^VSJS?" Uto LXII. !tew. 134 V UnNlfliil. v solfito 15. Junllo 1929. Ceno Dln 1. ^r^V^^m^^ IWBiHiW ^^^^^ ^^^^» "™^^^^ ^^^^^^ ^^^ ^^^^-^^^^ ^^^^^^—^^—^«^» ^^^^^^v ^^^^^v ^^v ^^^^^b ^^^^^^m ^^^^^^v ^^^^^* ~^^^^^~ ^^^^^^^^^- Izhaja vsak daii po pol dne, Izvzemši nedeUe In praznike. — Insentl do 30 petit £ Din 2.—» do 100 vrst Din 2L50, veČfl Insentl petit vrsta Din 4—* Popust po dogovoru. I n se ratni davek poscbej. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 144* Din, za Inozemstvo 300,— Din- — Rokopbl m m Tračak*. — Naš* telefonske iterUke to: 3122, 3123, 3124, 3125 \n 3126. „Rumeni ptič" pristal v Španiii Francoski prekooceanski polet uspel - Letalo je sinoči ob 8. pristalo na španski obali -Zaradi slepega potnika je moralo izliti mnogo bencina in predčasno pristati - Danes prispe v Pariz Pariz, 15. junija. Letalo »Rumeni ptič«, s katerim sta se letalca Rene Leievre in Jean As-soland podala na letošnii francoski prekooceanski polet v smeri iz Amerike v Evropo, je suoči ob 8. srečno doseglo evropsko cilino ter pristalo v Comiloc, 65 km zapadno od Santan-dera na španski obali. Po pristanku sta letalca izjavila, da sta pristala v mnenfri, da se naha-jata že na franeoskih tleh. To je bil sedmi prekooceanski polet, ki pa predstavlja tuđi rekord Od ameriške do evropske celine je rabilo letalo samo 29 ur ter je s tem pobilo rekord, ki ga je držal doslej ame-riški letalec Charles Levine s 32 urami. Preletela sta 5300 km- Povprečna hitrost je znašala 1S0 km na uto* Nad oceanom sta se morala boriti s skrajno neugodnim! vremenskimi prih-kami. Skoro ves čas je vladal hud vihar, tako da sta morala kreniti s prvotne linije in to je tuđi vzrok, da sta pristala dokaj južneje, kakor pa sta nameravala. Največ neprilik pa sta jima povzročala neprodorna megla in dež. Letalo se je moralo neprestano dvigati in zopet spušcati tik nad morsko gladino, kar predstavlja na eni strani veliko izgubo časa, na drugi strani pa prekomerno napetost in s tem združeno večjo uporabo bencina. Letalo pa je imelo na krovu tuđi »slepega« potnika* Kakkor se je že kmalu po startu domnevalo, se je skril na krovu letala 18-letni Schreiber, ki sta ga odkrila se le, ko sta bila oddaljena od obale že okrog 100 km. Zaradi preobremenjenosti sta morala izliti okrog 200 1 bencina, kar se je seveda pozneje zelo maščevalo, ker jim je začelo primanfkovati bencina in sta morala znižati brzino, da sta izhajala do pristanka. Schreiber, ki sta ga sedaj izkrca-la, je na svojo pustolovščino zelo ponosen in obširno opisuje, kake obeutke je imel, ko se je letalo dvignilo, Dokler ga nišo odkrili, sploh ni vedel, kje so. Ko je spoznal, v kako nevar-nost je spravil s svojim nepremišljenim dejanjem letalo in letaka, mu je bilo seveda žal, ven-dar pa se ni dalo več pomagati. Letalo Rumeni ptič« je danes dopoldne nadaljevalo polet v Pariz. Davi sta ukrcala se 500 litrov bciicina ter nato gladko startala. Schreiberja sta vzela s seboj v Pariz. Motorji funkcijonirajo brezhibno in tuđi sicer se je po izjavi obeh letalcev izkazalo letalo kot zelo odporno. Letalca sta mnenja, da se bo se z raznimi rekon-strukcijami posrećilo konstruirati letalo, ki bo v vsakem pogledu zmoglo vse napore, ki jih zahteva prekooceanski polet. Pariz, 15. junija. Na pariškem letališču v Cherbourgu se je zbralo sinoči okoli 20.000 ljudi, ki so čakali z največjo nape tostjo na prihod »Rumenega ptica«. Sele opolnoci, ko je prišla vest, da je letalo že pristalo na španskih tleh, se je množi ca razšla. Davi pa so na vse zgodaj že zopet romale nepregledne vrste avtomobilov na letališče, kjer se je danes za spre-jem letalcev zbrala se večja množica kakor suoči« Poglobitev gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško Trgovinska pogodba v čsL zunanjepolitičnem odboru sprejeta — Pogodba naj poglobi medsebojne odnošaje na gospodar- skem polju — Praga, 15. junnia. V zimanjc-politič-nem odseku češkosifovaškega parlamenta je poročal predsedm.k vlade dr. Uhlif o trgovinski in paropicrvni posodbi z Jugo-saviio. ki 'e bila po dpisana 14. nov. 19?8. V svojem govoru je podal zgodovino gospodarskih stikov z Jusoslaviio in ujoto-vil, da je znašal \. V925 izvoz CSL v J"-goslavijo^ 82i"> milV^nov, iueoslovenski uvoz v Češkoslovaško pa 502 milijona Kč. V letu 1927 se je i':eški uvoz v Jugosla-vijo dvisnii že na 926 milijonov, dočim je znaša! juzosloveruski uvoz v Češkoslovaško 555 milijonov Kč. Trgovinska po-£odba, ki je bila sklenjena med obema državama, nudi širok in trden temelj za obojestransko razvijanje zunanje trgovine. Kot priključck na to pogodbo bo v kratkem izdelan 3e dogovor o prostosti dela in socialnem a avarovanju. Nova trgovinska posodba velia za tri leta in se pndaljša avtomatični) še za tri leta, ako je cna od pogodbenih strank ne odpove 6 mesecev pred potekom. Po sovoru dr. Ulilira se je pričela živahna debata, o ka-teri so iznesli svoja stalisča nemški soci-alni demokrat dr. Čeh, ki Je grajal preveliko popustljivost češkoslovaške vlade v tarifnih postavkah. Nato je govoril komunist dr. Stern, ki ie zahteval. da mara Češkoslovaška poglobiti trgovske zveze ne samo z Jugoslavijo, temveč tuđi s sovjetsko Rusijo. Posl. ljudske stranke Svet-lik je zagovarjal ratifikacijo trgovinske pogodbe in o-pozarjal na politično prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bo gotovo doprineslo tuđi za zboljšanje eventuelnih še ne povsem zadovoljivih členov nove trgovinske pogodbe. Priporo-čal je vladi, da naj čimboli pospeši trgov-sk; in gospodarske stike z Jugoslavijo, s katero veže Češkoslovaško toliko intimnih in neporušljivih vezi. Po zakl.iučenem govoru dr. Uhlifa je zunanje politični odsek zbornice sprejel z većino glasov trgovinsko in paroplovno pogodbo z Jucoslaviio. Nova i?naid)ia v lefalstvu B*»rlin, 15. junijs*. Prva vožnja novega ^ITT-nmnf^a parnika ^Breroen , ki ^e bo vr-^ila IH. lulija, bo pomenila nov dosoiok v n^m^ki paroplovbi, kor se bo preiz.kusila obeneni