega kitarista, levičarja iz Scania, Janija ilcdnxa. Instrumentalista, ki ;v prispeval neprecenljiv delež.k razvoju električne kitare. Vzrok smrti je ostat do danes nepojasnjen. Dokončal je svojih slabih osemindvajset let. Hendrixov pravi začetek je hij^^l&J^iim^^ši^ipreiirSnoval v Jiinija i rii::: z ; isjMg|i|!!;:! i Exp e ri e n ce posnel .preprostoriftavbojsko" skladbo Hey ■e, ki je /• bila pop uspešnica v ZDA. V njegovi priredbi dobi zgodba o Joeu, ki s pištolo v roki išče .rtezvesto:; deSe, ::ainter_z;je grške tragedije. Na podoben način je priredil Še vrsto drugih skladb. Popevčica I ho Wild Thing v njegovi priredbi postane lunina uporniških šest desetih let. Celo ameriško himno je priredil tako, da je le-ta dolgo časa veljala kol roganie državnemu simbolu Hendrixov vpliv je očiten na vseh področjih sodobne popularne glasbe, njegove skladbe še danes preigravalo ic-lativni lotkeiji. Nekoč je izjavil: Tako dobro me posnemimo, d.i slišim ljudi, ki kopirajo moje napake.“ Na svojem prvotnem ovitku albuma Band ol Gypsys, ki je izšel ; po Hendrixovi smrti, r ri : trije temnopolti glasbeniki; (Hendrix, Buddy upodobljeni kot lutke, obi.i/i na njihovih jjJtaaSh so bili popolnoma prazni. Ovitek so nemudoma prepovedali, saj je sugestivno ^nakazoval količino "i uri . b-u.int v telesih glasbe-ni;:ov, rSo bile te : Šlibstance vzrok njegove smrti?! Ali pat je umrl zatootkerjjlhrisvpje življenje že izzivel d' * pitala e - a, pre-senetljivo sodobna, kot da ji čas ne more do živega. Tako '• Hendrixu. Naslednje besede pa so namenjene vam, drage bralke in bralci. Šolsko leto se bliža koncu in kot smo vam obljubili, je na ^Bjlebaiiije. V našem bobenčku že čakajo glasovnice, ki ste j;iiii|iffl^i:|reko lega leta. Zdaj pa, pozor: v poštev pridejo še vse tiste glasovnice, ki bodo poslane do sredlp;l,:;i||rtip. Pišite nam, šeje.časl t ? Katja {K " TUJI DHL 1. KIT3NI.X: Old pop in an oak 2. rilAKI: THAT: Back for good 3. MARK’OH: Tears don’t lie 4. ANNII I.FNNOX: No more i love von DOMAČI DHL: sVVlri.K I’lisluliui 2 T/ J Mlinar na Muri 3. CIIJKl: Vsepovsod ljubezen 4. JAN PLLSTENjAK: Ker re ljubim 5. ALI EN: Burek r5^R^NADAMSjJHavejou_everjjell^ đemače skiaJbe: c_......... ______>*-c-------------- ----------------- ZŽfc-------------------- ^ nimf tn priimek: a____ JlaslotiiA > * —Zadruga mci/irjc ^ Mercator - Zgomjessvlnjska kmetijska zodrug* Uozlrj» 2.0.0. V sa VINJSKI DOLINI KUPUJEMO CENEJE K/a? V prodajalnah SAVINJSKA trgovsko družba Žalec Kaj? Kolesa: pohišlvo, pralni stroji JV aparati tekstil in še in še... Kaka? Na KREDIT z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8% realno obrestno mero. Minimalni mesečni obrok od 8.100 SIT naptpj PSI NAS KUPUJEJO Pevci slavijo svoj 90. jubilej V nedeljo je bilo prijetno prisluhniti ženskemu in moškemu pevskemu zboru. V domačem kraju. Bočni, so ob svojem 90. jubileju navdušili občinstvo in pokazali sadove svojega dolgoletnega dela. Za svoj trud so kulturni delavci iz rok predsednice Zveze kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline, Fanike Strašek, prejeli značke za vztrajnost, Prosvetno društvo Bočna pa je dolgoletnim kulturnim delavcem podelilo priznanja. Na poti proti vrhu 90 let organiziranega zborovskega petja v Bočni. Prvi moški pevski zbor je bil ustanovljen leta 1905 pod vodstvom takratnega učitelja Branka Zemljiča. Poleg sedanjega zborovodje Mitje Venišnika se je v letih od začetka delovanja moškega zbora zvrstilo 8 zborovodij (to je do leta 1984). Ženski zbor vodi zborovodja Jože Venišnik in sicer že od 1975. leta dalje. Najprej se je oglasila flosarska pesem iz grl na oder prihajajočih pevk. Po njihovem pro- dila podelitev značk za vztrajno kulturno udejstvovanje, in sicer 42 bronastih značk (5-15 let sodelovanja), 16 srebrnih (15-25 let sodelovanja) in 6 zlatih (nad 25 let sodelovanja) na kulturnem področju. Zlate značke so prejeli: Irena Rihter, Štefka Zagožen, Alojz Bastei, Ivan Lojen, Viktor Slapnik in Stane Zagožen. Priznanje Prosvetnega društva Bočna pa so za svoj trud prejeli: Berta Miklavc, Anica Vičič, Fanika Poznič, Irena Rihtar in Jože Venišnik. v tej ulici zavlada prava zmeda in le strpnost' vseh udeležencev reši situacijo. Vas ima vse, kar potrebuješ: banko, pošto, številne lodže, ponekod celo improviziran tuš (s toplo vodo), za vse tiste, ki se "civilizacije" zares ne morejo odvaditi in jim misel, da malo več umazanije ni še nikogar ranilo, kar ne more v glavo. Vsak tuj obiskovalec se mora javiti na policijski postaji, kjer njegov prihod vnesejo v knjigo in dajo žig na njegovo propustnico. Če sam ne prineseš s sabo svinčnika, lahko nastanejo velike težave. Zvečeri se in direndaj se počasi izgublja za zidove k toplim ognjiščem, le tu in tam se sliši lajanje psov in od daleč grmenje ledeniških slapov, jutro pa, kot vsako jutro tu v hribih, brez oblačka, človek kar ne more verjeti, da se lahko iz oblačnega in meglenega večera rodi škrlatno jutro. Strmi vzpon nad mestom je za nama, pred nama pa se počasi in sramežljivo izza ovinka prikazujejo najvišji vrhovi tega sveta. Proti zahodu THAMSERKU, KANGTEGA in še do pred nekaj let dostopen samo za bogove, mogočni AMA DABLAM. Zastaja dih, srce vztrepeta, vendar ni časa, kajti še malo naprej in v daljavi proti severu se pokažeta mogočni južni steni LHOTSE-ja in NUPTSE-ja, ter zadaj za njima kupola Mt. EVERESTA. Lahko le sedeva in nemo opazujeva stvarnost narave, saj je v tem trenutku vse skupaj kar težko dojemati. Omamljena od vsega, kar vidiva, prehodiva pobočje in se že spuščava proti kraju PHUNKI, kjer prečkava deročo reko IMJA KOLA. Za mostom prideva do vrste molilnih mlinov na vodo in od tu dalje se zopet začneva strmo vzpenjati proti samostanu THYANGBOCHE. Časa imava na pretek. Na srečo lahko obiščeva samostan in se po- govarjava z menihi (takoimeno-vani lame). Poskusiš šerpovsko pivo in tako kot vsak dan povečerjava dhal-bat, nacionalno šerpovsko hrano (riž in lečo). Ponoči pa mi spanje že ne gre več tako gladko kot prejšnje noči, vsake toliko časa mi zmanjkuje zraka, saj sva že na višini okrog 4000 m nad morjem. Od THYANGBOCHE-ja naprej se p«krajina bistveno spremeni. Iglasti in rododendronovi gozdovi ležijo sedaj daleč pod nama in zaradi tega sta miniaturen encijan in planika prijetna osvežitev v tej drugače monotoni travnati puščobi. Na redkih poljih je krompir edina kultura, ki še uspeva. Glavni vir toplote ognjišča pa dajejo jakovi iztrebki, ki jih skrbno pobirajo in sušijo po travnikih. Zadnji lodž na višini čez 5000 m je še v jutranjem mrazu, ko ga v soju čelnih svetilk obideva. Hlastava za zrakom, ko se vzpenjava proti najinemu cilju, v glavi je čedalje večji pritisk, strmine pa ni konca. Vsakih par korakov se ustaviva in pogleda se upreta tja na desno proti ledenemu slapu, sedlu LHO-LA, proti zahodni rami, proti vrhu, ki ga ni moč videti, ker je v oblakih, pa prav danes, ko si ga tako želiva. Na vrhu sva, 5545 m visokega KALA PATARJA, od koder so najlepši razgledi na najvišjo goro sveta in čakava, ali bo Everest snel bel klobuk ali ne. Pa ga ni. V tem trenutku pridem do spoznanja, da se mu moram jaz pokloniti in sneti klobuk pred vsemi tistimi, ki so ga ali ga poskušajo osvojiti, kajti za tako mogočne hribe so izbrani samo nekateri. Morava nazaj, kajti misli so nejasne, zraka čedalje manj in želim si že poštenega počitka ob skromnem šer-povskem ognjišču. MPZ pod vodstvom Mitje Venišnika gramu je župan gornjegrajske občine Toni Rifelj, izrekel pohvalne besede pevcem od začetka delovanja do danes in označil mesto kulture v novi občini kot nenadomestljivo. Marko Potočnik, je spregovoril o oranju ledine v kulturi in njenih sadovih. "Ljudje so imeli voljo do življenja, petja in jezika. Vse to se odraža v kulturi in njihovih dejanjih. Ni mogoče navajati, kdo bi bil najzaslužnejši za delo na tem področju." V nadaljevanju prireditve je sle- Potovanje s samim seboj V naročju Everesta V dnevnik si zapišem, ta dan je zahteval kar nekaj truda, pa ga je bil vreden. Na višini 3440 m naju v svoj pozno popoldanski vrvež spominja glavna šerpovska vas NAMCHE BAZAR. Ozka V drugem delu koncerta je moški pevski zbor s svojim petjem navdušil slehernega obiskovalca. Sledil je dodatek in pesem