SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de abril - 23. aprila 1998
SKD podpira ustavno obtožbo zoper predsednika vlade
Slovenski krščanski demokrati (SKD) b°d° podprli ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, saj je po njihovem mnenju Pb sklenitvi tajnega slovensko-izraelskega Varn°stnega sporazuma šlo za kršenje usta-V(‘ in zakona. Krščanski demokrati pa se k°t nekdanji koalicijski partnerji čutijo °peharjene, saj o sklepanju omenjenega sporazuma niso bili obveščeni, je na čas-tokarski konferenci povedal predsednik stranke Lojze Peterle.
Peterle tudi ne verjame, da predsednik vlade o tem ne bi ničesar vedel, preseneča Pa ga tudi, da Izrael - po pisanju nekateri •"edjjev - ni vztrajal pri tajnosti omenjene-&. sporazuma. Prvak SKD se ob tem
sprašuje, zakaj je pri tem vztrajala slovenska stran.
Prvak SKD je zaskrbljen tudi nad izvajanjem reforme pokojninskega sistema, saj meni, da omenjena reforma ne bo izpeljana niti letos niti v tretjem letu mandata vlade, to pa bo podaljšalo čakanje Slovenije pred vrati Evropske zveze.
Predsednik Slovenskega kmečkega gibanja (SKG) Janez Šušteršič je predstavil 4. občni zbor pod geslom ..Slovenski kmet -Evropa, natočimo si čistega vina”, v nedeljo, 19. aprila, v Vipavi. Osrednja tema občnega zbora je pridelava, predelava in trženje vin v razmerah približevanja Evropski zvezi.
Referendumi o novih občinah
Podprli ustanovitev 29 novih občin, zavrnili pa osem
Volilci so 19. aprila na poizvedbenih feferendumih odločno zavrnili ustanovitev riQvih občin na območju Kopra, strinjali pa se niso tudi z ustanovitvijo novih občin jvaslovče, Grgar-Čepovan, Žužemberk, Ža-ec in Šmartno pri Litiji.
Želijo pa 29 novih občin: Šempeter-mojba, Veržej, Razkrižje, Križevci, Hoče-Nivnica, Miklavž na Dravskem polju, Dobske Toplice, Hajdina, Markovci, Lorene na Pohorju, Selnica ob Dravi, Polze-a> Prebold, Vransko-Tabor, Komenda, Do-Jovnik, Bloke, Solčava, Jezersko, Prevalje, d°doš, Ribnica na Pohorju, Bistrica ob Dobrna, Sodražica, Kostel, Cankova, °Plotnica in Grad.
V sedmih primerih so potekali referenci za izločitev dela občine in njegovo Vključitev k sosednji občini. Na območju °t>čine Dobrepolje so volilci glasovali za Vključitev h Kočevju naselij Polom, Seč in fbovec in njihovo, iz občine Litija naj bi se Vključi k občini Trebnje naselji Ravne ^ Šentrupertom in Kostanjevica, v občini ! °Vo mesto naj bi se naselje Osrečje prikl-V'ilo k Škocjanu, na območju Laškega naj  j—   	 -.....
bi se nase(je Obrežje priključilo k Radečam, na območju Škofje Loke naj bi Bukov vrh postal del občine Gorenja vas-Poljane, na območju Vidma naj bi se Bo-lečka vas priključila k Majšperku, v občini Moravče pa naj bi se izločili naselji Zalog pod Sveto trojico in Kokošnje.
O ustanovitvi novih občin dokončno odloča državni zbor, ki mora postopek končati še pred letošnjimi parlamentarnimi počitnicami, saj je skrajni rok za razpis letošnjih rednih lokalnih volitev sredi septembra.
MS,
Projekt (Ne)znano zamejstvo
Parlamentarna komisija za odnose s °venci v zamejstvu in po svetu bi morala
• aprila razpravljati o predlogu Urada za
°vence v zamejstvu in po svetu za določi-
v kriterijev in načina delitve sredstev za
ancirauje dejavnosti organizacij Slovencev
Peski, C
zamejstvu, vendar so poslanci zaradi epčnosti opravili le krnjši informati-Pogovor z državno sekretarko Mihaelo
^gar.
Pred tem so se navzoči člani komisije phanih s projektom (Ne)znano zamejst-■ Gre za informativno-promocijski kultur-ln turistični projekt, ki ga pripravljata .Cstična zveza Slovenije (TZS) in žirovni-j turistična agencija Agens v sodelovanju uradom za Slovence v zamejstvu in po
Svetu,
kult,
K sodelovanju so bile povabljene vse
Posledice potresa v Sloveniji
deloval v okviru TZS, vodi Jože Osterman, pooblaščeni koordinator pa je Agens.
Osnovni namen projekta je predstaviti kulturnozgodovinsko in naravno izročilo obmejnih pokrajin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in tudi na Hrvaškem, kjer živijo Slovenci.	,
V letošnjem programu projekta (Ne)-znano zamejstvo so med drugim časnikarska delavnica o Železni Kapli, oblikovanje informativno-medjjskega programa, oblikovanje konkretnih programov sodelovanja v obmejnem turizmu itd. Državna sekretarka Logarjeva je projekt označila kot zelo pozitiven. Po njenem mnenju bi lahko bil zelo koristen tudi na področju zamejskega šolstva.
Financiranje projekta (Ne)znano zamejstvo za zdaj še ni urejeno, saj večina doslej opravljenega dela počiva na začetni dotaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in vlaganjih Agensa. Organizatorji pričakujejo podporo pri umestitvi programskih delov v programe pristojnih ministrstev, pa tudi v programe Evropske zveze.
Po neuradnih podatkih je na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin zaradi potresa začasno ali trajno brez strehe nad glavo približno 700 ljudi. Na območju občine Bovec je okoli 370 poškodovanih objektov, od katerih jih je po zadnjih podatkih 77 trajno neuporabnih.
Potres je poškodoval tudi več cerkva. Najhuje so poškodovane podružna cerkev Device Marije v Polju pri Bovcu, župnijska cerkev Sv. Urha v Bovcu, podružna cerkev Sv. Roka v vasi Km in zvonik župne cerkve v Kamnem. V večini cerkva na tolminskem območju so se pojavile večje ali manjše razpoke, poškodovane so strehe in zidovi, ponekod pa tudi inventar. V župni cerkvi v vasi Soča je tako zaradi potresa uničena Kraljeva freska, poškodovana pa je tudi stropna freska Sv. Štefana v župnijski cerkvi v Logu pod Mangartom. V devetih cerkvah, in sicer v Tolminu, Kobaridu, Trnovem ter podružnicah na območju Drežnice, bo potrebno injektiranje, povezovanje in sidranje.
Poškodovano je župnišče v Kobaridu. Verski objekti so poškodovani še v Podbrdu, Livku, Mostu na Soči, Grahovem in v Srpenici. Čimprej bi bilo treba pristopiti k zavarovanju pred morebitnimi nadaljnjimi tresljaji, ob katerih bi se lahko ti verski objekti dodatno poškodovali ali celo porušili.
Koprska škofija je že stopila v stik z ministrstvom za kulturo in drugimi strokovnimi službami, ker bo pri obnovi potrebno sodelovanje med različnimi strokami ter bi zagotovili čimbolj strokovno, učinkovito in hitro obnovo.
Koprski škof Metod Pirih je poslal vsem duhovnikom na potresnem območju solidarnostno pismo. Nato pa je že naslednji dan obiskal to območje, Kjer se je srečal z duhovniki in verniki prizadetih župnij.
Cestno podjetje Nova Gorica ob pomoči gasilcev čisti cestišča, na katera so se še prožili manjši zemeljski in kamniti plazovi ter posamezne skale. Skoraj vse ceste so normalno prevozne, razen ceste v Trenti (tu še ni odstranjen kamnit plaz) ter cest Zatolmin-Polog in Vrsno-Km, kjer se je cestišče posedlo. Most čez reko Sočo v Kamnem, ki se je ob potresu premaknil, je še vedno zaprt za ves promet.
Aktivnosti za izboljšanje razmer na prizadetem območju še vedno otežuje slabo vreme. V nižjih predelih prizadetega ob-, močja je namreč pogosto deževalo, v višjih pa tudi snežilo. Zaradi razmočenih tal se je na tem območju povečala tudi nevarnost proženja skal ter zemeljskih zdrsov in plazov, to nevarnost pa še povečpjejo stalni popotresni sunki.
ŠKODA NA GORENJSKEM
V Bohinju je poškodovanih nekaj hotelov, med njimi hotel Bellevue ob jezeru, hotel Zlatorog, hotel Pod Voglom in hotel Jezero. Vsi so le delno uporabni. Ski hotel na Voglu so morali zaradi nevarnih poškodb nosilnih sten nemudoma zapreti.
V Kranjski Gori se bojijo, da je potres premaknil podzemne plasti vrtine za termalno vodo. Vrtina namreč sega že skoraj
dva kilometra v globino in glede na močno ropotanje vrtalnih strojev med potresom sumijo, da je del vrtine morda zasut.
Brez posledic pa je ni odnesla niti cerkev na Bohinjski Beli, na kateri prav zdaj prenavljajo zvonik. Nad prezbiterijem je nastala velika razpoka, cerkev je tudi sicer na več krajih poškodovana, Zavod za naravno in kulturno dediščino pa je po župnikovih besedah že obveščen o tem, da je s cerkvenega stropa odpadel tudi velik del freske. V Planini pod Golico je poškodovana cerkev, v Žirovnici pa pošta.
Od obale Bohinjskega jezera je potres odtrgal 100-metrski obalni pas v širini najmanj 20 metrov, ki je sredi vode videti z več kot 20 visokimi smrekami in bukvami kot novonastali otok na jezeru (glej sliko).