tu^li novost v letalstvu, namreč startanje letala s krova parnika s pomočjo naprave ?lične katapultu. Parnik vBremenc bo namreč imel na knmi letalo, 6 katerim bo mogoče flostaviti nu.pie poštne pošiljatve že en dan pred prDiodnm parnika v dolo-čeno pristanisče. Pri staj-tu bo letalo s krova parnika dejansko odstreljeno v zrak. Naprava za start v ob'liki katapultata je prirejena 16 m visoko nad vodo ter obsto-ja iz tira dočepa 22i) Jn, ki se uravnava v poljuhno ^mor in po katerem se požene 6 pomočjo stisnjenega zj-aka > silno brzino voz, na katerem leži lutalo. Za start se ta tir uravna polevno pr<5ti vetru ter požene po njem letalo v zralc. Mednarodni kongres dela — 2eneva, 15. junija. Na današnji seji mednarodnega kongresa dela ie govoril predsednik mednarodnega urada dela AI-ber Thomas. Njegov govor je bil resume vseh predlogov, ki so jih iznesli v toku razprave o poročilu vodstva urada dela delegati različnih držav. Končno je pozval zbrane delegate, da naj poročajo delavstvu vseh dežel, da je in bo mednarodni urad dela vestno vršil svoje posle \n nadalje-val tuđi v bodoče svoje postopno delo Papež podedoval 1 milijem fir Milan. 15. junija. Kakor poroeajo listi je v Filadelfiji v Ze^iinjenih državah umri znani filantrop Malonev v 81. letu starosti. Svojefa^no ga je papež imenoval za marki-za. Zapustil je velike svote v dobrodelne na mene, pa tuđi papežu Piju XI. milijem Hr. Novi albanski poslanik vBeooradu — Beograd, 15. juniia. Za albanskega poslanika v Beogradu ie imenovan Dja-fer Villa, dosedanji tajnik albanskega zu« nanjega ministrstva. Novoimenovani poslanik bo te dni nastopil svoje mesto. Mladinsko sodisce v Beogradu — Beograd, 13. juniia. Voeraj se je vršila pred mladinskim sodiščem v Beogradu, ki je bilo osnovano po novem ka-zenskem zakonu, prva razprava. Na zatož-ni klopi ie bila 161etna Velinka Milenković, obtožena zaradi tarvin. Obsojena je bila pogojno na 7 dni zapora. Gospodarski stiki z Nemčijo Berlin. 16. junija. Priviligirana trgovska agencija kraljevine SHS, ki obstoja ie približno 10 let in ki jo je svoječasno osnovalo jugoelovensko trgovinsko ministrstvo za pospeševanje trpovskih zvez z Nemčijo, je sklenila osnovati organizacijo za pospeše-vanje izvoza iz Nemčije v Jugoelavijo. Tej izvozni organizaciji se bo pridružila ćela vrsta nemških tvrdk in sicer od vsake pa-noge po eno podjetje. Ker vzdrzujejo v?lika nemska industrijska podjetja ekoro vsako lastna zastopstva v Jugoslaviji, pridao v poštev pri novi organizaciji le erednjeveli-k© nemlk« tvrdke, ki so bile doslej vsled pomanjkanja lastnih zastopetev v inozemstvu pri izvoru le malo udeležene. Hcrman Wendel častni dokior beogradske univerze — Beocrad, 15. junija. Snoči ie priredi! Pen-klub na čast znanemu nemškemu publicistu Hermanu Wenlu banket. Herman Wendel bo danes na beograjski univerzi svečano promoviran za častnega doktorja. Podpisovanfe delnic za priv. agrarno banko — Beosrad, 15. juniia. Jutri se bo vršila v Zagrebu konferenca denarnih zavo-dov, na kateri se bo sklepalo o osnovanju sindikata bank, ki naj organizira akcijo za vpis delnic pivilegirane banke. Banke bodo vpisale najmani 60 milijonov Din na ta način, da bo vsak denarni zavod vpisa! najma nj 2% svoj« osnovne rUvnice. Oster nastop pariškega tiska proti Bethlenu Demokratična Franci ja bi s teroristićno Madžarsko sploh ne smela vzdrževati diplomatskih stikov. — Falziiikatorska iv tihotapska afera še ni pozabljena Pariz, 15. junija. Povodom prihoda jsroia Bethlena v Pariz piše socialistič-ni »Populaire« z naiostreišiini izrazi o sprejemu madžarskega iulni>tr>kega predsednika srofa Betlena. 2e to je mnogo, piše list. da se s tako terori. st&no državo, kakor je Madžarska, sploh vzdrzujejo diplomatski odnosaji. Ne more pa se opravičiti, da ^prejema demokratična država kakor je Franci ja dtktatorjia Bethlena s toliko uljudnostjo Polncare ie gotovo poza bi I, da grof Bethlen ni samo madžarski diktator. temveč tuđi šef vlade, ki je bila v zve-7$ s faJzifikatorji novčanic franeoske banke. AH se Poincare ne spominia >cč potovanja zastopnikov vlade reakcionarne Madžarske v Rim, kjer je groi Fiethl^fi igral > -\<>jiin WiHitre ie Madžarska vlada tuđi hitro požurila, da je pomilostila obsoiene fal/ifikatorie. Vsekakor se mora domnevati. da je Poincare, ko je prijateljsko stisnil grofu Bethlenu roke. po/abil na \ >e te do-codke. kakor ie tuđi pozabil na madžarsko tihotapstw> oro/ja. ko >o n^-kazali enako spretnost v aferi s fal/i-ficiranimi tovornimj li-ti pošiljk. v ka« terih so bile mitraljeze deklarirane kot rezervni deli, ki jih je prijateljsko d"-bavljal Madžarski neki drusi diktator« Madžari rovarijo na vse strani Madžarska iredentistična propdelskem kongresu v Btikarcšti aganda na mednarodnem polje- pred rumunskim parlamentom — Bukarešta. 15. junija. V rumunski zbornici je bila vložena interpelacija o postopaniu madžarskih delegatov na Ticd-narodnem poljedelskem kongresu v Buka-reSti, ki so med inozemske deležnike raz-deljevali madžarsko - iredentistične zem-ljevide, na katerih je bila Seđmosraška označena kot madžarsko ozemlje. Zunanji minister Mironescu je odgovori, da ..e v teku diplomatska akcija slede iredentistič-nega gibanja v Budimpešti. Iziavil je, da ie že protestiral pri madžarskem odprav-niku poslov v BukareštL Ta mu je izja-vil, da Ie prinesel imenovane zemliev'.de tajnik: nekega učenjaka. Madžarski pos'a-nec Vilko je v imenu madžarske stranke v Rumuniii izjavi!, da stranka ni dob'a nobene inicijative iz Budimpešte in da e bila do države \ edno lojalna. Bukartštt. 