zapeta skupaj z občinstvom. Šopek cvetja je pevcem izročil pevovodja okteta Tosama Domžale Avgust Potočnik. Za prijetno povezovanje je poskrbela Jožica Špeh. Iskrene čestitke pevskima zboroma ob jubileju. Še veliko lepega petja jima želimo. Slavica Tesovnik, foto: TOP piše: Mija uličica, ki se dviga navkreber med kamnitimi hišami, loči vas na dva dela in je obenem glavni tržni del kraja, kjer lahko kupiš vse, od šivanke, spominkov in gorske plezalne opreme. Včasih Štorgel MLADI DOPISNIKI Kay mi pomeni glasba? Glasba mi pomeni zelo veliko. Vprašam se, kaj je sploh glasba? Zame je ta del mene. Toda glasba je široka umetnost. Pouk glasbene umetnosti mi pomeni več kot pouk likovne vzgoje, pri kateri narišeš sliko in potem jo daš na razstavo, seveda, če je dovolj kvalitetna. V Glasbeni šoli mi ni všeč Nauk o glasbi, ampak mene bolj veseli tisto, kar delava z učiteljem - gospodom Goljufom. Recimo, ko igram, on pa me posluša in mi pravi, kaj je prav in kaj narobe. Prosti čas je zame Godba na pihala, pri kateri igram že tretje leto. Sem spadajo vaje in priprave, zlasti pred tekmovanjem. Kadar se pripravljamo za tekmovanje, se trudimo, da bi igrali prav. Ko pride čas tekmovanja, sem zelo živčen, ves napet. Usedem se za notno stojalo in pogledam komisijo. Končno začnemo. Ko slišim, kako igrajo drugi, kar zaživim in igram brez strahu. "Kaj, če zaigram narobe?” Sploh ne mislim na notno sliko. Ko končamo, si mislim: če smo dobro igrali, bomo nagrajeni, drugače pa ne. Počakamo, da komisija odloči in pove, kdo je najboljši. Potem pa je spet vse veselo. Primož Painkret 5. letnik trobente Kaj mi pomeni glasba? Glasba mi včasih pomeni veselje, včasih pa mi krajša čas. So trenutki, ko sem sam in nimam dela. Takrat si najraje kaj zaigram. Dostikrat poskušam na svojo flavto zaigrati kakšno znano skladbo. Meni so najbolj všeč moderne zvrsti glasbe, rad pa imam tudi Rock legende. Pevski zbori mi niso kaj dosti pri srcu in tudi narodne glasbe nimam preveč rad. V glasbeno šolo grem najraje takrat, kadar znam, kadar pa nisem pripravljen dovolj, pa bi najraje ostal doma. Največkrat si pojem. Pojem si med potjo v šolo in nazaj, kadar delam kaj nezanimivega in kadar mi je dolgčas. Jaro Bele, 5. letnik flavte Bili smo manekeni Ideja, da bomo na zaključni slovesnosti ob 190-letnici šolstva na Ljubnem prikazali tudi modno revijo, se je marsikomu zdela drzna, mi pa, ki smo revijo pripravljali, smo neskončno uživali. Ko je naša tovarišica Ana Kamplin med osmošolci in učenci nižje stopnje iskala manekene in manekenke, nam je srce močno poskočilo. Biti maneken na taki prireditvi, pred samim ministrom Slavkom Gabrom, ni mala stvar. Presrečni smo bili, ko je "komisija" končno izbrala nas: Alenko Hudej, Natašo Marovt, Lidijo Obojnik, Majo Kopušar, Klemna Juvana, Roka Vezočnika, Dejana Ugovška, Simona Podlesnika, Karmen Cerar, Mojco Pustoslemšek, Evo Matko, Marušo Ermenc, Klemna Cerarja, Jako Budna, Tomaža Supina, Mitjo Rigelnika. Začeli smo z vajami. Res so se včasih zavlekle, a nikomur se niso zdele dolge ali naporne. Ves čas smo preprosto uživali. Ko pa smo dobili še nova oblačila, je bilo naše veselje na višku. Povedati pa moramo, da brez tako prijaznih tovarišic naše delo ne bi bilo tako uspešno. Prijazna beseda in topel pogled sta najmočnejši orodji na poti do uspeha. Zahvaliti se želimo Urški Marovt, ki je ob pomoči Simona Kopušarja za nas izbirala oblačila, Poloni Kuder, ki nas je ob glasbi popeljala v svet gibanja in hoje po odru in Ani Kamplin, brez katere modne revije ne bi bilo. Ko danes poslušamo pohvalne komentarje, smo ponosni in srečni, da nam je uspelo. Hvala vam, drage tovarišice. Tega doživetja nikoli v življenju ne bomo pozabili. Mladi manekeni z Ljubnega Nogometna liga občine Gornji Grad 5. kolo, 21.5.1995: Davidov hram : Trobej 6:2, Pri Jošku : LD Gornji Grad 3:5, Texas : Najgl 4:6, Smreka : Novo naselje 4:5, Mesarija Rup prosti. 6. kolo, 28.5.1995: LD Gornji Grad : Smreka 3:2, Texas : Trobej 4:2, Najgl : Pri Jošku 3:0, Mesarija Rup : Davidov hram 0:7, Novo naselje prosti. Liga malega nogometa ŠD Flosar* Radmirje 5. kolo, 21. 5. 1995: Homce : Smreka 1:3, Radmiije : Okon-ina 1:1, Razborje : Mrzlo polje 9:1, Gmajna : Poličnik 1:4. 6. kolo, 28.5.1995: Okonina : Mrzlo polje 0:0, Poličnik : Razborje 2:0, Gmajna : Homce 4:1, Radmiije : Smreka 2:1. Edi Mavrič LK Gornji Grad Državno prvenstvo v Mozirju Lokostrelski klub Gornji Grad je v sodelovanju z občino Mozirje organizator 4. odprtega državnega prvenstva, ki bo 10. in 11. junija v Savinjskem gaju. Ker pomeni tekma vrhunec letošnje tekmovalne sezone in ker je tudi v mednarodnem koledarju, pričakujejo poleg najboljših domačih tekmovalcev, ki kandidirajo za nastop na svetovnem prvenstvu naslednje leto v Kranjski gori, tudi lokostrelce iz tujine. Prvenstvo je absolutno. Nastopajo samo članske kategorije, tekmovalci pa so razdeljeni v 4 skupine: ženske - olimpijski stil, moški - olimpijski stil, ženske - compound, moški - compound. Poleg posameznikov lahko klubi prijavijo tudi 3-članske ekipe. Prvi dan, v soboto bo standardni FITA turnir. Ženske streljajo na razdaljah 70, 60, 50 in 30 metrov, moški pa na 90, 70, 50 in 30 metrov. Vsak tekmovalec ima na vsaki razdalji 36 puščic, skupaj 144 puščic. Na vsaki razdalji se strelja 12 serij po 3 puščice. Z vsako puščico lahko tekmovalec doseže od 0 do 10 krogov. Drugi dan je olimpijski turnir, ki ga sestavljajo kvalifikacije, eliminacije in finale. Rezultati prvega dne štejejo za kvalifikacije. V eliminacijsko tekmovanje se uvrsti 64 najboljših tekmovalcev prvega dne v vsaki od štirih skupin. Tekmovalci so razvrščeni v pare, tako da tekmovalec z najboljšim rezultatom tekmuje proti tekmovalcu z najslabšim rezultatom prvega dne, drugi s predzadnjim itd. V eliminacijah strelja vsak tekmovalec po 3 serije, v vsaki seriji izstreli po 6 puščic na razdalji 70 metrov, skupaj 18 puščic. Tekmovalca streljata izmenično po eno puščico na vsakih 40 sekund. Tekmovalec z boljšim rezultatom se uvrsti v naslednji krog. Z izpadanjem ostane v prvem kolu 32 tekmovalcev, v drugem 16 in v tretjem 8 najboljših. V finalnem delu torej nastopi 8 tekmovalcev v vsaki skupini. Razdeljeni so v 4 pare. Vsak tekmovalec strelja 4 serije po 3 puščice, skupaj 12 puščic na razdalji 70 metrov. Tekmovalca streljata izmenično na vsakih 40 sekund. V prvem kolu izpadejo štirje tekmovalci, zmagovalca v drugem kolu se pomerita za 1. in 2. mesto, poraženca pa za 3. in 4. mesto. Tekmovanje se bo tako v soboto, 10. junija, kot v nedeljo, 11. junija, pričelo ob 9. uri in se končalo v popoldanskih urah. Razglasitev rezultatov in podelitev medalj najboljšim je predvidena v nedeljo ob 16.30 uri. Organizatoija vabita vse ljubitelje športa k ogledu zanimivega in kvalitetnega lokostrelskega tekmovanja! . KF SPORT 11 esto- uspeh OK Zgornja Savinjska Odbojkarski klub Zgornja Savinjska je, kot smo pisali že v prejšnji številki Savinjskih novic, končal prvenstveno sezono na skupno šestem mestu v državi, potem ko je drugi del tekmovalne sezone, tako imenovano “razigravanje", končal na zelo dobrem drugem mestu. Zanimalo nas je, kaj o doseženem sodi strokovni del vodstva kluba. “Tekmovalno sezono 1994/95 Odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska po strokovni, to je trenerski plati, glede na okoliščine, pod katerimi smo nastopali, ocenjujemo kot uspešno, čeprav bi lahko bil izkupiček ob normalnih pogojih dela bistveno boljši. • Letošnjo tekmovalno sezono moramo razdeliti na dva dela in sicer na mednarodni del, ki so si ga igralke izborile s četrtim mestom v tekmovalni sezoni 1993/94 in na domači del. Na mednarodnem prizorišču smo dosegli doslej največji uspeh slovenske ženske odbojke v Evropskem pokalu, saj smo se uspeli uvrstiti v 3. kolo tega tekmovanja. Spomnimo se, da smo v drugem kolu dvakrat premagali ekipo Wuerstenrot iz Salzburga, v tretjem kolu pa naleteli na odlično ekipo Kanti iz švicarskega Schaffhausna, proti kateri pa smo izgubili tako doma kot v Švici. Kljub temu je to izreden uspeh, s katerim se lahko pohvalimo, zlasti še, ker zaradi znanih peripetij s ponareditvijo podpisa Kislingerjeve v Celju in podobno nevšečnostjo Ada-mine, igralki na mednarodni sceni nista