POMOČ VLADE
Vlada se je 14. aprila na izredni seji seznanila z razmerami na območju, ki ga je prizadel potres, in v zvezi s tem Sprejela tudi določene sklepe. Za začasno namestitev prebivalcev je namenila 70 -tisoč tolarjev iz državnih rezerv. Odobrila je še 50 milijonov za sanacijske programe, analize in strokovna mnenja v vseh petih prizadetih občinah, kmalu pa naj bi bil sprejet tudi intervencijski zakon, namenjen sanaciji
ogroženih območij. V Kobaridu so ustanovili krizni štab, kjer zbirajo bivalne prikolice in drugo opremo za prebivalce, ki so v potresu zgubili dom. Vlada je odobrila nakup 50 bivalnih prikolic.
Ko bo komisija določila, katere stavbe je treba zrušiti, se bo začela sanacija. Tra-Nad. na 6. str.
STRAN 4:
Skavtizem in zgodovina
Nasa skupnost živil
Iz življenja v Argentini
28. marca sta Slovenska kulturna akcija in Zedinjena Slovenija priredili v Slovenski hiši predavanje ravnatelja škofijske klasične gimnazije v Šentvidu prof. Jožeta Mlakarja z naslovom „Naše in vaše šole”.
V velikonočnem tednu smo se udeleževali slovenskih velikonočnih obredov v naši cerkvi Marije Pomagaj. Z veseljem ugotavljamo, da je med številnimi verniki bilo dosti mladih družin, saj smo med obrednimi molitvami slišali mnogo svežih otroških glasov - kar nam d^je upanje, da bo naša skupnost tudi v prihodnje živela!
Iz Bariloč so nam poslali poročilo o uspešnem vzponu naše rojakinje Monike Kambič na vrh Fitz Roya (344 lm). Monika, ki je bila rojena v Buenos Airesu, je prva Slovenka in četrta Argentinka, ki je stopila na vrh te težko dostopne gore.
Delegat msgr. Jože Škerbec je 13. in 14. aprila obiskal naše rojake v Rosariu.
V četrtek, 16. aprila, je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik g. Marjan Loboda, odborniki pa so poročali o delovanju v svojih območjih.
V petek, 17. aprila je bil prvi sestanek staršev in otrok novega otroškega pevskega zbora v Našem Domu v San Justu.
V soboto, 18. aprila, je bil občni zbor Kreditne zadruge Sloga z.zo.z. in sicer v Slovenskem domu v San Martinu.
Isti dan je potekal šahovski turnir društva Slovenska vas.
V nedelo 19. aprila je bila 46. misijonska veletombola v Slovenski vasi v La-nusu, ki je bila - kakor vedno - lepo obiskana.
Isto nedeljo je bil občni zbor Našega doma v San Justu.
Tiskovni referent ZS
Častna meščana mesta Ljubljane
Na slavnostni seji mestnega sveta mestne občine Ljubljana 14. aprila v počastitev praznika slovenske prestolnice, so pesnici in igralki Mili Kačič ter upokojenemu nadškofu in metropolitu Alojziju Šuštarju izročili listini o imenovanju za častna meščana mesta Ljubljane. Po seji je predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič v mestni hiši odkril tudi spominsko vitrino s prepisom darilne listine iz leta 1243.
Dimitry Kovačič je v svojem govoru na slavnostni seji pojasnil, da se je Ljubljana odločila za dva praznična dneva, ki se lepo dopolnjujeta. „14. april, dan prve pisne omembe Ljubljane kot mesta, je nekakšen naš mestni rojstni dan. Dan, ki je meščanski praznik, ko se spominjamo ljubljanske zgodovine, njenih običajev, kulture, umetnosti, pomembnih meščanov, ki so s svojim delom zaznamovali naše mesto in s tem
prispevali k bogatitvi naše kulturno zgodovinske dediščine. 9. rnyj, dan miru, pa je dan, ko se veselimo življenja v miru, ki ga moramo nadvse cepiti, saj miru marsikje po svetu ne poznajo,” je dejal Kovačič.
Kot je v obrazložitvi sklepa o podelitvi naziva dr. Alojziju Šuštarju zapisala komisija za priznanja, se mesto Ljubljana na ta način oddolžnje prvemu nadškofu in metropolitu v samostojni Sloveniji za njegov veliki delež v prenovitvi in razvoju demokratičnega življenja pri nas ter pri promociji samostojne Slovenije in našega mesta v svetu. Podelitev naziva Mili Kačič pa je komisija pojasnila z besedami, da je Ka-čičeva velika igralka in hkrati velika pesnica, ker črpa iz ljubezni in podarja z ljubeznijo. Slovesnosti so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi nadškof in metropolit Franc Rode.
POLITIČNI BAROMETER
Magova javnomnenjska anketa za mesec april kaže, da je v zadnjem času največ pridobila Janševa stranka (SDS), medtem ko je SLS in LDS priljubljenost padla.
Vladajoči LDS je priljubljenost v primerjavi s prejšnjim mesecem padla za pet odstotkov, vendar je kljub temu še vedno na prvem mestu (21%). Sledijo ji Janševi socialdemokrati (18,6%), SLS z 9,4% glasov, Združena lista socialnih demokratov bi dobila 5,6% glasov, SKD 3,9%, za SNS bi glasovalo 2,9% anketiranih in za Desus 2,2%.
Do zelo velikih sprememb v primerjavi s prejšnjim mesecem pa je prišlo pri priljubljenosti politikov. Na prvem mestu je Janez Drnovšek, sledi mu Janez Janša, temu Marjan Podobnik, na četrtem mestu je Milan Kučan, sledijo pa Borut Pahor, Janez Podobnik in Anton Rop.
SREČANJE SKD IN MDF V LENDAVI
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle in predsednik Madžarskega demokratičnega foruma. (MDF) Sandor Leszak sta se na srečanju v Lendavi 14. aprila pogovarjala o različnih oblikah sodelovanja tako med strankama kot tudi med državama. Sogovornika sta se zavzela za čimprejšnjo vzpostavitev cestne in železniške povezave med državama, ki bi lahko pozitivno vplivala tudi na rafinerijo Nafta Lendava. Na srečanju so predstavniki
SKD in MDF iz obmejnih občin na temo obmejnega sodelovanja izpostavili tudi nujnost, da Slovenija čimprej ratificira sporazum o prehodu meje med državama samo z osebno izkaznico. Omenjeni sporazum je namreč Madžarska že ratificirala, v slovenskem parlamentu pa še čaka na potrditev. Srečanje se je nadaljevalo na madžarski strani v Lentlju. Tam sta se vodstvi strank srečali s predstavniki obeh manjšin, torej madžarske v Sloveniji in slovenske na Madžarskem.
O CERKVI V DRUŽBI IN KULTURI
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je v ponedeljek, 20. aprila pogovarjalo omizje o sinodi Cerkve na Slovenskem z naslovom Cerkev v družbi in kulturi. Sodelnjejo dr. Andrej Capuder, dr. Tine Hribar, dr. Marko Kerševan in prof Gorazd Kocijančič.
NOVA AMERIŠKA VELEPOSLANICA V SLOVENIJI
Ameriški predsednik Bill Clinton je imenoval Nancy Halliday Ely-Raphel za
veleposlanico v Sloveniji. Ely-Raphelova je pred tem v ameriškem zunanjem ministrstvu opravljala dolžnosti koordinatorke za Balkan, kjer je bila ena ključnih oseb pri oblikovanju programov za uresničevanje Daytonskega sporazuma. Nancy Halliday Ely-Raphel je bila izredna dekanka na bostonski pravni fakulteti in visoka uslužbenka ameriškega ministrstva za pravosodje.
Ni prvič, da argentinski severovzhod prizadevajo hude poplave. Dejansko vsako leto doživimo kak sunek vodovja; a letošnji je izredno močan. Morda se bo kak bralec vprašal, kaj imajo poplave opraviti z današnjo argentinsko politiko. Pač precej, mnogo več, kot pa bi človek smatral na prvi pogled.
KROVSKI POSEL
1 Katerikrat smo že omenili, da je naš narodni vodja dr. Anton Korošec rad ponavljal, da je politika „krovski posel”. Torej politiki morajo graditi krov, streho, pod katero naj se mimo in varno razvija vse ostalo življenje naroda. Argentinski politiki, tako vlada kot opozicija, se tega očivid-no ne zavedajo. Poplave so ponoven dokaz o tem stanju.
Nihče ne bo zapadel ekstremni miselnosti italijanskega izreka: „piove - govemo ladro”, katerega smisel je, da je vsega kriva vlada Menem ne more preprečiti, da dežuje na severu in da potem vodovje narašča. Res pa je, da doslej nobena od vlad na vodnem velesistemu Parana ne le da ni ničesar storila, da bi preprečila povodnje, ampak so vse s svojim nedelom krive, da so poplave vedno hujše zaradi iztrebljanja gozdov in drugih posilstev nad naravo.
Argentinskim vladam, najsibo civilnim ali vojaškim, pa je pripisati, da skozi dolga desetletja niso izvedle resnih študijev in poznejših del, ki bi preprečile to vsakoletno mučenje in pustošenje razbesnelih voda. Ali vsaj resnega urbanističnega načrtovanja, ki bi preprečilo mnžična izseljevanja ob vsaki povodnji- Pa morda tudi zgradbo resne infrastrukture v sklopu klubov, šol in drugih ustanov, ki bi ob takih prilikah mogla nuditi zatočišča prizadetim.