13. juniia. l/vr»ni o«lhop madžarske stranke v Humuniji je ra/pry\-Ija! o etaltstfu madžarskih manj*in z ozirom na dosedanjo nianj^insko politiko vla im Manija. Predsednik stranke, crof Jurij Hethlen je obrazloži! vzroko za kaj *e ni Ho*lej madžarska *trank;i v Kumuniji obr-nila na Društvo narotonl.i, ako ne hotevilo msndatov narodnih manj«in Jugoslavija v Sveiu D. N. Na jesenskem zaseđanju D M. bo izvoljeti zunanji minister dr Marinković kot zastopnik Male antante v Svet D. N — Beosrad, 15. ionima. Kakor poroeajo iz Madrida je imel zastopnik zuna-njega ministra dr. Košta Kumanudi zadnje dni nestanke z \>emi pred^ta^niki velesil, kl so zastopane v Dru$t\u na rodov. Po poročilih španskih listov so bili ti sestanki v zvezi z iz\olit\iio zastopnika na^e drža\e v Svet Društva narodov, ker bo zastopal obenem celokupno Malo antanto. Doslei ie /asto-pal Malo antanto rumunski delegat Titulescu. čigar mandat pa leto> poteće Kakor se doznava bo na september^kem zaseđanju izvojjen \ S\et Društ\a narodov nai zunanji minister dr. Voja Marinković. Rusi demantira jo vesti o vpadu v Mongolijo Nerarnost nove rusko-japon sk vojne na Daljncm vzhodu — London, 15. junija. Listi poroča-jo iz Pekinga, da so ruske čete prekoračile mamizursko mejo in da so njihove predstraže dosegle že Khailar. Ruske čete dobivajo ojačenja po sibirski železnici. Cang Hi Lians, sin in naslednik Cang Tso Lina, je zaprosil nankin'gško vlado za pomoč. Nanking:-ška vlada je prejela od svojih konzulov v Rusiji poročilo, da so kitajski konzulati obkoljeni od ruskih čet. »Dailv Telegraph« poroca iz Pekui-na, da obstoja mnenje, da bo Japonska posredovala aktivno v sporu med Rusijo in Kitajsko, ako bi ruska invazija ogrožala celotno ozemlje Mandi u rije. List povdarja, da more rastati zelo resen položaj, ako so informacije mandžurskega guvernerja resnične. ne glede na to, da postavlja ta akcija od-kritosrčnost sovjetske vlade pri spre-jetju Kellovega pakta v čudno luč. Ru- Dawes izrocil akreditiva — London, 15. iunija. Danes ie ans';-ški krali spre:el v nastopni avdijenci no-voimenovanesa ameriškesa poslanika generala Dawesa. Pri tej priliki je prvič in« tenven:ral novi angleški zunanii minister Henderson. Nadalfno padanje žitnih cen ▼ Budimpešti — Budimpešta, 16. juniia. Uoanjc, da se bo po izjava.i finančnega ministra dr. \Vekerla borza pomirila, se ie izkazalo kot prazno. Prodajne ponudbe se še vedno množe in zato ^e nadalje padaio tečaji. Ražen tega so poročila 'z inozemstva malo razveseljiva.. Na efektno borzo \t vpli-vala tuđi velika nervoznost na žitnem trsn. šija namera\a anektirati zunamo Mmi-golijo, ki je po imenu neodvisnu republika, toda brez \ šake moči, in na-dalje zasesti de! kitajske Mongolije, dokler ne dobi zađoščemja za napade na rusike konzulate. Ako b: naDad'a Mandiunjo samo, lahko to povzroči posredovanje ranske v svrho varstva njenih obširnih interesov v tej pokrajini. Ce bo v resnici došlo do sovraž-nosti, potem more priti ves mednarodni položaj na Daljnem vzhodu v nego-tovo in nevarno stanje, iz katerega j© komaj izšel. — Moskva, 15. jun:ja. Ir Pektnca raz&irjene vesti o napadu ruskih čet na mongolsko ozemlje kot protiukrep sovjetske Rusije zaradi preiska* n* sovjetskih kon/ulatih na kltajskem s« uradno demantlraio kot doceta nere«. slčne. Čićerin bo poslanik v Londonu? — London, 15. junija. V tukajšnjih di-plomatskih krosih se ftinjo govonec, da bo najbrže postal sovjetski poslanik v londo-nu. v slučaju zopetne uposta\itve diplomatskih odnoiajcv med Angliio in Rusijo, ruski komisar za zunanic radeve Cičerin. Borzna porodila. Za^rebika m !j«»U*«*kii k#rt« »oork 519.J>5. Pariz Jti:^225. MiUn 27.1950. Madrid 74.40. Berhn liS.96. Dunaj 71.02. Beograd 912.7/«. Praga 15.385o. Bukareita S.0806. Buditup^- ita^aea Zoftja a.7^2&. Stran 1 •SCOVENSKI NARODc «kie 15. juniji 1929. -tpv 134 Botanični institut ljubljanske univerze Podrobnosti o iugtiluUi, ki uživa reHk interes iooztanstra Izmed irtstitutov ljubljanske uffuverze vzfcuja veliko pozocnost botantčni institut. Prva predavala iz botanike na liufrljan^iu uniiverai so se priCela v letfli 1920 in 1921. dočim so prićeli urejeti botaniCnl jnstitvt jtele I. 1922. Botaniko štmiina na nali univenri do 36 dijakov. Poleg njih dosMU predavanja o fasrlinskifi sirovinah do 18 tehmkov, ki se va*dijo v mikroskopi rani u. Važno 'e. da dija- nični institut za svoje razstavliene križani-ce, dosežene z umetnim križanjem raznih vrst žir, odlikovan z zlato koliino. Zadev-ni pos&usi so se vrti li v botanrCnem vrtu v Betiincih. K*kor znano, je poklonila botanični vrt umverzi 1. 1919. tafcrattia pokrajinska vlada. Direktor vrta je profesor Pavlin, ki skrbi, da se rastlinski inventar newestano v«ća. ZairM-r#\ro je, da je bilo z botanićnega vrta togled na naš narodni park ki že med študijami preizku&ajo svojo zmožnost za Iastna botanična raziskavarra, ki naj bi jift kot sred«iešoVski profcsorji na-daljevali. Tako caziskuieta n. pr. nske jubilcnic razsta've Kmctiiske družba za ^lovenijo ie bil bota- poslanih samo v enesn letu 30U0 paketov semen na 31 inozerrtsfcih univcrz, ki so se interesirale za semena. V rvetfi z botan>ičnim vrtom je treba omeniti tuđi naravni botamićni vrt futbijan-ske univerze trig-lavski narodni park, kate-rega ustanovitev je bila združena z veliki-mi težavami. Konćno se je Ie posrećilo, da so se Bohimci udali nasvetom izvedencev, izsekali na Komni živo ni'šje in si izbrali nove pašttike. Za triglavski narodni park ie odlocen areal od 3700 ha pri Sedmih j-ezerih. Nova regulačna crta Dunajske ceste Odmcv na članek dr. V. Gregoriča in na druge predlogc glede regulacije Dunajske ceste. O tein zaniinivem problemu ^e je raz-prcdla v ^Slovenskem Narodu-* prav interesantna debata. Zdi se mi pa, da tako g. dr. (iregorič, ki je objavil lanskoletni sklep občinskeKa sveta (obenem i daljšini puro-Čilom mestnega gradbenega urada slede u-premembe regulačne crte na Dunajski cesti), kot tuđi oni sospođje, ki so se postavili na stališče, da izprememba reuulačne crte na Dunajski cesti ni potrebna, upošte-vajo premalo faktične razmere, ali pa, kot g. dr. Cirefcorič smatrajo, da je to zadeva samo par parcelnih lastnikov. Ti bi menda hoteli zazidati svoje parcele, toda Ie v stari stavbni crti, noćejo pa menda tega storiti v izpremenjeni stavbni crti. Prehod preko železnice