mogli nastopiti. Najhujše pri tem je bilo to, da se je evropski pokal odvijal med rednim, domačim prvenstvom, kar je imelo za posledico treninga v dveh povsem različnih postavah. Dva dni smo trenirali za domače, dva dni za mednarodno tekmovanje, kar je imelo vsekakor za posledico, da nismo nikjer mogli nastopiti v fit formi. Domače tekmovanje je bilo tudi zaradi omenjenih težav in predvsem zaradi tega, ker smo se “kompletirali" šele dan pred pričetkom tekmovalne sezone, nekoliko manj uspešen. Nerodnost je bila tudi v samem sistemu tekmovanja, saj smo imeli možnost igranja v tako imenovanem play offu le, če smo dosegli po rednem delu tekmovanja (štirikrožni sistem šestih ekip) drugo mesto. To nam na žalost ni uspelo, tudi zato, ker smo se zaradi pomanjkanja sredstev po jesenskem delu sezone morali odločiti za prenehanje igranja Belorusinje Yudčitsove in smo nadaljevali s spremenjeno postavo. V končnici tekmovanja sta se tako za državnega prvaka pomerili prvouvrščena ekipa 1. A lige, Klima Commerce Bled in Pionir Novo mesto, v tekmovanje pa sta se vključili tudi ekipi, ki sta nastopali v mednarodni In-terligi. Zanimivo je bilo, da je državni prvak postala ekipa Bleda, s katero smo mi vsakokrat dosegli zelo tesen izid. Drugi del tekmovanja je bilo tako imenovano "razigravanje", v katerem so bile udeležene ekipe 1. A lige od 3. do 6. mesta, priključili pa sta se tudi najvišje uvrščeni ekipi 1. B lige, OK Cimos Koper in OK ŠOK SOU Vital iz Ljubljane. Ekipa Kopra, ki je po mnenju mnogih najboljša 'slovenska ženska ekipa, ki pa je bila zaradi kazni v lanskem letu premeščena v 1. B ligo, je v tem delu tekmovanja dosegla 1. mesto, OK Zgornja Savinjska pa 2. mesto, kar je v skupnem seštevku pomenilo 6. mesto v državi. Zanimivo je, da je zadnje mesto v tem delu tekmovanja in s tem selitev v nižji rang tekmovanja doletelo ekipo Krima, ki je bila po rednem delu tekmovanja na 3. mestu. In že samo to dejstvo pokaže na nesmotrnost sistema tekmovanja, saj ekipe niso mogle prenesti točk iz rednega dela tekmovanja, kar pomeni, da se je ta drugi del pričel od začetka, prvi del (24 tekem), pa je odločil samo, kdo se bo lahko boril za mesto državnega prvaka. In ravno to je bila velika nevarnost tudi za nas, saj so nas v nadaljevanju tekmovanja kot za stavo pestile težke poškodbe, ekipa se je iz tekme v tekmo redčila. Zato smo osvojitev 6. mesta na koncu označili kot uspeh. Uspeh tudi zaradi tega, ker še zdaleč niso zagotovljeni pogoji za normalno delovanje kluba. Na tekmovalnih igriščih se srečujemo z ekipami, ki imajo zavidljivo urejene pogoje dela, pa jim moramo biti enakovredni ali celo boljši od njih. V takih pogojih je opravljati trenersko delo več kot težko. Prav zato si zaslužimo vsi, ki smo iz ljubiteljstva celo leto živeli z odbojko tudi po pet ur dnevno, vsaj čestitke za zdržljivost, če nič drugega. V letošnji tekmovalni sezoni se je redno ligaško tekmovanje (III. liga) vključila tudi mlajša ekipa, ki je tek- movanje končala na dnu prvenstvene lestvice, kar je bilo glede na neizkušenost tudi pričakovati. Treninge mlajše ekipe sta vodili Ha-jdeja Brglez, učiteljica telesne vzgoje v Gornjem Gradu, in Mira Janžovnik, učiteljica telesne vzgoje v Mozirju. Tudi ta ekipa, ki je sicer nastopala v telovadnici OŠ Mozirje, ni bila zadovoljna s pogoji, ki so ji bili nudeni, saj je mlajša ekipa več ali manj delila usodo starejše. Tekmovalne rezultate tako spremlja grenak priokus, da v Zgornji Savinjski dolini športni dosežki nimajo prave vrednosti, da je tekmovanje namenjeno samemu sebi, da promocija doline skozi šport ne najde mesta, ki bi ga zaslužila. Ali pa se morda ne najde prave poti do pravih ljudi. Ni na strokovnem vodstvu ekipe, da ocenjuje tako, vendar pa je ravno trenerski kader ekipe tisti, ki se s problemi najbolj sooča." KF "Pod pečulkov memorial" Da mali nogomet dobiva vse več privržencev, je pokazal že 5. tradicionalni memorialni malonogometni turnir v izvedbi Športnega društva Nova Štifta. Letošnjega turnirja, ki je potekal 29. in 30. aprila, so se tradicionalno udeležile ekipe iz naše in kamniške občine. Gledalci, ki jih tudi letošnje leto ni manjkalo, so kljub vsemu videli dober nogomet, kar pa je najvažnejše, videli so kar 106 golov ali povprečno 9,4 na tekmo. Ob koncu turnirja je organizator podelil najboljšim zaslužene nagrade: 1. mesto - AP KOTNIK - ŠMARCA, 2. mesto - SMREKA d.o.o. -GORNJI GRAD, 3. mesto - TEXAS - NOVA ŠTIFTA. Prve tri ekipe so dobile pokale - prvouvrščena ekipa pa še denarno nagrado ter priznanja, organizator pa je ob koncu podelil še pokale najboljšemu strelcu, vratarju in igralcu. Najboljši VRATAR - MILKO RESNIK (TEXAS - NOVA ŠTIFTA), najboljši STRELEC - BOGO SUPIN (SMREKA d.o.o. - GORNJI GRAD), najboljši IGRALEC - FILE FILEKOVIČ (AP KOTNIK - ŠMARCA). Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem ter vsem ostalim, ki so tako ali drugače omogočili izvedbo tega turnirja, ekipam pa hvala za sodelovanje ter nasvidenje prihodnje leto na 6. tradicionalnem turnirju. Silvo Resnik PREJELI SMO OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu Številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Ureditev prometne varnosti v Mozirju Določeni deli Mozirja so z vidika prometa močno obremenjeni. Zlasti se opaža, da vozniki avtomobilov ali motorjev vozijo hitreje, kot dovoljujejo predpisi in prometne razmere. Nesreče so se pričele dogajati v križišču obvoznica-Loke. Nevarnost pa preti na pešce, kolesarje, druge voznike, zlasti pa na otroke tudi po drugih krajevnih ulicah in križiščih. Med možnimi pristopi k rešitvi problemov se je pričela omenjati samaforizacija križišča na obvoznici ob avtobusni postaji. Podpisniki izjavljamo, da želimo, da se vprašanje prometne varnosti reši kompleksno na nivoju celega kraja in ne le v zvezi z nevarnim križiščem. A. Argumenti: 1. SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA NA OBVOZNICI PRI AVTOBUSNI POSTAJI: - prometna varnost na omenjenem križišču je ogrožena zaradi 'prevelikih hitrosti voznikov pri vožnji po obvoznici in skozi križišče; - semaforji se postavljajo predvsem zaradi zagotavljanja enakomernega pretoka prometa, kjer je tega veliko; - strošek takšne ureditve omenjenega križišča je zelo visok, pri tem pa reši le en hitrostni prometni problem v Mozirju, in še tega le delno; - promet po obvoznici s semaforizacijo ne bo bolj počasen kot sedaj, saj bo: 1. vedno obstajala možnost prižgane zelene luči, kar bo razvidno z dovolj velike razdalje in bo vzpodbudilo voznike k nadaljni hitri vožnji; 2. je na tem križišču zlasti velik pretok pešcev, ki pa se redkokje držijo prepovedi prehoda ob prižgani rdeči luči; - glede na izkušnje z nekaterih drugih križišč po Sloveniji upravičeno pričakujemo, da bo semafor večji del dneva svetil z utripajočo rumeno lučjo, kar z vidika prometne varnosti ponovno potrdi nesmiselnost drage investicije; - stalno delujoč semafor bo povzročal nešteta nepotrebna zaustavljanja prometa in čakanja na zeleno luč tudi takrat, ko se bo v križišču pojavil le po en udeleženec ali več udeležencev, ki bodo vozili v isto smer; z vidika ekologije je to breme za okolje, povzroča lahko nestrpnost prometnih udeležencev in tudi neupoštevanje oznak na semaforju, zlasti pri pešcih. 