Pa ni treba misliti, da bi bilo treba v tako delo vložiti ogromne fonde. Z nekoliko več pameti, vestnega upravljanja in predvidenja bi vse to malo stalo, sadovi pa bili tako veliki, da nas streseta jeza in strah, če pomislimo, koliko trpi ljudstvo zavoljo brezsmiselnega delovanja vodstva.
In če sedaj gledamo letošnji primer, tudi lahko ugotovimo vrsto napak. Strokovnjaki so že dalj časa opozarjali na možnost poplav. Še več; poplave so se dejansko začele, ne da bi bili zadevni vladni resorji v pripravljenosti.
In tudi potem je vse spalo, dokler ni pojav postal množičen in so javna občila problem potisnila na prye strani časopisov in TV poročil. Zakaj tako? Ker je bil celoten »politični” aparat v službi notranjih sporov, pogajanj okoli povezav ali ofenziv za tretjo predsedniško dobo. Šele ko so v vladi spoznali, da bi poplave lahko politično škodile, v opoziciji pa, da bi se jih dalo politično izkoristiti, se je sprožil mehanizem pomoči. Ni\jen zaključek je torej, daje v tem primeru „krov” odpovedal.
SOLIDARNOST, IMPROVIZACIJA, KAOS
Kolikšna je solidarnost tega naroda, ni treba še posebej poudarjati. Morda se da primerjati le z improvizacijo, s katero se ta pomoč potem kanalizira, In tukaj je treba znova zapisati, da nobena izmed vladnih ustanov ni bila pripravljena na ta pojav povodnji, čeprav ni prišel nepričakovano.
Prizadeto prebivalstvo na obredju je že takoj v začetku poudarjalo, da dejansko ni nikjer vladne pomoči ali pa da je ta nezadostna. Novi državni tajnik za socialni razvoj, kandidat Ramon Ortega, je sicer kot prvi korak na novem položaju pohitel na kr^j poplav, a ni mogel veliko pomagati, ker sredstev nihče ni predvidel. Ljudje so bili tako prepuščeni solidarnosti sodržavljanov, ki so jo pospeševala javna občila.
Tone Mizerit
A ta solidarnost je bila kaotična. Nabralo se je mnogo blaga: oblek, posteljnina jedi. A nastalo je novo vprašanje: kako vse to spraviti na teren, kamor je treba. Provin-cijska zastopstva so sprejela to odgovornost, a tudi tam ni bilo kaj več organiziranega: vse je zaviselo od trenutnega navdiha, od nenadne pomoči, od omejenih ponudb transporta. Tako se je izkazalo, da je pravzaprav katoliška Cerkev v sklopu Karitasa še najbolj organizirana. Jasno: oru nudijo pomoč nenehno, z dobro preučeni® sistemom, ne pa z improvizacijo uradnih ustanov, pri katerih je pomoč le prevečkrat pogojena političnim okoliščinam. Zato n1 čudno, da so se kmalu pojavile tožbe, daje vladna pomoč namenjena pretežno v province in občine v peronističnih rokah, n« pa v tiste, ki jih vodi opozicija.
No, poplave so se tako izkazale ® politično pomembne. Vsaj za nekaj dni se je ustavila tudi predvolilna kampanja, da so politiki lahko pohiteli na teren poplavljen cev. Zelo prav so prišle tudi Duhaldeju, k1 je bil napovedal velik shod privržencev na štadionu Riverja, pa ga je odpovedal, češ. sredi poplav ni primemo, da se veselimo. V resnici pa so hudi jeziki zatrjevali, da si j11 mogel zagotoviti sindikalne podpore U1 množične prisotnosti, brez česar bi se shod spremenil v blamažo.
Ob vsem tem ni pričakovati, da bi se ki\j bistvenega spremenilo. Ne delajmo si utvar. Skrb za prizadete predele bo izhlapela, komsj bodo odtekle vode. In vse bo ostalo nespremenjeno do prihodnje povodnji.
PRIČELA SE JE TEKMA
Povodenj seveda ni popolnoma pretrga-la političnega dogajanja. Predsednik je ostro napadel opozicijo, še predno je odlete* na zasedanje ameriških predsednikov v Čilu. Vzrok predsednikove jeze je bilo dejS' tvo, da so poslanci Solidarne fronte začel1 raziskovati in kritizirati postopek privatiz3' cije železnic.
Vlada namreč ta privatna poletja sub-vencionira, tako da ima končno isto zgub° z vlaki, kot jo je imela prej. Privatna podi*' tja pa niso izvedla obljubljenih investicij' tako da se ni mnogo spremenilo, le da državni denar v drage žepe. Sedjy sic# pripravljajo nova pogajanja in bodo podp1' sali nove pogodbe, a opozicija hoče vse prej pregledati, da ne bo kakih podobnih posledic. Predsednika pa to zelo moti.
Kar se opozicije tiče, imata predsedniška predkandidata veliko opr3' vkov. De la Rua, ki je bil od radikalov ^ uradno oklican, vneto širi svoj vpliv ^ računa, da ima prednost, ker je radikal11 strankarski aparat domala razprežen 113 vso državo. Graciela Fernandez MeUj^ sicer dobro ve, da nima tako m o#1 strankarske zaslombe, a računa na veli** ugled, ki ga uživa med ljudmi. Tega sku^ še povečati in omiliti tudi nekatere senč^ strani svoje osebnosti. Zato se je sestal3 8 predsednikom argentinske škofovske k0” ference, msgr. Karlicent.
Medtem pa še vedno teče debata, k^0 sestaviti predsedniško formulo, V ne^eI" so si na jasnem. Tisti od obeh, ki 1)0 zmagal, bo predsedniški kandidat. Tisti ki bo poražen, ne bo kandidiral za podpre sednika. Sklicujejo se na federalizem. ^ sta namreč iz Buenos Airesa, zato išfifl? kandidate za podpredsednika v notrani0*^ Če zmaga Graciela, bo verjetno kandidi*f( radikal Usandizaga iz Rosaria; če Pa kandidiral De la Rua, bi lahko bil za dpredsednika socialist Binner. Oba sta province Santa Fe, ki je za Buenos Aires0" in za prestolnico tretje nejvečje volil’'® okrožje. Eni in drugi se dobro zavedajo, bo leta 1999 vsak glas življenjsko važen-
70 let dr. Marka Kremžarja kkjižni sejem v buenos airesu
m	m	m	m	m	u
V petek, 17. aprila je praznoval 70-let-'“co svojega bogatega in plodnega življe-
v slovenski skupnosti v Argentini, po svetu in v Sloveniji vsem dobro znani dr. ^arko Kremžar. V svojem življenju je deloval na najrazličnejših političnih, kultur-l“h in družbenih poljih. Naša skupnost Predvsem ob Srebrni reki je v marsičem kot je, tudi zaradi njegovega delovala in skrbi za javni blagor ter politično in slovensko zavest.
Dr. Marko Kremžar se je rodil leta 1928 v Ljubljani v Mostah v družini znanega družbenega delavca Franceta Kremžarja in '"atere Slavice roj. Abram. Med študijem 113 gimnziji v Ljubljani je deloval pri mlad-c*h in proti koncu revolucije vstopil k domobrancem v četo za zvezo in z njimi °^šel na Koroško. Bil je vrnjen in dalj časa ^Prt v koncentracijskih taboriščih v Kranju ter Št. Vidu ter v centralnih zaporih v Ljubljani.
V procesu proti Slovenski legiji je bil °t mladoleten obsojen v Zavod za politič-
1,0 prevzgojo, odkoder je leta 1946 ušel na Koroško v Spittal, kjer je maturiral 115 begunski gimnaziji ter se vpisal na filo-*°feko fakulteto graške univerze. Pozneje
leta 1949 kot toliko drugih beguncev !^el v Buenos Aires. Tam se je po nekaj 'tih ročnega delah po tovarnah vpisal na e^onomsko fakulteto buenosaireške uni-et2e, kjer je diplomiral kot računovodja eta 1958, leta 1969 končal licenciaturo ^gisterij) in leta 1973 dosegel doktorat. °klicno je med drugim deloval kot finanč-111 direktor argentinskega odseka Selleccio-es (Reader’s Digest), pozneje pa je do |*Pokojitve bil ravnatelj tovam našega pod-J®triika Hermana Zupana. Poročen je z Pa-0 Hribovšek, sestro pesnika Ivana, ter
tttia
Pet otrok in že lepo število vnukov in
^ukinj.
Njegovo delo se je razširilo na vrsto Področij, ki jih je z veliko energijo, voljo in sPosobnostjo opravljal.
yerjetno je najbolj poznan po svojem Politične m delovai\ju. Deloval v Slovenski ■^ski stranki v emigraciji, skraja pred-v z raznimi analitičnimi ali načelnimi anki; po smrti načelnika Miloša Stareta a Je 1. 1983 so ga somišljeniki po vsem etu izvolili kot načelnik stranke, ki jo je ^Cno vodil vse do združitve SLS s Slo-Eskimi krščanskimi demokrati v Sloveni-' Njegovo vodstvo je sovpadlo s propa-r,.rn komunizma in osamosvojitvijo Slove-' > Hjer je zastavil vse svoje sile in delo v
Pom,
°c samostojni in svobodni Slovenijii. Pozneje je postal za nekaj let podpred-^ SKD kot predstavnik izseljencev in °1 vez z zgodovinsko SLS. Pomagal je pri °Vai\ju zadružne zakonodaje, večkrat je
tudi predaval v Sloveniji o političnih, idejnih in zgodovinskih problemih na raznih tečajih kot npr. na teološki fakulteti in drugje. Tudi v izseljenstvu je še kot predsednik SLS večkrat predaval članstvu ali objavljal poslanice in načelne članke.