na Dunajski cesti je pač problem, kateremu je treba podrediti (v primeri z vsem vprašanjem) ma-lenkostne privatne interese. In kar naprej izjavim, da smatram lanskoletni sklep ob-činskega sveta glede spremembe regulacije kot enega najvažnejMh činov, ker se je res imelo pred očmi tuđi bodočnost celokupne Ljubljane, ne pa samo interese posamezni-kov. Ni torej vprašanje, ali na/ se nekaj par cei zazida med Trdinovo ulico in Vil-harjevo cesto — saj imamo v Ljubljani Še nešteto nezazidanih parcel še bolj v sre-dišću in torej ne prihaja pomanjkanje stavbnega sveta v postev — ampak se mi zdi. da ie glavno vprašanje to. kako bo se-verni del Ljubljane vezan na najprimernej-\ši način s središcem mesta. V tej debati se je ponovno omenjala tuđi prelozitev ljubljanskega kolodvora, pa tuđi njega poRlobitev je bila omenjena kot prav lahko izvršljiva zadeva. Ce se prav spominjani, se je o kolodvorskom vpraša-riu Ijubljanskem pričelo razpravljati že kmalu po potresu. Slučajno mi je prišlo v roke tuđi tiskano poročilo ankete o prelo-žitvi kolodvora (iz leta 1919), katere so se tideležili strokovnjaki vseh ljubljanskih teh-ničnih uradov (gradbene direkcije, želez-niške direkcije, mestnega gradbenega urada. Južne železnice). Ta anketa je prBla do zaključka, da bi bila najboljša rešitev problema prelozitev ljubljanske ga kolodvora in stcer se je kot najboljši projekt ocenil projekt št. II., ki je vseboval naslednjo re-Sitev. Glavni kolodvon ljubljanski bi se name-stit tamkaj, kjer stoji sedaj Kolinska tovar-na v Zeleni jami in sicer navpično na se-danio smer železniških tirov. Tuđi želez-ni*ki tiri bi stali navpično na sedanjo smer profce ter bi se osebni kolodvorski tiri raz-prostirali med žensko bolnico v Vodmatu in Linhartovo cesto na severu. Nekoliko proti vzhodu osebnega kolodvora bi se nahajai tovorni kolodvor 7. vsemi svojimi mnogo-brojnimi tiri. Ražen tega bi se napravit med pokopaliSćem Sv. Kr«a in vojaškim vežbali^Čem še dol? premikalni kolodvor. Proca na OorenJskO bi ?la od teca novega ljubljanskega kolodvora preko Smartnega, fomačevega in Ježiće do St. Vida. Proga za Trst bi pa Ma v Kltvncm po scdanii dolenjski progi in preko Mestnega kopaliSča na Ljubljanici ter skozi Mestni los: in bi se na Viču priključila k sedanjlm tirom. Na ta način bi tedaj odpadle železniSke proge v Ljubljani in bi se mesto v resnici lahko ne-ovlrano razvijalo tuđi na krajih, kjer sedaj to onemogoCaJo železniSke naprave. To je vsekakor zelo zanimiv projekt in bi se v resnici zadeva z niegt aresničenjem tuđi radikalno roMla. Zanimalo me je pa vseeno, kako bi se dal ta projekt izvršiti. Dobil sem v mcst-nem gradbenem uradu na vpogled nekoliko podrobnejšo situacijo in ugotovil naslednje: Podreti bi bilo treba Kolinsko tovarno, del tovarne za lep ter vse zgradbe, ki se nahajajo na jugu od teh objektov, to se pravi vso Ljubljansko ulico, večji del Valentin Vodnikove ulice, del Pohlinove in Prešernove ulice ter ves Jamski tr^j, nadalje bi odpadla še vsa Tovamiska ulica v Mostah. Južno od sedanje proge bi se morale podreti hise, ki :>e nahajajo \ trikotu med dolenjsko in mariborsko progo, to so ulice Na klančku in Pod ježami. V Ijubljanskem delu Vodmata pa bi bilo treba razirati skoro ves Vodmat, kajti ostala bi Ie še garni-zijska bolnica in ženska bolnica ter zgradbe med temi zavodi. Na zapadu bi ravno še ostalo Mestno zavetišče za onemogle, vse drugo bi pa moralo pasti. Že leta 1919 je bilo obsojenih na smrt 80 hiš na pravkar označenem ozemlju, Ker pa prizadete oblasti nišo za to bodoOe ko* lodvorsko ozemlje izdale nikake stavbne prepovedi, je tekom zadnjih deset let iz* redno naraslo še Število novih hiš na tem teritoriju, tako dm bi bilo đanes treba po* dreti približno 150 hiš. 2e samo to dej-stvo, ne glede na potrebne nove Železnice zgradbe, pa zadosti jasno prikazuje, da je samo s par milijoni ta projekt neirvršljiv. Pojavila se je tuđi misel, naj bi se Ijub* I jonski kolodvor in tuđi vse proge tako poglobile, dd bi bilo možno spelj&ti preko železnice vse ljubljanske komunikacije, ki jih sedaj. železniška proga reže. Tujec, ki bi se v Ljubljano pripeljal in danes mo» ^oče tu ostal, ko vidi lepo ljubljansko pt» roramo, jo bo pobrisal dalje, ko bo videl samo sajaste oporne stene. Pa tuđi to mo» Tamo pomisliti, da bi poglobitev vsega pro* stranega kolodvorskega ozemlja in pa pTO* ge skozi Tivoli, Moste in Šiiko zahtevala neprimerno mnogo več izdatkov, kot pa morebitna naprava podvoza ali pa nadvoza na Onnajski cesti. &e dražje bi seveda bilo, ako bi se vse želez^iške naprave tako visoko dvignile. đa bi se lahko pod nfimi speljale v sedanjem nivoju vse komunika* čije. Kot sem razvidel Lz objav g. dr. Grego* riča, ima v tej za-devi besedo tuđi Gr«d* bena direkcija. Mislim, £ ne škodovalo v estetskem pogledu. Ako pa mestna uprava take izjave ne bo dobila, je pa pič edina reSitcv ta, da se rezervira prostor za nađvoz ali podvoz r.a Dunajski cesti in bila bi usodna mtp&ka, ako bi se hotelo na predlog g. dr. Gregoriča lanskos letnt sklep občinskega sveta \> tem pogledu reasumirati. Dalekovidnost obČinske uprave se ne zrceli nsmreČ v fanfašfičnih pro* jektih, amp&k jo je treba pravilno in pra* vično oceniti, fca/ ukrene na reslnem ter** nu. In ker je občin^ka uprav« z lan»kolet* nun sklepom pcvsem pravilno ccenila raz» mere m izredno važnost prehoda na Du« najski cesti ter rezervirala potrebni pro« stor. bi bil nepo-pravljiv greh, ako bi se hotelu ptfti /opet najtj v recidi\o. Star Ljubljančan. Prcbrisan dc^o. — Papa, pojasni mi, pros.in, kaj je njegova polovica? Ct *s ot iThHiRi, je/ to n>icgova že*na. — Da, sin4co. — Od tisteza, k: se oženi dva*rat. ne ostasve torej nič. Kritik in igralec Vsak kritik bi moral biti vsaj 2 do 3 leU praktično zapo^M . . pri T€*ikem gledali^u. Med kritikom in izralcem ne more vladati nikoli preveč prijateljsko razmerie. Vzrok je v naravi stvari, a v interesu umetnosti s; ne smejno niti želeti. cia bi bilo