2. POSTAVITEV VIŠINSKIH CESTNIH HITROSTNIH OVIR (v žargonu "ležeči policaji") - ovire so izredno učinkovit in preverjen sistem za .omejevanje hitrosti prometnih udeležencev; ponavljamo: prevelika hitrost vozil je glavni problem na obvoznici!; - za enako količino denarja, kakršna je potrebna za semaforizacijo, se lahko hitrostno prometni problemi rešijo na večih lokacijah v kraju, vključno z navedenim križiščem; - ovire prisilijo voznike na obvoznici v počasnejšo vožnjo, izključena so nepotrebna zaustavljanja prometa v vseh smereh, ko se v križišču pojavi le eno vozilo ali več vozil, ki vozijo v isti smeri. B. PREDLOG POSTAVITEV VIŠINSKIH CESTNIH OVIR ZA OMEJEVANJE HITROSTI VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI na lokaciji: v višini: 1. tik pred križiščem na obvoznici pri cca 10 cm, z dvigom avtobusni postaji Mozirje, z obeh smeri platoja križišča 2. v razdalji 50 in 60 m pred omenjenim križiščem, z obeh smeri cca 2-3 cm 3. v razdalji 20-30 m v celotni dolžini Aškerčeve, Praprotnikove, Šolske ulice cca 2-3 cm 4. Na trgu v višini trgovine Rivon Niman in Papirnice cca 2-3 cm 5. Na Savinjski cesti pri odcepu za trgovino Savinja, z obeh smeri, pri križišču s Praprotnikovo/Nove Trate, z obeh smeri, pri slaščičarni Pri Tatjani, z obeh smeri, pri križišču s Šolsko ulico (več zaporednih ovir) cca 2-3 cm Takšna ureditev zahteva tudi postavitev prometnih znakov z opozarjanjem na cestne ovire za zmanjšanje hitrosti. C. POVZETEK: V Mozirju je več lokacij, kjer je zaradi prehitre vožnje posameznikov ogrožena varnost drugih udeležencev v prometu. T.i. "ležeči policaji" so stalen (24 ur na dan) način za preprečevanje voženj s preveliko hitrostjo: ni treba semaforjev, radarjev, miličnikov in drugih, dražjih in le občasnih (tudi semafor!) rešitev. Praksa iz drugih krajev potrjuje njihovo sprejemljivost in učinkovitost (Velenje, Celje). Društvo Vivera Turistično društvo Mozirje PISMA BRALCEV Prednosti in slabosti malih in velikih šol Režimski konstrukt preteklega sistema o velikih šolah je bil prenesen tudi na podeželje. Prišli so v kraj razlagalci, ki so zagovarjali tezo, da bodo njihovi otroci z večjo "žlico" zajemali učenost iz knjig v večji šoli, ki jo je možno zgraditi le v Mozirju. Da bodo učenci deležni večjega standarda pri pouku pa tudi širše obšolske dejavnosti. Pravzaprav krajani, starši otrok sploh niso odločali, ali se bodo njihovi otroci šolali na Rečici ali v Mozirju, ampak je bila ta direktiva že vnaprej določena in odločena. Zamislite se nad tem, da so se vaši otroci vozili, nekateri pa se še danes vozijo, v več kot 8 km oddaljeno Mozirje. Ni toliko pomembno ali se vozijo že od 4. razreda dalje ali 5., važno je, da so le-ti po jutranjem premetavanju po avtobusih v času od 15 do 45 minut pripeljejo v veliko šolo, v velik živ-žav, v kateri je veliko paralelk istega razreda. Ko se ta mladina razporedi po razredih, ko zazvoni zvonec in ko se prične pouk, prevzame te otroke občutek majhnosti. So kot makova zrna v tem konglomeratu. Pa še to ni najslabše. V velikih šolah se organizirajo neformalni "liderji", nosilci posameznih grup, ki so običajno iz vrst nevozačev, torej iz vrst šolarjev, ki obvladujejo prostor. Vodje teh grup običajno zastrašujejo mlajše, fizično šibkejše, ali pa jih celo prisiljujejo v nečedna dejanja. Vaš otrok je s tem prišel pod dvojno komando, učiteljevo, ki meri znanje in pobalinsko, ki meri frustracijsko in fizično odpornost. Ali učitelji nadzorujejo in obvladujejo neformalne skupine, ali spremljajo v odmorih to dogajanje, pa je seveda drugo vprašanje. Navadno se otroci vozači počutijo drugorazredne šolarje in si želijo čimprej domov, da se kar je le mogoče hitro rešijo neprijazne šole. PISMA KRONIKA Takšni učenci, posebno vozači, dosegajo slabše rezultate, slabše učne uspehe in pripravljenost za učenje se zmanjša. Starši ne vedo, zakaj je do teh sprememb pri otroku sploh prišlo. Do 4. razreda je bil zelo dober in ubogljiv, naenkrat pa padec v uspehu in ubogljivosti. Otrok se običajno povleče v sebe in svoje razvred-notenosti in drugorazrednosti ne kaže navzven. Poleg slabšega učnega uspeha postane bolj agresiven do domačih živali, kasneje pa tudi do prijateljev v grupi, pri igri in športu oziroma do staršev pri vsakodnevnih opravilih. Takšne anomalije opazijo vzgojitelji, učitelji in starši praviloma šele v fazi, ko je normalizacija že otežkočena. Ekscesni primeri so sankcionirani, zato jih otroci prikrivajo, pa tudi starši neradi priznajo, da se je njihov otrok toliko spremenil. S tem pa smo prišli še na druga problemska področja, ki se ' nanašajo na psiho-socialna razvojna obdobja mladostnika. Otrok širi svoje okolje in poznavanje postopoma, zato je napotitev otroka - prvošolca v večji kraj, v veliko šolo pravi šok. Bati pa se je seveda še enega fenomena, da otroci najdejo svoj vzor v večjem mestu še predno spoznajo svoj kraj in bivalno okolje. Ta privzgojena odtujenost - alien-tacija, je zaskrbljujoča, saj ti mladi ljudje izgube "korenine” s svojim krajem, v novem mestnem okolju pa se vedejo neprilagojeno. To pomeni, da je za normalno demografsko poseljenost prebivalstva potrebno vzgajati ljubezen do naših krajev. V veliki šoli, v tem čebelnjaku različnega dogajanja, so plodna tla za razne "epidemije". Ne mislim gripe, ošpice in druge na lezljive bolezni, ampak na narkomanijo, kriminal, nasilništvo in pretepe. Večji je pretok otrok in mladostnikov, več je prestopnikov v različnih starostnih obdobjih. Zaradi neobvladljivosti in nepoznavanja skritih navad učencev, preobremenjenosti staršev pride do zasvojenosti, ki odvedejo ljudi na stranpoti. Prepričani smo, da je lažje pokriti materialne stroške v veliki šoli (če odmislimo avtobus in šoferja), se pa na drugi strani pojavljajo potrebe po izgradnji sanatorijev in poboljševalnih domov za zasvojence, ki nikoli v življenju ne bodo dajali družbi prispevka. Ne gre toliko za izpad prispevkov, kot za destrukcijo osebnosti, ki ni sposobna sama preživeti, ampak rabi celo življenje pomoč skupine strokovnjakov. Marko Jeraj Šaleška cesta 2d, Velenje Napadel je svojo mater 20. maja je med 20.15 in 20.45 uro v stanovanjskem bloku v Lučah 18-letni Borut P. razgra-M in nato napadel svojo mater. Ker se ni umiril niti ob prihodu policijske patrulje, so ga policisti pridržali do iztreznitve E ■ ' ■ . ■ ■. . i " ■ ■ 21. maja je Matjaž S. (25) iz Brezja vozil osebni avto iz Brezja proti Radegundi V desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran vozišča, kjer je čelno trčil v traktor, ki ga je v tem trenutku nasproti pripeljal Franc B. (58) iz Radegunde. Pii trčenju se ■ : . v Dol Suhi pripeljal v nepregledni levi ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti /upehal z vozišča in trčil v hrib. Pri tem se je vozilo prevrnilo na streho, voznik pa je dobil hude telesne poškodbe. S fickom v potok in v smrt 27. maja je ob 5.10 uri Srečko Š. (36) z Rečice vozil osebni. avto po mozirski obvoznici iz smeri Soteske proti Naz-arjam. V neposredni bližini avtobusne postaje je zapeljal desno z vozišča in trčil v betonski most. Vožnjo je nato nadaljeval po bankini, nakar je trčil v steber prometnega znaka. Vozilo je nato zapelja lo na kovinsko ograjo, se obrnilo na desni bok in padlo v strugo potoka Trnava. Voznik je po omagal. Padel je v vodo in .. z' r 28. maja je policijska patrulja ob 17. uri v strugi reke Drete zalotila Milana M. (51) iz Gornjega Grada, ki je lovil ribe brez dovolilnice in na nedovoljen način. Do takrat ulovljene ribe je policija zasegla in predala Ribiški družini Mozirje, ki ocenjuje, da je Milan M. povzročil za okoli milijon tolarjev škode. Sprli so se in stepli 28. maja je prišlo okrog 23. ure v gostilni Na produ na Ljubnem do prepira in pretepa, v katerem so bili udeleženi Jožef li. (58), Mihael B. (35), Boris F. (21). vsi i/. Braslovč, Bojan K. (29) iz Okonine in Janez T. (37) i z Tera. Slednji je bil v pretepu tudi telesno poškodovan, policisti pa so pri intervenciji pridržali Bojana k., ki ni hotel prenehati s kršitvijo. Hud padec mopedista 29. maja je 28-letni Ivan S. iz Lepe njive vozil kolo z motorjem iz Šmihela proti Mozirju. V Šmihelu je v ostrem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Pri tem se je hudo telesno poškodoval S traktorjem po Savinjskem gaju 29. maja je okrog 21. ure v Savinjskem gaju kršil javni red in mir vinjeni Vojko P. (30) iz Brezja Slednji se je s traktorjem vozil po gaju. nato pa je tudi grozil natakarici v kmečki hiši. Policisti so ga pridržali do iztreznitve. OGLASI DU SETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8/a, 63314 BRASLOVČE Tel. & Fax: 063/720-598 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER PROIZVODOV iOHusqvarnai FOREST&GARDEN d oo stihi: lonsered - motorne žage - motorne nahrbtne škropilnice - kosilnice na laks * VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC (s košem ali brez, klasične ali samohodne, različne širine noža...) * PRODAJA KOSILNIC IN REZERVNIH DELOV BCS * PRODAJA REZERVNIH DELOV: ACME, LOMBARDINL MAG, GORENJE MUTA Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, ga preizkusimo in seznanimo kupca s pravilnim delovanjem in