Drugo polje je bilo družbeno delo. Sodeloval je z raznimi poli-tiopo-družbenimi članki in preda-vai\ji pri Slovenski kulturni akciji, Slovenskem katoliškem starešinstvu, na raznih prireditvah ali zborovanjih itd. Ob sklepu II. katoliškega shoda Slovencev v Argentini 1. 1988 je imel sklepni načelni govor. Izdal je vrsto knjig s tega področja: v zbirki Svobodni pogledi št. 4 v založbi Svobodne Slovence leta 1985 Pogled naprej, v št. 6 leta 1986 p**Pot iz socializma. Pii založbi SKA je izdal 1. 1984 Obrisi družbene preosnove. Izdal je še pri SLOGI 1. 1988 knjigo Stebri vzajemnosti, knjigo Prevrat in Spreobrnjenje leta 1992 pri Mohorjevi v Celju, sedaj pa je pri Družini v tisku nova knjiga Izhodišča in smer. O podobnih problemih je še pisal v razne revije kot so Meddobje, Nova revija, Duhovno življenje itd. pa tudi veliko uvodnikov in člankov za naš tednik Svobodno Slovenijo.
Zelo važno delo je opravil v slovenskem šolstvu v Argentini. Bil je dalj časa literarni mentor študentom, pozneje pa je leta 1960 ustanovil Slovenski srednješolski tečaj „Ravn. Marko Bajuk”, ki ga je dalj časa vodil in še danes na njem poučuje predvsem družbeno-vzgojne vede. Nekaj let je predaval zgodovino ekonomske misli na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa. Pozneje je sodeloval pri slovenskem visokošolskem tečaju, kjer je nekaj let predaval univerzitetnim študentom. Napisal je tudi učbenike za svoja predavanja.
Naj omenimo še njegovo literarno delo, ki bi že samo zaslužilo podrobnejše obravnave. Leta 1962 je pri SKA izdal svojo prvo knjigo črtic iz zapora Sivi dnevi, ki je naletela na ugoden odmev. Pozneje je leta 1985 napisal zanimivo analitično dramo v treh dejanjih iz revolucije Živi in mrtvi bratje, ki so jo uprizorili istega leta v Slovenski hiši ter je izšla tudi kot razm-noženina. Leta 1997 je izšla njegova druga drama, Razprava, ki se poglablja v konflikte pokomunistične družbe. Prva izvedba je bila 24. marca letos na Radiu Trst A. Literat Taras Kermavner je analiziral obe deli v svoji najnovejši knjigi o dramatiki v izseljenstvu Sveta vojska.
N;i, j omenimo, daje Kremžar napisal pesem Slovenija v svetu, ki jo je uglasbil Jože Osana in je postala del našega izseljenskega življenja in se danes poje tudi doma.
V zadnjih letih so ponatisnili v Sloveniji vrsto njegovih knjig z razmišljanji o preos-novah družbe kakor tudi literrane knjige. O njem so pisali razni literarni kritiki in njegove črtice sO bile objavljene v raznih zbornikih, na Radiu Ljubljana pa je bila 16. aprila letos oddaja o njegovem življenju in delu ob njegovi 70-letnici.
Dr. Marko Kremžar je v naši skupnosti v Argentini zaoral na široko in globoko, pa tudi domovini je posvetil veliko dela za napredek in razčiščevanje idej in preosno-vo družbe. Vsi smo mu za to hvaležni, posebno pa še naš tednik, kateremu je vedno ostal zvest in v njem objavljal vrsto člankov in esejev.
Želimo mu še dolgo let plodnega življenja in pričakujemo od njega še vrsto misli in knjig, s katerimi nas bo še bolj obogatil, kot nas je že.
Bog ga živi!
TD
Slovenija je prisotna
Kot vsako leto - že 24-krat zapored, je Fundacion El Libro organizirala mednarodno razstavo in sejem knjig. To je razstava, ki si jo ogleda v dveh tednih nad milijon obiskovalcev, od katerih skoraj vsak tudi kupi kako knjigo.
Že dolgo vrsto let je Zedinjena Slovenija sodelovala in predstavljala Slovenijo na tej prireditvi. Sicer bolj skromno, a vseeno dostojno. Pred dvema letoma je prevzelo organizacijo našega sodelovanja veleposlaništvo, ki je za to priliko dobilo od doma sodelovanje velikih knjižnih založb. Imeli smo lep prostor z okusno opremo. Veliko rojakov se je ob obisku ustavilo ob slovenskih knjigah, tudi kupili so jih precej.
Lani pa je žal Slovenija odpovedala svojo prisotnost, da bi jo pa organizirala kot vedno ZS, pa je bilo tedaj že prepozno. Letos je Zedinjena Slovenija pravočasno zagotovila prostor. Organizacijo sta prevzela prof. Jana Dobovšek in dr. Vital Ašič, opremo dodeljene vitrine je izdelal kulturni referent ZS arh. Ivan Kogovšek.
Vitrina je posvečena 50-letnici Svobodne Slovenije in je ena nelepših v vrsti slovenskih dosedanjih prikazov. V njej so razstavljeni slovenski narodni motivi: kozolec, čipke, narodne noše, pa knjige: luksuzni Debeljakov prevod Martina Fierra, članek Toneta Mizerita o San Martinu v ljubljanski Gea, nekaj knjig Slovenske kulturne akcije, posebno pa knjižne izdaje iz prvih let v založbi Svobodne Slovenije. Izrecno moramo omeniti prisotnost našega tednika:
ob 50-letnici izhajanja je bila razstavljena prva številka leta 1948 in zadnja letošnja številka; bila je tudi razložena njena zgodovina.
Veseli smo, da smo lahko dostojno po svojih močeh prikazali kulturno knjižno delovanje Slovencev v Argentini. Upamo, da bo morda v prihodnje spet Slovenija pomagala, finančno in s knjižnim materialom, da bomo imeli večji razstavni prostor in tudi možnost nakupa knjig iz domovine.
TD
ZAKON 0 VOJNIH GROBIŠČIH
Ali bi jih radi ponovno uničili?
Z datumom 2. marca je objavljen v parlamentarnem ..Poročevalcu” predlog zakona o „vojnih grobiščih”, ki ga je pripravila Drnovškova vlada na seji 19. februarja letos. Predlog, ki vsaj za enkrat ni vzbudil v Sloveniji nikakega ogorčenja, kot da ga demokratični poslanci še ne bi brali, je ponoven primer uradnega sprenevedanja in blatenja post mortem. Za žrtve revolucije na Slovenskem pomeni to vladno dejanje po pol stoletja poskus ponovnega uničevanja.
V primeru, da bi bil omenjeni predlog sprejet, bi si pridobila država monopol in popolen nadzor nad vsemi grobišči v Sloveniji, katera bi nato upravljala po svojih vidikih.
Diskriminacija mrtvih in zavajanje živih bi bil upravičen očitek omenjenemu zakonskemu osnutku. Ta označuje kot „vojaška grobišča” kraje, kjer so pokopane osebe, ubite „pri opravljanju dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije”. Med te prišteva seveda tudi „borce NOV” in ..oborožene formacije protifašističnega gibanja”. Ostali pa spadajo na „gro-bišča vojnih žrtev”. To so po členih 3. in 4. žrtve „ukrepov okupatorja ali agresorja ali njunih sodelavcev”, pa tudi grobišča oseb, „ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno od 15.5.1945 do 31.12.1945, v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po izvensodnem postopku usmrčene ali pobite od organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju RS”. Po 13. členu, naj bi bil na ..vojaških grobiščih” napis „Padli za domovino”, na grobiščih „vojnih žrtev” pa „Umrli kot žrtve vojne”.
Vse žrtve komunistov na Slovenskem naj bi postale tako čez noč ..žrtve vojne”. Zanimivo tudi, da v vseh 35 členih zakonskega osnutka ni besede o revoluciji. Revolucija, ki ima v Sloveniji in celo pred parlamentom v Ljubljani svoje mogočne spome-
nike, je nenadoma izginila. Če pa je bila, naj ne bi povzročila nobene žrtve. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da so avtorji zakonskega osnutka tako slepi ali da imajo rojake za tako neumne? Ali res mislijo, da je mogoče tisočev žrtev komunistične revolucija spraviti pod napis: „Žrtve vojne”? To je ..beljenje grobov” v svetopisemskem pomenu besede.
Da pa bo še po smrti del žrtev ohranjal nekdanje privilegije, predvideva zakonski osnutek v uvodu, da je potreba „na leto približno 30.000.000.- SIT za vzdrževanje grobov in grobišč borcev”, poleg tega pa da je „za vzdrževanje borčevskih grobov v tujini, tujih grobišč v Sloveniji in za investicije v ti dve kategoriji, v letu 1997 potrebnih 36.000.000,- SIT”. Ker predvideva člen 15, da lahko opravlja varstvo vojnih (to je vojaških in drugih) grobišč „pravna ali fizična oseba, lokalna skupnost, društvo ali druga organizacija na podlagi pogodbe z ministrstvom”, po kateri se določi „obseg urejanja, obnove in vzdrževanja ter višino in rok plačilnih storitev”, lahko pričakujemo, da bodo partizanske borčevske organizacije dobile od države v ta namen uvodoma predvideno vsoto.
Ni pa jasno, na primer, kaj pomeni odločba 23. člena, po kateri ,je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v naspro-iju s tem zakonom". Vendar ne gre za morebitne popravke posameznih členov zakonskega osnutka, ki posegajo v našo preteklost. Če je ta morda primeren za urejanje vojaških grobov in pokopališč, naj se na to omeji. Grobišča žrtev komunistične revolucije, ki jih zakonski osnutek ne omenja, pa naj ureja drug zakon, ki bo jasno povedal tudi zanamcem, da so dolgo prikrivana grobišča po Sloveniji posledica komunistične revolucije med nami.