drugače. Igralec, ki uživa svojo umet-nisko eksistenco Ie na posameznilj večc-rih in srmadi vso svojo tvorno silo in njeno napetost v nekaj malo trenotkov, \% zato najobčutljivejši izmed vseh umetni-kov ter v svoji samozavesti nalažje ran-liiv. En sam kritikov stavek v enern sa-n:em njegovem nastopu lahko mahoma po-dre megove nade in iluzije dolcrih mese-cev. Cisto človeško prirodno in razumljivo je zato, da gleda igralec v kritiku svojega zakletega sovraznika, ki ni zadovoljen niti takrat, ko ie menil igralcc podati svoje nailepše jn zagrenjuie mu s svojo sodbo sladkost aplavzov ter von) cveilic, ki jih je odnesel s scene. In kaj šcle gledališki ravnate!!! V nje-ftovih očeh je kritik večni škodoželinež, ki ga ne more zadovoljiti noben repertoar, ki se mrači, ko se pri burki zabava vse gledališče, ki se smeje, ko se sentimentalni de! sledalcev ioka in ki, kakor neizpros-ni upnik svoje menice, predlasa vedno iznova in iznova svoje ShakesDeareje, Heb-bele in Ibsene, dočim se sklicuie ravnatelj na stanje svoje blajsaine ter Dostavi a na repertoar reci, ki so všeč publiki in mu polnijo hišo. Večen in neodstranljiv razkol! Toda ponavljam: v irrteresu umernosti si ne smemo želeti, da bi bilo drugače. Isrralska umetnost je poles pevske in slasbene na> zapeljivejša vseh umetnosti, sa; osvaji STledalca z neposrednjimi učinki na ćute, in ako naj gfedalcc in poshišalec ne za-pede cnako zapeljivim učinkom aplavza, tegj. opija, ki zavaja igrralčevo domišlja-vost v lažniparadiže in uspava niegovo autokritiko. potrebuje močnega korelativa v neizprosni in smotrni kritiki. ki nasproti kultu oseb vztraja neomajno na zahtevah umetnosti in igralcu n^ da miru. dokler ne peda skrajnega in poslednjega, če-sar je isralec sposoben. Kam bi pač končno z-abredli voditelji slcdaliških podjetii, ako bi ne bilo kritike, ki brani proti njih priciobitnemu stalisču :aealnejše interese resne umetnosti? Saj kritika se mnogo ne upošteva in je njeno stališče cesto >na mrtvi straži«, ali ven-dar. ako je !e nekoliko soglasna v obso-janhi slabega in okus kvarečeca reperto-arja, doseza vsaj ta uspeh, dj. se moralo gledališča na slabi cesti vsaj semtertja nekoliko ustaviti- To ;e kakor z abstinent;: ne ustavijo uživanja alkohola, ker iih je malo, ali s tem, da so tu in da svoj princip neomajno in dosledno propaairajo. sM> jo pijance, da premišlja'O. in prej ali po-zneje iih privedejo tako daleć. da pijejo vsa i marne. Da bi pa kritika manje bolela, išćejo prizadeti igralci, režiserji in vodie toiažbe v zavesti, da »kritik pać nić ne razume«. Kaj pa ve kritik o tem, kako se igra, da se igra pripravlja, kako se upravlja sleda-lišče s finančne strani...? Takle novinar, profesor ali versife.r, ki dela čisto druge reći in se prihaia, Ie kadar ie preiniera, pokazat na svojem prostem sedežu,. zakaj bi bil prav on poklican, da nas kara in poučuje? Nas. ki imamo ves jđedališki aparat v mezincu, dočim kritik bržčas se nikoli ni stopil za Jculise!? Tako nekako mislilo o sovraženi kritiki tuđi slikani in glasbeniki. Kritik ne zna rabiti čopiča, kritik ne zna svirati na noben instrument, kaj pa še dirigirati, — kakšno vrednost more torej imeti niegova sodba? Kritik je predvsem literaren ćlo-vek, in tuđi to literarnost mu zamerijo, ilasti v urnetnostih, ki nimajo opravka z literaturo. Toda zledališče Ima opravka ž ujo, saj je gledališče izvršilni organ dramatične literature, in če ie res v sploh vsaki umetnosti, da kritiku ni treba, da bi obvladoval njeno tehnično spretnost, nego da mu zadošča Ie teoretično znanje tehnike katerekoli umetnosti ter da ie njegova silna in povsem upravičena pozicija stali-$£e sprejemaiočeja z vsemi oravicami in dolinosimi, potem velja to §e boli za gle-daliiče, ki stoji vendar literarni izobrazbi kritikovi tako blizu. Kritik ima tu pravico soditi zlasti zato, ker brani interese literature, pesniškesa dela nasproti igralcu, ki se trudi, da bi dvignil čim bolj svojo ulogo, in nasproti gJedališkim ravnateliem, kate. 'rim gre zmerom bolj za zunanji uspeh, nego za zadovolitev umetniških zah-tev. Kritik gledališča se opira oredvsem na pravico Redaka, na staUš^e sprelemajo-čeca, ki spreiema umetniški vtisk, da o njem razsoja in ga analizira, ne-da bi se mu bilo treba pri tem brisati, s kakSnimi sredstvi Je bil tišti vtisk izzvan. Tako, kakor glasbenemu kritiku ni treba, da ima preštudirano partituro in srne Ie na temelju dojmov posluSane jlasbe trditi. kakšnesra značaja in vrednosti ie, in kakor srne reci, dasi sam ni virtuoz, je li igral virtuoz dobro ali slabo, prav tako ni treba, da bi rledaliSki kritik pornal vs« raimere in navade za kulisami, dekoračno in razsvetlje-valsko tehniko, mašinerije, stanie .gaž in knjige računov. skratka vso stvarno res-ničnost gledali^ča. Kritikova reč je iluzija, slika življenja, ki ga cara scena, vse to varljivo in kakor sen minlnvo, kar žari z odra v jrfedalilče. To primerjati s sni in pojmi o dramatični lepotu kakor si jo je ustvari! s svojim duševnim razvojem, s skušenostmi. čitanjem in študiiem, !e to je kritikovi naloga, a ni* drugega. Igralec i^ra in gleUa nav^dol v gl^J*-hšće, kritik sedi in gleda igralca na cdiu — Že v tei nasprotnosti smeri ie simbo'iz!