vzdrževanjem. VABLJENI! Odprto: trgovina: vsak dan od 7. do 18. ure sobota do 12. ure servis: vsak dan od 7. do 15. ure ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL: - Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil TAKOJŠNJA DOBAVA R-5 m CLIO STARO ZA NOVO [BSEL , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AV' ro ZIVLJ EN J A uiilek nedotaknjene narave STORITE NEKAJ ZA SVOJE ZDRA V JE Ul OBIŠČITE TERME ZREČE Sprostite se v bazenih s termalno vodo, obiščite turško, finsko in vibrosauno, prepustite se našim maserjem, polepšajte polt v solariju in beauty centru, razgibajte se v fitnesu. Potem pa na odlično kosilo v restavracijo, vrhunska vina v vinoteko ali izvrstne slaščice v bistro. UGODNE CENE IN POSEBNI POPUSTI ZA SKUPINE: - kopanje med tednom 800 SIT za odrasle in kopanje s kosilom le 1.300 SIT - kopanje med tednom 450 SIT za otroke in kopanje s kosilom le 1.000 SIT POSEBNA UGODNOST -POMLADNE POČITNICE V VILAH TERM ZREČE: 7 polnih penzionov, kopanje v vseh bazenih, posvet z zdravnikom, hidrogimnastike, terapije po zdravniškem nasvetu, izlet, piknik ŽE ZA 29.500 SIT. POKLIČITE N ASU! UNIOR TURIZEM, komerciala, tel. 063 - 762 - 451 fax. 063 - 762 -446 PE Celje Lava 7, 63000 Celje tel : 063 451 334 Demonstracijski center Velenje Stari trg 36a tel.: 852-890 Demonstracijska prodaja aparatov dobava takoj IS LO OBVESTILA ^krriMiolF VETERINARSKO DEŽURSTVO 29.5. DO 4.6. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) 5.6. DO 11.6. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED, LJUBIJA, TEL. 0609-616-978 (831-219) 12.6. DO 18.6. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978, IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE JE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. «V c--------------------------------------------------- ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. v NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. STROKOVNA LITERATURA: Zupančič Z.: Mali vedež retorike: veščine javnega govorjenja in nastopanja * Zbirka Enominutni vodja * Verbovšek L.: Komu (ni)smo tujci? Knjiga izzivov * Družinska enciklopedija Guinness * Pečjak J.: Zbogom, cigareta * Mihelič T.: Julijske Alpe 1, Bohinjske gore * Kop L: Varovanje in zaščita poslovnih skrivnosti * Telo v formi II. MLADINSKA LITERATURA: Vandot J.: Popotovanje naše Jelice * Lamb C.: Zgodbe po Shakespearu * Kovač P.: Mufijeve sanje * Nöstlinger C.: Pes gre v Šimi svet * Novak B.: Otroci z našega dvorišča * Slikanice: Povodni mož, Zlata hruška, Pšenica, najlepši cvet, Mesto cvetja, Lovro in Matej - moj stari hrast, Medvedek Paddington, Čudežno drevo, Žabji kralj. Mačji izlet, Škoržek, Gogolin in Ana III. LEPOSLOVJE: Sterle M.: Stara hiša * Rendelli R.: Ena vodoravno, dve navpično * Puncer L: Opna IV. VIDEOKASETE: Havana - Havana * Beethoven 2. - Beethoven 2. * Gola pištola 33 1/3 - Naked Gun 33 1/3 * Dežela senc - Shadowlands * Volk - Wolf * Razglednice iz pekla - Postcard from the Edge * Denis pokora -Dennis the Menace * Jezdec iz sanj - Dream Rider 4* Q-------------------------- -------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 29.5. DO 4.6. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 5.6. DO 11.6. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 12.6. DO 18.6. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMA-CIJE.____________________________________________________<■) KINO MOZIRJE 374.6.1995 ZVEZDNA VRATA (Stargate) - ameriški film - pustolovski triler Režija: Roland Emmerich Igrajo: Kurt Russell, James Spader, jaye Davidson Film, ki so ga posneli za kar 60 milijonov dolarjev, spektakel z odličnim specifičnimi efekti, posnet na čudovitih lokacijah v Egiptu. 10711.6.1995 HITRE TARČE (Drop Zone) - ameriški film - akcijski triler Režija: John Badham Igrajo: Wesley Snipes, Gary Busey Napet akcijski triler, poln spektakularnih prizorov prostega padanja. Wesley Snipes igra policaja, ki skuša ujeti tolpo morilcev... Predstave so ob sobotah ob 20.30 uri in nedeljah ob 19. uri, cena kinovstopnice je 350 SIT. KINO NAZARJE 374.6.1995 ROJENA MORILCA (Natural Born Kilers) - akcijski triler, 1994 Režija: Oliver Stone Igrajo: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Tommy Lee Jones Eden najbolj spornih in šokantnih filmov zadnjih let pripoveduje o nasilju v najosnovnejši obliki. Fant in dekle v približno dveh tednih pobijeta 50 ljudi (vključno z njenimi starši) in po zaslugi medijev postaneta zvezdi... Neverjeten umetniški dosežek (žal) s sporno in radikalno tematiko, ki ga ne priporočamo mladini do 18. let. 10711.6.1995 . jpllL •,«£:>'f§:\ ‘ JESENSKA PRIPOVED (Legends of the Fall) - ameriški film -ljubezenska drama Režija: Edward Zwick Igrajo: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Aidan Quinn Zgodba o treh sinovih, postavljena v zgodnja leta 20. stoletja v Montano, je po svoje tragična, vendar prepletena s pristnimi odnosi in ve so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri, cena vstopnice je 350 SIT. KINO UUBNO OB SAUINJI 274.6.1995 DIVJA REKA (River Wild) - ameriški film, akcijski triler, 1994 Režija: Curtis Hanson Igrajo: Meryl Streep, Kevin Bacon, David Strathan Meryl Streep se z možem in sinom odpravi na brzice po reki navzdol. Prijetne počitnice se spremenijo v moro, ko srečajo psihopata in roparja, ki hočeta njigov raft... 9711.6.1995 NOČNI ČUVAJ (Nattevagten) - danski film - erotični triler Režija: Ole Bomedal Igrajo: Nikolaj Waldau. Sofie Craaboel, Kim Bödina Martin dobi službo nočnega čuvaja v mrtvašnici. Delo naj bi mu omogočalo študij, vendar pa sc stvari obrnejo drogače, kot je Martin pričakoval... Najbolj gledan danski film vseh časov. Predstave so ob petkih ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Cena kinovstopnice je 350 SIT. KINO GORNJI GRAD 3.6.1995 DIVJA REKA 10.6.1995 NOČNI ČUVAJ Predstave so ob sobotah on 19.30 uri, cena vstopnice je 350 SIT. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Cenjene naročnike Savinjskih novic obveščamo, da bomo v mesecu juliju pričeli s polletnim obračunavanjem naročnine. Hvala za razumevanje. POGREBNA SLUŽBA CUETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie II/c, Braslovče |Tel. 063 720-003. 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALE V življenju le skrb in delo si poznala sedaj od vsega si trudna zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame, babice, prababice in tete Marije FORŠTNER roj. Dobnik iz Dobrovelj. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku p. Borisu in g. p. Mateju Papežu za lepo opravljen cerkveni obred. Lepo se zahvaljujemo tudi govornikoma ga. Marinki Napotnik in g. Francu Debelaku, praporščaku ter g. Napotniku in pevkam. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, ministrantom, predstavniku KS Braslovče in predstavniku Zveze borcev Braslovče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni. V življenju le delo in skrb si poznala, sedaj od vsega si trudno zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in praprababice Jožefe SUHOVERŠNIK p.d. SUHOVRŠNIKOVE MAME iz Nove Štifte Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala dr. Urlepu za dolgoletno zdravljenje, gospodoma župnikoma Debelaku in Ivu Suhoveršniku za opravljen obred. Hvala pevcem iz Nove Štifte za lepo odpete pesmi ob slovesu. Prav tako hvala Rafku Kerznarju za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Srce je tvoje omahnilo v noč, za vedno zaprla si svoje oči; brez tebe doma je pusta praznina 111 in v srcih je naših le bolečina. • ZAHVALA T v ? Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene mamice in mame Erne ŽUNTER iz Novih Lok izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom Lok in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter sv. mase in za denarno pomoč. Hvala gospodu č.k. Žagarju za opravljen obred, pevcem za ganljivo odpete pesmi in Romanu Čretniku za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi dr. Karmen Fürst za hitro pomoč in osebju bolnišnice Topolšica, predvsem pa dr. Apolonu Maroltu za skrb in nego v njenih zadnjih dneh življenja. Žalujoči: vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se, da sem trpel in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi predragega moža, botra, svaka in strica Franca KRIVCA se iskreno zahvaljujem gospodoma patroma za lepo bogoslužje ter lepe besede ob pogrebu in govornikom za izrečene poslovilne besede. Hkrati se zahvaljujem g. dr. Širku za dolgotrajno zdravljenje, dr. Natek, dr. Blažič, g. Branku, g. Pavletu za vso zdravniško skrb, gasilcem za organizacijo in sodelovanje na pogrebu, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in za sv. maše, pevcem za zapete pesmi ter vsem sosedom, ki ste mi pomagali, in vsem, ki ste ga tako mnogoštevilno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Cvetka; nečaki: Igor, Marjan, Damjan z Darjo in Matejem; svakinji: Fanika, Jožica in Monika Skromno tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče v grobu spi, mi vsi smo žalostni. ZAHVALA v 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Jože MATJAŽ iz Sp. Rečice 52 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami in se še zadnjikrat sklonili nad njegovo krsto. Hvala tudi dr. Širku, gasilcem, gospodu župniku, govorniku gospodu Grudniku in Damjanu za odigrano Tišino. __^^^__-ii^_^^alujoči_JEenaJiJičerka_in_sii^ ZAHVALA V 83. letu starosti, v težki in dolgi bolezni, je od nas tiho vzel slovo dragi mož, oče in stari ata Martin KOLAR iz Okonine. Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, cvetje, sveče in za darovane svete maše. Najlepša hvala sorodnikom in tudi sosedom za pomoč, gasilcem, pevskemu zboru Ljubno in cerkvenim pevcem iz Radmirja (za čas življenja je pri njih sodeloval), govornikoma Janezu Robniku in Francu Terbovšku za poslovilne besede, g. Vratanarju za opravljen mašni obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi bolniškemu osebju bolnice Topolšica, kjer so se srčno borili za njegovo življenje. Žalujoči žena in sinovi z družinami ZAHVALE OGLASI Eno žalostno leto je od dneva. ko nama je kruta usoda v prometni nesreči vzela dragega iel: 832 01 1 in 841 267 sina in brata - bakreni žlebovi 1 m 1.450,00 Robija - Jupol 30 kg 2.799,00 STRMČNIKA - gašeno apno 30 kg 1.699,00 18.5.1977 - 3.6.1994 - parket RUSTIK m2 999,00 Robi, ni te več drugam ' - Parketolit 4.999,00 kot v moje misli. Robi, zelo boli! - lak za parket za 20 m2 6.732,00 Le še v sanjah resničen prideš k meni tu - lazura za les BORI 569,00 in tam. - el. bojler 80 1 12.990,00 S solzo v očeh mama in brat. - sobni termostati digitalni 8.255,00 Hvala vsem, ki se ga spominjate v lepem. WA tel*: — rr 832-306 Gotovinski popust možnost dostav® no dom. Od najcenejšega s® še vedno najde cenejši; Izoles Mozirje, tel. 832-011,841-267 radie alfa REtVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOROTNIK V POSLOVNEM SVETU radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 RUMENILO Horoskop 2.6. -15.6.95 Piše: astrologinja Milena Zakrajšek tu «§y IV mozirskem turističnem društvu imajo! ! očitno skrajno lagodno življenje. Na" (postavki delo in društvena dejavnost sej jmenda ne dogaja kaj pretresljivega, lej (zakaj bi se, saj čast turizma tako ali J Itako rešujejo pustnaki pa mlajevci in šel (bi se dalo koga stakniti. Glavnino takse 1 «navržejo nočitve na Golteh, tudi tu soj puristični zanesenjaki brez madeža! (delovnega greha. Še prisotnost na sejah! Izveze jih očitno dolgočasi, na denar, Spo naši butasti presoji, pač lahko čakal J vsakdo. Absurd je, da le-tega tudi L (dočakajo. Seveda brez lastne krivde,! (toda kako dolgo še? (KAKO PA KAJ ( ISTANJE NA ŽIRO RAČUNU) ISreča se je nasmehnila tudi luškimi gsvetnikom. V svojih vrstah premorejoÜ (čisto tapravega šoferja avtobusa, pa šef (tipke harmonike simpatičnemu gospoduj ■niso tuje. Gre za to, da si luški f (oblastniki nikakor ne morejo j I predstavljati stroška, ki se mu rečen (pokrivanje kilometrine. Že prav in pol (ljudski volji, strah nas pa vendarle! (nekoliko iz tira meče ob misli, da jimj (bo občinska uprava izdala potrdila zaj Jvožnjo s šolskim avtobusom. (BO TAKOJ (RES VOLK SIT IN DENARNICA CELA?) IV nekoliko težji situaciji pa sol (usmiljenja vredni kolegi iz redakcije, kil (imajo na skrbi občinske kuhinje. Šel I posebej novinar z zadrečkim naglasom | lin savinjskim psevdonimom benti in j (razgraja, od glavnega je zahteval celo J (premestitev (menda bi rad pisal samof iše pisma bralcev). Kako tudi ne, kajti! Sprav njemu so določeni svetniki milo! (priporočali, kaj naj piše in kaj bil (kazalo zamolčati pred javnostjo. Kaj pa j (še! Manire pa take, pravi kolega.! ITokrat ima po dolgih letih vendarle! (prav. Svetniki naj lepo pazijo, kajf (čvekajo in ne kaj novinarji pišejo. 1 ((SPOR BO MENDA Z DOMNEVNO f (AVTORITETO SKUŠAL ZGLADITI GLAVNI j| lUREDNIK) (No, ko smo pa že ravno pri glavnem) (uredniku, saj veste, to je soproga! (odgovornega urednika, lahko vesoljni! (javnosti povemo, da je komaj komaj j (izdal dovoljenje odgovornemu urednikuj (da popelje svoje naročnike na izlet. Pal Iše to le pod enim pogojem - da grel (zraven. Da je zapisano živa (ne)resnicaj |se boste lahko prepričali v naslednji J (številki. (E, MOJ ODGOVORNI, SLABO| |SE TI PIŠE...) pnev&vj&tb n&ietoiičtte OVEN; od 21.3. do 20.4. Znali razporediti delo, razumu boste dali prednost in pred čustvi se boste zaprli. Dobro bi bilo, če bosjrfer!povezali, pravd mero praktičnosti z logično presojo. Ne zanašajte se preveč na zaščito Marsa, saj vasilaKic^okrat^ f^Usti nh cedilu. Kljub temu pa ne boste sami. Kar naprej se bodo ljudje motovilili okrog vas:^Še#|sami boste presenečeni. Ko boste po 12.6. pripovedovali zgodbo ali napovedovali novo idejo, boste^ našli^dgov^l in našli boste rešitev pomanjkljivosti. Srečanje... '% % BIK od gl.4. dogatS. Vse do 10.6. vam vaša vladarica Venera poklanja vso svojo pozornost. Če ste |orej namenjat'Osvojiti nepremagljivo trdnjavo, storite to do takrat. Seveda vas bo prepir s prijateljem spraviltira. TöTbo res dobra preizkušnja in spodbuda za to, da ne boste več zapečkarski. Poskusite upoi^p#'^fÄn#|i^tudi v športu ali pri fizičnem delu. Po 13.6. ob polni Luni boste začeli razmišljati o gljjblji čustveni vezij ki pa ne bqjp^inesja nič razen želja. Uredite svoje posle. && & DVOJČEK od 21.5. do 21.6. SoiK^|^Žt#>.»o v vaše znamenje 1.6., pridružil pa se mu bo tudi Merkur. Dobra nebesna situacija, ki jo izrabi^:v svoj prid. Ker znate biti nežni in tolerantni ter radi govorite, razčistite problem s starši. Naslednji te^pn- boste spoznali novega prijatelja. Ne skrbite, spoznali boste, da s starimi prijatelji nimate nič več sku^b8a.:iSZbčutili boste pozitiven tok življenja in spet boste srečni tudi doma. Ne pozabite na globino človeka! ff> a- J RAK od 2*6.v do 22.7. Luna v vašem znamenju vas opozarja na previdnost v prometu, ki delno Ja^ira - tudi^rggvske pos|e. Priporočljiva je zbranost, da ne bodo sitnosti z dokumenti. Naj vas nežnost 1#| prijaznost ljudi ne pravi v zadrego. V dnevih, ko boste žalostni, boste vplivali na vso svojo okolica, pozabite, da je jne obre- menjujete po nepotrebnem s tožbami o nesrečnem svetu. Po 14. 6. pa bpste 3jpet bolj optimistični. Jo energijo in pozitivno razpoloženje izkoristite za graditev novih odnosov. \ ? , X. ^ LEV odx.,23.7. do 23.8. X / Po 10.6. boste; imeli \0Č S^pče z denarjem, pametno ga naložite. Navadite se osnovnih principov življenja, da vas ne b6 doletela "wasa stara bolezen. Preoptimistični boste, zato se boste težko soočili z danimi razmerami. Zavedat?končno, da je uporabna samo tista teorija, samo tisto stališče, ki se izkaže tudi §amo v praksi, torej pri delu in reševanju težav. Naslednji teden boste ta prehod dobesedno fizično občutili. N^obsoj#e Materialnega, raje sodelujte. Tiger v vašem srcu bo prišel na svetlobo konec meseca,/ko^Joste rekli D/jl %* DEVICA od 24.8. do 23.9. Pustite sanjam še nekoliko dni, da oblikujejo vaše misli in zavest, ker prihajajo iz vaše n&tfanj&M, iz tistega jedra v vas, ki oblikuje tudi vaše dnevno in zavestno življenje, in vam p o mä|aj|f :-taz%|^Wti čustvene napetosti, brez dodatnega truda, predvsem tiste v zvezi z drugimi ljudmi. Izkoristite ;.