št. 9
,.S L O V E N K A"
Str. 9
O Vilah.
Po raznih slovanskih knjigah,
spisal J. V- v.
Vile SO poluboginje v svetu slovanskem. Bitja mi-
lolika, osobite krasote, nadarjene velikim žarom uma,
nadkriljujoča vse druge stvore na zemlji. Visokega telesa,
odete v prebelo tenko haljino, ob končnih robovih v
zlatih nitkah okrašeno. Ledja so jim opasana svetlim
pasom. Zlatožolti lasje jim padajo razčesani niz pleč po
hrbtu ; plave oči žare blagorazumno izpod visokega čela,
raz obraz odsvita nedolžnost kakor božjemu krilatcu,
grudi so polne božanskega ognja do vsega, kar je lepo
in blago, a polti so nežne jednako mlečnej beUni. Ko
sem bil še mlad. videl sem jih čestokrat. Kadarkoli so sto-
pile pred me. pozdravile so me prijazno, ter mi ohranile
vedno naklonjeno srce.
Najrajše so živele in vdomile se na zelenih plani-
nih ali pa na visokih gorah v prostanih skalnaith votli-
nah, dvorjanski urejenih, kjer jim ni bilo v poletju pre-
topio, v zimi ne premrzlo in kamor ni segala človeška
zloba. Od ondod so prihajale med narod, v domove, na
polje, v vinograde, šume itd. najčešće zjutraj, opoludne
ali o mraku. Njih bivališča so bila krasno urejena a ma-
lokatero človeško oko je moglo pogledati v te čarobne
prostore. Preselivši se drugam, ostalo je prejšnje biva-
vališče znova opustošeno kakor poprej. Dolge vekove so
vkupej živele svobodno in zadovoljno. Njih lepota in bla-
gosrčnost se ni manjšala. Umivale so se v hladnih stu-
dencih ali istočnikih : tam blizu na livadah so se tudi
rade sprehajale, igrale, pevale. plesale kolo, ter bivale v
živenju prave prirodne veseljakinje. Kadar so pogostoma
prepevale, bilo je to vgodno znamenje za dobro letino.
Rade so se sprehajale tudi po senčnatem gaji na samoti
ali pa so spavale na planinskej travi prek sončja. Go-
vorile niso nikdar preglasno, a govoreče bile so otvorenih
misli. V posebnih dneh ob zornem jutru ali nočnej me-
sečini so se v društvu kopale v reki ali v sinjem jezeru.
Pasle so v čredi divje srne in koze ter srebale njih
Str. 10]
,S L O V E N K A'
St. 9
mleko. Vsako žival so klicale po imeni in le ta prišla
jim je takoj do njih. Tudi biičele nabirale so jim obilno
medene sladčice. Prele so volno, ter stkale najlepše sukno
in platno, ki so je sušile in belile pred svojimi dvori.
Vse svoje delovanje izvrševale so čudovito spretno in
naglo. Vešče so bile navadno vsakemu nauku.; preroko-
vale vreme in letino ; tolmačile sanje ; brale so v solncu,
luni in zvezdah, kar se bode godilo dobrega in slabega
itd. itd. Vse, kar so prerokovale, bilo je menda resnično.
Učile so ljudi moliti in klanjati se bogom svojim ; učile
so polje obdelovati, žito sejati ob ugodnem času : pozna-
vati silo prirode in raznovrstna zelišča, s katerimi se
lečijo razne bolesti. Ko se je večerilo pred praznikom,
klicale so glasno z visoke planine :
,Delopust, delopust !•'