-ran kontrast nuinih glcd:5č in interesov. A v borbi teh dveh nasprotnih sledisć. v n:uncm vza'emnem trenju in ruvanju se poraiaio sile, ki vodijo ume most vedno j*-lje ii višje. A vendar bi morda moral kritik poznat: čim bolje reci odra in zakulisia. Gotovo, o tein ni mogoče dvomiti. Toda jrledaliŠ-C ]e jako kompliciran svet razmerij, si!, stvarnih in duševnih sredstev. v katerih se more človek spoznati Ie na temelju dolgih izkušenosti. Kje pa nai si kritik ?r:-dobi teh izkušenosti? Ako nai njegovo strokovno znanje ne os:ane Ie teoretično in načitano iz knjis (ako so sploh knjiie. iz katerih su je možno popolnoma t>oučiti o tehniki scene), mora imeti kritik pristoo ra kulise, h izkušniam, da, ćelo v ravnalc-ljevo in dramaturgovo pisarno. Toda ka*o naj se to združi z zahtevo. da nai s;oji kritik gledališkim članom osobno čitn *>oii oddaljen in da nai ne dovoljule. da bi stiki z igralci in pevci vplivali na :iiecovo sed-bo? Kritik, ki laz: za ku^sami a!i celo pf> garderobah igralk, si ne more Jo'co ohri-niti samostojnosti kritike. Preveliko zbli-žanje z gledališkimi aparat; torei oslab'.ja-io v kritik; to, kar mora biti nien c:li :n temelj Nemšku Geseilschaft fur Buhn:nkunst je nedavno priredila anketo o tem. kij Ho-če, kakSna naj bo in kak5na more bit: *>-daliska kritika. Odgovori igralcev «o b:!i za današnjo kritiko zelo nepriiazni, čemur se seveda ni čudit: po vsem. kar s^n ro-vedal. Imenovana Ge-sellscruft 'C Okušala iz vseh odgovorov posneti resume. Strn.li ie vse želje po izbolišaniu kritike v ntkai zahtev. ki jim stoji na prvem me^M tale: »Vsak kritHc W moral bit! vsal dve do tri leta praktično zaposlen r*i vHike« £le-daiii^u.« Zahteva se sliSi krasno, a ie ve ldar nesmiselna, ker ie ne Ie neizvršliiva. neto tuđi izviraioča iz popolnega ne£>O2iiartia psiholoskega stališča in živlioni^ke^a razvoja kritikovega. Ne glede na to. da gle-dahSka kriiika ni niti pri većiih u+rcoilu tem mani pri nas, družbena karii»-j, Vj-teri bi mose! človek posveti?! nekai let sj?e-cijalneiia studija in vežban^a, ali si ]t mo-£oče misli:., da bi bila našim mladim uinet-n'škim duliovom kritika cilj niiho\i'i strex-Ijenj? Nikakor ne. Vsakdo hoće b>ti pro-duktiven umetnik. v našem prime;u 'crej igralec (pevec) ali dramatičen. resnik. Kr?-tićno delovanje ni vabliivo :n malokomu zadošča za vse življenje, za edini ookhc . . Kritik in igralec (pevec) živita in de'.u-jeta skratka v razlićnih sveto\ih. Bilj bi dobro, ako bi mogel kritik s svoHm znanjem objemati oba in dolžnost t.u r-% d.i se trudi 7* to. Ali namesto da &i ;>e od-rekel svoism pravicam idea'neca dedi.ci, kakršen mora biti, gledalca vdano spre e-majočega, a obenem svobodno in r^izpros-no presojajočega, je bolje, da ostane v svojem lastnem svetu, v katerem ie nizova veljava, uspešnost in sila. F. V. Krejči »Divadlo^, Praha. IX.. 1.) Polkovnik Prašnikar umri Včeraj dopoldne je izdihnil v No\ cm mestu v 84. letu starosti polkovnik v po* koju, g. Mat ej Prašnikar. Pokornik je služ« boval nad 40 let pri bivšem 17. p*špolku ter je bil kot tak znan po vsej Skrvemji. Nešteto slovenskih vojakov in častnikov. ki *o služili pod njim, se ga spominja kot zivedne^a Slovenca, ki je bil radi svojega nacijonalnega prepričanja osovražen pri svojih predstojnrkih. Kakor znano, se je polkovnikar Praš» nikar udelezil vojne v Italiji ter aneksiiske vojne v Bosni in Hercegovini. V7 Andrej* kovi knjigi »Slovenski fantje v Bosni m Kercegovini« je nor>w*n njegov junaiki ćin, ko je resil iz najhujšega ognja svojega to* variša poroenika Cerneta. V času svetovne vojne je služil polkovnik PraSnikar kot meatni poveljnik na Če*kem. Naši čitate« lji se bodo gotovo ie •pofiimjili, da je «#>• javil »Slovenski Narod« njegov življenje* pts 16. februar ja t. 1. pod naslovom *84*let* ni poHcovnik. ki je služil nad 40 let pri 3%* nezih«. Polkovnik Prašnikar je bil eden onih redkih mestnih poveljnikov na Ce-škem, ki so obdržali svoja mesta tuđi po prevratu. Z vodilnimi češkimi politiki je pokojnik korespondtral do zadnjega časa Pogreb se bo vršil jutri ob pol 4 po* poldtie. Pokojniku bodi ohranjen blag spo» min, ialujočim naše iskreno soialjc! Filmski režiter. —Recite arhitektu, naj postavi moderno spalnico. Poh šavo naiđete tu. — Da. omare so tu, r>os*cl>e tuđi. — Dcjal sem moderno sjpakiico. Mož ie že tri mesece ožetrjen. zadoshije torej e«n» postelja. Vsorna služklnla — Ka>j se je pripetiJo, Reika, da plakate? — Milostiva, ah milostiva, kako h"; ne olataala, ko vam je ^osipod nervest? Slaba vest. — Sinček tt je od dne do dne bolj podoben. dragi možiček. — Kakšno lumptrijo je pa zopet napravil? S krepkim fzpi-ranjem da Odol ustom sveže dišeCi duh. V vsaki kapljici je moč Koled;ir. !>«•*»: ^'_L<„-iat dne 15. junija 1929. Katoliki: Vid. Pravos4avni: dne 2. >un:jl I9?9. V:doMa\a. Jirtri: Nedeljo, dne \ \iatka: ^kancUl v Bađen Badenu (Bnc :a Helm). Klim I4*al: Orrslta rtpsodiii (Willy Fritsch). Ob 1S. Beoarajftlfa reprezaaitaiica : ljubljanska repr*z«ntaaioa na irriiču Iliri* J«. Propagandna Ittfe ti ljubljitisk« in beo-sra?ske univeri«. - K«k-ar»k© in trKtorikliMiri* druitr« »Savat t KjnbljaBi vabi elane m Članic« t*»r prijatelje kol«*arskega sport*, da •• ud*-lez<» izleta v uedeljo, dije 16. t. m. k bratskomu kole«arakemu društvu >Tri|rlavc Za-dohrova-^neberje. Imaaiovano dniitvo ima dirko « startom m ciljem v Snebarjab tor &p \r§i po končani dirki na prostoru g. Val. Cimeta vrtna veselica. Odhod točno ob pol 14. uri iipred druitven«au planinskih slik V. hcntcika ter tamouka J. Cvetka, »inimiva oeotuto za naie turiatr, oetane o ž« pred več leti abaolvlral lolo »vetovn^ga mojstra Meštrovifa, kaierega vpliv te po-tna na teh delih. Iz policijske kronike Ljubljana, 12. junija. Alojiij Kraiovec, ^o«tilničar, »taaujoč na Grajski planoti, ie naznanil, da je našel včeraj popoldne polea; svojega bife ja ▼ Grajskenj drevoredu mi^torno kolo *Harley Davi: &vetlorjavo barve. L gotov lio *• je, da je motorno kolo last bančnega urad-nika Slepčeviča ter da inu je bilo ukradf-no predvčerajšnjim iijpred go»tila« Kmet na Uospoivetcki ceati. Antona Kučića, d«taj Kuilić za delj easa u delo nesposobna«. Meiariki pomočnik P. je peljal po Vod-nikovein trgu na me*?LT*k*m vozu 5 telet, ki «o bila tako ekupaj sllačerja, da »« ni»« mogla gibati. L**tavljen po itraijaiku, te j« P. isgovarjal na goaooilnjo, ?el da mora »toriti. kar mu ta ukait. Na CelOTfcki ceiti Je ano^i pijan« eble-žala neka pot**tnira s 1 riašk« c*tte. Bila je aretirana ter s ponaiDcjo dveb moikih preneiena v policijski a^pw na Bleiw«itoH cesti. S tiralioo t« zaslean ter delavec Viktor Smolnikar, r^n 1 1»»B- ^ l**** *» tja. ?rez Kamntk, prutojen. — Kriietci fn Ui^om^rii. Poletje