Zdaj imajo besedo poslanci demokratičnih strank v slovenskem parlamentu.
Pisali smo pr
SMO ,,ZLOČINCI
66
„Ne družite se z onimi, ki so pobegnili iz domovine, kajti njih roke so krvave”...
„To vam rečem, ker pošten človek se ne more družiti z zločinci.”
Take in podobne glasove kot sta ta dva stavka pošiljajo eksponenti Titove Jugoslavije in njihov tisk argentinskim Slovencem s prozornim namenom, da ne bi zvedeli vse resnice o dogodkih v domovini in da ne bi začeli sami premišljevati, kdo pravzaprav je bil zločinec doma. Zato je treba kar naprej nove pribežnike označiti kot zločince, s katerimi ne imej ničesar opraviti, kaj šele, da bi mu kaj pomagal.
Taki glasovi iz komunističnih ust se nam zde kot znani klic tatu, ki kriči za nedolžnim človekom, da zakrije sebe: „Pri-mite tatu!”
Zdaj vpjjo koministi v nas: „Glejte jih -krvave zločince,” pri tem pa pozabljajo, da je bil prav kominist tisti, ki je postavil na začetek slovenske državljanske vojne Zločin za svojega „boga” in za svoj navažnejši
Slovenija,	m
Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka
Do prvih ..čolnarskih” poskusov z ladijskim vijakom na svetu je zelo verjetno prišlo že okoli leta 1820 na Krki pri Kostanjevici na Dolenjskem, zanesljivo pa leta 1852 v Trstu. Izumitelj Josef Ressel (1793 - 1857) je na začetki avgusta 1829 v tržaškem pristanišču splovil Civetto, 33-tonski parnik z vijakom. Pogonski stroj je imel majhno moč in Civetta je dosegla hitrost 6 morskih milj na uro, po Resselo-vih izračunih pa bi zmogla celo 15. Pozneje se je izkazalo, da je bil majhni hitrosti kriv slabo narejen parni stroj. V Tržaškem muzeju še danes hranijo 13 modelov i\jegove-ga vijaka, ki je neznansko spremenil pomorsko plovbo, zbližal oddaljene dele sveta in zelo olajšal mednarodno trgovino.
IVAN ŽNIDAR
(2)
Skavtizem in njegova zgodovina
Prva skavtska skupina je imela ime „Steg skavtov in planink”, leta 1923 je bila v Ljubljani za vso Slovenijo ustanovljena „Župa skavtov v Sloveniji”, pozneje pa se je zaradi političnih sprememb diktature leta 1928 preimenovala v „Dravsko skavtsko župo”, ki je bila včlanjena v Jugoslovansko skavtsko župo. Leta 1923 so slovenski skavti pripravili večje taborjenje v Kamniški Bistrici.
Kot drugod po svetu je gibanje tudi v Sloveniji dobivalo vedno širše razsežnosti, zajelo je mladino iz različnih slojev prebivalstva, sprva iz liberalnih mestnih družin, kmalu pa tudi katoliško mladino. Slovenska organizacija je delovala v okviru Jugoslovanske zveze, vendar pa je ohranjala avtonomnost. Leta 1932 je izšel v slovenskem prevodu priročnik z naslovom Skavt.
Živahnost skavtskega življenja, ki ga je nasilno prekinila druga svetrovna vojna, je bila razveseliva, saj je bilo leta 1941 že organiziranih 18 krajevnih skupin - stegov, pri katerih je bilo 1067 fantov in 313 deklet, skupaj torej 1380 skavtov. Kmalu po izbruhu vojne 10. junija 1941 so skavti svojo organizacijo razpustili, zaradi varnosti uničili večji del arhiva, imetje pa predali Rdečemu križu. Mnogo skavtov se je sledeč skavtskim zakonom o zvestobi do domovi-
ne vključilo v slovenske vojaške uporniške formacije; tudi tu pa je tako kot v celotnem narodnem telesu ideološka cezura zarezala med člane nekoč iste organizacije, saj so se nekdanji skavti borili eni na partizanski, drugi pa na domobranski strani. Z zmago komunistov pa je bil lik skavta, kot ga je izrisal in udejanjil Bi-Pi, zaradi ideološke naprimemosti za dolga leta izbrisan iz Slovenije, živel pa je naprej v begunskih taboriščih in nato v izseljenstvu in zamejstvu.
Po koncu vojne je zaradi številnih potreb svetovna skavtska organizacija pri svojem uradu odprla poseben oddelek, ki je povezoval begunske skavtske skupine različnih narodnosti, med njimi tudi slovenske, v avstrijskih in italijanskih taboriščih.
Prva taka slovensko-ruska skupina je bila ustanovljena poleti leta 1945 v taborišču Pegez-Lienz, nato še v Spitallu in Liechtensteinu pri Judenburgu. Leta 1946 je bilo v 1. stegu (tri slovenske in ena ruska četa) že skoraj 300 skavtov in skavtinj- Tri leta pozneje pa je skavtstvo v avstrijskih taboriščih po odhodu mnogih v prekomorske dežele zamrlo. Tudi v italijanskih taboriščih je takoj po koncu vojne odmeval skavtski pozdrav v slovenščini, tudi tu je
Slovenski olimpijec Štukelj na prvi strani New York Timesa
in edini opravek...
Toda mi smo že toliko vajeni komunističnega izražanja, da nas to prav nič ne bega in da prav dobro razumemo pravi smisel tega ..zločinca”. Ali ne pomeni beseda ..demokracija” v komunističnih ustih prav nasprotno: ..diktatura”? in „svoboda vere” je samo druga beseda za „zator vere”, .... in ..izdajalec” je le tisti, kije „branil svoj dom” pred ..brezdomovinskim” (internacionalnim) komunizmom. Zato je besedo „zlo-činec” v njihovih ustih razumeti prav tako, kot nasprotje - žrtev zločinca.
In tako so in bodo ..zločinci” vsi, ki bodo kakorkoli in kadarkoli dvignili svoj glas proti zločinskemu komunizmu, pa čeprav so bili kdaj morda celo v njegovih vrstah.
Nam ni hudo, če nas bodo komunisti zmerjali z zločinci. Nasprotno, to je samo dokaz, da nismo zločinci, temveč zločinci”, - njihove žrtve. In pošten človek v Argentini bo že vedel, s kom naj se druži. Svobodna Slovenija, št. 9; 1. maja 1948
Časnik New York Išimes je Štuklju med njegovim obiskom v New Yorku posvetil obsežen članek na prvi strani zelo brane sobotne izdaje (18. aprila), čast, ki doslej še ni doletela nobenega Slovenca.
Štukelj, ki je v ZDA prišel na povabilo Nancy Brophy, lastnice gimnastične šole Dynamic Gimnastic v bližini l^w Yorka, je Američane navdušil s svojo vitalnostjo. „Njegova življenjska moč je osnova sistema in načina življenja, ki sta ga oblikovala, izostrila in ga ohranila čilega,” so zapisali v ameriškem dnevniku. „V času, ko šport zaznamujejo velike pogodbe, komercialni interesi in sitne atletske primadone, je Štukelj ambasador misli, ki se zdi orumenela kot fotografije v njegovi denarnici - šport nas lahko oblikuje v boljše ljudi.”
Epopejo o velikepj Slovencu zaključuje zgodba, ki meče senco na mlado državo, vendar je značilen odraz stanja stvari v Sloveniji. ..Štuklja po vrnitvi v domovino čaka še precej dela. Toži vlado,” so zapisali Američani. „Nazaj skuša dobiti hišo, ki so mu jo nacionalizirali v času jugoslovanskega komunističnega režima. Na sodišču se seveda zastopa sam.” Štukelj, ki je namreč upokojen sodnik, pa je potožil ameriškim novinarjem: „Vsak dan sem starejši, proces pa se vleče in vleče. To je škandal.”
Leon Štukelj si je tretji dan obiska v spremstvu častnikov ogledal vojaško akademijo West Point, polkovnica Maureen LeBoeuf, prva ženska poveljnica v zgodovini akademije, pa mu je izročila posebno priznanje, ki ga West Point podeljuje ob obiskih visokih osebnosti. Živahni stoletnik tudi tokrat ni mogel iz svoje kože, saj je v telovadnici pred začudenimi kadeti spet
malce potelovadil na stolu. Kot že tolikokrat prej, se tudi ljuclje v West Pointu niso mogli načuditi, od kje 100-letniku toliko energije. V soboto, 18. aprila, je obiskal slovensko cerkev v New Yorku, ki jo vodi frančiškanski pater Martin Krizolog. tem pa si je Štukelj kot velik ljubitelj opere ogledal še Metropolitan opero ter z ladi0 obkrožil Manhattan. V nedeljo se je vinil domov.	:	;
‘ Štukelj, ki bo 12. novembra letos imel 100. rojstni dan, bo tega praznoval skoz1 vse leto. Štukelj bo 12. maja obiskal Dunal in zgradbo, kjer je nekoč služil kot vojak-16. maja je povabljen na 50. letnico ustanovitve države Izrael v Tel Aviv. 25. maja b° sodeloval pri praznovanju 75. obletnice japonske gimnastične zveze; ob tej priložnosti bo podelil medalje udeležencem svetovnega pokala na Japonskem. V začetka junija čaka Štuklja obisk Berlina in Mu®1' chna, jeseni pa Amsterdam. Osrednja pWe' ditev bo na njegov rojstni dan v Nove® mestu, kjer bo predsednik Mednarodne!!3 olimpijskega komiteja Juan Antonio Sa®3' ranch odprl spominski muzej legendarno mu slovenskemu športniku.