čas za prenovo svojih zamisli, ki vas bodejo v oči. Učili se boste nezavednega in tolerantnega! od|osp|!ao fl^t-nerja. Ne prepirajte se zaradi napačno izrečenih besed. :i > : < ^ TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Il Zelo bost&ldepetavi in kot za stavo boste razlagali ljudem vse, kar ste prejšnji teden slišali. Ali ste dojeli pravilno? ;l^i%Jnji teden boste imeli priložnost temeljito razmisliti o svojem početju. Le zakaj bi se tako izčrpa\?$rfpi bq$ie mislili. Videti bo namreč, da kadar veliko govorite o nečem, potem skoraj nimate več energije, da J^iJ ti£to potem tudi uresničili. Naslednji teden, še posebno sobota, bo v prijetni družbi ne-pozabha. VzpoštŽfoli boste pristne stike. Nekdo pa bo brez besed odšel... W ŠKORPIJON od 24.10. do 22.-tl. Tudi naslednje dni se bodo kazali učinki iz obdobja, ko ste bili zelo poglobljeni v svojC^defo^.Vs^ do 14. 6. bo trajalo, da se te stvari nekako notranje prebavijo. Zatem so tu nova obzorja. Še., napjej^bčfe-^dje-lovali z ljudmi, s katerimi si izmenjavate izkušnje in delite delovne obveznosti. Ker jus &ögte^ i|n&i pogleda nad temi izkušnjami, boste izgubili tla pod nogami, zato ne zamerite nasveta sicer ni preveč blizu. Ne pozabite kresne noči, lahko se rodijo nova čustva. J. i .j- STRELEC od 23.11. do 21.12. z2^Cs^\biö^ö zelo hitro urejale stvari, ki so vam ustvarjale probleme. Tudi tisto, kar že v svojem življenju poč6etXali Jščete in bi si želeli početi, bo dober teden pred polno Luno. Ne zavračajte nobenih nestandardnih sporočil. Če se sprehajate po gozdu in vam veja ali drevo nekaj prišepneta, se zavedajte, da je prišlb iz vaTe gloB|fe) notranjosti in iz tistega dela, ki ve vse. Nova naloga vas bo navdala z optimizmom ****' ~ Me. Uspeh. r siT W KOZOROG od 22.12. do 20.1. |1 :*no-in p/eŽjveli Malce bolj boste morali zavihati rokave. Ker si želite uspeha, vam Venera blagodejno pomaga. Med. ali denar kopičiti ali ga dobro naložiti, bo vaš problem vse do 19. 6.. Da se boste rate dobiti nekaj dodatnih informacij. V partnerstvu bo zavladala domačnost in h. boste nekaj romantičnih dni. Pri tem je pomembno, da ste iskreni in da se prilagodit#; potrebno. Poglejte otroka: samostojen je! Računajte na to. VODNAR, od 21.1. do 20.2. Zdaj imates^priložjtpst, da razvijete svojo filozofijo do podrobnosti. V precejšnji meri se boste približevali pravilnosti, fci se .izkaže tudi v realnosti. Kljub temu pa bo bolje, da zaupate svojim občutkom, svojemu notrajjj^em%^ožjVijanju> stvari, ki jih take tudi uporabite pri delu. Po 12. 6. se bo šele pokazalo, koliko stehtali uspešni^. Dojemljivi boste za nove poglede o prehrani in o tem, kako vpliva na vaše telo, ter zaslutili hekajiz'1podr6qaTJki mu pravimo bioenergija. J-fÄf ■ RIBI 0^.21.2^sdo^0.3. 19. 6. bo Lund „trorila kvadrat v vašem znamenju, kar pomeni, da bodo sri^||||^ tekale tako, kot si jih boste slikali v sanjah. Da bi se to zgodilo, boste v naslecmjejR injeiP novo priložnost spoznati, kaj vas res pritegne, čemu je namenjena vaša energija in ka^-^i^če'h^' trenutku oddajate. Izmenjali boste izkušnje z ljudmi in prišli do nove filozofije. ^Qb ^em tettf-%av le^^pjjite življenje v svoje roke in ga tvorno. vključite v delovanje okolice. Zveza s pafl^jmjpaj • vam SI DEDOVE VOJNE PRIPOVEDKE ali KAKO SMO JIH Jaz, veste, imam še živega očetovega ata, ta pa je prav žilavega karakterja, ki nam nemalokrat zabeli prijetne večere, da se le-ti nikdar ne končajo v noč, kakor naj bi se. Stari ata pravi, da za svoj karakter v teh letih ne more več odgovarjati, tako smo ga primorani krotiti brez njegove pomoči. Kadar pa dedi nima navala izbruhov nad televizijskimi poročili, še posebej tistimi iz rajnke 'Juge', je prav prijeten starček. Poln je spominov in zgodb svojih doživljajev iz nam nepoznanih dni. Včasih, ko skozi škrbasto protezo pripoveduje svoje spomine na pridobljene brazgotine, se še posebej razvname v živopisno opisovanje bojev, v katerih se je izkazal tako ali drugače z vsakič na novo pogumnejšimi dejanji. Vendar pa nikoli ne pozabi izpustiti, ko ga vprašaš, kje se je lani jeseni stepel, ta del svoje neslavne zgodovine, v kateri je pustil kar nekaj svojih umetnih zob. Ali njegovim brazgotinam ne gre oporekati. Preko dobršnega dela obraza in domala vsepovprek po telesu je posejan z njimi. Lepši bi človek iz stroja za siliranje koruze prišel ven, kot je on prilezel iz prve svetovne vojne domov. Zena njegova, babica moja, sedaj že pokojna, ga nikakor sprva ni priznala za svojega izgubljenega moža. "Ta uboga para že ni Žanov (moj praded, čigar ime nosim) sin, niti njegov grši brat!" ga ubogega, ranjenega, poškodovanega, razbrazdanega, skratka nerazpoznavnega naša biča ni hotela vzeti v drugo nadaljevanje njunega zakona. Bil pa je, včasih s kozarčkom v roki prizna, tudi rahlo umazan in ko je spral vso z borčevsko ihto pridobljeno nesnago s sebe, je babica rekla: "Prav čisto on še ni, a dokler boljšega ni, bo že moral biti dober." "Veste, otročki moji, to so bili takšni časi," ded ne pozabi venomer znova dodati, ko opisuje svoj prihod med domače po vojni. "Kaj se ti je vendar zgodilo, da si tak, ves zmučkan, če si to res ti?" so ga spraševali sosedje, domači, še iz okraja so ga prišli gledat. 'Veste, vojna je bila dolga in boji hudi in človek je lahko srečen, če pride iz te svetovne godlje ven v enem kosu. Skozi vse bitke, ki smo jih dali skozi, se me je tu in tam primil kakšen zablodel metek, ki je iskal našega kaplarja, a ga do konca vojne ni našel, tako da ga je morala kar četna mula brcniti v glavo. Neki prismuknjen Lah me je hotel nabosti z bajonetom. Oplazil me je po faci in sem ga zato pustil, da se je nasukal na moje rokavice. Pesti, ki ga je v njih čakala, pa tudi nisem šel umaknit." "Že, že, ampak poglej se no, kakšen si! Takšne brazde, ki jih nosiš na obrazu, še plug ne naredi na njivi. Tudi, če orje Volovčev Franc, ne,” so mu rekli. "Veste," je spet uporabil svojo priljubljeno besedo, "to je pa od bombandiranja." "Od bombandiranja?" so vsi v eno pozabili zapreti usta od začudenja. "Ali te je zadela bomba?" ga je moral vprašati Brlizgov Tonč. "Počasi, saj bom povedal," je ded na tem zgodovinskem mestu dobil ve- selje do pripovedovanja svojih zaslug v vojni, h čemur si je vedno štel tudi to, da brez njega vojna ne bi trajala tako dolgo. S tem je verjetno mislil, da bi trajala še dlje, čeprav smo ostali njegovi zvesto prisiljeni poslušalci, glede na dolžino njegovih pripovedi, sklepati vse prej kot to. "Šel sem po pomembni poti sla z važnim frontnim sporočilom," je nadaljeval in veselo uporabljal presežnike k svojemu pogumu in še raje razne vojaške šifre k svojim pohodom k ljubici v vas nedaleč od fronte, "v tem pa znenada polje, preko katerega sem šel, preleti letalo. Pilot me je seveda opazil, obrnil svojo kripo in se spustil z odprtim mitraljeznim ognjem nadme." "In tedaj so te zadeli šrapneli?" so njegovi prvi zvesti poslušalci skušali, takrat še, pomagati njegovi zgodbi. "Ne, pilot je sicer dobro nameril in mrtvaške kroglice bi se zarile v moje mlado meso, toda jaz sem odskočil v bližnji jarek. Tako je šlo vse mimo mene." "Potem si se verjetno pri skoku v jarek tako hudo potolkel?" "Ne, počakajte, saj bom povedal. V jarku je bila voda in vanjo sem pljusknil, tako mi ni bilo hudega." "Ja, kako pa si potlej staknil te težke poškodbe?" "Pilot je videl, da me ni zadel in je obrnil letalo ponovno proti meni." "In tokrat te je zmitraljiral, da si zdaj takšen?" "Ne, je raje kar bombe odvrgel." "O bog! Zdaj pa razumem," je dejal Fortunov Janč. "Nič ne razumeš, saj me ni zadel. Skočil sem spet v tisti jarek in si rešil življenje že drugič!" Tedaj se oglasi še pater župnik: "Sam Bog ti je stal ob strani! Jaz bi šel zdaj tja in postavil tam kapelico Materi Božji, ki ti je ravno tako rešila življenje." "Počakajte, pater, naj še prej pove do konca." "Nato me je hotel še tretjič zadeti, tudi tokrat z bombo. Tudi takrat sem pravočasno odskočil v vodo v jarku. Ko si že enkrat moker, ti voda nič kaj več ne more. Ko pa je pilot to videl, je ponorel: zasilno je pristal na bližnjem travniku, pograbil 'kurbelvelo', pritekel k meni in me premlatil z njo..." ZA RAZVEDRILO : m, ■ wšm£'' RIMSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK, KI JE DAL ZGRADITI PANTEON KROŽNI TOK ŽIVLJENJA V BUDIZMU KLOR NEMŠKO MESTO OB MAINI GLASBENIK SOSS PRIPOVED, BAJKA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: emisar, patena. Irenej. zora. Rogatec. EDAC. pa. abscisa. Ilir. zaloka. ujeda, torr, bratec. GO. Tesla. ama. Comte. molaris. neozoik. Ugo. ata. dristilo. Kreslin. Lajos. srtina. snaga. ANGLEŠKI HUMANIST (ROGER. 