i tuđi nai mrtev kraj kootoo xa±ivelo. \ r< iari v delu zaa« tn oaš »arod. Tu mi*ii;: na nai« društveno delovanje, poetbao l«r razvijajo^« •• mlado ia agilno Sokoiak> dru«vo, ki *• pridao pripravlja aa lete>» nje iilete. Zlatti »• trudi, da bo pokt&alo. kaj zaaore tuđi maU Četa na tvoje« dru stvenem natope, ki «• vrij v Krilevcih > aedeljo U. julija na prijazaem trarniku g-Kriiani£a & sodelovastjem v»eb druiUv c«-lega Mur. aok. okrolija, Maribora in C#l)a. Bo to lap prtmik dela mladtga »oL dru-Itva ▼ zatečen Pomurju Opovarjamo na ta dan vse in vabimao nai pe*»t Kdrarot —«r. Stcv. \M •SCOVENSKI NAROD«, dne 15. juRijt 1929. Strm 7 rfufusi vBiancAe: 59 SVa valovih strasti -": •■**, *'■"- ■' u na vrlu, dokler vaiu vsaj pošteno ne pre-irtatiim. Krićita torej in 4ct:čita na «po-moč. do'kler je š© čas. Mozakanja sta morala kakor kamen, na katerega sta se nasl«an>aia. — Saj sem dobro vedel, — da ne bosta prejplasno kričala. — je deja»l Ar-ma.ta 3.;ih znavrcev. In ni izUcfjučeno, da na let im včasi na l;.udi, ki nišo baš na najtoolijseun glasu. Kaj ne veste, da je duhovnik dol-žan ukvarjati se s takkni Ijudmi. Pa vendar n-e mislite, da hodijo k spovedi samo angeli. — Zepar je bil torej eden va&fi st>o~ kornikov, častiti oče? — Dragi sin-ko, če ste trxkio prepričani, da ste videli v moj; družbi žepar-ia. zakaj ga niste dali aretirati? Zakaj niste opozorili nanj najbližjega straž-nika? Videl: sjte me v tako ftevami družbi, pa me niste opozorili. Kaj mislite, da žepar bo-lj spoštuje duhovnikove žepe, nego žepe drugih ljudi? Kaj ko bi me bil ta falot okradel, komu bi se m-oral za to najprej zahvaliti? Armand ie v zadregi mo!6al, kajti kakor se čitatelj gotovo šs apo-m.nja, je miei nai junak tehten razlog, da na Veodojnskem trgu ni hotel pnjeti žc-paria. — Mogoče je dvoje, dragi siiiko, ali ste se zmotili v osebi, al pa fantaaira-te — je nadalje val duhovnik. Bogme, drugače res ne razumenn, kako .e vam moglo prit na misel, da oboujem z It-parji in slično sod»r«go. — Kaj so pa pomerula znamenja, ki st^ i:h Stajali skozi okno dvema posto-pačem* tu na vruu? — ie \t>ralal Ar-maod. — Saj sami ne vesne, kaj pra\it€, gosposi. Jaz da sem dajal znamenM? —- Stal se-rn na prag^ in dobro som vas videl, kajti luč je stala toomaj do-ber komolec od va^e giar%e. — Kaj se vam mesa? Tud: :az sem videl nekoga na vrtu :n Sikioml iJ»m gJavo. da se prepričam, če so isti... — Kateri isti? — Isti liTudje. ki jih vkiim že več noč: z-apored na vašem vrtu. — Kaj! Na mojem vrtu da ste že v.-deli potepuhe? — Ne vera. Če zas.l'uii>o vaii prijatelji tako psovko. — Moji prijatelji, pravite? — Da*, očividno so to vaši prijatelj;, kajti že vcčkrat sem vide4, kako ste j.h priiazno pozdravljali. Ar.mand se je ustrašil. — Spočeika se mi je zdelo zelo čudno, da prihajajo ponoći, — je nadaije-val pastor. — Toda mislil sem, da ste čez dan zelo zaposleni in zato spreje-mate goste ponoČL Da so to vaši prija- tel/i. sem b.l preprićin tem boli ker stm jii videl večkrat prihajati z zabt«.: in kovčec, naix)^i«ni!ni z nećetri re/-totn v^sai tako se ;ni je idelo. 2k>w:i.-aa^aduo oduašajo kaj U h.sc, ne pa prnas\a:o. Zato sem prepričan, da niM* bili zio^inc!. Aninandu je pot obliva! čelo. lorej nekdo ponoći vohun. ra njim im morda je že odkril, kar mora ostati nepofclica-niin pr krt to. — Kakor se siPOilot1; dobrtiiu ^tKlr« žavljanu in prijatelju reda. — je tuda-l;eval duhovnik, — ^etn liotel prvotno oipozoritš na te noćne »estamke on«4o>-no poiicijsko oWa«t, toda op-ustl sem to nameco, kajft duhovnik se ne m\t vniešavati v sferiviiosti, z\zem^ uiie, ki se odkrivajo t&mc njemu. Zato ?»e v tuje zade^ e stšok ne vtneiavatn. — Ljud;e, ki ste j:h videli po noč; pri meni, — ie sprego-vođ'.l ^ladn^ć \r« mami, — >u hrczpo^clni delavc , kak^r sem jaz. Se&tajamo se, da se posvetu-jtiro, kako najti za prvo silu izJioJ z tel«keira položaja. V zabojih, ki >te j.h vide i prinašati, ie bi^o niihovo croJ.»e. Fri meni h: torej policijski komisar ne imel dobrega lova. — 0 tem sem tuđi jaz prepričan, — je pritrdJ duhovnik izrctlno mimo. — Ne vem pa, ali bi bilo uko fudt, čt bi s< ogđasil pol cijsfei ko>nr^ar ponoči pr vas, — :e m-enil Anmand. ki se j€ bai spomnil številnih senc, katere ie videl na zavesi sosedinega utona. Pristopite k „Vodnikovi družbi" >%M€*1i o£fcist< Vsaka beaeđa &V p*r* Plača mm tahko tuđi w znamJuđL Za odgovor znamkol — No rpraŠanjo Bres »Walter« pJetilm stroji Do ltty. tuđi t aoarttooi u vrorč-oo pletenje v vtl barvah. đelo-teta aalsttfuraejše. iK>prav2» »pleb ae potrebukk)- Zaloi* lo oook * UabHatvi P. Ko», ti4ov&ka ttll-ot 5. 48/L Z oajbolliim aspebom se ud 23 U* noortbltlo Undi kapiiti ta OKlrtviJeiUt tpotolb t>olexai (trip«r, belo kaptole). V ri parnih »trošili *1 Die-selmotorjih. — Niltooi lahlto ta-koj. Ponudbe ni upf«vo »Stav. Niroda« pod >Ve«eeni«trni*^ del. UH s?;ecwniii slufbo. Na stop takoj tV s 1. arvsru srtom. Poaadbe n* apc«vo lasti pod »JVvovrttna toot*. 1275 PKltlRANl DLNAR IN CAS lodor se pos-hH&uje txiiw««ne pcitnl!) pcHfci'R'k pokora »Levante« — paketni oddelek — uMoa 2117, k«r natura poitae paikete z avionvibrii ia jfeh ođorem-Ija ta^oi na naslovnika. Za vsc to mmiipuIaciCfo ne zaračuna rareo poiSon« taTrf« Oi-fcafci-h posebnih pri- Ccn&eno občiinstvo v>ljwiiw> ofeve-S>6am, da s«n previti* s»t»Te«J«no, ta novo urešeno gostilno »pri Kotu« UuNlana. Krojiika ulica i. To&iO sk€ pot>oW«ve. 1294 PiMkarske pomoćnike mlad«, vel£e looateođa — ($t»ah-tlovaoia) in emajliranja, za dobo 4—5 mesecev sprejme U- Sotno*y, Vinkovci. — P?aCa 6—7 D«. 1397 Maflmo Ušico ptfkn*iiK> za treo^-j-no ali kake ja \TX>kj»Jenci, odda v naictn Qma-hen, V«l. Gaber, poita St. Vid pr» KlfucavuičarAetfa pomoćnika veićefi v*eh v &trolu> «padt.>o^h del s^reimem iiioj s brano in staoovaoiera v bi&i in plačo po do-BOVotu. Ptrn-adb« na na-slov: JosJp Ađnbrožica aasl. v Ljubo«« 14. 54, p. Ftahurt Gofenjalto. 1396 po 3S.