Pred Resselom so lahko plule po visokem morju le jadrnice, po obmorskih poteh ali po rekah pa le parniki na lopatasta kolesa.
Ressel je bil po rodu Čeh, a je služboval dolgo časa v Sloveniji, na Kranjskem in Primorskem, kjer je bil v službi kot gozdarski inženir. Med prvimi je tudi začel pogozdovati Kras. Njegova iznajdba je bila v celoti izdelana v naših krajih.
LJUBLJANA - Slovenski komite medn3' rodne konference za velike elektroenergetske sisteme ter Urad za standardizacij0 in meroslovje sta predstavila šest kni>flC Slovenskega elektrotehniškega slovarj3 Madnarodne elektrotehniške komisije s področja elektroenergetike.
LJUBLJANA - Po daljši bolezni je $ aprila v 73. letu starosti umrl sloverifll pisatelj in kipar Tone Svetina, avtor veC realističnih povesti in romanov z vojno31 planinsko tematiko (Lovčeva hči, Orlov0 gnezdo, Ukana, Volčiči, Stena).
LJUBLJANA - Mohorjeva družba Celovec je izdala priročnik koroške Slovenk3 Štefke Vavti z naslovom Samozavesti ženske ljubijo drugače in delo Eksil avto*1-ce Jasne Blažič, zbirko šestih novel, ki s° bile napisane še pred izidom pisateljičine!!8 prvenca Smrt in angel (Mladinska knji^3 1996).
—...................... 1....- 	'	1	ji
delo po nekaj letih in množičnem izseljevanju predvsem v Argentino zamrlo.
Po prihodu slovenskih izseljencev v nove kraje je skavtstvo oživelo v Kanadi in Argentini, Kjer je imel osredi\jo vlogo organiziranja Marjan Trtnik, ki je bil že doma in nato v italijanskih taboriščih pri vodstvu skavtske organizacije. Takoj po prihodu v Buenos Aires je leta 1949 ustanovil zvezo slovenskih skavtov, ki je delovala v okviru argentinske skavtske zveze.
Skupine skavtov so bile v San Martinu, San Justu, Ramos Mejjji in Carapachayu. Sodelovali so pri raznih skupnih prireditvah kot pri vsakoletnem romanjih v Lujan in v Lourdes, na misijonskih tombolah in drugih prireditvah. Ob letnih počitnicah so prirejali taborjenja v bližnjem Jaureguiju, Ba-rilochah, Cordobi - La Bolsa in Rumipalu. Dne 22. decembra 1963 je msgr. Anton Ore-har blagoslovil ob lepi udeležbi rojakov na Pristavi v Castelarju novi skavtski prapor, ki ga je izdelala ga. Polona Marolt Makek.
Po smrti Marjana Trtnika leta 1975 je skavtstvo v Argentini zamrlo. Ostale skavtske reči in arhiv je ohranjen v skavtskem muzeju v Trstu. Število skavtov, ki so preživljali mlada leta v tej organizaciji, bodisi v taboriščih in v Argentini, gre na stotine in ti imajo §e danes, čeprav so že očetje in stari očetje, lepe spomine in mnogim je nekdanja skavtska obljuba še vedno živa in prisotna.
Nekoliko drugačna je zgodba skavtov v Kanadi, kjer sta bila pri župniji Brezmadež-
ne in Marije Pomagaj v Torontu v oV0 kanadske skavtske zveze ustanovljena dv8 stega, eden od njiju pa še danes opra^8 razvejano versko in narodno pomenih0 vzgojno delo. Meseca junija 1996 so ^ nadski skavti skupno s slovenskimi tabo*18 v Srednji vasi v Bohinju.
Živopisano skavtsko vrvei\je med 23 mejskimi rojaki na Tržaškem sega v tek petdesetih let in je povezano z del0*11 duhovnika Lojzeta Župančiča, ki je oktob*3 leta 1951 iz ministrantov in drugih dečk°v’ ki so se zbirali v Skednju, oblikoval P1"'8 skavsko skupino. V naslednjih letih je o#’
nizacjja zajela vse skavtske skupine.
nai-
prej dečke, leta 1959 pa so ločeno od ^
tovske svojo organizacijo ustanovile
tuii*
dekleta. Do združitve je prišlo leta 197® f
tako Tržaški skavti delujejo samostojno ,
so po času neprekinjenega delovanj3 starejša skavtska organizacija.
Nekoliko drugače je tekel razvoj
vtstva na Goriškem. Tu je leta 1963 ustanovljen dekliški vrt, pa je kmalu ?-al
naslednje leto pa so bili po posredovi
■ai#
tržaških prijateljev in ob pobudi
duhovnf
dr. Kazimirja Humarja ustanovljeni
Slo-
venski goriški skavti. Skavtinje pa s o ponovno in zelo uspešno pojavile leta Tako je postala ta mladinska vzgojna ort> nizacija najmočnejša v slovenskem zaI ! tvu s poudarjenim verskim in naroda programom.
Nadaljevanje prihoda)1
Novice iz Slovenije	Slovenci	v Argentini
Šolska kolonija - Kordoba 97/98
LJUBLJANA - Knjiga dr. Janeza Bogataja Smo kaj šegavi? s podnaslovom Leto šeg * navad na Slovenskem, izdana pri založbi je po avtorjevih besedah ambiciozni Poskus predstaviti „praznično leto Sloven-cev i enakopravno obravnavo tradicional-I*ih ljudskih in verskih praznikov in praznovanj, stanovskih običajev in slovesnosti ter Pomembnih državnih in drugih datumov, Pn katerih se običaji oz. načini praznovanja danes šele oblikujejo.
LJUBLJANA - V ljubljanski galeriji Krka 80 odprli razstavo del slikarja in grafika ^jzeta Spacala, in sicer izbor približno 40 sKk, ki so nastale po letu 1940 in predstavijo najbolj značilno umetnikovo motiviko: zgodnjih avtoportretov, prek kraških in gorskih motivov, do zadnje slike Noetova “frka iz leta 1993, s katero je slikar komen-^ vojno v Bosni in Hercegovini. - Lojze Wal se je rodil leta 1907 v Trstu. Glavna ® njegovega dela j« prilagoditev interprete in stilizacije kraške krajine dvodimenzionalni slikovni površini.
BRNIK -20. aprila je po zračni poti prispelo novo gorivo za slovensko nuklearko, ki naj bi ga bilo dovolj do konca 1999. Gre tule za 14 posebnih dvojnih zabojnikov (na sliki), ki so jih s Pomočjo usposobljenih letaliških delavcev Previdno pretovorili na štiri tovornjake v'lacilce, ki so popoldne le dosegli zaželeni ^ (Krško).
BUDIMPEŠTA, Madžarska - Izšla je knjiga Nastajanje samostojne in demokratične Slovenije, ki jo je napisal madžarski poznavalec in prijatelj Slovenije in Slovencev dr. Imre Szilagyi, izdala pa fondacija Inštituta za Srednjo Evropo v Budimpešti. Za knjigo, ki je hkrati njegovo doktorsko delo, se je zgodovinar in politolog Imre Szilagyi odločil zato, ker' se je njegovo vedenje o vzrokih za razpad Jugoslavije in o prizadevanjih Slovenije, da ohrani Jugoslavijo, močno razlikovalo od trditev zadnjega ameriškega veleposlanika v nekdanji Jugoslaviji Warrena Zimmermanna in Gyor-gyja Konrada, madžarskega predsednika mednarodnega PEN kluba leta 1991, ki sta oba, kot pravi Szilagyi, trdila, da se Slovenci niso hoteli pogajati z drugimi o novi Jugoslaviji.
NOVO MESTO - Na sklepni prireditvi v Ljubljani ob zaključku akcije revije Viva Moj zdravnik ’98 so priznanje najbolj cenjenemu splošnemu zdravniku oziroma zdravnici v Sloveniji podelili doktorici Tatjani Gazvoda, specialistki medicine dela, športa in prometa.
LJUBLJANA - Po podatkih zborničnega združenja za turizem in gostinstvo si je Postojnsko jamo v prvih treh mesecih letos ogledalo 20.255 obiskovalcev, od tega 72% tujih in 28% domačih. V primerjavi s prvim četrtletjem leta 1997 je bilo obiskovalcev šest odstotkov manj, v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1996 pa kar 69% več.
LJUBLJANA - Od 15. aprila dalje je v tele trgovinah in na poštah na prodaj Telefonski imenik Slovenije 1998, ki vsebuje podatke o več kot 700.000 telefonskih naročnikih Telekoma in po novem tudi Mobitela. Telekom bo letos svojim naročnikom prvič brezplačno ponudil omrežnoskupins-ki telefonski imenik s pripadajočim poslovnim delom njihove regije, ki ga bodo lahko s posebnim obvestilom prevzeli na pošti oz. v teletrgovini.
. CELJE - Uprava nogometnega kluba °tonavto Publikum iz Celja je zaradi re-^tatskih neuspehov odstavila dosedanjega trenerja Stanka Poklepoviča. Do konca |fz°ne bo celjske nogometaše vodil Edin Sltiariovič, trener trboveljskega Rudarja.
LJUBLJANA - Generalni sekretar Med-Ij^odne nogometne zveze Blatter, ki kandi-
Pel
za predsednika te organizacije, je pris-Slovenijo. „Na srečanju z vodilnimi
°žmi slovenske zveze sem dobil občutek, a me Slovenya ni zavrnila,” je dejal o _ °febitni podpori Nogometne zveze Slove-7e za njegovo kandidaturo.