1515-1568) NAJVECJE ROMUNSKO PRISTANIŠČE NA DONAVI RADON SUKANEC SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) ANTIČNO IME ZA OTOK VIS ČLOVEK KI PRENAŠA BOLEZENSKI BAKTERIJE HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI ^ ;||v: Vi • ^ • ■§j|i KROV LADJE BIVŠI JUGOS. NOG. VRATAR (VLADIMIR) SESTAVIL: METOD ROSC GOLMAN HRANILEC SPISOV. AKTOV REDKEJŠE ŽENSKO IME VRSTA JUHE ASTAT BIVŠI EGIPT. PREDSEDNIK 3AMAL ABDEL JUNAKINJA ROMANA APRIL MESTO V JUŽNI SRBIJI J ŽENSKO IME CIRKUŠKI IGRALEC DODATNA TEKMA IZLOČENIH EKIP PRI VESLANJU POLITIČNO ZATOČIŠČE švicarski NOGOMETNI OZNAKA ZA IZPUŠČENI SAMOGLASNIK ililPillll KRILO RIMSKE KONJENICE ARGON ODSTOPANJE OD TOČNE VREDNOSTI OS. ZAIMEK FRANCOSKI DIRKAČ (JEAN) PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU POROK IZPUŠČAJ V USTIH * JAPONSKI DROBIŽ MESTO NA JZ ŠPANIJE OGNJENIK NA HAVAJIH MLEČNI IZDELEK AFRIŠKI VELETOK PERZIJSKI VOJSKOVODJA NATRIJ MILIVOJ UZELAC INDIJANSKE PLEME V SREDNJI AMERIKI PRrrÖK DONAVE PRED DUNAJEM DUŠIK URARSKA DELAVNICA NAČRTNO SPELJANA POT SKOZI NASELJE MINI SLOVARČEK: ASCHAM : Angleški humanist (Roger, 1515 - 1568) FC AARAU : Švicarski nogometni klub IZA: Junakinja romana April, pisateljice Mire Mihelič REPOZITAR: Hranilec spisov, aktov Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! Savinjska c. 4 Nazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Postanite ^ naročnik časopisa si zagotovite 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah! OGLASI MALI OGLASI I I I SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE I Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni jgorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavčič Janko s.p., Bočna 81, tel. 843-611. RTV SERVIS PURNAT I J Hitro in kvalitetno vam popravim vsak televizor ali radio -^tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. [TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, Igumbi, pribor za šivanje, odprto 13.-18. ure, tel. 831-109. I NEZADOVOLJNE ALI IZIGRANE I zavarovalne zastopnike vabimo na konstruktivno srečanje. I Informacije oz. potrditev prisotnosti, na telefon 442-592. |IZA - JEZIKOVNA ŠOLA I Posebej za osmošolce: "Kako začeti v srednji šoli“ * 15-urni j tečaj angleščine * termini 26. - 30. junij ali 21. - 25. avgust | I* prijave do 15. junija * telefon: 841-529. ANTENE IN RTV SERVIS J Nudim antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. ■Vrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje Iter vgradnja teletekstov. Prašnikar s.p. 845-194. IČE SI ŽELITE BOLJŠI JUTRI, I zaslužek, kariero in te dosedanje okolje ni zadovoljilo, I pošlji prijavo na naslov: PRIMIT d.o.o. Ljubljana, Kosovelova J16, ENOTA CELJE. Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov, tudi obnovo starih - okenskih polic, tudi po naročilu ■ stopnic Valentin Podpečan, Šalek 2D ' [lakov _ Velenje, Tel. 063/857-558 sankov in Uradne URE ZA stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.do do 17.00 Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu i/. zadnje Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 SIT V Lačji vasi prodam travnik -1.600 m2, informacije 857-241, po 20. uri. Prodam stoenko 1. 1980 za 300 DEM, tel. 831-278. Prodam kozo (ima 5 1 mleka), tel. 841-794 od 14. ure dalje. Obračalnik za seno, kosilnica BČS, manjši, prodam za 30.000 SIT, inf. 831-458. Obračalnik SIP 220 in brejo telico prodam, 841-194. Kotno sedežno garnituro za večjo sobo prodam, tel. 841-055. Prodam gozd in travnik v Šmartnem ob Dreti, informacije, tel. 843-345. Kravo, mlado, za zakol, prodam ali menjam za molznico, tel 841-500. R4 GTL, letnik 91, prodam za 6.000 DEM, tel. 39-234. Prodam otroško kolo ROG -junior, 5 prestav - Špeh Jože, Praprotnikova 14, Mozirje. Kupim 2 m3 zemlje za zelenico brez kamna, tel. 831- 918. Prodam kosilnico IMT, tel. 832- 151. Štedilnik 4 plin - 2 elektrika, rabljen, brezhiben prodam, tel. 843-084. Prodam kozo z mladiči, cena po dogovoru, tel. 832-666. Prodam industrijski šivalni stroj - ugodno, tel. 832-236. BT 50 s prodam ali menjam za APN 6, BT je letnik 91, cena 900 DEM, tel, 841-373. Prodam lovsko puško CZ bock 7X579/16 Crvena zastava kal. 7x64. Bezovšek Marjan, Attemsov trg 8, Gornji Grad. Prodam hišo in parcelo Zg. Pobrežje 15, tel. 832-749, 831-703. Prodam Lado Samaro 1500 s, 1. 2/91 bele barve, 5 vrat. Cena po dogovoru. 845-194 -Miro. Prodam otroški kombiniran voziček havk in commodore 64, tel. 844-534. APN 4 prodam za 250 DEM, tel. 831-869. Prodam karto za premog, velenjski lignit ali ksilit, tel. 831-673. Prodam hišo v mozirski občini, lepa lega, dostopna, urejena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Naslov v uredništvu. ffinums POGREBNE STORITVE OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH: - PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - odštejemo zakonsko pogrebnino Štiglic Jožica Rad milje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Benda Mafijah Loke 33. Mozirje Tel. ;1‘AX: (063) 83-2- 163 PRI A flf MUKO DOBITE: m VIE YRITE ITIKEl, TIRIflÖ, ORflflRIEflTnn, DimUEftfl... m VK VRITI OClIßRI m po RfiRočiiu vam izoeiamo TERmo itekio El OKVIRjnmO TUDI IUKE ca na vato iiuo izvalimo monTažo steku. ki ite ca kupih mu nai, tudi na valim Domu. servis n mmm iiiimiH DELOV HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA I37/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. EAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 TEL. 063-720-406 SOBOTA 8-12 VELIKA IZBIRA KVALITETNIH ZAŠČITNIH SONČNIH OČAL Ray Ban, Rolling, Boxer, Country, Winchester, Carrera in drugih priznanih proizvajalcev NUDIMO VAM TUDI: - domače in uvožene korekcijske okvirje I- očala za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče - kolesarska očala - popravila očal - vrvice, etuije, krpice za očala in spraye proti zarositvi stekel - tekočine za kontaktne leče (Aosept, Lensan, Bausch & Lomb) - povečevalna stekla VSE VRSTE STORITEV OPRAVLJAMO HITRO IN KVALITETNO. Za vas poslujemo vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720 181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice oljni gorilec JÖRNN6S flZ 3 s predgretjem... 55.837,00 FIRŠT Rototehnika... 10% popust za celoten program POS6BNR PONUDBA €L€KTRIČN€ VODN6 ČRPALK6 IN PRIBOR ZR ZALIVRNJ6 dostava na dom ugodni plačilni pogoji montaža TRGOVINA ■ _EN KRAJCar l| IIBK HII BI S -klUbno ob §3 tel: 841-512 SENČNIKI 1.990 SIT PODSTAVKI ZA SENČNIKE 990 SIT HLADILNE TORBE OD 2.400 SIT DALJE VLOŽKI ZA HLADILNE TORBE 2/1 170 SIT BarcafTe 100 g 139 SIT Pampers plenice 1.499 SIT olje Zvezda (na zaboj) 159,90 SIT pivo zaboj 1.890 SIT juice Fructal 1 1 115 SIT SAMOKOLNICE 3.800 SIT MLEKOVIT 4.290 SIT UGODNO: KORUZA, JEČMEN IN KRMILA. Celje - skladišče D-Per 7/1995 vr m iv 5000002527,11 COBISS o PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. /v\oziKJt I AI II Ml 1 Vil /II II Sprejema naročila za delovne zvezke, učbenike in ostale šolske potrebščine za šolsko leto 1995-96. Plačilo na tri obroke brez obresti. Pri vsakem nakupu majhno presenečenje! Cene konkurenčne. Pridite in se prepričajte! naročilnica Naročam(o) Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče ' "p o'dj etj e~~615 rt n fk’' ustanova’ ulica hišna številka poštna številka kraj telefon datum žig in podpis Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče Kot smo o tem javnost obvestili že v 10. številki Savinjskih novic, bo v mesecu juniju začelo izhajati Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, v katerem bodo navedene občine objavljale akte, sprejete na sejah občinskih svetov, razpise za dela, ki se financirajo iz občinskih proračunov, in podobne pomembne odločitve. Člani občinskih svetov in porabniki proračunskih sredstev bodo glasilo prejemali brezplačno, vse ostale interesente pa pozivamo, da Uradno glasilo naročijo osebno na sedežu uredništva Savinjska cesta 7, 63330 Mozirje ali z naročilnico ali po tel. 831-511 (g. Jože Mutec) ali na sedežih občin. UREDNIŠTVO URADNEGA GLASILA m m m —M V® m M ‘S M