— Dte BMria«|— V»a ta. pettfjfika dela po keokurenčnih cč-ith. ~ Sltvtf FfMK. ttMMihro, Emo«k* cttta II — Prtđ pnila. ni 33. FV&em de'.at tuđi na d coipode. Blago dobro, cea« mizfc«. Sv. Petra cesta 2<> Stroke veić*ta izolirarja za hladilne naprav« išč«m za tako]. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. »15 Kruino molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pn A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 L. Mikuš LJU5UANA flestn trg 15 pnporućb svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — ^IIIMM..........IIIIIIIMKI • » PRODAJA! manufakturnega blaga, predvsem moških kamgarnov radi prezidave lokala pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA Kongresni trg 15 Zelo znižane cene!!! Blago za obleke z vso podlogo že za Din 295'" Razni ostanki izpod tovamiške cene. Priložnost usodnesa nakupa' - - Oslejte si I Okoristite se i 11# ■>!—mm& ^K^ifct * I § OftUBtWS0O Xm% OMBTM K I ! autam. regulatorje, zatvor niče, opreme za žase in mline izdeluje in dobavlja VOlinC G F SCHNEITER, Skofja Loka f HrhJnP Po^Mi« za ztfradbo vodnih turbin Koakoren^ae cene. Zaht*vajte pottuđbc. Prvovntne r«f«r«ac«. KLAVIRJI Predoo kuj>U« klavir, otfeju «: mojo calofe (Hvovrstnib klavirjev. Prodaja M|otat)t U u nijmaajše obrok«, (iposojevrnlnicat WAKB0ICX. UtbOaaa, GrtcorčiteT« K * hSđmt 03*$b«M matice. Oddaja skladiščnih in kletnih prostorov v najem Oddajo ie ttkoj v najtm pritližni in klttai proitori ^ Wolfr)vi ulici it 12 sa dvorišta. Ti prodori to pripravni tli sti ta »kladiiča in d«lavnic« ©ziroma v kletu« tvrka. Piamen« ponudbe na npra.Tmi «4b«r 0raia«T«ga tKj&ikega 4*aaa ▼ Ljubljanu UaiTarta, do 90. junija t. 1. PROHETIHUVODZAPREHKD.il UOGUMtA ■ prodaja po najugodsejiih cenah te ^Kj^fcflflAaffe ^A^K ^k^fca^k^Aa^^a^A^Bk • ODBIb^DntfS domaći n »noaa«a*n sa doavac ™HBIWI1 kuiiavo * industriftare vvfto« KOVAiKI POCMOO ^.» KOKS "*amiiki, plavtanU in pliMiD BRIKETE Prometni zavod za oremos <*• d ' l^llbllan MikloSlčeva cesta Stev 15/1 Masiranje s Creme Simon ie ta obraz božanje. Ker ni ne suha ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v koinoznojniee. CRtME SIMON oživi ja \Thnji del kote, je napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše pol ti. Sačin uporabe: Rai^rnite jo po 4« mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalihDO, da prodre Y inojnice, potem pa osušite z briiaco. PUDER & MILO SIMON - PAIIS RAZPIS. MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA razpisuje mesto velonteria oiir. oraktikanta %a^Qa^aja§a^ ■^MOajp^ Zahteva se: Jujoslov. državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi kaderski rok, dokazilo o zdravstvenem stanju, dokadlo o oapešoo dorršem srednji Soli, odnosno trtfov«ki aka- MaVap Z lliafaaTO. Po zadovolfivem poskusnem službovanju postane volonter hran. praktikant, pozneje pa uradnik. Strokovno boljše kvalificirani imajo prednost. Nekolkovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na ravnateljstvo Meetoe hranifarice ljubtjafMk« do 1. julij. 1929. RAVNATELJSTVO Stran- S •SEOVENSKI NARODcdne 15. mira 1929. Stcv. 134 Hajboljše kupite nogavice, rokavice. bombaž, flor. svilo, MAJCE. žemperje, vestje, ŽEPNE ROBCE, kravate, srajce. veze-nine. gumbe. D. M. C. Drejica. ROČNE TORBICE. aktovke, palice. DEŽNIKE. ŠPORTNE in toaletne potrebščine. Josip Petelinc-Ejubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. NAJBOLJSE TAMBURICE "arkaševe?? n *— -> •*-- -'•— *>!•»>» *t A^sPv^^^V^V^ Op€lfc^f*€ipll razmnoievaUc z vmntvcno rnmnkc *Gtobu*», kakot tad i potrebičtme dobite edinoie pri rdefon 2980 Pazit* na varstvano snamkot Vsa drugo potvorba/ Cene z dostavitvijo vsakemu oaročaiiku na dom: 60 er 115 Din. 80 er. 150 Din, 100 er IS5 Din, 160 zt 290 Din. Vsakemu naročitu priložimo garancijo ra popota us^eh za ta lek. Za sluvaj. da bi ne bilo jspeha, vrnemo denar tn poravnamo vs« strošlse. V tuzemstvo Do&ilia po povzetju Depo za Jujoslavijo pomada »MI^EL«. Beograd. Vasina 8. — V Beogradu prodala lekariin Delini. Knez Mihajlova I Cefir za srajce! ^ ZNajnovejši vzorciJ A. Sf E. Skaberne LJUBLJANA lanesliivpomoček za nego H Z rabo na novo iznajđene franooske pomađ« »MlSEL« se ustavi tzpađanjc in sivinj« bs, povrnejo se Izgubljeni lasje. odstranijo se v&i pojavi, ki zarad; njih lasje izpadajo m sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 jramih, kakor so so že komu dalj časa siveli a ti LzpadaS lasje. 9fJAVAu pšenična kava j« izirttna, ««>o rtrfiifia ■«• okm««. Zihttvijie o pri v»*h trgovnh Rizpoiiljamo jo tuđi po po^'i v z«\ > • po v kg f ?0 l>m *• *# dei.ai naprej poftlje ali pa po pcvietju za 7S Dm. Pcvretjt )« S Djb draijt. tv>smtse plivamo mi. Vukemu ^ kg zavoju .Java* picmrne kavt j* ko« darlo pnđ»)a«a lepj skodelica u kavo Kdor pošl e 2 Din v r amkah. đoM viorec 100 PTamov .Jav«" r emćw* kave poštnmc prosto. ^■pre;menio za v»ak večji kraj zaiTopnika pfcitoM »*rt »JAVAm n •/. NafeKtpotnejii STOEW£R **ivalni Mro>i sa livilie, kroi^. .-.!-ari« \«t za v&ak d< m. Pr^. .^hav't *:roj, oi'e>T« s: ••. z _i:ic»t pc« t vt đVi LUD. BARAGA. Ljubljani. Selenburjova ulica t 1. lelefon št. 2980. >l-L Bolni na plfućih! 2c tiseće azdra\ljeaiti! Zah*eva:*e takoj krj.go o mc;\ novi umetnosti hranjenja, ki ju že maose resila. I\:at>i,a se lahJco pirj vuJtcm naiinj živlienja n pomoTC, da bo-Iezrn pr«j prenii-2amo. Preneha noćno potenje. zviša se telesna teža. a posiopno poaTm.'evan'e 'js-tavl'ja bo'e?en. Resne osebnosti zdravTiiSkc znanosti potrjujejo, da 3e moja metoda izvrstna ter radi do-p-uS^ajo nj« vporabo. Ginu pl»re*t«Ta«ja TUg, nakup i" pr^Uj« vtak» ▼rMnib Trednottnib papirjeT, dcvii in valni, borzna aaročila, predujmi in krediti vsaUe rrtte, esk»mpt >b mLa»o meni« ttr naka-lila v tu in in«/em«tT« tat« • dep«*it* Ud. kU. itd. Brrojavk«: Kredit, Izubija** _ Telefon ;t Umi 2457, S&4« Intemrban r7fW 2si»r, 97 L Urejujc: J*«ip 2iT>andit — Za »Narodno tiskamo: Frtn Jezerlelk — 2+f opravo in insera nt det iiata; Oto« ChristoL — Val » Ljohljani