BAD PYRMONT - V četrti etapi kolesar-e dirke po Spodnjem Saškem v Nemčiji Bueckeburga do Bad Pyrinonta (152 je slovenski kolesar Gorazd Štangelj (|/ka Telekom S.T.M) zasedel deveto mes-
• Zmagal je Nemec Danilo Hondo. V cilj , v času zmagovalca privozila še dva ^lesarja Krke, Pavel Šumanov in Uroš .urn. V skupnem seštevku vodi Nemec
°den, Štangelj Pa je na petem mestu.
^ BOGLIACO NA GARDI, Italija - Jadrals-Par Dušan Puh in Samo Potokar je po T®* U dneh spoznavanja in treninga z v'ru olimpijskim skiffom 49-er presenetil
* drugem Skiff festivalu. Portorožana sta onkurenci 19 akrobatskih jadrnic zaos-
u? 'e za članskima evropskima prvakoma 4fuariSkima bratoma Bruni. Razred skiff kri f "*e I>r^e' v družino 11 olimpijskih ^jlski razredov novembra 1996, slovens-Par Puh-Pot.okar pa je jadrnico, ta trenu-
^ jih j atkiin
je na svetu že 540, dobil šele pred
LJUBLJANA - Slovenska ženska teniška reprezentanca je v nedeljo, 12. aprila, odpotovala v špansko Murcio, kjer jo v prihodnjem tednu čaka nastop na pokalu Federacij 1. evroafriške skupine. Na jugu Pirinejske-ga polotoka bo poleg Slovenije nastopalo še 15 reprezentanc, razdeljenih v štiri skupine. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine bodo nato igrale na izpadanje, v kvalifikacije za svetovno skupino julija 1998 pa bodo napredovali le dve najboljši ekipi.
SKOPJE - Na reki Teski v Skopju je bila že 30. mednarodna tekma v slalomu na divjih vodah, na katerih je nastopilo 65 tekmovalcev iz desetih držav. Slovenski tekmovalci so se dobro odrezali. Iz sobotnih kvalifikacij se je na glavno tekmo uvrstilo 16 kajakašev in devet kanuistov, med njimi vseh šest Slovencev. Ti so se v finalu dobro odrezali. Med kanuisti je bil Simon Hočevar za Hrvatom Dankom Hercegom drugi, Miha Terdič je zasedel tretje, Sebastijan Linke pa peto mesto. Pri kajakaših je bil Miha Štricelj tretji, Dejan Kralj četrti, Aleš Kuder pa je po veliki napaki v drugi vožnji zasedel 16. mesto.
BUDIMPEŠTA - Na zasedanju Evropske rokometne zveze (EHF) v Budimpešti na Madžarskem je slovenska kandidatura za moško evropsko prvenstvo leta 2000 „po-gorela” že v prvem krogu. Slovenija je dobila 10 glasov, medtem ko je največ držav, članic EHF, glasovalo za Švedsko (17), Hrvati pa so dobili 16 glasov podpore. V „fmalnem” odločanju so Hrvati dobili 23 glasov, Švedska pa 19, tako da je organizacija pripadla Hrvaški.
Končno! Napočil je dan odhoda, ko so se veseli otroški obrazi pojavili v Slovenski hiši, da bi odpotovali v prelepe kordobske planine. Pričakovalo jih je spremstvo pod vodstvom Marcela Brula. Skupino so še sestavljali: Andrej Grilj, Metka Slabe, Lučka Oblak, Marta Selan, Nevenka Godec, Danica Malovrh in duhovni vodja prelat Jože Guštin. Vsak je v živahni gneči prepoznal in poiskal voditelja, saj je barva njihovih majic delovala kot pravi semafor. Kmalu zatem smo se zbrali v cerkvi in se priporočili Mariji Pomagaj. Starši so sprejemali zadnja navodila in se poslovili od svojih otrok. Marsikatera solzica se je zaiskrila v očeh. Zbogom, srečno pot!
Juhej, odrajžali smo! Smeh in vrisk sta napolnila avtobusa, v katerih so nastajala nova prijateljstva. Pot je bila mirna in lepa. Jutranje sonce nas je prebudilo in povedalo, da se že nahajajo med kordobskimi griči... pa smola! Eden izmed avtobusov je dobil okvaro. Kaj zato! Igra in petje sta bila vedno na mestu! Za najmlajše pa je zgodnji prihod pomenil izvrsten izlet na potoček. Kmalu smo bili vsi na cilju: v vasici Dolores, v prijetnem Hanželičevem domu.
Prisrčen in topel je bil sprejem, ki smo ga bili deležni od Rantove družine! Ko smo se okrepčali, smo se porazdelili po sobah in se seznanili z dnevnim redom. In življenje na koloniji se je s polno paro pričelo! Vsi otroci so dobili v dar barvaste kape, katere so delovale kot odlično spoznavalno sredstvo v mestni gneči ali v hribih za male glavice.
Čudovitih štirinajst dni v naravi je prehitro minilo in voditelji smo bili mnenja, da bi kolonijo morali podaljšati še za en teden. Navadili smo se otrok, lepo nam je bilo... Otroci so bili pridni, kajti voditelji so poskrbeli, da so bili do zadnjega trenutka zaposleni.
Zjutraj nas je g. Guštin povabil k sv. maši, kjer smo pozorno poslušali pridige, katere je na preprost in otroški duši dosegljiv način razlagal. Vedno nam je povedal spodbudne besede, da smo jih lahko vnašali v vsakdan. Ni meril časa in bil vedno na razpolago za razgovor (opazili smo, kako radi otroci vadijo, da se odrasla oseba z njimi pogovarja ali jim prisluhne). Posebno lepe so bile vzgojne urice za odraščajoče, čudovito premišljevanje o Maliji na novega leta dan. Misijonska tombola, kjer je marsikdo globoko segel v žep, t da je s tem podprl misijonarje, je bila še bolj zanimiva, saj jo je vodil naš duhovni vodja. Vedno je poudarjal, kako lepo je, če smo vsi prijatelji z Bogom. Prijateljstvo pa lahko še poglobimo, če redno prejemamo sv. obhajilo in gremo k sv. spovedi.
Čeprav je bilo vreme zelo muhasto, smo lahko izpeljali najrazličnejše izlete v naravo. Kako lepo nam je bilo, ko smo občudovali božje stvarstvo!. Kopanje v žuborečih potočkih je bila prava skušnjava! Potapljali smo se v San Estebanu, La Toma (ima odlične slapove), Las Ollas (kjer se mladim korenjakom niso tresle hlače, saj so se pogumno metali v kotline), v jezeru El Cajon, Los Alazanes (čudovita celodnevna tura: prekoračili smo dvanajstkrat potok, ki se je vil med griči. Tu smo se do sitega naužili sonca in vode. Naučili smo se, kako pomembna je medsebojna pomoč, ko smo bredli preko voda, in kako lepo je, če so fantje pravi „kavalirji”), v reki Quilpo (eden ojl najlepših izletov! Marsikomu se je zahotelo, da bi tam ostali... in šotorili! Dobra ideja!).
Izleti, kjer smo urili našo telesno kondicijo, so bili pravi napor, a končno užitek ob doseženem cilju; kar dvakrat smo si izbrali
pot na Cabeza del soldado. V drugo smo jo prešli v petnajstih minutah in jo mahnili naprej po daljši poti na Mastil. Uživali smo ob čudovitem sončnem zahodu, ki je obarval z rdečimi odtenki vrhove. Po štiriumi hoji smo prispeli do spomenika in opravili slovesen obred krsta vseh, ki so prvič prispeli sem gor... Obiskali smo La Cum-bre, kjer kraljuje vstali Kristus. Pobožno smo opravili križev pot in se poglaijali v Jezusovo trpljenje. Pot nas je vodila še naprej do jeza San Jeronimo, kjer smo se odpočili in igrali. Nazaj grede, smo se ustavili v Estancia El Rosario, kjer so nam razkazali, kako izdelujejo alfajorje in marmelade. Mm!!
Božični prazniki!!! Novo leto in obisk Sv. Treh Kraljev... Nanje smo se dobro pripravili. Opravili smo blagoslov prostorov, nato pa smo imeli na programu šaljive priozore in kres. Načrte nam je prekinila močna nevihta, ki nas je strnila vse v topli jedilnici. Tu nam ni zmanjkalo smeha ob indijančkih, reportaži voditeljem, ob zaspanih deklicah, v prodajalni... Čestitamo mladim avtorjem za tako imeniten večer!! In nato še petje pozno v noč! Koliko skritih talentov smo odkrili... Naslednji dan nas je pozdravilo mestece . Capilla del Monte, težko pričakovani sladoled in ... telefon! Vsak je poklical domov: ati, mami, vsi smo še živi in zdravi!!!
Sv. Trije kralji!!! Zvezdnato nebo je pričaralo nekaj posebnega v to noč, ko so otroci odigrali spevoigrico, katero je naučila gdč. Marta. Vestno.so se nanjo pripravljali s pevskimi vajami. Vsi smo se potopili v božično skrivnost in spremljali sv. družino, ki je iskala prenočišče. In končno: prihod sv. treh kraljev v živo! Predno smo šli počivat, je vsak pripravil čeveljčke in suho travo ter malo vode... ,,za kamele”, so razlagali mlajši. Otroke naslednje jutro ni bilo treba buditi... Uganete, zakaj?
Življenje na koloniji pa ni potekalo samo ob izletih.. Po zajtrku in pospravi sob so se vsi otroci zbirali na igrišču, da, bi trenirali v športu. Na dnevnem redu so bili nogomet, med dvema ognjema in razne tekmovalne igre za najmlajše. Vse te dejavnosti so služile kot priprava za Športni dan, pri katerem so vsi navdušeno sodelovali! Primemo okrašen prostor z barvastimi zastavicami nas je lepo vabil. Tekmovanje z voditelji je bilo nadvse zanimivo; vrstile so se igre z vodo, pod borovci, tek v daljavo, iskanje zaklada, itd. Posebno veseli pa smo bili sonca, ki nas je prijetno grel. Ob koncu pa še kres in zaslužene nagradeHj
Nad. na 6. str.
Osebne novice
Poroka: V soboto, 18. aprila, sta se v farni cerkvi v Ramos Mejiji poročila Janez Šturm in Lorena Vignoni. Za priče so bili starši Ricardo Vignoni in ga. Aurora F. de Vignoni ter Sandi Šturm in ga. Daniela Toribio Šturm, poročil pa ju je msgr. Jože Škerbec. Čestitamo!
Zlato poroko sta obhajala februarja meseca dr. Anton Lozar in ga. Marija roj. Doblekar. Verjetno je bila to piva slovenska poroka novodospelih beguncev na argentinskih tleh leta 1948.
Obema slavljencema želimo še veliko let skupnega življenja!
Smrti: Umrl je v Casanovi Andrej Tekavec (48), v Martin Coronado pa Marija Planinšek roj. Marušič (85).
Naj počivata v miru!
mmmuatMmmsasi
Mali oglasi | Posledice potresa
M ^1 c 1
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 4764)320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Rspublica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna! - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,-
Obvestiia
PETEK, 24. aprila:
Srečanje z dr. Jožetom Bernikom ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 25. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Redni občni zbor Slomškovega doma ob 20. uri.
Redni občni zbor Slovenske kulturne akcije ob 17. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. aprila:
Mladinska sv. maša ob 9.30 uri v Slovenski hiši. Po maši zajtrk in razgovor.
51. občni zbor društva Zedinjene Slovenija ob 9.30 v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 27. aprila:
Občni zbor Slovenske-iatinskoame-riške trgovske zbornice ob 20. uri v Slovenski hiši.
SREDA, 29. aprila:
Šolska seja ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 2. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 3. maja:
38. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu s celodnevnim programom. SREDA, 6. maja:
Sestanek ZSMŽ ob 17. v Slovenski hiši: Spomin na prvo luhansko romarye. SOBOTA, 16. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Nad. s 1. str.
jala bo vsaj dve leti. Za poškodovane objekte v državni lasti bodo poskrbela pristojna ministrstva v dogovoru z občinami, občanom, ki so ostali brez doma ali brez gospodarskih objektov, kot so prostori za zasebna podjetja, turizem ali za kmetijstvo oziroma živinorejo, bo država namenila ugodne kredite.
RKS je pripravil in na ogroženo območje poslal večjo količino humanitarne pomoči v obliki gradbenega materiala, grelnih enot ter prehrambenih izdelkov ter zbral več denarja. Poleg finančnih prispevkov pa je več podjetij in posameznikov za prizadete v Posočju darovalo tudi prehrambene izdelke ter gradbeni material za obnovo hiš. Mestna občina Ljubljana je poslala 15 večjih peči ter gorivo zanje.
Pomoč za prizadete ob potresu zbirajo tudi tri škofijske ter Slovenska Karitas. Karitas je v najbolj odmaknjene vasi pripeljala hrano, higienski material in odeje.
Koroška bo žrtvam potresa v Soški dolini kot takojšnjo pomoč ponudila deset
Šolska kolonija...
Nad. s 5. str.
Ker vemo, da otroci potrebujejo tudi nekaj miru, so jim bile na rapolago urice ročnega dela. Tu so ustvarjali, raziskovali lastne sposobnosti ter spoznavali, kako lepa dela se s trudom dosežejo. Barvanje na les je bil vsem užitek; košarice, žlice, slike, podstavki za knjige, skrinjice, angelčki so se pojavili iz pod spretnih rok; okvirji za slike so tudi pritegnili dečke... Koliko umetniških talentov se je tu pojavilo! Gotovo ste si ogledali razstavo v Slovenski hiši in bili presenečeni!
Kako naj se otroci izrazijo, če so veseli? S tem, da pojejo!!! Petje je povezovalo vse delo in bodrilo kadar je bilo kdaj težko. „Kajne gospodična, če pojemo, se razveseli srce in se lažje hodi?”, je potrdilno povedala deklica, ki jo je strma pot utrudila... Kako pomembna je slovenska pesem za naše otroke, smo iz dneva v dan bolj in bolj občutili. Zato smo posedali pod prijazno trto vsak dan, da bi jo vsi spoznali ter odkrili kako se izliva iz i\je nežnost, veselje, otožnost... in kako so letos otroci radi peli!
Ker pa je naša kolonija bila slovenska, naj bi slovenska govorica bila tista, v kateri naj bi se otroci tudi izražali. Tu smo naleteli na marsikatere težave, ker mnogo otrok ni obvladovalo osnovnih besed. Pa smo si zopet pomagali z zborom slovenskih besednih iger, kjer so si bogatili besedni zaklad. Veselili smo se vsakega, ki se je potrudil in nam z novimi izrazi kaj povedal! Seveda je zaslužil pohvalo! Škoda pa je, da si ravno to nalogo vsi starši ne polagajo z vso odgovornostjo in ponosom na srce...
NOVICA S KOROŠKE
MOHORJEVA DRUŽBA iz Celovca je predstavila razširjeno izdajo dela Čudodelnik s Primskovega, s pismi, podatki ter slikovnim gradivom dopolnjeno biografsko predstavitev slovenskega duhovnika in čudodelnega zdravilca Jurya Humarja (1819-1890), ki jo je pred tremi desetletji pripravil za celovško Mohorko frančiškanski pater Janez Žurga. Eden najbolj znamenitih Slovencev prejšnjega stoletja, globok in veren duh, poznavalec pisav in jezikov, pa tudi agronomije, tehnike in astronomije tistega časa, je bil kot zdravilec s polaganjem rok in na daljavo pravzaprav „oče in predhodnik” današnjih t.i. bioenergetikov in zagovornikov celostnega pristopa k zdravljenju bolezni.
stanovanjskih in en sanitetni zabojnik v vrednosti 500.000 šilingov.
POPOTRESNI SUNKI
Uprava RS za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležile že več kot 300 popotresnih sunkov. Dva najmočnejša sta imela magnitudo 3,3, ostali pa so bili šibki.
Epicentri potresov so na goratem območju med Lepeno, Bovcem in Drežnico. Po prvih analizah kaže, da je bil epicenter glavnega potresa, 12. aprila ob 12.55, na območju Hudega vrha oziroma doline Lepene, nastal pa je po kneškem ali ravenskem prelomu.
Observatory na Golovcu je v ponedeljek in torek ponoči zabeležil več popotresnih sunkov v Posočju z magnitudo okoli druge stopnje, v torek 21. aprila opoldan pa so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili močnejši popotresni sunek z žariščem na območju Lepene v Posočju, ki so ga čutili na Bovškem in Kobariškem, ki je bil po oceni uprave za geofiziko četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), kar je že precej.
Najlepša in najodgovornejša naloga pa je bila za nas voditelje prav vzgoja. Vse kar so otroci preživeli, naj ne bi bilo zanje samo lepo doživetje, pač pa naj bi poglabljalo medsebojna prijateljstva s potrpežljivostjo, dobtrohotnostjo, veselih in iskrenih src. Dozorevali naj bi v pokončne osebe z majhnimi odpovedmi (molk pri počitku), spoštovali naj bi in prisluhnili naravi (ne kvarili rastlin, jedli vse od kraja.,J in se v vsem učili gledati in ljubiti Boga. Ker so se nam priljubili vsi od kraja, vsak s svojimi posebnostimi, se nam je zdel prekratek čas, ki smo ga preživeli skupaj. Toda doma tudi vsi čakajo... Zato smo se po nepozabnih dneh vkrcali na avtobusa in pomahali naše roke v pozdrav vsem, ki so za nas tako ljubeče skrbeli v Domu. Morda se je tudi vreme pooblačilo, ker je žalovalo z nami...
Pa nič zato, drugo leto nasvidenje!!!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit., dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poštl pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
čeke na ime „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L'
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina ■ Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
21.	aprila	1998
1 dolar	169,81	SIT tolarjev
1 marka	93,78	SIT tolarjev
100 lir	9,49	SIT tolarjev
SKD in SDS
vabita na srečanje
Z dr. JOŽETOM BERNIKOM,
ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah kandidat obeh strank, v petek, 24. aprila, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Lepo vabljeni vsi člani in prijatelji pomladnih strank!
inž. Jernej Dobovšek
lic. Ivan Korošec
38. OBLETNICA
Slovenskega doma v Carapachayu
v nedeljo, 3. maja 1998
ob 11.00 dviganje zastav - sv. maša ob 13.00 skupno kosilo ob 16.00 popoldanski program
Lepo vabljeni’
ODLIČEN NAČIN ZA PLAČILO NAKUPOV
MASTERCARD CARTA SLOGA
ČE KAJ VELJAŠ, JO IMAŠ!
Čedalje več razlogov, da pazimo na svoje imetje in svoj denar. Mi vart1 svetujemo; svoje prihranke naložite varno in donosno v Slogi, vse svoje nakupe pa opravite s kreditno kartico MASTERCARD - CARTA SLOGA. Nabavite si jo. Z njo dobite brezplačno zavarovalno kartico
MASTER - ASSISTCARD
Obiščite nas! Telefon za vas; 656 - 6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